UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Družbena omrežja na spletu

Social networks on the internet Kandidat: Alen Ploj Program: univerzitetni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Bruno Završnik Študijsko leto: 2012/13

Maribor, 2013

2

Predgovor Ljudje se med seboj sporazumevajo in družijo že od samega začetka človeštva. Komunikacija na začetku seveda ni bila niti približno tako razvita kot je danes, vendar je imela enako funkcijo. Korenite spremembe so sledile z razvojem računalnika, še večje pa z razvojem interneta. Z razvojem interneta in posledično družbenih omrežij na spletu, je povezovanje in komuniciranje med ljudmi postalo enostavnejše. Družbena omrežja so postala orodje, s katerim posamezniki in organizacije večjim množicam sporočajo informacije in imajo posledično od tega ponavadi neko korist. Bistvena razlika v primerjavi z drugimi orodji pa je ta, da so družbena omrežja (vsaj velika večina) brezplačna in izjemno učinkovita. O učinkovitosti in uporabnosti družbenih omrežij govorijo številne zgodbe o uspehu (tako posameznikov kot organizacij), poleg tega pa dobijo družbena omrežja nenadoma dodatno težo, ko uvidimo, da jih uporabljajo številne pomembne osebnosti v svetovnem pomenu, kot so predsedniki držav, ministri in ostali. Že dejstvo, da je na lestvici največjih in najbolj vplivnih internetnih strani na celotnem spletu velika večina prav družbenih omrežij, pove veliko.

3

Kazalo 1 UVOD ................................................................................................................................. 4  

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4  1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................... 4  1.3 Omejitve raziskave ...................................................................................................... 5  1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6  

2 KOMUNIKACIJA .............................................................................................................. 7  2.1 Značilnosti procesa komuniciranja .............................................................................. 8  2.2 Načini komuniciranja ................................................................................................ 12  

2.2.1 Posredno komuniciranje ..................................................................................... 13  3 DRUŽBENA OMREŽJA ................................................................................................. 15  

3.1 Razvoj družbenih omrežij .......................................................................................... 16  3.2 Skupne značilnosti družbenih omrežij ....................................................................... 18  3.3 Merjenje družbenih omrežij ....................................................................................... 19  

3.3.1 Vir podatkov ....................................................................................................... 19  3.4 Najbolj priljubljena družbena omrežja ...................................................................... 21  

3.4.1 Facebook ............................................................................................................. 23  3.4.2 Twitter ................................................................................................................ 25  3.4.3 Youtube .............................................................................................................. 28  3.4.4 LinkedIn .............................................................................................................. 31  3.4.5 Google+ .............................................................................................................. 33  3.4.6 Instagram ............................................................................................................ 35  

3.5 Varnost družbenih omrežij ........................................................................................ 37  4 PRIMERI USPEŠNE RABE NAČINOV KOMUNICIRANJA PREKO DRUŽBENIH OMREŽIJ NA SPLETU ...................................................................................................... 39  

4.1 Facebook – Red bull .................................................................................................. 39  4.2 Youtube – Blendtec ................................................................................................... 41  4.3 Linkedin – Philips ...................................................................................................... 43  

5 SKLEPNE UGOTOVITVE IN KRITIČNA OCENA ...................................................... 45  6 POVZETEK ...................................................................................................................... 47  7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 49  8 KAZALO PRIKAZOV ..................................................................................................... 53  

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Družbena omrežja na internetu so dandanes izjemno popularna, predvsem med mlajšimi in srednjimi generacijami. Z njimi se dnevno srečujemo skoraj na vsakem koraku. Z hitrim razvojem interneta in tehnologije postajajo družbena omrežja dostopna skoraj vsakomur, hkrati pa s svojimi pastmi prežijo na nove in naivne uporabnike. Razvoj interneta se v zadnjih nekaj letih strmo povečuje, s tem pa se vsak dan rojevajo tudi nova družbena omrežja, ki znajo biti zelo dobičkonosna. Dobičkonosna so lahko tako za lastnike, kot tudi za uporabnike, ki znajo moč družbenih omrežij usmeriti v svojo denarnico. Znanih je veliko primerov, ko so ljudje s pomočjo družbenih omrežij povečali prodajo in obogateli. Veliko novopečenih poslovnežev si za odskočno desko v poslovni svet izbere prav enega izmed družbenih omrežij, ki v hipu doseže visoko število uporabnikov in s tem tudi potencialnih odjemalcev. Tako kot v resničnem poslovnem svetu pa je tudi na internetu in posebej na družbenih omrežjih potrebno biti pazljiv, saj je nevarnosti veliko. Vsako družbeno omrežje temelji na določenem profilu, ki ga ustvarimo, da se pridružimo omrežju. V ta profil je potrebno vpisati določene osebne podatke, na podlagi katerih se povezujemo z ostalimi člani družbenega omrežja. Že tukaj se pojavi problem, katere podatke vpisati, katere zamolčati in katere si izmisliti. Hitro namreč lahko pride do kraje identitete, ali še huje, do zlorabe podatkov v kriminalne namene. Večina omrežij omogoča komunikacijo med člani, npr. z zasebnimi sporočili, klepeti ipd. Tudi tukaj se pojavi nevarnost, saj nikoli ne vemo, kdo je na drugi strani in kakšni so njegovi nameni. Takšne in podobne nevarnosti se pojavljajo predvsem pri novih, neveščih in naivnih uporabnikih, ki se teh pasti sploh ne zavedajo. Nova družbena omrežja se pojavljajo skoraj dnevno, kar nam včasih otežuje izbiro, kateremu se pridružiti. Ponavadi izbiramo tista omrežja, za katera vemo, da so popularna in da jih uporabljajo naši prijatelji ali potencialni odjemalci. Ker pa morajo zaslužiti tudi lastniki družbenih omrežij, so vedno bolj popularni oglasi na spletnih straneh teh družbenih omrežjih. Zaenkrat v večini primerov ti oglasi še ne zasedajo veliko prostora in so nevsiljivo postavljeni na manj opazni rob ali dno strani. V empiričnem delu diplomskega seminarja bom poiskal nekaj uspešnih akcij, ki so jih podjetja izvedla s pomočjo različnih družbenih omrežij in si tako povečala prepoznavnost, krog odjemalcev ter seveda prodajo. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen dela diplomskega seminarja na temo družbena omrežja na internetu je spoznati razvoj družbenih omrežij, načine uporabe le-teh ter morebitne pasti, ki se pojavijo ob uporabi družbenih omrežij. Prav tako bo podrobneje predstavljenih in primerjanih nekaj najpomembnejših in največjih omrežij.

5

Cilji teoretičnega dela so:

• Opredelitev komuniciranja in njegovih značilnosti, • opredelitev družbenih omrežij, • prikazati skupne značilnosti družbenih omrežij, • predstavitev posameznih družbenih omrežij, • opredeliti pasti in rešitve za boljšo varnost pri posameznih družbenih omrežjih.

Cilji empiričnega dela so:

• Prikazati primere uspešne rabe različnih družbenih omrežij v namen povečanja prepoznavnosti med potencialnimi odjemalci,

• odkriti in predstaviti dejavnike, ki vplivajo na uspešnost uporabe družbenih omrežij z vidika podjetij.

Osnovne trdive, katere bom skušal dokazati skozi delo diplomskega seminarja so:

• Med vsemi družbenimi omrežji je najpopularnejše družbeno omrežje Facebook. • Družbena omrežja lahko predstavljajo past za nove in naivne uporabnike. • S pomočjo družbenih omrežij je mogoče izboljšati poslovanje in povečati krog

odjemalcev. • Obstajajo različni motivi za uporabo družbenih omrežij na spletu. • Uporaba družbenih omrežij v promocijske namene je cenejša kot ostale oblike

promoviranja.

1.3 Omejitve raziskave Omejitve, ki bodo upoštevane pri delu:

• Glede na to, da je razvoj družbenih omrežij v razmahu šele zadnjih nekaj let, je o tej tematiki nekoliko manj aktualnega knjižnega materiala, zato pa toliko več razpoložljivih člankov na spletu. Problem je v tem, da na spletu ni mogoče zaupati vsem podatkom in je tako potrebno biti posebej previden z internetnimi viri.

• Podjetij, ki so uspela s pomočjo družbenih omrežij na internetu je veliko, vendar je o tem malo kvalitetnih člankov. Prav tako je večina osredotočena le na največja družbena omrežja, zato sem za prikaz raznolikosti uporabe v empiričnem delu moral poiskati tri različne uspešne prakse uporabe treh različnih družbenih omrežij.

6

1.4 Predvidene metode raziskovanja V delu diplomskega seminarja bo uporabljenih več metod raziskovanja, med njimi so:

• Deskriptivna metoda za obrazložitev in obravnavo teoretičnih področij, • komparativna metoda za primerjavo posameznih podatkov in dejstev z namenom

odkrivanja podobnosti in razlik, • zgodovinska metoda za proučevanje preteklosti kot pomoč k razumevanju razvoja

družbenih omrežij danes, • kompilacijski pristop z namenom predstavitve opredelitev in trditev več različnih

avtorjev, • metoda analize in sinteze pri procesu proučevanja podatkov in združevanju le-teh v

smiselno celoto. V delu bo uporabljena tako slovenska, kot tudi tuja strokovna literatura.

7

2 KOMUNIKACIJA

Komunikacija je pomemben sestavni del našega vsakdana in z zelo grobim opisom pomeni izmenjavo informacij med enim, dvema ali več udeleženci. Nekaj strokovnih definicij komunikacije: »Komunikacija je proces, ki običajno zajema interakcijo med osebami, ki komunicirajo. V družbeni interakciji človeka vodi njegovo tolmačenje pomena besed in akcija drugega. Komunikacija je vzajemna izmenjava pomenov med ljudmi – poteka pretežno prek jezika, možna pa je le v tolikšni meri, v kolikšni jo določajo skupna spoznanja, skupne potrebe in stališča« (Vec, 2005; cit. Po Krech, Crutchfield, Balachev, 1962, str. 293 in 280). »Komunikacija je prenos pomenskih informacij od ene osebe k drugi« (Hogg, Vaughan, 1998, 524). »Komunikacija je zelo širok pojav, ki vsebuje tako procese med ljudmi kot procese v nas samih. Pri tem ne mislimo le na kognitivne procese razumevanja sporočil ali formuliranja sporočil, temveč tudi na fiziološke procese, saj se tudi tu dogaja neka komunikacija, izmenjava informacij po določenem redu. Po drugi strani pa komunikacija obsega tudi celote, ki presegajo interakcijo med posamezniki, kot je komunikacija med institucijami, komunikacija preko medijev itd. Torej lahko rečemo, da do komunikacije prihaja povsod tam, kjer se vzpostavlja odnos med ljudmi ali odnos posameznika do samega sebe. Ti odnosi so lahko zavedni ali nezavedni, neposredni ali posredni, trenutni ali trajni, površinski ali globinski. Po drugi strani pa komunikacija presega interakcijo, ker imamo lahko tok sporočil, kjer sta oddajnik in prejemnik sporočil prostorsko in časovno povsem ločena med seboj in ne prideta v stik (npr. pisec knjige in njen bralec)« (Završnik, 2009; cit. po Ule, Kline, 1996, 24-25). O komunikaciji med ljudmi lahko govorimo, kadar med dvema ali več osebami poteka kontinuiran tok sporočil. Sporočila, ki jih osebe med seboj izmenjujejo, so podana v znakovnem sistemu, ki omogoča prenašanje sporočila. Da je proces komunikacije uspešen, morajo partnerji v komunikaciji imeti enak ali vsaj podoben kod sporočanja. Poznati in obvladati morajo recimo isti jezik ali določenim gestam dodeljevati enake pomene. To pomeni, da morajo osebe, ki so prejemniki sporočila, te znake znati dekodirati, tolmačiti in razumeti, svoje znake pa oblikovati tako, da jih njegovi partnerji lahko tolmačijo in razumejo enako ali pa vsaj na soroden način (Završnik, 2009, 5). Komunikacija zahteva pošiljatelja, sporočilo, prejemnika in komunikacijski kanal. Kakorkoli, vsak komunikacijski dogodek je izjemno zapleten – pošiljatelj je tudi prejemnik in obratno, in lahko se pojavijo mnoga, včasih kontradiktorna, sporočila, s katerimi se sočasno komunicira preko vrste različnih verbalnih in neverbalnih kanalov (Hogg, Vaughan, 1995, 524).

8

Vec (2005, 18; povz. po Dimbleby in Burton, 1995, 5) poda ločevanje štirih kategorij komunikacije, in sicer glede na to, kdo je v njej udeležen:

1. Notranja komunikacija (intrapersonalna) poteka, kadar razmišljamo, pravzaprav komuniciramo sami s seboj. Včasih se v mislih pogovarjamo, kot bi govorili s kako drugo osebo, včasih si dajemo navodila ipd.

2. Medosebna komunikacija (interpersonalna) ali komunikacija znotraj manjše

skupine se običajno nanaša na neposredno komuniciranje (iz oči v oči) dveh ali več ljudi.

3. Skupinska komunikacija oz. medskupinska poteka med različnimi supinami.

Majhne skupine se vedejo drugače kot pari, vendar še vedno obstaja neposredna (iz oči v oči) komunikacija (skupinice prijateljev, družina itd.). Velike skupine (v podjetjih, na koncertih itd.) pa se spet vedejo drugače od majhnih skupin, ne le zato, ker so večje, ampak tudi zaradi tega, ker običajno pride do njihovega združevanja iz drugačnih razlogov, kot to velja za majhne skupine.

4. Množična komunikacija se nanaša na zelo veliko število prejemnikov ali

uporabnikov (množični koncerti, poštni ali telefonski sistemi itd.). 2.1 Značilnosti procesa komuniciranja »Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet. Komuniciranje je prenos sprejetih simbolov med ljudmi. Ko komunicirajo, ljudje med seboj prenašajo sporočila s pomočjo različnih simbolov (besed, kretenj, govorice telesa, slik…)«.1 »Komuniciranje je pomemben družben proces in družbena praksa, sistem družbeno pomenljivega delovanja ljudi, ki ima tako svoje zunanje kot notranje smotre. Zunanji smotri komuniciranja so različni; prenos sporočil med ljudmi, vzpostavljanje in ohranjanje socialnih razmerij in odnosov, usklajevanje delovanja ljudi med seboj. Notranji smotri komuniciranja so ustrezno izražanje komunikacijskih namer, uspešno sporazumevanje, konstrukcija in reprodukcija simbolnih gest in pomenljivih znakov oziroma simbolov« (Ule, 2005, 14). Ule (2005, 20) predstavi, da je komuniciranje osrednja socialna dejavnost ljudi, in sicer zaradi tega,

• ker večino zavestnega življenja ljudje posvetimo komuniciranju z drugimi ljudmi ali s samim seboj,

• ker je izjemno univerzalna dejavnost, ki je tesno povezana in prepletena z vsemi drugimi človeškimi dejavnostmi,

• ker ljudem izjemno veliko pomeni, kako komuniciramo in kako uspešni smo v tem, 1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje, pridobljeno 24. 1. 2013

9

• ker je komuniciranje edini način, da spoznamo, kdo smo, in da to predstavimo drugim.

Sam proces komunikacije se začne, ko sporočevalec določene informacije, ki jih želi sporočiti, zakodira v znake oziroma simoble in jih preko medija/kanala pošlje dalje. Pri tem mora vedeti kdo bo prejemnik in sporočilo zakodirati tako, da ga bo prejemnik znal dekodirati. Prejemnik mora prejeto sporočilo dekodirati ter se po potrebi nanj odzvati, da dobi pošiljatelj povratno informacijo. Tekom celotnega porcesa so pri prenosu možne motnje, ki lahko vplivajo na prenos sporočila in njegovo razumevanje.

