DIPLOMSKA NALOGApefprints.pef.uni-lj.si/808/1/MONIKA_URŠIČ_DIPLOMA.pdfUršič, M. (2012). Medpodročno povezovanje matematike v projektu »Obisk nezemljanke«. Diplomska naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MONIKA URŠIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: predšolska vzgoja

Medpodročno povezovanje matematike

v projektu »Obisk nezemljanke«

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Tatjana Hodnik Čadeţ Monika Uršič

Ljubljana, maj 2012

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Tatjani Hodnik Čadeţ za usmerjanje in

svetovanje pri pisanju diplomske naloge.

Hvala zaposlenim in otrokom iz vrtca Kekec v Novi Gorici, staršem in vsem, ki so

mi pomagali ter me spodbujali pri pripravi diplomske naloge.

Uršič, M. (2012). Medpodročno povezovanje matematike v projektu »Obisk nezemljanke«. Diplomska naloga. Pedagoška

fakulteta, Ljubljana.

I

POVZETEK

Otroka začnemo seznanjati z matematiko ţe v predšolskem obdobju. Pri tem je

pomembno, da upoštevamo otrokova predznanja, njegove ţelje in interese ter

seveda otrokovo lastno aktivnost. Vzgojiteljica mora upoštevati tudi dejstvo, da je

področje matematike največkrat uresničljivo takrat, ko se povezuje še z drugimi

področji. Kurikulum je razdeljen na šest področij dejavnosti (gibanje, jezik,

umetnost, narava, druţba in matematika). Diplomska naloga predstavlja

matematične vsebine v povezavi z drugimi področji kurikuluma. Teoretični del

diplomske naloge zajema aktivno učenje v vrtcu, pridobivanje matematičnih

pojmov v predšolskem obdobju in medpodročno povezovanje. Opredeljene so tudi

posamezne povezave področij z matematiko ter primeri le-teh. Empirični del

predstavlja načrtovane matematične dejavnosti, ki so zajete v projekt in se

povezujejo z drugimi področji kurikuluma. Konkretni primeri medpodročnih

povezav, ki so potekali v skupini otrok starih od 4 do 5 let, so razloţeni v analizi.

Namen teh dejavnosti je bil raziskati delo z otroki, ki temelji na medpodročnem

povezovanju matematike in drugih področij kurikuluma, ugotoviti, kako se lahko

otroci učijo matematičnih pojmov prek dobre motivacije ter kako napredujejo pri

razumevanju izbranih matematičnih pojmov. Z deskriptivno metodo sem

ugotovila, da je povezav z matematiko in drugimi področji kurikuluma veliko.

Otroci so bili pri dejavnostih aktivni, dobro motivirani, doţivljali so uspehe in

uţivali v igri.

KLJUČNE BESEDE: matematika v vrtcu, medpodročne povezave, aktivno

učenje, gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava.



II

ABSTRACT

The child begins to teach mathematics already in pre-school age. It is important to

consider the child's prior knowledge, his desires and interests, and of course the

child's own activity. The teacher must also take into account the fact that the field

of mathematics is mostly feasible when linked with other areas. The curriculum is

divided into six areas of activity (movement, language, art, nature, society and

mathematics). The thesis presents the mathematical content in conjunction with

other areas of the curriculum. The theoretical part of thesis covers active learning

in kindergarten, the acquisition of mathematical concepts in the preschool period

and cross-sectoral integration. It indentified areas of individual connections with

mathematics and examples. The empirical part represents of planned

mathematical activities that are covered by project, and connect with other areas

of the curriculum. Concrete examples of cross-sectoral linkages that have taken

place in the group of children aged 4 to 5 years are also explained in the analysis.

The purpose of these activities was to look for work with children, based on cross-

sectoral integration of mathematics and other curriculum areas, to determine how

children can learn mathematical concepts through a good motivation and how to

progress in the understanding of selected mathematical concepts. With descriptive

method I have found that there are many connections with mathematics and other

areas of the curriculum, children were active in activities, well motivated, they

experience success and were enjoying in game.

KEY WORDS: mathematics in kindergarten, cross-sectoral links, active learning,

movement, language, art, society, nature.



III

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................... 1

2 UČENJE V VRTCU .................................................................................. 2

2.1 AKTIVNO UČENJE ................................................................................ 2 2.2 PRIDOBIVANJE MATEMATIČNIH POJMOV V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU ................................................................................................ 4

3 MEDPODROČNO POVEZOVANJE........................................................ 6

3.1 RAZLIKA MED MEDPODROČNIM IN MEDPREDMETNIM

POVEZOVANJEM................................................................................... 7 3.2 MATEMATIKA V POVEZAVI Z OSTALIMI PODROČJI

KURIKULUMA ....................................................................................... 7 3.2.1 Matematika in gibanje............................................................................... 8

3.2.1.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in gibanja ............ 9

3.2.2 Matematika in jezik................................................................................. 10

3.2.2.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in jezika ............ 11

3.2.3 Matematika in umetnost .......................................................................... 11

3.2.3.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in umetnosti ...... 13

3.2.4 Matematika in druţba ............................................................................. 13

3.2.4.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in družbe ........... 14

3.2.5 Matematika in narava .............................................................................. 15

3.2.5.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in narave ........... 16

3.2.6 Povzetek .................................................................................................. 16

4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................... 17

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................... 17 4.2 CILJI ....................................................................................................... 18 4.3 METODOLOGIJA ................................................................................. 18

4.4 VZOREC................................................................................................. 18 4.5 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV ..................... 18 4.6 POTEK DELA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV ..................... 19 4.6.1 VSAK JE DRUGAČEN ......................................................................... 19

4.6.2 »VESOLJSKA« GLASBA ..................................................................... 29

4.6.3 ZELENE RASTLINE ............................................................................. 46

4.7 POVZETEK UGOTOVITEV ................................................................. 55

5 ZAKLJUČEK .......................................................................................... 57

6 LITERATURA ......................................................................................... 59



1

1 UVOD

Matematiko v vrtcu opazimo tako rekoč na vsakem koraku. Z njo se srečamo ţe

ko štejemo korake, ko naredimo krog, ko se pogledamo v ogledalo, ko se

razvrstimo po skupinah, ko pri zajtrku in kosilu razvrščamo pribor, štejemo

skodelice, ko pri počitku razvrščamo leţalnike, skratka vsepovsod.

Matematika je v vrtcu le redko samostojna dejavnost. Večinoma se povezuje z

drugimi področji dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava). K temu je

usmerjen tudi Kurikulum za vrtce, saj poudarja interdisciplinarnost. Matematične

dejavnosti se tako v različnih kontekstih med seboj povezujejo in dopolnjujejo.

Prav takšna matematika me je pritegnila ţe v času študija in me zato tudi

spodbudila k pisanju svoje diplomske naloge. Ker je seznanjenje z matematiko za

otroka zelo pomembno ţe v predšolskem obdobju, sem jo ţelela otrokom

pribliţati tako, da jo bodo lahko sprejeli, razumeli, uporabljali v vsakdanjem

ţivljenju in v njej uţivali.

Pri razvijanju matematičnih predstav in pojmov potrebujemo ogromno zamisli,

kako bi otroku vzbudili zanimanje za tovrstne dejavnosti. Cilji in dejavnosti

matematike morajo biti v skladu z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim

razvojem. Le tako bo lahko otrok aktivno sodeloval pri raznih dejavnostih. In prav

takšno učenje, ki je za otroka aktivno in pri njem sodeluje, je zanj najbolj

učinkovito.



2

2 UČENJE V VRTCU

Kurikulum za vrtce (2004, 16) temelji na razvojno-procesnem pristopu in načelu

aktivnega učenja. To načelo se glasi:

»Cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja, katerega cilji niso pravilni in

nepravilni odgovori, temveč spodbujanje otrokovih lastnih (simbolnih,

fantazijskih in domišljijskih) strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so

zanj značilne v posameznem starostnem obdobju.«

Vrtec naj bi zagotavljal za učenje spodbudno okolje, ki pri otroku razvija zavest o

problemih in občutljivost ter ga navaja na uporabo različnih pripomočkov in

strategij pri iskanju različnih odgovorov. Pri vsem tem naj bi ga spodbujal k

verbalizaciji oziroma rabi jezika v različnih funkcijah in drugim načinom

izraţanja (Batistič Zorec 2003).

V predšolskem obdobju prevladuje spontano učenje. Otroci se učijo predvsem

prek igre in drugih, tudi praktičnih dejavnosti in rutin, ki v vrtcu večinoma

potekajo v raznolikih socialnih interakcijah z vrstniki in odraslimi. Učijo se s

pomočjo opazovanja, posnemanja, preizkušanja (manipuliranja s stvarmi in

materiali) in reševanja problemov, komentiranja dejavnosti, spraševanja in

poslušanja drugih, reševanja medsebojnih konfliktov ter dogovarjanja. Učenje

potemtakem ni povezano le z otrokovim miselnim razvojem, ampak zadeva vsa

področja osebnosti, torej gibalni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni razvoj.

