VNOS IN OBDELAVA R A A - Naravoslovnotehniška fakulteta · SA M O Z A I N T E R N O U P O R A BO 9 TIPOGRAFIJA Umetnost izbire ustreznepisaveza ustrezennamen–cilj je ustvariti

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

1

VNOS IN OBDELAVA TEKSTA

www.fov.uni-mb.si/nejaz/VIS/Tipografija.ppt

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

2


http://www.fov.u

http://www.fov.u

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

3


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

4


http://www.fov.u

http://www.fov.u

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

5


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

6


http://www.fov.u

http://www.fov.u

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

7


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

8

TIPOGRAFIJA

Tipografija (grč. typos - žig, pečat + graphein - pisati).

Definicije:

Ø znanost o črkah, pisavahØ umetnost uporabe tipografskih črk, pisave, besedilaØ veščina stavljanja, oblikovanja in funkcionalne uporabe črk, pisave

Beseda tipografija opisuje obliko pisave v bolj splošnem smislu, npr. helvetica, garamond, lahko pa pomeni tudi tipografsko oblikovanje (Adobe priročnik).

Duje Perić, Tipografija

http://www.fov.u

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

9

TIPOGRAFIJA

Umetnost izbire ustrezne pisave za ustrezen namen – cilj je ustvaritiučinkovito, pozitivno vizualno komunikacijo.

Je veda, ki proučuje vpliv teksta (tiskanega) na bralca.

Tipografija vsebuje določena pravila :Ø tehnična, Ø funkcionalna in Ø estetska

Tipografija je povezava umetnosti in tehnike.

Dober tipograf in oblikovalec lahko naredi umetniško delo.


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

10

TIPOGRAFIJA – TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM

Joseph Moxon v Angliji l.1683 - razvoj tipografskega merskegasistema (prvi poskus standardizacije).

Pierre Simon Fournier - uvedel tipografski merski sistem osnovan na velikosti tipografske točke (point typographique) - pt.

Francuz Francois-Ambroise Didot s sinom Firminom l.1775 uvrsti svoj tipografski sistem - danes evropski standard.

Hermann Berthold je l.1876 izvedel preračun Didotovoega sistema na metrski sistem. Naredil je tipometar z dolžino 30 cm in ga razdelil na 133 nonparel po 6 tipografskih točk.


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

11

TIPOGRAFIJA – TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

12

TIPOGRAFIJA

S pojavom računalniške tehnologije v grafičnih procesih, se spremenila tudi tehnologija stavljenja - oblikovanje tiskanih medijev.

Ø sprva so bile tiskarske črke lesene in svinčeneØ nato uporaba optične matrice - fotostavni stroji so osvetljevali stavek na foto papir oziroma film Ø digitalizacija grafične priprave - povsem digitalni zapisi fontov.

Digitalne črke omogočajo svobodnejše tipografsko oblikovanje(včasih ulite iz kovine ali fotografsko osvetljene).

Felici James, The Complete manual of Typography, http://images.google.com/imgres?imgurl=http://mh.cla.umn.edu/California.jpg, http://www.deedprint.co.nz/Page_pics/wood_type.JPG

Svinčene in lesene črke.

http://images.google.com/imgres?imgurl=http://mh.cla.umn.edu/California.jpg

http://www.deedprint.co.nz/Page_pics/wood_type.JPG

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

13

TIPOGRAFIJA

Felici James, The Complete manual of Typography

Črke morajo biti lepe tako na zaslonu, kot na papirju – ogromno vplivnih dejavnikov:Ø vrsta fontaØ črniloØ tiskalnikØ papir….

bleedingwicking

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

14

TIPOGRAFIJA – OSNOVNI POJMI

TERMINOLOGIJA STAVLJANJAStare tiskarske metode so zamenjale nove, nekateri stari pojmi pa so ostali.