Prikaz 1: Elementi v procesu komuniciranja (Završnik, 2009, 7)

Posamezni elementi, ki sestavljajo proces komuniciranja so (prirejeno po Završnik, 2009, 8-12):

1. Sporočevalec Sporočevalec je oseba, ki sporoča določene informacije in jih preko medija posreduje prejemniku. Vedeti mora, komu želi sporočiti informacije in kakšen odziv pričakuje od prejemnika. Upoštevati mora, da prejemnik zna dekodirati sporočilo, komunikacijski kanal pa mora izbrati tako, da bo dosegel želenega prejemnika, hkrati pa mora omogočiti tudi povratne kanale, da bo lahko spremljal njegov odziv (Kotler, 1998, 597).

2. Prejemnik Prejemnik je oseba, ki prejme kodirano sporočilo od sporočevalca. Prejete informacije mora dekodirati, da jih razume, in se nanje (po potrebi) odzvati.

10

Da je sporočilo učinkovito, je potrebno, da se sporočevalčev postopek kodiranja prekriva s prejemnikovim postopokom dekodiranja. Sporočilo bo bolj učinkovito, če se oddajnikovo izkustveno polje prekriva s prejemnikovim (Kotler, 1998, 597).

3. Sporočilo Sporočilo vsebuje neke informacije, dejstva in mnenja, ki jih pošiljatelj želi prenesti prejemniku. Pošiljatelj sporočilo izrazi z besedami, gibi ali drugimi znaki, zato ga pogosto imenujemo signal (Završnik, 2009, 8). Kotler (1998, 603-607) navaja, da mora idealno sporočilo pritegniti pozornost, ohraniti zanimanje, spodbuiti željo in povzročiti dejanje. Ko sporočevalec oblikuje sporočilo, mora biti pozoren na štiri stvari:

• Vsebina sporočila Sporočevalec mora vedeti, kaj želi sporočiti ciljnemu občinstvu, da bo dosegel želeni odziv. Pri vsebini sporočila ločimo 3 vrste pozivov:

o razumski poziv o čustveni poziv o moralni poziv

• Zgradba sporočila

Zgradba samega sporočila je zelo pomembna, da dosežemo želeno učinkovitost.

• Oblika sporočila Oblika je zelo pomemben dejavnik za doseganje želene učinkovitosti in razumljivosti sporočila. Ker lahko sporočamo veliko podatkov oz. informacij, so pri vsaki skpini svoje zakonitosti, ki jih moramo upoštevati.

• Vir sporočila Če sporočilo sporočamo preko vira, ki je zanimiv, ima sporočilo boljši priklic in vzbudi večjo pozornost pri prejemniku. Če ima prejemnik do vira in samega sporočila pozitiven oz. negativen odnos, govorimo o usklajenem dojemanju. (Kotler, 1998, 603-607)

4. Kanal/medij Kanal je metoda ali medij, preko katerega sporočevalec pošlje sporočilo prejemniku. Osebni komunikacijski kanali so oblika medosebnega stika med posamezniki ali skupinami. Pošiljatelji predstavljajo sporočila prejemnikom v obliki medosebne komunikacije. Neosebni kanali komuniciranja pa so tisti kanali, ki prenašajo sporočilo brez osebnega stika med pošiljateljem in prejemnikom. Neosebni kanali se nanašajo predvsem na množične medije (Završnik, 2009; povz. po Ule in Kline, 1996, 66-67).

11

5. Kodiranje in dekodiranje Kodiranje je proces, ko sporočevalec informacije, ki jih želi poslati, zakodira v določene znake, katere prejemnik ob prejetju sporočila razbere. Pomembno je, da prejemnik znake pozna in jih zna razbrati, saj v nasprotnem primeru prenos ni uspešen, sporočevalec pa ne dobi želenega odziva in učinka. Ko prejemnik dobi sporočilo, mora le-tega dekodirati (razbrati znake).

6. Odziv Odziv je prejemnikova reakcija na prejeto sporočilo, po tem ko ga je dekodiral. Odziv je odvisen od vrste informacij, zaznave sporočila in uporabe sporočila. V tem smislu poznamo tri vrste informacij (Završnik, 2009; povz. po Kavčič, 1998, 9):

• Instrumentalne Pošiljatelj želi doseči določen učinek pri prejemniku (znanje, vedenje...).

• Čustvene Izražajo čustva sporočevalca (strah, žalost...).

• Naključne Informacije, ki se jih sporočevalec sploh ne zaveda in se v sporočilu znajdejo naključno.

7. Povratna informacija Povratna informacija je tista informacija, ki jo prejemnik pošlje sporočevalcu, kot odziv na prejeto sporočilo. Je zadnja in začetna faza celotnega procesa komuniciranja hkrati. Zadnja faza zato, ker se s povratno informacijo zaključi krog komuniciranja, začetna faza pa, ker povratna informacija pomeni odgovor prejemnika in lahko služi kot podlaga za kreiranje novega sporočila s strani sporočevalca (Završnik, 2009; povz. po Lorbek, 1979, 60-61).

8. Motnje Motnje se v procesu komuniciranja lahko pojavijo v vsakem koraku. Šum oz. motnja lahko izvira pri pošiljatelju, prejemniku, iz samega sporočila, komunikacijskega kanala ipd. Vzroki motenj so različni, od motenj iz okolice, neustrezno kodiranega ali dekodiranega sporočila, prekinitve komunikacijskega kanala, pa vse do medsebojnih odnosov med pošiljateljem in prejemnikom, predsodkov ipd. Motnje v komunikacijskem procesu so neizogibne, lahko pa jih omejimo in omilimo, da so čim manj moteče in neopazne. Če poznamo izvor in vzrok za nastanek motenj, smo nanje pozorni in se jih zavedamo, lahko uporabimo različne taktike in načine, da se jim izognemo (Ucman, 2003, 4).

Kotler (1998, 598) navaja tri vzroke, zakaj občinstvo ne sprejme nekega sporočila:

12

• Selektivna pozornost Pozornost, zaradi katere naslovnik ne zazna vseh sporočil.

• Selektivno izkrivljanje Pri tem dejavniku pride do popačenja sporočila, saj naslovnik sliši le tisto, kar želi slišati. Naslovnik bo zaznal le tiste informacije in podatke, ki ustrezajo njegovemu sistemu prepričanj.

• Selektivna ohranitev Naslovnik ohrani v spominu le del vseh sporočil, ki ga dosežejo. Če je njegov izhodiščni odnos do predmeta pozitiven, bo sprejel sporočilo in ga ohranil, v nasprotnem primeru ga bo zavrnil.

2.2 Načini komuniciranja Med strokovnjaki kroži veliko vrst in načinov opredeljevanja vrst komuniciranja, pogosto zaradi različnih kriterijev, ki so uporabljeni pri opredeljevanju. Ucman (2003, 5) opredeli najpogostejše delitve komuniciranja na:

• Neposredno in posredno komuniciranje Pri procesu neposrednega komuniciranja med pošiljateljem in prejemnikom ni nobenega posrednika. V pogovoru sodelujeta najmanj dve osebi. Neposredno komuniciranje pa je eden izmed najučinkovitejših načinov komuniciranja, saj zagotavlja takojšen odziv in povratne informacije. Za razliko od neposrednega komuniciranja, je pri posrednem načinu komuniciranja vedno komunikacijski kanal. To je lahko pošta, telefon, najrazličnejši elektronski mediji, ipd. Je manj učinkovit kot neposredni način, saj ne zagotavlja takojšnje povratne inforacije in pojavijo se lahko motnje pri uporabi komunikacijskega kanala. (Ucman, 2003, 5)

• Vsebinsko in odnosno komuniciranje Proces medsebojnega komuniciranja poteka tako, da se vsebina sporočil prenaša od pošiljatelja do prejemnika in obratno, z uporabo nebesedne komunikacije pa se oblikujejo tudi odnosi med sodelujočimi. Odnosni vidik komunikacije je torej neke vrste komunikacija o komunikaciji, medtem ko se vsebinski vidik nanaša na vsebino sporočila. (Ucman, 2003, 5)

• Zavestno in nezavedno komuniciranje Večino časa komuniciramo zavestno in z določenim namenom, vendar se velikokrat zgodi, da sporočilo posredujemo nezavedno. Človek je poleg zavednega tudi nezavedno bitje. Motivov, ki določajo naše vedenje:

o se popolnoma zavedamo,

13

o nekatere prepoznamo, če smo nanje opozorjeni, o spet tretjih se ne zavedamo in jih ne prepoznamo, tudi če smo nanje

opozorjeni. Nezavedno komuniciramo, kadar uporabljamo določene kretnje ali izraze, katere slabo nadzorujemo (ali jih sploh ne), včasih pa tudi z izgovorjenimi besedami. (Ucman, 2003, 5)

• Enosmerno in dvosmerno komuniciranje Enosmerno komuniciranje pomeni to, da poteka komunikacija le v eni smeri, se pravi od pošiljatelja do prejemnika, medtem ko povratne informacije ni. Ponavadi je to posredovanje sporočil več prejemnikom. Vsebina sporočila je ponavadi kratka, jasna in preprosta. Primere enosmernih komunikacij najdemo v vseh medijskih in masovnih sporočilih, pa tudi v strogo hierarhičnih strukturah, kjer je potrebna hitra in učinkovita akcija (reševalci, gasilci). (Ucman, 2003, 5) Za razliko od enosmerne komunikacije, imamo pri dvosmerni komunikaciji reakcijo prejemnika ter njegov odziv. V dvosmerni komunikaciji sporočila prejemamo, posredujemo in pojasnjujemo nesporazume, zato traja sam proces komunikacije dlje kot enosmeren, vendar je pri reševanju nesporazumov veliko bolj učinkovit kot enosmeren. (Ucman, 2003, 5)

• Besedno in nebesedno komuniciranje Besedno komuniciranje je izjemno pogost način komuniciranja, ki je značilen samo za ljudi, prisoten je v vseh kulturah. Z besedami tako izrazimo naše misli in jih v tej obliki posredujemo dalje. Pri besednem izražanju je zelo pomembna jasnost izražanja, pogosto pa se pojavi, da pomen besede ni enoznačen. Ena beseda lahko ima torej več pomenov, zaradi česar pri besednem komuniciranju lahko prihaja do nesporazumov. Besedno komuniciranje je lahko:

o govorno ali ustno (neposredno ali preko telefona), o pisno (pisma, elektronska sredstva, tisk...).

Nebesedno komuniciranje pomeni komunikacijo z nebesednimi sredstvi, kot so mimika, geste, gibanje v prostoru ipd. Je prva oblika komunikacije in obstaja že od samega začetka obstoja človeštva. Pri prejemanju nebesednih sporočil uporabljamo več zaznavnih načinov (vonj, sluh, vid, tip), zato je sporočanje učinkovitejše. Nebesedna komunikacija v kombinaciji z besedno lahko sporočanje dopolnjuje, lahko pa se pojavi tudi neskladje med besedno in nebesedno komunikacijo. (Ucman, 2003, 5) 2.2.1 Posredno komuniciranje Eden izmed načinov komuniciranja, ki ga uporabljamo vedno pogosteje, je posredno komuniciranje. Kot že omenjeno poteka posredno komuniciranje preko kanala oziroma medija, preko katerega prenesemo sporočilo do prejemnika. Zelo pogosti kanali so elektronski mediji, med katere spadajo tudi družbena omrežja. Pri kanalih za posredno komuniciranje, še zlasti pri družbenih omrežjih je značilno, da v zelo kratkem času

14

dosežemo veliko število prejemnikov sporočila (uporabimo jih lahko tudi za doseganje posameznikov in ne samo večjih skupin). Ker pa je pri sporočanju med sporočevalcem in prejemnikom kanal oziroma medij, lahko pride do komunikacijskega šuma ali napačnega razumevanja sporočila. Kern (2012; povz. po Slavnič, 2004, 6) kot prednosti posrednega kominuciranja navede trajnost zapisa in možnost večkratne uporabe. Kot slabost pa dejstvo, da je povratna informacija zgolj formalna. Ule (Ule, 2005; povz. po Walther, Parks, 2002) predstavi temeljne značilnosti, zaradi katerih je posredno komuniciranje (predvsem elektronsko podprto) uspešno in privlačno za številne uporabnike, ki so:

• Socialna distanca: če pošiljatelj komunicira z nekom, ki ga ne pozna in je daleč stran, čuti razbremenitev, ker lahko spregovori o svojih težavah.

• Anonimnost: v določenih primerih nam anonimnost omogoča izogibanje

stigmatizaciji. Tukaj se dobro počutijo predvsem tisti, ki v svojem okolju ne najdejo oseb, s katerimi bi razvijali odnos.

• Upravljanje z odnosi: zdi se, da je posredno komuniciranje bolj prijazno za tiste, ki

imajo težave pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosov neposredno, saj omogoča hitrejše in lažje vstopanje ter izstopanje v odnose kot neposredno.

• Večja dostopnost: mnogokrat je lažje dobiti nasvet ali podporo od anonimnega člana podporne skupine, kot od oseb, ki so fizično okoli nas. Prav tako je internet medij, preko katerega dandanes dobimo odgovor ali podporo v zelo kratkem času, kjerkoli in kadarkoli.

Franko (2008, 41) navaja kot ključne prednosti posrednega komuniciranja preko spleta naslednje:

• izboljšanje notranje komunikacije, • bolj umirjeno in manj moteče delovno okolje, • hitro urejanje nujnih stvari in komunikacija v realnem času, • možnost takojšnje izmenjave dokumentov, aplikacij, datotek..., • zaupnost komunikacije, • uporabljamo jih lahko sočasno z drugimi sredstvi komunikacije.

15

3 DRUŽBENA OMREŽJA

Prvi del besedne zveze - družbena se nanaša na instinktne potrebe, ki jih imamo ljudje po povezovanju z drugimi osebami. Povezovanje med ljudmi poteka odkar se je razvil človek. Imamo potrebo biti v družbi in biti vključeni v skupine ljudi s podobnim mišljenjem, nekoga s komer se lahko poistovetimo, počutimo domače, delimo svoje misli, ideje in izkušnje. Drugi del besedne zveze se nanaša na omrežja (angleško »media« - mediji) preko katerih se povezujemo z drugimi ljudmi. Naj bo to telefon, radio, televizija, spletne strani, mobilna sporočila ali mediji, uporabljamo jih za prenos sporočil in povezovanje z drugimi ljudmi (Safko, 2010, 4). Družbena omrežja na spletu so spletne storitve, katerih poudarek je na pomembnih in vrednih odnosih s prijatelji, sorodniki, znanci, na podlagi skupnih interesov in aktivnosti. Omrežja omogočajo uporabnikom mreženje na podlagi različnih razlogov, kot so iskanje informacij, raziskovanje in nadgrajevanje odnosov itd. Družbena omrežja na spletu so zasnovana kot osebne, egocentrične mreže, katerih središče je posameznik (Divjak, 2010; povz. po Kwon in Wen, 2009). Primarni namen družbenih omrežij je socialnega pomena in omogoča uporabnikom povezovanje s prijatelji, lahko pa je uporabniku v pomoč tudi pri iskanju poslovnih stikov. Omrežja se med seboj razlikujejo, vsa pa uporabnikom omogočajo objavo informacij in preko različnih storitev (forumi, klepeti, takojšnje sporočanje) omogočajo stike med uporabniki ter izmenjavo datotek (Vodopivec, 2010; povz. po Micek in Micek, 2006, 55). Družbena omrežja se med seboj razlikujejo po vsebinski orientaciji. Njihov kontekst je lahko naravnan k zaposlitvi (npr. LinkedIn), k vzpostavljanju romantičnih razmerij (prvotni cilj Friendster-ja), k povezovanju ljudi s podobnimi interesi, npr. glasbo (MySpace) ali po združevanju študentske populacije (prvotni razlog za ustanovitev Facebooka) (Divjak, 2010; povz. po Ellison, Steinfield in Lampe, 2007). Safko ( 2010, 9) deli družbena omrežja v 15 kategorij glede na njihov primarni namen:

• družbeno povezovanje na spletu, • založništvo, • deljenje fotografij, • avdio, • video, • mikrobloging, • prenosi v živo, • virtualni svetovi, • igranje iger, • iskanje, • RSS, • mobilna telefonija, • agregatorji, • delovne aplikacije, • interpersonalnost.

