UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU

STOCK OPTIMIZATION IN A COMMERCIAL ENTERPRISE

Kandidatka: Maja Lešnik Študentka rednega študija Številka indeksa: 81652668 Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine Mentor: dr. Majda Bastič Študijsko leto: 2008/2009

Mozirje, julij, 2009

1

Priloga 9A

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: MAJA LEŠNIK Vpisna številka: 81652668 Študijski program: EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE Naslov dela diplomskega seminarja: OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU/ OPTIMIZATION OF STOCKS IN COMMERCIAL ENTERPRISE Mentor: dr. BASTIČ MAJDA Somentor: __________________________________________________ Podpisani-a MAJA LEŠNIK izjavljam, da sem v Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF oddal-a delo diplomskega seminarja. Delo diplomskega seminarja sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo javno objavi. Tiskana verzija dela diplomskega seminarja je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal-a v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF. Podpisani-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov dela diplomskega seminarja) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

___________________________

2

PREDGOVOR Na področju gospodarjenja v vsaki organizaciji je optimizacija pomemben ključ za uspeh. Premajhne zaloge povzročijo ozko grlo v prodaji, prevelike zaloge pa povzročijo velike stroške in manjši dobiček. Cilj podjetij je znižanje stroškov, kar pa posredno pomeni tudi znižanje zalog oziroma najti optimalno zalogo. Namen diplomskega seminarja je najti optimalno nabavno politiko, ki vodi do optimalne zaloge posameznega izdelka v proučevanem podjetju. Diplomski seminar obsega pet poglavij. V uvodu sem opredelila področje raziskovanja, opisala problem, namen, cilje in osnovne trditve. Predstavila sem predpostavke, omejitve in metode, ki sem jih pri delu uporabila. V drugem poglavju sem predstavila zaloge, in sicer kaj zaloge sploh so, kakšne vrste zalog poznamo in predstavila stroške zalog. O optimizacijskih modelih za neodvisne zaloge sem pisala v tretjem poglavju. Četrto poglavje sem namenila optimizaciji zalog v proučevanem trgovskem podjetju. V zadnjem, petem, poglavju sem podala sklepne ugotovitve.

3

KAZALO VSEBINE PREDGOVOR................................................................................................................................................. 2 SEZNAM SLIK IN TABEL ........................................................................................................................... 4 1 UVOD...................................................................................................................................................... 5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE ....................................... 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE (TEZE, HIPOTEZE).................................................................... 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .......................................................................................................... 5 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................ 6

2 ZALOGE ................................................................................................................................................ 7 2.1 POJMOVNI VIDIK ZALOG ......................................................................................................... 7 2.2 VRSTE ZALOG............................................................................................................................. 9

2.2.1 Zaloge glede na velikost.................................................................................................................. 9 2.2.2 Zaloge glede na namen ................................................................................................................. 11

2.3 STROŠKI ZALOG....................................................................................................................... 12 2.3.1 Opredelitev stroškov zalog............................................................................................................ 12 2.3.2 Stroški skladiščenja....................................................................................................................... 14 2.3.3 Stroški naročanja .......................................................................................................................... 15 2.3.4 Stroški nezadovoljenega povpraševanja ....................................................................................... 16

2.4 ANALIZA ABC ........................................................................................................................... 16 3 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE........................................................... 20

3.1 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI GOTOVEM POVPRAŠEVANJU 20

3.1.1 Osnovni model zalog..................................................................................................................... 20 3.2 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI NEGOTOVEM POVPRAŠEVANJU................................................................................................................................... 23 3.3 POLITIKA NAROČANJA ZA ZADOVOLJEVANJE NEGOTOVEGA SEZONSKEGA POVPRAŠEVANJA................................................................................................................................... 26

4 OPTIMIZACIJA ZALOG V PROUČEVANEM TRGOVSKEM PODJETJU............................. 28 4.1 PREDSTAVITEV PROUČEVANEGA PODJETJA ................................................................... 28 4.2 OPTIMIZACIJA IZBRANIH ZALOG V PODJETJU ................................................................. 31

5 SKLEP .................................................................................................................................................. 38 6 POVZETEK ......................................................................................................................................... 39 7 LITERATURA..................................................................................................................................... 41

4

SEZNAM SLIK IN TABEL SLIKA 1: Krožni tok obratnih sredstev v podjetju 8SLIKA 2: Primer nabavne politike dveh trgovcev 15SLIKA 3: Grafični prikaz ABC analize 19SLIKA 4: Poraba zalog in ponovno naročanje glede na čas 22SLIKA 5: Celotni stroški v odvisnosti od količine naročanja 23SLIKA 6: Čas dobave in poraba 25SLIKA 7: Lastniška struktura na dan 31.12.2008 30 TABELA 1: Primer razvrščanja zalog v skupine a, b in c po ABC metodi 17TABELA 2: Organizacijska struktura 30TABELA 3: Poraba sladkorja po tednih za dva meseca 32TABELA 4: Poraba masla po tednih za dva meseca 34TABELA 5: Verjetnostna porazdelitev velikonočnih čokoladnih jajčkih 35TABELA 6: Podatki o velikonočnih čokoladnih jajčkih 36TABELA 7: Matrika dobičkov 36

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Področje raziskovanja diplomskega dela so zaloge v podjetju, ki je registrirano kot trgovsko podjetje. Gre za znano trgovsko podjetje v Sloveniji, in sicer Mercator, d.d.. V diplomskem seminarju se bom lotila problema optimizacije zalog in z njimi povezanih stroškov zalog. Problem bom najprej raziskala teoretično in nato se bom na praktičnem primeru lotila reševanja in izračunavanja zalog. V teoretičnem delu bom obravnavala in proučevala zaloge z vidika vrst in njihovih stroškov. Nadalje se bom ukvarjala z modeli zalog, ki omogočajo izračun optimalnih zalog. Nato bom v nadaljevanju izbrala modele, ki proučevanemu izdelku najbolj ustrezajo. Pri tem bom upoštevala določene izdelke, ki jih v podjetju prodajajo, dobavne roke in druge potrebne podatke.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Namen diplomskega seminarja je najti optimalno zalogo posameznega izdelka v proučevanem podjetju. Prevelike oziroma premajhne zaloge povzročajo podjetju dodatne stroške, kar v končni fazi vodi k zmanjšanju poslovnega izida. To je tudi razlog, zakaj je v interesu podjetij oziroma organizacij takšna količina zalog, ki omogoča pravočasno zadovoljevanje potreb kupcev ob najmanjših možnih stroških. Takšen obseg zaloge se imenuje optimalna zaloga. Namen mojega diplomskega seminarja je zato poiskati optimalno velikost zalog izbranih izdelkov v proučevanem podjetju ter določiti stroške zalog. Cilj diplomskega seminarja je ugotoviti, kako so stroški odvisni od velikosti zalog in ugotoviti velikost zalog izdelkov, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo oziroma zadovoljitev povpraševanja pri najmanjših stroških. Cilj je tudi, da izberem najprimernejšo metodo za izračun optimalnih zalog. Moj cilj je najprej teoretična predstavitev področja optimalnih zalog, nato pa uporaba teorije v praksi. Trdim, da v podjetju ne vodijo optimalne politike zalog in to povzroča nepotrebne stroške. Te stroške bi se dalo zmanjšati in skozi celotni diplomski seminar bom prikazala možne rešitve. V podjetju morajo biti pozorni na pravočasno dobavo, kajti samo na ta način lahko pravočasno zadovoljijo povpraševanje kupcev. Trdim tudi, da če bodo v podjetju imeli optimalne zaloge, bodo s tem zmanjšali stroške in to bo imelo pozitiven vpliv na poslovni izid podjetja.

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da se v podjetju zmanjšajo stroški, če vodi politiko optimalnih zalog. Prav tako predpostavljam, da so podatki, ki jih bom pridobila iz podjetja dovolj natančni.

6

Kot omejitev se lahko pojavlja dejstvo, da podatkov ne bom primerjala z drugim trgovskim podjetjem, s čimer bi se sicer dobila realnejša in bolj jasna slika. Naslednja omejitev je, da ne bom izvedla izračuna optimalnih zalog za vse izdelke, ki jih prodajajo, ampak samo za tri izdelke, in sicer bodo to sladkor, maslo in velikonočne čokoladne jajčke. Menim, da dostop do podatkov ne bo omejitev, saj so zaposleni zelo prijazni in so mi pomagali že do te točke. Če pa bodo določeni podatki predstavljali poslovno skrivnost, pa uporaba dejanskih podatkov žal ne bo mogoča in bom morala v tem primeru podatke prilagoditi ali pa jih sploh ne uporabiti.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem seminarju bom uporabljala poslovno raziskavo, ker bom proučevala določeno funkcijo podjetja, in sicer računovodstvo. Seveda pa ne bom analizirala celotnega računovodstva, ampak samo zaloge, njihovo velikost, stroške, ki so povezani z zalogami. Šlo bo za dinamično ekonomsko raziskavo, saj bom proučevala proces večanja zalog in stroškov. Uporabljen pa bo tudi analitičen pristop, saj bom iskala vzroke večanja zalog in ugotavljala medsebojne odvisnosti med zalogami in stroški. Na začetku bo uporabljena deduktivna metoda, s pomočjo katere bom teoretično prikazala področje zalog, nadalje pa bom uporabila induktivno metodo, katero pa bom uporabljala pri praktičnem delu diplomskega seminarja. V teoretičnem delu bom uporabila tudi metodo opisovanja oziroma deskripcije, s pomočjo katere bom opisala področje raziskovanja. Prav tako bo uporabljena metoda povzemanja, saj bom z njo povzela posamezne teoretične pojme. Med analitičnimi metodami bom uporabila modele za optimizacijo zalog: za izdelek 1 bom uporabila osnovni model zalog (EOQ model), za izdelek 2 bom uporabila management zalog pri negotovem povpraševanju, za izdelek 3 pa bom uporabila politiko naročanja za zadovoljevanje negotovega sezonskega povpraševanja. V teoretičnem delu bom torej najprej zbrala in proučila podatke. Na podlagi teh podatkov bom opazovala problem zalog. Na koncu pa bom izračunala minimalne stroške in jih primerjala s stroški pri sedanji politiki.

