DIPLOMA Anika Legat - upr · škode (Olweus, 1998). Olweus (1995, v Pušnik, 2012, str. 134) navaja mogoče psihološke vzroke ali motive nasilnih vedenj, ki so med seboj povezani:

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANIKA LEGAT

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

prve stopnje Edukacijske vede

Diplomsko delo

VLOGA ŠOLSKIH DELAVCEV PRI

MEDVRSTNIŠKEM NASILJU

Anika Legat

Koper 2016

Mentor: prof. dr. Mitja Krajn čan

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so me pri nastajanju diplomskega dela podprli.

Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Mitji Krajnčanu za vso strokovno podporo

in čas, ki ga je vložil za pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici Mojci Markač in strokovni prevajalki za angleščino

Mateji Lokovšek.

Zahvala gre tudi vsem šolskim delavcem in učencem, ki so s svojim

sodelovanje pripomogli k nastajanju tega diplomskega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anika Legat, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Edukacijske vede,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 5. 9. 2016

IZVLEČEK

V zadnjih letih postaja (med)vrstniško nasilje stalnica v šolskem okolju. Mladi, ki

prehajajo v obdobje odraslosti, se na svoji poti srečujejo z raznimi ovirami, ki jih včasih

želijo rešiti z nesprejemljivim vedenjem – agresijo in nasiljem. Vse pogostejše

pojavljanje bullyinga pa je sprožilo razne raziskave s področja obravnave in

preprečevanja nasilja v šolskem prostoru. Različni avtorji menijo, da se nasilje v šoli

povečuje, ob enem pa ugotavljajo, da so šolski delavci premalo seznanjeni z načini

obravnave in preprečevanja nasilja ali pa jih je strah reakcij nasilnežev, ki bi jih njihovo

posredovanje povzročilo.

V diplomskem delu smo pregledali nekaj obstoječih aktov, ki obravnavajo

preprečevanje in obravnavo nasilja v šoli, s tem smo želeli raziskati pomen in vlogo

šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. V empiričnem delu smo iskali dokaze za

potrditev ali zavrnitev raziskovalnih hipotez.

Šolski delavci v večini menijo, da se medvrstniško nasilje na šolah ni niti povečalo

niti zmanjšalo, se pa o njem in njegovih posledicah veliko več govori. Ugotovili smo, da

večina šolskih delavcev ne pozna vseh svojih odgovornosti, pravic in dolžnosti za

pravilno reagiranje pri pojavu nasilja v šoli. V povprečju se šolski delavci raje

poslužujejo modelov preprečevanja ali modelov za obravnavo nasilja, nekoliko manj pa

se poslužujejo primerov dobrih praks s katerimi bi posredno preprečevali nasilje v

šolah, in katere je leta 2004 predstavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Klju čne besede: medvrstniško nasilje, učenci – vrstniki, šolski delavci, zaznava,

obravnava in preprečevanje nasilja.

ABSTRACT

The role of teachers at peer violence

In the past years peer violence has become a permanent issue in schools. Young

people, who are entering adulthood, are facing many obstacles, which they sometimes

try to solve by unacceptable behavior – aggression and violence. The increase of

bullying has led to many researches in treating and preventing violence in schools.

Different authors believe that peer violence in schools is increasing and at the same

time school workers are not informed enough how to act and prevent violence or they

are scared of the bully’s reaction if they intervene. This undergraduate thesis analyses

some of the existing acts about treating and preventing violence in schools. The aim

was to determine the significance and the role of school workers in peer violence. In

the empirical part we searched for confirmation or rejection of the hypothesis.

The majority of school workers believe that peer violence in schools hasn’t

increased or reduced, however, there is much more information about its

consequences. Many school workers are not aware of all their responsibilities, rights

and duties when faced with peer violence in schools. On average, school workers

prefer to prevent or treat violence. Less often they use good practice, which would

directly prevent violence in schools and which was introduced by the Ministry of

Education in 2004.

Key words: peer violence, pupils – peers, school workers, recognizing, treating

and preventing violence.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3

2.1 Opredelitev nasilja .......................................................................................... 3

2.1.1 Kaj je nasilje? .......................................................................................... 3

2.1.2 Vrste nasilja ............................................................................................ 3

2.1.3 Vzroki in posledice .................................................................................. 4

2.1.4 Pojav medvrstniškega nasilja v šoli, BULLYING ...................................... 5

2.2 Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju .......................................... 7

2.2.1 Prepoznavanje nasilja ............................................................................. 7

2.2.2 Vključenost pri odpravi, zmanjšanju ........................................................ 8

2.2.3 Nasprotniki nasilja ..................................................................................10

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................15

3.1 Opredelitev problema ....................................................................................15

3.2 Namen in cilji raziskave .................................................................................16

3.3 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................16

3.4 Metodologija ..................................................................................................16

3.4.1 Raziskovalne metode .............................................................................16

3.4.2 Pripomočki .............................................................................................16

3.4.3 Raziskovalni vzorec ...............................................................................17

3.4.4 Opis postopka zbiranja podatkov ...........................................................17

3.4.5 Opis obdelave podatkov .........................................................................17

3.5 Rezultati in razprava .....................................................................................18

3.5.1 Podatki o anketirancih ............................................................................18

3.5.2 Definicija nasilja .....................................................................................18

3.5.3 Prepoznavanje nasilja ............................................................................19

3.5.4 Vloge v nasilnih situacijah ......................................................................21

3.5.5 Nasilje v šoli ...........................................................................................21

3.5.6 Komunikacija ..........................................................................................26

3.5.7 Obravnava nasilja ..................................................................................26

3.5.8 Preprečevanje nasilja .............................................................................27

3.5.9 Pogostost pojavljanja nasilja ..................................................................30

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................31

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................33

6 PRILOGE .............................................................................................................35

KAZALO PRILOG

Priloga 1 ......................................................................................................................35

Priloga 2 ......................................................................................................................38

KAZALO PONAZORIL

Preglednica 1: Prepoznavanje oblik nasilja .................................................................19

Preglednica 2: Šolske situacije nasilja .........................................................................21

Preglednica 3: Pogostost pojavljanja oblik nasilja ........................................................24

Preglednica 4: Dejavniki nasilja ...................................................................................25

Preglednica 5: Preventivni modeli preprečevanja nasilja .............................................27

Preglednica 6: Primeri dobrih praks .............................................................................29

Legat, Anika (2016): Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju. Diplomsko delo. Koper. UP PEF.

1

1 UVOD

Otroštvo in mladost sta v današnji družbi bolj ali manj zahtevni obdobji. Velikokrat

se ravno zaradi tega zgodi, da je vedenje otrok drugačno od naših pričakovanj. Vpliv

množičnih medijev je čedalje močnejši in negativen, kar se odraža tudi v sekundarni

socializaciji. Otroci in mladostniki se čedalje manj družijo, pogovarjajo in soočajo s

problemi izven virtualnega sveta, kar se kaže v slabši sprejemljivosti realnega (sveta).

Posledice takega stanja so nestrpnost, sovražnost in agresivnost do drugačnosti, kar

se v zadnjem času množično pojavlja v šolskem okolju.

Šolarji so redkeje strpni in sprejemljivi do drugih, svojo jezo, nestrinjanje, agresijo

pa najlažje sprostijo z nesprejemljivim obnašanjem – nasiljem. Mlade osebe so v šoli

čedalje svobodnejše, kar jim včasih »da krila« pri odločitvi za neprimerno vedenje.

Učenci so mnenja, da jim učitelj ne more nič oziroma nanj ne gledajo kot na grožnjo ali

osebo vredno strahospoštovanja. Zato se v tem diplomskem delu posvečamo

predvsem pomenu šolskih delavcev in njihovi nalogi v takšnih situacijah.

Šola mora kot vzgojno-izobraževalna institucija zagotoviti ustrezen nadzor odraslih

nad učenci, vendar pa se kljub močni zavzetosti nasilju ne more popolnoma

zoperstaviti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtev,

nasilnež, oboje ali pa le kot opazovalec. Olweus (1993) navaja, da lahko o

medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je učenec v daljšem časovnem obdobju

večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem s strani

vrstnika ali skupine vrstnikov. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s trpinčenjem,

ustrahovanjem, tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje (Lešnik

Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc, 2009), lahko pa si ga prevedemo kot »draženje bika«

oziroma »bikovsko« vedenje, pri čemer opisujemo uporabo moči ali nasilja z namenom

prestrašiti ali poškodovati druge ljudi (Dekleva, 1995).

Nedavne raziskave so pokazale, da je med višjimi razredi osnovnih šol čedalje več

nasilja, kar 24,1 % učencev pravi, da so se že znašli v vlogi žrtve (Cvek in Pšunder,

2013). Dekleva (1996) poudarja, da je za »novo« občutljivost za medvrstniško nasilje

krivo današnje zavedanje otroških potreb in razvoja, vedno večji poudarek na

človekovih in otrokovih pravicah ter odgovornosti odraslih za njihovo uresničevanje.

Ob enem pa podobne raziskave pokažejo, da so pedagoški delavci (z izjemo

socialnih delavk) zelo slabo ozaveščeni o pomenu ter preventivnih postopkih

preprečevanja medvrstniškega nasilja (Testen, 2015).

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna sta pomen in vloga šolskih delavcev

pri medvrstniškem nasilju – BULLYING-u. Predvsem nas zanima, kakšna je njihova


2

naloga pri zaznavi, odpravljanju ter preprečevanju nasilja. Zanima nas tudi, v kolikšni

meri njihovo ravnanje odstopa od predpisov.

V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojma nasilje in agresija, predstavili vrste

nasilja ter raziskali vzroke in posledice nasilnih ravnanj. V zadnjem delu pa smo

pregledali strokovno literaturo, ki obravnava pojav medvrstniškega nasilja v šolah.

Pregledali smo literaturo, s pomočjo katere smo v nadaljevanju lahko predstavili vlogo

šolskih delavcev pri zaznavi, obravnavi in preprečevanju nasilja v šoli.

V empiričnem delu smo z anketiranjem šolskih delavcev pridobili podatke o njihovih

stališčih in pogledih na medvrstniško nasilje, poznavanju njihovih odgovornosti in

dolžnosti pri obravnavi in preprečevanju nasilja.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Opredelitev nasilja

2.1.1 Kaj je nasilje?

Za lažje razumevanje pojava nasilja moramo najprej definirati njegov pomen. V

Slovarju slovenskega knjižnega jezika (spletna izdaja) zasledimo, da je nasilje

»dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska«. Torej bi lahko trdili, da so

nasilna dejanja tista dejanja, pri katerih želi posameznik za dosego svojega cilja

uporabiti ali izrabiti silo ali moč.