16

V poslovnem svetu družbena omrežja omogočajo tudi poslovne priložnosti. Tako lahko v organizaciji družbeno omrežje uporabimo pri vseh poslovnih funkcijah in aktivnostih – pri prodaji in trženju, zbiranju idej, oblikovanju proizvodov in storitev ter drugih aktivnosti (Vodopivec, 2010; povz. po Shih, 2009, 242).

3.1 Razvoj družbenih omrežij Internet je svetovno omrežje sestavljeno iz fizičnih podatkovnih povezav med računalniki in podobnimi napravami. Internet je omrežje preoblikovanih paketov podatkov, kar pomeni, da so sporočila poslana preko interneta razbita v določene pakete, manjše kose podatkov, ki so poslani posamično, na koncu, ko je sporočilo v celoti poslano, pa se spet sestavijo v prvotno obliko sporočila. Oblika teh paketov sledi standardom poznanim kot internetni protokol (IP), vsebuje pa IP naslov v vsakem paketu, ki narekuje paketu s sporočilom kam mora potovati, tako da je dostavljen pravilno preko celotne internetne mreže (Newman, 2010, 18). Oblak in Petrič (Oblak, P. in Petrič, G., 2005, 53) opredelita internet kot specifičen, mednarodno uveljavljen termin za opis računalniško podprtega komunikacijskega omrežja, katerega sestavlja neskončna veriga povezanih računalnikov, ki si med seboj izmenjujejo podatke in informacije, internet tako vključuje vrsto raznolikih storitvenih servisov: dostop do informacijskih storitev preko FTP protokola, logiranja na daleč, vstop v različne komunikacijske storitve (e-pošta, poštne mreže, klepetalnice, razpravljalni forumi...). Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta v Evropskem središču za jedrske raziskave Tim Berners-Lee in Robert Cailliau razvila sistem Enquire. Takratni splet se je od današnjega zelo razlikoval, vendar je kljub temu vseboval mnogo podobnih zamisli, ki jih srečamo pri naslednjem projektu Berners-Leeja, imenovanega Sematic Web. Berners-Leeja je pri tem projektu vodila predvsem misel na poenostavljen dostop do knjižničnih informacij, ki so takrat gostovale na strežnikih v raziskovalnem središču. Leta 1990 je izdelal vsa potrebna orodja in tudi prvi spletni brskalnik (Vodopivec, 2010; povz. po Gribble, 2009). Prvo prepoznavnejše družbeno omrežje je nastalo leta 1997. Omrežje se je nahajalo na spletnem naslovu SixDegrees.com, in je uporabnikom dovoljevalo ustvarjanje profilov, spisek prijateljev in brskanje po prijateljevih seznamih. Večina teh stvari je obstajala že prej, kot recimo profil, ki ga je omogočala večina zmenkarskih spletnih strani, medtem ko sta AIM in ICQ omogočala spiske prijateljev. Obstajalo je še veliko podobnih strani, vendar je bil SixDegrees.com prva stran, ki je vse to združevala. Promovirali so se kot orodje, ki uporabnikom omogoča povezovanje s prijatelji in pošiljanje sporočil drugim. Kljub milijonom uporabnikov, je podjetje leta 2000 zaprlo svoja vrata. Na nek način so bili preprosto pred časom, saj ljudje na takšen način komuniciranja še niso bili pripravljeni. V tistem času so ljudje že uporabljali splet, vendar večina še ni uporabljala družbenih omrežij za povezovanje s prijatelji in znanci. Veliko zgodnjih uporabnikov se je pritoževalo, da po sprejetju prijateljstva ni bilo veliko za delati, neznancev pa niso želeli spoznavati. Med leti 1997 in 2001 je število družbenih orodij začelo podpirati različne kombinacije profilov in prijateljev s profili. AsianAvenue, BlackPlanet in MiGente so uporabnikom

17

dovoljevali ustvarjanje osebnih, izobrazbenih in ljubezenskih profilov (Boyd, Ellison, 2007).

Prikaz 2: Razvoj družbenih omrežij2

2 http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html, pridobljeno 1. 2. 2013

18

Iz zgornjega prikaza je razvidno, da se je razvoj družbenih omrežij začel leta 1997 in je do danes doživel pravi razcvet. Veliko zgodnjih družbenih omrežij več ne deluje, se pa na svetovnem spletu dnevno pojavljajo nova. Omrežja, ki so danes najmočnejša in največja, so bila večinoma ustvarjena med letoma 2005 in 2006.

3.2 Skupne značilnosti družbenih omrežij Družbenih omrežij obstaja na stotine, vendar so vsa narejena po podobnem ključu, zato imajo tudi skupne lastnosti. Prva velika skupna lastnost je vsekakor ustvarjanje profila. Ko se omrežju pridružimo, moramo ustvariti svoj profil, preko katerega nas lahko drugi najdejo in se z nami povežejo. Profil vsebuje ponavadi našo sliko ter nekaj osebnih, demografskih podatkov (datum rojstva, kraj bivanja, izobrazba...). Taki profil predstavlja našo osebno izkaznico, preko katere nas drugi prepoznajo. Na svojem profilu lahko pri vseh omrežjih (odvisno od vrste omrežja) objavljamo različne podatke, informacije, datoteke ipd. Ti podatki se shranjujejo bodisi v albume, mape bodisi na t.i. zid našega profila. Svoj profil lahko po želji urejamo, spreminjamo, podatke dodamo ali skrijemo. V zadnjem času, ko se pojavlja veliko polemik glede varnosti družbenih omrežij, se veliko uporabnikov odloči in večino svojih podatkov skrije, da jih nihče ne vidi. Vidnost profilov se razlikuje od omrežja do omrežja. Omrežja, kot sta na primer Friendster in Tribe.net, omogočajo vpogled v profil vsem uporabnikom, tudi tistim, ki na omenjenih omrežjih nimajo svojega profila. Omrežje LinkedIn upravlja z vidnostjo profilov na podlagi tega, ali ima uporabnik plačljiv račun ali ne. Seveda je tisti profil, ki je plačljiv, dostopen širšemu krogu uporabnikov, kar poveča možnosti iskanja zaposlitve. Omrežje MySpace omogoča uporabniku, da sam izbira ali bo njegov profil javen, ali bo dostopen samo njegovim prijateljem. Facebook omogoča, da uporabnikov profil vidijo samo njegovi prijatelji, poleg tega, pa lahko ustvarjamo različne skupine, pri katerih določimo, kaj lahko vidijo določeni člani skupine in česa ne (Boyd in Elilison, 2007). Naslednja velika skupna lastnost so prijatelji oziroma sledilci. Ko ima uporabnik ustvarjen profil, lahko začne povezovati z ljudmi, ki jih pozna, torej s prijatelji, ali pa začne spoznavati nove ljudi, s katerimi ima ista zanimanja, izobrazbo ali katere druge skupne lastnosti. Sistem dodajanja prijateljev je običajno dvosmeren – če uporabnik nekoga povabi, da postane njegov prijatelj, se mora tudi ta oseba strinjati in prijateljstvo potrditi. V nasprotnem primeru ga zavrne (Boyd in Ellison, 2007). Nekatera omrežja omogočajo, da je uporabnik z nekom prijatelj, tudi na način, da ga ta ne sprejme. Takšne prijatelje imenujemo sledilci (ang. followers). Javni prikaz uporabnikovih prijateljev, sledilcev in drugih uporabnikov je zelo pomemben. Seznam prjateljev vsebuje povezave do posameznih profilov prijateljev, kar omogoča tretjim uporabnikom, da vidijo s kom vse smo prijatelji oziroma, komu vse uporabnik sledi in obratno. Seznam prijateljev ali sledilcev je na večini omrežij dostopen tudi drugim uporabnikom (če ima vpogled v uporabnikov profil), zadnje čase pa so ustvarjalci omrežij omogočili, da se te sezname skrije in so dostopni samo lastniku profila (Boyd in Ellison, 2007).

19

Značilnost, ki se pojavi pri veliko družbenih omrežjih, je tudi komentiranje, všečkanje, deljenje. Ko uporabnik objavi neko sliko, video ali informacijo, lahko drugi uporabniki to komentirajo, všečkajo (and. like) ali delijo (ang. share). Deljenje pomeni to, da se na primer slika, ki jo je objavil uporabnik A, pojavi na profilu osebe B (če jo oseba B deli). Tako se določene informacije zelo hitro razširijo in dosežejo širok krog ljudi. S hitrim razvojem in vedno bolj popularnimi pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki, so morala tudi podjetja, ki upravljajo z družbenimi omrežji, razviti aplikacije družbenih omrežij za te naprave. Dandanes imajo tako rekoč vsa večja družbena omrežja svoje aplikacije za pametne telefone in tablične računalnike. Aplikacije se od strani na računalniku ne razlikujejo po vsebini, prilagojeni so le meniji in določeni gumbi, kateri omogočajo lažjo in hitrejšo uporabo družbenih omrežij na teh telefonih in tabličnih računalnikih. Posebnost je družbeno omrežje Instagram, katero je bilo sprva dostopno le preko pametnih telefonov, šele pred kratkim pa so omogočili uporabo preko stacionarnih računalnikov. 3.3 Merjenje družbenih omrežij Z uporabo družbenih omrežij ne samo v zasebne, temveč tudi v poslovne namene, se pojavi tudi vprašanje, kako analizirati družbena omrežja. Z analizo družbenih omrežij lahko dobimo veliko koristnih informacij na velikem vzorcu. Ena izmed prednosti analize družbenih omrežij je v tem, da lahko po eni strani merimo in analiziramo družbena omrežja posameznikov – strukturo teh omrežij, moč in načine, s katerimi so člani omrežij povezani med seboj, demografske in ostale značilnosti teh članov, kaj jih povezuje, kaj jih razdružuje itd., po drugi strani pa lahko takšno analizo omrežij povežemo s »klasično« sociološko analizo. Tako lahko analiziramo, kako se mnenja in stališča o neki stvari razširjajo, vzdržujejo ali spreminjajo, kateri člani omrežja imajo pri tem ključne vloge, komunikacijske poti, po katerih se širijo informacije itd. (Hlebec in Kogovšek, 2006, 8).

3.3.1 Vir podatkov Pri analizi družbenih omrežij imamo na voljo različne vire podatkov (po Hlebec in Kogovšek, 2006, 18):

• arhiv, • neposredno opazovanje, • izpraševanje informatorja, • elektronski viri, • anketa, • drugi viri.

20

Najpogoseje uporabljen vir je anketa, ostali viri se uporabljajo redkeje. Neposredno opazovanje in izpraševanje informatorja se bolj pogosto uporabljata, ko potrebujemo kvalitativne podatke. Kateri je najprimernejši vir za neko raziskavo, je odvisno od številnih kriterijev – raziskovalnega problema, vrste omrežja, že obstoječih primarnih in sekundarnih podatkov, finančne omejitve, časovne omejitve ipd. (Hlebec in Kogovšek, 2006, 18). Hlebec in Kogovšek (2006, 20-24) navajata naslednje prednosti posameznih virov, iz katerih lahko pridobimo: ARHIV - Arhivski podatki so poceni, - omogočeno je raziskovanje preteklosti, - analiziramo lahko daljše časovno obdobje, - dobimo podatke, ki so težko dostopni. NEPOSREDNO OPAZOVANJE - Velika opisna natančnost, - možno je poglobljeno opazovanje, - zbiranje podatkov poteka v naravnem okolju. IZPRAŠEVANJE INFORMATORJA - Kakovosten in kompetenten informator lahko nadomesti anketiranje, - posledično zmanjšani stroški (čas, denar). ELEKTRONSKI VIRI - Večja možnost analize večjih skupin in ponovnih analiz iz različnih perspektiv, - opazovanje je relativno nevsiljivo, - rezultat je popolno zajetje podatkov. ANKETA - Obravnavamo lahko različne raziskovalne probleme, - pridobimo tudi podatke o osebnem vrednotenju posameznikovih interakcij. Slabosti, ki se pojavijo pri posameznih virih podatkov so naslednje: ARHIV - Pogosto pomanjkljivi podatki, - podatki so zbrani z drugimi nameni, - omejena uporaba. NEPOSREDNO OPAZOVANJE - Raziskovalec ima selektivno percepcijo in interpretacijo dogodkov, - težji ali nemogoč nadzor nad določenimi dogodki, - velika emocionalna vpletenost raziskovalca z okoljem.

21

IZPRAŠEVANJE INFORMATORJA - Vprašanje informatorjeve natančnosti, - na podatke lahko vplivajo informatorjevi zasebni motivi, ovire spontanosti, zunanje motnje... ELEKTRONSKI VIRI - Dobimo veliko podatkov, - etični problemi (vdor v zasebnost), - pojavijo se druge možnosti za merske napake. ANKETA - Ankentiranci na vprašanja odgovarjajo po spominu, - na rezultate lahko vplivata anketiranec in anketar, - zaradi obsežnosti so stroški ankete pogosto visoki. (Hlebec in Kogovšek, 2006, 20-24) 3.4 Najbolj priljubljena družbena omrežja Družbena omrežja so dandanes izjemno popularna in v razviti družbi nekaj vsakdanjega. Uporabniki jih uporabljamo v različne namene – v socialne namene, poslovne ali le za kratkočasenje. Ker se uporaba in namembnost omrežij razlikujeta, so ena bolj priljubljena, druga manj. Prav tako nove uporabnike omrežje bolj pritegne, če ga uporabljajo že njegovi prijatelji in znanci. Na širjenje in popularnost vpliva tudi razvoj pametnih mobilnih telefonov in tabličnh računalnikov, ki preko aplikacij omogočajo lažji in hitrejši dostop do teh omrežij. Razlike v številu uporabnikov in popularnosti omrežij se izražajo tudi v njihovi uporabnosti. Nekatera omrežja so ožje usmerjena (Instagram – deljenje slik preko mobilnega telefona), medtem ko so druga širše usmerjena, oziroma omogočajo več aktivnosti (Facebook). Napisano drži predvsem za globalna družbena omrežja, saj obstajajo tudi družbena omrežja, ki so popularna le znotraj večjih držav (npr. Kitajska - China's Qzone). Najbolj popularno družbeno omrežje je Facebook, ki ima okoli 750 milijonov uporabnikov. Na tem omrežju lahko delimo slike, komentiramo, pošiljamo sporočila, nalagamo video posnetke itd. Načinov uporabe je veliko, glavni namen pa je povezovanje ljudi. Zelo uporaben je tudi iz poslovnega vidika, saj lahko na Facebooku oglašujemo ali ustvarimo svojo stran / profil. Na drugem mestu je Twitter s približno 250 milijoni uporabnikov. To omrežje je še posebej priljubljeno pri zvezdnikih, ki svoje oboževalce redno obveščajo o svojih aktivnostih. V tem omrežju je možno tudi deliti slike, ki jih vidijo naši sledilci. Na tretjem mestu se nahaja omrežje LinkedIn, ki je namenjeno predvsem zaposlitvi in podjetjem, sodelavcem in iskalcem novih delovnih mest. Je nekoliko bolj specializirano, vendar ima kljub temu okoli 110 milijonov uporabnikov. Predstavlja eno izmed pomembnejših omrežij za poslovne namene, saj je ustvarjeno prav s tem namenom.3

3 http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 1. 2. 2013

22

Spodnji histogram prikazuje število unikatnih uporabnikov posameznih družbenih omrežij. Prvi je Facebook, ki je imel junija, leta 2011 več kot 734 milijonov uporabnikov. Drugo najpopularnejše omrežje, ki je manjše za okoli 600 milijonov uporabnikov, je Twitter. LinkedIn, ki je v tej nalogi tudi obravnavan, je zasedel 4. mesto z več kot 80 milijoni uporabnikov. Številke so od leta 2011 pa do danes še narasle in še vedno rastejo.