7

2 ZALOGE

2.1 POJMOVNI VIDIK ZALOG Pomemben dejavnik uspešnosti podjetja na področju zalog je zagotovitev učinkovitega upravljanja z zalogami. Pomemben ključ za uspeh je optimizacija zalog. Zaloge morajo biti dovolj velike, da je zagotovljen nemoten potek prodaje ali proizvodnje in hkrati dovolj majhne, da ne povzročajo prevelikih stroškov. Dejstvo je, da prevelike zaloge povzročajo velike stroške in posledica tega je manjši dobiček. Premajhne zaloge pa povzročajo ozko grlo, kar pa za proizvodnjo oziroma prodajo tudi ni dobro. Zato morajo podjetja upoštevati tako majhne kot tudi velike zaloge in s tem njihove slabosti ter na osnovi tega oblikovati optimalno gibanje zalog. Zaloga je vsak neizrabljen vir, ki čaka na prihodnjo obdelavo. Nastane, kadar se surovine (vhodi) in izdelki (izhodi) podjetja ne porabijo takoj, ko so na razpolago. Zaloge niso niti popolnoma škodljive, niti popolnoma koristne. Omogočajo ustrezno delovanje številnih funkcij v organizaciji, kot so nabava, proizvodnja in prodaja (Čižman, 2002). Podjetje razpolaga v določenem trenutku z različnimi sredstvi. Nekatera so taka, da so lahko vložena v proces proizvodnje, menjave in se uporabljajo za zadovoljevanje potreb. Druga pa so taka, da so lahko izločena iz neposrednega procesa proizvodnje, menjave. Sredstva, ki niso neposredno vključena niti v proces proizvodnje niti v proces menjave in niti v proces potrošnje ter so v danem trenutku neaktivna in neizkoriščena, so zaloge. Zalogo materiala lahko opredelimo tudi kot količino materiala, katere namen je, da se v bližnji ali daljni prihodnosti porabi v proizvodnji, s čimer zagotovimo stalno oskrbo proizvodnje. Zaloge v večini primerov niso na razpolago v neomejenih količinah. Njihova značilnost pa je tudi ta, da obstaja po njih povpraševanje. Pomembno je tudi, da ločimo med pojmoma zaloga in rezerva. Zaloge so namenjene nemotenemu poslovanju, rezerve pa so namenjene zadovoljitvi izrednih potreb ob elementarnih ali podobnih nesrečah (Dernovšek 1984, 3). Zaloge lahko uvrstimo v prevelike, premajhne ali normalne. Normalne zaloge so:

minimalna zaloga – je najmanjša zaloga materiala, ki še omogoča nemoteno proizvodnjo/prodajo;

varnostna zaloga – je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni oskrbi; predstavlja rezervo, ki jo lahko porabimo le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku;

signalna zaloga – je količina zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek za novo naročilo; z določeno verjetnostjo zagotavlja zadovoljevanje povpraševanja med dobavnim rokom;

maksimalna zaloga – je največja količina zaloge, do katere je še gospodarno uskladiščevati material; maksimalna zaloga se lahko tudi prekorači v izjemnih razmerah (pričakovano zvišanje cen, posebni popusti, devalvacija in podobno);

povprečna zaloga – je ponderirana sredina med različnimi vrednostmi zaloge v nekem določenem obdobju; je aritmetična sredina med najvišjo in najnižjo zalogo

8

aktivna zaloga – je spreminjajoči se del zaloge (nasprotje varnostne zaloge); je enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali praviloma polovici ekonomične količine naročila;

optimalna zaloga – je količina zaloge, pri kateri so stroški skladiščenja in stroški nabave najnižji, hkrati pa je zagotovljen nemoten potek poslovnega procesa.

Zaloge so del obratnih sredstev podjetja, s katerimi podjetje posluje in ustvarja dobiček. Obratna sredstva so sredstva, ki hitro spreminjajo svojo obliko in ki se že v enem poslovnem procesu pretvorijo iz ene v različne druge oblike. Ob zaključku procesa pa se ponovno spremenijo v svojo začetno obliko (Pučko 1999, 76). SLIKA 1: KROŽNI TOK OBRATNIH SREDSTEV V PODJETJU

(Vir: Tanko 2005) Pri vodenju politike je pomembno ločiti med odvisnimi in neodvisnimi zalogami. Neodvisne zaloge tvorijo tisti končni izdelki, komponente in surovine, ki jih prodajajo na tržišču, kjer se oblikuje povpraševanje po njih. Odvisne zaloge pa tvorijo tisti izdelki, komponente in surovine, ki jih trošimo pri proizvodnji izdelkov z neodvisno porabo. Zaradi različnega značaja odvisne in neodvisne porabe se modeli, ki jih uporabljamo kot podporo pri odločanju o zalogah, bistveno razlikujejo (Bastič 2003, 14). V praktičnem delu diplomskega seminarja pa bom na primeru podjetja Mercator, d.d., poskušala modele prikazati v praksi.

TERJATVE DO KUPCEV

DENARNA SREDSTVA

ZALOGE V PODJETJU

9

2.2 VRSTE ZALOG

2.2.1 Zaloge glede na velikost Kot sem omenila že nekaj odstavkov višje, poznamo več vrst normalnih zalog. Na tem mestu pa bom vsaki posvetila nekaj več besed. 1. MINIMALNA ZALOGA Minimalna zaloga je najnižja možna zaloga, ki še omogoča nemoteno proizvodnjo in prodajo. Povezana je z velikim tveganjem pri dobavah. Izjemoma lahko poslujemo brez zaloge. To se lahko zgodi v primeru, kadar imamo popolnoma zanesljive dobavitelje in zagotovljeno kakovost dobavljenega materiala (Lipar 2007, 6). Minimalna zaloga je pravzaprav tista količina, ki pomeni raven zaloge pod katero ne sme pasti količina materiala, ker bi bila v nasprotnem primeru ogrožena nepretrganost proizvodnje (Dernovšek 1984, 5) 2. MAKSIMALNA ZALOGA Maksimalna zaloga pomeni zgornjo mejo za višino zalog. Povečanje zalog čez to točko pomeni nepotrebno povečanje stroškov skladiščenja (Lipar 2007, 6). Meja največje zaloge praviloma ne sme biti prekoračena, ker bi to po nepotrebnem zviševalo stroške zalog. Izjemoma je to dopustno ob pričakovanem povišanju cen, posebnih popustih, devalvaciji,… . Običajno je največja zaloga enaka vsoti varnostne zaloge in optimalne nabavljene količine (Gluhodevov 1993, 8). Maksimalna zaloga je najvišja dopustna zaloga. Količina zalog, ki je večja od maksimalne, povzroča le nepotrebne stroške in otežuje delo in preglednost v skladiščih (Dernovšek 1984,6). Maksimalna zaloga je opredeljena z:

zmax = zvar + qopt (1.1) kjer pomeni: zmax – maksimalna zaloga zvar – varnostna zaloga qopt – optimalna količina naročila (Vir: Remenih 2002, 10) 3. SIGNALNA ZALOGA Signalna zaloga nam pove, kdaj je treba sprožiti postopek za nabavo materiala. Določena mora biti tako, da bomo material dobili preden začnemo koristiti varnostno zalogo. Signalna zaloga mora biti od varnostne višja za toliko, kolikor znaša poraba v dobavnem času (Lipar 2007, 7). Višina signalne zaloge je odvisna od politike upravljanja z zalogami v podjetju in od modela, ki se uporablja za izračun signalne zaloge (Remenih 2002, 10). 4. VARNOSTNA ZALOGA Varnostna zaloga predstavlja rezervo, ki jo smemo trošiti le v primeru zamujanja dobave materiala ali pa ob nepričakovani večji porabi, da zagotovimo nemoteno oskrbo kupcev. Izdajanje varnostne zaloge lahko odobri le nabava (Lipar 2007, 7). Varnostna zaloga je najmanjša dopustna zaloga blaga, ki podjetju omogoča neprekinjen tok procesa.

10

Namenjena je normalnemu delovanju sistema ob nepričakovanih dogodkih v materialni preskrbi – zamude v dobavi materiala, nepričakovano povečanje povpraševanja,… . Teh dogodkov ni mogoče predvideti vnaprej, zato tudi ni mogoče oblikovati varnostne zaloge, ki bi omogočala pokriti ta nepričakovana nihanja in bi istočasno povzročala manjše stroške. Če je pri dobavi možnost večjih nepravilnosti, je v takem primeru potrebna večja varnostna zaloga. Manjšo varnostno zalogo oblikujejo podjetja pri dražjih materialih (Gluhodevov 1993, 8). 5. POVPREČNA ZALOGA Povprečna zaloga je tista količina materiala, ki pomeni aritmetično sredino zaloge določene vrste materiala v določenem časovnem obdobju. Izračunamo jo lahko tudi s ponderirano sredino med različnimi višinami zaloge v nekem časovnem obdobju. Zadostuje pa, da jo izračunamo kot aritmetično sredino med najvišjo in najnižjo zalogo. Podatek o povprečni zalogi uporabljamo predvsem ob kontroli skladiščnih stroškov in za ugotavljanje koeficientov obračanja zalog. Opredeljena je z:

)1(2

...2

)1(21

−

++++=

−

n

zzzz

Z

nn

p (1.2)

kjer pomeni: Zp – povprečna zaloga n – število obdobij z1,2,…n – količina ali vrednost zaloge v posameznih obdobjih Stanje zalog posameznih vrst materialov opazujemo v začetku koledarskega leta ter konec vsakega meseca. Za 1.januar in 31.december upoštevamo polovično količino ali vrednost zalog, za vmesna opazovanja konec mesecev pa celotno količino ali vrednost zalog materiala. Če je povprečna zaloga izračunana vrednostno, mora biti tudi letna poraba materiala prikazana vrednostno, če pa je zaloga izračunana količinsko, mora biti tudi letna poraba materiala prikazana količinsko. S pomočjo podatkov o povprečnih zalogah lahko izračunamo koeficient obračanja zalog materiala v določenem obdobju z (Dernovšek 1984, 8):

K = Zp / X (1.3) kjer pomeni: K – koeficient obračanja zalog materiala Zp – povprečna zaloga X – letna poraba materiala Koeficient obračanja zalog nam pove, kolikokrat v letu se zaloga obrne. Višji kot je koeficient, hitreje se zaloga obrača, hitreje pride podjetje do denarja. 6. OPTIMALNA ZALOGA Optimalna količina zalog niha od signalne količine k varnostni količini zalog, pa do maksimalne zaloge. Optimalna zaloga ni statistična količina. To je gibanje zalog. Je tista količina, pri kateri dosežemo največjo ekonomičnost ob čim manjšem tveganju prodaje

11

oziroma proizvodnje. Pri določanju optimalne zaloge upoštevamo stroške skladiščenja; stroške, ki jih lahko povzročijo izpadi; stroške, ki se porabijo za plačilo zaloge, davke in stroške zavarovanja; stroške zaradi slabe odzivnosti in zastaranja ter drugo. Ti stroški z večanjem zaloge naraščajo, medtem ko stroški naročanja, stroški priprave, stroški materiala in stroški nezaloženosti s povečanjem zalog padajo (Lipar 2007, 7). Optimalna nabavljena količina je torej tista velikost naročila, pri kateri so skupni stroški naročanja in skladiščenja minimalni (Gluhodevov 1993, 8). Optimalna velikost zaloge je opredeljena z:

Zo = (xn + R1) (tn + R2) (1.4)

tn= št. delovnih dni/n (1.5) kjer pomeni: Zo – optimalna zaloga xn – načrtovana poraba materiala v časovni enoti (dan, teden, mesec, leto) R1 – količinsko ali vrednostno izražene rezerve (nenačrtovana poraba) R2 – časovno izražene rezerve (koeficient varnosti naročanja) tn – čas med dvema naročiloma n – število naročil v enem letu Na primer: Trgovina je odprta na leto 312 dni. Blago naročajo dvakrat tedensko. Iz tega sledi, da naročajo blago 104-krat (n):

n=2*52=104 tn=312/104=3 Blago trgovina naroča vsake 3 dni.