2.1 AKTIVNO UČENJE

Marentič Poţarnik (2000) pravi, da je aktivno učenje tisto učenje, ki učenca

celostno, miselno in čustveno aktivira, je zanj osebno pomembno in vpeto v

resnične ţivljenjske okoliščine. Takšno učenje je uspešnejše, če poteka s

samostojnim iskanjem in razmišljanjem. Aktivno učenje torej vsebuje neko višjo

stopnjo aktivnosti in daje trajnejše znanje, otroci pa tako ves čas predelujejo in

prenašajo svoje prejšnje izkušnje v nove situacije.



3

Načelo aktivnega učenja temelji na spoznanju kognitivnih psiholoških teorij, da je

otrok aktiven v procesu pridobivanja in konstruiranja znanja. Najdemo ga ţe v

teoriji M. Montessori (Loschi, 1996), ki pravi, da se otrok ne uči, ampak gradi

svoje znanje ter svojo osebnost ob izkušnjah in v odnosu s prostorom, stvarmi in

drugimi ljudmi.

V High/Scope pristopu (Hohman in Weikart, 2005) aktivno učenje definirajo kot

učenje, v katerem otrok skozi neposredne aktivnosti z objekti in skozi interakcije

z ljudmi, idejami ter dogodki gradi novo lastno razumevanje. Ključni elementi

aktivnega učenja pri High/Scope pristopu so: neposredna aktivnost z objekti,

refleksija aktivnosti, notranja motivacija in domiselnost, proizvajanje in reševanje

problemov. Otroci so aktivno udeleţeni ţe pri načrtovanju dejavnosti. V času

dejavnosti sledijo namenskemu zaporedju dogajanj, ki so jih načrtovali, novim

idejam in načrtom, ki izvirajo iz njihove igre, rešujejo probleme ter gradijo svoje

znanje na osnovi ključnih izkušenj. Pri tem jih odrasli opazujejo, podpirajo in se

učijo iz njihove igre. Ob zaključku dejavnosti otroci predstavijo svoje izkušnje in

odkritja, opišejo svoje izdelke, o njih diskutirajo, primerjajo načrte z rezultati ipd.

Malguzzi (1993) pravi, da imajo tudi otroci v vrtcih Reggio Emilia aktivno vlogo

v pridobivanju in konstrukciji razumevanja. Pomembno se mu zdi poudarjati

udeleţbo otrok, čeprav ne ţeli zmanjševati odločilne vloge odraslih pri učenju

otrok. Otroci so sposobni ustvarjati pomene iz vsakodnevnih izkušenj skozi lastno

mentalno aktivnost. Poglavitna vloga odraslih je, da to sposobnost posredno

aktivirajo pri otrocih, ki je podlaga za učenje. Otroci morajo imeti priloţnost, da

raziskujejo, zato besedna razlaga ne sme biti bliţnjica do znanja. Vzgojitelj naj

brez poprejšnjih predpostavk o tem, kaj je prav in kaj narobe, posluša vprašanja,

odgovore, ideje in razlage otrok, saj je ravno poslušanje pomembnejše od

govorjenja.

V Kurikulumu za vrtce (2004) je načelo aktivnega učenja opisano kot

zagotavljanje za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje tako iz

vzgojiteljevega načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja kakor tudi iz

otrokovih lastnih pobud. V ospredju učenja je razvijanje občutljivosti in zavesti o



4

problemih, navajanje otroka na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri

iskanju odgovorov, omogočanje in spodbujanje otroka k verbalizaciji in drugim

načinom izraţanja.

»Predšolska vzgoja v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k

pridobivanju novih doživetij, izkušenj in spoznanj, tako da predenj postavlja

smiselne zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu

omogočajo izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno angažirajo«

(Kurikulum za vrtce 2004, 19).

2.2 PRIDOBIVANJE MATEMATIČNIH POJMOV V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU

»Otrokov prvi stik z matematiko bo prijazen, če ga bo doživel celovito, preko

občutkov, ki so mu blizu, ob katerih se počuti sproščeno in varno. Če mu bo

uspelo ta občutek ohraniti, bo mnogo lažje premagoval ovire pri kasnejšem

dojemanju vse zahtevnejših zakonitosti matematike, saj je vanjo stopil skozi prava

vrata« (Zajc, Koželj 2001, 11).

Otrok se z matematiko dejansko sreča ţe zelo zgodaj. Nezavedno jo uporablja

vsak dan v svojem ţivljenju: orientacija v prostoru, različne oblike, števila,

merjenje. To so vsebine, ki jih pravzaprav srečamo na vsakem koraku. Tudi pri

vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu, je srečanje z matematiko zelo pogosto. To so

prihodi in odhodi v vrtec in iz vrta (kdo manjka, koliko otrok manjka, kdo bo

prišel, koliko nas je), priprava na obroke (razdelitev pribora, urejanje pribora,

količina hrane), pospravljanje igralnice (razvrščanje različnih igrač v zaboje),

priprava na počitek (štetje leţalnikov, razvrščanje po barvah odejic, kdo spi levo,

desno, zgoraj, spodaj), oblačenje in slačenje v garderobi (kje so copati, kje

oblačila, urejanje oblačil, kam spada levi in kam desni copat, simboli na

omaricah) in še veliko drugih dejavnosti.

»Do osnovnih matematičnih pojmov lahko otrok pride le na osnovi lastne

aktivnosti. Samo preko lastne aktivnosti lahko ponotranji oblike predmetov ter

razume kvantitativne in kvalitativne lastnosti predmetov in pojavov. Ta proces je



5

postopen in počasen; temeljiti mora na aktivnem osvajanju znanja ter stalnem

razvoju miselnih struktur« (Šajnič 2003, 9).

Pri učenju matematičnih pojmov je v današnjem času bistvena značilnost ta, da se

znanje ne prenaša od staršev na otroke oziroma od učitelja ali vzgojitelja na

učenca oziroma otroka, ampak si mora vsak posameznik sam graditi svoje znanje.

To pa ne pomeni, da je otrok prepuščen samemu sebi, ampak so še vedno starši,

učitelji in vzgojitelji tisti, ki z ustreznimi pristopi vodijo in spodbujajo otroka ter

ga postavljajo v aktivno vlogo v procesu učenja.

Avtorica Hodnik Čadeţ (2004) navaja po Marentič Poţarnik (2000) dve poti, ki

obstajata pri otroškem učenju matematičnih pojmov:

samostojno oblikovanje (odkrivanje) pojmov, ki temelji na spreminjanju

obstoječih, predvsem pa napačnih pojmovanjih, ki jih zgradi otrok v

procesu učenja in

pridobivanje obstoječih pojmov od odraslih, na osnovi spraševanja in

besednih razlag, kar poteka na dva načina: kot poučevanje s primeri in kot

poučevanje pojmov preko definicij.

Za predšolskega otoka je prav gotovo primernejša prva pot, saj naj bi se vzgojitelji

izogibali poučevanju zgolj z besedami.

Prek razvrščanja pogosto preučujemo, kakšne pojme poznajo/uporabljajo otroci in

kako jih tvorijo. Če otroku predloţimo vrsto predmetov, katere naj po svoje

razvrsti v skupine, bo morda dal skupaj sadje, zelenjavo, jedilni pribor, ne da bi

poznal izraze za te pojme. Otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji

podobnosti, nato po uporabi oziroma funkciji in šele pozneje po nekih objektivnih

skupnih značilnostih. Ko pa otroka vprašamo, v čem sta si dva predmeta podobna

ali različna, nam bo najprej odgovoril da se npr. pri škarjah in bakrenem loncu

nekaj sveti, šele nato, da ju uporabljamo v gospodinjstvu in šele pozneje, da sta iz

kovine (Marentič Poţarnik, 2000).



6

3 MEDPODROČNO POVEZOVANJE

Pri načrtovanju in organiziranju dejavnosti, in s tem izkušenj za otroke, moramo

upoštevati dejstvo, da doţivlja otrok svet celostno. To za vzgojitelja vsekakor ni

lahko delo, saj mora poznati specifičnosti posameznih področij, ki se v neki

celostni situaciji med seboj prepletajo. Ob vsem tem mora paziti, da ne pride do

kakšnega umetnega povezovanja področij. Zato je pomembno, da so povezave

smiselne. Pri načrtovanju povezav pa ne smemo pozabiti na otrokov interes.

Povezave so lahko za vzgojitelja še kako smiselne, strokovne in zanimive, vendar

ni pravega pomena, če otroka te ne pritegnejo (Hodnik Čadeţ, 2004).