Prikaz 3: 10 vodilnih družbenih omrežij na spletu v letu 20114

4 http://www.slideshare.net/roberttamnguyen/45-amazing-social-media-charts-graphs, pridobljeno 1. 2. 2013

23

3.4.1 Facebook Ime organizacije Facebook Leto ustanovitve 2004 Število uporabnikov 750.000.000 Število zaposlenih 500+ Plačljivost uporabe Zastonj

Prikaz 4: Osnovni podatki organizacije Facebook5

Facebook je najbolj znano in popularno družbeno omrežje na spletu, katerega ustanovitelj je mlad študent Mark Zuckerberg. Omrežje je zelo popularno, saj ga uporablja skoraj sedmina celotne svetovne populacije. O njegovi uspešnosti in donosnosti priča tudi dejstvo, da je Zuckerberg prav s Facebookom postal najmlajši miljarder na svetu. Omrežje uporabnikom omogoča številne aktivnosti, od deljenja informacij, fotografij, glasbe pa do ustvarjanja »like« strani ter oglaševanja. Veliko število načinov uporabe, je zagotovo eden izmed faktorjev, ki prispeva k uspešnosti tega omrežja. Kljub vsemu pa se že od začetka sooča z obtožbami in tožbami na sodišču, saj je domnevno idejo o omrežju, ki bi prvotno povezovalo študente univerze, Zuckerberg ukradel. Leta 2003 je Mark Zuckerberg napisal program Facemash, ki je bil predhodnik Facebooka. Princip strani je bil tak, da so uporabniki na podlagi fotografij določili, ali je oseba na fotografiji »vroča« ali »ni vroča«. Da je bilo to izvedljivo, je Zuckerberg moral vdreti v računalniško omrežje univerze Harvard, kar mu je tudi uspelo. V prvih nekaj urah je omrežje Facemash doseglo 450 uporabnikov in 22.000 ogledov fotografij. Stran je bila hitro zatem ukinjena s strani Harvarda, saj je predstavljala grob poseg v zasebnost in kršenje zakona. Čez nekaj časa je Zuckerberg ponovno zagnal podobno stran, ki se je imenovala »Thefacebook«. Cameron Winklevoss, Tyler Winklevoss in Divya Narendra so Zuckerberga obtožili kraje ideje za to stran ter primer predali sodišču, na katerem so kasneje dosegli več milijonsko poravnavo. Marca 2004 je Zuckerberg sestavil ekipo, ki mu je pomagala pri promoviranju strani na drugih univerzah. Stran se je hitro razširila na ugledne univerze, kot so Stanford, Columbia in Yale. Temu je sledil domino efekt, v zelo kratkem času je bila v stran vključena večina univerz iz Kanade in Amerike. V naslednjih mesecih so prejeli prvo večjo investicijo, investitor je bil Peter Thiel, soustanovitelj Paypala. Po posvetu so iz imena odstranili »The« ter zakupili domeno facebook.com za 200.000 dolarjev. Septembra 2005 je Facebook omogočil združevanje tudi za srednje šole, kar se je Zuckerbergu zdel logični naslednji korak. Že čez nekaj mesecev so dostop omogočili tudi večjim podjetjem, kot sta Apple in Microsoft, 26. septembra 2006 pa so uporabo omrežja omogočili vsem osebam nad 13. letom starosti. Da je Facebook koristen za namene promocije so ugotovila številna podjetja, ki so na Facebooku ustvarila več kot 100.000 strani, ki so predstavljala podjetja. Oktobra 2007 je podjetje Microsoft kupilo 1,6% delnic Facebooka za 240 milijonov dolarjev, na podlagi česar so ocenili skupno vrednost Facebooka na 15 milijard dolarjev. Novembra 2010 je bila vrednost Facebooka ocenjena že na 41 milijard dolarjev. Z velikim številom uporabnikov pa se je pojavljalo tudi vedno večje število spamov in neresničnih profilov. V podjetju tako dnevno odstranijo 20.000 takšnih profilov (vsak uporabnik lahko tak profil, ki ni resničen, prijavi). Avgusta 2008 je Facebook dosegal več kot 178% mesečno rast, medtem ko je oktobra 2012 dosegal

5 Safko (2010, 448) in http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 13. 2. 2013

24

le še 2,04% mesečno rast. Leta 2012 so na tržišče lansirali tudi mobilno aplikacijo, katera je brezplačna in jo je mogoče uporabljati na mobilnih telefonih in tabilčnih računalnikih. 6 Facebook je eno izmed družbenih omrežij, ki ima največ načinov uporabe. Vsak novi uporabnik, ki je star več kot 13 let (raziskave so pokazale, da je veliko uporabnikov mlajših od te meje), si mora ustvariti profil. Profil vsebuje ime in priimek, fotografijo ter nekaj osnovnih podatkov (rojstni datum, kraj bivanja, izobrazba...). Ko ima uporabnik ustvarjen svoj profil, lahko nanj nalaga fotografije, deli glasbo, videoposnetke, objavlja nove statuse ipd. Vse to je nesmiselno, če uporabnik nima prijateljev. Prijatelje lahko uporabnik dobi tako, da osebe doda sam, ali pa osebe dodajo njega. Ko oseba (ali uporabnik, odvisno od tega, kdo je prošnjo za prijateljstvo poslal) prošnjo za prijateljstvo sprejme, sta uporabnika prijatelja. Tako si lahko uporabniki, ki so med seboj prijatelji, vidijo, všečkajo (gumb »like« oziroma »všeč mi je«, je ena izmed uporabnih lastnosti, ki jih je prvi uvedel Facebook), komentirajo in delijo vse kar objavijo. Zaradi vedno več kraj osebnih podatkov, je Facebook uporabnikom omogočil, da določene podatke in fotografije skrijejo, oziroma jih naredijo nevidne drugim uporabnikom. Lastniki profilov lahko svoje prijatelje razvrstijo v skupine (primer: družina, prijatelji, sodelavci...) ter določijo katere informacije in fotografije bodo določenim skupinam prikazane. Poleg zgoraj naštetega Facebook omogoča klepet, ki poteka v resničnem času, ali pošiljanje zasebnih sporočil, v katera lahko uporabnik priloži tudi fotografije in ostale dokumente. Omrežje se lahko uporablja tudi v poslovne namene, predvsem za mreženje, iskanje in obveščanje (potencialnih) odjemalcev. To organizacija lahko počne z »like« stranjo, z ustvarjanjem raznih aplikacij, ki se vključijo v »like« stran in od uporabnika zahtevajo določene korake (ponavadi je to deljenje fotografij, všečkanje ipd.) z ustvarjanjem dogodkov ipd. Zaradi njegove popularnosti, lahko Facebook organizacije uporabijo v promocijske namene novih izdelkov ali storitev (Safko, 2010, 450). Ker predstavlja Facebook največje družbeno omrežje na svetu, je njegova velika prednost veliko število uporabnikov, kar posledično pomeni, da bo uporabnik tukaj (verjetno) našel veliko svojih prijateljev in znancev, poleg tega pa se (glede na veliko število uporabnikov) vedno kaj dogaja. V zavihku »dogodki« je uporabnik redno obveščen o prihajajočih dogodkih, v zavihku »aplikacije« lahko uporabnik izbira med številnimi aplikacijami in igrami, v zavihku »skupine« pa uporabnik najde novice o skupinah, katerih član je (član skupine lahko uporabnik postane tako, da ga povabi drug uporabnik, ali pa sam zaprosi za pridružitev skupini). Med prednosti Facebooka se lahko šteje tudi klepet (ki poteka v realnem času), je zaseben (vidita ga samo uporabnika, med katerima klepet poteka), v klepet pa je možno vključiti tudi več oseb (kar lahko pride prav pri skupnem učenju, sestankih na daljavo ipd.). Zadnje čase so na strani povečali tudi varnost, saj je prihajalo (in še vedno prihaja, vendar v zmanjšanem številu) do številnih vdorov v profile in kraje podatkov. Sedaj si lahko uporabnik na svojem računu nastavi zaščito tako, da vsakokrat, ko se želi prijaviti v svoj račun iz neke druge naprave, prejme na prenosni telefon sporočilo s kodo, ki jo mora ob prijavi vpisati, da potrdi svojo identiteto. Uporabniku je omogočeno tudi ustvarjanje skupin, v katere razvrsti svoje prijatelje, znance, sorodnike, sodelavce itd. Pri vsaki skupini je možno nastaviti, katere informacije in fotografije so skupini vidne in katere ne. Nastavitve omogočajo tudi, da uporabnik skrije svoje osebne

6 http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook, pridobljeno 12. 3. 2013

25

podatke, fotografije, seznam prijateljev, skupin ipd. Med slabosti spada slab nadzor nad neresničnimi profili in spam aplikacijami, ki so ustvarjeni v različne namene. Zadnje čase so v Sloveniji aktualni predvsem neresnični profili, ki podpirajo »like« strani najrazličnejših političnih organizacij, ki med seboj merijo moči v številu všečkov na svoji strani. Če nek drug uporabnik tak profil prijavi, pri Facebooku preverijo in ga v primeru, da gre res za neresničen profil, tudi hitro izbrišejo. Zelo popularne so tudi »like« strani, ki s pomočjo lažnih nagradnih iger pridobijo veliko število všečkov, kasneje pa spremenijo ime skupine in jo dalje uporabljajo predvsem v namene reklamiranja svojih izdelkov ali storitev. Statistični podatki za omrežje Facebook iz leta 20127:

• Število aktivnih uporabnikov je 18. 5. 2012 znašalo 900 milijonov. • Povprečno število prijateljev, ki jih ima Facebookov uporabnik je 130. • Vsak dan je nameščenih 20 milijonov Facebook aplikacij. • 350 milijonov uporabnikov do omrežja Facebook dostopa preko mobilnih

telefonov.

Prikaz 5: Število uporabnikov Facebooka glede na kontinente8

(* Penetration: Procent celotnega prebivalstva na določenem kontinentu, ki uporablja Facebook)

3.4.2 Twitter

Ime organizacije Twitter Leto ustanovitve 2006 Število uporabnikov 250.000.000 Število zaposlenih 25 Plačljivost uporabe Zastonj

Prikaz 6: Osnovni podatki organizacije Twitter9

7 http://www.statisticbrain.com/facebook-statistics/ pridobljeno 12. 3. 2013 8 http://www.socialbakers.com/countries/continents/ pridobljeno 12. 3. 2013 9 Safko (2010, 537) in http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 13. 2. 2013

26

Twitter je družbeno omrežje, katerega uporablja veliko število ljudi, zlasti slavnih osebnosti, ki na Twitterju objavljajo svoje fotografije, svoja mnenja ter odzive na aktualno dogajanje po svetu. Registrirani uporabniki lahko na omrežju objavljajo, komentirajo, delijo t.i. tweete drugih uporabnikov, medtem ko lahko neregistrirani uporabniki samo prebirajo tweete drugih uporabnikov. 21. marca leta 2006 je Jack Dorsey (ustanovitelj Twitterja) objavil svoj prvi tweet in s tem začel nekaj, kar si ni nikoli predstavljal, da bo iz omrežja »twttr« (prvotno ime Twitterja) nastalo. Prvotno je Twitter v zasebne namene uporabljalo podjetje Odeo, leta 2007 pa je postal samostojna organizacija. Eden izmed pomembnejših dogodkov, ki so prispevali k Twitterjevi popularnosti, je bila konferenca SXSWi, tekom katere je število dnevno objavljenih tweetov naraslo iz prejšnjih 20.000 na 60.000. Na konferenci so postavili velike televizije, preko katerih so lahko udeleženci konference spremljali aktualno dogajanje na omrežju Twitter. To je udeležence konference še dodatno spodbudilo k pisanju in objavljanju. Velik odziv so opazili tudi številni blogerji, ki so o tem poročali na svojih blogih in tako delali Twitterju dodatno reklamo. Prva nagrada, ki so jo ustvarjalci omrežja prejeli je bila »Web award«, ki jih je dodatno spodbudila k razvoju in promoviranju Twitterja. Leta 2007 so beležili 400.000 tweetov na četrtletje, ki je v enem letu narastlo na neverjetnih 100 milijonov objav na četrtletje. Junija 2010 je bilo dnevno objavljeno 65 milijonov novih objav, kar je enako 750 novih objav vsako sekundo. Število objav se drastično poveča ob pomembnih dogodkih (športne prireditve, volitve, smrti znanih oseb...). Tako so leta 2011, tekom svetovnega prvenstva v ženskem nogometu beležili 7.196 objav na sekundo, ob smrti Michaela Jacksona pa so uporabniki Twitterja na uro objavili več kot 100.000 objav, ki so vsebovale ime Michael Jackson.10 Uporaba Twitterja je preprosta, preden pa je prišlo omrežje v javno uporabo, so ga uporabljali zasebno v raziskovalne in razvojne namene. Velika večina uporabnikov na Twitterju objavlja, kaj počnejo, kaj mislijo, informacije pa so namenjene predvsem njihovim prijateljem, sodelavcem in družini; marsikateri uporabnik pa ga uporablja tudi v službene namene. Uporabniki omrežja so od posameznikov, pa do neprofitnih in profitnih organizacij ter vladnih služb. Številna podjetja so začela uporabljati Twitter kot brezplačno orodje za raziskave trgov ter za merjenje odziva (potencialnih) odjemalcev na nove izdelke in storitve. Tako so s pomočjo Twitterja pri NASI objavljali dogajanje pri misiji iskanja vode na Marsu, računalniško podjetje Dell, pa s pomočjo tweetov svoje sledilce redno obvešča o novostih iz njihovega prodajnega programa. Zadnja leta se Twitter veliko pojavlja v najrazličnejših medijih, zaradi učinka, ki ga doseže, ko nekdo nanj objavi aktualne izredne novice (velik in hiter odziv množice uporabnikov ter medijev) (Safko, 2010, 538). Pridružitev Twitterju je za nove uporabnike zelo preprosta in brezplačna, z njegovo pomočjo pa se le-ti povežejo s prijatelji, znanci, družino, slavnimi osebami... Twitter je tako eden izmed dobrih načinov, kako ostati povezan z zunanjim svetom in z dogajanjem v njem. Ker ga uporablja veliko število ljudi, je povezovanje še toliko lažje. Princip delovanja Twitterja je preprost zato, ker je vse, kar mora uporabnik narediti, da ga začne uporabljati, da si ustvari svoj profil in začne slediti osebam, ki ga zanimajo. Preko

10 http://en.wikipedia.org/wiki/Twitter, pridobljeno 4. 3. 2013

27

elektronske pošte ali sporočil je redno obveščen o vsaki novi objavi, ki jo je objavila, kateri sledi. Svoj uporabniški profil je možno ustvariti tudi v imenu organizacije, ki lahko preko profila obvešča svoje (potencialne) odjemalce o npr. novostih, spremembah in akcijah. Z nekaj sreče lahko te objave opazijo tudi novi inestitorji in s svojo investicijo pospešijo delovanje naše organizacije. Kot slabost velja izpostaviti to, da je veliko uporabniških računov na Twitterju neaktivnih oziroma niso redno v uporabi. Velike težave predstavljajo tudi spami, preko katerih spamerji promovirajo svoje spletne strani, bloge, izdelke ipd. Uporabniki Facebooka in Twitterja bodo hitro opazili, da pri uporabi Twitterja poleg deljenja fotografij in tweetov (ki so omejeni na 140 znakov, zato daljših sporočil ni možno pošiljati) ni veliko drugih načinov uporabe, medtem ko Facebook ponuja mnogo širši spekter načinov uporabe.11 Twitter je možno uporabljati tako na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih, kot tudi na računalnikih. Statistični podatki o omrežju Twitter iz leta 2012 (Dunn, J. 2012):

• Omrežje dobi dnevno 300.000 novih obiskovalcev. • Twitter ima 140 milijonov aktivnih obiskovalcev, ki dnevno objavijo do 340

milijonov novih objav. • 55% uporabnikov Twitterja je ženskega spola. • 62% uporabnikov je starih med 18 in 34 letom. • Približno 50% uporabnikov Twitterja je Američanov.