2.2.2 Zaloge glede na namen 1. ŠPEKULATIVNE ZALOGE Špekulativne zaloge služijo pokrivanju sezonskih sprememb povpraševanja oziroma pričakovanih sprememb cen ali pomanjkanju materialov (Tanko 2005, 5). Špekulativne zaloge se ustvarjajo zaradi pričakovanja sprememb v stroških ali cenah. Pri določanju velikosti teh zalog primerjamo stroške za vzdrževanje in ustvarjanje zalog z razliko vrednosti zalog, ki izvira iz sprememb v cenah ali stroških (Dernovšek 1984, 4). 2. ZALOGE V TRANZITU Zaloge v tranzitu nastajajo zaradi prevozov vhodnih materialov od dobaviteljev in končnih proizvodov do distributerjev oziroma kupcev (Tanko 2005, 5). Povprečno dnevno količino teh zalog lahko zmanjšamo samo tako, da skrajšamo transportni čas (Remenih 2002, 8). 3. CIKLIČNE ZALOGE Ciklične zaloge so potrebne zaradi zamika med trenutkom naročila in trenutkom dostave blaga. Zmanjšamo jih lahko tako, da naročamo blago bolj pogosto. Posledica tega pa je, da so višji stroški naročanja (Remenih 2002, 8).

12

4. SERIJSKE ZALOGE Serijske zaloge nastajajo v proizvodnem procesu kot posledica serijskega načina proizvodnje. Običajno se na določenem stroju obdela naenkrat celotna serija proizvodov, zato se pred obdelavo tvorijo serijske zaloge (Remenih 2002, 9). S pomočjo serijskih zalog podjetje zmanjšuje stroške poslovanja, saj nabavlja vhodne materiale v ekonomsko optimalnih količinah (Tanko 2005, 5). 5. RAZBREMENILNE ZALOGE Razbremenilne zaloge so zaloge, s katerimi je mogoče doseči največjo učinkovitost proizvodnega procesa in najnižje stroške proizvajanja (Tanko 2005, 5). Razbremenilnim zalogam pravimo tudi vmesne zaloge. To so torej zaloge proizvodov, ki se tvorijo med delovnimi mesti. Na delovnem mestu delo pogosto odstopa od predvidenega, zato se med delovnimi mesti uvedejo proizvodi, tako da čakanje na proizvod iz prejšnjega delovnega mesta ni nujno (Remenih 2002, 9). 6. SEZONSKE ZALOGE Sezonske zaloge so povezane s sezonskimi nihanji v povpraševanju. Zmogljivosti proizvodnje in povpraševanje niso usklajeni v posameznih obdobjih. Da lahko zagotovimo izdelek na trgu pravočasno, se poslužujemo usklajevanja povpraševanja in zmogljivosti proizvodnje (Lipar 2007, 7).

2.3 STROŠKI ZALOG

2.3.1 Opredelitev stroškov zalog Določena višina zalog blagodejno vpliva na poslovanje podjetja, istočasno pa se je potrebno zavedati, da predstavljajo zaloge za podjetje stroške, saj so v zalogah vezana sredstva. Potrebno je dodati, da stroški ne nastajajo samo s tem, da zalogo imamo, temveč tudi, da nam stroške povzročajo aktivnosti, povezane z upravljanjem zalog (Waller 1999, 294). Avtorji, ki pišejo o stroških zalog delijo stroške v različne skupine. Tako na primer Rusjan (1997, 28) loči glede na obseg naslednje vrste stroškov: a) stroške, ki naraščajo s povečevanjem obsega zalog:

stroški investiranega kapitala v zaloge; stroški skladiščenja; davki na premoženje in stroški zavarovanja premoženja; stroški povezani s kakovostjo; stroški planiranja in kontrole; ostali stroški (zastaranje, pokvarljivost, okvare, razsip, blaga na zalogi).

b) stroške, ki padajo s povečevanjem obsega zalog:

stroški naročanja; stroški priprave opreme;

13

nabavna cena blaga ali nabavni stroški blaga; stroški zaradi premalih zalog (prekinitev proizvodnje, slabši image pri kupcih,

izgubljene prodaje). Po Waller-ju (1999, 294) delimo stroške v tri osnovne kategorije: 1. Stroški skladiščenja nastajajo v povezavi s držanjem zalog ter jih lahko delimo na:

stroški financiranja zalog: stroški najetja posojila za nakup zalog, oportunitetni stroški, ki predstavljajo potencialen donos v primeru

investiranja sredstev drugam stroški skladišča:

davki na zemljišče, kjer ima podjetje skladišče, stroški najema ali nakupa skladišča, stroški skladišča (zavarovanja, energija, zaposleni).

stroški držanja zalog: zavarovanje zalog pred krajo, požarom ali poškodbami, stroški nekurantnih zalog.

2. Stroški naročanja nastajajo ob izdaji naročila. Naročila so lahko interna ali eksterna in vsebujejo različne stroške, ki so ponavadi že povezana z osebnim dohodkom vpletenih zaposlenih:

interna naročila se obravnavajo znotraj proizvodne enote med proizvodnimi centri; ob izdaji internega naročila nastanejo stroški:

priprave proizvodnega naloga, priprave materiala in orodij, potrebnih za proizvodnjo, nastavitev strojev.

eksterna naročila so potrebna, ko podjetje potrebuje proizvode ali storitve zunanjih dobaviteljev; v tem primeru ob izdaji nastanejo stroški:

plačila nabavnega osebja, ki poskrbi za dogovor o naročilu, plačila finančnega osebja, ki poskrbi za plačilo računa, komunikacije med podjetjem in dobaviteljem, prejema in skladiščenja prejete dobave.

3. Stroški izčrpanja zalog nastanejo, ko podjetje nima na zalogi proizvodov, potrebnih za izpolnitev naročila. Stroški izčrpanja zalog lahko nastanejo v povezavi s pomanjkanjem končnih proizvodov oziroma v primeru pomanjkanja zalog znotraj proizvodnega procesa. Stroške izčrpanja je težko kvantificirati, saj nimajo neposrednega vpliva na poslovanje podjetja, temveč se izrazijo v poslovnem izidu posredno preko poslovnih rezultatov.

Stroški izčrpanja končnih proizvodov: izgubljen promet na kupčevih naročilih, ki ne morejo biti izpolnjeni, izgubljeni kupci, ki so odšli h konkurentom. izgubljeno »dobro ime« podjetja, dodatni stroški, ki nastanejo zaradi potrebe po čim hitrejši izvedbi

naročila (nadurno delo, direktni nakup pri drugih virih), dodatni transportni stroški.

Stroški izčrpanja zalog znotraj proizvodnega procesa: stroški zaustavitve proizvodnje zaradi pomanjkanja vhodnih materialov, stroški neizkoriščenosti delovnih strojev in zaposlenih,

14

znižana morala zaposlenih, ki vpliva na produktivnost, dodatni stroški ponovnega zagona proizvodnje.

Stroške, ki jih povzročajo zaloge, običajno razčlenimo v (Bastič 2003,9):

stroške skladiščenja, stroške naročanja, stroške nezadovoljenega povpraševanja.

2.3.2 Stroški skladiščenja Skladiščni stroški vključujejo stroške, ki jih povzroča blago na zalogi. Med skladiščne stroške prištevamo:

najemnine skladišča, stroške vzdrževanja, varovanja zaloge in zavarovanja, stroške poškodb na blagu, ki so nastale med skladiščenjem, stroške ravnanja z zalogami in oportunitetne stroške, ki jih povzročijo vezana

finančna sredstva v zalogah. Običajno navajamo skladiščne stroške v denarnih enotah za količinsko enoto blaga, ki je na zalogi eno načrtovano obdobje. Letni stroški zalog znašajo od 20 do 25 odstotkov povprečne vrednosti zaloge. Če trgovec prejme blago isti dan, kot ga je naročil, in če je poraba blaga enakomerna, tedaj je povprečna zaloga odvisna od nabavljene količine in je enaka (1.6):

q2

kjer je q nabavljena količina blaga (Bastič 2003, 9). Stroški skladiščenja obsegajo fiksni in variabilni del. Potrebno je redno spremljanje višine zalog posameznih artiklov in ugotavljanje opravičenosti določene višine teh stroškov. Cilj skladiščne službe je minimiziranje skladiščnih stroškov in hkrati zagotavljanje nemotenega poslovanja proizvodnega in prodajnega oddelka. Po Carterju in Williamsonu (1996, 364) nastajajo skladiščni stroški v času držanja zalog v skladiščnih prostorih. Na sliki 2 je prikazan primer dveh trgovcev, ki vodita različno politiko zalog. Letno oba potrebujeta 6000 kosov izdelka X. Prvi trgovec nabavlja blago mesečno, torej mora vsak mesec naročiti 500 kosov, njegova povprečna zaloga pa znaša 250 kosov. Drugi trgovec pa nabavlja blago tedensko, torej mora vsak teden naročiti 115 kosov. Njegova povprečna zaloga pa znaša 57,5 kosov. Iz navedenega je razvidno, da ima drugi trgovec manjšo povprečno zalogo izdelkov in zato manjše skladiščne stroške od prvega. Ima pa večje stroške naročanja, ker mora blago naročiti večkrat (Bastič 2003, 10).

15

SLIKA 2: PRIMER NABAVNE POLITIKE DVEH TRGOVCEV

(Vir: Bastič 2003, 11)

2.3.3 Stroški naročanja Stroški naročanja vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga. Sem spadajo:

stroški obrazcev, stroški fotokopij, telefonskih pogovor, stroški dela tistih zaposlenih, ki blago naročajo.

Stroški naročanja so odvisni od števila nabav v načrtovanem obdobju in stroškov, ki nastanejo ob nabavi. So neodvisni od nabavljene količine. Stroškom naročanja so podobni stroški priprave stroja za novo operacijo. Ti nastanejo, kadar izdelka ne kupujemo, ampak ga proizvajamo v podjetju (Bastič 2003, 10). Stroški naročanja so torej fiksni ne glede na obseg naročila. Večje število artiklov v posameznem naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezen artikel, saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na večje število artiklov (Carter in Williamson 1996, 365). Velikost teh stroškov je pri optimalni količini naročila odvisna od števila naročil v določenem časovnem obdobju, pri čemer moramo upoštevati:

administrativne stroške, odvisne od števila naročil v določenem časovnem obdobju, stroške lansiranja naročila dobavitelju,

16

stroške prevoza, stroške nakladanja in razkladanja ter obdelovanja naročila ob sprejemu.