Nasilja ne moremo obravnavati samostojno, saj gre z roko v roki s pojmom

agresije. Berkowitz (v Ule, 2005, str. 225) navaja, da je »agresija vedenje, s katerim se

namerava koga fizično ali duševno prizadeti ali oškodovati nekoga drugega«. Beseda

agresija ima v vsakdanjem življenju negativen prizvok, kar posledično stigmatizira

osebe, katerih ravnanja označimo za agresivna. Pušnik (2012) meni, da so agresivni

odzivi na določen dražljaj pogojeni, kar pomeni, da bi se s spremembo pogojev

dražljaja agresivnost zmanjšala. Po tem bi lahko menili, da lahko s pravimi pristopi in

(pre)oblikovanjem dražljajev močno omilimo ali pa celo popolnoma odpravimo

agresivna vedenja posameznikov in s tem veliko pripomoremo k zmanjševanju in

odpravljanju nasilja.

2.1.2 Vrste nasilja

Poznamo več delitev nasilja. Prva delitev, ki jo avtorji najpogosteje omenjajo je

delitev na prikrite in neprikrite oblike nasilja (Pušnik, 2012). Pri tem gre za delitev med

oblikami nasilja, pri katerih so samo nasilje in njegove posledice vidne (fizično nasilje)

ali pa jih je težje zaznati (psihološko nasilje).

Druga in najpogostejša oblika delitve nasilja pa je delitev na (Ministrstvo za šolstvo

in šport, 2004):

• telesno ali fizično nasilje (pretepi, brcanje, spotikanje, odrivanje, lasanje …),

• verbalno nasilje (zbadanje, žaljivke, laganje, širjenje lažnih govoric, zmerljivke

…),

• psihično ali psihološko nasilje (socialna izključenost, osamitev, stigmatizacija

…),


4

• izsiljevanje – ekonomsko nasilje (izsiljevanje za denar ali druge materialne

dobrine),

• spolno nasilje (otipavanje, nadlegovanje) in

• spletno nasilje – cyberbullying (neprimerna ali sovražna e-pošta, SMS

sporočila, blokiranje, žaljenje ali širjenje lažnih govoric po spletu, družabnih

omrežjih, prepričevanje v razkrivanje zasebnih vsebin.

2.1.3 Vzroki in posledice

V zadnjem času veliko skrb vzbujajo pogosta ponavljajoča se sovražna nagnjenja

močnih posameznikov ali skupine učencev nad šibkejšimi vrstniki, ki se niso zmožni

braniti. Cilj takega vedenja je zastraševanje ter prizadevanje bolečine ali (materialne)

škode (Olweus, 1998).

Olweus (1995, v Pušnik, 2012, str. 134) navaja mogoče psihološke vzroke ali

motive nasilnih vedenj, ki so med seboj povezani:

• »Prvi je močna želja po moči in dominantnosti. Nasilneži radi vidijo, da se jim

drugi podrejajo in imajo lahko nad njimi nadzor.

• Drugi motiv izvira iz družinske vzgoje, kjer primanjkuje ljubezni in spoštovanja

otroka pa tudi preostre kazni staršev. To lahko vodi do sovraštva okolja in s

tem povezano željo po ustvarjanju trpljenja drugim ter doživljanjem

zadovoljstva ob tem.

• Zadnji motiv so koristi, nasilneži nad žrtvami pogosto izvajajo ekonomsko

nasilje, kjer od njih zahtevajo materialne dobrine ali denar.«

Nasilna dejanja lahko na posamezniku pustijo različne posledice, te lahko vplivajo

na fizično ali duševno zdravje. Posamezniki, ki so (pogosto) žrtve nasilnih ravnanj

postanejo pogosto bolj tesnobni, anksiozni, depresivni, ravnodušni, zaskrbljeni,

zaznajo bolečine v trebuhu, glavi, lahko močijo posteljo, imajo težave z nespečnostjo, s

prehranjevanjem pa tudi z močnim padcem samopodobe in nižjim samospoštovanjem.

Žrtvam nenadno pade šolski uspeh in niso več tako zainteresirane za šolsko delo, zato

je vloga učitelja ključnega pomena pri spremljanju učenčevega napredka in hitro

reagiranje ob nenadnih spremembah.

Medvrstniško nasilje – bullying pa pušča posledice tudi na povzročiteljih nasilja.

Nasilneži se navadno agresivno obnašajo tudi zunaj šolskih prostorov, kar vpliva na

slabe socialne odnose in morda celo izkušnje s policijo. Povzročitelji včasih ne


5

dokončajo šolanja, nimajo možnosti zaposlitve, težje si ustvarijo družino in morda

prenesejo nesprejemljive vedenjske vzorce na svoje otroke (Pušnik, 2012).

2.1.4 Pojav medvrstniškega nasilja v šoli, bullying

»Nasilje v šoli se neposredno dogaja v prostoru medosebnih odnosov, socialnih

vlog, skupinske dinamike, komunikacije v šolskem prostoru. Nanj vplivajo struktura

osebnosti vpletenih subjektov, njihove intelektualne in psihofizične sposobnosti ter

emocionalna pismenost, identiteta, primarna socializacija v najširšem smislu,

izkušnje, vrednote, klima v šolskem okolju, biološki in družbeni spol itn. Praviloma

gre za nasilje, kjer so vpleteni subjekti poznani, zato ga imenujemo tudi

subjektivno nasilje.« (Lešnik Mugnaioni idr., 2009, str. 46).

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (2004) je predstavilo nekaj glavnih rizičnih

dejavnikov, ki so po njihovem mnenju (posredno ali neposredno) ključni razlogi za

povzročitev nasilnih ravnanj. Opozorili so na pomembnost odnosov med učitelji in

učenci, učni uspeh, socialno klimo znotraj posameznega oddelka in cele šole, velik

vpliv naj bi imelo tudi posnemanje nesprejemljivih vedenjskih vzorcev »medijski

junakov«. Poudarili so, da moramo za temeljito obravnavo nasilnega vedenja

prepoznavati njegove vire v globino, ne smemo se omejiti le na šolski prostor, zato so

izpostavili še nekaj pomembnih dejavnikov, vezanih na razmerje v družini. Posebno so

izpostavili brezposelnost enega ali obeh staršev, posnemanje nasilnih vedenjskih

vzorcev staršev, »brezbrižna« vzgoja ali celo nasilje v družini.

Olweus (1993) navaja, da lahko o medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je

učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju

oziroma negativnim dejanjem s strani vrstnika ali skupine vrstnikov. S problematiko

medvrstniškega nasilja so se kot prve države pričele ukvarjati Anglija, ZDA in

skandinavske države, zato za medvrstniško nasilje najpogosteje zasledimo izraz

»bullying«. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s trpinčenjem, ustrahovanjem,

tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).

Žrtve nasilja

Zabukovec Kerin (2002) deli žrtve nasilja med pasivne in izzivalne. Pasivne žrtve

so velikokrat občutljive, inteligentne, nadarjene, nežne, morda celo izstopajo iz


6

povprečja, imajo (vizualne) posebnosti – očala, kožni izpuščaji, zobni aparat,… V

zadnjem času pa so žrtve lahko tudi osebe druge narodnosti ali veroizpovedi

(zanemarjanje, nespoštovanje medkulturnosti). Taki posamezniki se pogosto zaprejo

vase, postanejo negotovi, tesnobni, sramežljivi, vse te lastnosti pa ga lahko pripeljejo

do zmanjšanja socialne vključenosti, odmaknjenosti ali pa celo do (poskusa)

samomora (Gorenjak, 2009).

Učenci, ki so pogoste žrtve (medvrstniškega) nasilja, lahko v šoli postanejo manj

uspešni, šolski uspeh pade, postanejo osamljeni, bojijo se sami priti v šolo, iz šole

prihajajo poškodovani, … Pomembno je, da učitelji hitro prepoznajo takšne učence in

se jim poskusijo na varen način približati. Učenec mora učitelju zaupati in z njim

ustvariti prijateljski in iskren odnos. Učitelj mora učenca pripraviti do tega, da mu ta

zaupa in se ob enem počuti varnega, ko učitelju zaupa izkušnjo nasilja (Zabukovec

Kerin, 2002). Raziskava, ki jo je izvedla Lešnik Mugnaioniova s sodelavci (2009), je

pokazala, da najpogosteje nasilje med učenci zaznajo razredniki (53,7 %) in učitelji

(51,1 %), zaskrbljujoč pa je podatek, da le 30 % žrtev o nasilnem dejanju sporoči

sama.

Povzročitelji nasilja

Povzročitelji nasilja ali nasilneži so pogosto agresivni. Svoja nestrinjanja velikokrat

izražajo z nasilnim in grobim vedenjem do drugih (tudi učiteljev). V primerjavi z drugimi

učenci imajo pozitiven donos do nasilja in uporabe sile za dosego ciljev, so nagle jeze

in pogosto na nestrinjanja odreagirajo »vročekrvno«. Agresivni učenci imajo velikokrat

željo po nadvladi in obvladovanju drugih, hkrati pa so nezmožni empatije in vživljanja v

vlogo žrtve. Nasilneži so največkrat dečki, telesno močni in z vodstvenimi

sposobnostmi, dekleta pa svojo »moč« uporabijo na manj vidne načine z oblikami

nadlegovanja, obrekovanja, manipulacije, socialne izključenosti … (Pušnik, 2012).

Nasilni učenci pogosto veliko časa preživijo na ulici, med vrstniki, na družino niso

vezani, saj kaj kmalu postanejo samosvoji in neodvisni. Pušnik (1997, v Pušnik, 2012)

je raziskala, da so taki učenci navadno člani velikih družin, ki živijo v manj ugodnih

stanovanjskih razmerah. V družini se slabo počutijo, saj so mnenja, da jih starši ne

razumejo in se nanje ne morejo zanesti.

Povzročitelji nasilja imajo navadno negativen odnos do šole in učiteljev, hkrati pa

dvomijo v svoje učne sposobnosti. Veliko več pozornosti namenijo kreiranju svoje

priljubljenosti – športne aktivnosti, igre …


7

Opazovalci nasilja

Večino učencev lahko umestimo v skupino opazovalcev, to so tisti učenci, ki ne

prevzemajo nobene vloge nasilja (nasilnež ali žrtev). Značilnosti opazovalcev je, da

stojijo ob strani in ne reagirajo ali pa se le delajo, da ničesar ne opazijo; nekateri

opazovalci lahko celo podpirajo nasilneže, jih spodbujajo ter se posmehujejo žrtvi ali pa

se postavijo na stran žrtve, jo tolažijo, branijo, nudijo pomoč in o dogodku poročajo

pristojni osebi (učitelju) (Salmivalli, Lagerspetz, Bjorkvist, Osterman in Kaukiainin po

Cowie, 1998).