Eno izmed načel uresničevanja ciljev Kurikuluma za vrtce (2004), ki nas vodi k

razumevanju medpodročnega povezovanja, je tudi načelo horizontalne

povezanosti, ki pravi:

»Povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih

vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej

značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja,

izbor tistih vsebin ter metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo

specifičnosti predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo

različnih področij dejavnosti v vrtcu« (Kurikulum za vrtce 2004, 14).

Povezovanje različnih področij je za otroke lahko dobro motivacijsko sredstvo, saj

spodbuja njihovo ustvarjalnost. Za uspešno povezovanje (omenila bom tista

povezovanja, ki veljajo za predšolske dejavnosti) pa morajo biti uresničeni

naslednji pogoji (Hodnik Čadeţ, Filipčič po Kovač, Jurak, Starc, 2004):

izbira vsebin, posredovanje znanja in organizacija dejavnosti mora biti

prilagojena razvojni stopnji in znanju otrok;

vzgojitelj mora poznati cilje in vsebine različnih področij, da lahko doseţe

zastavljene cilje, ki jih ţeli doseči z medpodročno povezavo;

medpodročne dejavnosti naj bodo skrbno načrtovane in naj vsebujejo

samostojno delo otrok;



7

pomembno je, da po zaključku vzgojitelj analizira uresničevanje

postavljenih ciljev.

3.1 RAZLIKA MED MEDPODROČNIM IN MEDPREDMETNIM

POVEZOVANJEM

V predšolski pedagogiki govorimo o medpodročnem povezovanju, saj

povezujemo področja dejavnosti, medtem ko se v šolski pedagogiki uporablja

izraz medpredmetno povezovanje, ker učitelji med seboj povezujejo različne

predmete.

»Medpredmetno povezovanje predstavlja didaktični pristop, kjer učitelj poskuša

določeno vsebino/problem podati in obravnavati čim bolj celostno, tako, da isti

problem poskuša osvetliti z različnih vidikov« (Hodnik Čadež, Filipčič 2005, 3).

Oboje omenjeno povezovanje lahko izvajamo na osnovi ciljev (teme), miselnih

procesov ali veščin. Teh povezav ne moremo strogo ločevati, ker pogosto

nastopajo povezano. V praksi pa se največkrat zasledi povezovanje na osnovi

izbrane teme (Hodnik Čadeţ, Filipčič, 2005).

3.2 MATEMATIKA V POVEZAVI Z OSTALIMI PODROČJI

KURIKULUMA

Kurikulum za vrtce določa področje matematike kot eno od vsebinskih področij

dejavnosti za delo v vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi

matematika uresničljiva le, ko se povezuje z drugimi področji (Kurikulum za

vrtce, 2004):

z gibanjem, kjer večina pogovorov zajema matematične pojave;

z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se

matematično izraţa;

z umetnostjo, ki je brez matematike otrokom ne moremo predstaviti (od

perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi);

z naravo, kjer otrok meri in išče razlage za splošne pojave;



8

z druţbo, kjer se otrok uči ţiveti z vrstniki, se zna z njimi pogajati, reševati

medsebojne konflikte in logično sklepati.

V nadaljevanju diplomske naloge bom predstavila nekaj moţnih povezav

matematike z drugimi področji kurikuluma. Opisala bom posamezna področja

(gibanje, jezik, umetnost, druţba in narava) in se osredotočila predvsem na

praktične primere, ki se v vrtcu odvijajo tako spontano kot načrtno. Pri vsakem

področju bom predstavila primer medpodročnega načrtovanja dejavnosti na

osnovi ciljev.

3.2.1 Matematika in gibanje

Otrokovo doţivljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz

njegovega telesa, zaznavanja okolja ter izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi

dejavnostmi. Z gibanjem otrok spoznava sebe in predmete, ki ga obkroţajo. Telo

otroka je v gibalnih dejavnostih izhodiščna točka za presojo poloţaja, smeri,

razmerja do drugih ─ z gibanjem otrok razvija občutek za ritem, hitrost ter dojema

prostor in čas. V predšolskem obdobju pridobiva te raznovrstne izkušnje zlasti z

igro. Tako v zaprtem prostoru kot na prostem otrok z različnimi dejavnostmi

razvija gibalne sposobnosti in usvaja nekatere gibalne koncepte. Postopno usvaja

tudi osnovne prvine različnih športnih zvrsti, v elementarnih gibalnih igrah pa

spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil. Ustvarjalen je tudi pri iskanju poti

za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo odgovarja na nove izzive ter

izraţa svoja čustva in občutja (Marjanovič Umek, 2008).

Znanja z drugih področij si otrok razširja z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi. Z

različnimi igrali in športnimi pripomočki otrok spoznava in usvaja različne

matematične pojme (Marjanovič Umek, 2008):

spoznava barve, površine in oblike (otrok lahko razvršča po barvi, razdeli

otroku vsakemu po enega in s tem vzpostavi relacije, jih šteje, išče obroču

podobne okrogle oblike, spoznava vzorec ponavljanja na poligonu itd.);

usvaja količinske izraze: veliko – malo, več – manj itn. (ureja ţoge po

velikosti od največje do najmanjše, od najteţje do najlaţje ipd.);



9

usvaja izraze za prostorska razmerja; na – pod – v, spredaj – zadaj, med –

pred, zgoraj – spodaj itn. (otrok spleza pod mizo, stopi na blazino, hodi po

klopi, se splazi skozi obroč, »vozi slalom« med stoţci, skoči čez oviro

ipd.);

usvaja časovna razmerja: počasi – hitro, prej – potem itn. (pri poligonu se

najprej splazimo pod mizo, potem vijugamo med palicami, nato

prestopimo, če bomo hodili hitro bomo naredili več korakov, kot če bomo

hodili počasi, itd.);

seznanjenje z merskimi enotami: korak, meter itn. (koliko korakov lahko

naredim v peskovniku, koliko na atriju ipd.).

3.2.1.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in gibanja

Tema pri matematiki: prostorska razmerja

Cilj pri matematiki:

otrok usvaja izraze za prostorska razmerja (na – pod – v, spredaj – zadaj,

med – pred, zgoraj – spodaj itn.).

Tema pri gibanju: orientacija v prostoru

Cilji pri gibanju:

otrok se zaveda prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje);

otrok spoznava različne poloţaje in odnose med deli lastnega telesa, med

predmeti in ljudmi, med ljudmi;

otrok razvija ravnoteţje.

SKUPNA CILJA:

otrok se uči orientacije v prostoru glede na lastno telo in prisotnost drugih

ljudi;

otrok je udeleţen v izraze za prostorska razmerja z lastnim telesom.

POVEZOVANJE PODROČIJ:

Ţe iz skupnih ciljev lahko izluščimo dejavnost, ki je primerna za predšolske

otroke. S tem ko otrok spleza pod mizo, stopi na blazino, hodi po klopi, se splazi

skozi obroč, »vozi slalom« med stoţci, skoči čez oviro ipd., ponavlja in uporablja



10

izraze za prostorska razmerja. Tu so zajeti matematični pojmi in gibanje hkrati.

Otrok se s tem seznani tudi z orientacijo in ravnoteţjem, saj se mora orientirati v

prostoru (kje je trenutno, kam se bo premaknil) in mogoče obstati tudi nekaj

trenutkov v istem poloţaju.

3.2.2 Matematika in jezik

»Vzgojiteljica naj bi pri vseh dejavnostih otroku dajala govorni zgled in tako

neposredno vplivala na razvoj njegove jezikovne zmožnosti (to so slovnične in

sporazumevalne), kar bi predstavljalo prvi korak k povezovanju med področji

dejavnosti v vrtcu«(Marjanovič Umek 2008, 79).

Jezik je komponenta človeškega ţivljenja, ki je prisotna skoraj povsod. Tudi v

Kurikulumu za vrtce ima posebno mesto, saj je v bistvu neke vrste povezovalni

člen med vsemi področji dejavnosti. Pomemben pa je tudi v samem ţivljenju in

delu v vrtcu. V zgodnjem otroštvu je ena izmed osnovnih nalog za otroka, da

razvije jezikovno zmoţnost. To pomeni, da razvija zmoţnost tvorjenja besedil v

različnih govornih poloţajih in za različne potrebe. Poleg zmoţnosti

sporazumevanja z okoljem pa otrokova jezikovna zmoţnost stopa tudi v

interakcijo z igro. Prav z jezikovnim razvojem je tesno povezana simbolna igra,

zato lahko rečemo, da je področje jezika povezano z vsemi drugimi področji

dejavnosti v vrtcu, tudi z matematiko. Ko npr. vzgojiteljica skupaj z otroki obišče

gledališče, razstavo, trţnico ali trgovino, ti sodelujejo v različnih govornih

poloţajih, z različnimi osebami. Tako otroci spoznavajo, da se v različnih

govornih poloţajih glede na različne situacije (čas, kraj, tema ipd.) uporabljajo

različne socialne zvrsti jezika (Marjanovič Umek, 2008).