11 http://www.pctrick.com/2012/07/advantages-and-disadvantages-of-twitter.html, pridobljeno 4. 3. 2013

28

Prikaz 7: 10 najpopularnejših znamk, ki imajo največ sledilcev na omrežju Twitter12

3.4.3 Youtube

Ime organizacije YouTube (Google) Leto ustanovitve 2005 Število uporabnikov 450.000.000 Število zaposlenih 67 Plačljivost uporabe Zastonj

Prikaz 8: Osnovni podatki organizacije Youtube13

Youtube je trenutno najpopularnejše omrežje, kjer najdemo zbrane najrazličnejše videoposnetke. Na tej strani najdemo od domačih videoposnetkov do filmov in glasbenih videospotov, ki podirajo tudi svetovne rekorde (najbolj gledani videoposnetek na Youtubu ima več kot 1.200.000.000 ogledov). Skoraj vsak glasbenik (in seveda tudi drugi uporabniki, ki nalagajo videoposnetke) ima na Youtubu ustvarjen tudi svoj kanal, kamor nalaga svoje videoposnetke, drugi uporabniki pa se lahko nanj naročijo in tako redno prejemajo novice o njegovih novih objavah. Zadnje čase se pri Youtubu spopadajo s povečanim številom prijav o zlorabi avtorskih pravic v videoposnetkih, zaradi katerih

12 http://www.socialbakers.com/twitter/group/brands/, pridobljeno 4. 3. 2013 13 Safko (2010, 531) in http://www.ebizmba.com/articles/video-websites, pridobljeno 13. 2. 2013

29

dnevno odstranijo veliko število posnetkov, ki te pravice kršijo. Uporabnikom, ki kršijo avtorske pravice zagrozijo tudi s tožbo. Youtube je bil ustanovljen 14. februarja leta 2005 pod okriljem Chada Hurleya, Stevea Chena in Jaweda Karima. Zametki strani so nastali, ko sta Herley in Chen hotela deliti videoposnetke, nastale na družinski zabavi, vendar preko interneta to takrat ni bilo mogoče. Tako sta razvila zamisel o omrežju za deljenje posnetkov, jo predstavila Karminu in že v naslednjih mesecih so prejeli začetno investicijo v vrednosti 11,5 milijona dolarjev. Prvi naloženi videoposnetek je prikazoval dva izmed ustanoviteljev v živalskem vrtu in je še danes na voljo za ogled. Stran je začela delovati in v 1 letu je stran postala tako uspešna, da je bilo nanjo naloženo več kot 65.000 videoposnetkov dnevno, beležili pa so tudi več kot 100 milijonov ogledov dnevno. Leta 2008 so pri Youtubu beležili prihodke v vrednosti 200 milijonov dolarjev, vrednost pa se od takrat strmo povečuje, saj so pred kratkim uvedli oglase pri vsakem videoposnetku, s katerimi so dodatno povečali prihodke. (Youtube, Wikipedia, 2013). Pri podjetju nenehno razmišljajo, kako omrežje izboljšati, zato redno uvajajo novosti (3D ogled posnetkov, podnapisi in prenosi v živo).14 Uporaba omrežja je preprosta, za samo gledanje videoposntekov uporabnik ne rabi biti registriran, če pa želi posnetke nalagati pa si mora ustvariti svoj uporabniški račun. Ko je uporabnik registriran lahko posnetke tudi komentira, ocenjuje, deli ipd. Uporabnik lahko tudi določa, katere teme ga zanimajo ter tako prilagodi svoj profil in kanal. Za nalaganje videoposnetkov in pretvorbo v primeren format poskrbi stran sama, uporabnikom pa je na voljo tudi predogled, preden je video na voljo javnosti. Ko je posnetek naložen, lahko avtor določi ali bo posnetek javen (ga vidijo vsi), zaseben (ga vidi samo on) ali bo viden določenim osebam (posnetek lahko vidijo le tisti uporabniki, ki dobijo link) (Safko, 2010, 531). K marketinškim aktivnostim s pomočjo videoposnetkov se zateka vedno več organizacij in posameznikov. Uporaba omrežja je brezplačna in v zelo hitrem času doseže veliko število uporabnikov. Številne organizacije imajo ustvarjene svoje kanale, na katere nalagajo posnetke o svojih izdelkih, svoje reklame ali druge posnetke v povezavi z njihovo organizacijo. Youtube omogoča tudi možnost plačljivega oglaševanja, bodisi v obliki oglasov na strani, oglasov, ki se pojavijo na samem videoposnetku, ali pa oglasov, ki jih ni mogoče prekiniti in se odvrtijo pred posnetkom, ki ga uporabnik želi pogledati (zadnji način je tudi najdražji). Možno je tudi, da se določeni posnetki pri brskanju vedno pojavijo na vrhu (pritegnejo največ pozornosti). Zadnje čase je v svetu veliko govora o avtorskih pravicah in na Youtubu se tega zelo dobro zavedajo. Predvsem glasbenikom in glasbenim založbam ni v interesu, da se njihova glasba brez predhodnega dogovora uporablja v posnetkih, kateri dosegajo milijonske oglede in na račun tega (tudi glasbe) služjio. Slabost je tudi ta, da lahko vsak, ki se prijavi priredi svoje podatke (svoj rojstni datum nastavi tako, da je polnoleten) in dobi dostop do vseh videoposnetkov, tudi tistih, ki so namenjeni le polnoletnim osebam in imajo motečo vsebino (npr. nasilje, pornografija). Poleg motečih vsebin pa se na Youtubu včasih znajdejo posnetki, v katerih nastopajo osebe, katere za to niso dale dovoljenja, ali pa sploh ne vedo, da so jih snemali. Ob morebitni prijavi je posnetek ponavadi zelo hitro umaknjen in izbrisan. Za večino uporabnikov so zelo nadležni oglasi, ki se pojavljajo pred in med

14 http://en.wikipedia.org/wiki/YouTube, pridobljeno 28. 2. 2013

30

predvajanjem posnetkov (temu se da izogniti s pomočjo računalniških programov, ki te oglase blokirajo ali pa se oglase ob njihovem prikazu izklopi). Mnogim uporabnikom je nalaganje videoposnetkov na Youtube spremenilo življenje, kariero ali poslovanje (v nadaljevanju zgodba o Blendtecu). Nalaganje videposnetkov je brezplačno, preprosto in zelo hitro doseže veliko potencialnih odjemalcev. Uporabniki lahko na stran nalagajo najrazličnejše posnetke, tudi svoje reklame, se promovirajo ipd. Menim, da je to odličen način za začetek poslovanja. Posnetke je možno tudi komentirati in ocenjevati, tako da je možno dobiti hiter odziv ostalih uporabnikov, ki so si posnetek ogledali. Kot vsa večja družbena omrežja je tudi Youtube na voljo kot brezplačna aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike. Statistični podatki, kateri prikazujejo razsežnosti in pomembnost te strani15:

• 25% vseh ogledov na Youtubu je izvedenih preko mobilnih telefonov. • 70% vseh naloženih videoposnetkov prihaja iz Amerike. • Mesečno beležijo več kot 800 milijonov unikatnih obiskovalcev. • Youtube ima preko milijon oglaševalcev, ki dnevno oglašujejo na tem omrežju.

Prikaz 9: 10 kanalov znamk, katere dosegajo največ ogledov na omrežju Youtube16

15 http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html, pridobljeno 21. 3. 2013 16 http://www.socialbakers.com/youtube-statistics/group/brands/, pridobljeno 28. 2. 2013

31

3.4.4 LinkedIn

Ime organizacije LinkedIn Leto ustanovitve 2003 Število uporabnikov 200.000.000 Število zaposlenih 24 Plačljivost uporabe Poslovni paket: 299,40$ letno

Poslovni plus paket: 599,40$ letno Pro: 5.999,40$ letno

Prikaz 10: Osnovni podatki organizacije Linkedin17

LinkedIn je eno izmed družbenih omrežij, ki nekoliko izstopa in ni primerno za vse uporabnike. Sami sebe opisujejo kot omrežje z več kot 24 milijoni izkušenih profesionalcev iz celega sveta. To omrežje je namenjeno ohranjanju poslovnih vezi med poslovnimi partnerji, iskalcem zaposlitve, izmenjavi nasvetov pri reševanju določenih problemov ter iskanju visoko usposobljenih kandidatov za zaposlitev (Safko, 2010, 458). Prav zaradi narave tega omrežja je povprečna starost uporabnikov ter izobrazba višja, kot pri ostalih družbenih omrežjih. Zgodba LinkedIna se je začela leta 2003, ko je Reid Hoffman in nekaj njegovih kolegov ustvaril LinkedIn, za katerega inispiracijo jim je dal Hoffmanov dotedanji uspeh pri ustanovitvi internetne plačilne strani Paypal (Safko, 2010, 460). Leta 2010 je podjetje odprlo svoj sedež v Evropi, in sicer v Dublinu na Irskem, kjer so od korporacije Tiger Gobal Manegement dobili investicijo v višini 20 milijonov dolarjev. Vrednost LinkedIna je tako rasla in oktobra leta 2010 je bila njegova vrednost ocenjena na več kot 1,5 milijarde dolarjev. Kmalu zatem so se na borznem trgu znašle delnice LinkedIna, ki so prav tako kot samo omrežje podirale rekorde. Tudi podatek, da je leta 2011 LinkedIn samo z oglaševanjem zaslužil 154 milijonov dolarjev, Twitter pa 139,5 milijonov dolarjev, je dovolj zgovoren o uspehu tega omrežja.18 Nov uporabnik si mora, kot na vsakem omrežju, ustvariti svoj uporabniški profil preko katerega povabi druge uporabnike, da se z njim povežejo. Povezave med uporabniki so razdeljene v razrede, povezava prvega razreda pa pomeni najvišjo mero zaupanja med uporabniki. S svojimi povzetki lahko uporabniki iščejo novo zaposlitev, ali delodajalec išče nove uslužbence (Safko. 2010. 458-459). Svoj profil (plačljiv) lahko ustvarijo tudi podjetja, katera objavljajo informacije o svojih produktih, o prostih delovnih mestih ali druge specifične informacije za uporabnike ali samo za določen krog zaposlenih. Prednost tega omrežja je vsekakor osredotočenost na dandanes velik problem mnogih ljudi - zaposlitev. Na enem kupu ima uporabnik zbrane vse ponudbe za zaposlitev, delodajalec pa ima na enem mestu zbrane vse potencialne iskalce zaposlitve. V literaturi je kar nekaj zgodb o uspešni uporabi LinkedIna na poti do zaposlitve in uspehov v karieri. Ker imajo podjetja, ki uporabljajo to omrežje svoje profile razdeljene v posamezne segmente, je za nove uporabnike veliko lažje, da v kratkem času najdejo informacije, ki jih

17 Safko (2010, 458), http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 13. 2. 2013 in http://en.wikipedia.org/wiki/LinkedIn, pridobljeno 14. 2. 2013 18 http://en.wikipedia.org/wiki/LinkedIn, pridobljeno 14. 2. 2013

32

zanimajo, hkrati pa redno prejemajo nove informacije o izdelkih ali storitvah ter morebitnih novih delovnih mestih. Kot slabost je na prvem mestu zasebnost. Pri ustvarjanju novega profila je potrebno vpisati podatke kot so izobrazba, dosedanje zaposlitve ter aktualni kontaktni podatki. Ker je večina uporabnikov, ki išče službo resna, so podatki skoraj zanesljivo pravilni, kar olajša delo spletnim tatovom podatkov in identitet. Kot veliko slabost se zagotovo šteje plačljivost. Osnovni profil uporabnika je zastonj, vendar vsaka dodatna storitev stane. Če uporabnik želi hitreje najti zaposlitev, ima s plačljivimi dodatki več možnosti, da le-to najde. Plačilo dodatnih storitev je mesečno, višina pa je odvisna od dodatnih funkcij, ki jih uporabnik uporablja. Profil ni edini strošek. Če želi uporabnik biti aktualen mora svoj profil redno osveževati in spremljati informacije. Tako je velik strošek tudi čas, ki ga je potrebno vložiti v nenehno spremljanje in spreminjanje oziroma dodajanje podatkov.19 Omrežje ima uporabnike iz več kot 200 držav po celem svetu. V primerjavi z ostalimi omrežji, ki delujejo na isti način (Viadeo – 35 milijonov uporabnikov, XING – 10 milijonov uporabnikov) je LinkedIn precej v ospredju. Tudi statistični podatki govorijo o uspehu20:

• Vsako sekundo pridobi omrežje LinkedIn 2 nova člana. • S 3 milijoni uporabnikov ima Indija najhitrejše rastoče omrežje LinkedIn. • Oktobra 2011 je imel LinkedIn več kot 14 milijonov uporabnikov študentov in

diplomantov. • Država z največ uporabniki je Amerika (74 milijonov uporabnikov).