Rezultati številnih raziskav kažejo na to, da se večina opazovalcev ob nasilnih

situacijah počuti slabo, negotovo in neprijetno, vendar le mala peščica (11 %) se

poskuša postaviti v bran žrtvi. Opazovalci navajajo, da jih je strah reagirati, saj menijo,

da bodo morda s tem le poslabšali situacijo ali pa bodo oni naslednje žrtve. Ravno

zaradi tega mora učitelj ustrezno poučiti učence o strategijah reševanja konfliktov in

nasilnih situacij, predstaviti jim mora trening socialnih in emocionalnih veščin ter

spodbujati k ustvarjanju ugodne socialne klime znotraj razreda (Cowie, 1998).

Značilnosti opazovalcev so (Pušnik, 2012, str. 137):

• »Opazovalci so čustveno stabilni, izražajo pozitiven odnos do okolja, do drugih

so prijazni, potrpežljivi, radi pomagajo in zaupajo. V novem okolju se hitro

znajdejo, veliko jim pomeni, kaj si drugi mislijo o njih.

• V družini se dobro počutijo, menijo, da so sprejeti in upoštevani, s straši

ustvarjajo prijeten in zaupljiv odnos. Starši spremljajo njihov šolski uspeh in

delo.

• Opazovalci sprejemajo šolsko organizacijo in program ter so z njo zadovoljni,

do šole in njenih zaposlenih imajo pozitiven odnos, radi se učijo. Menijo, da jih

sošolci sprejemajo in z njimi ustvarjajo prijetno šolsko klimo in socialne

interakcije.«

2.2 Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilj u

2.2.1 Prepoznavanje nasilja

Nasilje v šoli je v zadnjih letih postalo nekaj neizbežnega. Skoraj da ne moremo

več najti skupine učencev, pri kateri ne bi kdaj pa kdaj prišlo do nesoglasij in

posledično (včasih) tudi do nasilja. Takih situacij ne moremo popolnoma izkoreniniti,

lahko pa jih zmanjšamo in nekoliko omilimo, vendar pa je za čim učinkovitejšo

preprečevanje potrebna zgodnja zaznava. Tem hitreje zaznamo konflikt ali nasilje,


8

hitrejša in učinkovitejša bo tudi njegova obravnava, s pravo obravnavo pa se bomo v

prihodnje morda celo izognili konfliktu ali nasilni situaciji.

Zaradi različnih oblik nasilja (prikritih in neprikritih) (Pušnik, 2012) je v šolskem

prostoru včasih težko hitro in učinkovito zaznati nasilna dejanja. Fizično nasilje se

najhitreje opazi, saj je samo dejanje kot tudi njegove posledice vidno, nekoliko težje pa

je zaznati psihično ali spolno nasilje. Pri slednjih oblikah se žrtve navadno zaprejo

vase, odmaknejo iz družbe in le redko komu povedo, kaj se dogaja. Ravno zato je

zgodnja zaznava nasilja s strani šolskih delavcev še toliko bolj pomembna. Učitelj, ki

se dnevno srečuje z določeno skupino učencev, bo prej zaznal spremembe v njihovi

medsebojni komunikaciji. Pomembno je, da z njimi vzpostavi korekten, profesionalen in

predvsem prijateljski odnos, kar bo pripomoglo k temu, da se mu bodo učenci zaupali v

težkih situacijah.

Raziskave namreč kažejo (Lešnik Mugnaioni idr., 2009), da nasilne situacije

najpogosteje zazna razrednik (53,7 %) oziroma učitelj (51,1 %), zaskrbljujoč pa je

podatek, da kar 35 % žrtev nikoli ne pove o nasilnih dogodkih. Planinec (2012) je s

svojo raziskavo dokazala zaskrbljujočo realnost, da kar 71 % šolskih delavcev ne ve,

kako se odzvati in rešiti situacijo v primeru nasilja. Nekateri menijo, da je to prevelika

odgovornost, spet drugi izpostavljajo strah, da bi izgubili zaupanje učencev, če bi jih

kaznovali.

2.2.2 Vklju čenost pri odpravi, zmanjšanju

Strokovnjaki so si čedalje bolj neenotni, ko govorimo o pogostosti pojavljanja

nasilja. Nekateri menijo, da ga je čedalje več, zaradi močnega vpliva medijev, spet

drugi pravijo, da ga je enako, le manj prikrit je. Nekoč je bilo vsakdanje, da te je učitelj

ali sošolec vzgojno udaril, danes pa je družba to poimenovala (medvrstniško) nasilje

(Pušnik, 2012). Ampak ne glede na to, ali je nasilnih ravnanj več, manj ali enako, se je

potrebno z njimi skrbno in načrtno spoprijemati.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je leta 2004 izdalo smernice z načeli

spoprijemanja z nasiljem v šoli:Učni načrti in vsebine morajo temeljiti na področjih

razumevanja samega sebe in drugih, (samo)spoštovanju, razumevanju drugačnosti, na

znanju in socialnih spretnostih (izražanje čustev, razumevanje medosebnih razlik,

spretnost odločanja).

• Oblikovanje pozitivne socialne klime na šoli, ki spodbuja nenasilno reševanje

problemov, oblikovanje okolja, v katerem prevladuje spoštovanje, sprejemanje

različnosti, vzpostavljanje pozitivnega odnosa do drugih.


9

• Ustvarjanje kakovostnega časa, preživetega v šoli (pri pouku in drugih

dejavnostih).

• Odzivno delovanje šole na različnih ravneh (dežurstvo učiteljev na hodniku,

jedilnici, garderobi,… in hitra ter učinkovita reakcija na morebitna nasilna

vedenja).

• Aktivna udeležba vseh članov šole (učitelji, učenci, drugi delavci na šoli) pri

nastajanju hišnega reda. Sobivanje zahteva od posameznika jasnost,

prilagajanje, sprejemanje drugačnega …

• Strokovno izpopolnjevanje šolskega kadra, posebno s področja asertivnega

vedenja, učenje reševanja konfliktov, spoprijemanje z različnimi oblikami

nasilja v šoli …

• Šola je dolžna sodelovati s širšo okolico, s čimer si pridobi znanja s področja

reševanja konfliktov, nasilnega vedenja in njegovimi posledicami (centri za

socialno delo, policija, pravosodni organi).

• Eden pomembnejših dejavnikov je vključevanje staršev v vsakdanje življenje

šole. Starši lahko kot tretja – zunanja oseba najbolje podajo oceno kakovosti

delovanja šole (zaznavanje socialne klime, reševanje konfliktov, obravnava

nasilnih dejanj …).

Poleg načel spoprijemanja je ministrstvo podalo še nekaj ukrepov, kot model

strategije razvoja, kjer poudarja pomembnost vključevanja učencev v delo in življenje

na šoli. Kot priporočene ukrepe predlaga povečanje odgovornosti in skrbi za varnost

šolskega okoliša v času, ko pouk ne poteka; dovoljuje spreminjanje in prilagajanje

učnih načrtov in drugih dokumentov v namene realizacije ciljev za boljšo socialno

kompetentnost učencev; šola mora poiskati najustreznejše oblike dela (individualno,

skupinsko) in pomoči za učence, ki s svojim vedenjem pogosto motijo pouk (med

katere sodijo tudi nasilni učenci); šolska pravila morajo dopustiti prešolanje in nudenje

dodatne strokovne pomoči prešolanemu učencu (če je vzrok prešolanja povezan z

nasilnimi ravnanji); šola mora poskrbeti za svoje zaposlene in prispevati, vzpostavljati

večjo avtoriteto učiteljev (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2004).

Hitra in učinkovita obravnava lahko popravi veliko škode ali pa prepreči, da bi do

nje sploh prišlo. Za razliko od ameriških filmov, kjer večino nasilnih ravnanj obravnava

ravnatelj, jih pri nas obravnava šolska svetovalna služba (75 %) (Lešnik Mugnaioni idr.,

2009).


10

2.2.3 Nasprotniki nasilja

Eden pomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju in obvladovanju nasilnih

ravnanj učencev je njihovo preprečevanje. Šolski delavci se velikokrat znajdejo v

situacijah, ko ne vedo, kako bi ravnali v primerih medvrstniškega nasilja.

V ta namen, je bilo v preteklosti razvitih nekaj modelov za preprečevanja nasilja, v

katere je bilo zajetih pet ključnih predpostavk. Modeli za preprečevanje nasilja delujejo

na povečanju (pre)občutljivosti posameznikov do nasilja v šoli in na njihovem

spreminjanju odnosa do nasilja; razvijajo preventivne dejavnosti za zmanjševanje

dejavnikov tveganja za nasilje; zavzemajo se za hitrejšo in pogostejšo zaznavo nasilnih

dejanj in njihovih znakov, dinamik nasilnih odnosov ter posledic; obravnavajo že

nastala nasilna dejanja, nudijo pomoč žrtvam, povzročiteljem in opazovalcem;

vpeljujejo načine nenasilne komunikacije in izboljšanja medosebnih odnosov, nenasilno

reševanje konfliktov ter napeljujejo k celovitejšemu obvladovanju nasilja v šoli. Poleg

modelov, ki neposredno obravnavajo nasilna dejanja v šoli, se lahko poslužujemo še

modelov za izboljšanje odnosov, komunikacije, samopodobe, socialne vključenosti,

strpnosti, solidarnosti, izražanje čustev, itd., ki pa lahko imajo podoben učinek na

udeležence nasilnih dejanj (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).

Ena boljših oblik posrednega preprečevanja nasilja je razvijanje empatije in skrbi.

Učence moramo naučiti moralne občutljivosti na razumevanje nasilnih dejanj. S tem

pri učencu razvijamo večjo občutljivost na nasilne reakcije, hkrati pa zmanjšujemo

toleranco do nasilja. Raziskave kažejo, da manjša mera empatije pri osebah razvije

večjo možnost za nasilna ravnanja oziroma razvije prezir do bolečine drugih. Ravno

zato imajo vzgojitelji in učitelji pomembno vlogo, biti skrbni in podpirajoči, ob enem pa

vključiti empatijo v vsakdanjik otrok in tako pri njih razvijati uporabnost misli »ne počni

drugim tistega, kar nočeš, da se zgodi tebi.« (Bilič, 2013).

Modele za preprečevanje nasilja ločimo med preventivne modele in modela za

obravnavo nasilja (Lešnik Mugnaioni idr., 2009).