Otrok se z jezikom sreča na vsakem koraku, ţe ko se igra, poimenuje stvari, tvori

stavke, razlaga, opisuje in posluša. Med otroško igro lahko pri otroških pogovorih

zasledimo, ko primerjajo različne predmete in ugotavljajo, kateri predmet je npr.

najdaljši, največji, čigav je in kje se nahaja. Prek tega se srečuje z matematičnimi

pojmi, ki jih spoznava, poimenuje, uporablja ter tako širi svoje jezikovne

zmoţnosti. Pomembna naloga vzgojitelja pri vsem tem pa je, da ga ves čas

spodbuja.



11

3.2.2.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in jezika

Tema pri matematiki: zaporedje

Cilja pri matematiki:

otrok prepoznava različne pravljične like (jih šteje, razvršča);

otrok osvaja časovno zaporedje dogodkov.

Tema pri jeziku: pravljica

Cilja pri jeziku:

otrok posluša pravljico;

otrok se uči samostojno pripovedovati.

SKUPNA CILJA:

ob poslušanju pravljice otrok prepoznava pravljične like;

med samostojnim pripovedovanjem pravljice otrok ponavlja zaporedje

dogodkov.


Otrokom povemo novo pravljico, kjer nastopajo različne ţivali ali ljudje. Po

prebrani pravljici se o njej pogovorimo, jo skupaj ponovimo, preštejemo

nastopajoče like, razvrstimo na ţivali in ljudi, na dečke, deklice ipd. Sledi

lutkovna predstava otrok, kjer s samostojnim pripovedovanjem ponavljajo

zaporedje dogodkov iz pravljice.

3.2.3 Matematika in umetnost

Glasbena umetnost predstavlja samostojno obliko glasbenega izraţanja, vzbuja

veselje do zvoka, igre, gibanja, razvija splošne sposobnosti zaznavanja,

pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komunikacijo in socialno vedenje.

Občutljivost pa je osnovna naloga predšolske glasbene vzgoje. Ta se razvija s

spodbujanjem glasbenega doţivljanja preko slušnega zaznavanja ter z

reproduciranjem, poustvarjanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin (Marjanovič

Umek, 2008).



12

Glasbena vzgoja ima mnogo povezav tudi z matematiko. Otrok ponavlja ritmične

motive, poimenuje glasbila v vrstnem redu, kot jih je slišal (zaporedje), primerja

med kratkim in dolgim tonom, ugotavlja razlike in podobnosti (prepoznavanje

prijatelja po barvi glasu, zvok različnih instrumentov), ureja instrumente po

velikosti, preigrava vzorec s pomočjo različnih instrumentov, spoznava simetrijo

prek instrumentov (godala so simetrična). Matematične vsebine zasledimo tudi pri

glasbenih dejavnostih, ki so povezane s plesom (npr. v ritmu glasbe ploskajo,

korakajo, plešejo).

Likovna umetnost je v predšolskem obdobju del otrokovega spoznavnega razvoja.

Je razvojno orodje, ki mu pomaga pri prodiranju v kompleksnost danosti in

zakonitosti prostora, v katerega je bil postavljen ob rojstvu. Otrok si pri svojih

likovnih upodobitvah pomaga z ugotavljanjem razlik med posameznimi pojavi.

Veliko ni malo, navpično ni vodoravno, belo ni črno, rdeče ni modro ipd.

Pomemben spoznavni proces na področju vizualnega in likovnega pa je vizualno

mišljenje. Predstavlja tisti del mišljenja, ki se ukvarja z videnim, z oblikami,

barvo in odnosi v prostoru. Namen in cilj likovnih dejavnosti v vrtcu namreč ni

likovni izdelek sam po sebi, ampak otrokov razvoj v procesu likovne dejavnosti

(Marjanovič Umek, 2008).

»Likovne dejavnosti lahko smotrno prepletamo z ostalimi področji dejavnosti

predšolskega kurikula. Ob tem se zavedamo, da je likovna dejavnost enakovredno

in s svojimi cilji pogojeno področje. Likovne dejavnosti niso dopolnilo drugim

področjem dela v vrtcu, ki bi jih uporabljali zgolj za ilustriranje početja in tematik

dela na drugih področjih« (Marjanovič Umek 2008, 138).

Z likovnim področjem se precej prepletajo in dopolnjujejo tudi cilji matematike

npr. spoznavanje simetrije, geometrijskih teles in likov. Sorodne cilje najdemo

tudi pri likovnem področju oblikovanja prostora in matematičnimi pojmi (na,

pred, v, zadaj, spredaj, spodaj, zgoraj) ter razvijanju orientacije v prostoru. Otroci

lahko ločujejo barvna in nebarvna likovna dela, jih urejajo po velikosti, motivu,

vzdušju, izdelujejo razne sestavljanke, delajo odtise, oblikujejo telesa itd.

(Marjanovič Umek, 2008).



13

3.2.3.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in umetnosti

Tema pri matematiki: vzorci


otrok razvija miselne operacije, ki so pomembne pri osvajanju pojma

»število«;

otrok prepozna vzorec in ga ponovi.

Tema pri umetnosti: glasbila in risanje

Cilja pri umetnosti:

otrok posluša, posnema in razlikuje različne zvoke;

otrok glasbeno izvaja oziroma nariše različne vzorce.

SKUPNA CILJA:

otrok prepozna ponavljajoče vzorce in jih ponavlja;

otrok ustvari nove, lastne vzorce (jih nariše oziroma preigra).


Pripravimo glasbila, ki imajo različne zvoke npr. zvončki, flavta, boben,

kraguljčki. Na njih zaigramo, tako da nastane glasbeni vzorec, tega ponovimo vsaj

dvakrat. Otroci naj poslušajo in ponovijo. Otrok si nato sam izmisli nek vzorec,

ostali pa naj ponovijo za njim. To tudi likovno uprizorijo, tako da zvok grafično

predstavijo. Nato lahko narišejo tudi glasbila (po otrokovih zmoţnostih), ki so

igrala oziroma nastopala, vendar morajo ta predstavljati nek vzorec. Ponoviti se

morajo vsaj dvakrat v enakem vrstnem redu.

3.2.4 Matematika in družba

Kurikulum za vrtce (1999) v področje druţbe vključuje postopno spoznavanje

samega sebe, bliţnjega druţbenega okolja (vsakdanje ţivljenje ljudi, druţinsko

ţivljenje, delovno okolje in poklice, kulturno ţivljenje ter medije). Poudarja

pomen vključevanja v širše druţbeno okolje, to je vključevanje v kulturo, v kateri

ţivimo. Pomembno je tudi zgodnje seznanjenje z drugimi kulturami,

civilizacijami (ţivljenjske navade, tradicije, običaji, praznovanja itn.), saj se tako

otrok uči medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti.



14

Področje matematike in druţbe ima veliko povezav. Otrok spoznava razlike in

podobnosti med ljudmi, spoznava drugačnost z razvrščanjem (različne rase, barve

koţe, barve las, oči itd.), otrok ureja (po velikosti, dolţini stopal) in se zaveda, da

imajo ljudje različna mnenja, okuse in ţelje (izdelamo histogram, katera hrana jim

je najbolj okusna), spoznava zgodovinske dogodke in se srečuje s časovnim

zaporedjem.

V okvir področja druţbe umeščamo tudi medpodročne teme, kot sta npr. promet

in okoljska vzgoja. Promet se močno prepleta z matematičnimi pojmi ─ zaporedje

luči na semaforju, oblike znakov, vzorec na prehodu za pesce ipd. (Marjanovič

Umek, 2008).

3.2.4.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in družbe

Tema pri matematiki: relacije


otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja prireja 1-1;

otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.

Tema pri družbi: poklici

Cilji pri družbi:

otrok spoznava različne poklice;

otrok pridobiva izkušnje za sprejemanje drugačnosti;

otrok se seznanja z razlikami in podobnostmi med otroki.

SKUPNA CILJA:

otrok spoznava razlike in podobnosti med otroki;

otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.


Otroci se v skupini najprej pogovarjajo o različnih poklicih, nato pa izdelajo še

plakat na to temo. Na eno stran nalepijo fotografije otrok, na drugo stran pa

fotografije različnih poklicev. Vsak posameznik mora sedaj povezati s svojo



15

fotografijo s fotografijo poklica, ki mu je najbolj všeč oziroma vzpostaviti relacijo

med obema fotografijama. Sledijo še vprašanja, ki otroka urijo k odčitavanju

puščičnega diagrama, npr. kdo bi rad postal zdravnik, koliko frizerk imamo v

skupini, kateri je najbolj priljubljen poklic, kateri poklic je izbral samo eden otrok

itd. S tem otroci spoznavajo razlike in podobnosti med njimi ter sprejemajo

drugačnost.

