UREDIL: Aleš Marđetko

PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar

RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg

DORNAVA, APRIL 2015

ŽGEČEVA UČNA POT

1

KAZALO

1. Dr. Franjo Žgeč …………………..……………………………………………..……2

2. Štetje prometa…………….……………………………………………………..….…3

3. Čušekova domačija………….…………………………………………………….…..5

4. Dvorec……………………..…………………………………………………………..6

5. Kombinat………………….……………………………………………………..…...10

6. Gozd……………………….……………………………………………………..…...16

7. Mrtvi rokav……………………………………………………………………..….…23

8. Gnezdišče sive čaplje……………………………………………………………...….27

9. Reka…………………………………………………………………………….…….29

10. Travnik………………………………………………………………………………..50

11. Čistilna naprava………………………………………………………………………56

12. Kartiranje…………………………………………………………………………..…58

13. Spomenik padlim…………………………………………………………………..…59

14. Orientacija…………………………………………………………………………….60

15. Ribiška jama…….…………………………………………………………………....62

16. Čebelnjak………………………………………………………..……………………63

17. Cerkev………..………………………………………………………..…...………...66

ŽGEČEVA UČNA POT

2

1. dr. FRANJO ŽGEČ

Navodilo: Pozorno si oglej film o življenju in delu dr. Franja Žgeča. S pomočjo podatkov, ki

si jih izvedel v filmu odgovori na vprašanja.

Kdo je bil dr. Franjo Žgeč?

_____________________________________________________________________.

S čim se je ukvarjal dr. Franjo Žgeč?

_____________________________________________________________________.

Ali je v Sloveniji danes ostalo še kaj v spomin na dr. Žgeča in kje?

___________________________________________________________________.

Kateri politični opciji je pripadal?

_____________________________________________________________________.

Razloži pojem komunizem.

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________.

Kakšen odnos je imel do študentov?

_____________________________________________________________________.

Kaj ga je vzpodbudilo k izdaji knjige »Ali je spolna vzgoja res potrebna?«

_____________________________________________________________________.

Kdaj je dan šole in zakaj ravno ta dan?

_____________________________________________________________________.

Poveži pojme v povezavi z njegovim službovanjem:

OSNOVNA ŠOLA DORNAVA

NIŽJI RAZREDI GIMNAZIJE PTUJ

VIŠJI RAZREDI GIMNAZIJE MARIBOR

ŠTUDIJ SLAVISTIKE LJUBLJANA

Na kateri znani univerzi se je izpopolnjeval Žgeč?

____________________________________________________________________.

Katero njegovo lastnost je ovekovečil z delom »Haloze«?

____________________________________________________________________.

Katero njegovo delo je zrušilo tabu tistega časa?

___________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

3

2. ŠTETJE PROMETA

1. Rezultate štetja neposredno zapisuj. Število registracij in zasedenost označi s črtami v

kvadratu (ena enota I, 2 L, 3 U, 4 , 5 ). V rubriki ˝REGISTRACIJA˝ vpisuj v prvo

kolono tiste avtomobile, ki imajo registracije domačega kraja, v drugo vpiši vozila z

ostalimi slovenskimi registracijami, avtomobile s tujimi registrskimi tablicami pa

označi po državni pripadnosti. Zasedenost označi s črto: če je osebni avtomobil polno

zaseden, če je avtobus poln ali tovornjak naložen. Po končanem štetju seštej število

enot v vsaki kategoriji.

2. Vsak učenec napiše poročilo o štetju. Iz njega naj bo razvidno, kje je štel promet,

katera smer je bolj obremenjena, katere vrste prometnih sredstev prevladujejo, kolikšen

delež med njimi zavzema posamezna kategorija, kakšne so registracije mimovozečih

avtomobilov, kakšna je njihova zasedenost.

Poročilo:

ŽGEČEVA UČNA POT

4

List za štetje prometa

Naselje: ______________________________________________.

Lokacija štetja: _____________________________________________.

Datum: _____________________________________________.

Smer vožnje: _____________________________________________.

Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA

osebni avto

Kombi

tovorni avto

avtobus

Traktor

Kolo

Ostalo (motorno kolo,

kmetijski ali gospodarski

stroj)

Smer vožnje: _____________________________________________.

Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA

osebni avto

Kombi

tovorni avto

avtobus

Traktor

Kolo

Ostalo (motorno kolo,

kmetijski ali gospodarski

stroj)

ŽGEČEVA UČNA POT

5

3. ČUŠEKOVA DOMAČIJA

1. Poimenuj vrsto hiše, pred katero si.

___________________________________________________________.

2. Hišo so zgradili iz lesenih brun, na katera so nabili mrežo iz močvirske rastline trstike,

zamazali z ilovico in pobarvali z apnom, ki so mu dodali določeno barvo. Kako

imenujemo ta način gradnje?

___________________________________________________________.

3. S čim je pokrita hiša? __________________________________________.

4. Ali so za pokrivanje takšnih hiš včasih uporabljali katero drugo kritino?

____________________________________________________________.

5. Poimenuj prostore v hiši (imena naj bodo v domačem narečju).

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

6. Skiciraj razporeditev prostorov v hiši

ŽGEČEVA UČNA POT

6

4. BAROČNI DVOREC

Življenje v preteklosti

Življenja ljudi v preteklosti ne bi poznali, če ne bi bilo ostankov zgradb, predmetov, risb,

pripovedi in zapisov ljudi.

V naši okolici je zanimiva zgradba. To je____________________________.

Kje v dvorcu si videl to sliko? _____________________.

Kako rečemo slikam, ki so slikane na strop oz. steno?________________________________.

Dvorec je bil v preteklosti bogato opremljen. Od vsega tega je danes ostalo le malo.

Kaj je v dvorcu danes?_______________________________________.

Ali je dvorec lepo ohranjen?___________________.

Katere plemiške družine so živele v dvorcu Dornava?_____________________________.

Bogati gospodje, vitezi in graščaki so imeli svoje znake- grbe.

Kje v dvorcu si videl/a kak grb?

_________________________________________________________________________.

Grajski park je bil v preteklosti lepo urejen.

Kaj lahko danes vidimo v parku?_____________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

7

Poimenuj tipična baročna glasbila, ki jih vidiš na slikah:

________________________ ________________ _________________

Dvorec v Dornavi velja za najlepše ohranjen baročni dvorec na Slovenskem

Barok je obdobje v evropski umetnosti in kulturi. Razvil se je konec_________st. in trajal do

sredine________st. V to obdobje je všteta tudi njegova nočna faza-____________. Domovina

baroka je bila Italija in razvil se je iz pozne renesanse.

V osrednji slavnostni dvorani se nahaja freska. Nastala je leta 1708 in je delo slikarja Johann

Caspar Wagingerja. Naslikan je dogodek iz antične mitologije.

Kaj upodablja freska v svečani dvorani?

__________________________________________.

Kaj je freska?______________________________.

Od vsega razkošja in blišča so zdaj v sobah ostali le še štukirani stropi.

Kaj je štukatura?__________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

8

Sobe v dvorcu so bile nekoč imenitno opremljene. Stene prostorov so krasile slikane tapete.

Kateri motivi, ki so krasili slikane tapete so bili v baroku priljubljeni?

___________________________________________________.

Dvorec je v preteklosti menjal veliko lastnikov.

Po letu 1597 je bil dvorec v lasti rodbine___________________.

Leta 1666 so ga kupili grofje_____________________.

Po let 1793 je prišel dvorec v posest________________________, ki so ga temeljito

prenovili. Konec 19. st. so Attemsi prodali dvorec grofom________________, ki ostanejo

njegovi lastniki do konca 2. Sv. Vojne.

Delo katere rodbine je današnja podoba dvorca?___________________

Vrt v dvorcu je pravo umetniško delo. Avtor vrta oz. vsaj njegove baročne predelave je bil

verjetno Jožef Hueber. Zunanje dvorišče je urejeno kot antični gaj s fontano v sredini.