2.3.4 Stroški nezadovoljenega povpraševanja Stroški nezadovoljenega povpraševanja so posledica premajhnih zalog, s katerimi bi lahko zadovoljili vse povpraševanje. Med te stroške prištevamo stroške izgubljenega dobička, ki bi ga podjetje lahko ustvarilo, če bi zadovoljilo celotno povpraševanje. Sem prištevamo tudi škodo zaradi zmanjšanja ugleda podjetja in posledično zmanjšanje bodočega povpraševanja po izdelkih tega podjetja. Poleg teh pa so z zalogami povezani tudi nefinančni učinki, ki vplivajo na konkurenčno sposobnost podjetja in jih ni mogoče meriti v denarnih enotah. Najpomembnejša sta čas, ki je potreben, da dobimo povratne informacije o kakovosti izdelkov in fleksibilnost. Z zmanjšanjem zalog zmanjšujemo čas, ki preteče med proizvodnjo in uporabo izdelka. S tem pa vplivamo na zmanjšanje časa, ki je potreben, da dobijo odgovorni ljudje v proizvodnji povratno informacijo o morebitni slabi kakovosti izdelkov. Zmanjšanje zalog pripomore k hitrejšemu odkrivanju in odpravljanju napak. S tem pa se zmanjšajo stroški odpada in ponovne predelave. Zmanjšanje zalog pa povečuje tudi fleksibilnost podjetja, saj velike zaloge podaljšujejo pričetek prodaje novih izdelkov (Bastič 2003, 10). Koeficient pretvarjanja zalog je določen s količnikom med vrednostjo letne prodane količine izdelkov in vrednostjo povprečne zaloge tega izdelka. Vrednost tega koeficienta nam pove, kolikokrat se v enem letu zaloge pretvorijo iz fizične v denarno obliko. Koeficient meri njihovo likvidnost. Večji kot je koeficient obračanja, manj finančnih sredstev je potrebnih za financiranje zalog (prav tam, 12).

2.4 ANALIZA ABC ABC analiza se uporablja za izbiro najprimernejše politike zalog za posamezne izdelke ali skupine izdelkov. Temelji na načelu, da je potrebno največ pozornosti posvetiti najpomembnejšim zalogam. Odločilni kriteriji pri določanju pomembnosti zalog so vrednost izdelka na zalogi, dobavni rok ter posledice, ki jih povzroči premajhna zaloga. Po pravilu »80-20« iz katerega izhaja analiza, odpade 80% celotne vrednosti zalog na 20% izdelkov. Izdelki na zalogi se tako razvrstijo v tri skupine: A, B in C (Bastič 2003, 13). Najpomembnejšo skupino A tvori 15-20% izdelkov, ki predstavljajo 75-80% vrednosti vseh zalog, skupino B pa 30-40% izdelkov, ki predstavljajo približno 15% celotne vrednosti zalog. Ostali izdelki spadajo v skupino C, ki predstavlja 5-10% vrednosti vseh zalog. Takšna razvrstitev pomaga določiti tiste zaloge, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost, saj so zmanjšanja ali povečanja stroškov zalog tu največja (prav tam, 13). Za lažje razumevanje razvrščanja zalog v skupine A, B in C podajam naslednji primer.

17

TABELA 1: PRIMER RAZVRŠČANJA ZALOG V SKUPINE A, B IN C PO ABC METODI IZDE-LEK

LETNO POVPRAŠE-VANJE

CENA PRIHODKI

PRIHODKI V %

KUMUL. PRIH.V %

SKU-PINA

1 5000 30 150000 48,91 48,91 A 2 200 450 90000 29,34 78,25 A 3 2000 10 20000 6,52 84,77 B 4 800 20 16000 5,22 89,99 B 5 1000 10 10000 3,26 93,25 B 6 1200 5 6000 1,96 95,21 C 7 1300 4 5200 1,69 96,90 C 8 2500 2 5000 1,63 98,53 C 9 3500 1 3500 1,14 99,67 C 10 500 2 1000 0,33 100,00 C (Vir: Bastič 2003, 14) Če hoče podjetje določiti optimalno nabavljeno količino, mora obdelati veliko število podatkov za vsako vrsto materiala. Zato so lahko stroški zbiranja podatkov večji od prihodkov. Iz tega razloga je zelo priporočljiva uporaba ABC metode, ki se lahko uporabi na mnogih področjih. Dobavitelje lahko analiziramo tako, da jih razvrstimo v več skupin:

v skupino A uvrstimo dobavitelje tistih materialov, brez katerih bi se proizvodnja ustavila,

v skupino B uvrstimo dobavitelje tistih materialov, brez katerih bi se proizvodnja lahko ustavila, vendar pa je te materiale možno naročiti tudi pri drugem dobavitelju,

v skupino C pa uvrstimo dobavitelje tistih materialov, ki ne ogrožajo nemotenega poteka proizvodnje.

Zelo pomembna je analiza materialov glede na njihovo sorazmerno udeležbo v proizvodnem procesu. Najpogosteje imamo naslednje skupine:

v skupino A spadajo materiali, ki količinsko pomenijo le majhen delež od skupnega obsega vseh materialov, po vrednosti pa pomenijo zelo velik del; tej skupini moramo posvetiti največ pozornosti in za izračun uporabiti optimizacijske modele; materiale te skupine naročamo pogosto in v majhnih količinah,

v skupino B razvrstimo materiale, ki pomenijo po količini in po velikosti srednje velik del; tej skupini posvečamo manj pozornosti kot prejšnji,

v skupino C pa razvrstimo materiale, ki pomenijo po količini velik delež, po vrednosti pa majhnega od celotne vrednosti vseh materialov; naročanje materialov iz te skupine je bolj redko, ponavadi celo le enkrat letno.

Pravilen postopek za razvrščanje posameznih materialov v posamezne skupine je:

1) določimo kriterij razvrščanja, 2) materiale iste vrste razvrstimo po vrednosti,

18

3) za vsako kumulativno vsoto izračunamo strukturni delež v odstotku za vrednost in število pojmov,

4) narišemo diagram, 5) odredimo skupine A, B in C, 6) določimo metode in tehnike za zbiranje in obdelavo podatkov o obravnavanih

materialih. Da opravljena analiza prinese resnične koristi, morajo biti pri uporabi ABC metode izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:

potrebno je popolno obvladanje osnovnih postopkov ABC metode, za samo uvajanje metode je koristno narediti enostaven primer za razlago, sami metodi je potrebno informirati izvajalce metode in uporabnike njenih

rezultatov, ABC metodo je potrebno uvajati postopno, vpeljano metodo je potrebno stalno spremljati in se prilagajati nastalim

spremembam, treba je imeti stalen pregled in kontrolo nad izvajanjem metode.

ABC metoda je precej enostavna, vendar lahko pride kljub temu do napak:

ker se razdelitev po vrednosti upošteva običajno kot edini kriterij, čeprav bi bili lahko pomembni kriteriji tudi kritičnost nabavljanja domačih in tujih materialov, nemoten potek proizvodnje in potrošnje, skladiščni prostor,…,

ker je razdelitev na tri skupine lahko pomanjkljiva; v nekaterih primerih bi bila potrebna razdelitev v več skupin, ker imamo različne materiale, ki se naročajo na podlagi različnih modelov in pod različnimi pogoji; materiale lahko razvrščamo na osnovi enega ali več kriterijev, katerih pomembnost se lahko medsebojno razlikuje, zato njihovo razvrščanje po ABC metodi ni vedno enostavno; v takem primeru razvrstimo material po vsakem kriteriju v skupino A, B ali C, v skupnem seštevku kriterijev pa material razvrstimo v tisto skupino, v kateri se je najpogosteje pojavljal (Dernovšek 1984, 13).

ABC analiza je zasnovana na tako imenovanem Paretovem principu, ki trdi, da obstajajo kritične zaloge, ki predstavljajo majhen odstotek v porabi, vendar velik odstotek v vrednosti. Da bi ABC metodo lažje razumeli, si lahko pomagamo z grafom, ki prikazuje letne stroške in letno porabo proizvodov, ki so razvrščeni v različne skupine (Heizer in Render 2001, 475).

19

SLIKA 3: GRAFIČNI PRIKAZ ABC ANALIZE

Razvrstitev izdelkov na skupine A, B in C glede na % letnih stroškov in % letne porabe

0

10

20

30

4050

60

70

80

90

A B C

Skupine izdelkov

Vred

nost

v %

% letnih stroškov% letne porabe

Prirejeno po Heizer in Render (2001, 476).

20

3 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE Pri optimizacijskih modelih moramo ločiti med odvisnimi in neodvisnimi zalogami. Modele za odvisne zaloge bom predstavila malo kasneje. Sedaj se bom osredotočila na modele za neodvisne zaloge pri znanem povpraševanju. Ti modeli so: osnovni model zalog ter modela zalog pri količinskih popustih in postopnih dobavah. Navedeni modeli odgovorijo na dve bistveni vprašanji, in sicer kdaj in koliko naročiti. Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončanih proizvodih s strani subjektov izven podjetja, je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje. Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja, ga ni mogoče točno določiti, temveč ga moramo predvidevati. Med zaloge, povezane z neodvisnim povpraševanjem, spadajo zaloge dokončane proizvodnje in rezervni deli, pa tudi komponente, ki se prodajajo na trgu (Rusjan 1999, 135). Natančnost planiranja povpraševanja je zelo pomembne dejavnik višine zalog. Zato je pomembno, da v model zalog pri neodvisnem povpraševanju vključimo čim boljše predvidevanje povpraševanja. Da lahko predvidimo povpraševanje, je potrebno ugotoviti ali je le-to (Rusjan 1999, 141):

deterministično oziroma znano z gotovostjo, stohastično oziroma negotovo.

Na podlagi tega, s kakšnim povpraševanje se podjetje sooča, izberemo ustrezen model določanja zalog.

3.1 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI GOTOVEM POVPRAŠEVANJU

3.1.1 Osnovni model zalog Izvirno ime tega modela je »economic order quantity model« ali krajše EOQ. To je eden izmed najstarejših in najpogosteje uporabljanih modelov pri določanju optimalne količine naročanja (Heizer in Render 2001, 481). S tem modelom določimo tisto nabavljeno količino izdelka pri vsakokratnem naročilu, pri kateri so stroški skladiščenja in naročanja najmanjši. Navedeni model lahko uporabimo ob upoštevanju naslednjih predpostavk:

poraba izdelka je enakomerna in poznana z gotovostjo, naročeno količino izdelka dobimo takoj, zaradi znane in enakomerne porabe nastanejo le stroški skladiščenja, ki so

sorazmerni s količino blaga na zalogi in stroški naročanja, ki so sorazmerni s številom nabav (Bastič 2003, 15),

časovni razmik med trenutkom naročanja in trenutkom dobave je znan in konstanten,

21

količinski popusti niso mogoči, pomanjkanju zalog se je možno popolnoma izogniti, če so naročila izvedena v

pravem trenutku (Heizer in Render 2001, 481), zaloge morajo biti sestavljene samo iz enega materiala, blago ne sme biti pokvarljivo, podjetja naročajo izdelek izven podjetja (Shogan 1988, 635).