3.2.5 Matematika in narava

Otroci začnejo ţe zelo zgodaj spoznavati, doţivljati in odkrivati okolje.

Dejavnosti v okolju in na okolje vodijo k oblikovanju miselnih operacij in tudi k

oblikovanju temeljnih pojmov, kot so prostor in čas, gibanje in sile, predmet in

snov, pojem ţivega, k spoznavanju odnosov med predmeti in odnosov med bitji

ter okoljem, v katerem ţivijo. Z delovanjem na predmete in snovi nastajajo

predstave o svetu, v katerem otrok ţivi. Za zbirko procesnih znanj pa so potrebni

naravoslovni postopki, ti pa so opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, štetje,

merjenje, postavljanje hipotez, načrtovanje in izvajanje poštenih poskusov,

poročanje in povzemanje rezultatov, posploševanje itd. Tudi otroci v vrtcu lahko

odkrivajo naravo z raziskovanjem, ki je seveda prilagojeno razvojni stopnji. O

tem ne spoznavajo samo narave, ampak tudi poti in načine, kako se kaj odkrije,

razišče in nauči (Marjanovič Umek, 2008).

Otrok v predšolskem obdobju odkriva, primerja in spoznava ţivo in neţivo

naravo. Z opazovanjem, primerjanjem, razvrščanjem in urejanjem spoznava

različne rastline, ţivali, lastnosti predmetov, vode in drugih tekočin. Z relacijami

lahko povezuje s čim se prehranjujejo različne ţivali, kaj oblečemo poleti ali

pozimi in oponašajo zvoke različnih ţivali (tudi gibalno). Otrok lahko na vrvico

niza različne plodove ali šteje drevesa med sprehodom. Otrok s poskusi kmalu

ugotovi, da je ţoga okrogla in se kotali, da kartonska škatla ni okrogla in jo je

treba potiskati, če jo ţelimo premakniti. Otrok se z merjenjem oziroma natančneje

s prostornino srečuje, ko pretaka vodo v različno velike posode, v mivki ali pesku

dela odtise različnih predmetov, prepoznava, katere stvari so teţje oziroma laţje

ter tako ugotavlja fizikalne lastnosti predmetov. Na opazovalnem sprehodu po

naravi pa se otrok gotovo sreča tudi z orientacijo.



16

3.2.5.1 Primer medpodročnega povezovanja matematike in narave

Tema pri matematiki: razvrščanje


otrok razvršča predmete glede na izbrano lastnost;

otrok spoznava diagrame razvrščanja in jih odčita.

Tema pri naravi: plovnost

Cilja pri naravi:

otrok odkriva, spoznava in primerja neţivo naravo;

otrok odkriva in spoznava lastnosti predmetov.

SKUPNA CILJA:

otrok razvršča predmete glede na plovnost (plava, ne plava);

otrok komentira in odčitava diagram razvrščanja.


Glede na skupna cilja lahko otrokom ponudimo različne predmete in materiale, s

katerimi odkrivajo in ugotavljajo ali plavajo na vodi ali se potopijo. Potem

predmete razvrstijo v diagram (drevesni ali Carollov) glede na omenjeno lastnost

(plovnost) in njeno zanikanje.

3.2.6 Povzetek

Matematiko lahko v predšolskem obdobju takorekoč zelo hitro spremenimo v

zanimivo igro, pribliţano otroku. Cilje lahko poveţemo in prepletamo z vsemi

ostalimi področji, ob tem pa se otrok niti ne zave, da se srečuje z matematiko.

Pomembno je, da se pridobivanje matematičnih predstav in pojmov vleče kot

rdeča nit skozi vse oblike in vrste dejavnosti. Pestrosti se otroci ne naveličajo,

hkrati pa pomeni tudi srečanje z neznanim. Bistvo medpodročnega povezovanja je

tudi to, da določeno vsebino oziroma problem vzgojitelj zna otrokom podati čim

bolj celostno, tako da isto teţavo osvetli z različnih vidikov. Povezav je pri vsaki

dejavnosti, ki jo ţelimo razširiti, ogromno, le poiskati jih je treba. Pri tem pa nam

v vrtcu v veliki meri lahko pomagajo ţe otroci sami.



17

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Matematika nas obdaja na vsakem koraku, srečujemo jo vsepovsod okrog nas.

Tudi otroci se z njo srečajo ţe zelo zgodaj. Za otroke v predšolskem obdobju je

seznanjenje z matematiko zelo pomembno. Pribliţati jim jo moramo, tako da jo

bodo lahko sprejeli, razumeli in tudi uporabili v vsakdanjem ţivljenju. Po

Kurikulumu za vrtce je področje matematike eno od vsebinskih področij za delo v

vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva

le, ko se povezuje z drugimi področji. Ta pa so: gibanje, jezik, umetnost, narava in

druţba. V empiričnem delu ţelim z načrtovanimi dejavnostmi prikazati, kako

lahko matematiko poveţemo z drugimi področji kurikuluma. Poleg tega pa lahko

z načrtovanimi dejavnostmi otrokom ponudimo različne matematične in

nematematične izzive.

Vse več raziskovalnih dokazov potrjuje, da je kakovostno učenje tisto, ki otroka

celostno, miselno in čustveno aktivira. Tako učenje, ki ima višjo stopnjo

aktivnosti, je aktivno učenje. In le-to je uspešnejše, če poteka s samostojnim

iskanjem in razmišljanjem. Tako učenje daje trajnejše znanje, ki bo uporabno v

novih situacijah (Marentič Poţarnik 2000).

Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil torej najti povezave med

matematiko in drugimi področji kurikuluma ter jih s pomočjo otrok raziskati in

praktično izvesti v vrtcu. Zanimalo me je, katere matematične vsebine lahko

poveţem z drugimi področji kurikuluma in jih ponudim otrokom kot prijetno

matematično izkušnjo. Poudarek je na bil na aktivni udeleţbi otrok, saj lahko ob

ustrezni motivaciji in organiziranih ter spontanih dejavnostih pridobivajo nova

znanja.



18

4.2 CILJI

– Raziskati in evalvirati pristop za delo z otroki, ki temelji na

medpodročnem povezovanju matematike in drugih področij kurikuluma.

– Ugotoviti, kako se lahko otroci prek dobre motivacije in povezovanja

področij učijo matematičnih pojmov in kako so za tovrstno učenje

motivirani.

– Ugotoviti, kako otroci napredujejo pri razumevanju izbranih matematičnih

pojmov.

4.3 METODOLOGIJA

Uporabljena je bila opisna ali deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja.

Dejavnosti, ki sem jih izvajala s predšolskimi otroki, sem načrtovala vnaprej,

veliko pa je bilo tudi takih, ki smo jih izvedli na pobudo otrok. Vsaka izmed treh

načrtovanih priprav ima opredeljeno temo, cilje po področjih kurikuluma, oblike

dela, metode, sredstva in metodični postopek. Na koncu vsake priprave posebej pa

je sledila analiza po dnevih, ki vsebuje slike in opaţanja ter realni potek

dejavnosti.

4.4 VZOREC

Dejavnosti sem izvedla v Vrtcu Nova Gorica, enota Kekec, in sicer v mesecu

maju, na enomesečni praksi v šolskem letu 2010/2011. Vzorec je skupaj

sestavljalo 23 otrok, ki so sodelovali in delali v manjših skupinah. Od tega je bilo

13 deklic in 10 dečkov, starih od 4 do 5 let.

4.5 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV

Podatke sem zbirala z opazovanjem ob lastni udeleţbi. Otroke sem spraševala, se

z njimi pogovarjala oziroma jih spodbujala, da samostojno, prek drugih področij,

razmišljajo o matematičnih vsebinah. Sproti in po zaključenih dejavnostih sem si

zapisovala ugotovitve, otrokove doseţke in shranjevala izdelke ter pomembno



19

gradivo. Za dokumentiranje sem uporabila digitalni fotoaparat. Dokumentirane

podatke sem analizirala s kvalitativno obdelavo podatkov.

4.6 POTEK DELA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV

Projektno delo je potekalo po vnaprej pripravljenem načrtu, ki pa se je tekom

dogajanja dopolnjevalo glede na pobude in ţelje otrok. V načrtu so tri priprave z

različno vodilno temo, pod vsako pripravo pa je potek dejanskega dela v skupini

razloţen in poglobljen z analizo po dnevih. Vsaka izmed priprav je obseţna, zato

se je vsaka izvajala po nekaj dni, odvisno od otrokovih ţelj in interesov. Celoten

projekt je tako vključeval 7 dni aktivnega dela otrok in raziskovalke.