Na skali sredi fontane je kip___________________.

Barok je ljubil nenavadne prikazni.

Kaj je bilo nekoč razvrščeno okoli fontane?

_______________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

9

Oblačila v preteklosti

Razkošna oblačila v živo rdečih, zelenih, modrih in rumenih barvah so bogato krasili z

dragocenimi čipkami, trakovi, zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati

gležnarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi barvi. Rdeče pete so bile znak plemenitega

stanu.

Približno tako so bili oblečeni v grajskih sobanah in dvoranah pred več kot 300 leti, tudi v

dvorcu Dornava.

So bili tako oblečeni tudi kmetje in revni ljudje?

DA NE

(Pobarvaj oblačila, ki so bila takrat v »modi«)

ŽGEČEVA UČNA POT

10

5. KOMBINAT

Potek dela:

1. Med preučevanjem se razdelite na več skupin (šest), vsaka naj rešuje svoje naloge.

2. Razvrstite zbrane podatke.

3. Analizirajte podatke.

4. V primerjavi s sosednjimi ocenite kombinat glede na velikost, pridelavo in usmerjenost.

Delovni list

1. skupina: Posestna sestava kombinata

a) Velikost kombinata(v ha):

b) Zemljiške kategorije:

v ha število parcel oddaljenost od doma

(v km)

Njive

Vrt

Travnik

Pašnik

Sadovnjak

Gozd

Poročilo:

ŽGEČEVA UČNA POT

11

2. skupina

površina namen

Doma

gospodarskega poslopja

Hleva

Drugega

c) Nariši tloris kombinata na milimetrski papir (1 mm = 1 m).

č) Zakaj ima kombinata takšno lego?

ŽGEČEVA UČNA POT

12

3. skupina: Pridelava poljščin

a) Vrste poljščin

poljščine posejana površina pridelek cena

b) Kaj so pridelovali prejšnje leto? Napiši vrste poljščin (po količini pridelka).

NAPIŠI POROČILO:

ŽGEČEVA UČNA POT

13

4. skupina: Živalska čreda

a) Vrste živine:

vrsta živine število pasma prirast cena

b) Zakaj te pasme?

c) S čim se prehranjujejo živali?

ŽGEČEVA UČNA POT

14

5. skupina: Tržna usmerjenost

a) Oskrba in prodaja:

Gnojila

Semena

komu prodajajo

način dogovarjanja

kaj pridelujejo zase

vloga pospeševalcev

izobraževanje

Poročilo:

ŽGEČEVA UČNA POT

15

6. skupina: Mehanizacija

a) Vrste

Vrste število

Poročilo:

ŽGEČEVA UČNA POT

16

6. GOZD

GOLOSEMENKE

1. V tabelo zapiši značilnost posamezne golosemenke. V prazen okvirček nariši vejico (lahko

jo tudi nalepiš).

GOLOSEMENKA ZNAČILNOST SKICA VEJICE

SMREKA

JELKA

BOR

MACESEN

KLEK

TISA

ŽGEČEVA UČNA POT

17

2. Iz katerih značilnosti golosemenk izvira njihovo ime?

_____________________________________________________________________

3. Uvrsti golosemenke v sistem in na črte zapiši predstavnike posameznih vrst.

_____________________________

______________________ ______________________ _______________________

______________________ ______________________ _______________________

GOLOSEMENKE

ŽGEČEVA UČNA POT

18

4. Oglej si sliki. Primerjaj smreko z jelko. Zapiši, v katerih dveh značilnostih se razlikujeta.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

5. Naštej, za kaj so golosemenke pomembne.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

6. Razmisli, kako bi lahko sami pripomogli k zaustavitvi uničevanja gozdov.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

JELKA SMREKA

ŽGEČEVA UČNA POT

19

DREVESA IN GRMI

Opis vzorčnega mesta:

Ravnina Pobočje Greben

G

Tip gozda:

Mešani gozd Listnati gozd Iglasti gozd

1. Navodila: v gozdu izberite primerno mesto (lahko prehodno, varno), izmerite približno

površino 100m2 (s koraki). S pomočjo preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih

vrst določite vrsto drevesa in zapišite njihova imena.

a) Število dreves na 100m2: _______________

b) Število vrst: ______________________

c) Imena dreves:

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________.

2. Navodila: Od posamezne drevesne vrste odlomite majhno veijo z listi in jih shranite v

plaenj. Če ne dosežeš vejic na drevesu, lahko pobereš odpadlo listje na tleh. Napiši ime

drevesa in skiciraj lisrt! (v učilnici)

Ime:_______________________ Ime:_______________________

ŽGEČEVA UČNA POT

20

Ime:_______________________ Ime:_______________________

3. Navodila: Ob robu gozdu izberite primerno mesto izmerite približn površino. S pomočjo

preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih vrst in grmov določite vrsto grma in

zapišite njihova imena.

Imena grmov:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

4. Navodila: Od posameznega grma odlomite majhno vejico z listi in jih shranite v pladenj.

Napišite ime grma in skiciraj list (tudi plod, če ga imaš).

Ime:_______________________ Ime:_______________________

ŽGEČEVA UČNA POT

21

Ime:_______________________ Ime:_______________________

ŽGEČEVA UČNA POT

22

KRIŽANKA

Navodila: Rešitev posameznih nalog vpiši v ustrezno vrstico. Navpično prebrane črke

poudarjenega stolpca bodo dale končno rešitev. Veliko uspeha!

1. Zelišče, znanilec

pomladi

2. Orlova…

3. Žival v gozdnih

tleh.

4. Eksperimentalna

veda.

5. Kraljestvo v

Sistemu živih bitij.

6. Iglavec.

7. Drevo (tudi letni

čas)

8. Prenašalec

nevarne bolezni.

9. Grm z živo

rdečimi bolezni.

10. Najpogostejše

drevo pri nas.

11. Gozdna stelja

ali....

12. Lasasti...

13. Strupena kača

naših krajev.

14. Rastlina brez

korenin.

15. Skupina rastlin, ki

imajo cvetove.

KONČNA REŠITEV:____________

ŽGEČEVA UČNA POT

23

7. MRTVI ROKAV

Skiciraj nastanek mrtvega rokava

MERJENJE LASTNOSTI VODE V MRTVEM ROKAVU

a) Opis opazovalnega mesta

Element Opis ali meritev

Kraj odvzema

Dan in ura odvzema

Opis odvzemnega mesta (bližina

dotoka ali iztoka potoka ali reke, v

naselju/izven naselja, v gozdu/ob

travniku, bližina ceste, čemu je

namenjena obala (kopališče, ribolov …)

Širši opis mrtvega rokava

(nadmorska višina, velikost, lega,

nastanek, gospodarska raba vode,

pretočnost/nepretočnost,

ime porečja, ali pozimi zamrzne

Opis vremenskih razmer (padavine

sončno/oblačno, vetrovno/mirno – smer

vetra, temperatura zraka)

ŽGEČEVA UČNA POT

24

Opis na točki opazovanja

(gibanje vode, barva, plavajoči

delci, globina vode na odvzemnem

mestu, opis vidnega življenja, opis dna

(kamni/mivka/alge/smeti – odpadki)

b) Temperatura vode

Temperaturo izmerimo tako, da zajamemo vodo, vanjo takoj pomočimo termometer ter po 5

minutah odčitamo temperaturo.

Temperatura = °C

c) pH vode – reakcija vode

V čistih vodah je pH v razponu od 4,5 do 8,5 kar pomeni rahlo kisel (7,1–8,5), nevtralen (7)

ali rahlo bazičen (5,5–6,9). Takšen pH delajo vodi v njej raztopljeno huminske snovi in CO2.

Nižji ali višji pH je znak osnaženja vode z industrijskimi odplakami.

Reakcijo lahko odločimo s papirnim ali tekočinskim indikatorjem.