Pri preventivnih modelih zmanjšujemo dejavnike za nastanek nasilja, zavzemamo

se za povečanje občutljivosti in zmanjšanja strpnosti do nasilnih ravnanj,zavzemamo

se za hitrejšo prepoznavo nasilja pri medosebnih odnosih in usmerjamo šole k

celovitejšemu in sistemskemu preprečevanju nasilja – razvoj strategij za preprečevanje

nasilja. Preventivni modeli si prizadevajo za:

• nenasilno komunikacijo,

• konstruktivno reševanje konfliktov,


11

• (vrstniško) mediacijo,

• socialno vključenost otrok,

• razvoj samopodobe in krepitve samozavesti,

• informiranje in poučevanje o človekovih pravicah,

• razvoj socialnih spretnosti,

• razvoj strpnosti in preprečevanje diskriminacije in

• razvoj dobrih medosebnih odnosov in komunikacije.

Modeli za obravnavo nasilja ponujajo:

• psihosocialno, pravno ali druge oblike pomoči žrtvam nasilja,

• zavzemajo se za spremembo agresivnih ravnanj povzročiteljem nasilja,

• žrtvam nudijo varen prostor za umik,

• šole spodbujajo k postavitvi enotnih postopkov in pravil za obravnavo,

• šole seznanijo o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnosti oziroma

dolžnosti prijave nasilja,

• delavce šole informirajo o zakonodaji s področja preprečevanja nasilja in

nevladnih programih za pomoč žrtvam in povzročiteljem (prav tam).

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj primerov preventivnih modelov

preprečevanja nasilja v šoli (Lešnik Mugnaioni idr., 2009). Najprej si bomo ogledali

modele za preprečevanje (med)vrstniškega nasilja:

• Mreža učečih se šol: Strategije za preprečevanje nasilja (izvaja Šola za

ravnatelje). Cilji modela so strokovno izpopolnjevanje šolskih delavcev glede

pristojnosti zunanjih strokovnih institucij, spodbuditi šolski kader za hitrejšo in

učinkovitejšo zaznavo in obravnavo nasilnih situacij.

• Nekomu je mar (izvaja pristojna za Zavod RS za šolstvo, Mojca Pušnik). Cilj

modela je oblikovanje sproščenega, ugodnega delovnega in učnega okolja. Pri

tem smo usmerjeni predvsem na preprečevanje nesprejemljivih motenj

šolskega prostora in zmanjševanje nasilnih ravnanj.

• Nasilje v šolah (izvaja Ministrstvo za notranje zadeve). Model želi učencem in

šolskih delavcem približati delo in vlogo policije ter ozaveščati o nasilju.


12

• Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem reševanju sporov (izvajalec je

Amnesty international Slovenija), želijo učence ozavestiti o (med)vrstniškem

nasilju in mirnem, nenasilnem reševanju konfliktov, ob enem pa spodbujajo k

spreminjanju motrečih ravnanj.

• Ustvarjanje nenasilne šolske klime (izvaja center za socialno delo). S tem

modelom želimo seznaniti učence z njihovimi pravicami, z oblikami

medvrstniškega nasilja ter kako nasilje zaznati, ga preprečiti in poiskati pomoč.

• Preventivne delavnice o nasilju (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo)

želijo učencem predstaviti in oblikovati vrednote in stališča o nasilju, učijo jih

tudi konstruktivnega soočanja in reševanja konfliktov.

• Peerthink – promocija intersekcionalnega pristopa pri preventivnemu delu proti

mladostniškemu nasilju (izvajalec je Mirovni inštitut). Cilj modela je šolske

delavce spodbuditi k uporabi in povezavi (kombiniranju) različnih modelov

preventivnega preprečevanja nasilja med mladimi.

• Predavanja za starše o nasilju (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo).

Poleg učencev in šolskih delavcev je pri preprečevanju nasilja na šoli

pomembno vključiti tudi starše. S tem želimo povečati občutljivost do nasilnih

ravnanj, preoblikovati stališča do nasilja ter informirati splošno o nasilju in

njegovih posledicah.

• Forum: nasilje, izvaja ga Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. S

pomočjo foruma na spletni strani SVIZ se uporabniki (šolski delavci) lahko

dodatno strokovno izobražujejo o različnih vrstah in oblikah nasilja v vzgoji in

izobraževanju, forum podpira razvoj javnih diskusij na temo nasilja.

Naslednji modeli obravnavajo temo nenasilne komunikacije in strpnosti:

• Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših odnosov (izvaja Društvo

mladinski ceh). Cilj modela je spodbujanje učenja nenasilne medosebne

komunikacije.

• Projekt Ljubezen je ljubezen (izvaja ga Amnesty international Slovenija). S tem

modelom želimo mlade seznaniti s pojmom homofobičnega nasilja in pravicami

istospolno usmerjenih. Šole se spodbuja k pogostejšemu odpiranju tem o

spolnosti in spolnem usmerjenju.


13

• Interkulturalnost izvaja društvo Center za pomoč mladim. S tem modelom

želimo med mlade razširiti pomen medkulturnega dialoga, odpraviti predsodke

in ustvarjati boljše medkulturno okolje.

Zadnji sklop primerov predstavljajo modeli za reševanje konfliktov in

(med)vrstniška mediacija:

• Izobraževalni paket Reševanje konfliktov (izvaja Društvo mladinski ceh). Model

želi mladim približati dinamiko razumevanja in reševanja konfliktov.

• Komunikacija in strategije reševanja konfliktov (izvaja društvo Center za

pomoč mladim). Na delavnicah želijo mlade seznaniti z različnimi oblikami

komunikacije in jih usposobiti za nenasilno komunikacijo in reševanje

konfliktov.

• Vrstniška mediacija (izvaja Zavod RS za šolstvo). Pri tem modelu se mladi

učijo mirnega načina reševanja sporov, socialnih veščin, komunikacije in

bivanja v sožitju z drugačnostjo.

• Konstruktivno reševanje sporov: šolska mediacija, vrstniška mediacija in šola

za starše (izvaja Inštitut za mediacijo Concordia). Z izobraževalnimi

delavnicami želimo šolske delavce, učence in starše usposobiti za izvajanje

mediacije. Učijo se koordiniranja, vodenja in reševanja konfliktov.

• Reševanje konfliktov (izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo). Cilj modela je

seznaniti se s pomenom, vzrokom in dinamiko reševanja konfliktov.

• Mediacija – nenasilno reševanje konfliktov (izvaja Društvo za nenasilno

komunikacijo). Udeleženci se naučijo pomena mediacije, naučijo se

spoštljivega in konstruktivnega reševanja konfliktov.

Zgoraj predstavljeni modeli so le peščica vseh modelov za konstruktivno

preprečevanje nasilja v šoli, k temu posredno prispevajo še modeli za razvoj socialnih

spretnosti, razna svetovanja, TOM telefon, pomoč žrtvam nasilja, varne hiše, centri za

pomoč mladim,… .

Nekaj posrednih primerov dobrih praks je leta 2004 objavilo tudi Ministrstvo za

šolstvo, znanost in šport. V ospredje je postavilo osem delavnic s področja razvojno-

raziskovalnega dela. Kot primer dobre prakse je priporočilo preventivno vključevanje

problematike v redno dejavnost šole (redni pogovori, vsebine in teme s področja

pojavljanja nasilja). Ministrstvo je priporočilo tudi izvedbo projekta »Zdrava šola«, s

katerim želi spodbujati in zagotavljati zdrav in varen družabni in naravni prostor. Med

drugim si prizadeva, da bi učenci svojo tekmovalnost usmerili v šport in ne nasilje, zato


14

uvaja projekt »Hura prosti čas«. Posebno pozornost je na ministrstvu pritegnila

organizacija Zveza prijateljev mladine Slovenije s svojim projektom – anonimnim

telefonskim svetovanjem - TOM telefon, pomoč mladim v obdobju odraščanja, ki se

spopadajo z raznimi ovirami. Posebno pozornost je ministrstvo namenilo otroškemu

oziroma dijaškemu parlamentu. S participacijo otrok pri delu in razvoju šole

spodbujamo pri učencih odločnost, zmožnost razprav o pomembnih področjih dela na

šoli ter strpnost do drugačnih mnenj. Kot dobro prakso je ministrstvo priporočilo društvo

»Projekt človek«, ki je samostojni in preventivni program preprečevanja in zniževanja

zlorabe drog in s tem povezanega nasilja.

Zadnja dva priporočena projekta vodita društvo za nenasilno komunikacijo in

UNESCO šola. Slednja vpliva na (pre)oblikovanje učenčevih vrednot, učence uči

demokratičnega in medkulturnega dialoga ter s pomočjo razvoja mediacije razvija

strategije za preprečevanje nasilja.

Torej bi lahko trdili, da imajo šolski delavci veliko ponudb zunanjih izvajalcev za

pomoč pri preprečevanju nasilja v šoli, vendar pa igra tu pomembno vlogo osebni

interes šole, ali se bo odločila za izvajanje katerih od zgoraj omenjenih modelov, ali pa

bo igrala na lastno pest in sama organizirala delavnice, predavanja, projekte, s katerimi

bo želela posredno ali pa neposredno preprečiti ali pa vsaj omiliti pojav nasilja na šoli.


15

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema

Šola mora kot vzgojno-izobraževalna institucija zagotoviti ustrezen nadzor odraslih

nad učenci, vendar pa se kljub močni zavzetosti nasilju ne more popolnoma

zoperstaviti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtev,

nasilnež, oboje ali pa le kot opazovalec. Olweus (1993) navaja, da lahko o

medvrstniškem nasilju govorimo tedaj, ko je učenec v daljšem časovnem obdobju

večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem s strani

vrstnika ali skupine vrstnikov. S problematiko medvrstniškega nasilja so se prve pričele

spopadati Anglija, ZDA in skandinavske države, zato za medvrstniško nasilje

najpogosteje zasledimo izraz »bullying«. V slovenščini lahko izraz bullying enačimo s

trpinčenjem, ustrahovanjem, tiraniziranjem ali kot vrstniško in medvrstniško nasilje

(Lešnik Mugnaioni idr., 2009), lahko pa si ga prevedemo kot »draženje bika« oziroma

»bikovsko« vedenje, pri čemer opisujemo uporabo moči ali nasilja z namenim

prestrašiti ali poškodovati druge ljudi (Dekleva, 1995).

Nedavne raziskave so pokazale, da je med višjimi razredi osnovnih šol čedalje

več nasilja, kar 24,1 % učencev pravi, da so se že znašli v vlogi žrtve (Cvek in

Pšunder, 2013). Dekleva (1996) poudarja, da je za »novo« občutljivost za

medvrstniško nasilje krivo današnje zavedanje otroških potreb in razvoja, vedno večji

poudarek na človekovih in otrokovih pravicah ter odgovornosti odraslih za njihovo

uresničevanje.