19 http://www.ehow.com/info_8677045_disadvantages-linkedin.html, pridobljeno 26. 2. 2013 20 http://en.wikipedia.org/wiki/LinkedIn, pridobljeno 14. 2. 2013

33

Prikaz 11: 10 držav, v katerih živi največ uporabnikov Linkedina21

3.4.5 Google+

Ime organizacije Google (Plus) + Leto ustanovitve 2011 Število uporabnikov 65.000.000 Število zaposlenih 20.000 (Google) Plačljivost uporabe Zastonj

Prikaz 12: Osnovni podatki organizacije Google+22

Google+ je eno izmed najmlajših uspešnejših družbenih omrežij, ki podira rekorde. Omrežje je bilo ustvarjeno kot odgovor na popularni Facebook, vendar ne dosega podobnih rezultatov. Glede na to, da je Google najpopularnejši iskalnik na svetu, je bilo za omrežje Google+ pričakovati podobno, vendar se je Google odzval prepozno. Ključna lastnost in hkrati prednost tega omrežja je povezovanje z vsemi ostalimi storitvami, ki jih ponuja podjetje Google. 21 http://www.socialbakers.com/linkedin-statistics/, pridobljeno 26. 2. 2013 22 Safko (2010, 524), http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 13. 2. 2013 in http://en.wikipedia.org/wiki/Google%2B, pridobljeno 13. 2. 2013

34

Preden je Google zagnal omrežje Google+, se je le-to prvotno imenovalo Google Circles (Google krogi). To je nakazovalo na koncept, ki ga uporablja tudi Google+, tj. povezovanje ljudi v različne kroge (prijatelji, družina, znanci). Ko so se junija 2011 pri podjetju odločili, da nastopijo na že preveč nasičenem tržišču družbenih omrežij, so želeli izstopati, da bi bili bolj opaženi. Ponavadi je nekaj, kar je omejeno za nove uporabnike, bolj zanimivo, zato so se pri Googlu odločili, da se bo od začetka njihovemu novemu družbenemu omrežju možno pridružiti le s povabilom. Povabilo je bilo možno poslati in sprejeti preko Gmaila – Googlove spletne pošte. Ta poteza je povzročila veliko zanimanje za vabila, hkrati pa poplavo novih uporabnikov Gmailovih storitev. V samo dveh tednih so dosegli več kot 10 milijonov uporabnikov, največ iz Indije in Amerike. Do konca leta 2011 je imelo omrežje že več kot 90 milijonov uporabnikov. Razlog za to je bila verjetno tudi ukinitev povabil in odprtje omrežja za vse polnoletne osebe. Prve raziskave so pokazale, da so bili zgodnji uporabniki v večini moški med 25. in 34. letom. Po tehtnem premisleku so se pri Googlu odločili in omrežje odprli tudi za mladoletne uporabnike, sedaj je najnižja možna starost uporabnikov 13 let.23 Koncept omrežja Google+ temelji na štirih glavnih sestavinah. Prva je Google Circles oziroma Google krogi. Ta omogoča razvrščanje oseb v različne kroge, v katerih določimo, katere informacije bomo delili z drugimi uporabniki in katere ne. Tako ima uporabnik sam nadzor nad tem, kaj bo delil z določenimi osebami. Storitev je podobna Facebookovi, katera prav tako omogoča razvrščanje prijateljev v različne sezname, vendar je Googlova precej bolj enostavna za uporabo. Naslednja sestavina je Google Sparks, ki je v osnovi vir novic, ki jih uporabnik določi sam. Prav tako omogoča razpravljanje z drugimi uporabniki in je neka mešanica med RSS balnikom, Googlovim iskalnikom ter Facebookom in Twitterjem. Komunikacijo v realnem času omogoča Google Hangouts, kjer lahko uporabnik klepeta s prijatelji v živo, tudi preko videokonference. Pomembna sestavina je tudi aplikacija za povezavo z androidom, preko katere lahko delimo svoje lokacije, slike ali sporočamo druge informacije.24 Kot vsako omrežje ima tudi to svoje prednosti in pomankljivosti. Ena izmed prednosti je, da samo z enim klikom obvestimo svoje prijatelje, kje smo, delimo informacije in slike, vse to tudi preko pametnega telefona ali tabličnega računalnika. Google+ se povezuje z ostalimi Googlovimi storitvami, kot sta Gmail in Googlov brskalnik ter tako uporabniku olajša uporabo teh storitev. Z integracijo gumba »plus ena« (ang. plus one) lahko podjetja vidijo uporabnike, kateri se zanimajo za njihovo znamko ali izdelke. Povezovanje z ostalimi Googlovimi storitvami pa je lahko tudi škodljivo, saj se vsi iskalni rezultati in maili uporabnikov shranjujejo, Google pa jih lahko uporablja za lastne potrebe in raziskave. Veliko oseb se ravno zaradi tega ne odloči za uporabniški račun pri Googlu+. Ko se uporabnik vpiše oziroma je »online«, to vidijo vsi njegovi prijatelji, kar večina smatra kot negativno lastnost. Samo omrežje je veliko kompleksnejše ter zahtevnejše za uporabo v primerjavi z ostalimi družbenimi omrežji (npr. Facebook ali Twitter) (Brown, A. 2012). Statistični podatki za Google+ v mesecu septembru 2012 ponujajo zanimive informacije25: 23 http://en.wikipedia.org/wiki/Google%2B, pridobljeno 25. 2. 2013 24 http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Kaj-je-Google-Plus.html, pridobljeno 25. 2. 2013 25 http://www.b2bsocialmediaguide.com/2012/03/21/google-plus-statistics/ pridobljeno 25.2.2013

35

• 100 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, • 20,01% uporabnikov je študentov, • 2/3 uporabnikov je moškega spola, • 31,49% uporabnikov je Američanov.

Prikaz 13: Primerjava 3 velikih družbenih omrežij in časa (v dnevih), katerega so omrežja potrebovala, da so

dosegla 20 milijonov uporabnikov26

3.4.6 Instagram

Ime organizacije Instagram Leto ustanovitve 2010 Število uporabnikov 90.000.000 Število zaposlenih 500+ (Facebook) Plačljivost uporabe Zastonj

Prikaz 14: Osnovni podatki organizacije Instagram27

Instagram je zelo mlado družbeno omrežje, ustanovljeno leta 2010. Je omrežje, katerega primarni namen je deljenje slik, katere lahko uporabnik predhodno obdela z različnimi orodji, ki jih Instagram omogoča. Fotografije lahko obrezujemo, dodajamo različne filtre, spreminjamo barve ipd. Omrežje je bilo sprva mogoče uporabljati le na mobilnih telefonih ali tabličnih računalnikih, pred kratkim pa so omogočili uporabo tudi na stacionarnih in prenosnih računalnikih. 26 http://blog.hubspot.com/Portals/249/images/Google%20Plus%20User%20Stats-resized-600.jpg, pridobljeno 25. 2. 2013 27 http://en.wikipedia.org/wiki/Instagram, pridobljeno 13. 2. 2013

36

Omrežje deluje na podobnem principu kot vsa ostala – uporabnik si ustvari profil, dodaja in sprejema prijatelje, objavlja fotografije ter jih všečka in komentira. Začetek tega omrežja se je pričel leta 2010, ko sta Kevin Systrom in Michel »Mike« Krieger začela razvijati projekt, katerega osnovni namen je temeljil na fotografijah narejenih le z mobilnimi telefoni. Omrežje se je razvijalo, leta 2011 pa so dodali še eno posebnost Instagramu – omogočili so označevanje besed (ang. hashtags). Tako lahko uporabnik pod vsako sliko doda ključne besede, ki se navezujejo na sliko, ko pa nanjo klikne, pa ga povezava vodi do vseh slik, ki imajo v opisu označeno to besedo. Snovalcema projekta se je v tem času pridružilo več novih sodelavcev, februarja 2011 pa je bila vrednost Instagrama ocenjena že na 25 milijonov dolarjev. Manjša pomanjkljivost takrat je bila, da je bilo Instagram možno uporabljati le na Applovih izdelkih (Iphone, Itouch, Ipad). April leta 2012 je bil za podjetje zelo pomemben, saj so omogočili uporabo tudi na pametnih telefonih, katerih operacijski sistem je bil Android. V 1 dnevu so zabeležili več kot milijon novih uporabnikov. Neverjetne uspehe Instagrama so beležili po celem svetu, kar je vzbudilo zanimanje vodilnih managerjev pri Facebooku. Ti so pripravili ponudbo za odkup Instagrama in njegovih 13 zaposlenih. Ponudba je znašala 1 milijardo dolarjev. Septembra 2012 je bila pogodba podpisana in Facebook je kupil Instagram. Januarja leta 2013 je Instagram presenetil z dopolnitvijo pogojev uporabe, katere mora vsak novi uporabnik sprejeti ko se registrira. V pogoje uporabe so dodali člen, ki Instagramu dovoljuje uporabo vseh fotografij objavljenih na tem omrežju. V členu so zapisali, da lahko fotografije uporabljajo v vse namene, avtorjem pa niso dolžni plačati nič, tudi avtorske pravice jim ne pripadajo. S to potezo so sprožili val kritik in nesoglasij.28 Uporaba Instagrama v poslovne namene je nekoliko omejena, saj je omrežje namenjeno objavljanju fotografij. Kot podjetje lahko objavljamo fotografije novih izdelkov, kar pri storitvenih podjetjih ne moremo. Pod fotografije lahko dodajamo krajše opise, kar pri kompleksnejših izdelkih težje strnemo v krajši opis. Prednost Instagrama je vsekakor v dostopnosti – dandanes ima skoraj vsakdo že pametni telefon, preko katerega lahko na Instagramu hitro, preprosto in učinkovito deli fotografije. Preden objavi fotografijo, se uporabniku pojavi meni, ki omogoča povezovanje in deljenje fotografije tudi na druga družbena omrežja (Facebook, Twitter...). Kar naredi Instagram zanimiv je to, da omogoča prav vsakemu, da samo z mobilnim telefonom naredi prvovrstne fotografije. To omogočajo številni filtri in druga orodja, ki jih omogoča to omrežje. Ena izmed slabosti je vsekakor izguba na vrednosti dela profesionalnih fotografov, kateri se s fotografijo preživljajo. Ob vsej poplavi fotografij, ki so dnevno objavljene na Instagramu, se fotografije profesionalnih fotografov izgubijo in sploh ne izstopajo. Mnogi so postali zaskrbljeni, ko so pri podjetju objavili nove splošne pogoje, na podlagi katerih jim pripadajo pravice, da lahko uporabijo vse fotografije, ki so na omrežju objavljene s strani uporabnikov. To ne sproži samo polemik o zasebnosti, temveč tudi o finančni plati. Vsaka fotografija objavljena na tem omrežju je lahko uporabljena v oglasih in marketinških kampanjah, brez privolitve avtorja in izplačila honorarja.29

28 http://en.wikipedia.org/wiki/Instagram, pridobljeno 13. 2. 2013 29 http://www.scandigital.com/blog/digital-photography/the-pros-and-cons-of-instagram/, pridobljeno 18. 2. 2013

37

Statistični podatki za Instagram v mesecu januarju tega leta ponujajo zanimive podatke (Cicero, 2013):

• 90 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, • 40 milijonov naloženih fotografij na dan, • 8.500 všečkov na sekundo, • 1.000 komentarjev pod fotografijami na sekundo.

Prikaz 15: Rast uporabe Instagrama30

Zgornji graf prikazuje izjemno povečanje uporabe Instagrama konec leta 2011. Število naloženih fotografij je v pol leta naraslo za več milijard.

3.5 Varnost družbenih omrežij Preden se nov uporabnik pridruži družbenemu omrežju in si ustvari svoj profil, mora sprejeti pogoje in pravila uporabe. Problem se pojavi že na začetku, saj zelo redki uporabniki te pogoje dejansko preberejo, ker gre ponavadi za kar nekaj strani pravil in pogojev uporabe. Večina družbenih omrežij na spletu ima spodnjo starostno mejo določeno na 13 let (Facebook, Instagram idr.), spet druga na 18 let (Youtube). Uporabnik, ki ne prebere pogojev uporabe, tudi tega podatka ne zasledi, kljub temu, da je to eden izmed ključnih podatkov. Pri Facebooku poudarjajo, da jim je varstvo osebnih podatkov ena izmed glavnih prioritet, kljub temu pa se poraja vprašanje, ali je uporabnikova zasebnost res zasebna. Na ohlapno zaščito osebnih podatkov na Facebooku so opozarjali že na Uradu za zaščito podatkov EU, 30 http://www.kullin.net/2012/09/the-dramatic-growth-of-instagram-reaches-5-billion-twice-as-fast-as-flickr/, pridobljeno 18. 2. 2013

38

saj do nedavnega na Facebooku osebnega profila ni bilo možno popolnoma izbrisati, temveč ga je uporabnik lahko le deaktiviral (Čretnik, 2009; povz. po Finc, 2008). Oblakova (Finc, 2008) poudarja, da »udeleženci tudi na FB delujejo v javnem prostoru. Kljub nekaterim mehanizmom varovanja zasebnosti so vključeni na spletno omrežje, njihova dejanja so javna, njihova mnenja vidna«. Veliko polemik se je pojavilo, ko je Instagram pred kratkim spremenil oziroma dopolnil svoje pogoje in pravila uporabe, v katere je na novo zapisal, da lahko vse objavljene fotografije uporabijo v najrazličnejše promocijske in druge namene, avtorju pa ne pripadata ne honorar in ne avtorske pravice. To so mnogi smatrali kot grob poseg v zasebnost uporabnikov, saj so pogoje uporabe korenito spremenili po tem, ko so jih dosedanji uporabniki že sprejeli. Kot varnost na internetu in družbenih omrežjih je v večini primerov mišljena varnost osebnih podatkov, zelo redko je s tem mišljeno dejansko ogoržanje telesne varnosti. Žrtve internetnega nasilja so najpogosteje ženske in mlajši uporabniki, slednji se nevarnosti niti ne zavedajo, bodisi zaradi naivnosti bodisi zaradi neizkušenosti. Ženske v družbi veljajo za manj vešče uporabnice interneta kot moški, zato jih mnogi nepridipravi na internetu vidijo kot lažje tarče (Divjak, 2010; povz. po Modic, 2006). Najpogostejše nevarnosti, ki prežijo na uporabnike so kraja identitete, ribarjenje podatkov, neželena eletronska sporočila, sovražni govor (Čretnik, 2009). Nepridipravi pogosto ukradejo osebne podatke, kot sta ime in priimek, nato pa jih uporabijo v različne namene. Hujša oblika nevarnosti je kraja osebnih bančnih podatkov, preko katerih lahko nepridipravi uporabnika tudi finančno ogoljufajo. Spletne nepridiprave, kateri ustvarjajo nevarnost za uporabnike pristojni redko odkrijejo, še redkeje kaznujejo. V veliki večini primerov gre za blažje kršitve, katerih večina uporabnikov niti ne prijavi, ko jih zazna. Težje kršitve, kot so kraja bančnih podatkov in posledično finančno oškodovanje uporabnika, so veliko bolje raziskane, čeprav v mnogih primerih tudi te brez epiloga. Z razvojem spletne tehnologije postajajo tudi spletni tati težje ulovljivi, saj za seboj puščajo zelo malo sledi, preko katerih jih je skoraj nemogoče izslediti. Sam sem mnenja, da bančnih podatkov uporabniki ne bi smeli zaupati nikomur (predvsem gesel za spletno plačevanje), vsako kršitev pa je potrebno prijaviti pristojnim organom, če pa gre za lažjo kršitev (lažen profil z našimi podatki ipd.), pa je kršitev potrebno prijaviti upravljalcu družbenega omrežja, na katerem smo kršitev zaznali.