TIPOGRAFSKA PISAVAPredstavlja eden ali več naborov znakov (skupina črk, številk ali simbolov, ki imajo skupne oblikovne značilnosti).Npr. Ariel, Helvetica, Times New Roman

TIPOGRAFSKI SLOGCeloten nabor znakov z enotno slogovno izvedbo (npr. Ariel -bold).Osnovni tipografski slogi se lahko združijo v nove (npr. Ariel –bold, italic)

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

15



FONTØ predstavljala določeno velikost določene tipografije. Npr: Times krepki, velikost 10 točkØ v digitalnem smislu, so majhne datoteke, ki vsebujejo informacije za prikazovanje tipografije na zaslonu in na ostalih izhodnih enotah (npr. tiskalnik ali osvetljevalna enota).

TIPOGRAFSKA DRUŽINAØ tvorijo jo različni slogi ali stili ene pisaveØ običajno vsebuje normalno, krepko, kurzivno in krepko kurzivno pisavo, včasih pa še vmesne različice (ang.: Bold,Italic, ExtraBold, UltraBold, Light, ExtraLight, Regular…).

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

16

ZNAKIso sestavni elementi vsake pisave. To so:Ø male in velike črkeØ številkeØ ločilaØ posebni znaki (dekorativni znaki ali logotipi)

Vsi znaki, ki imajo podobne oblikovalske karakteristike tvorijo (font) tipografijo.

Standardni PostScript Type 1 font: Ø vsebuje nabor 256 znakov, Ø 33 jih je rezervirano za razne ukazne tipke (backspace, delete …), Ø 2 pa za presledek in nedeljiv presledek.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

17

CASY EA

CASY EA - bold


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

18


Standardni nabor 256 znakov (PostScript Type 1 font za Macintosh - CE izvedba).


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

19



BITMAP FONTIso sestavljeni iz točk, ena točka zapisa zahtevala 1 bit podatkov.

Tiskarniški fonti in povečava

Prvi digitalni zapisi fontov so bili v obliki bitmap zapisa. Imeli so fiksno ločljivost in velikost (npr.: 72 dpi ter velikost 10 točk).

Primer:Če bi takšen font tiskali z ločljivostjo 600 dpi bidobili font izpisan v ločljivosti 600 dpi, vendar sestavljen iz tolikopik, kolikor jih dovoljuje njegova originalna ločljivost (72 pik/inch).

Pri povečanju bi dobili nerazpoznaven font.

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

20

Bitmap font Times velikosti 18 pik (povečan 5x).

Največja pomanjkljivost bitmap fontov – problem povečav oziroma za vsako velikost pisave potreben svoj bitmap zapis.



BITMAP FONTI

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

21

Obliko črke definira matematični zapis zaporedja krivulj, ravnih črt in točk,zato je omogočeno:Ø spreminjanje velikostiØ natančno in čisto tiskanje

Osnovni koncept zapisa velja še danes.

Najbolj popularni formati so:Ø PostScript Type 1 (Adobe)Ø TrueType (Apple in Microsoft) inØ OpenType.



OUTLINE FONTISA

MO Z

A IN

TERN

O UPO

RABO

22

PostScript Type 1 in TrueType fonta:• nimata fiksno definirane ločljivosti in velikosti• zapis je algoritem vektorske funkcije • sprememba velikosti – brez izgube ločljivosti

TrueType fonti• preračunavanje povečav je vgrajeno v samem OS

Type 1 fonti• potrebujejo dodaten program - Adobe TypeManager (ATM).



OUTLINE FONTI

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

23

Adobe Type Manager je omogočal printanje PostScript fontov tudi naizhodnih enotah, ki niso razumeli PostScript ukazov (cenejši brizgalnitiskalniki).



OUTLINE FONTISA

MO Z

A IN

TERN

O UPO

RABO

24

ZAPISI KRIVULJ

Največja razlika med PostScript Type 1 in TrueType fonti je v matematični definiciji krivulj.

PostScript fonti (Type 1)uporabljajo matematične funkcije osnovane na Bezeirjevih krivuljah;B. k. temeljijo na kontrolnih točkah, ki opisujejo krivuljo in se ne nahajajo na sami krožnici. Za opis krivulje potrebuje PS zapis najmanj štiri točke (dve kontrolni in dve končni točki).