Ob enem pa podobne raziskave pokažejo, da so pedagoški delavci (z izjemo

socialnih delavk) zelo slabo ozaveščeni o pomenu ter preventivnih postopkih

preprečevanja medvrstniškega nasilja (Testen, 2015).


16

3.2 Namen in cilji raziskave

Namen empiričnega dela je raziskati v kolikšni meri se šolski delavci za razrešitev

medvrstniškega nasilja poslužujejo uveljavljenih modelov za preprečevanje nasilja in

primerov dobrih praks. Zanima nas, ali menijo, da se je nasilje v zadnjih nekaj letih

povečalo ter kako na njihovi šoli obravnavajo nasilje (zaznava, obravnava,

preprečevanje).

Cilji diplomskega dela so:

• Ugotoviti, kako pogosto se v rednih osnovnih šolah pojavlja medvrstniško nasilje.

• Ugotoviti, kako se pedagoški delavci odzivajo na medvrstniško nasilje.

• Pregledati akte in dokumente ter poiskati pravice in dolžnosti šolskih delavcev,

kako ravnati v kriznih situacijah.

• Podati predloge za izboljšanje ali spremembo nalog pedagoga pri medvrstniškem

nasilju.

3.3 Raziskovalne hipoteze

V empiričnem delu bomo poskusili potrditi ali zavrniti naslednje hipoteze:

• V rednih osnovnih šolah je nasilje čedalje pogostejša oblika komuniciranja med

vrstniki.

• Pedagoški delavci se raje izognejo posredovanju; pogosteje posredujejo pri

večjih, fizičnih obračunih, redkeje pri psihičnih.

• Pedagoški delavci so premalo seznanjeni z načini preprečevanja in

posredovanja, kadar pride do medvrstniškega nasilja.

3.4 Metodologija

3.4.1 Raziskovalne metode

Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno

metodo.

3.4.2 Pripomo čki

V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili anketni vprašalnik.


17

Anketni vprašalnik

Anketni vprašalnik smo zastavili učencem in šolskim delavcem. Anketna vprašanja

smo prilagodili starostni stopnji anketirancev. Vprašanja, namenja učencem, so se

nanašala na prepoznavanje nasilja, pomen nasilja ter njegove posledice (glej Prilogo

1). Pedagoške delavce pa smo spraševali o pogostosti pojavljanja nasilja na njihovi šoli

ter o njegovem (preventivnem) preprečevanju (glej Prilogo 2).

V obeh primerih anketnega vprašalnika smo uporabili vse tri oblike anketnih

vprašanj: odprti, zaprti in kombinirani tip.

3.4.3 Raziskovalni vzorec

Vzorec udeležencev smo izbrali neslučajnostno - namensko in priložnostno. V

raziskovalni vzorec smo vključili 35 šolskih delavcev; socialne pedagoge, psihologe,

socialne delavce in razrednike, učitelje pa tudi ravnatelje na nekaterih osnovnih in

srednjih šolah na Obali (Lucija, Piran, Koper). Poleg šolskih delavcev smo v vzorec

vključili še 96 učencev (v starosti od 13 do 18 let).

3.4.4 Opis postopka zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete. Nekaterim učencem in učiteljem

smo posredovali spletno povezavo do mesta ankete in jih prosili, da k sodelovanju

povabijo še svoje sošolce, prijatelje ali zaposlene.

Veljavnost raziskave smo zagotovili tako, da smo vsebine vprašanj črpali iz

teoretskih izhodišč. Zanesljivost smo dosegli s čim jasnejšimi in enopomenskimi

navodili in vprašanji. Občutljivost smo omogočili s čim večjimi razponi odgovorov.

Merski pripomoček je pred uporabo pregledal še mentor.

3.4.5 Opis obdelave podatkov

Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa na spletni

strani 1KA spletna anketa. Dobljene podatke smo prikazali v obliki tabel, grafov in

frekvenčnih porazdelitev.


18

3.5 Rezultati in razprava

V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov in njihovo analizo.

Anketirali smo šolske delavce in učence, v starosti od 13 do 19 let. Učence smo v

raziskavo vključili izključno zaradi vprašanja o pogostosti pojavljanja nasilja v šoli.

Zanimalo nas je, ali šolski delavci in učenci enako ali vsaj podobno zaznavajo

pogostost nasilnih dejanj na šoli, da bi bili rezultati primerljivi, samo obema skupinama

postavili še vprašanje o definiciji nasilja.

3.5.1 Podatki o anketirancih

V raziskavi opravljeni z učenci je sodelovalo 181 učencev, sodelovalo je 75 %

dečkov in 25 % deklet. Razdeljeni so bili v tri starostne skupine, in sicer 13 - 14 let (4

%), 15 -16 let (67 %), 17- 18 let (17 %) in 19 let in več (13 %). Večina učencev obiskuje

srednjo šolo (92 %), 8 % obiskuje osnovno šolo.

Šolskih delavcev je sodelovalo 122, 92 % je bilo žensk in 8 % moških. Večina

šolskih delavcev je bila starih med 41-60 let (75 %), ostalih 25 % pa je bilo starih od 21-

40 let. 67 % šolskih delavcev opravlja svoj poklic v srednjih šolah, 33 % pa v osnovnih.

Šolske delavce smo razvrstili tudi po njihovem poklicu, učiteljev in razrednikov je bilo

67 %, delavcev v šolski svetovalni službi je bilo 17 % in prav tako 17 % je bilo

ravnateljev. Zanimala so nas tudi leta delovne prakse, največ šolskih delavcev svoj

poklic opravlja več kot 10 let (75 %), ostali anketiranci (25 %) pa ga opravljajo manj kot

5 let.

3.5.2 Definicija nasilja

Obe skupini anketirancev smo povprašali, kakšna je po njihovem mnenju definicija

nasilja. Učenci so v večini navajali žalost, jezo, povzročitev fizične, besedne in psihične

bolečine, pretep, zlorabo, prizadeti drugega …

Šolski delavci, so odgovorili, da je nasilno vedenje:

• ko se v konfliktu počuti ena oseba žrtev in manj močna od druge,

• takšno, ki žali dostojanstvo človeka,

1 V raziskavi je sodelovalo 96 učencev, vendar je bilo je 18 anketnih vprašalnikov veljavnih.

2 V raziskavi je sodelovalo 35 šolskih delavcev, vendar je bilo veljavnih anket le 12.


19

• vsakršno vedenje, s katerim škodiš drugemu,

• vsak odnos med subjekti, v katerem se eden ne počuti dobro (ga je strah, sram ali

pa se počuti ogroženega),

• telesno, besedno ali čustveno izvajanje pritiska, neprijetnosti, ipd. do drugih oseb,

• vsako vedenje do druge osebe, ko se le ta ne počuti dobro bodisi fizično ali

psihično,

• neprimerna vzgoja,

• vedenje, s katerim ena oseba povzroča drugi (telesno, psihično, materialno)

škodo,

• vsako vedenje, ki povzroči kakršno koli škodo drugemu.

Iz podatkov lahko sklepamo, da tako eni kot drugi podobno definirajo nasilje.

Šolski delavci uporabljajo strokovne izraze, med tem, ko učenci odgovarjajo v njim

znanem jeziku. Oboji pa nasilje definirajo kot neprijetno situacijo, prisotnost čustev in

ga razdelijo na besedno, fizično in psihično nasilje.

3.5.3 Prepoznavanje nasilja

Eno od vprašanj je od učencev zahtevalo prepoznavanje oblik nasilja. Opisane so

bile situacije, učenci pa so morali izbrati pravilno obliko nasilnega ravnanja.


20

Preglednica 1: Prepoznavanje oblik nasilja

Primer

Besedno

nasilje

Fizično nasilje

Psihično

nasilje

Nasilje na

spletu

Ana na

Facebook-u

že dalj časa

zafrkava Tino

in na njen zid

objavlja

neprimerne

vsebine.

22 % 0 % 33 % 100 %

Luka je

nesramno

porinil Marka,

da je ta padel

po stopnicah.

0 % 100 % 6 % 0 %

Eva že dalj

časa Katjo

označuje za

»kozo«.

83 % 0 % 56 % 6 %

Miha vsak

odmor

izključuje

Jana iz

skupne igre.

0 % 6 % 100 % 0 %

Mateja je

Sandri vzela

barvico, a se

je pri tem

zlagala, da je

barvica njena.

61 % 11 % 61 % 0 %

Na to vprašanje so odgovorili vsi učenci, vendar so nekateri pri posameznem

primeru podali tudi po dva ali več odgovorov. V prvem primeru je bil pravilen odgovor


21

nasilje na spletu, ki so ga izbrali vsi učenci. V drugem primeru je bil opis fizičnega

nasilja, ki ga je prav tako izbralo 100 % učencev. Pri tretjem primeru je šlo za opis

besednega nasilja, katerega je izbralo 83 % učencev. Četrti primer je opisoval psihično

nasilje, učenci so nanj odgovorili 100 % pravilno. Zadnji primer je opisoval psihološko

nasilje, kar je izbralo 61 % anketirancev. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da učenci v

povprečju pravilno prepoznajo oblike nasilje.

3.5.4 Vloge v nasilnih situacijah

Pri naslednjem vprašanju smo učence spraševali po tem, ali so že kdaj bili del

nasilne situacije. 67 % učencev je trdilo, da so že bili del nasilne situacije, 33 %

učencev pravi, da še niso bili vključeni v nasilje.

Učenci, ki so podali odgovor, da so že bili del nasilne situacije pravijo, da so bili v

28 % žrtev, v 17 % so bili nasilneži in v 56 % opazovalci.

Rezultati potrjujejo do sedaj že preverjene študije, ki kažejo na to, da se največ

otrok/mladostnikov znajde v vlogi opazovalca, najmanj otrok/mladostnikov pa je

nasilnežev.

3.5.5 Nasilje v šoli

Učence smo povprašali, v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi situacijami

nasilja. Pridobili smo naslednje rezultate:

Preglednica 2: Šolske situacije nasilja

Primer Sploh se

ne

strinjam

Delno se

strinjam Se strinjam

Zelo se

strinjam

Če sošolec

udari sošolko,

se smejim.

89 % 11 % 0 % 0 %

Všeč mi je, ko

sošolcu ne

pustim, da bi se

igral z menoj.

72 % 22 % 0 % 6 %

Samo dekleta

izvajajo 78 % 22 % 0 % 0 %


22

psihološko

nasilje.

Na naših

razrednih urah

je velikokrat

prisotna delavka

iz šolske

svetovalne

službe.

50 % 39 % 11 % 0 %

Če vidim, da je

sošolec v

težavah, mu

bom pomaga in

poiskal pomoč.