Papirni indikator: kozarec 2-krat izperemo z vodo iz jezera, ki ga vzorčimo, nato ga

napolnimo do treh četrtin in s pH indikatorjem odčitamo vrednost.

pH =

ŽGEČEVA UČNA POT

25

RASTLINE OB MRTVEM ROKAVU IN V NJEM

Opazuj rastline, ki rastejo ob mrtvem rokavu in ob

njem.

1. Napiši tri najbolj pogosta drevesa, ki jih vidiš ob

mrtvem rokavu.

___________________________________

___________________________________

___________________________________

2. Katere so tri najpogostejše rastline (nelesnate), ki

rastejo v bližini vode?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

3. Nariši eno rastlino, ki si jo opazil ob mrtvem rokavu v ustrezen prostor.

Na črto zapiši njeno ime.

_______________________________________________________________

4. Ali opaziš kakšne rastline, ki rastejo pod vodo? Katere?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

26

5. Natančno si oglej izbrano rastlino, ki raste pod vodo. Ali veš, kako se imenuje? Nariši jo v

ustrezen prostor in zapiši njeno ime na črto.

________________________________________________________________

6. Kaj si opazil, ko si rastlino potegnil iz vode? Kakšne ima liste in steblo?

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

7. Primerjaj steblo in liste rastlin, ki rastejo ob robu mlake (obrežne rastline), s steblom in

listi rastlin, ki rastejo pod vodo. Zapiši svoja opažanja.

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

8. Ali opaziš kakšne rastline, ki plavajo na gladini vode? Katere? Ali imajo korenine?

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

27

8. SIVA ČAPLJA

Oglej si sliko in zapiši ime živali na črto.

_______________________________________.

Če si ugotovil/a za katero vrsto ptiča gre, odgovori na naslednja vprašanja.

Kje v Dornavi imajo sive čaplje gnezda?

_______________________________________.

Siva čaplja gnezdi (obkroži)?

a) Posamično

b) V kolonijah

Opiši sivo čapljo:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

S čim se prehranjuje siva čaplja?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Kje gnezdijo sive čaplje in kakšne oblike gnezd pletejo?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Kako počivajo sive čaplje?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

28

Kako ločimo v zraku sivo čapljo in štorkljo?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Nekaj časa jo opazuj s pomočjo daljnogleda, teleskopa.

Zapiši nekaj ključnih besed za to vrsto ptic:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Katere druge ptice še lahko srečamo v tem gozdu?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Kje vse lahko opazimo gnezda?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

29

9. REKA PESNICA

ŠIRINA IN PREREZ STRUGE

Pripomočki:

1. 1 m dolga vrvica

2. meter

3. palica (s cm oznakami)

Postopek:

Izmeri širino reke v ravnem delu struge (in v rečnem okljuku)

Globina vode: globina – le za plitve vode:

Stopi v vodo. Ne zabredi, če je globlja od vaših škornjev. Preko struge položi palico in

pravokotno nanjo vsakih 20 cm izmeri globino vode.

Risanje prereza potočne struge: rezultate širine in globine vriši na milimetrski papir ter

poveži točke med seboj. Dobil boš skico prereza struge.

Najprej podatke vpiši v tabelo.

širina

struge

0 cm 20 cm 40 cm 60 cm 80 cm 100 cm

Globina

Opiši obliko potočne struge in razloži dejavnike nastanka.

ŽGEČEVA UČNA POT

30

1. BARVA VODE

Pripomočki:

1. kozarec destilirane vode

2. bela podlaga

Postopek:

Prvi kozarec napolni z destilirano, drugega pa z vzorčno vodo. Kozarca postavi na bel papir in

od zgoraj navzdol opazuj barvo vode v obeh kozarcih.

Prikaz barve Vrste barve Označite s križcem

PRIKAZ BARVE

rumenkasta

Rumena

rumeno

rjava

Rjava

rumeno

zelena

zelenkasta

sivo

rumena

sivo rdeča

Interpretacija barve vode :

Barva ni nujno vedno znak onesnaženosti vode, je pa najbolj viden pokazatelj, da preverimo

še druge lastnosti, če voda morda res ni onesnažena. Posebej moramo biti pozorni na

nenaravne barve, kot so odtenki rdeče, oranžne ali pretirano zelene barve, saj so lahko v vodi

raztopljene nevarne snovi. Rjavkasta, rumenkasta, sivkasta in druge naravne barve pa so

običajno posledica erozijsko-akumulacijskih procesov v rečnem koritu ter porečju.

ŽGEČEVA UČNA POT

31

2. BISTROST VODE

Pripomočki:

1. cev za ugotavljanje bistrosti

2. ribiški škornji

Postopek:

Bistrost vode meri v senci, s soncem za tvojim hrbtom, da bodo rezultati natančni in

ponovljivi. Če sence ni, uporabi dežnik ali velik karton, da bo senca dovolj velika.

Kdaj dno cevi izgine, lahko vsak vidi pri drugačni globini. Zato je najbolje, da opravijo

določevanje bistrosti trije različni učenci.

Vzorec vode nalivajte v cev, dokler pri gledanju naravnost skozi stolpec vode dna cevi ne

vidite več. Medtem ko gledate, zavrtite cev, da ugotovite, ali so črne in bele površine še

razločljive. Zapišite povprečno globino vseh treh učencev. Če pri polni cevi še vedno vidite

črno-belo dno, zapišite globino bistrosti vode več kot 1 meter (dolžina cevi).

Rezultati:

bistrost vode = cm

Razlaga:

Bistrost je merilo čistosti vode in se lahko sezonsko spreminja. Večina naravnih voda ima

bistrost med enim in nekaj metrov. Nizko vrednost (pod 1 m) lahko pričakujemo v visoko

produktivnih vodah. Nizka vrednost je lahko tudi zaradi velike količine suspendiranih

trdnih delcev. Izredno čista, neproduktivna jezera ali obalna voda okrog koralnega grebena

imajo lahko bistrost med 30 in 40 m.

ŽGEČEVA UČNA POT

32

3. LEBDEČI MATERIAL V VODI

Pripomočki:

1. precejevalnik

2. filtrirni papir

3. povečevalna lupa

Postopek:

Liter vzorčne vode precedi skozi fini filtrirni papir.

Filtrirni papir razgrni in z lupo opazuj delno raztopljeni material ali delce lebdečega materiala.

Rezultati:

Ostanek na papirju (nariši) in opiši.

Razlaga:

Medtem ko reka teče, s seboj odnaša mulj, usedline in prodnike. Temu rečemo tovor.

Raztopljene minerale voda prenaša v obliki raztopine, če je voda vrtinčasta, pa s seboj nosi

tudi lebdeče delce, kar imenujemo suspenzija. Ko se vodni tok upočasni in reka nima več

toliko energije, odloži težji material, drobne delce pa nosi še naprej.

Lebdeči material, ki ga lahko opazimo le z lupo, kaže na poreklo vode.

Voda in pot, ki jo je pretekla: s to analizo v pokrajini ugotovimo tudi onesnaženost vode, na

kar kaže tuj oziroma nenaraven lebdeči material. Prisotnost lebdečega in raztopljenega

materiala pa ni vedno znak onesnaženosti.

ŽGEČEVA UČNA POT

33

4. DOLOČANJE ONESNAŽENOSTI VODE Z INDIKATORSKIMI

RASTLINAMI

Pripomočki:

1. rastlinski ključ za ugotavljanje kakovosti vode

Postopek:

V obsegu 10 m od struge potoka in reke poglej, katere rastline rastejo. Rastlin ni potrebno

trgati, dovolj je, da jih zabeležiš.

Glede na prisotnost rastlin poskušaj določiti kakovost vode na različnih delih ob potoku.

Uporabljaj ključ za ugotavljanje kakovosti vode.