39

4 PRIMERI USPEŠNE RABE NAČINOV KOMUNICIRANJA PREKO DRUŽBENIH OMREŽIJ NA SPLETU

V današnjem času je v literaturi in na spletu možno najti veliko primerov uspešne rabe druženih omrežij, ki dokazujejo, da so družbena omrežja lahko odlična odskočna deska za vsako organizacijo, če zna le-ta izkoristiti vse prednosti, ki jih omrežja ponujajo. Mnoga podjetja (tudi tista že uveljavljena) se s pomočjo družbenih omrežij na spletu poslužujejo različnih marketinških kampanj in pristopov, s čimer se trudijo približati svojim ciljnim skupinam. Znani so številni primeri, ko so že uveljavljene, velike organizacije z uporabo družbenih omrežij svoj uspeh in prepoznavnost še povečale (v nadaljevanju primer Red Bull), ali ko so majhne organizacije, z nizkimi prihodki, s pomočjo družbenih omrežij znatno povečale svoj obseg delovanja in prihodke (v nadaljevanju primer Blendtec). Bistvo uspešne rabe družbeni omrežij je v konstantnem osveževanju, rednem obveščanju in motiviranju uporabnikov omrežij, da sledijo strani in so kot soustvarjalci tudi aktivni. Najlažji načini, da to organizacija doseže, so najrazličnejše nagradne igre in aplikacije, s pomočjo katerih ne motivirajo le uporabnikov, ki organizaciji na družbenem omrežju že sledijo, temveč pridobijo tudi nove sledilce in s tem posledično nove uporabnike njihovih izdelkov/storitev. Če organizacija na svoji strani oziroma profilu na družbenem omrežju ne izvaja rednih aktivnosti, kot so osveževanje ter obveščanje, dobijo uporabniki vtis, da se organizacija ne trudi, ni zanimiva ali aktualna. To posledično privede do zmanjšanja števila sledilcev na strani, kar pa pomeni tudi slabo reklamo za organizacijo in njene izdelke/storitve. 4.1 Facebook – Red bull Red Bull je verjetno najbolj znana energijska pijača na svetu, katero so začeli proizvajati leta 1987.31 Sprva je bila namenjena v zdravstvene namene, vendar so jo kasneje začeli uporabljati predvsem športniki, saj naj bi jim dal Red Bull več energije ter dodatnega zagona. Med gledanjem najrazličnejšh športnih dogodkov (predvsem tistih, pri katerih je prisotnega več tveganja in adrenalina) pogosto opazimo reklamne napise Red Bulla. Mnogi športniki imajo na svojih zaščitnih elementih in rekvizitih, ki jih uporabljajo pri športu napis in logotip tega velikega podjetja. In prav to je ena izmed njihovih taktik promocije. Velik delež prihodkov namenijo sponzoriranju najrazličnejših adrenalinskih športov, ki so v svetu vedno bolj popularni. Izjemno promocijo si je Red Bull naredil leta 2012, ko je Felix Baumgartner skočil iz roba vesolja in pri tem podrl 3 svetovne rekorde. Ta dogodek je v živo spremljal cel svet, glavni pokrovitelj pa je bil ravno Red Bull. Kot izjemno popularno in k mladim usmerjeno podjetje je Red Bull moral razmišljati, kako se še bolj približati svojim zdajšnjim in potencialnim novim odjemalcem. Ena izmed rešitev je bil Facebook. Tam so ustvarili “like page”, stran katero je potrebno všečkati, da začnemo redno prejemati novice, slike in ostale objave, ki jih na tej strani objavijo moderatorji. Trenutno ima Red Bull na svoji “like” strani več kot 35 milijonov všečkov, o

31 http://www.facebook.com/redbull/info?ref=ts, pridobljeno 21. 1. 2013

40

samem Red Bullu pa govori več kot 350.000 uporabnikov. Slednje pomeni to, da v svoji objavi označimo Red Bull s povezavo, ki vodi do “like” strani Red Bulla.32 Ko prispemo do “like” strani Red Bulla, nas k všečkanju napeljuje izvirna grafika, ki z mnogimi puščicami nakazuje, kateri gumb moramo stisniti, da bomo všečkali stran. Ko stran enkrat všečkamo, lahko na njihovi Facebook “like” strani izbiramo med mnogimi s katerimi nam avtorji to energijsko pijačo še bolj približajo. Prvi izmed zavihkov je Red Bull Tv. Tukaj najdemo številne krajše posnetke in reportaže iz dogodkov, kjer je Red Bull glavni sponzor. Različne tehnike in predvsem drugačnost snemanja nas še bolj navdušita. Na strani je mogoče tudi v živo spremljati program Red Bull Tv Live. Naslednji zavihek je Red Bull Athletes Tab. Tukaj so na enem mestu zbrane zadnje objave športnikov, katere sponzorira Red Bull. Zbrani so iz vseh družbenih omrežij (Facebook. Instagram, Twitter idr.). Veliko ljudi ima svoje vzornike prav med temi športniki, zato je tudi to odličen način, kako približati to pijačo svojim (potencialnim) odjemalcem. Zelo pomemben in vedno bolj popularen je tudi zavihek Aplications oziroma aplikacije. Tukaj so na enem mestu zbrane aplikacije in igre, ki jih je razvil Red Bull. Veliko iger in aplikacij je brezplačnih, nekatere pa je potrebno kupiti. To je še eden izmed pomembnih korakov v razvoju, saj so dandanes igre in aplikacije na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih že nekaj vsakdanjega. Številni zavihki in redno objavljanje vsakih nekaj dni, so zelo dobra strategija, ki jo je Red Bull ubral na Facebooku. Število všečkov na strani narašča dnevno za približno 11.000 uporabnikov, mesečno pa kar za 400.000 novih uporabnikov.33

Prikaz 16: Delež podpornikov Red Bull strani na Facebooku po državah34

32http://www.facebook.com/redbull/info?ref=ts, pridobljeno 21. 1. 2013 33http://www.socialbakers.com/facebook-pages/14226545351-red-bull,

pridobljeno 21. 1. 2013 34 http://www.socialbakers.com/facebook-pages/14226545351-red-bull, pridobljeno 21. 1. 2013

41

V raziskavi, ki je ugotavljala, v katerih državah ima Red Bull največ Facebook podpornikov, je razumljivo prva Amerika, saj predstavlja tudi enega izmed največjih tržišč. Delež ameriških uporabnikov Facebooka, ki so všečkali Red Bull stran predstavlja skoraj 18% vseh podpornikov. Ameriki sledijo Mehika z okoli 7% ter Francija in Indija s približno 6%. Vsi ostali deleži so manjši. Razlogi, da je Amerika na prvem mestu niso samo velikost tržišča, ampak tudi to, da veliko vrhunskih športnikov, ki jih sponzorira Red Bull, prihaja prav iz Amerike.35

Prikaz 17: Rast števila uporabnikov v 3 mesecih.36

4.2 Youtube – Blendtec Zgodba podjetja Blendtec se je začela leta 1975, ko je njen ustanovitelj Tom Dickson začel proizvajati mešalnike. Ker je hotel vedno nekaj boljšega, je mešalnike vedno bolj izpopolnjeval ter dodajal nove stvari. Tako je blendtec danes zelo uspešno ameriško podjetje, ki proizvaja mešalnike za najrazličnejše odjemalce. Njihov asortiment obsega več vrst mešalnikov, od tistih za domačo uporabo, do tistih za uporabo v gostinstvu. Veliko zaslugo za uspeh podjetja ima tudi tako imenovana smoothie revolucija. Z odkritjem smoothie napitka so postali (spet) zelo popularni mešalniki, ki so eden izmed ključnih elementov za pripravo tega napitka. Ker pa je konkurenca na tržišču bele tehnike in s tem posledično tudi mešalnikov velika, so morali pri Blendtecu narediti korak dlje, morali so stopiti iz množice ponudnikov.37

35 http://www.socialbakers.com/facebook-pages/14226545351-red-bull, pridobljeno 21. 1. 2013 36 http://www.socialbakers.com/facebook-pages/14226545351-red-bull, pridobljeno 21. 1. 2013 37 http://www.blendtec.com/company/about, pridobljeno 21. 1. 2013

42

V podjetju je tako padla odločitev in za približevanje izdelka potencialnim odjemalcem so uporabili družbeno omrežje Youtube. Prvi posnetek so naložili pred 6 leti in do danes jih je že na stotine. Vsi posnetki so narejeni po istem principu, in sicer v njih nastopa voditelj v belem zaščitnem plašču (Tom Dickson), ki z mešalnikom melje najrazličnejše stvari, od frnikol, do mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov. S tem pokažejo kako močan in zmogljiv je njihov mešalnik. Posebej priljubljena in najbolj gledana je kategorija, kjer z Blendtecovimi mešalniki uničujejo oziroma meljejo izdelke podjetja Apple. Dodatno videje popestrijo še počasni posnetki. Prvi videoposnetek, ki so ga naložili na svoj kanal na Youtubu ima več kot 6 milijonov ogledov. V njem voditelj z mešalnikom zmelje 50 frnikol. Posnetki niso zanimivi samo zaradi njihove zabavne narave, ampak tudi zato, ker izvemo veliko novega. Kanal podjetja Blendtec na Youtubu ima trenutno več kot pol milijona naročnikov, okoli 130 videoposnetkov in več kot 220 milijonov ogledov njihovih posnetkov. Posnetke lahko vsak, ki ima na Youtubu ustvarjen račun tudi komentira, hkrati pa predlaga, kaj naj zmeljejo v naslednjem posnetku.38

Prikaz 18: Število naročnikov na Youtube kanalu podjetja Blendtec strmo narašča.39

Graf kaže naraščanje naročnikov zadnje 3 mesece. Posnetki so zanimiv način promocije, saj veliko ljudi, ki video vidi, z veseljem to deli dalje na drugih družbenih omrežjih s svojimi prijatelji, ti s svojimi itd. Tako se izdelek promovira na zabaven in nevsiljiv način. Tak način je tudi cenovno sprejemljiv, saj so 38 http://www.youtube.com/user/Blendtec?feature=watch, pridobljeno 22. 1. 2013 39 39 http://www.socialbakers.com/youtube-statistics/channel/blendtec?code=AQDT5nHg02-sV_G-mS0Q0wfiuKiV3lT37o5SAOEbj1of8_O_55y80GmuY0-yu1x2LGTNGRcobDepRMKbeNvPNHIhSGxZo4EJ1I8DePFOTqqA7QGjSNXI-OHaW6AHcCV3fd3MGP5ugiG0QdYDy7UCtcPDZp7wnErp1Ao72cO8WptSDKIqBQaLpxLADyWAFPxMzlGL39kakUHiCgd661Rqmtot#_=_, pridobljeno 21. 1. 2013

43

stroški nizki, učinek pa je maksimalen. Podjetju Blendtec se je, odkar so začeli objavljati videje, spletna prodaja povečala za več kot 500%.40

Prikaz 19: Število ogledov videov na kanalu podjetja Blendtec (zadnji 3 meseci).41

4.3 Linkedin – Philips Philips je velikan med podjetji, katerega začetki segajo v leto 1891, ko so začeli s proizvodnjo svetilk. Proizvodnja se je vedno bolj širila, patentirali so veliko novih izumov. Danes se podjetje lahko pohvali s pisano in izjemno široko paleto izdelkov, od žarnic in televizorjev do medicinskih pripomočkov, brez katerih si današnjo medicino težko predstavljamo. Sedež podjetja je na Nizozemskem, vendar imajo podružnice po celem svetu. O dejanski velikosti Philipsa govorijo tudi naslednje številke: nekaj manj kot 120.000 zaposlenih, promet, ki ga je podjetje ustvarilo leta 2010 pa je znašal neverjetnih 22 milijard evrov.42 Odločitev pri Philipsu, da se pridružijo družbenemu omrežju Linkedin, se je izkazala za odlično, saj predstavljajo največjo skupino na celotnem omrežju, posvečeno zdravstveni negi in inovacijam na tem področju. Skupina ima več kot 38.000 članov in več kot 4.400 diskusij.43 40 http://blog.socialmaximizer.com/youtube-business-use-cases/, pridobljeno 21. 1. 2013 41 http://www.socialbakers.com/youtube-statistics/channel/blendtec?code=AQDT5nHg02-sV_G-mS0Q0wfiuKiV3lT37o5SAOEbj1of8_O_55y80GmuY0-yu1x2LGTNGRcobDepRMKbeNvPNHIhSGxZo4EJ1I8DePFOTqqA7QGjSNXI-OHaW6AHcCV3fd3MGP5ugiG0QdYDy7UCtcPDZp7wnErp1Ao72cO8WptSDKIqBQaLpxLADyWAFPxMzlGL39kakUHiCgd661Rqmtot#_=_, pridobljeno 21. 1. 2013 42 http://www.linkedin.com/company/philips, pridobljeno 21. 1. 2013 43 http://www.businessinsider.com/see-8-of-the-most-effective-ad-campaigns-that-ran-on-linkedin-2012-8?op=1, pridobljeno 22. 1. 2013

44

Preden so se odločili za pridružitev Linkedin-u so si zastavili nekaj ciljev, s katerimi so opredelili, kaj sploh hočejo doseči s pridružitvijo temu omrežju. Med glavnimi cilji so bili redno obveščanje sledilcev o aktualnih novicah glede organizacije in povečanja socialne interakcije, želeli pa so tudi dobiti povratne informacije o tem, kako celotno vsebino vidijo sledilci in kako bi jo morebiti le-ti izboljšali. Orodja, s katerimi so želeli doseči te cilje so bile redne objave na Linkedin-u, ciljne objave namenjene poklicnim interesom ter vključitev zaposlenih in medijev v nadaljnje širjenje in deljenje teh informacij. V namen doseganja teh ciljev so uporabili in ustvarili tudi specializirane skupine, ankete, oglase in partnerska sporočila.44 Rezultati so bili uspešni, saj se je v približno 6 tednih aktivnost sledilcev na Philipsovem profilu povečala za 106%.45 Z njihovo pomočjo so pri Philipsu ustvarili tudi privlačnejšo stran za vse uporabnike. Število sledilcev se tako dnevno veča, pri Philipsu pa so dobili še eno odlično orodje, s katerim lahko javnost obveščajo o novih izdelkih in storitvah, hkrati pa dobijo hiter odziv in mnenja (potencialnih) odjemalcev. 44 http://marketing.linkedin.com/philips, pridobljeno 22. 1. 2013 45 http://marketing.linkedin.com/philips, pridobljeno 22. 1. 2013

45

5 SKLEPNE UGOTOVITVE IN KRITIČNA OCENA

Družbena omrežja na spletu so vsekakor postala del našega vsakdanjega življenja. V človeški naravi je, da komunicira z okolico, kar je s pomočjo družbenih omrežij zelo enostavno in hitro. Začetki družbenih omrežij so bili kot ponavadi težki, vendar so že od samega začetka kazali potencial in zanimanje uporabnikov za takšen način komunikacije in povezovanja. V empiričnem delu so predstavljeni primeri uspešne rabe družbenih omrežij na spletu, s pomočjo katerih je razvidna njihova moč in doseg. Namreč, v zelo kratkem času lahko z njihovo pomočjo dosežemo velike množice uporabnikov, s pomočjo katerih se naša sporočila širijo še med druge uporabnike, ki jih prvotno nismo dosegli. Ugotovljeno je bilo, da je eden izmed pomembnih dejavnikov velikost omrežja oziroma število aktivnih uporabnikov. Večje je število uporabnikov, hitreje se bo naše sporočilo razširilo in več možnosti je, da bo le-to doseglo svoj namen. Prav tako je pri sporočanju potrebno biti dosleden in reden, vendar ravno v pravi meri, saj ima pretirano sporočanje lahko negativen učinek. Osnovne trditve, ki so bile zastavljene na začetku so bile praktično vse potrjene. Trditev, da je Facebook najpopularnejše omrežje na spletu je z gotovostjo potrjena, saj je že podatek, da ga uporablja sedmina celotne svetovne populacije (1 milijarda ljudi), dovolj zgovoren. Menim, da je prednost Facebooka v tem, da ponuja in kombinira različne načine uporabe, in ni enotno usmerjen kot veliko drugih omrežij. Tako omogoča objavljanje informacij, fotografij, videoposnetkov, ustvarjanje »like« strani za podjetja, številne aplikacije ipd. Veliko novih uporabnikov se za uporabo Facebooka odloči tudi zato, ker je zelo enostaven za uporabo in seveda brezplačen. Sorazmerno s številom uporabnikov družbenih omrežij na spletu pa je tudi število nevarnosti, ki prežijo predvsem na nove in naivne uporabnike. Ti v dobri veri izdajo vse svoje osebne podatke (včasih tudi bančne) in tako zelo hitro postanejo tarče internetnih nepridipravov. V izogib temu, mnogi svetujejo, da so uporabniki pri izdajanju svojih osebnih podatkov zelo previdni, hkrati pa imajo možnost uporabe različnih varovalk, s katerimi se lahko pred zlorabami zaščitijo. Velik korak nazaj so naredili pri Facebooku in Instagramu, kjer so najnižjo starostno mejo uporabnikov znižali iz 18 na 13 let. Kljub temu, pa so uvedli nove funkcije, s katerimi lahko uporabnik skrije vse osebne podatke, tudi fotografije in videoposnetke. Trditev, da je uporaba družbenih omrežij v promocijske namene cenejša kot ostale oblike promoviranja, je v večini resnična, saj lahko kot organizacija v zelo kratkem času s pomočjo družbenih omrežij ustvarimo dobro promocijsko kampanjo. Večina družbenih omrežij omogoča tudi oglaševanje na svojih straneh na vidnejših mestih, vendar so takšne vrste oglaševanja lahko drage, posebej če smo v organizaciji komaj na začetku poslovanja in imamo omejena sredstva. Dejstvo je tudi, da uporabniki uporabljamo družbena omrežja v različne namene, tako zasebne kot tudi poslovne. Osnovni motiv je zagotovo povezovanje in druženje, ki je v človeški naravi že od samega začetka. Tudi uporabniki, ki v takšnem načinu povezovanja ne vidijo smisla, ponavadi vsaj poskusijo, kako izgleda uporaba družbenega omrežja,

46

podobno kot odjemalci pri novih izdelkih. Poznamo tiste, ki vsako novo omrežje takoj preizkusijo, zgodnjo večino, pozno večino in pozne uporabnike. Pozni uporabniki so ponavadi nezaupljivi in družbenih omrežij tudi po priključitvi ne uporabljajo redno, samo občasno. Osebno sem mnenja, da so družbena omrežja na spletu postala del našega življenja in si dan brez njih težko predstavljam. Sam uporabljam večino družbenih omrežij, ki so predstavljena v tem diplomskem seminarju, večino preko pametnega telefona, saj ima vsako izmed omrežij že svojo aplikacijo, s katero je njegova uporaba prilagojena uporabi na pametnih telefonih. Družbena omrežja ne prispevajo samo h krajšanju časa in druženju ter povezovanju, temveč tudi izobraževanju. Mnoge pomembne novice, dogodki in odkritja se v istem trenutku kot so objavljeni v javnosti, pojavijo tudi na družbenih omrežjih. Verjamem pa, da bo v nekaj letih nekaj novega nadomestilo tudi sedanja popularna družbena omrežja, kot so sedanja nadomestila včasih popularna Irc in Messenger.