4.6.1 VSAK JE DRUGAČEN

Področje: MATEMATIKA

Povezava z ostalimi področji: DRUŢBA, UMETNOST, JEZIK, NARAVA

Tema: VSAK JE DRUGAČEN

Cilji:

MATEMATIKA:

- otrok rabi imena za števila

- otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava

- otrok rabi izraze za opisovanje poloţaja predmetov in se nauči orientacije v

prostoru

- otrok razvršča

- otrok se seznanja s strategijami merjenja

DRUŢBA:

- otroci sebe doţivljajo kot edinstveno osebo

- otroci razmišljajo o sebi, svojih lastnostih, posebnostih

- otroci imajo moţnost spoznavanja in dojemanja telesnih podobnosti in razlik

med ljudmi in enakovrednost vseh

UMETNOST:

- spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in

različnosti

JEZIK:



20

- otrok razvija zmoţnost, odzivati se na verbalno in neverbalno izraţanje ţelja

drugih

- otrok razvija jezikovno zmoţnost v različnih funkcijah in poloţajih v različnih

socialnih situacijah

NARAVA:

- otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in

dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh

Oblike dela: skupna, dvojice, individualna

Metode dela: metoda pogovora, lastna aktivnost, metoda prikaza

Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, velike pole belega papirja,

svinčniki, barvice, flomastri, volna, škarje, barvni papirji različnih oblik in trdot,

lepilni trak.

Viri in literatura:

- Bahovec, E. in sod. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

- Marjanovič Umek, L. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce.

Maribor: Zaloţba Obzorja.

Metodični postopek:

UVOD:

Otroci na stolčkih miţe poslušajo vodeno vizualizacijo z naslovom Potovanje v

vesolje. Ko je zgodbe konec v igralnico vstopi nezemljanka Violeta (lutka), ki se

na humoren način predstavi in pozdravi otroke ter jih povpraša po počutju. Pove

jim, da je ravnokar prišla iz Vesolja in ţeli spoznati otroke v njihovi skupini.

Predlaga jim naj vsak pove svojo idejo, na kakšen način bi se lahko vsi skupaj

spoznavali. Pri tem otroci upoštevajo vrstni red, tako da pridejo vsi na vrsto

(lahko sedijo v krogu ali polkrogu). Vsak pove svoje ime, idejo ter najljubšo igro

oziroma kaj najraje počnejo. Ţe med tem je Violeta zelo radovedna in otroke

veliko sprašuje. Prek njihovih idej jih preusmeri in napelje na to, da bodo morali

obrisati svoje telo na papir in prek tega se bodo spoznavali. Zatem prosi mene, naj



21

ji pomagam pri nadaljnjem delu in otrokom pove, da se bodo razdelili v dvojice,

kasneje pa se bodo obrisali na velik bel papir s svinčnikom. Violeta otroke

pozdravi, nato pa jih opazuje med delom. Tako jaz prevzamem delo in otrokom

pomagam, da se razdelijo v dvojice. Vprašam jih tudi, na kakšen način bi se lahko

razdelili v pare, kakšne ideje imajo. Skupaj poiščemo najboljšo rešitev in se

razdelimo. Ko vsaka dvojica poišče svoj prostor, jim razdelim bele pole papirja.

JEDRO:

Vsaka dvojica otrok dobi najprej eno polo papirja. Eden izmed otrok se nanjo

uleţe, drugi pa njegovo telo s svinčnikom obriše na papir. Ko zaključita, se vlogi

zamenjata, prvo polo pa poloţita ob stran. Nato vsak dobi barvice ali flomastre ter

ureja svojo podobo na papirju. Navodila bodo sledeča: v trebuhu narišite vašo

najljubšo hrano, v roki drţite vašo najljubšo igračo, narišite si nogavici in ju

pobarvajte z eno vašo najljubšo barvo, ob stran narišite, kako pridete v vrtec, s

katerim prevoznim sredstvom (s kolesom, avtomobilom, peš, itn.)… Otroci lahko

dodajajo sproti še druge stvari lahko npr. si narišejo obraz, nad sabo napišejo

svoje ime (če znajo), lahko narišejo nek simbol, ki jih označuje, narišejo svojo

najljubšo ţival, narišejo oziroma napišejo koliko let imajo, zraven dodajo še ostale

druţinske člane (lahko jih preštejejo) ter dodajajo še svoje ideje. Spodbujam jih,

da se sami spomnijo čim več stvari. Ko vsi vse narišejo oziroma lahko tudi ţe med

risanjem (če je kdo izmed otrok ţe narisal določeno stvar) otroke vprašam, kako

bi lahko na poli papirja prikazali našo višino. Ena izmed moţnosti je tudi ta, da se

otroci izmerijo z vrvico ali volno ter tako začrtajo velikost na papirju. Otrok si

izbere barvo volne, ki jo nato skupaj iztegnjeno zalepimo z lepilnim trakom na

papir.

ZAKLJUČEK:

Ko so bele pole papirja porisane in dokončane otroke vprašam, kaj bi lahko počeli

z vsemi temi papirji in zakaj bi jih lahko uporabili. Spodbujam jih, da skupaj

izdelamo plakat, ki bo prikazoval, kako pridejo otroci v vrtec. Vprašam jih, kako

bi lahko to prikazali na plakatu, na kakšne načine. Otrokom pustim, da povedo

čim več svojih idej. Napeljem jih tudi na to, naj upoštevajo, kot da ne znajo pisati,

ker nas drugače vesoljčica ne bo razumela, saj ne zna brati. Lahko bodo ponudili



22

moţnost raznih grafov, relacij. V primeru relacij se vsak poveţe s črto in tako

dobimo odnose dveh skupin in vzpostavimo relacijo »v vrtec prihajam«. Ko je

plakat zaključen, ga prilepimo na steno, nato pa pristopi Violeta in se začne čuditi,

kako se pri nas prevaţamo. Sama jim pove, da je k njim priletela z raketo. Nato

jim zastavlja razna vprašanja npr.: kdo vse pride v vrtec peš, kdo se vozi v vrtec

avtom, kako pride v vrtec Maja, kdo ne pride v vrtec s kolesom, kdo pride v vrtec

z letalom … Tako otroke seznanim tudi s številom 0 oziroma, da se nihče ne

pripelje z letalom. Kasneje lahko izdelamo še različne druge plakate (npr. otroke

seznanim s preprostimi grafičnimi prikazi). Ugotavljamo lahko, katera barva je

najbolj priljubljena v njihovi skupini. Zopet jih vprašam, kako bi pa to lahko

prikazali, da bi vesoljčica razumela. Otrokom pustim prosto pot pri izbiri

najboljše ideje, lahko uporabimo enako ali drugo moţnost kot pri prvem plakatu.

Rezultate nato skupaj interpretiramo. Otroci se na koncu prek samostojnega

dogovarjanja poskušajo še urediti po velikosti. Vmes pristopi Violeta, ki otroke po

potrebi popravi in jih pohvali za delo ter se jim zahvali, ker so jo lepo sprejeli in

se ji predstavili. Pove jim, da je ugotovila, da je vsak po sebi poseben, drugačen

skratka zanimiv otrok. Obljubi jim, da bo prišla še na obisk v njihovo skupino in

jim razkrila, kaj ona najraje počne v vesolju.

Analiza:

1. DAN

Vsi otroci v skupini so zaprli oči in se prepustili zgodbi oziroma vodeni

vizualizaciji. Vodena vizualizacija je pripovedovala o tem, kako so odpotovali

otroci v vesolje, si ogledovali in se sprehajali po planetih. Otroci so se v zgodbo

resnično vţiveli, prisluhnili in zares zamiţali. Ko so namišljeno zopet pristali na

Zemlji, so lahko odprli oči. Pred njimi se je naenkrat pojavila nezemljanka

Violeta, ki se je po pomoti vkrcala na raketo otrok in z njimi priletela na Zemljo.



23

Slika 1: Otroci miţe poslušajo vodeno vizualizacijo Potovanje v vesolje

Violeta je bila zelo začudena in prestrašena, saj ni najbolje razumela, kako je

prispela v igralnico polno otrok. Otroke je nato srameţljivo vprašala kje se nahaja,

ti pa so ji z veseljem in z vso motivacijo odgovarjali na vsa humorna zastavljena

vprašanja. Da bi si pridobila otrokovo zaupanje se je otrokom najprej predstavila,

nato pa ugotovila, da se zemljani po videzu od nje precej razlikujejo. Kot prvo je

ugotovila, da otroci sploh nimajo anten, tako kot ona in je najverjetneje sploh ne

slišijo kaj govori. Otroci pa so ji takoj odkimali in povedali, da lahko oni

poslušajo z ušesi. Ker pa Violeta še nikoli ni videla in ni vedela kje imajo ljudje

ušesa, jih je to seveda vprašala in otroci so ji to zelo nazorno pokazali.