Rezultat:

Razlaga:

Nekatere rastline so zelo občutljive na prisotnost onesnaževalcev. Zaradi njihove prisotnosti

rastline sploh ne rastejo, druge pa se razbohotijo. Po fizikalno-kemijskih in bakterioloških

parametrih razporejamo vodovje v 4 kakovostne razrede:

1. razred: vodo lahko ob dezinfekciji uporabljamo za pitje in v živilski industriji.V taki vodi

lahko živijo t. i. plemenite ribe (npr. potočna postrv in lipan).

2. razred: voda je primerna za kopanje, vodne športe, namakanje zemljišč, gojitev rib, za

živalsko proizvodnjo. Za uživanje jo je treba očistiti.

3. razred: voda je močno onesnažena, komaj še uporabna za namakanje in za določene

tehnološke namene.

4. razred: nedopustno onesnažena voda,v kateri vodni organizmi umirajo.

indikatorske rastline stopnja onesnaževanosti

ŽGEČEVA UČNA POT

34

5. pH VODE

Pripomočki:

1. papirni ali tekočinski indikator

2. elektrometrični pH meter

Postopek:

pH indikatorski papir

50 ali100 ml čašo vsaj dvakrat speri z vodo iz reke. V čašo do polovice nalij vodo, ki jo

preiskuješ. Vzemi pH trak in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za beli konec in pazi, da

se ne dotakneš kvadratov. Barvni konec namoči v vodo in počakaj, da se barva ne spreminja

več (to lahko traja med 1 in 10 minut). Vsi štirje deli papirja morajo biti potopljeni. Trak

vzemi iz vode in primerjaj barvo z barvami na škatli. Zapiši vrednost, s katero se ujema.

Če je težko določiti vrednost, potrebuje papir dalj časa do polne reakcije. Papir še enkrat

potopi v vodo in počakaj še eno minuto. Ponavljaj, dokler nisi prepričan, da je rezultat

natančen. Če po desetih minutah ne moreš dobiti natančnega rezultata, poskusi z novim

trakom pH papirja.

Tekočinski indikator

Vzorčno vodo nalij v epruveto do oznake, dodaj 3 kapljice reagenta in premešaj ter takoj

primerjaj barvi lestvice in vode.

Rezultati:

Razlaga:

pH je mera za količino kislin v vodi, pravzaprav pa merimo koncentracijo vodikovih ionov.

pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Čista voda (ki ni v stiku z zrakom) ima

pH 7. Voda z nečistočami ima pH 7, če sta količini kisline in baze popolnoma enaki in

uravnoteženi. Če je pH pod 7, je v vodi presežek kisline, če pa je nad 7 je presežek baze.

Naravna, neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, torej ima tudi deževnica na najmanj

onesnaženih delih zemlje nekaj naravne kislosti. Ta kislost je posledica ogljikovega dioksida

v zraku, ki je v deževnih kapljicah. Destiliran voda, ki je uravnotežena(izenačena) z zrakom,

ima enak pH. Najbolj kisel dež ima pH okrog 4, izmerili pa smo tudi že mestno meglo, ki je

imela pH 2. Večina jezer in vodotokov ima pH med 6,5 in 8,5, redko med 3 in10, najdemo

pH vrednost =

ŽGEČEVA UČNA POT

35

pa tudi vode, ki so naravno bolj kisle zaradi rudnin v tleh (npr. sulfidi). Zaradi rudarstva lahko

v vodotok pritečejo minerali, ki povzročajo zakisanje. Naravne bazične vode najdemo tam,

kjer tla vsebujejo minerale, kot sta kalcit ali apnenec. Na pH vplivajo geologija tal, tip kamnin

in prsti. Voda, ki teče po magmatskih kamninah, je navadno kisla. Kisle so tudi vode, ki tečeji

preko sedimentnih kamnin, kot so peščenjak, skrilavec in glinenec. Voda, ki teče po apnencu

in dolomitu, je navadno zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata v trdi vodi bolj alkalna. Na

pH vpliva tudi količina vode v pokrajini.

Vode, ki tečejo po apnenčasti podlagi, vsebujejo mnogo hidrogenkarbonatov in so zato dobre

pufrske raztopine z rahlo alkalno reakcijo, s pH med 7 in 8. V vodi raztopljeni kalcijevi in

magnezijevi hidrogenkarbonati in CO2 tvorijo z vodo ogljikovo kislino.

Tudi ljudje s svojimi aktivnostmi (promet, zgradbe, asfaltirane površine, kisli dež) spremenijo

vrednost pH v vodi. Orjemo zemljo, da dež laže spira minerale in jih odnaša v reke. V prst

dodamo umetna gnojila ali apno, da se spremeni pH prsti. Tudi to dež spira v reke.

Kisle vode povzročajo korozijo in vplivajo na biološke ter kemijske procesa. Večje

spremembe pH v vodi so lahko usodne za življenje v njej. Ličinke močeradov, žab in drugih

dvoživk so zelo občutljive na nizek pH. Večina žuželk, dvoživk in rib v vodi, ki ima pH nižji

od 4, ne more živeti.

Slovenski normativ za pH reakcijo pitne vode je med 6,5 in 8,5. Največja dopustna

koncentracija vodikovih ionov v vodi (po normativih ES) je 9,5, priporočena pa med 6,5 in

8,5, torej toliko, kolikor znaša slovenski normativ za vode.

ŽGEČEVA UČNA POT

36

6. STRMINA REČNEGA BREGA

Pripomočki:

1. transektna vrvica

2. merilec nagiba

Postopek:

Izberi predel, ki je tipičen za rečni breg. Ne izberi predela, ki je na videz drugačen kot

ostali. Transektno vrvico položi na tla pod pravim kotom na reko. To je linija vzorčenja ali

transekt. Pri oddaljenosti 1, 2, 5 in 10 metrov ob transektu boš zabeležil nagib. Vzemi

merilec nagiba in ga položi ob oznako 1 m na transektni vrvici. Odčitaj nagib rečnega

brega.

Enako ponovi pri oznakah 2, 5 in 10 m ter zapiši podatke. (Če je breg prestrm, ne hodi in

ne raziskuj, ampak približno oceni le od daleč).

Rezultati bodo pokazali, kako se rečni breg spreminja, ko se oddaljuje od vodnega roba.

Rezultat: Strmina brega v stopinjah pri oddaljenosti:

Razdalja Stopinje

1 m

2 m

5 m

10 m

20 m

Razlaga:

Oblika rečnega brega je odvisna od hitrosti vodnega toka in odpornosti matične podlage. V

meandru je zunanji breg strm, ker ga voda neprestano izpodjeda, notranji breg pa položen, ker

tu voda odlaga material. Poznavanje oblike rečnega brega omogoča sklepanje na recentno

preoblikovanje doline ter na procese, ki potekajo v porečju.

ŽGEČEVA UČNA POT

37

7. PADEC (STRMEC) VODNEGA TOKA

Pripomočki:

1. daljša plastična prozorna cev za vodo

2. meter

3. merilec padca vodnega toka

Postopek:

Zgornji tok reke, potoka:

1. Dve enako veliki osebi stopita v strugo (če je varno) 10 m narazen, sicer ob strugo.

2. Spodnji drži merilec padca vodnega toka in skozi cevko pogleda zgornji osebi v oči.

3. Tretja oseba odčita padec vodnega toka na merilcu v stopinjah.

Rezultat:

Velikost vodnega padca = stopinj

Nariši izmerjeni kot, ki kaže tok reke.

Srednji in spodnji tok reke, potoka

Daljšo plastično cev napolni z vodo in jo položi v strugo. Oba konca cevi dvigni nad vodno

gladino tako, da voda ne izteče iz nje.

Izmeri višino vodnih stolpcev nad vodno gladino. Razlika v višini vodnih stolpcev je velikost

padca vodnega toka (v mm ali cm na določeno razdaljo).