Pri teh predpostavkah so letni skladiščni stroški opredeljeni z:

ss = c 2q = iC

2q (1.7)

kjer je: ss – letni skladiščni stroški, c – letni stroški skladiščenja enote izdelka, q – nabavljena količina izdelka, 100i – letni stroški skladiščenja, izraženi v odstotku od vrednosti izdelka na zalogi, C – cena enote izdelka na zalogi. Letni stroški naročanja so:

sn = dn = d qQ (1.8)

kjer je: sn – letni stroški naročanja, d – stroški naročila, n – število naročil v enem letu, Q – letna potrebna količina izdelka, q – nabavljena količina izdelka. Celotni letni stroški zalog so enaki vsoti letnih stroškov skladiščenja in naročanja:

s = ss + sn = 2cq +

qdQ =

2iCq +

qdQ (1.9)

Pomen simbolov v enačbi (1.9) je pojasnjen pri enačbi (1.7) in (1.8). Cilj podjetja je poiskati tisto količino nabavljenega izdelka q, pri kateri so celotni stroški s minimalni. Optimalno nabavljeno količino q* dobimo, če prvi odvod funkcije celotnih letnih stroškov zalog izenačimo z nič in rešimo dobljeno enačbo. Dobimo:

q* = cdQ2 =

iCdQ2 (1.10)

n* = *q

Q (1.11)

22

Z n* je izraženo optimalno povprečno število nabav izdelka v enem letu (Bastič 2003, 15). Slika 4 prikazuje porabo zalog in ponovno naročanje materiala v poslovni organizaciji. Na abscisni osi je prikazan čas, na ordinatni pa obseg zalog. Količino naročenega materiala in hkrati največjo možno količino zalog predstavlja q. Čas med tn in tp je dobavni rok. Vodoravna črtkana premica prikazuje povprečno razpoložljivo zalogo, ki jo izračunamo kot q/2. Ko pride zaloga na to raven, lahko podjetje sproži novo naročilo. V tem primeru se točka q/2 imenuje točka ponovnega naročanja. To se zgodi v trenutku naročila (tn), medtem ko podjetje prejme naročeno količino v trenutku prispetja (tp). Ko prispe naročeni material, se stanje zalog premakne na q. Druga možnost, ki jo ima podjetje, je, da še ne naroči virov takoj, ko pade zaloga na raven q/2. Zaloge črpajo še naprej, vendar material naročijo prej, preden bi ga zmanjkalo. Takšno politiko lahko izberejo podjetja, ki imajo zelo dobre dobavitelje in je možno predvideti dobavni rok (Remenih 2002, 25). SLIKA 4: PORABA ZALOG IN PONOVNO NAROČANJE GLEDE NA ČAS Obseg zalog Dobavni rok q

2q

0 tn tp Čas Povzeto po Heizer in Render (2001, 481) ter Russell in Taylor (1998, 578). Dejstvo, da je točka tn pri povprečni zalogi, je zgolj naključje. Točka tn bi lahko bila tudi kjerkoli med 0 in tp. Kje ta točka leži, je odvisno od tega, kolikšen je čas dobave blaga. Slika 5 prikazuje celotne letne stroške zalog v odvisnosti od naročene količine. Krivulja X je krivulja celotnih letnih stroškov zalog, krivulja Y prikazuje letne stroške skladiščenja, krivulja Z pa letne stroške naročanja. Celotni stroški so najmanjši (smin), če podjetje naroči q* enot izdelka. Če se naročena količina veča ali manjša, celotni stroški naraščajo. Če se naročena količina veča, se letni stroški naročanja manjšajo, naraščajo pa letni stroški skladiščenja. Če pa se naročena količina manjša, pa naraščajo letni stroški naročanja in padajo letni stroški skladiščenja (Remenih 2002, 25). Model EOQ kaže, da je za primere, ko veljajo opisane predpostavke, točka optimalne količine naročila tam, kjer so letni stroški naročanja enaki letnim stroškom skladiščenja (Heizer in Render 2001, 481).

23

SLIKA 5: CELOTNI STROŠKI V ODVISNOSTI OD KOLIČINE NAROČANJA Letni stroški X Y smin Z q* Količina naročila Povzeto po Heizer in Render (2001, 482). Modela zalog pri količinskem popustu in modela zalog pri postopnih dobavah na tem mestu ne bom opisovala, ker le – to ni cilj mojega diplomskega seminarja. V teoretičnem delu bom namreč opisala zgolj tisto, kar bom lahko prikazala tudi na praktičnem primeru.

3.2 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI NEGOTOVEM POVPRAŠEVANJU V praksi se povpraševanje običajno spreminja iz dneva v dan in dobavitelji lahko podjetju dobavijo naročeno blago po dogovorjenem roku. Če upoštevamo predpostavko, da sta tako povpraševanje kot čas dobave negotova, pravimo da sta stohastična. Poznamo več primerov:

negotovo povpraševanje in determinističen čas dobave: Recimo, da se dnevno povpraševanje spreminja, medtem ko je čas dobave vedno enak. V tem primeru gre za stohastičen način vodenja zalog.

deterministično povpraševanje in negotov čas dobave: Vzemimo, da je dnevno povpraševanje vedno enako, čas dobave pa se spreminja. Tudi tukaj gre za stohastičen ali negotov način vodenja zalog.

negotovo povpraševanje in negotov čas dobave: Dnevno povpraševanje se spreminja, prav tako se spreminja čas dobave. Zopet govorimo o stohastičnem vodenju zalog, samo da je sedaj interval vrednosti, ki jih lahko zavzame dnevno povpraševanje, še obsežnejši (Shogan 1988, 676).

Pri določanju optimalne nabavljene količine pri vsakokratnem naročilu z osnovnim modelom zalog smo predpostavili znano in enakomerno porabo oziroma povpraševanje po izdelku. Pomembna značilnost povpraševanja po končnih izdelkih je negotovost, ki

24

onemogoča zanesljivo napoved povpraševanja. Pred negotovostjo se podjetja zavarujejo z varnostno zalogo, ki jim omogoča zadovoljevanje tistega povpraševanja, ki presega povprečno povpraševanje. Od stopnje zadovoljevanja negotovega povpraševanja pa je odvisna velikost varnostne zaloge. Stopnja zadovoljevanja negotovega povpraševanja je običajno določena z verjetnostjo, s katero želimo zadovoljiti povpraševanje med dobavnim rokom (Bastič 2003, 22). Za vodenje politike zalog pri negotovem povpraševanju najpogosteje uporabljamo dva pristopa:

izdelek naročimo, ko se njegova zaloga zmanjša na vnaprej določeno količino, ki jo bomo imenovali signalna zaloga,

izdelek naročamo v enakomernih časovnih presledkih. Signalna zaloga je najpomembnejši parameter pri vodenju politike zalog po prvem pristopu, saj določa trenutek, ko mora podjetje ponovno naročiti izdelek. Zaradi neenakomerne dejanske porabe ali povpraševanja so časovna obdobja med posameznimi naročili praviloma različna, nabavljena količina pa se ne spreminja. Ta sistem vodenja zalog in naročanja zahteva neprestano nadziranje zalog. Ta mora biti takšna, da omogoča zadovoljitev povprečnega in dela povečanega povpraševanja med dobavnim rokom. Le-ta je določen s stopnjo želenega zadovoljevanja povpraševanja med dobavnim rokom. Signalna zaloga je pri predpostavki, da je povpraševanje ali poraba normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, enaka:

R = QD + zσD (1.12)

kjer je: R – signalna zaloga, QD – povprečno povpraševanje oziroma poraba med dobavnim rokom, z – število standardnih odklonov, določeno s predpisano verjetnostjo zadovoljevanja povpraševanja, σD – standardni odklon povpraševanja med dobavnim rokom. Običajno poznamo standardni odklon povpraševanja na časovno enoto, ki je najpogosteje dan. Standardni odklon povpraševanja med dobavnim rokom, ki je daljši od enega dneva, pa je enak:

σD = σd D (1.13) kjer je: σd – standardni odklon dnevnega povpraševanja, D – dobavni rok, izražen v dnevih (Bastič 2003, 23) Na sliki 6 je predpostavljeno, da se čas dobave ne spreminja in je torej konstanten, poraba v podjetju pa je neenakomerna. Podaljšanje časa dobave ne spremeni varnostne zaloge, ampak zmanjša verjetnost zadovoljevanja povpraševanja (Vonderembse in White 1996, 619).

25

SLIKA 6: ČAS DOBAVE IN PORABA Raven zalog Signalna zaloga Varnostna zaloga 0 Čas Čas dobave Prirejeno po Vonderembse in White (1996, 622). Drugi sistem je primeren za podjetja, ki se odločijo, da bodo zaloge pregledala po preteku vnaprej določenega časovnega obdobja in takrat naročila takšno količino izdelkov, ki je enaka razliki med ciljno zalogo in zalogo ob pregledu. Ta pristop ne zahteva neprestanega nadzora stanja zalog, zato so manjši stroški nadzora, sočasno pa se povečajo varnostne zaloge. Čas, v katerem bi lahko prišlo do tega, da podjetje ne more zadovoljiti povpraševanja, se namreč podaljša. Zaradi neenakomernega povpraševanja se nabavljena količina spreminja pri vsakokratnem naročilu. Ta je ob predpostavki, da je povpraševanje normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, odvisna od ciljne zaloge in količine izdelka na zalogi ob pregledu. Ciljna zaloga je opredeljena z:

T = QP+D + zσP+D (1.14) Zato je potrebno ob vsakem pregledu zaloge naročiti količino, ki je enaka:

q* = T –A (1.15) kjer je: T – ciljna zaloga, QP+D – povprečno povpraševanje v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, z – število standardnih odklonov, določeno z verjetnostjo zadovoljevanja potreb, σP+D – standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, q* - nabavljena količina izdelka po pregledu stanja zalog, A – količina izdelka na zalogi ob pregledu. Standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in med dobavnim rokom je enak:

26

σP+D = σd DP + (1.16)

σd – standardni odklon dnevnega povpraševanja, P+D – čas med dvema pregledoma zalog, povečan še za dobavni rok, ki mora biti izražen v dnevih (Bastič 2003,25). Stohastično povpraševanje je nepredvidljivo in ga težko napovemo vnaprej. Ko naročamo izdelke za eno obdobje, ne dvomimo več, kdaj naročiti, ampak samo koliko naročiti. Izdelkov ne moremo hraniti do naslednjega obdobja zaradi njihove pokvarljivosti ali zastarelosti. Primeri takšnega naročanja so: naročanje časopisov, božičnih okraskov, števila obrokov v menzi, oblačil za prihajajočo sezono, velikonočnih okraskov,… . Točnega povpraševanja torej ne poznamo, zato si pomagamo z normalno porazdelitvijo, ki je določena s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom povpraševanja. Količina naročila je odvisna od optimalne ravni storitve, ki jo želimo doseči (Tilinger, 2003, 15). Nadzor zalog je ne glede na način nadzora možno izvajati na dva različna načina, in sicer: (s, Q) sistem: Ta sistem vključuje nenehni nadzor zalog. Naročena količina je vedno enaka in izvedena v trenutku, ko pade raven zalog na signalno zalogo. (R, S) sistem: Sistem je znan tudi pod imenom sistem ponovnega polnjenja skladišč in je uporaben predvsem za podjetja, ki nimajo računalniške podpore pri nadzoru zalog. Zaloge so nadzorovane periodično in naročena je tolikšna količina, da se njihova raven dvigne na ciljno zalogo (Siver in Peterson 1998, 254).