24

Slika 2: Otroci kaţejo ušesa

Vsi so Violeto zelo vzljubili in ji ţeleli v vsem ustreči ter ji pomagati. Ko je

ugotovila, da so otroci zelo prijetna druţba, zanimivi in drugačni, se je odločila,

da bi lahko ostala nekaj časa pri njih in jih med tem časom še bolje spoznala. Po

vprašanju Violete ali lahko ostane nekaj časa pri njih ter jih bolje spozna, so se vsi

strinjali in veselo zavpili. Nato jim je predlagala in spodbujala, naj povedo svoje

ideje, kako bi se lahko bolje spoznali, saj se ona ničesar ne spomni. Še preden so z

idejami, ki so jih imeli veliko začeli, pa jim je Violeta razloţila, da se morajo med

seboj počakati in ne govoriti vsi povprek, saj njene antene tu na Zemlji ne lovijo

dobro in zaradi tega ne dobro sliši. Tega so se otroci znali drţati in upoštevali so

čisto vse njene ţelje. Največ otrok je predlagalo, da bi se lahko predstavili tako,

da bi vsak povedal svoje ime. Nekdo pa je predlagal tudi, da bi lahko povedali, kaj

radi počnejo. Nezemljanka se je z idejami strinjala in vsakemu otroku predala

besedo. Ker pa so vmes otroci predlagali tudi risanje risbic, jim je vesoljčica

povedala, da se je domislila nečesa. Predlagala je, naj se vsak otrok s svinčnikom

obriše na velik bel papir in otroci so se hitro lotili dela. Violeta je otroke

pozdravila in jih le še opazovala. Ko sem jaz nato otroke vprašala, kaj jim je bilo

naročeno, so si vse dobro zapomnili in mi hitro odgovorili. Po svojih ţeljah so se

razdelili v pare, poiskali svoj prostor v igralnici in vsaki dvojici sem razdelila

svinčnik in velik bel papir. Otroci so bili pri obrisovanju zelo natančni in previdni.



25

Slika 3: Obrisovanje otrok s svinčnikom na papir

Ko so si pari zamenjali vloge je vsak otrok urejal svojo podobo in vrisoval po

navodilih, ki so jih dobro razumeli. Otroci pa so si nekaj stvari dodali še sami

npr. skoraj vsi so si narisali obraz z lasmi, napisali ime, nekateri pa so napisali še

koliko so stari ter narisali svojo najljubšo ţival. Čas se je pri tem razlikoval, saj

potrebujejo nekateri manj, drugi pa več časa. To pa nas ni oviralo, saj smo s

tistimi, ki so prej končali, tudi prej zalepili papir na steno.



26

Slika 4: Vrisovanje v svojo podobo

Otroci so na polo papirja zelo radi risali, najverjetneje zato, ker je bila to prav

njihova podoba, in ker se ne pogosto srečujejo s tako veliko risalno podlago. Vsi

so občudovali podobe ostalih otrok, ugotavljali kdo je kdo, pregledovali najljubše

stvari in se izredno veselili svojega izdelka. Pozitivno me je presenetilo to, da je

res vsak samostojno opravljal svoje delo, se zelo potrudil in nastajale so res

različne in samosvoje podobe. Vsak otrok je sebe doţivel kot edinstveno osebo,

otroci so razmišljali o sebi, se spoznavali na nekoliko drugačen način, kar je bil

tudi moj cilj. Poleg tega pa menim, da so bili tudi vsi ostali cilji doseţeni.

2. DAN

Naslednji dan sem otrokom naročila, naj se na steni poiščejo in postavijo vsak k

svoji podobi. Otroci so se hitro našli. Povprašala sem jih po poteku prejšnjega

dne, kaj smo počeli in zakaj. Vsi so vedeli, da so to počeli za Violeto, ker bi jih

rada bolje spoznala. Nato pa sem jih vprašala, kaj bi še lahko dodali na velike bele

papirje. Oglasila se je deklica in rekla: »Lahko bi Violeti povedali koliko smo

veliki«. Ţeljo otrok sem seveda upoštevala in jih spodbujala, da mi povedo, kako

bi pa to izvedli oziroma se izmerili. Nato smo našli skupno rešitev, da bi se

izmerili z volno. Vsak otrok si je izbral barvo volne in pomagala sem jim pri

merjenju višine.



27

Slika 5: Otroci pri merjenju višine z volno

Ko so bili vsi otroci izmerjeni, sem nadaljevala pogovor ter jih vprašala, kaj vse bi

lahko sedaj počeli s temi velikimi papirji oziroma kaj lahko iz njih razberemo.

Otroci me sprva niso dobro razumeli, zato sem jih podala nekoliko jasnejša

navodila. Povedala sem, naj vstanejo vsi tisti, ki imajo pobarvane vijolične

nogavice in tako sem nadaljevala še z drugimi lastnostmi. Ko smo s tem

zaključili, sem jih ponovno vprašala, ali imajo sedaj kakšno idejo, kako bi lahko

vse to lahko prikazali na plakatu. Nato sem jim dala besedo in navedli so kar

nekaj idej. Spodbujala sem jih s tem, da Violeta ne zna brati, torej pisanje odpade.

Tega sprva niso doumeli in kar nekaj otrok je še vedno navedlo moţnost, da bi

lahko zapisali in prešteli, koliko jih npr. pride v vrtec peš. Spodbujala sem jih tudi

z vprašanjem, kako bi vesoljčica lahko ugotovila, katera barva je v skupini otrok

najbolj priljubljena. Nato pa se je eden izmed otrok spomnil, da bi lahko zgradili

stolp iz kock, saj so tega bili vajeni ţe med prosto igro. Skupaj smo prišli do

rešitve, da bi lahko stolp prenesli tudi na plakat in za vsakega otroka nalepili

kvadrat določene barve tik ob drugega, kot se sestavlja tudi kocke. Med celotnim

pogovorom sem morala pri tej dejavnosti otroke nekoliko bolj spodbujati, vodila

sem jih s podvprašanji, tako da so pri tem veliko razmišljali. Prišli smo tudi do

tega, da bodo drugi plakat izdelali s pomočjo relacij. Tako smo z otroki v dveh

skupinah izvedli izdelovanje dveh različnih plakatov. Otroci pri izdelavi plakatov



28

niso imeli teţav, navodila so bila jasna, pomembno pa se mi je zdelo to, da so do

končne rešitve prišli sami. S tem so si še bolje zapomnili, kaj bomo v obeh

skupinah počeli. Pri stolpčnem prikazu so brez opozarjanja vedeli, da morajo

kvadrate lepiti enega nad drugim, brez vmesnega prostora. Otroci so ţe med

samim izdelovanjem pravilno odčitali iz prikazov npr. katerih je največ, katerih

najmanj, saj so bili v velikem pričakovanju, kdaj se bodo označili vsi otroci, da

bodo videli končni rezultat. Ko sta se skupini zamenjali in sta bila oba diagrama

končana, smo oba plakata nalepili na steno.

Slika 6: Puščični diagram »v vrtec prihajam« in stolpčni diagram »najbolj

priljubljena barva«.

Kmalu po tem je med otroke pristopila Violeta. Otroke je najprej pohvalila, saj so

se zanjo zelo trudili, nato pa jih je začela spraševati. Otroci so znali rezultate zelo

dobro in ustrezno interpretirati, zelo radi so tudi preštevali, s prstom sledili črti itd.

Zataknilo pa se je le pri eni stvari. Ko je Violeta otroke vprašala, kdo vse pride v

vrtec z letalom oziroma koliko jih pride, so najprej odgovorili eden. Ko pa jih je

vprašala, naj dobro pogledajo kdo, so utihnili in sami spoznali, da to ne bo

ustrezen odgovor. Zatem so najprej uporabili izraz »niče« namesto nihče in se

nato le spomnili tudi na število nič. Ker je nekaterim to še vedno povzročalo

teţave, je to število Violeta večkrat ponovila. Med pogovorom otrok in Violete o

tem, kaj so še vrisovali v svoje podobe, jih je prosila še za eno ţeljo. Otroke je



29

ţelela videti in opazovati, kako se samostojno uredijo po velikosti. Pri tem pa sem

jim morala kar veliko pomagati, vendar so imeli še vedno prosto pot. Ker so vsi

ţeleli biti največji, sem jim naročila, naj se sami pregledajo, pogledajo v ogledalo,

če je to potrebno, skratka naj sami ugotovijo, kdo je v resnici večji oziroma manjši

ter naj se primerjajo med seboj. Ko so bili urejeni, je zopet pristopila Violeta in

jim postavljala razna vprašanja npr.: kdo je v skupini največji, kdo najmanjši,

Erika kdo vse je manjši od tebe, Miha kdo je večji od tebe itd. Otroci so znali zelo

dobro opisati od koga so manjši in od koga večji ter se pravilno izraţali. Deček, ki

pa je bil najvišji je dejal, da so od njega večje le vzgojiteljice, od otrok pa nihče,

saj je on največji v skupini. S tem smo dejavnost zaključili in menim, da sem

dosegla vse matematične cilje, med tem pa so se otroci urili tudi na področju

jezika, saj so primorani se naučiti in uporabljati veliko novih matematičnih

izrazov oziroma pojmov.