Velikost vodnega padca = stopinj

Nariši izmerjeni kot vodnega padca

ŽGEČEVA UČNA POT

38

8. VONJ VODE

Pripomočki:

1. zamašena steklenica z vzorčno vodo

2. Ballova lestvica vonjev

Postopek:

Plastenko napolni do polovice z vzorčno vodo in jo dobro zamaši. Rahlo jo stresaj pol minute,

nato jo odpri in takoj povonjaj.

Vonju določimo vrsto in moč.

Vrsta vonja:

A – brez vonja

B – vonj po trohnenju (plesni)

C – vonj po gnoju

D – vonj po gnilobi

E – vonj po fekalijah

F – vonj po ribah

G – vonj po kemikalijah

H – vonj po zemlji

Ballova lestvica moči vonja:

0 – brez vonja

1 – zelo rahel vonj

2 – rahel vonj

3 – zaznaven vonj

4 – razločen, izrazit vonj

5 – močan vonj

Rezultati:

Razlaga:

Vonj se pri čistih vodah ne pojavlja. Vonj po šoti imajo vode, ki tečejo iz močvirskih območij.

Kadar je v vodi žveplova kislina (onesnaženost), ima voda vonj po pokvarjenih jajcih,

organske snovi (beljakovine) pa vonj po gnilem. Vonj vode določajo hlapne snovi, raztopljene

v njej. Odvisen je od temperature vode; toplejša voda ima močnejši vonj.

Parametri

vrsta vonja vode

moč vonja

skupna ocena vonja

ŽGEČEVA UČNA POT

39

9. ŽIVLJENJE OBVODNEGA SVETA

Vsaka oblika rečne doline ima določene značilnosti, ki kažejo, kako prijazna je dolina za divje

živali. Označi tiste elemente, ki jih vidiš v dolini tekoče vode, ki jo preučuješ, in nato

upoštevaj njihovo vrednost, pa boš ugotovil prijaznost doline in reke za divje živali.

Pokrajinski elementi vrednosti

Sklenjen gozd + 3

Majhne zaplate gozda (npr. ob robu njiv) + 2

Žive meje + 3

Parki in igralne površine + 1

Mešana raba tal + 3

Divji rečni bregovi + 3

Zaraščeni bregovi cest in avtocest + 1

Jezera, ribniki, mlake + 3

Nasad dreves + 1

Obdelovalne površine – 1

Večinoma zagrajeno – 2

Zabetonirani rečni bregovi – 2

Brez živih mej – 3

Brez gozda – 3

Seštej točke elementov, ki si jih obkrožil. Višji kot je rezultat, prijaznejša je dolina za divje

živali (najvišja vrednost je 20 točk in najnižja – 11 točk). Negativen rezultat nasploh pomeni

zelo slabo stanje doline za divje živali.

Rezultat: dolina tekoče in stoječe vode – divje živali – 2

Razlaga

Reka, rečni bregovi in ozemlje v bližini reke so pomemben življenjski prostor za živali in

rastline. Na to vpliva veliko stvari: tip prsti ali reka teče skozi gozd, polje ali mesto ali teče

po hribovitem svetu ali po dolini v bližini morja.

Reka vedno teče po dnu doline. Ta je lahko ozka ali široka, da se ti sploh ne zdi dolina. Rečni

bregovi imajo bolj vlažno prst, ko pa so bolj oddaljeni od reke in se ozemlje dviguje, je tudi

prst bolj suha. Kjer je prst vlažna preko celega leta, je zelo ugodno področje za živali in

ŽGEČEVA UČNA POT

40

rastline, ki imajo rade vlažna tla. Drevesa ob rekah so dom za mnogo žuželke, od katerih so

zaradi načina prehranjevanja odvisne ribe. Nekatere ribe se skrivajo v senci upognjenih vej in

nekatere odlagajo jajčeca na podvodne korenine. Mrtve liste, ki padajo v vodo, pojedo majhne

vodne živali, kot so ličinke enodnevnice in postranice, druge živali si med drevesnimi

koreninami gradijo brloge. Drevesa, ki imajo rada vlago, so vrbe in jelše. Rastejo tam, kjer

korenine sežejo v vodo.

Kako vemo, da je rečni breg prijazen za divje živali? Ni vedno lahko. Območja, ki so

popolnoma zelena in so nam všeč, mogoče niso zanimiva za živali, kot sta vidra ali ptič

vodomec. Po drugi strani pa so bregovi, ki so za nas brezupni, zavetje mnogim živalim.

V zgornjem toku reke so navadno strmi in visoki bregovi, kjer lahko rastejo le mahovi in

rastline.

Najpomembnejša je različnost dreves, grmov in rastlin, luknje oziroma stvari, za katerimi se

lahko živali skrijejo, ter dober dostop do hrane in vode.

Če pustimo drevesa, grme in divje rastline ter očistimo odpadke, se ob reki naseli

presenetljivo veliko živali. Gladka zelenica, kjer se ne da skriti, brez okusnih rastlin in strmi

bregovi pa niso gostoljuben rečni breg.

ŽGEČEVA UČNA POT

41

10. TRDOTA VODE

Pripomočki:

1 tekočinski ali papirni indikator

Postopek:

Papirni indikator:

Nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke.

Vzami papirni indikator za trdoto in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del.

Za 1–2 sekundi pomoči trak v vodo tako, da so kvadrati v vodi.

Po eni minuti (moker trak) primerjaj spodnji kvadrat z barvno skalo na škatlici.

Zapiši vrednost, ki se najbolj ujema z legendo na škatlici.

Tekočinski indikator:

Epruveto do oznake napolni z vzorčno vodo. Dodajaj kapljice reagenta in jih štej. Dodajaj jih

tako dolgo, dokler se barva vode ne spremeni iz roza v modro.

1 kapljica = 1° d = 10 mg CaO v litru vode

Rezultati:

Trdota vode = |

Razlaga:

Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcija in magnezija).

Trda voda vsebuje veliko Mg in Ca, kar lahko tudi posredno izmerimo. Ta lastnost je

neposredno odvisna od kamnin, po katerih teče voda.

Magmatske kamnine so zelo trde. Voda, ki teče preko njih, slabo topi minerale. V takih vodah

je nizka koncentracija kalcija in bikarbonata.

Če reka teče po sedimentnih kamninah, ki so zelo drobljive, jih laže spira in raztaplja minerale

v njih. Apnenec vsebuje veliko kalcijevega karbonata, zato ga je tudi v vodi veliko.

ŽGEČEVA UČNA POT

42

Pri razvrstitvi glede na trdoto se upošteva nemška trdotna lestvica. Nemška trdotna stopinja

ustreza 10 mg CaO v litru vode. V Angliji in Ameriki podajajo trdoto v mg CaCO3 v litru

vode.

Trdota vode Nemška lestvica Angleška lestvica

Zelo mehka 0°–4° 0–50 mg/l CaCO3

Mehka 4°–8° 50–100 mg/l CaCO3

Srednje trda 8°–12° 100–150 mg/l CaCO3

Dokaj trda 12°–18° 150–200 mg/l CaCO3

Trda 18°–30° 200–300 mg/l CaCO3

Zelo trda Nad 30° > 300 mg/l CaCO3

Klasifikacija uporabnosti vode – glede na trdoto

Do 4 °d zelo mehka voda Najboljša voda za pranje

4 °d–7 °d mehka voda Dobra za pranje, kopanje in pitje

7 °d–14 °d srednje trda Primerna za vse namene, dobra pitna voda,

za pranje je potrebno dodati več pralnih

sredstev

14 °d–21 °d trda voda Močno izločanje apnenca, velika poraba

pralnih sredstev

Nad 21 °d zelo trda voda Neprimerna za tehnične namene, močna

usedlina apnenca

ŽGEČEVA UČNA POT

43

11. TEMPERATURA VODE

Pripomočki:

1. termometer

2. vrvica

Postopek:

Naprej izmeri temperaturo zraka, ko je termometer še suh. Termometer obesi v senco in po 3

do 5 minutah odčitaj temperaturo zraka.