3.3 POLITIKA NAROČANJA ZA ZADOVOLJEVANJE NEGOTOVEGA SEZONSKEGA POVPRAŠEVANJA Politika naročanja in politika zalog postaneta še zahtevnejši, če je povpraševanje sezonsko in se zaradi tega cena izdelka ob koncu sezone občutno zmanjša. Podjetja si pri reševanju tega problema lahko pomagajo z matriko dobička in predpostavko, da je povpraševanje diskretno porazdeljena slučajna spremenljivka. V matriki so v stolpcih prikazane različne možne količine povpraševanja, v vrsticah pa različne možne nabavljene količine. Vrednost v polju (i,j) je enaka dobičku, ki bi ga podjetje ustvarilo, če bi se uresničilo povpraševanje, določeno v j-tem stolpcu, ko je podjetje naročilo količino blaga, določeno v i-ti vrstici te iste matrike. Dobiček v polju (i,j) je določen z:

Pij = { iPq če je qi ≤ Qj } { )( jij QqLPQ −− če je qi ≥ Qj } (1.17)

kjer je: Pij – ustvarjeni dobiček, če je naročeno qi enot izdelka ob povpraševanju Qj enot, P – dobiček na enoto prodanega izdelka v sezoni, qi – i-ta možna nabavljena količina izdelka, i = 1,2,….,n, Qj – j-to možno povpraševanje, j = 1,2,…..,m, L – izguba na enoto neprodanega izdelka v sezoni.

27

Pri odločanju o optimalni politiki naročanja sezonskega izdelka si pomagamo s podatkom o pričakovanem dobičku za vsako možno naročeno količino izdelka. Ta je določen z::

EP(qi) = ∑=

m

j 1pjPij (1.18)

kjer je: EP(qi) – pričakovani dobiček za naročilo qi enot izdelka, pj – verjetnost, da bo povpraševanje enako Qj enotam izdelka, Pij – ustvarjeni dobiček, če je naročeno qi enot izdelka ob povpraševanju Qj enot (Bastič 2003, 27).

28

4 OPTIMIZACIJA ZALOG V PROUČEVANEM TRGOVSKEM PODJETJU

4.1 PREDSTAVITEV PROUČEVANEGA PODJETJA Leta 1949 je bilo ustanovljeno podjetje na debelo »Živila Ljubljana«, predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.. Leto 1953 pomeni začetek delovanja družbe z imenom Mercator, kot trgovsko podjetje na debelo s sedežem v Ljubljani. Od leta 1953 do leta 1990 je temeljna značilnost Mercatorjevega razvoja interesno povezovanje manjših lokalnih trgovskih, industrijskih, kmetijskih, gostinskih in storitvenih podjetij, pri čemer so vsa podjetja ohranila pravno samostojnost. Leta 1990 nastopi kapitalska povezava družbe s hčerinskimi družbami – začne se koncernska organiziranost in uveljavitev imena Poslovni sistem Mercator. Nato se leta 1993 začne privatizacija z javno prodajo delnic. Ta privatizacija se zaključi dve leti kasneje. Leto 1997 je prelomno leto v poslovanju družbe, saj je postala ena najuspešnejših trgovskih družb na področju nekdanje Jugoslavije. Družba Poslovni sistem Mercator, d.d., ki je še do leta 1997 poslovala z izgubo in bila brez prave vizije, je oktobra 1997 dobila novo upravo s predsednikom Zoranom Jankovićem na čelu, ki je ob svojem nastopu sprejela ambiciozen strateški razvojni načrt. Obdobje 1998 – 2003 so zaznamovali procesi notranjega prestrukturiranja in procesi, potrebni za integracijo slovenske živilske in preostale trgovine, kar je zahtevalo ekonomičnost in poslovno učinkovitost, odločen nastop na trgu ter pospešen razvoj maloprodajne mreže in tržnih aktivnosti. Stekli so procesi intenzivnega kapitalskega povezovanja in prevzemi trgovskih družb, predvsem v Sloveniji, začel pa se je tudi vstop na tuje trge. Leta 2005 je bila sprejeta sprememba zakona o trgovini glede nedeljskega in prazničnega obratovalnega časa prodajaln ter prihod tuje diskontne verige na slovenski trg, s čimer se je še dodatno povečala konkurenčnost na trgu. V tem letu je prišlo tudi do večje spremembe v lastniški strukturi, menjave nadzornega sveta ter do imenovanja nove uprave. Vodja uprave je po novem g. Žiga Debeljak. Leto kasneje postane Mercator z izvedbo strateške povezave v Srbiji, drugi največji trgovec na tem območju. Aprila 2007 predstavijo turistično ponudbo M holidays, s katero v povezavi s svojo ponudbo omogoča kupcem prilagojene in ugodnejše turistične aranžmaje. Leto 2008 je bilo z vidika okoliščin poslovanja težavno, saj sta ga zaznamovala visoka inflacija v prvi polovici leta ter razmere globalne finančne krize v drugi polovici leta. Vse to je imelo negativen vpliv na obseg in strukturo potrošnje, kot tudi na marže, poslovne stroške in stroške financiranja. Kljub temu so čisti prihodki iz prodaje Skupine Mercator v letu zrasli. To leto je bilo tudi leto rekordnih investicij (Mercator 2007, splet). Skupina Mercator je ena od največjih in najuspešnejših trgovskih verig v jugovzhodni Evropi, vodilna trgovska veriga v Sloveniji ter čedalje bolj uveljavljena veriga na trgih Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V zadnjih letih so nadaljevali s širitvijo na jugovzhodnih trgih, leta 2005 so vstopili na trg Makedonije, leta 2007 v Črno Goro ter na začetku tega leta v Bolgarijo. To so hitro rastoči trgi, na katerih gradijo predvsem večje nakupovalne centre v glavnih mestih in regijskih središčih z največjim potencialom zaradi števila prebivalcev in kupne moči. Na ta način želijo v čim krajšem času pridobiti pomemben tržni delež in na vsakem trgu postati prvi ali drugi največji trgovec z market programom (Mercator 2007, splet).

29

Skupina Mercator je sestavljena iz trgovskih družb doma, trgovskih družb v tujini in netrgovskih družb. Trgovska družba doma je Mercator, d.d.. Trgovske družbe v tujini so: Mercator-H, d.o.o., Mercator-S, d.o.o., M-Rodić, d.o.o., Mercator-BH, d.o.o., Mercator-Mex, d.o.o., Mercator-Makedonija, d.o.o. in M-BL, d.o.o.. Netrgovske družbe pa so: Belpana, d.o.o., Eta, d.d., Mercator-Emba, d.d., Mercator-Optima, d.o.o., Interier, d.o.o. in Mercator IP, d.o.o.. STRATEGIJA POSLOVANJA SKUPINE MERCATOR Strateške usmeritve Skupine Mercator za srednjeročno obdobje 2008 – 2012 je potrdil Nadzorni svet na seji 18.12.2007. Vizija Biti vodilna trgovska veriga z živili in izdelki za dnevno rabo v gospodinjstvu (market program) v Jugovzhodni Evropi. Poslanstvo Z njihovim poslovnim delovanjem ustvarjajo:

koristi za potrošnike z odličnimi trgovskimi storitvami, visoko kakovostjo blaga in s konkurenčnimi cenami;

koristi za zaposlene z zagotavljanjem varnega in prijetnega delovnega okolja ter z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja;

koristi za dobavitelje s sodelovanjem pri razvoju kakovostnih in izvirnih izdelkov ter z zagotavljanjem možnosti rasti v Sloveniji in na drugih trgih;

koristi za lastnike z zagotavljanjem dobičkonosne rasti poslovanja, s povečevanjem poslovne učinkovitosti in povečevanjem tržne vrednosti podjetja;

koristi za širše okolje z odgovornim odnosom do naravnega in družbenega okolja ter s spoštovanjem poslovne etike in družbenih vrednot na vseh področjih delovanja.

Vrednote Vrednote korporacijske kulture, ki se v podjetju odražajo so: močno timsko delo, odkritost v odnosih, spodbujanje ustvarjalnosti, motiviranje sodelavcev, dosledno izobraževanje doma in v tujini, stalen prenos znanja, zagotavljanje osebne rasti in razvoja, izjemna konkurenčnost kadrov, konkurenčnost kot temelj vsakega partnerstva, dostopnost do ključnih informacij, doslednost in poštenost, usposabljanje ključnih kadrov za prevzem mednarodnih nalog in razumevanje različnosti in prilagajanje lokalnemu okolju. Strateške usmeritve Skupine Mercator so biti največji trgovec v Sloveniji, vodilni trgovec na sosednjih trgih JV Evrope, vstop na druge trge JV Evrope, razvoj nemarket programov in dobičkonosno poslovanje. Strateški cilji so postavljeni na podlagi Srednjeročnega gospodarskega načrta Skupine Mercator za obdobje 2008-2012 in so: rast čistih prihodkov trgovske dejavnosti, ciljni tržni deleži, naložbe in viri financiranja naložb ter poslovna uspešnost in učinkovitost.