6 % 11 % 50 % 33 %

V razredu imam

sošolca, ki je

»črna ovca«.

44 % 28 % 6 % 22 %

Včasih se mi

zgodi, da me

nekdo na

družabnih

omrežjih

zasleduje ali

objavlja ne

resnične

vsebine o meni

ali mojih

prijateljih.

67 % 33 % 0 % 0 %

Če udarim

sošolca, sem

»Car«.

72 % 17 % 6 % 6 %

Velikokrat,

kadar želim

nekaj doseči,

uporabim silo.

50 % 50 % 0 % 0 %

Tudi, če bo kdo 50 % 39 % 6 % 6 %


23

trpel za dosego

mojega cilja, se

na to ne bom

oziral.

Kadar vidim, da

se sošolca

pretepata,

posežem

vmes.

11 % 44 % 17 % 28 %

Če kdo nad

mano izvaja

nasilje, sem raje

tiho, kot pa da bi

ga zatožil

učiteljici.

50 % 39 % 6 % 6 %

Sošolec je

drugemu

sošolcu že

nekajkrat rekel,

da je neumen.

Menim, da to ni

oblika nasilja,

ampak samo

hec.

11 % 50 % 33 % 6 %

Če mi je kakšna

sošolka všeč, jo

občasno

uščipnem za

ritko.

78 % 17 % 6 % 0 %

Nekajkrat se je

že zgodilo, da

so me starejši

sošolci izsiljevali

za denar ali

druge

materialne

89 % 0 % 11 % 0 %


24

dobrine .

Rezultati kažejo, da učenci vedo, kaj je nasilje (da pušča negativne posledice) in

da ga (lahko) izvajamo vsi – zavedajo se, da psihološko nasilje lahko izvajajo tudi

dečki. Podatki kažejo, da se kar 50 % anketirancev strinja ali 33 % popolnoma strinja,

da bi v primeru nasilja pomagali žrtvi in poiskali pomoč. Zanimiv je tudi podatek, da 28

% anketirancev trdi, da imajo v razredu »črno ovco«, to je navadno oseba, ki ima nižjo

samopodobo in je pogosto žrtev nasilnih dejanj, najpogosteje psihološkega nasilja.

Šolske delavce smo prosili, naj vseh šest oblik nasilja uvrstijo po lestvici od

najpogostejšega pojavljanja do najredkejšega. Pridobili smo naslednje podatke:

Preglednica 3: Pogostost pojavljanja oblik nasilja

Oblika nasilja 1

(najredkeje)

2 3 4 5 6

(najpogosteje)

Besedno/verbalno 11 % 0 % 22 % 0 % 11 % 56 %

Fizično 13 % 25 % 13 % 38 % 13 % 0 %

Psihološko 11 % 11 % 44 % 11 % 22 % 0 %

(Ekonomsko)

izsiljevanje 33 % 33 % 0 % 17 % 0 % 17 %

Spolno nasilje 50 % 33 % 0 % 0 % 17 % 0 %

Nasilje prek

spleta 0 % 0 % 17 % 33 % 33 % 17 %

Iz podatkov lahko razberemo, da se najpogosteje pojavlja besedno nasilje, sledi

nasilje prek spleta, fizično nasilje, psihološko nasilje ter (ekonomsko) izsiljevanje.

Najredkeje se v šolah pojavlja spolno nasilje.

Šolske delavce smo povprašali tudi o tem, kateri rizični dejavniki so po njihovem

mnenju najpogostejši za nasilna ravnanja. Odgovorili so:


25

Preglednica 4: Dejavniki nasilja

Dejavnik

1

(najredkejši) 2 3 4 5 6 7 8

9

(najpogostejši)

Odnos med

učenci 11 % 11 % 0 % 11 % 22 % 0 %

22

%

11

% 11 %

Odnos

učitelj -

učenec

(ljubljenčki,

ima me na

piki)

13 % 13 % 38 % 13 % 0 % 0 % 13

%

13

% 0 %

Učni uspeh 22 % 22 % 11 % 22 % 0 % 0 % 11

%

11

% 0 %

Socialna

klima v šoli

in razredu

0 % 0 % 25 % 0 % 38 % 25

%

13

% 0 % 0 %

Vpliv

medijev

(otrok

posnema

negativne

vzorce

vedenja

"junakov")

25 % 13 % 13 % 25 % 0 % 13

%

13

% 0 % 0 %

Brezposeln

ost staršev 25 % 38 % 0 % 0 % 25 % 0 %

0

% 0 % 13 %

Nasilje v

družini 0 % 0 % 0 % 0 % 25 %

13

%

13

%

38

% 13 %

"Brezbrižna

" vzgoja 0 % 0 % 13 % 13 % 0 %

25

%

13

%

13

% 25 %


26

Iz podatkov lahko razberemo, da šolski delavci kot najpogostejši dejavnik nasilnih

ravnanj izberejo otrokovo posnemanje neprimernih vedenjskih vzorcev članov družine,

sledi brezbrižna vzgoja, nasilje v družini, odnosi med učenci, socialna klima v razredu

in šoli, učni uspeh, odnos med učiteljem in učencem, brezposelnost staršev, kot

najredkejši dejavnik za nasilje šolski delavci navajajo vpliv medijev.

3.5.6 Komunikacija

S perspektive šolskih delavcev nas je zanimalo, kako učenci in šolski delavci med

seboj komunicirajo v primerih nasilnih vedenj. Z rezultati smo ugotovili, da v 58 % žrtev

sporoči sama, v 67 % sporočijo drugi, v 58 % nasilje zazna učitelj ali drugi delavec na

šoli, v 67 % nasilje zazna razrednik, 33 % šolska svetovalna služba, v 17 % pa

ravnatelj. V 58 % o nasilju sporočijo straši, nihče od anketirancev pa ni podal odgovora,

da jih v primeru nasilja obvestijo zunanje institucije (CSD, policija,…). Iz podatkov

razberemo, da v večini primerov o nasilnih situacijah sporočijo drugi ali pa jih zazna

razrednik. Presenetil nas je podatek, da v kar 58 % o nasilju sporočijo starši in da le 58

% nasilja zazna učitelj ali drugi delavec na šoli. Predpostavljali smo, da bi v večji meri

nasilje zaznali učitelji in ne razrednik, saj smo izbrali populacijo učencev, ki jih poučuje

več učiteljev in so v povprečju le eno uro tedensko v kontaktu z razrednikom.

3.5.7 Obravnava nasilja

Šolske delavce smo povprašali, kdo največkrat obravnava nasilne situacije. Podali

so, da v 22 % nasilje obravnava učitelj, ki je nasilje zaznal, v 78 % pa nasilje obravnava

šolska svetovalna služba. Iz rezultatov smo ugotovili, da na šolah nasilna ravnanja

obravnavajo le učitelji, ki so nasilje zaznali in šolska svetovalna služba. Podatki so

nekoliko zavajajoči, saj smo pri prejšnjem vprašanju zaznali velik delež vpletanja

razrednikov, ki zaznajo nasilje, pri tem vprašanju pa razrednika, kot osebo, ki

obravnava nasilje ni izbral nihče.

Otrok

posnema

neprimerne

vedenjske

vzorce

družinskih

članov

0 % 13 % 0 % 13 % 0 % 25

%

0

%

13

% 38 %


27

Šolske delavce smo povprašali, katerih od že obstoječih modelov za obravnavo

nasilja se poslužujejo. Odgovorili so, da v 42 % nudijo psihosocialno, pravno in druge

oblike pomoči žrtvam, v 50 % poskušajo spremeniti agresivna vedenja pri

povzročiteljih, 25 % anketirancev odgovarja, da žrtvam zagotovijo varen prostor za

umik, v 50 % spodbujajo k enotnemu postopku in pravilom za obravnavo. V 42 %

informirajo zaposlene o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnosti in dolžnosti prijave

nasilja, v le 17 % šolske delavce informirajo in izobražujejo o zakonodaji s področja

preprečevanja nasilja. Podatki, ki smo jih dobili so zastrašujoči, zelo malo anketirancev

(42 % in 17 %) ve, kako pravilno ravnati v primeru nasilnih ravnanj oziroma o tem ne

potrebujejo dodatnih informacij. V večini primerov poskušajo spremeniti agresivno

vedenje pri povzročiteljih ali pa spodbujajo k poenotenju pravil in postopkov za

obravnavo nasilja.

Anketirance smo povprašali, katerih vsebinskih obravnav se najpogosteje

poslužujejo. Odgovorili so, da v 50 % primerov poskusijo s preprečevanjem

(med)vrstniškega nasilja, 25 % se jih poslužuje (med)vrstniške mediacije, 50 %

anketiranih navaja, da izvajajo predavanja na temo varnosti v šoli, v 67 % se trudijo z

uvajanjem nenasilnega reševanja konfliktov, v le 8 % vsebinsko obravnavajo

preprečevanje spolnih zlorab, v 50 % primerov učence poučujejo o strpnosti, v 17 % pa

izvajajo predavanja o nasilju v družinah. Dobljeni podatki kažejo na to, da se v šolah

poslužujejo obravnave skoraj vseh omenjenih vsebin. Nekoliko manj se posvečajo

obravnavi spolnega nasilja, saj je le-to manj pogosto. Anketiranci navajajo, da se

največkrat poslužujejo obravnave nenasilnega reševanja konfliktov.

3.5.8 Preprečevanje nasilja

Šolske delavce smo povprašali, katere od preventivnih modelov za preprečevanje

nasilja so že kdaj izvajali na njihovi šoli. Pridobili smo naslednje rezultate.

Preglednica 5: Preventivni modeli preprečevanja nasilja

Preventivni model Delež

Mreža učečih se šol: strategije za

preprečevanje nasilja (Šola za ravnatelje)

17 %

Nekomu je mar (M. Pušnik) 0 %

Nasilje v šolah (Ministrstvo za notranje

zadeve)

17 %


28

Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem

reševanju sporov (Amnesty Inretnational

Slovenija)

25 %

Ustvarjanje nenasilne šolske klime (CSD) 25 %

Preventivne delavnice o nasilju (Društvo za

nenasilno komunikacijo)

25 %

Peerthink – promocija intersekcionalnega

pristopa pri preventivnem delu proti

mladostniškemu nasilju (Mirovni inštitut)

0 %

Predavanja za starše o nasilju (Društvo za

nenasilno komunikacijo)

25 %

Forum: nasilje (SVIZ – sindikat za vzgojo,

izobraževanje, znanost in kulturo)

0 %

Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših

odnosov (Društvo mladinski ceh)

0 %

Projekt Ljubezen je ljubezen (Amnesty

International Slovenija)

0 %

Interkulturalnost (Društvo Center za pomoč

mladim)

0 %

Izobraževalni paket Reševanje konfliktov

(Društvo mladinski ceh)

0 %

Komunikacija in strategije reševanja konfliktov

(Društvo Center za pomoč mladim)

17 %

Vrstniška mediacija (zavod RS za šolstvo) 0 %

Konstruktivno reševanje sporov: šolska

mediacija, vrstniška mediacija, šola za starše

(Inštitut za mediacijo Concordia)

8 %

Reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno

komunikacijo)

25 %

Mediacija– nenasilno reševanje konfliktov

(Društvo za nenasilno komunikacijo)

0 %


29

Ugotovili smo, da se zelo malo šolskih delavcev poslužuje zgoraj omenjenih

modelov za preprečevanje nasilja. V večini se poslužujejo le modelov za (mirno)

reševanje konfliktov, predavanja za starše o nasilju in ustvarjanju pozitivne šolske

klime (25 %). Šole najpogosteje sodelujejo z Društvom za nenasilno komunikacijo.