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

25

ZAPISI KRIVULJ

TrueType krivulje so opisane s funkcijami kubičnih polinomov;Točke kubičnih polinomov so vse na sami krivulji – možen opis le s tremi točkami.

Teoretično bi torej moral računalnik ali printer hitreje izrisati krivuljo z manj točkami vendar v praksi ni bistvene razlike.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

26

Adobe Post Script Type 1Ø se je na tržišču pojavil l. 1984 - povzročilo veliko revolucijo v grafični pripravi in načinu stavljena. Ø velja za enega najbolj zanesljivih in popularnih font formatov.

Pri digitalnih fontih vrste PostScript Type 1 za Macintosh sisteme, imamo dve vrsti datotek:Ø tiskarniški font - vsebuje PS informacije oz. navodila za tiskalnik, osvetljevalne enote in ostale izhodne enote Ø zaslonski font - vsebuje podatke za pravilen prikaz na ekranu



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

27

Adobe Post Script Type 1OS Windows zahteva za uporabo Type 1 fontov dodaten program AdobeType Manager - ATM.

PS font je v tem primeru sestavljen iz treh datotek: Ø PFB (Printer Font Binary) - PS podatki o krivuljah, linijah, točkah in navodila za ATMØ PFM (Printer Font Metrics) - metrični podatki – prirezovanje (kerning) in presledek med besedama (spacing) vrednosti. Ø AFM (Adobe Font Metrics) - podatki zapisani v obliki teksta kot PFM, lahko jih spreminjamo v urejevalniku teksta – v Unixu.


Felici James, The Complete manual of Typography, http://en.wikipedia.org/wiki/Kerning

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

28


Obrisni fonti so na zaslonu prikazani bitno – bitni fonti - zaslonski fonti.

Program ATM (Adobe Type Manager) spreminja:bitne fonte v obrisne.

obrisni – tiskalniški font bitni – zaslonski font


http://en.wikipedia.org/wiki/Kerning

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

29

TrueType format l. 1989 je podjetje Apple razvilo lasten font format TrueType format (TTF),Največja prednost - vseboval eno samo datoteko – enostavnejša in preglednejša uporaba.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

30

OpenTypepodjetji Adobe in Microsoft sta zaradi nekompatibilnosti formatov pisav PostScript in TrueType, razvili (l. 1997) novo vrsto pisave, vsebuje le eno datoteko.

Je kompatibilna z obema OS (PC in Mac).

OpenType formatØ uporablja kodno tabelo UnikodeØ pisave lahko vsebujejo več kot 65.000 znakov (možna uporaba v večini svetovnih jezikov, rešen problem zapisa šumnikov)



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

31

Omogoča možnost uporabe štirih matric (razdeljene na različne velikosti).

Digitalne pisave z eno matrico - povečave znakov so bile linearne. OpenType omogoča pri različnih velikostih - različne debeline črk, različen kerning.



Ista tipografija različnih velikosti, proporcionalno pomanjšana na enako velikost(lažja primerjava). Opazna razlika v debelini potez in kerningu.

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

32

PRAVILA V TIPOGRAFIJI

PRAVILA STAVLJENJA˝Uspeh skulpture ni odvisen le od oblike in materiala, ampak tudi od okolice, kamor je postavljena.˝

Izbira tipografije mora omogočiti dobro:Ø berljivost (možnost razlikovanja med črkami)Ø razumljivost (udobnost branja, doumljivost sporočila) – pomemben razmik med črkami

RAZMIK MED ČRKAMIPri branju se nekako orientiramo na zgornjo tretjino črk.(Optično) enakomernim razmikom med črkami pravimo metrika.

Črka mora biti berljiva, zato je pomembna:Ø oblikaØ proporcionalnostØ kontrast rezovØ razpiranje

Adobe, Od zamisli do tiskovine, Priročnik za pripravo za tisk, Pasadena, 2000, 228 str.