30

ORGANIZACIJSKA IN LASTNIŠKA STRUKTURA (Vir: Mercator 2009, splet) SLIKA 7: LASTNIŠKA STRUKTURA NA DAN 31.12.2008

TABELA 2:ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Predsednik uprave mag. Žiga Debeljak

KABINET UPRAVE ORGANIZACIJA IN MALOPRODAJA, KAKOVOST, TRŽENJE VELEPRODAJA, RAZVOJ IN INFORMATIKA, KADRI, PRAVNE IN INTERNA INVESTICIJE FINANCE, IN SPLOŠNE NABAVA PROIZVODNJA KONTROLING IN ZADEVE, IN LOGISTIKA RAČUNOVODSTVO UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI Podpora Podpora Investicije in Informacijske Organizacija trženju operativni dejavnosti razvoj tehnologije kakovost in varstvo Odnosti z Market program Mednarodni Finance okolja javnostmi MP Tehnika razvoj Kontroling in interna Kadri Dopolnilne MP Intersport revizija Pravne zadeve trgovske MP Tekstil Računovodstvo Upravljanje z storitve MP Hura! nepremičninami Marketing diskonti Splošne zadeve Razvoj MP Gostinstvo Nabava prodajnih MP Franšize netrgovskega blaga formatov Veleprodaja in storitev Market Logistika Tehnika Proizvodnja Intersport Tekstil Potovalne storitve

31

4.2 OPTIMIZACIJA IZBRANIH ZALOG V PODJETJU V zadnjem delu svojega diplomskega seminarja bom izvedla optimizacijo zalog. Optimalne velikosti zalog ne bom iskala za vse izdelke, ki se pojavijo v trgovini Mercator, temveč samo za tri tipične, a po značilnostih povpraševanja različne izdelke. Prvi izdelek predstavlja sladkor, drugi izdelek predstavlja maslo in tretji izdelek predstavljajo velikonočna čokoladna jajčka. IZDELEK 1: SLADKOR Model ciljne zaloge bom prikazala na primeru izdelka sladkor. To je izdelek, po katerem je povpraševanje negotovo. Ker nimajo vpeljanega stalnega nadzora zalog, zato je potrebno oblikovati ciljno zalogo. Ciljna zaloga je definirana z (1.14):

T = QP+D + zσP+D (1.14) Ob vsakem pregledu zaloge pa je treba naročiti količino, ki je enaka:

q* = T –A (1.15) kjer je: T – ciljna zaloga, QP+D – povprečno povpraševanje v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, z – število standardnih odklonov, določeno z verjetnostjo zadovoljevanja potreb, σP+D – standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, q* - nabavljena količina izdelka po pregledu stanja zalog, A – količina izdelka na zalogi ob pregledu. Standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in med dobavnim rokom je enak:

σP+D = σd DP + (1.16) Sladkor trgovske znamke Mercator se prodaja po prodajni ceni 0,83€ za 1 kilogram in ga trgovina naroča dvakrat tedensko po 100 kg. Rok dobave je 2 dni. Vsa zaloga, ki se v podjetju pojavlja, je v trgovini. Porabo sladkorja, pa bom prikazala v spodnji tabeli. Trgovina je odprta 7 dni v tednu.

32

TABELA 3: PORABA SLADKORJA PO TEDNIH ZA DVA MESECA TEDEN PORABA NAROČILO ZALOGA 1. 170 kg 200 kg 30 kg 2. 160 kg 200 kg 70 kg 3. 185 kg 200 kg 85 kg 4. 200 kg 200 kg 85 kg 5. 193 kg 200 kg 92 kg 6. 210 kg 200 kg 82 kg 7. 250 kg 200 kg 32 kg 8. 195 kg 200 kg 37 kg povprečje 195, 375 kg 200 kg 64,125 kg Povprečna dnevna prodaja sladkorja je 27,91 kg. Dejanska dnevna prodaja je normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, zato je spreminjanje dnevne porabe izraženo s standardnim odklonom, ki znaša 3 kg/dan. Dobavni rok za sladkor je dva dni. V tem času želi vodstvo trgovine z zalogami zadovoljiti povpraševanje z verjetnostjo 0,9. S predhodnim izračunom (podatki o njihovi dosedanji nabavni politiki) so ugotovili nabavljeno količino sladkorja pri vsakokratnem naročilu. Ta količina znaša 100 kg na naročilo, to je 200 kg sladkorja na teden. Zanima me, kolikšna je ciljna zaloga in koliko sladkorja morajo v trgovini naročiti, če je bilo ob zadnjem pregledu na zalogi 37 kg sladkorja. Čas med dvema pregledoma zalog, povečan za dobavni rok, je 5 dni. Zato je:

Q P+D = 5*27,91 = 139,55 kg

P+D = 3+2= 5 V mojem primeru je vrednost z v enačbi (1.14) določena z zahtevo, da je verjetnost za to, da ciljna zaloga ne bo manjša od povpraševanja med dobavnim rokom, enaka 0,9. Če to zapišem v matematični obliki, dobim:

P (QD ≤ R) = 0,9 Iz tega pa sledi:

0,5 + Φ (z) = 0,9 z = 1,28

kjer je Φ (z) enaka ploščini za standardizirano normalno porazdelitev in jo najdemo v ustrezni tabeli.

33

Dejanska prodaja sladkorja je normalno porazdeljena spremenljivka, zato je spreminjanje dnevne prodaje izraženo s standardnim odklonom, ki znaša 6 kg. Standardni odklon petdnevne prodaje pa je enako:

σP+D = 3 5 = 6,71 kg Z enačbo (1.14) določimo ciljno zalogo, ki je:

T = 139,55 + 1,28*6,71 = 148,14 kg in z enačbo (1.15) količino, ki jo je potrebno nabaviti pri vsakokratnem naročilu. Ta je:

q* = 148,14 – A kjer je A stanje zalog ob pregledu. Če vzamemo, da je bil zadnji pregled izveden zadnji teden, je bila zaloga 37 kg. Naslednjič morajo naročiti 111,14 kg. Ponovni pregled zalog morajo opraviti čez 3 dni. IZDELEK 2: MASLO Maslo je hitro pokvarljiv izdelek, zato imajo vpeljan stalni nadzor njegove zaloge. Maslo je izdelek, po katerem je povpraševanje prav tako negotovo. Zato je v tem primeru smiselno uporabljati informacijo o signalni zalogi. Kaj signalna zaloga je, sem v preteklih točkah že opisala. Če povzamem še enkrat. Signalna zaloga je količina zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek za novo naročilo; je enaka porabi v dobavnem roku oziroma prav toliko višja od varnostne zaloge. Signalna zaloga je pri predpostavki, da je povpraševanje ali poraba normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, enaka:

R = QD + zσD (1.12)

Poznamo standardni odklon povpraševanja na časovno enoto, ki je najpogosteje dan. Standardni odklon povpraševanja med dobavnim rokom, ki je daljši od enega dneva, pa je enak:

σD = σd D (1.13) Maslo (gre za 250 g maslo trgovske znamke Mercator, ki se prodaja po prodajni ceni 1,46€ za 1 zavojček – 250 g) trgovina naroča dvakrat tedensko po 6 kg. Rok dobave je 2 dni. Vsa zaloga, ki se v podjetju pojavlja, je v trgovini. To je tudi razlog, zakaj trgovina nima skladiščnih stroškov. Tedensko porabo masla pa bom prikazala v spodnji tabeli.

34

TABELA 4: PORABA MASLA PO TEDNIH ZA DVA MESECA TEDEN PORABA NAROČILO ZALOGA 1. 11 kg 12 kg 1 kg 2. 11,750 kg 12 kg 1,250 kg 3. 10,250 kg 12 kg 3 kg 4. 12,500 kg 12 kg 2,5 kg 5. 12 kg 12 kg 2,5 kg 6. 12,750 kg 12 kg 1,750 kg 7. 12 kg 12 kg 1,750 kg 8. 12,500 kg 12 kg 1,250 kg povprečje 11,844 kg 12 kg 1,875 kg Povprečna dnevna prodaja masla je 1,692 kg na dan (11,844 kg/7). Dejanska prodaja je normalno porazdeljena spremenljivka, zato je spreminjanje dnevne prodaje izraženo s standardnim odklonom, ki znaša 0,2 kg/dan. Dobavni rok zanj je dva dni. V tem času želi vodstvo trgovine z zalogami zadovoljiti povpraševanje z verjetnostjo 0,9. S predhodnim izračunom so ugotovili optimalno nabavljeno količino masla pri vsakokratnem naročil. Ta količina je 6 kg pri vsakem naročilu, to je 12 kg na teden. Zanima me, kolikšna je signalna zaloga, če trgovina stalno nadzira stanje zalog? V tem primeru je signalna zaloga določena z enačbo (1.12). Ker je dobavni rok 2 dni, dobimo:

QD = 2*1,692 = 3,384 kg

σD = 0,2* 2 = 0,283 kg V mojem primeru je vrednost z v enačbi (1.12) določena z zahtevo, da je verjetnost za to, da signalna zaloga ne bo manjša od povpraševanja med dobavnim rokom, enaka 0,9. Če to zapišem v matematični obliki, dobim:

P (QD ≤ R) = 0,9 Iz tega pa sledi:

0,5 + Φ (z) = 0,9 z = 1,28

kjer je Φ (z) enaka ploščini za standardizirano normalno porazdelitev, jo najdemo v ustrezni tabeli. Signalna zaloga je v skladu z (1.12) enaka:

R = 3,384 + 1,28*0,283 = 3,746 kg

35

in določa, da mora trgovina ponovno nabaviti 12 kg (dvakrat po 6 kg), ko se zaloga masla zmanjša na 3,746 kg. IZDELEK 3: VELIKONOČNA ČOKOLADNA JAJČKA Velikonočna čokoladna jajčka so izdelek, ki se prodaja zgolj v določenem času leta. In to samo enkrat na leto, in sicer v času Velike noči. V tem obdobju se prodaja približno tri tedne do enega meseca. Iz vsega tega izhaja, da bom na primeru velikonočnih čokoladnih jajčk predstavila problem negotovega sezonskega povpraševanja. Kot sem že opisala, se pri reševanju problema, ki v primeru sezonskih izdelkov nastane, pomagamo z matriko dobička in predpostavko, da je povpraševanje diskretno porazdeljena slučajna spremenljivka. V matriki so prikazane v stolpcih različne možne količine povpraševanja, v vrsticah pa različne možne nabavljene količine. Vrednost v polju (i,j) je enaka dobičku, ki bi ga podjetje ustvarilo, če bi se uresničilo povpraševanje, določeno v j-tem stolpcu, ko je podjetje naročilo količino blaga, določeno v i-ti vrstici te matrike (Bastič 2003, 27).

Pij = { iPq če je qi ≤ Qj } { )( jij QqLPQ −− če je qi ≥ Qj } (1.17)

Pri odločanju o optimalni politiki naročanja sezonskega izdelka si pomagamo s podatkom o pričakovanem dobičku za vsako možno naročeno količino izdelka:

EP(qi) = ∑=

m

j 1

pjPij (1.18)

Trgovina nabavlja Velikonočna čokoladna jajčka in jih pred Veliko nočjo prodaja po 1 € za vrečko z jajčki. Nabavna cena, povečana za stroške nabave in prodaje, je 0,75 €. Po koncu Velike noči lahko jajčka prodajo po 0,60 €. V trgovini ocenjujejo, da bo povpraševanje po Velikonočnih čokoladnih jajčkih med 200 in 600 vrečkah z jajčki. Verjetnostna porazdelitev količine povpraševanja je podana v tabeli 5: TABELA 5: VERJETNOSTNA PORAZDELITEV VELIKONOČNIH ČOKOLADNIH JAJČKIH Povpraševanje v vrečkah Verjetnost 200 0,1 300 0,3 400 0,4 500 0,1 600 0,1 Trgovina ustvari s prodajo pred Veliko nočjo 0,25 €/kos dobička, po Veliki noči pa ustvari 0,15 €/kos izgube. S tema podatkoma in enačbama (1.17) izračunam vrednosti v matriki dobička.