Vrvico trdno pritrdi na termometer, si jo ovij okrog zapestja, da termometer ne zdrsne. Če je

reka plitva, lahko primerno obut zabredeš v vodo, a ne več kot do višine škornjev. Če je voda

globoka, z zajemalcem vzemi vzorec vode in vanjo potopi termometer ali pa ga priveži na

vrvico in ga potopi v vodo. Pazi, da sonce ne sije neposredno na termometer.

Termometer potopi do globine 10 cm za 3 do 5 minut, nato ga dvigni le toliko, da lahko

odčitaš temperaturo. Če se da, naj bo termometer v vodi, ko odčitavaš temperaturo. Le-to

hitro zapiši.

Če se temperatura zraka močno razlikuje od temperature vode ali če je dan vetroven, se lahko

vrednost na termometru, ko ga dvigneš iz vode, naglo spremeni.

Temperaturi zraka in vode primerjaj

Temperatura zraka:

Temperatura vode:

Razlaga:

Voda, ki priteka iz zemeljske notranjosti, ima drugačno temperaturo kot površinske tekoče

vode. Za dobro pitno vodo velja, da ima med 8 in 12 °C.

Temperatura vode je odvisna od količine sončne energije, ki jo absorbirajo voda, prst v

okolici in zrak. Močnejše sončno ogrevanje povzroči višjo temperaturo vode. Voda, ki

izhlapeva s površine, lahko zniža temperaturo vode, a le v tankem sloju na površini.

Temperatura vodnih teles je lahko različna zaradi zemljepisne širine, nadmorske višine, časa v

dnevu, letnih časov, globine vode in drugih vplivov.

Temperatura vode je pomembna, ker ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih

interakcijah v vodnem telesu. Z zvišanjem temperature vode se zmanjša njena viskoznost,

poveča se izparevanje, zato se suspendirane snovi laže in hitreje usedajo. Voda, ki so jo

uporabili v proizvodnji (zlasti hladilne vode) in jo spustili v vodno telo, lahko zviša

temperaturo nad normalno. Posledica toplotnega onesnaženja vode so povečanje hitrosti

ŽGEČEVA UČNA POT

44

kemijskih reakcij in upadanje topnosti kisika. Povečanje metabolizmov vodnih organizmov

povzroči hitrejšo rast in razvoj živih bitij v vodi, kar ima za posledico povečano porabo v vodi

raztopljenega kisika. Če se količina kisika zmanjša, pride do odmiranja nekaterih vodnih

rastlin in živali.

Temperatura vode določa, katere rastline in živali so lahko prisotne, saj imajo vse vrste

omejeno toleranco za zgornjo ter spodnjo temperaturo. Vpliva na število živali, kot so postrvi,

ki potrebujejo hladno in s kisikom bogato vodo.

Z naraščajočo temperaturo se topnost plinov manjša:

Tlak Temperatura Topnost kisika

1013 Kpa 0 °C 14,6 mg O2/l

1013 Kpa 15 °C 10,06 mg O2/l

1013 Kpa 25 °C 8,2 mg O2/l

1013 Kpa 30 °C 7,55 mg O2/l

S spreminjanjem temperature se spreminja tudi sestava združb, kar vpliva na sposobnost

samoočiščenja vode. Poznavanje temperature vode nam lahko pomaga pri razumevanju, kaj se

dogaja v vodnem telesu – brez neposrednega merjenja mnogih različnih stvari v vodi.

Slovenski in normativ EU za najvišjo dopustno temperaturo pitne vode sta 25 °C, priporočena

temperatura po normativih ES pa je do 12 °C.

ŽGEČEVA UČNA POT

45

12. PRISOTNOST DUŠIKOVIH SPOJIN V VODI

Pripomočki:

1 Aquanal Ökotest

Postopek:

Dušikove spojine lahko z Aquanal Ökotestom merimo v ppm – posebej za amonijak, nitrit in

nitrat, pri tem upoštevamo priložena navodila.

Amonij NH4 (gnojnica, umetna gnojila) v vodi: epruveto napolni do oznake z vročo vodo,

dodaj 10 kapljic reagenta1, premešaj. Nato dodaj 1 žličko reagenta 2, premešaj, dodaj še 1

žličko reagenta 2, premešaj in pusti stati 5 minut. Nato dodaj 15 kapljic reagenta 3 in

premešaj. Po 7 minutah primerjaj nastalo barvo z lestvico.

Nitriti NO2 (umetna gnojila) v vodi: epruveto do oznake napolni z vročo vodo. Dodaj 2 žlici

reagenta 1, premešaj. Nato dodaj še 1 žlico reagenta 2 in eno minuto stresaj. Netopen ostanek

ne vpliva na rezultat. Po 10 minutah primerjaj barvo z barvno lestvico.

Nitrat NO3: nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke. Vzemi trak za

nitrat in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del. Za 1–2 sekundi pomoči trak v

vodo tako, da so kvadrati v njej. Odvečno vodo stresi s traku. Po eni minuti (odkar je trak

moker) primerjaj spodnji kvadrat z barvno lestvico na škatli.

Zapiši vrednosti, ki se najbolj ujema.

Rezultati:

Prisotnost NH4 mg/l

Prisotnost NO2 mg/l

Prisotnost NO3 mg/l

Razlaga:

Rastline v sladki in slani vodi potrebujejo tri najpomembnejše hranilne snovi za rast: ogljik,

dušik ter fosfor. Pravzaprav večina rastlin navadno rabi le tri hranilne snovi v enakih deležih

in ne more rasti, če jih primanjkuje. Ogljik je relativno razširjen v zraku kot ogljikov dioksid,

ki se raztopi v vodi, zato rast vodnih rastlin navadno omejuje pomanjkanje dušika in fosforja.

V nekaterih primerih je omejujoč faktor svetloba ali snovi v sledeh (npr. železo).

ŽGEČEVA UČNA POT

46

Dušik je v vodi v številnih oblikah: raztopljene molekule dušika (N2), organske snovi, amonij

(NH4+), natrit (NO2) in nitrat (NO3), nitrat je navadno najpomembnejši. V vodnem ekosistemu

so modrozelene ivke sposobne spremeniti N2 v amonijak (NH3) in nitrat (NO3-), kar lahko

rastline uporabijo. Živali te rastline jedo, da dobijo dušik za tvorbo proteinov. Ko rastline in

živali poginejo, bakterije razčlenijo proteinske molekule od amonijaka. Druge bakterije nato

oksidirajo amonijak v natrit (NO2-) in nitrat (NO3-). Pri pomanjkanju kisika pa druge bakterije

nitrat pretvorijo v amoniak.

Natrit je navadno prisoten v vodi z malo raztopljenega kisika. Nitratna oblika dušika pride v

vodo iz zraka (z dežjem, s snegom, z meglo ali usedanjem), z razpadanjem organskega

materiala (v prsti in usedlini) ali zaradi dogodka s kmetijskih površin (kmetije dodajajo

dušikova umetna gnojila, ki jih dež spere iz prsti).

Dušik, ki se sprosti pri razkrajanju živalskih izločkov, odmrlih rastlin in živali, hitro porabijo

rastline.

Kadar se v jezerih ali vodotokih zveča količina omejujočega nutrienta, kot je dušik, postane

voda obogatena, posledica pa je pospešena rast alg in drugih rastlin. Ta proces vode

imenujemo evtrofikacija. Pretirana rast rastlin povzroči spremembo okusa in vonja pri vodi, ki

jo uporabljamo za pitje, ali lahko neugodno vpliva na ribe in druge vodne živali. Skrb zaradi

povišane količine dušika in fosforja v vodi je pogosto vezano na izlivanje odplak. Nasploh

velja, da v vodi ne smemo zabeležiti dušikovih spojin, saj le te kažejo na razgradnjo

beljakovin, ki so prisotne v vodi.