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

33

RAZMIK MED ČRKAMIEdinstvene oblike črk lahko omogočijo:Ø dobro berljivost, a hkratiØ neenakomerne razmike in slabo razpiranje – slaba razumljivost.

Razumljivost besede je odvisna od prostorskega razmerja med dvema ali več znaki.

Pri večini digitalnih pisav - razmiki optimizirani na velikost 12 pik.

Besedilu z manjšo pisavo npr. 8 pik -potrebno povečati razmik.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

34

RAZMIK MED ČRKAMI - METRIKAprimeren razmik med dvema črkama.

Privzeta metrika pisave temelji na ravnovesju površin:Ø proste površine znotraj obrisa črke in do sosednje črke

Tako dosežemo enakomeren ritem beline.

Metrika je odvisna od oblike posameznih črk:Ø najmanj medsebojnega prostora potrebujeta dve okrogli črkiØ največ pa dve ravni



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

35

RAZMIK MED ČRKAMI – RAZPIRANJEJe dodajanje ali odvzemanje enakih količin prostora med znaki v bloku besedila.

Besedila z:Ø majhnimi črkami – potrebujejo večje razpiranje (pozitivno razpiranje)Ø večjimi črkami (negativno razpiranje)


razpiranje -25 razpiranje +12


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

36

RAZMIK MED ČRKAMI – RAZPIRANJEJe odvisno od:Ø uporabljene kombinacije barvØ tiskovnega substrataØ tehnike tiska….

Včasih je potrebno povečati razmik med črkami (pozitivno razpiranje) pri:Ø ˝negativ˝ besediluØ tisku na vpojne tiskovne materiale


razpiranje - 40 razpiranje - 20


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

37

RAZMIK MED ČRKAMI – IZENAČEVANJEje spreminjanje razmika med dvema poljubnima znakoma - problematične znakovne kombinacije.

Večina kombinacij (izenačeni pari) je vključena v datoteke pisav.

Adobe tipografije vsebujejo cca 300 standardnih izenačenih parov, nekatere tudi več 1000.


neizenačeni pari

izenačeni pari


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

38

RAZMIK MED ČRKAMI – IZENAČEVANJE


Primer ročnega izenačevanja:- neenakomerna metrika (zgoraj)

Po ročnem razpiranju in izenačevanju – enakomerna metrika (spodaj)


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

39


IZBIRA TIPOGRAFSKEGA FORMATA – FONTANajpomembnejša standardna formata sta PostScript Type 1 in TrueType.Enaka pisava v obeh formatih vendar vizualno nekoliko različna.

Uporabiti moramo enak standard za izpis na zaslonu soft proof in zatisk v tiskarni, sicer lahko nastopijo težave:Ø različen razmik med črkamiØ različno zaključevanje vrstic


SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

40

PostScript pisave so standardne za:

Ø osvetljevalkeØ izhodne enote

Te pisave so vektorske grafike v PS zapisu, ki jih je mogoče preoblikovati v katerem koli OS.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

41

KOREKTURNA ZNAMENJA

Možina Klementina, Knjižna tipografija, NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 2003, 301 str.

Večina današnjih korekturnih znamenj izvira iz 16. stoletja.

Korektura oz. korigiranje pomeni odpravo različnih napak:Ø slovnična, Ø pravopisnaØ napačen fontØ nepravilni presledki….

Korektor navede napake:Ø v samem besediluØ s korekturnimi znamenji praviloma na desni rob besedila.Ø ob znamenju se napiše popravljeno besedilo

Korekturna znamenja so standardizirana!