Šolske delavce smo povprašali še o tem, v kolikšni meri se poslužujejo modelov

dobrih praks. Odgovorili so slednje:

Preglednica 6: Primeri dobrih praks

Dobre prakse Nikoli Včasih Pogosto Vedno

Vključevanje

problematike v redno

(vsakdanjo) dejavnost

šole.

11 % 22 % 22 % 44 %

»Zdrava šola« -

spodbujanje in

zagotavljanje zdravega

in varnega družabnega

in naravnega

(šolskega) okolja.

11 % 11 % 56 % 22 %

»Hura prosti čas« -

usmerjanje

tekmovalnosti v športne

dejavnosti.

25 % 38 % 25 % 13 %

TOM telefon –

informiranje učencev

(oseb v odraščanju) o

pomoči na telefonu za

otroke in mladino.

22 % 56 % 11 % 11 %

Otoški parlament ali

ure oddelčne skupnost

– spodbujanje

participacije, odločanje,

sprejemanje drugačnih

mnenj, razprave o

tekočih ovirah in

0 % 33 % 33 % 33 %


30

problemih,..

Društvo » Projekt

človek« - samostojni in

preventivni program

preprečevanja in

zmanjševanja zlorabe

drog in s tem posredno

nasilja.

33 % 44 % 22 % 0 %

UNESCO3 šola 100 % 0 % 0 % 0 %

Iz podatkov je razvidno, da se večine dobrih praks poslužujejo vedno ali vsaj

pogosto. Le programe »Hura prosti čas« (28 %), TOM telefon (56 %) in »Projekt

človek« (44 %) so največkrat označili kot prakso, ki se je poslužujejo redko ali pa sploh

ne. Prakso UNESCO šola je izbralo le 7 anketirancev, ki je odgovorilo, da se nikoli ne

poslužuje te prakse.

3.5.9 Pogostost pojavljanja nasilja

Učence smo povprašali, ali menijo, da se je v njihovi okolici v zadnjih letih nasilje

med učenci povečalo. Rezultati so pokazali, da jih 56 % meni, da je nasilje vedno

prisotno v enaki meri, 33 % anketirancev trdi, da se je nasilje povečalo, 11% pa da se

ni povečalo, le več se o tem govori.

Glede na podatke bi lahko rekli, da se nasilje v šoli ne povečuje, vsaj učenci tega

ne opazijo. Ob enem pa pravijo, da se o nasilju veliko govori.

Enako vprašanje smo zastavili še šolskim delavcem, ki so odgovorili, da so se

nasilna dejanja na njihovi šoli v 33 % povečala, 22 % jim meni, da se nasilje ne

povečuje, ker o njegovih posledicah govorijo z učenci, v 44 % menijo, da se nasilje na

njihovi šoli sploh ne povečuje. Podobno kot učenci tudi šolski delavci ne zaznavajo

povečanja nasilnih dejanj. Modra zato, ker se poslužujejo preventivnih pogovorov o

nasilju.

3 To možnost je označilo le 7 anketirancev, vsi so označili nikoli.


31

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Z diplomskim delom smo dokazali, da se je pogled in pojavljanje (med)vrstniškega

nasilja v zadnjem času spremenilo. V zadnjih nekaj letih se je medvrstniško nasilje

razvilo do te mere, da smo strokovno ločili in izoblikovali novo vrsto nasilja, »bullying«.

Spremenil pa se je tudi pogled na otroka, njegove potrebe in razvoj (Dekleva, 1995,

1996; Olweus, 1993).

V prvem delu diplomskega dela smo pregledali različno strokovno literaturo, ki

nam je bila kasneje v pomoč pri izvedbi empiričnega dela. Rezultate, pridobljene z

raziskavo, smo nato primerjali s strokovno literaturo in ugotovili prekrivanja, pa tudi

nekaj razhajanj. Z raziskavo smo potrdili, da najpogosteje nasilje zazna razrednik, celo

pogosteje kot ostali delavci in učitelji na šoli. To nas je nekoliko presenetilo, saj smo

anketirali populacijo, ki ni pogosto v stiku z razrednikom, zato smo predvidevali, da bi

nasilno situacijo prej zaznal učitelj (ki ni razrednik). Z raziskavo smo podprli trditev, da

najpogosteje nasilna vedenja obravnava šolska svetovalna služba. Med drugim smo

zasledili delna prekrivanja med teoretičnim in empiričnim delom, v teoriji smo zasledili

(Lešnik Mugnaioni idr., 2009), da 36 % žrtev nikoli ne pove o nasilnih situacijah. V naši

raziskavi pa smo ugotovili, da je takih žrtev, ki ne povedo 12 %, 58 % žrtev pa vedno

sporoči sama. Najbolj presenetljiv in hkrati pričakovani rezultat pa se nanaša na slabo

poznavanje odgovornosti šolskih delavcev pri pojavu medvrstniškega nasilja.

Presenetilo nas je, da večina šolskih delavcev le delno ali pa sploh ne pozna primerov

dobrih praks in modelov za preprečevanje nasilja na šoli, ki jih je opredelilo ministrstvo

za izobraževanje, znanost in šport. Iz rezultatov je razvidno, da šolski delavci v

primerih nasilja ravnajo po svojih najboljši močeh, brez pomoči zunanjih pristojnih

inštitucij.

V raziskavi učencev o poznavanju in posledicah nasilja smo ugotovili skladnost z

literaturo, učenci/mladostniki se pogosto znajdejo v nasilnih situacijah, največkrat kot

opazovalci. Edino razhajanje smo zasledili pri trditvi, kjer anketiranci odgovarjajo, da v

kar 89 % povedo (včasih ali vedno) odgovorni osebi o nasilnih ravnanjih. Lešnik

Mugnaioni in sodelavci (2009) ugotavljajo, da je takih učencev le 65 %. Razhajanja se

morda pojavijo zato, ker je bila naša raziskava narejena na manjši populaciji.

Z raziskavo smo ugotovili tudi skladnost definiranja pojma nasilja med učenci in

šolskimi delavci, kar je potrdilo veljavnost rezultatov, kjer tako eni kot drugi menijo, da

se v zadnjih letih nasilje v šoli ne povečuje, se pa o njem veliko več govori.

Z raziskavo smo potrdili eno raziskovalno hipotezo, dve pa smo ovrgli. Zavrnili

smo hipotezo, ki predpostavlja, da je v redni osnovni šoli nasilje vse pogostejša oblika


32

komuniciranja med učenci. Prav tako pa smo ovrgli hipotezo, da se šolski delavci raje

izognejo posredovanju. Edina potrjena hipoteza je, da so šolski delavci premalo

informirani o svojih odgovornostih, pravicah in predvsem dolžnostih pri pojavu

medvrstniškega nasilja. Ravno zato menimo, da bi se morala šola bolj zavzeti za

strokovna izpopolnjevanja svojih pedagoških delavcev. Za začetek bi lahko šole pričele

s postopnim uvajanjem primerov dobrih praks in pričele sodelovati z zunanjimi

inštitucijami (preventivni modeli za preprečevanje nasilja).

Raziskava, ki smo jo opravili, morda ni najboljše merilo za posploševanje stanja v

Sloveniji. Vzorec, na katerem smo izvajali, je bil premajhen in namerno izbran. Za

izvedbo podrobnejših analiz bi morali vzorec razširiti, s tem bi dobili več mnenj in

podatkov o dejanskem stanju. Zavedati se moramo, da so nekatere šole bolj, druge pa

manj angažirane za delovanje na področju obravnave in preprečevanja nasilja ter

dodatnem strokovnem izobraževanju (pedagoških) delavcev.


33

5 LITERATURA IN VIRI

Bilić, V. (2013). Moral sensitivity and peer violence : the role of empathy and caring.

Sodobna pedagogika, 64(2), 96-113.

Cowie, H. (1998). Perspectives of Teachers and Pupils on the Experience of Peer

Support Against Bullying. V: Educational Research and Evaluation, 4(2). London:

Routledge.

Cvek, M. in Pšunder, M. (2013). Učenec, žrtev medvrstniškega nasilja. Revija za

elementarno izobraževanje, 6(4), 105-116.

Dekleva, B. (1995). Pogledi na nasilje in ustrahovanje med vrstniki. V: Zbornik

strokovnih tekstov in razprav ter magnetogramov 4. in 5. Nacionalnega otroškega

parlamenta. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.

Dekleva, B. (1996). Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. V: Šelih, A. (ur.),

Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo

pri Pravni fakulteti.

Gorenjak, I. (2009). Nasilje in šola. Didaktika, 18/19(129), 23-26.

Lešnik Mugnaioni, D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. (2009). Nasilje v šolah:

opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Kranj: Šola za

ravnatelje.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (2004). Smernice za analizo, preprečevanje in

obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru. Ljubljana. Pridobljeno 4. 5.

2016,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/

Smernice_nasilje.pdf.

Olweus, D. (1993). Victimization by peers: Antecendents and long-term outsomes. V K.

H. in J. B. Asendorph (ur.), Social withdrawal, inhibition, and shyness in cildhood, 315-

341. Hillsdale, NJ: LEA.

Olweus, D. (1998). Nasilje među djecom u školi. Zagreb: Školska knjiga.

Planinec, Ž. (2012). Vrstniško nasilje v osnovnih šolah: presek stanja medvrstniškega

nasilja v devetih razredih osnovnih šol na območju Upravne enote Kranj.

Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.


34

Pušnik, M. (2012). Nasilje v šoli v krogu nasilja. V M. Muršič (ur.), (O)krog nasilja v

družini in šoli (str. 107-143). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v

Ljubljani.

Slovar slovenskega knjižnega jezika – spletna izdaja, http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=nasilje&hs=1, pridobljeno 20. 7.

2016.