Analize dušika v njegovih različnih oblikah so eden od značilnih pokazateljev sanitarnega

onesnaženja voda. Sveže onesnažene vode vsebujejo zlasti organski dušik in amonij, večja

vsebnost nitratov kaže na starejša onesnaženja.

ŽGEČEVA UČNA POT

47

13. SPIRANJE IN ODNAŠANJE PRSTI OB STRUGI

Pripomočki:

1. manjše vedro

2. voda

3. lopatka

Postopek:

Poišči ravno površino, ki je poraščena s travo, ravno površino brez travne ruše (odstrani

travno rušo), nagnjeno površje s travno rušo in nagnjeno površje brez travne ruše.

Na teh 4 mestih zlij po liter vode.

V tabelo vpiši, kako voda odteka (hitro pronica v prst, počasi pronica v prst, nastane

bazenček, se oblikuje potoček, prst odnese …).

Rezultati:

poraščeno s travo neporaščeno

ravna površina

nagnjen teren

Kje voda najlažje pronica v prst:

Razlaga:

Če je prst slabo prepustna ali celo neprepustna za vodo, ta v lužah ostaja na površju in je prst

ne more vsrkati. Voda lahko pronica le v prsti, ki so porozne. Glinaste prsti imajo veliko

poroznost, a le počasi vpijajo vodo. Z obdelovanjem se struktura prsti spremeni. Preorane

prsti se ob uporabi težke mehanizacije zbijejo, zato vanje voda le s težavo pronica. Voda zato

teče po površini in s seboj odnaša drobne delce.

Na pronicanje vode vpliva tudi količina vode, ki je že v prsti. Če so zračni prostori že

zapolnjeni z vodo, v njej ni več prostora za dodatno vodo. Prsti, ki so vlažne in slabo vpijajo

vodo, so navadno v bližini rek ali jezer. Če voda težko pronica v prst, je verjetnost, da bo

voda odtekla po površini v reko, večja. To pa ob deževju zviša verjetnost poplav.

ŽGEČEVA UČNA POT

48

14. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

Naštej vsaj 5 ribjih vrst, ki živijo v pesnici:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Nekatere ribje vrte so žal iz Pesnice že izginile. Naštej vsaj dve vrsti:

___________________________________________________________________________

Na močvirnih travnikih ob »stari Pesnici« in na sami reki najdemo tudi številne ptice. Naštej

nekaj vrst ptic, ki živijo tam.

___________________________________________________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

49

Ob pesnici najdemo tudi številne rastline. Nekatere so tudi zaščitene. Naštej jih.

___________________________________________________________________________

Kdo skrbi za ohranjanje ribjega zaroda in čisto strugo in okolico »Stare Pesnice«?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

50

10. TRAVNIK

Katera barva je v naravi najpogostejša?

____________________________

Kaj daje naravi to barvo (katero barvilo) in v katerih rastlinskih organih se nahaja?

_______________________________________________________

1. NALOGA

Izberi list z vsake rastline in ga skiciraj. Pozoren bodi na listno ploskev in na listni rob.

1. RASTLINA 2. RASTLINA

ŽGEČEVA UČNA POT

51

2. NALOGA

Dobro si oglej cvetove teh dveh rastlin. Skiciraj ju. Poišči prašnike in pestič. Z ustrezno

barvo pobarvaj venčne liste.

1. RASTLINA 2. RASTLINA

3. NALOGA

Oglej si korenine obeh rastlin. Za kaj jih rastlina potrebuje?

_____________________________________________________________

Skiciraj obe korenini.

1. RASTLINA 2. RASTLINA

ŽGEČEVA UČNA POT

52

4. NALOGA

Primerjaj stebli obeh rastlin. Opiši, v čem se razlikujeta in kaj imata skupnega.

____________________________________________________________

____________________________________________________________

S škarjami prereži stebli. Opazuj, kakšne oblike sta njuna roba.

V tabeli skiciraj in ob tem zapiši, na kateri lik te spominjata.

1. RASTLINA 2. RASTLINA

5. NALOGA

S pomočjo določevalnega ključa določi vrstni imeni izbranih rastlin in ju zapiši v tabelo.

RASTLINA VRSTNO IME

1

2

ŽGEČEVA UČNA POT

53

6. NALOGA

SKICA CVETA POIMENUJ GRADBENE

DELE

POMEN

GRADBENIH DELOV

Na cvetočem travniku si izberi rastlino, katere

cvet boš skiciral in opisal njegove gradbene dele.

ŽGEČEVA UČNA POT

54

7. NALOGA

PRILAGODITEV NA

OPRAŠEVALCE

UTEMELJITEV

Ali so cvetovi rastlin, ki te obdajajo, prilagojeni na iste opraševalce? Pojasni svojo odločitev.

_______________________________________________________

_______________________________________________________

Navedi, na katero vrsto opraševalcev je tvoj cvet

prilagojen. Utemelji svojo odločitev.

ŽGEČEVA UČNA POT

55

SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE

1. Sediš na travniku. Poglej okrog sebe in na kratko zapiši, kaj vse vidiš ali slišiš.

___________________________________________________________________________.

2. Ali vidiš kaj, kar tam nima kaj početi? Je mogoče kakšna stvar zmotila tvoj pogled?

___________________________________________________________________________.

3. Sedaj poglej v svoj nahrbtnik. S seboj imaš prav gotovo stvari, ki nikakor ne sodijo v

naravo. Kako rečemo takšnim stvarem, ki ne sodijo v naravo ali pa ji celo škodijo?

___________________________________________________________________________.

4. Premisli in zapiši, katere druge stvari prav tako ne sodijo v naravo. Si mogoče kdaj na

sprehodu po gozdu ali pa travniku že naletel nanje?

___________________________________________________________________________.

5. Kdo največkrat povzroča škodo v naravi s stvarmi, ki ne sodijo vanjo?

___________________________________________________________________________.

6. Ali se ti zdi takšno vedenje primerno? Kaj bi naredil, če bi videl sredi travnika ali gozda

ležati neprimerne stvari? Kam odlagamo takšne stvari?

___________________________________________________________________________.

7. Ali bi znal našteti nekaj stvari, ki so v naravi še posebno škodljive? Izberi eno in napiši,

zakaj je v naravi še posebno škodljiva.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

8. Kako lahko sam pripomoreš k čistejši naravi?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

9. Ali meniš, da je dobro ločevati odpadke? Zakaj?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

10. Ali se ti zdi pomembno, da skrbimo za naravo? Zakaj?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

56

11. ČISTILNA NAPRAVA

1. Kateri procesi čiščenja odpadne vode potekajo na ČN?

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

2. Koliko vode dnevno očistijo na ČN?

________________________________________________________________.

3. Kakšni odpadki se poberejo iz odpadne vode? Ali takšni odpadki sodijo v

kanalizacijo?

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

4. Kaj je glavni namen čiščenja odpadne vode?

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

5. Kateri organizmi tvorijo združbo aktivnega blata in kakšen je njihov namen?

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

6. Kako učinkovito je čiščenje odpadne vode na ČN?

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

7. Kateri proces čiščenja porabi največ energije na ČN?

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

8. Kaj naredijo s presežnim aktivnim blatom?

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

9. Ali je voda, ki pride iz postopka čiščenja, pitna? Razložite!

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

57

10. Katere snovi ostanejo v vodi po končanem postopku?

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

11. Zakaj zdravil, barv, dezinfekcijskih sredstev, kislin, fitofarmacevtskih

sredstev, topil, ne smemo odvreči v kanalizacijo?

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________.

Shematsko prikaži, kako poteka čiščenje odpadne vode!

ŽGEČEVA UČNA POT

58

12. KARTIRANJE

Nadaljuj pot proti naslednji postaji, sledi kartiranje (na obeh straneh ceste).