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

42

KOREKTURNA ZNAMENJA


Glede na tehniko stavljenja besedila se spreminja:Ø število in Ø vrsta korektur

NEKOČ - korekture pri ročnem in strojnem stavljenju:Ø korektura rokopisa (poenotenje besedila, opomb, naslovov, poglavij …)Ø domača korektura (tiskarniški korektor po postavitvi stavka)Ø avtorska korektura (vsaka korektura znotraj tiskarne avtorja ali naročnika)Ø revizija pred tiskom Ø revizija odtisa iz stroja (pregled poskusnega odtisa – tehnični popravki) Ø superrevizija (kontrola odpravljenih napak)

DANES - korekture pri računalniškem stavljenju:Ø domača Ø avtorskaØ morebitna revizija (kontrola kakovosti opravljene korekture)

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

43

KOREKTURNA ZNAMENJA


Korekturna znam

enja pri današnji grafični pripravi.

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

44

KOREKTURNA ZNAMENJA


Korekturna znamenja so standardizirana. Obstaja več sistemov, npr:Ø Angleški (BS 5261)Ø Nemški (DIN 16511)

Slovenija je l.1998 prevzela ISO 5776za korekturna znamenja.

Različna korekturna znam

enja za isto napako.

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

45

V računalnikih črke, znaki zakodirani kot določena števila - kode.

Obstajalo je na stotine različnih kodnih tabel za dodeljevanje teh števil -nobena ni vsebovala dovolj znakov:

npr.:Evropska Unija bi potrebovala več različnih kodnih tabel, da bi podprla vse jezike.

Primer - UNICODE uporablja edinstvena števila za vsak znak ne glede na:• platformo - OS• programsko opremo• jezik

Unicode standard so sprejela vodilna računalniška podjetja: Apple, HP, IBM, Microsoft, Oracle ...

VNOS TEKSTA – DIGITALIZACIJA TEKSTA - KODNE TABELE

http://www.unicode.org/standard/translations/slovenian.html

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

46



KODNA TABELA UNICODE

Vsebuje črke iz velikega števila pisav:

KODA

od 3500 …razne azijske pisaveod 1560arabske črkeod 1456hebrejske črkeod 1025cirilicaod 900 grške črkeod 256vzhodnoevropske črke128 – 255zahodnoevropske črke32 – 127ASCII – osnovni

Standard UNICODE, omogoča:Ø uporabo posameznega programa ali spetne strani na različnih OS, jezikih in državah, brez dodatnih tehničnih posegov. Ø prenos podatkov skozi različne sisteme brez napak.



SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

47



ASCII

Zevropske

Vevropske

grške

cirilica

hebrejske

arabske

ostaleazijske

SAM

O ZA

INTE

RNO U

PORA

BO

48

Možina Klementina, Knjižna tipografija, NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 2003, 301 str.www.fov.uni-mb.si/nejaz/VIS/Tipografija.pptAdobe, Od zamisli do tiskovine, Priročnik za pripravo za tisk, Pasadena, 2000, 228 str.

http://www.unescap.org/stat/pop-it/pop-guide/capture_ch06.pdf

LITERATURA

Duje Perić, Tipografija, Sveučilište u Zagrebu, Fakultet elektrotehnike i računarstva,Seminar iz predmeta: Podatkovni višjemedijski prijenos i računalne mreže, Zagreb, 2005. Felici James, The Complete manual of Typography (Seminarska naloga, Gregor Inkret,Ljubljana, 2004http://www.unicode.org/standard/translations/slovenian.htmlhttp://images.google.com/imgres?imgurl=http://mh.cla.umn.edu/California.jpghttp://www.deedprint.co.nz/Page_pics/wood_type.JPGhttp://en.wikipedia.org/wiki/KerningKipphan K., Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.


http://www.fov.u

http://www.unescap.org/stat/pop-it/pop-guide/capture_ch06.pdf


http://images.google.com/imgres?imgurl=http://mh.cla.umn.edu/California.jpg

http://www.deedprint.co.nz/Page_pics/wood_type.JPG

http://en.wikipedia.org/wiki/Kerning

Documents

VNOS IN OBDELAVA R A A - Naravoslovnotehniška fakulteta · SA M O Z A I N T E R N O U P O R A BO 9 TIPOGRAFIJA Umetnost izbire ustreznepisaveza ustrezennamen–cilj je ustvariti