36

TABELA 6: PODATKI O VELIKONOČNIH ČOKOLADNIH JAJČKIH cena v času Velike noči 1cena po Veliki noči 0,6nabavna cena 0,75naročilo 200povpraševanje 200prodaja v času Velike noči 200prodaja po Veliki noči 0prihodki v času Velike noči 200prihodki po Veliki noči 0stroški 150dobiček 50 TABELA 7: MATRIKA DOBIČKOV verjetnost 0,1 0,3 0,4 0,1 0,1 pričakovani dobiček

50 200 300 400 500 600 200 50 50 50 50 50 50300 35 75 75 75 75 71400 20 60 100 100 100 80500 5 45 85 125 125 73600 -10 30 70 110 150 62

Vrednost dobička, ki sem ga izračunala v prvi tabeli (način izračuna je opisan v nadaljevanju) je enak 50 €. Vsebino celice, v kateri je zapisan ta dobiček, sem potem prenesla v tabelo 7 v polje pod poljem vrednost in na ta način se na tem polju izpiše zgolj vrednost 50 (predstavlja pa ta vrednost dobiček). Največji pričakovani dobiček pripada odločitvi o nabavi 400 vrečk jajčk. V primeru, da se podatki v matriki izračunajo s pomočjo računalniškega programa Excel, se vmesni koraki ne vidijo. Vidni so le v samem programu Excel. Postopek izračuna pa je naslednji: Najprej moramo oblikovati tabelo, v katero vnesemo: ceno v času Velike noči; ceno po Veliki noči; nabavno ceno; naročilo; povpraševanje. Nato pa izračunamo: prodajo v času Velike noči, in sicer iz naročila in povpraševanja (s pomočjo funkcije minimum); prodajo po Veliki noči, in sicer prav tako iz naročila in povpraševanja (s pomočjo IF funkcije ); prihodke v času Velike noči, in sicer predstavljajo zmnožek cene v času Velike noči in prodaje v času Velike noči; prihodke po Veliki noči, ki predstavljajo zmnožek cene po Veliki noči in prodaje po Veliki noči; stroške, ki

37

predstavljajo zmnožek nabavne cene in naročila; dobiček, kjer seštejemo prihodke v času Velike noči in prihodke po Veliki noči ter odštejemo stroške. Nato pa se matrika dobičkov izračuna s pomočjo Excelove funkcije TABLE, ki jo najdemo v meniju Podatki. Izberemo ukaz Tabela in v pogovorno okno, ki se nam odpre, vpišemo v vhodno celico vrstice ime celice, v kateri se nahaja podatek o povpraševanju, v vhodno celico stolpca pa vpišemo ime celice, v kateri se nahaja podatek o naročilu. Nato Excel izračuna dobičke za posamezne scenarije. Pričakovani dobički pa se izračunajo s pomočjo Excelove funkcije SUMPRODUCT {=sumproduct(niz verjetnosti; niz dobičkov)}. V primeru, da podatke v matriki dobičkov izračunamo sami, pa se vidi vsak korak, ki se pri tem izvede. Za polje (1,1) velja q*1 = Q1 = 200 vrečk. Ker je nabavljena količina enaka povpraševanju, sem z enačbo (1.17) za q*i≤Qj izračunala pripadajoči dobiček, ki je: P11 = Pq*1 = 0,25*200 = 50 € Za polje (2,1) velja q*2 = 300 vrečk in Q1 = 200 vrečk. Ker je nabavljena količina večja od povpraševanja, sem z enačbo (1.17) izračunala pripadajoči dobiček, ki je: P21 = PQ1 – L(q*2–Q1) = 0,25*200–0,15(300–200) = 35 € Za polje (2,3) velja q*2 = 300 vrečk in Q3 = 400 vrečk. Ker je povpraševanje večje od naročene količine, sem z enačbo (1.17) za q*i≥Qj izračunala pripadajoči dobiček, ki je: P23 = Pq*2 = 0,25*300 = 75 €

38

5 SKLEP Upravljanje zalog je ključnega pomena za zniževanje stroškov. Svoje delo je zato smiselno usmeriti v optimizacijo in doseči najnižjo možno raven ob danih okoliščinah. Zaloge predstavljajo zelo velik del celotnih obratnih sredstev v trgovinah. Povzročajo stroške, ki vplivajo na učinkovitost in uspešnost poslovanja. Zaloge so potrebne zato, da lahko zagotovimo zadovoljevanje potreb kupcev. V svojem diplomskem seminarju sem opazovala zaloge treh izbranih izdelkov, in sicer sladkorja, masla in velikonočnih čokoladnih jajčk, v trgovskem podjetju Mercator, d.d.. Ugotovila sem, da trgovina naročuje po 200 kg sladkorja na teden. Poraba iz tedna v teden malo variira. S pomočjo izbranih formul sem izračunala ciljno zalogo sladkorja, in sicer znaša 148,14 kg. Izračunala pa sem tudi količino naslednjega naročila, ki pa znaša 111,14 kg. Drugi izdelek je bilo maslo. Maslo naročuje trgovina v količini 12 kg na teden. Poraba tudi pri tem izdelku iz tedna v teden malo variira. S pomočjo izbranih formul sem v tem primeru izračunala signalno zalogo. Ko bo zaloga masla padla na 3,746 kg mora trgovina zopet naročiti maslo. Pri tretjem izdelku, velikonočnih čokoladnih jajčkih, pa sem ugotavljala, kako je z zalogo pri sezonskih izdelkih. Ugotovila sem, da bi imela trgovina največji dobiček, če bi naročila 400 vrečk jajčk. Dobiček bi bil v tem primeru 80 €. Najmanjši dobiček, to je 50 €, pa bi imela trgovina, če bi naročila samo 200 vrečk jajčk, saj bi bilo v tem primeru povpraševanje veliko večje in ga ne bi mogli zadovoljiti. Na ta način sem poiskala optimalno zalogo za posamezni izdelek. S tem pa sem dosegla tudi namen diplomskega seminarja. Dosegla sem tudi cilj, saj sem ugotovila, kakšne morajo biti zaloge, da se v trgovskem podjetju zagotovi nemotena oskrba oziroma zadovoljitev potreb kupcev.

39

6 POVZETEK V trgovskem podjetju z mnogimi artikli ni mogoče vpeljati enotnega sistema za celotni prodajni asortima, ker je prodaja vezana na različne dejavnike. Iz teh razlogov sem najprej predelala literaturo s področja zalog. V prvem delu svojega diplomskega seminarja sem se ukvarjala z literaturo, ki opisuje zaloge. Preučila sem vrste zalog in njihove stroške. Nato sem opisala optimizacijske modele za neodvisne zaloge. V okviru tega pa modele za gotovo povpraševanje, modele za negotovo povpraševanje in politiko naročanja za zadovoljevanje negotovega sezonskega povpraševanja. V drugem delu svojega diplomskega seminarja pa sem najprej predstavila trgovsko podjetje Mercator, d.d.. S pomočjo izdelkov tega podjetja sem nato poskušala predstaviti prej opisane optimizacijske modele. Da pa ne bi izhajala iz vseh izdelkov, sem si izbrala tri tipične izdelke, sladkor, maslo in velikonočna čokoladna jajčka. Vsak izdelek mi je pomagal predstaviti en optimizacijski model. Na koncu sem v sklepu zapisala še svoje ugotovitve. KLJUČNE BESEDE: zaloga minimalna zaloga maksimalna zaloga signalna zaloga varnostna zaloga povprečna zaloga optimalna zaloga stroški zalog stroški skladiščenja stroški naročanja analiza ABC osnovni model zalog negotovo povpraševanje gotovo povpraševanje sezonsko povpraševanje

40

ABSTRACT It is impossible to introduce a single sale system in a commercial company with many articles since sale depends on different factors. Therefore, I first studied stock system. At the beginning of my graduation seminar I examine literature concerning stock. I study different types of stock and their costs. Afterwards I describe optimization models for independent stock. I proceed with certain and uncertain demand models and the ordering policy to satisfy uncertain seasonal demand. In the second part of my graduation seminar I first present the commercial company Mercator d. d.. Their products serve to determine before-mentioned optimization models. I chose three typical products: sugar, butter and Easter chocolate eggs. Each product helps to introduce one optimization model. In conclusion I specify the results of my research. KEY WORDS: Stock Minimum stock Maximum stock Signal stock Safety stock Average stock Optimal stock Stock costs Warehousing costs Ordering costs ABC analysis Economic order quantity model (EOQ) Uncertain demand Certain demand Seasonal demand

41

7 LITERATURA

1. Bastič, Majda. 2003. Izvedbeni management: optimizacijski modeli. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta.

2. Čižman, Antor. 2002. Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna organizacija.

3. Dernovšek, Tomislav. 1984. Analiza teoretičnih spoznanj o politiki naročanja in zalog surovin in materiala ter poskus ocene njihove uporabnosti v izbrani gospodarski panogi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

4. Gluhodevov, Janez. 1993. Modeli zalog v podjetju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

5. Heizer, Jay in Barry Render. 2001. Principles of operations management, fourth edition. New Jersey: Prentice Hall.

6. Lipar, Suzana. 2007. Optimizacija zalog in planiranja proizvodnje v Krki, d.d. [on line]. Dosegljivo na: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9096 [9.4.2009].

7. Mercator, d.d.. [on line]. Dosegljivo na: http://www.mercator.si/ [14.4.2009]. 8. Pučko, Danijel. 1999. Analiza in načrtovanje poslovanja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 9. Remenih, Suzana. 2002. Optimizacija zalog v tekstilni industriji. Maribor. 10. Russell, Roberta S. in Bernard W. Taylor III. 1998. Operations management:

Focusing on quality and competitiveness, second edition. London: Prentice Hall International Inc.

11. Rusjan, Borut. 1999. Management proizvodnje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 12. Shogan, Andrew W.. 1988. Management science. New Jersey: Prentice Hall. 13. Silver in Peterson 1998 14. Tanko, Mark. 2005. Optimizacija zalog v celotni oskrbni verigi proizvodnega

podjetja. [on line]. Dosegljivo na: www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/tanko1694.pdf [9.4.2009].

15. Tilinger, Petra. 2003. Uravnavanje zalog na konkretnem trgovskem podjetju. [on line]. Dosegljivo na: www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/tilinger952.pdf [9.4.2009].

16. Vonderembse, Mark A. in Gregory P. White. 1996. Operations management: Concepts, methods and strategies, third edition. Minneapolis, St. Paul: West Publishing Company.

17. Waller, Derek L.. 1999. Operations management: a supply chain approach. London: International Thomson Publishing.