Stanovanjske dele pobarvaj: rdeče,

Obrtne: zeleno,

gostinske in turistične: modro,

banke in zavarovalnice: rumeno,

javne in upravne stavbe: vijolično,

trgovine: rjavo,

športne površine: oranžno

zdravstvene storitve: roza

Karti uredi legendo in dodaj naslov.

Katera funkcija prevladuje v tem delu naselja?

Zakaj?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

59

13. SPOMENIK

1. Oglej si spomenike, posvečen žrtvam iz občine Dornava v svetovnih vojnah.

Iz katerih vojn so žrtve?

___________________________________________________________________________.

2. Ugotovi v okviru katere države je bila večina ozemlje Slovenije v času prve svetovne

vojne?

___________________________________________________________________________

3. Na strani katere vojaško politične povezave je bila ta država v času prve svetovne vojne in

katera zveza je bila njen glavni nasprotnik?

___________________________________________________________________________

4. Na katerih velikih bojiščih/frontah prve svetovne vojne so se borili slovenski vojaki?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

5. Kateri okupator je v času druge svetovne vojne zasedel občino Dornava?

___________________________________________________________________________.

6. Razmisli, kateri so možni vzroki za žrtve med občani Dornave v času druge svetovne

vojne.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

7. Navedi nekaj značilnosti te okupacijske politike.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

8. Razišči kako so Nemci poimenovali naselja občine Dornava v času druge svetovne vojne.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

9. Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država. Del katere države je bila pred tem?

___________________________________________________________________________

10. Datumsko in imensko navedi vse državne praznike povezane z dogodki osamosvajanja

Slovenije!

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

60

14. ORIENTACIJA

ORIENTACIJA ZEMLJEVIDA

S kompasom in karto določi strani neba in poimenuj objekte, ki so obrnjeni proti posamezni

nebesni strani.

S (N):

J (S):

Z (W):

V (E):

Izmeri relativno višino med točko, na kateri se nahaja OŠ Dornava in cerkev na Polenšaku.

Relativna višina znaša: _____________________________________________________

OBLIKOVANJE POVRŠJA

Za delo potrebujemo:

list, beležnico, zemljevid, pisalo

Naloga:

1. nariši dve najbolj tipični obliki površja, ki prevladujeta v domači pokrajini:

ŽGEČEVA UČNA POT

61

2. naštej še druge oblike površja, ki so značilne za domačo pokrajino:

___________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________.

3. razloži nastanek nekaterih površinskih oblik (izberi jih sam):

___________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________.

4. Kakšna je možnost za izrabo posameznih delov – napiši rabo tal na posameznih delih, ki jih

vidiš.

___________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________.

5. Določi vrsto naselja.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

62

15. RIBIŠKA JAMA

V katerem delu občine se nahaja »Ribiška Jama«?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

Kaj se je nahajalo v preteklosti na mestu, kjer je sedaj »Ribiška jama«?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

Kdaj se je začela senacija »Ribiške jame«?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

Kateri objekti se danes nahajajo tam?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

V Ribiški jami se prirejajo številne prireditve. Naštej jih nekaj!

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

Katere ribje vrste danes najdemo v ribniku?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

Koliko kilogramov je tehtala najtežja ulovljena riba (ščuka), ki danes preparirana krasi ribiški

dom?

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

63

16. ČEBELNJAK

Čebele so na svetu že milijone let. Veš kaj o življenju teh pomembnih živalic?

Čebelja družina s svojimi člani živi v____________________________.

Če pa jim postavimo še stene in streho, dobimo hišico, ki ji pravimo ____________________.

Nariši ga!

Čebeljo družino sestavljajo: matica(imenujejo jo tudi kraljica in ve družini samo ena ter živi

do 5 let. Njeno delo odlaganje jajčec iz katerih se potem razvijejo čebele), troti(trotov je v

družini do nekaj tisoč. Živijo največ do 6 mesecev ali do izgona iz panja. Njihova skrb je

oploditev matice in ker nimajo druge zaposlitve, jih imajo ljudje za lenuhe), delavke(delavk je

v družini lahko do 80.000. V času paše je njihovo življenje zelo kratko, saj živijo le 6 tednov,

tiste, ki prezimijo, pa največ 8 mesecev. V svojem kratkem življenju opravljajo različna dela:

začnejo s čiščenjem panja, nadaljujejo s hranjenjem mladih čebel, gradnjo satja, stražarjenja

pri vhodu v panj, njihova zadnja zaposlitev je nabiranje medičine).

Obkroži: matico z rdečo, trota z modro in delavko z zeleno barvo.

Čebele pridno nabirajo medičino, iz katere nastaja_____________ ali strd.

Uporabljamo ga kot namaz na kruhu, domače zdravilo ali kot sladilo v pecivu.

Čebele na nogah prinesejo tudi__________________________, zato temu pravimo obnožina.

Vsebuje vse, kar čebele potrebujejo za svoj razvoj. Cvetni prah uporabljajo za boljše počutje.

Čebele gradijo satje iz_____________, s katerega delamo sveče.

ŽGEČEVA UČNA POT

64

Kot zdravilo uporabljamo tudi čebeljo smolo, imenovano propolis. Čebele jo nabirajo na

nekaterih drevesih, da z njo zadelajo špranje v panju. Ljudje jo uporabljajo za hitrejše

celjenje ran in kadar nas boli grlo.

Tudi čebelji strup lahko uporabimo (na primer pri zdravljenju revme). Življenje ljudi je bilo v

preteklosti zelo povezano s čebelami. Še danes rečemo:

Priden kot________________________. Len kot________________________.

Poznaš kakšen pregovor v zvezi s čebelo ali medom? Napiši ga.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Če želi čebelar imeti korist od čebel, mora zanje skrbeti vse leto.

Kako čebelar skrbi za čebele?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

Približno pred 250 leti je bil Anton Janša(1734-1773) pomemben čebelarski učitelj. Rojen je

bil v Breznici pri Žirovnici. Danes stoji tam kopija njegovega čebelnjaka, ki si g lahko s starši

kadarkoli ogledaš- Veliko boš o čebelarjenju izvedel tudi v čebelarskem muzeju v Radovljici.

Obišči ga!

Na fotografijah so pomembna čebelarjeva orodja.

Imenuj jih in pripiši, za kaj jih čebelarji uporabljajo!

__________________________ ______________________________________

__________________________ ______________________________________

ŽGEČEVA UČNA POT

65

ŽGEČEVA UČNA POT

66

17. CERKEV

Reši naloge:

1. Kako dolgo je že v Dornavi samostojna fara?

___________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________.

2. Kaj je bilo nekoč na prostoru kjer stoji današnja cerkev?

___________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________.

3. Kako dolgo so gradili današnjo cerkev?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

4. Kdo je zavetnik farne cerkve v Dornavi?

___________________________________________________________________________.

5. S pomočjo literature ali medmrežja opiši življenje zavetnice cerkve.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

7. V cerkvi poišči kip zavetnice. Zapiši kaj drži v rokah in razišči ter navedi simbolni pomen

teh premetov.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

8. Poimenuj svetnika, ki je upodobljen na sliki levo od oltarja.

___________________________________________________________________________.

9. V katero nebesno smer je obrnjen glavni oltar cerkve – to velja za vse katoliške cerkve.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

67

10. Spodnji del zidu je iz apnenca – vidni so morski organizmi. Nariši organizme, ki jih vidiš.

11. Razloži zakaj so ostanki teh morskih organizmov vidni v kamninah čeprav se nahajamo

daleč od morja?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________.

ŽGEČEVA UČNA POT

68

LITERATURA

– Brinovec, Slavko: Kako poučevati geografijo; Didaktika pouka, Zavod Republike Slovenije

za šolstvo, Ljubljana 2004.

– Vovk Korže, Ana: Vodni svet Slovenije; Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda,

Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana 2004.

– Pravdič, Irena: Učni listi Žgečeve učne poti, Dornava.

ŽGEČEVA UČNA POT

69