47

6 POVZETEK

Družbena omrežja na spletu so zadnje čase zelo popularen način posredne komunikacije in predstavljajo naš vsakdan. Uporaba je enostavna in hitra, učinkovitost pa neverjetna. Zaradi priljubljenosti družbenih omrežij se njihove uporabe poslužujejo tudi različne organizacije, ki z njihovo pomočjo širijo obseg svojega delovanja ter obveščanja uporabnikov o svojih izdelkih/storitvah (marketing).

Kot vsako donosno tržišče je tudi internetno tržišče nasičeno z družbenimi omrežji, ki ponujajo najrazličnejše storitve in načine uporabe. Nameni uporabe so številni, od tistih, ki so specializirani za fotografije, videoposnetke in bloge, do takšnih, ki te funkcije kombinirajo in imajo zato večjo dodano vrednost. Večini uporabnikov so zanimiva tista omrežja, katera že imajo veliko uporabnikov, saj se tako veliko lažje povežejo s svojimi prijatelji in znanci, hkrati pa se vedno kaj zanimivega dogaja. Daleč najbolj priljubljeno družbeno omrežje na spletu je Facebook, katerega uporablja skoraj sedmina celotne svetovne populacije. Številka bi bila verjetno še večja, če bi bila določena območja na svetu bolj razvita, kot so sicer.

Z velikostjo in popularnostjo družbenih omrežij pa se pojavijo tudi nevarnosti, ki prežijo na naivne in nevedne uporabnike. Med nevarnosti spadajo predvsem kraje osebnih in bančnih podatkov, vsiljena elektronska sporočila in sovražni govor.

Ključne besede: družbena omrežja, tržišče, Facebook, marketing, komunikacija, posredno komuniciranje, internet, proces komunikacije

ABSTRACT Social networks are more popular each day and they have become a regular element of indirect communication in our everyday lives. Their use is simple and quick, and their effectiveness is limitless. Because of their popularity certain organizations also use social networks to spread their operation and inform the users on their products/services (marketing). As every profitable market the online market is also saturated with social networks that offer a variety of services and methods of use. There are several methods of use, e.g. those that specialize in photos, videos, and blogs to those that combine those functions and therefore have a higher added value. To most users social networks with a higher number of users are more appealing because they can connect with their friends and acquaintances while they can always witness something interesting going on. Social network that is by far the most popular at the moment is Facebook that is currently used by a seventh of the entire world population. The number would probably be even higher if certain countries were more developed. The bigger that is the popularity of social networks the bigger the danger for the naive and ignorant users. Some of those dangers are identity and bank account thefts, unwanted e-mails, and hate speech.

48

Key words: social networks, market, Facebook, marketing, indirect communication, internet, the process of communication

49

7 VIRI IN LITERATURA

1. Blažič, M. (2000): Osnove komunikacije. Novo Mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje

2. Čretnik, T. (2009): Osebni podatki in uporaba spletnih socialnih omrežij. Diplomsko

delo, Maribor: FERI 3. Divjak, N. (2010): Motivi za uporabo Facebooka. Diplomsko delo, Ljubljana:

Pedagoška fakulteta. 4. Franko, B. (2008). Poslovno komuniciranje preko spleta. Diplomsko delo, Kranj:

Fakulteta za organizacijske vede 5. Hlebec, V. in Kogovšek, T. (2006): Merjenje socialnih omrežij. Ljubljana: Študentska

založba 6. Hogg, M.A. in Vaughan, G.M. (1998): Social psychology. London: Prentice Hall

Europe 7. Jereb, J. (2011): Razvoj in empirična preveritev modela socialnih omrežij in kariernega

uspeha. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta 8. Kern, A. (2010): Komunikacija s strankami. Diplomsko delo, Ljubljana: GEA College-

Center višjih šol 9. Kotler, P. (1998): Marketing management - trženjsko upravljanje: analiza,

načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Mladinska knjiga 10. Newman, M.E.J. (2010): Networks : an introduction. Oxford: Oxford University Press,

cop. 11. Oblak T. in Petrič G. (2005): Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: Fakulteta

za družbene vede 12. Qualman, E. (2011): Socialnomics: how social media transforms the way we live and

do business. Hoboken: J. Wiley, cop. 13. Safko, L. (2010): The social media bible: tactics, tools, and strategies for business

success. Hoboken: Wiley, cop. 14. Salpeter, M. (2011): Social networking for career success: using online tools to create

a personal brand. New York: Learning Express 15. Treadawaym C. (2010): Facebook marketing : an hour a day. Indianapolis: Wiley,

cop.

50

16. Ucman, I. (2003): Koncepti in veščine komunikacije. Novo Mesto: Ekonomska šola novo Mesto

17. Ule, M. (2005): Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 18. Vander, V. in Emily, A. (2010): Facebook: the missing manual. Sebastopol: O'Reilly

Media, cop. 19. Vec, T.(2005): Komunikacija - umevanje sporazumevanja. Ljubljana: Svetovalni center

za otroke, mladostnike in starejše 20. Vodopivec, G. (2010): Facebook v poslovne namene. Zaključna projektna naloga,

Koper: Fakulteta za management Koper. 21. Završnik, B. (2008): Marketinško komuniciranje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta 22. Žižek, N., Gleščič, M. in Brdnik, V. (2010): Facebook v poslovnem svetu.

(Raziskovalna naloga). Maribor: Tehniški šolski center INTERNETNI VIRI 1. B2Bsocialmediaguide, Google Plus statistics. Dostopno na:

http://www.b2bsocialmediaguide.com/2012/03/21/google-plus-statistics/, pridobljeno 25. 2. 2013

2. Blendtec, About Blendtec. Dostopno na: http://www.blendtec.com/company/about,

pridobljeno 21. 1. 2013 3. Blog-Hubspot, Google Plus user statistics. Dostopno na:

http://blog.hubspot.com/Portals/249/images/Google%20Plus%20User%20Stats-resized-600.jpg, pridobljeno 25. 2. 2013

4. Boyd, D.M. in Ellison, N.B. (2007). Social network sites: Definition, history and

scholarship. Journal of Computer-Mediated Communication, 13(1), article 11. Dostopno na: http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html, pridobljeno 1. 2. 2013

5. Brown, A. (2012). Google Plus: The advantages and disadvantages. Dostopno na:

http://infotechblog22222.blogspot.com/2012/02/google-chrome-advantages-and.html, pridobljeno 25. 2. 2013

6. Cicero, N. (2013). New Instagram stats: 90 million monthly active users. Dostopno na:

http://socialfresh.com/1000instagram/, pridobljeno 18. 2. 2013. 7. DNE, Kaj je Google Plus? Dostopno na: http://dne.enaa.com/Internet-in-

programi/Internet/Kaj-je-Google-Plus.html, pridobljeno 25. 2. 2013

51

8. Dunn, J. (2012). 14 Twitter statistics you may not know. Dostopno na:

http://edudemic.com/2012/12/14-twitter-statistics-you-may-not-know/, pridobljeno 4. 3. 2013

9. Ebiz MBA, Top 15 most popular social networking sites. Dostopno na:

http://www.ebizmba.com/articles/social-networking-websites, pridobljeno 1. 2. 2013 10. Edwards, J. (2012): This LinkedIn deck shows the ROI for 8 of its biggest ad clients.

Dostopno na: http://www.businessinsider.com/see-8-of-the-most-effective-ad-campaigns-that-ran-on-linkedin-2012-8?op=1, pridobljeno 22. 1. 2013

11. Ehow, Disadvantages of Liknedin. Dostopno na:

http://www.ehow.com/info_8677045_disadvantages-linkedin.html, pridobljeno 26. 2. 2013

12. Facebook, RedBull. Dostopno na: http://www.facebook.com/redbull?ref=ts&fref=ts

pridobljeno 20. 1. 2013 13. Finc, M. (2008). Če nimaš svojega profila, skoraj ne obstajaš. Delo, 2. november.

Dostopno na: http://www.delo.si/clanek/70196. Pridobljeno 17. 3. 2013 14. Kullin, The dramatic growth of Instagram – reaches 5 billion twice as fast as Flickr.

Dostopno na: http://www.kullin.net/2012/09/the-dramatic-growth-of-instagram-reaches-5-billion-twice-as-fast-as-flickr/, pridobljeno 18. 2. 2013

15. Linkedin, Philips. Dostopno na: http://www.linkedin.com/company/philips,

pridobljeno 21. 1. 2013 16. Linkedin, Philips case study. Dostopno na: http://marketing.linkedin.com/philips,

pridobljeno 22. 1. 2013 17. Pctrick, The advantages and disadvantages of Twitter. Dostopno na:

http://www.pctrick.com/2012/07/advantages-and-disadvantages-of-twitter.html, pridobljeno 4. 3. 2013

18. Scandigital, The pros and Cons of Instagram. Dostopno na:

http://www.scandigital.com/blog/digital-photography/the-pros-and-cons-of-instagram/, pridobljeno 18. 2. 2013

19. Slideshare, 45. amazing social media charts and graphs. Dostopno na:

http://www.slideshare.net/roberttamnguyen/45-amazing-social-media-charts-graphs, pridobljeno 1. 2. 2013

20. Socialbakers, Facebook statistics by contonent. Dostopno na:

http://www.socialbakers.com/countries/continents, pridobljeno 12. 3. 2013

52

21. Socialbakers, Twitter brands statistics. Dostopno na: http://www.socialbakers.com/twitter/group/brands/, pridobljeno 4. 3. 2013

22. Socialbakers, Linkedin statistics, bumber of Linkedin users and demographics.

Dostopno na: http://www.socialbakers.com/linkedin-statistics/, pridobljeno 26. 2. 2013 23. Socialbakers, Red Bull Facebook statistics. Dostopno na :

http://www.socialbakers.com/facebook-pages/14226545351-red-bull, 24. pridobljeno 21. 1. 2013 25. Socialbakers, Will it Blend? Channel statistics. Dostopno na:

http://www.socialbakers.com/youtube-statistics/channel/blendtec?code=AQDT5nHg02-sV_G-mS0Q0wfiuKiV3lT37o5SAOEbj1of8_O_55y80GmuY0-yu1x2LGTNGRcobDepRMKbeNvPNHIhSGxZo4EJ1I8DePFOTqqA7QGjSNXI-OHaW6AHcCV3fd3MGP5ugiG0QdYDy7UCtcPDZp7wnErp1Ao72cO8WptSDKIqBQaLpxLADyWAFPxMzlGL39kakUHiCgd661Rqmtot#_=_, pridobljeno 21. 1. 2013

26. Socialbakers, Youtube brands statistics. Dostopno na:

http://www.socialbakers.com/youtube-statistics/group/brands/, pridobljeno 28. 2. 2013 27. Social Maximizer, 7 awesomely amazing examples of success through Youtube!,

Dostopno na: http://blog.socialmaximizer.com/youtube-business-use-cases/, pridobljeno 21. 1. 2013

28. Statisticbrain, Facebook statistics. Dostopno na:

http://www.statisticbrain.com/facebook-statistics, pridobljeno 12. 3. 2013 29. Wikipedija, Komuniciranje. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje,

pridobljeno 24. 1. 2013 30. Wikipedija, Facebook. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook,

pridobljeno 12. 3. 2013 31. Wikipedija, Twitter. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Twitter, pridobljeno 4.

3. 2013 32. Wikipedija, Youtube. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/YouTube, pridobljeno

28. 2. 2013 33. Wikipedija, LinkedIn. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/LinkedIn, pridobljeno

14. 2. 2013 34. Wikipedija, Google+. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Google+, pridobljeno

13. 2. 2013 35. Wikipedija, Instagram. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Instagram,

pridobljeno 13. 2. 2013

53

36. Youtube, Blendtec. Dostopno na:

http://www.youtube.com/user/Blendtec?feature=watch pridobljeno 20. 1. 2013 37. Youtube, Statistics. Dostopno na: http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html,

pridobljeno 21. 3. 2013

8 KAZALO PRIKAZOV

Prikaz 1: Elementi v procesu komuniciranja (Završnik, 2009, 7) ......................................... 9  Prikaz 2: Razvoj družbenih omrežij .................................................................................... 17  Prikaz 3: 10 vodilnih družbenih omrežij na spletu v letu 2011 ........................................... 22  Prikaz 4: Osnovni podatki organizacije Facebook .............................................................. 23  Prikaz 5: Število uporabnikov Facebooka glede na kontinente ........................................... 25  Prikaz 6: Osnovni podatki organizacije Twitter .................................................................. 25  Prikaz 7: 10 najpopularnejših znamk, ki imajo največ sledilcev na omrežju Twitter ......... 28  Prikaz 8: Osnovni podatki organizacije Youtube ................................................................ 28  Prikaz 9: 10 kanalov znamk, katere dosegajo največ ogledov na omrežju Youtube ........... 30  Prikaz 10: Osnovni podatki organizacije Linkedin ............................................................. 31  Prikaz 11: 10 držav, v katerih živi največ uporabnikov Linkedina ..................................... 33  Prikaz 12: Osnovni podatki organizacije Google+ .............................................................. 33  Prikaz 13: Primerjava 3 velikih družbenih omrežij in časa (v dnevih), katerega so omrežja

potrebovala, da so dosegla 20 milijonov uporabnikov ................................................ 35  Prikaz 14: Osnovni podatki organizacije Instagram ............................................................ 35  Prikaz 15: Rast uporabe Instagrama .................................................................................... 37  Prikaz 16: Delež podpornikov Red Bull strani na Facebooku po državah .......................... 40  Prikaz 17: Rast števila uporabnikov v 3 mesecih. ............................................................... 41  Prikaz 18: Število naročnikov na Youtube kanalu podjetja Blendtec strmo narašča. ......... 42  Prikaz 19: Število ogledov videov na kanalu podjetja Blendtec (zadnji 3 meseci). ............ 43