Tesen, B. (2015). Medvrstniško nasilje v osnovni šoli: stališča in izkušnje pedagoških

delavcev. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Ule, M. (2005). Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Zabukovec Kerin, K. (2002). Vrstniško nasilje v šoli. V D. Lešnik Mugnaioni (ur.).

Nasilje-nenasilje: priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstvo šol

(103-121). Ljubljana i2.


35

6 PRILOGE

Priloga 1: anketni vprašalnik (za učence) – spletna anketa

Pozdravljeni!

Sem Anika Legat, študentka Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru. Pri

izdelavi diplomskega dela na temo "Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju"

izvajam tudi to anketo. Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj minut časa za

priložena vprašanja, saj mi s tem veliko pomagate pri izdelavi diplomskega dela.

Podatki anketnega vprašalnika so povsem anonimni in bodo uporabljeni le v zbirni

obliki. Prosim, da na spodnja vprašanja odgovarjate iskreno, obkrožite ali zapišite tisti

odgovor, ki je za vas najustreznejši.

Starost: _________

Spol: Moški Ženski

Šola: __________________________________

1. Kaj je zate nasilje?

2. Primere nasilja na desni poveži z ustrezno obliko nasilja na levi strani.

BESEDNO N.

FIZIČNO N.

PSIHOLOŠKO N .

Ana na Facebook-u že dalj časa zafrkava

Tino in na njen zid objavlja neprimerne

vsebine.

Luka je nesramno porinil Marka, da je ta

padel po stopnicah.

Eva že dalj časa Katjo označuje

za »kozo«.


36

3. Ali si sam že kdaj bil del nasilne situacije?

DA / NE

če si obkrožil DA, prosim obkroži še v kakšni vlogi si bil (možnih je več odgovorov):

- žrtev,

- nasilnež,

- opazovalec.

4. V nadaljevanju so opisi situacij, pred vsako trditvijo zapiši številko, v kolikšni

meri se s trditvijo strinjaš (1- zelo se ne strinjam, 2- se ne strinjam, 3- se

strinjam, 4- zelo se strinjam).

____ Če sošolec udari sošolko, se smejim.

____ Všeč mi je, ko sošolcu ne pustim, da bi se igral z menoj.

____ Samo dekleta izvajajo psihološko nasilje.

____ Na naših razrednih urah je velikokrat prisotna delavka iz šolske svetovalne

službe.

____ Če vidim, da je sošolec v težavah, mu bom pomaga in poiskal pomoč.

____ V razredu imam sošolca, ki je »črna ovca«.

____ Včasih se mi zgodi, da me nekdo na družabnih omrežjih zasleduje ali objavlja ne

resnične vsebine o meni ali mojih prijateljih.

____ Če udarim sošolca, sem »Car«.

____ Velikokrat, kadar želim nekaj doseči uporabim, silo ali grdo besedo.

____ Tudi, če bo kdo trpel za dosego mojega cilja, se na to ne bom oziral.

____ Kadar vidim, da se sošolca pretepata, posežem vmes.

____ Če kdo nad mano izvaja nasilje, sem raje tiho, kot pa da bi ga zatožil učiteljici.

____ Sošolec je drugemu sošolcu že nekajkrat rekel, da je neumen. Menim, da to ni

oblika nasilja, ampak samo hec.

NASILJE NA

SPLETU

Miha vsak odmor izključuje Jana iz

skupne igre.

Mateja je Sandri vzela

barvica, a se je pri tem

zlagala, da je barvica

njena.


37

____ Če mi je kakšna sošolka všeč, jo občasno uščipnem za ritko.

____ Nekajkrat se je že zgodilo, da so me starejši sošolci izsiljevali za denar ali druge

materialne dobrine.

5. Meniš, da se je v tvoji okolici v zadnjih nekaj letih nasilje med učenci povečalo?

a) Da.

b) Ne, vendar se o tem več govori.

c) Ne, nasilje je vedno prisotno v enaki meri.

Zahvaljujem se Vam za sodelovaje!


38

Priloga 2: anketni vprašalnik (za šolske delavce) – spletna anketa

Pozdravljeni!

Sem Anika Legat, študentka Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru. Pri

izdelavi diplomskega dela na temo "Vloga šolskih delavcev pri medvrstniškem nasilju"

izvajam tudi to anketo. Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj minut časa za

priložena vprašanja, saj mi s tem veliko pomagate pri izdelavi diplomskega dela.

Podatki anketnega vprašalnika so povsem anonimni in bodo uporabljeni le v zbirni

obliki. Prosim, da na spodnja vprašanja odgovarjate iskreno, obkrožite ali zapišite tisti

odgovor, ki je za vas najustreznejši.

Starost: _________

Spol: Moški Ženski

Šola: _________________________________

Poklic:_________________________________

Leta delovne prakse: ______________

1. Kakšna je po vašem mnenju definicija nasilnega vedenja?

2. Katero obliko nasilja je najpogosteje zaslediti na vaši šoli (izrazite z oceno na 6-

stopenjski lestvici - 1-pomeni najpogosteje, 6-pomeni najredkeje)?

- besedno, - psihološko, - spolno nasilje,

- fizično, - izsiljevanje (ekonomsko nasilje),

- nasilje prek spleta

3. Po številski lestvici od ena do devet ocenite kateri rizični dejavnik je po vašem

mnenju naj pogostejši (1) in kateri naj redkejši (9) vzrok nasilnih ravnanj.


39

___ Odnos med učenci

___ Odnos učitelj – učenec (ljubljenček, me ima na piki)

___ Učni uspeh

___ Socialna klima na šoli in v razredu

___ Vpliv medijev (otok posnema neprimerne vedenjske vzorce »junakov«)

___ Brezposelnost staršev

___ Nasilje v družini

___ »Brezbrižna« vzgoja

___ Otrok posnema neprimerne vedenjske vzorce družinskih članov

4. Menite, da so se na vaši šoli v zadnjih nekaj letih nasilna dejanja med učenci

povečala?

a) Da.

b) Ne, ker o nasilnih dejanjih in njihovih posledicah veliko govorimo z učenci.

c) Ne, na naši šoli se nasilna dejanja ne povečujejo.

5. S katerimi oblikami komunikacije zaznavate nasilje?

a) Žrtev sporoči sama.

b) Sporočijo drugi.

c) Zazna učitelj ali drugi delavec na šoli.

d) Zazna razrednik.

e) Zazna šolska svetovalna služba.

f) Zazna ravnatelj.

g) Povedo starši.

h) Šolo obvestijo zunanje institucije (policija, CSD, …).

6. Kdo največkrat obravnava nasilno situacijo?

a) Učitelj, ki je zaznal nasilje

b) Razrednik

c) Šolska svetovalna služba

d) Ravnatelj

e) Prijavite ustrezni zunanji instituciji

f) Starši

7. Katerih modelov za obravnavo nasilja se poslužujete? (Možnih je več odgovorov)

a) Psihosocialna, pravna ali druga oblika pomoči žrtvam.


40

b) Spreminjanje agresivnega vedenja pri povzročiteljih.

c) Žrtvam je zagotovljen varen prostor za umik.

d) Spodbujanje k enotnemu postopku in pravilom za obravnavo.

e) Informiranje zaposlenih o pristojnostih zunanjih institucij ter zmožnost in

dolžnost prijave nasilja.

f) Informiranje in izobraževanje šolskih delavcev o zakonodaji s področja

preprečevanja nasilja.

8. Katerih vsebinskih obravnav se najpogosteje poslužujete? (Možnih je več

odgovorov)

a) Preprečevanje (med)vrstniškega nasilja

b) (Med)vrstniška mediacija

c) Varnost v šoli

d) Nenasilno reševanje konfliktov

e) Preprečevanja spolnih zlorab

f) Strpnost

g) Nasilje v družini

9. So se na vaši šoli že kdaj odvijali naslednji modeli za preventivno preprečevanje

nasilja? V oklepajih so navedeni izvajalci.

a) Mreža učečih se šol: strategije za preprečevanje nasilja (Šola za ravnatelje)

b) Nekomu je mar (M. Pušnik)

c) Nasilje v šolah (Ministrstvo za notranje zadeve)

d) Delavnice o vrstniškem nasilju in mirnem reševanju sporov (Amnesty

Inretnational Slovenija)

e) Ustvarjanje nenasilne šolske klime (CSD)

f) Preventivne delavnice o nasilju (Društvo za nenasilno komunikacijo)

g) Peerthink – promocija intersekcionalnega pristopa pri preventivnem delu proti

mladostniškemu nasilju (Mirovni inštitut)

h) Predavanja za starše o nasilju (Društvo za nenasilno komunikacijo)

i) Forum: nasilje (SVIZ – sindikat za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo)

j) Izobraževalni paket S komunikacijo do boljših odnosov (Društvo mladinski ceh)

k) Projekt Ljubezen je ljubezen (Amnesty International Slovenija)

l) Interkulturalnost (Društvo Center za pomoč mladim)

m) Izobraževalni paket Reševanje konfliktov (Društvo mladinski ceh)

n) Komunikacija in strategije reševanja konfliktov (Društvo Center za pomoč

mladim)


41

o) Vrstniška mediacija (Zavod RS za šolstvo)

p) Konstruktivno reševanje sporov: šolska mediacija, vrstniška mediacija, šola za

starše (Inštitut za mediacijo Concordia)

q) Reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno komunikacijo)

r) Mediacija – nenasilno reševanje konfliktov (Društvo za nenasilno komunikacijo)

10. V kolikšni meri se poslužujete naslednjih modelov dobrih praks (4 stopenjska

Likartova lestvica)?

a) Vključevanje problematike v redno (vsakdanje) dejavnost šole.

b) »Zdrava šola« - spodbujanje in zagotavljanje zdravega in varnega družabnega

in naravnega (šolskega) okolja.

c) »Hura prosti čas« - usmerjanje tekmovalnosti v športne dejavnosti.

d) TOM telefon – informiranje učencev (oseb v odraščanju) o pomoči na telefonu

za otroke in mladino.

e) Otoški parlament ali ure oddelčne skupnosti – spodbujanje participacije,

odločanje, sprejemanje drugačnih mnenj, razprave o tekočih ovirah in

problemih,..

f) Društvo » Projekt človek« - samostojni in preventivni program preprečevanja in

zmanjševanja zlorabe drog in s tem preventivnega nasilja.

g) UNESCO šola

h) Drugo: _______

Zahvaljujem se Vam za sodelovaje!

Documents

DIPLOMA Anika Legat - upr · škode (Olweus, 1998). Olweus (1995, v Pušnik, 2012, str. 134) navaja mogoče psihološke vzroke ali motive nasilnih vedenj, ki so med seboj povezani: