1

24 let, 1996-2020 Leto: 10 št.: 52/2020 Ljubljana, 19.10.2020

PANDEMIJA? V ZIFS-U SMO PRIPRAVLJENI! Borut Pogačnik

Foto: Reuters

V Združenju Invalidov – Forumu Slovenije (ZIFS), smo se že spomladi, takoj po razglasitvi epidemije – 16. marca, dejavno vključili v pomoč invalidom ter vsem ranljivim skupinam s svojo dežurno psihosocialno službo, ki je praktično delovala vse do sedanjega časa. Ob ponovni razglasitvi epidemije, pa tako samo obveščamo vse pristojne službe, kot tudi Republiški štab za civilno zaščito, da smo se na enak način organizirali tudi na terenu, kjer bodo naši izvajalci programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, redno izvajali ta program in pomagali vsem tistim, ki so potrebni kakršnekoli fizične pomoči, kar zadeva oskrbo z recepti, zdravili, prehrano in drugimi življenjskimi potrebščinami, kakor tudi obisk grobov v njihovem imenu, vzpostavljanje stikov z zdravstvenimi in drugimi ustanovami ter ostalo. V tem času, kot tudi že do sedaj, bo vsak dan med 8. in 21. uro (tudi ob koncih tedna in praznikih), delovala dežurna psihosocialna služba pomoči in opore na mobilni telefonski številki 041 381 679, prav tako pa tudi preko elektronske pošte na e-naslovu info@zifs.si. Vse naloge bomo, kot že doslej izvajali pod popolno in predpisano zaščito, kot jo predpisuje NIJZ. Danes zgodaj zjutraj, smo preverili tudi zdravstveno stanje vseh izvajalcev, ki je dobro, tako da bomo zopet prispevali k zaščiti invalidov in drugih ranljivih skupin.

2

O BELI PALICI Dddr. Evgen Bavčar

Mednarodni dan bele palice Foto: ZDSSS

Na belo palico je najprej pomislila Madame Guilly d'Herbemont v Parizu, ko je videla, kako so slepi ogroženi

ob vedno večjem prometu. O tem je pisala 20. novembra 1930 in takrat je bil šef ariške policije navdušen

nad zamislijo in tako so že februarja 1931 razdelili prvih 150 palic med slepe.

Bela palica je imela vlogo opozarjanja na slepe, ne pa še podaljšane vloge podaljšane roke v spoznavanju

ovir. To funkcijo je dodal beli palici ameriški okulist dr. Hoover in predstavil daljše palice leta 1959. V Francijo

so prišle take palice leta 1967. Sam sem jih posredoval v Slovenijo leta 1973 in najprej naučil novo metodo

prijatelja Bena Zagrnika, mene pa sta naučila dva slepa prijatelja v Parizu Christian Couder in Bernard

Guibaod.

Kot zanimivost naj povem, da sem na željo takratne predsednice Mimi Breznik pritihotapil v Slovenijo kar

75 palic, ki sem jih v strahu skrival pod sedežem vlaka in se bal carinikov, jugoslovanskih seveda, da odkrijejo

te bele podaljšane poglede slepih. Dandanes ima bela palica vlogo v zaznavanju ovir, v dajanju večje

gotovosti pri hoji slepih in obenem opozarja na ljudi, ki jim je bila odvzeta svoboda gledanja in obenem s

posebnimi potrebami. Bela palica omogoča slepim, da ne gledajo samo z rokami od blizu, ampak malo dlje.

Pozivam slovenske inženirje, da razmislijo o možnostih slovenske elektronske bele palice. Take že obstajajo,

a so finančno zelo nedostopne in so često predmet profitov nekaterih organizacij. Najcenejša palica te vrste

stane 50 dolarjev, najdražje pa od 1200 do 5000 eurov ali pa so slepim posredovane s pogojnimi staži in še

drugim pogojevanjem. Pri omenjenih belih palicah gre za zaznavanje na osnovi ultra zvoka, infra žarkov ali

pa laserskega žarka. Žal pa so te perfekcionirane bele palice večini slepih nedostopne, čeprav menim po več

pogovorih z elektroinženirji in elektroniki, da je cena pretirana. Prav bi bilo, da bi bili slepi in slabovidni

osveščeni, da so tudi oni velikokrat tretirani ekonomsko in nesocialno, kot bi si človek želel.

3

PROTI NASILJU IN OVIRAM Barbara Slaček

20 let soustvarjanja enakih možnosti za vse Foto: Društvo Vizija

Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije VIZIJA letos praznuje 20 let uspešnega delovanja, ki poteka pod sloganom: »20 let soustvarjanja enakih možnosti za vse«. S ponosom lahko povemo, da je društvo iz ideje, ki je rasla v glavi dolgoletne predsednice in ustanoviteljice društva Julijane Kralj, danes preraslo v invalidsko organizacijo, ki deluje na nacionalni ravni, šteje 69 članov in izvaja tiste posebne socialne programe, ki jih javni servisi preko državnega sistema pomoči gibalno oviranim ne nudijo. Društvo torej za svoje uporabnike, gibalno ovirane osebe, izvaja pet posebnih socialnih programov: Nasilje nad invalidi, Prevozi, Ohranjanje zdravja in medicinski pripomočki, Zmanjšanje socialne izključenost in Fizična pomoč invalidom z gibalno oviro. Še posebno pozornost namenjamo programu Nasilje nad invalidi, ki s svojim podprogramom osebam z gibalno oviro – žrtvam nasilja nudi varno zavetje v »Hiši zaupanja«, ki je edino varno zavetje za gibalno ovirane žrtve nasilja v Sloveniji. V sklopu praznovanja smo pripravili manjšo slavnostno prireditev, ki je zaradi trenutnih razmer in navodil NIJZ potekala v manjšem številu. Prireditev se je odvila v petek, 2. oktobra s pričetkom ob 11. uri, v Domu kulture v Slovenskih Konjicah. Na prireditvi so orisali pot razvoja društva od ustanovitve pa do danes, se zahvalili financerjem, sodelujočim organizacijam, podpornikom in vsem prostovoljcem društva, ki že 20 let nesebično soustvarjajo našo zgodbo. Zbrane so nagovorili predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, Borut Sever, župan Občine Slovenske Konjice, Darko Ratajc, dolgoletna predsednica Julijana Kralj in aktualna predsednica Barbara Slaček, ki je Občini Slovenske Konjice in dolgoletni predsednici in ustanoviteljici društva Julijani Kralj podelila priznanje. Julijana Kralj pa je najzaslužnejšim prostovoljcem podelila zahvalne listine. Prireditev je povezovala mag. Tjaša Kangler, s svojim nastopom pa sta jo obogatila tenorist Tim Ribič in Špela Pokeržnik. V avli Doma kulture je bila na ogled razstava likovnih del člana društva in krajana Arpada Šalamuna ter ročna dela dveh članic Angele Gajšek in Danice Cokan. Na odru v dvorani pa so bila na ogled likovna dela treh članov Marije Magdič, Željka Vertlja in Branka Rupnika. Ob praznovanju obletnice smo izdali tudi zbornik in predstavitveno brošuro.

4

ZA DISTROFIKE JE OBNOVITVENA REHABILITACIJA IZJEMNEGA POMENA Borut Pogačnik

Iztok Mrak Foto: B.P.

Iztok Mrak je strokovni sodelavec Društva distrofikov Slovenije, ki za svoje člane izvaja številne posebne socialne programe in med drugimi tudi Program obnovitvene rehabilitacije, ki ga vsako leto izvajajo v za to opremljenih prostorih v Domu Dva Topola v Izoli. Sicer pa je mišičnih distrofij več vrst in nekatere so bolj napredujoče kot druge. O vseh teh temah boste lahko izvedeli več, če boste poslušali oddajo za invalide na Radiu Štajerski val to soboto, 24. oktobra med 14. in 15. uro na frekvencah 93,7 in 87,6 Mhz.

USPEHI OSLEPELEGA KANTAVTORJA Borut Pogačnik

Aleksander Novak Foto: Žan Kolman

Tisti, ki so večji ljubitelji glasbe, gotovo poznajo Aleksandra Novaka, uspešnega kantavtorja, ki je že večkrat nastopil na festivalu Melodije morja in sonca ter na Slovenski popevki. Z njim pa se bomo pogovarjali to sredo, 21. oktobra, v oddaji Odprta dlan na Radiu Zeleni Val med 10.30 in 11.15 uro. Pogovor pa bodo

5

spremljale tudi njegove uspešnice, ki jih njegovi oboževalci tudi že dobro poznajo, kot Mesto rož, Želel, želela, Do dna, itn.. Na njegovo glasbo so v zvezi Zvezi društev slepih in slabovidnih zelo ponosni, še posebej pa Brane But, ki ga je tudi priporočil za gosta v naši oddaji. Ker večina oddaj Odprta dlan omogoča dvosmerno informacijo, boste lahko našega in vašega gosta v omenjenem času tudi sami lahko pozdravili, bodrili in seveda tudi vprašali, karkoli v zvezi z njegovi glasbo. Pričakujemo vas na telefonski številki 01 786 0 400 ter na frekvencah: 93,1, 97 in 105,30 MHz.

MEDNARODNI DAN GLUHIH – KRANJ 2020 Boris Horvat Tihi

Zlata Crljenko in župan MO Kranj Matjaž Rakovec Gledališka skupina AURIS Kranj Foto: ZDGNS

Mednarodni dan gluhih je praznik, ki ga po vsem svetu tradicionalno obeležujemo več kot pol stoletja. Tudi v Sloveniji je bil to vedno praznik, kjer smo se zbrali uporabniki iz vseh krajev, ampak letos žal ni bilo tako, saj nam je korona virus na mnogih področjih spremenil in pokvaril načrte. Letošnje leto je tudi jubilejno leto za Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS iz Kranja, ki nam je kljub vsem korona ukrepov in predvsem po zaslugi plodnega sodelovanja z matično občino, uspelo organizirati prireditev v počastitev 65 let delovanja društva in obenem tudi v počastitev Mednarodnega dneva gluhih. Na razstavi v galeriji občine se je predstavilo številna dela naših ustvarjalcev in mnoga priznanja, ki smo jih pridobili na tej naši poti. Med številnimi obiskovalci in častnimi gosti prireditve, smo lahko pozdravili našega gostitelja župana mestne občine Kranj Matjaža Rakovca in župana občine Tržič mag. Boruta Sajovica, kakor tudi predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča. Z uvodno točko je prisotne navdušila naša gluhoslepa članica Metka Knez z recitalom pesmi Mavrica, v znakovnem jeziku. Predsednica društva Alenka Dobnikar je v svojem nagovoru spomnila na prehojeno društveno pot in se predvsem zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju in obstoju društva. Pot vsekakor ni bila lahka ampak na koncu štejejo le rezultati in med temi rezultati so zagotovo na prvem mestu naši lastni prostori na naslovu Huje 23a. V vseh teh letih je uspešno društveno pot zaznamovalo veliko članic in članov društva, zamenjalo se je kar nekaj predsednic in predsednikov pa tudi sekretark in sekretarjev. Nemogoče je našteti vse zaslužne, vsekakor se pa spodobi, da se omeni najbolj zaslužne v najbolj prelomnih časih, ko je bilo potrebno sprejemati najbolj pomembne odločitve. In to so takratni predsednik društva Zdenko Tomc in podpredsednik društva Martin Dobnikar ter sekretarka društva Zlata Crljenko. Pomembno vlogo poleg Mestne občine Kranj je odigrala tudi Občina Tržič. izvedba Mednarodnega gluhih Tržič 2010 na katerega mnoge takrat prisotne še vedno vežejo lepi spomini na prijateljsko in zabavno druženje, še vedno živi v naših spominih. Korona in številni ukrepi so slehernemu zaznamovali vsakdanje življenje, še najbolj pa osebam z okvaro sluha saj nam je obvezna uporaba zaščitnih mask močno omejila možnosti komuniciranja. Kako pomembna je

6

komunikacija in kako travmatične posledice prinaša odrinjenost od družbenega okolja, je v svoji točki prikazala gledališka skupina AURIS Kranj. Slavnostni govornik in gostitelj prireditve župan Matjaž Rakovec se je v svojem nagovoru spomnil našega prvega srečanja še v predvolilnem obdobju v prostorih našega društva, in že takrat so se v sproščenem pogovoru porajale ideje in načrti, ki zdaj v času županskega mandata že dajejo vidne rezultate. Zagotovo je med najpomembnejšimi pobuda ustanovitve Sveta invalidov MO Kranj, ki sistematično odpravlja ovire s katerimi se soočajo vsi invalidi v matični občini in s tem je mesto Kranj na dobri poti, da si kaj kmalu pridobi tudi naziv Občina po meri invalidov. Vrhunec prireditve pa so bile zaključne besede župana Rakovca, ki je dolgoletni sekretarki Zlati Crljenko podelil priznanje občine za dolgoletno delovanje in za vsa dobra dela, ki jih je naredila za gluhe in naglušne občanke in občane kranjske občine. Vsekakor zasluženo priznanje v prave roke in na pravem mestu kar nenazadnje potrjuje tudi dolg, glasen, spoštljiv in ganljiv aplavz vseh prisotnih. Res spoštovanja vredna gesta župana in občine Kranj kar je samo še ena potrditev več, da smo na pravi poti in lahko nas samo veseli, da to vedno bolj prepoznava tudi družbeno okolje. V zahvalnem govoru se je Zlata Crljenko zahvalila za prejeto priznanje ter za sodelovanje vseh prisotnih. Že res, da je gluhota nevidna invalidnost, ampak ravno po zaslugi prijaznih ljudi in takšnih prireditev, postaja vedno bolj vidna, slišana in nenazadnje tudi razumljena. Za lep zaključek prireditve pa je poskrbela še pravnukinja naše najstarejše članice, vnukinja sekretarke in hčerka strokovne sodelavke ter dvakratna svetovna prvakinja v street dance Nia Cimpršek, s plesno točko Navadno dekle, ki prikazuje zgodbo dekleta iz sveta tišine in s tem postavila le še piko na i posebnemu in res nepozabnemu dnevu, ki bo vsem prisotnim še dolgo ostal v prijetnem spominu, da med dobrimi ljudmi ni komunikacijskih ovir. Boris Horvat Tihi je predsednik odbora naglušnih pri ZDGNS.

NA OBISKU PRI LABODIH Borut Pogačnik

Foto: E.Z.

Številnim invalidom je v tem času velikokrat še posebej hudo, ker so lahko osamljeni in tudi napovedi za bližnjo prihodnost niso obetavne. Veliko jim pomeni, če jim izvajalci posebnih socialnih programov namenijo tudi možnost druženja, kadar je to mogoče. Seveda pod vsemi varnostnimi ukrepi, ki so za ta čas nujni. Tako je Slava Zorc, izvajalka posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, organizirala obisk bližnjega jezera, kjer so lahko hranili labode. Včasih je potrebno tako malo, da lahko uporabniki občutijo nekaj veselega in se med seboj tudi hrabrijo.

7

»RAJE KOT BOLNIKI SMO OSEBE S KVČB!« Mateja Saje

Tiskovna konferenca KVČB Foto: KVČB

V želji po čim boljšem ozaveščanju širše javnosti je Društvo za KVČB v sodelovanju s podjetjem Janssen 8. oktobra 2020 v prostorih Triglav Laba organiziralo tiskovno konferenco. Zaradi omejitev, ki so v veljavi, smo omogočili ogled konference članom Društva in novinarjem preko spleta oziroma »on line«. Na konferenci smo spregovorili o Kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB). Kako se spopasti z njo, kako si kljub težki diagnozi poskušati ustvariti sprejemljiv vsakdanjik, kako je z zaposlovanjem, kakšna je vloga zdravnikov in medicinskih sester ter nenazadnje, kaj lahko k boljši kvaliteti življenja bolnikov doda Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB). KVČB močno zaznamuje življenja bolnikov, saj je doživljenjska in spremlja obolele do konca življenja. Poleg ostalih težav se osebe s to diagnozo soočamo tudi z izzivi na področju zaposlovanja. Na srečo sodobne možnosti zdravljenja in celostna podpora bolnikom s KVČB omogočajo, da se iz bolnikov prelevimo v osebe s KVČB ter živimo bolj kvalitetno življenje brez omejitev, kar je bilo poudarjeno na pogovoru z novinarji, na katerem so sodelovali dr. Nataša Smrekar specialistka interne medicine, Renata Šibli prav tako specialistka interne medicine, Dušan Baraga specialist družinske medicine, Tadeja Polanc diplomirana medicinska sestra in Mateja Saje, predsednica Društva za KVČB. Zdravnici specialistki interne medicine, sta predstavili kaj je KVČB, kamor sodita Chronova bolezen in ulcerozni kolitis ter kako poteka zdravljenje bolezni. Na pogovoru je bilo govora tudi o obravnavi KVČB v ambulanti družinskega zdravnika. Dušan Baraga se je dotaknil tudi področja zaposlovanja. Sogovorniki so se strinjali, da so biološka zdravila nov mejnik, če ne celo revolucija v zdravljenju KVČB. Tadeja Polanc, diplomirana medicinska sestra, pa je podrobneje orisala, kako se osebe s KVČB soočajo z izobraževanjem na področju aplikacije bioloških zdravil. Nekatere od njih si lahko aplicirajo oboleli tudi sami doma. Vloga Društva za KVČB je neprecenljiva Kot predsednica društva sem poudarila, da je na področju izobraževanja bolnikov, ostale javnosti in zdravstvenih strokovnjakov, neprecenljiva vloga Društva za KVČB. V društvu smo v zadnjih 16 letih veliko časa, energije in znanja posvetili izobraževanju. KVČB je namreč v javnosti še vedno slabo poznana, pa tudi dokaj redka bolezen, zato bolniki pogosto naletimo na nerazumevanje okolice. Izvajamo strukturirane programe izobraževanja za otroke, mlade in odrasle bolnike, pri katerih sodelujemo s specialisti gastroenterologi. Če smo namreč bolniki dobro izobraženi in poučeni, smo lahko tako rekoč bolniki-izvedenci za svojo bolezen, bistveno lažje in bolje sodelujemo pri vodenju in zdravljenju svoje bolezni. Izobraževanje smo razširili tudi na delodajalce, kar je naletelo na zelo dober odziv. Bolnikom pa omogočamo tudi številna medsebojna druženja, kjer si izmenjujejo izkušnje.

8

IZJEMNA POZORNOST ODDAJI

Dr. Vinko Gorenak Foto: B.P.

Oddaja z državnim sekretarjem v Vladi RS dr. Vinkom Gorenakom je doživela izjemen uspeh na Radiu Zeleni Val, saj so jo povzele še druge lokalne radijske postaje, pa tudi želja poslušalcev je bila, da so oddajo ponovili še včeraj, v nedeljo ob 20. uri. Na voljo pa je tudi v arhivu Radia Zeleni Val: http://arhiv.zelenival.com/arhiv/release/odprta-dlan-vinko-gorenak/

V izjemno odprtem pogovoru z Borutom Pogačnikom, je Vinko Gorenak povedal marsikaj o svojem življenju, soočanju s smrtjo, samomori, delikti in socialnimi stiki ter delom. Zanimiva je tudi pot, ki je, kar zadeva kariero, pričela na enem najbolj prometnih celjskih križišč, kjer je še kot dijak Pedagoške gimnazije Celje, usmerjal promet kot prometni miličnik ter se kasneje nadaljevala v vlogi komandirja Postaje Milice v Celju ter celjskega okrožja, kar bi danes lahko poimenovali policijska uprava. Tudi njegov odhod med politike in na številne funkcije ni bil slučajen. Vse to pa lahko preberete tudi v njegovi knjigi »Policist in politik«, ki je izšla te dni. Oddaja, ki ji je vredno prisluhniti.

HALO, ZIFS…? Poberki iz dežurne svetovalne službe

Pokličite nas na 041 381 679, vse dni v tednu med 8.00 in 21.00 uro.

Nekaj poberkov iz dežurne svetovalne službe: V tem času, se je zvrstilo veliko klicev po pomoči iz domov za starejše, kjer so razmere, kar zadeva

socialno stisko, izjemno težke. Uporabniki ne morejo in ne smejo iz sob in tudi ne na plano, ker so

ukrepi zdaj še bolj strogi. Posebej težko je za tiste, ki nimajo niti svojega televizorja ali radio aparata,

zato se tisti, ki imajo mobilne telefone redno oglašajo na našo dežurno službo, kot tudi na vse izvajalce

posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja. Tem smo tudi posredovali

vse mobilne številke uporabnikov, tako da so od danes naprej še posebej pozorni na te potrebe.

Kot lahko preberete na prvi strani, vse naše službe delujejo in bodo seveda tudi še v tem času, ne

glede na to, koliko tednov ali mesecev bo kriza še trajala;

Nekateri klicatelji so nas tudi opozorili na težave v zvezi z mučenjem živali. Vse prijave smo

posredovali Živalski policiji, kot se uradno imenuje v javnosti in kjer je dosegljiva na številko 070 500

613. Tako da jih lahko pokličete tudi na to številko, kar bo omogočilo čimprejšnjo rešitev nastalega

problema. Pozdravljamo pa vse tovrstne ljudi z visoko stopnjo empatije, ki jo čutijo do živali in

njihovega trpljenja.

9

ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA ZaVse Karl Destovnik

Zaključna konferenca projekta ZaVse/4All bo 23. oktobra ob 10. uri preko platforme ZOOM Foto: ZIZRS

10

LE ETIČNOST ŠTEJE! Marijan Lačen

KoroškI hribovski izziv K24 Foto: koroska.si

»V 24 urah moram priti do cilja in se bom lahko vpisal v elitni klub izbrancev. Meni je ostala na razpolago do 24-ih ur še nekoliko manj kot ena ura. Kljub 23 urni poti, ki je bila za mano, kljub precejšnji izmučenosti, sem vedel, sem upal, da sem lahko prej kot v 24-ih urah na cilju. Trenutno so bili za to največja ovira krvavi žulji na obeh nogah, ki sem jih dobil v dežju čez smrekovško pogorje. Zato sem sezul čevlje ter v samih nogavicah začel teči proti izhodiščni točki svojega pohoda. Po 23-ih urah hoje sem tekel skoraj eno uro. Ne vem od kje sem jemal moč. A je šlo. Toda na cilj sem pritekel slabih pet minut prepozno. Nisem se vpisal v knjigo, čeprav mi časa ni meril nihče drug kot le jaz sam. Nisem postal član kluba. Drugo leto bom poskusil znova«. K-24 (klub 24 ali Koroška 24) je največji koroški hribovski izziv, ki pomeni da v 24 urah prehodiš (ali pretečeš) okoli 85 km z višinsko razliko okoli 4500m po petih koroških planinah (Uršlja gora, Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca). Kdor v tem uspe postane član kluba- 24. Aktivnost ni športnega značaja (nihče te ne kontrolira), je pa tekmovalnega značaja (s samim seboj) in temelji na popolni planinski etiki: če rečeš da si to opravil, šteje samo tvoja beseda. Doslej se je v 21 letih v klub uspelo vpisati okoli 450 članov iz celotne Slovenije in tujine. Tako se konča pripovedovanje enega od udeležencev v začetku članka, prava napeta zgodba, enega neuspešnih poskusov pri premagovanju zahtevne poti. Pet minut! Po vseh mukah, ponoči, podnevi, po dežju, v megli, 24 ur naporov na meji človeških zmogljivosti in potem zmanjka pet minut. Ni si težko predstavljati, kako huda je lahko skomina, da bi človek rekel, pa saj pet minut v primerjavi s 1440 minutami, pa res ni nič. Po vseh naporih, ki so za mano, pa res imam vso pravico, da teh slabih pet minut preprosto spregledam… Pa vendar? In ravno na tej točki se lomi. Ravno ta zapeljiva skušnjava je tista, ki loči poštenost od nepoštenosti, resnico od neresnice, etičnost od neetičnosti, pravo človečnost od zlagane. In ljudje smo vsak dan, vedno znova in znova, v situaciji, ko nas življenje postavlja v takšne oz. podobne odločitve. Ne vedno tako odločilne, včasih pa seveda še bistveno bolj pomembne. Čeprav so odločitve po vsebini lahko pomembno različne, je njihova

11

etična komponenta vedno enaka. Vedno stojimo pred »dilemo« ali lahko v svojem lastnem interesu resnico malo sebi prikrojimo, ali ne. Vsaj malo, čisto malo, saj s tem ne bo nihče prizadet' Pa saj tudi nihče ne bo videl, da sem bil malo, čisto malo nepošten? Videl in vedel bom le jaz? Ampak v končni fazi je ravno to kar vidim jaz, sam, najbolj pomembno in obvezujoče, za mojo mirno vest. Ampak v družbi, kjer se moramo stalno potrjevati, je tisto kar v sebi vidim jaz, vedno bolj manj pomembno. Če hočem biti navzven potrjen in priznan je pomembna fasada, moja vest pri tem ne šteje, preprosto za njo ni prostora, pravzaprav mi je celo v napoto. Pa tako mogoče, če imajo takšen vzorec, razmišljajo že otroci, pa naprej kot mladostniki in nazadnje kot odrasle osebe, doma, v družbi, na delovnem mestu. Pa potem iz tistega čisto malo to raste in se razvija in to postane naš vsakdan, v vseh porah našega življenja. Postane normalno. Pa če samo pogledamo v politiko vseh časov…lažne obljube, lažna prepričevanja, lažna dejstva…so kar nekakšen standard, ki nas bolj malo prizadene ali preseneti, kot da bi bilo to normalno. Ne, pa ni. Vedno za tem stoji nepoštenost, neetičnost, neresnica, ki nas bi morala prizadeti, ki jo bi morali obsoditi, ki bi morala biti izločena. Tako vsak dan bolj živimo v zlagani družbi. V družbi kjer je pomemben močan glas, zunanja fasada, všečne izjave in vse manj resnica, poštenost, etičnost. In to gre naprej in naprej kot ogenj v vetru, po principu vzgleda: ja zakaj pa jaz ne bi, če lahko sosed, zakaj pa jaz ne bi, če lahko politiki. Le ti nam bi morali biti vedno en sam velik vzgled kristalno čiste poštenosti in etičnosti, saj so vendar predstavniki države, naše skupne svetinje. V politiki je toliko laži, sprenevedanja, blefiranja, nezakonitosti, nepoštenosti, da je človeka kar strah. Strah živeti v družbi, ko ne veš komu in kaj v najvišjih državnih strukturah sploh še lahko verjameš. To pa ima za posledico nelagodnost, nezaupanje in nezadovoljstvo. In Slovenci smo ravno zaradi tega vse bolj in bolj nezadovoljni državljani. Tako in zaradi tega je naša etičnost vsak dan na novem preskusu in če hočemo ostati pošteni do samih sebe, nas nobeno neetično dejanje okoli nas ne sme vreči iz tira in prepričanja, da le poštenost šteje. In samo od nas je odvisno, koliko bomo etična načela kršili, koliko bomo drugim dopuščali, da jih kršijo. Koliko bomo, ali ne bomo, visoko etični ljudje, z mirno vestjo, da si tudi tistih slabih pet minut do cilja nismo prigoljufali. In takrat se bomo počutili moralno vzvišeni nad lažmi in nepoštenostjo. Ker le etičnost šteje! In vzgled etičnosti mora postati standard naših življenj, ne pa znak naivnosti in slabosti kar danes žal je. Marijan Lačen je nekdanji dolgoletni direktor znanega CUDV Črna na Koroškem, predsednik Društva specialne olimpiade Sožitja, publicist in alpinist.

Sporočevalca izdaja Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3, p.p. 2539, 1109 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik

Tajnica uredništva: Katarina Lukešević Telefon: 041/381-679 e-naslov: info@zifs.si

Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 2630 – 3639 Uredniški odbor sestavljajo: Borut Sever (NSIOS), Luka Pavlin (ZDSSS), Anton Petrič (ZDGNS), Jože Globokar

(ZPS), Pavel Kranjc (ZMS), Drago Perko (Zveza ŠIS – SPK), Jože Ocvirk (Društvo za zdravje naroda), Klemen Porenta (Sonček), Niko Kostjukovskij (predstavnik bralcev)