4.6.2 »VESOLJSKA« GLASBA


Povezava z ostalimi področji: GIBANJE, JEZIK, UMETNOST

Tema: »VESOLJSKA« GLASBA

Cilji:

MATEMATIKA:

- otrok pozna, razume pojem »vzorec«

- otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1

- otrok spoznava geometrijska telesa


- otrok razvršča

GIBANJE:

- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja

- iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov

- uvajanje otrok v igre, kjer je potrebno upoštevati pravila ter spoznavanje pomena

sodelovanja v skupini

JEZIK:

- otrok doţivlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in



30

reševanja problemov

- otrok razvija sposobnosti rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju

predpojmovnih struktur

UMETNOST:

- uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z

umetniškimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi

Oblike dela: skupna, skupinska, individualna


Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, več različnih barv škatlic, več

različnih barv zvezd iz tršega papirja, slamice različnih barv, lepilo, lepilni trak,

lepenka ali karton, škarje, radio, CD, različni mali instrumenti.

Viri in literatura:





- Glasba: Fly me to the moon


UVOD:

V skupino otrok pride lutka Violeta. Otrokom pove, da izpolnjuje svojo obljubo,

saj jim je obljubila, da se bo vrnila k njim ter jim predstavila, kaj sama najraje

počne v vesolju. Ker bo za to potrebovala veliko prostora prosi otroke, naj ji

pomagajo pripraviti igralnico. Skupaj z mano nato otroci premaknejo mize in stole

k stenam, da pridobimo prostor za ples po vesolju. Tako izvedo, da Violeta najraje

posluša vesoljsko glasbo, pleše in nabira zvezde. Pove jim, da je nekaj zvezd in

škatel prinesla s seboj, da bo videla, kako bi to počeli otroci. Demonstrira jim še

svoj ples in pove navodila za njeno najljubšo igrico. Ko bodo zaslišali glasbo,

morajo glasbi slediti in plesati med zvezdami, ko glasbo utišam pa morajo čisto

previdno in počasi pobrati po eno zvezdo in jo poloţiti v eno izmed škatel. Ko



31

naberejo vse zvezde v svoje škatlice, je igre konec. Mene prosi za pomoč pri

raztresanju predmetov v vesolju, sama pa pove, da jih bo ona le opazovala, kako

se igrajo. Nato priţgem glasbo in prepustim otrokom uţitek v plesu. Ko je igre

konec, prosim otroke naj prinesejo vse škatlice bliţe.

JEDRO:

Skupino otrok prosim naj prinesejo vse škatlice bliţe. Vprašam jih, kako so

zvezde razvrščali v škatle, saj jim niso bila podana nikakršna navodila, ampak so

se sami odločali. Najverjetneje bodo razvrstitve zelo različne, po enaki barvi ali

ne, vse pa je seveda pravilno in ustrezno. Po pogovoru pridemo do tega, kako bi

še lahko zvezde in škatle razvrstili. Nekaj od tega pa tudi preizkusimo. Škatlice

postavljamo tudi v razne vrste, stolpce, koline, dodajajo, odvzemajo škatlice,

ugotavljamo ali se kakšne barve ponavljajo, kako imenujemo to, ki se vsaj dvakrat

ponovi itd. Spodbujam in sprašujem jih, kaj so sestavili, tako da pridemo skupaj

do pojma vzorec. Nato pa še, kako bi lahko vse to povezali z glasbo. Med

razgovorom lahko pridemo do lastnih ali malih instrumentov, ki jih imam tudi s

seboj, vendar jih otrokom prej ne pokaţem. Povem jim, da Violeta tudi posluša

glas teh zvezd in vprašam jih za mnenje, kaj oni mislijo, kako se oglašajo, ali se

vse zvezde enako, ali različno, ali naglas, po tiho itd. Tako se otroci skupaj

odločijo in ugotovijo, kateri instrument bo pripadal kateri barvi zvezde. Vzorec

škatel naj sedaj poskušajo razigrati. Najprej eno vrsto, nato drugo, kasneje vedno

bolj zahteven vzorec. Vzorce lahko otroci seveda vmes zamenjajo, spreminjajo.

Prav tako pa se zamenjujejo tudi igralci in poslušalci, tako da vsi konkretno

občutijo kaj je vzorec. Otroci ustvarjajo glasbene vzorce, lahko tudi kombinirajo

instrumente in npr. ploskanje, tleskanje. Če kdo izmed otrok ne sestavi pravilnega

vzorca iz škatel to vseeno preigramo. To morajo otroci prepoznati in povedati

zakaj to ni vzorec. Nato jih vprašam ali opazijo še kakšen vzorec kjerkoli okrog

nas. Najverjetneje bodo ugotovili vzorec na kakšnih oblačilih. Pihalka iz slamic

(mali instrument) pa bo ravno tako sestavljena iz vzorca (iz več različnih barv

slamic). Ko bodo to opazili. jim povem, da bodo morali sedaj še sami izdelati

svojo vzorčasto pihalko in tako jih bo lahko vedno spremljal glas zvezdic. Vmes

se lahko pogovorimo tudi o nekaterih geometrijskih telesih, ki jih med tem

zasledimo ter iščemo razlike (npr. škatlice so oglate oblike, imajo robove, oglišča,



32

valj, kot so slamice, ropotulja pa imajo okroglo obliko, lahko jih kotalimo).

ZAKLJUČEK:

Za zaključek otroci pri mizah izdelajo vsak svoj instrument, in sicer vzorčasto

pihalko. Najprej vsi skupaj poskušamo postaviti mize in stole tako da bodo sluţile

izdelovanju. Otroci bodo imeli na voljo slamice različnih barv. Iz kupčka izberejo

toliko različnih barv kot ţelijo in sestavijo vzorec. S prirejanjem lahko primerjajo

ali so v svoji pihalki sestavili daljši, krajši ali enak vzorec kot je moja pihalka.

Tako, ne da bi slamice šteli ugotavljajo, ali je slamic več, majn ali enako.

Vprašam jih še do kje bi lahko sestavili vzorec in jih spodbujam, da pridejo do

besede neskončnost. Otroci dobijo tudi kartončke na katere z lepilom prilepijo

slamice. Za gotovost pa pihalko z mojo pomočjo oblepijo še z lepilnim trakom.

Ko se lepilo posuši, lahko z škarjami postrani obreţejo slamice, tako da bo imela

pihalka več različnih višin, ko bodo nanjo pihali. Po lastni ţelji otrok lahko svoje

slamice ţe prej obreţejo, jih uredijo po velikosti in šele nato prilepijo. Ko otroci

zaključujejo (lahko tudi ţe vmes), pristopi Violeta, ki otroke pohvali ali jim

pomaga sestaviti vzorec, če komu ne gre. Vsi otroci pihalko preizkusijo oziroma

jih vesoljčica prosi naj ji zaigrajo in pokaţejo kakšno so izdelali, kakšne barve so

uporabljali, kako dolg vzorec so naredili, kolikokrat se ponovi. Zadovoljna, da je

otrokom všeč njena najljubša glasba, jih pozdravi in zagotovi, da bo še prišla na

obisk, kajti rada bi še bolj spoznala kdo vse in kako se tukaj ţivi. Otroci lahko v

nadaljevanju izdelajo tudi ropotulje ali kakšen drug instrument, ki ga okrasijo,

nanj narišejo ali nalepijo različne vzorce. Kasneje otroci urejajo različne odrezke

slamic po višini, štejejo, na koncu pa še pospravijo oziroma razvrstijo slamice po

barvi (npr. vse rumene slamice dajo v eno vrečko, vse rdeče v drugo vrečko).

Analiza:

3. DAN

Ko se je med otroki zopet pojavila lutka, so se zelo razveselili. Ta jim je povedala,

kaj sama najraje počne v vesolju. Njeno najljubšo igro lahko nauči tudi otroke.

Vsi so se seveda ţe veselili, ampak še prej je bilo potrebno pripraviti prostor v

igralnici. Violeta je otroke prosila naj zelo previdno, po tiho in brez ropotanja

odnesejo stolčke k mizam, saj jo bodo drugače začele boleti antene. Otroci so



33

Violeti ves čas resnično v vsem ustregli in pospravili v tišini, stole so dvignili ter

jih previdno preloţili na drugo mesto. Ker je Violeta s seboj prinesla tudi ustrezen

material za igro, sem otrokom to pokazala in jim pripravila pravo vesoljsko

vzdušje. Po igralnici sem najprej natresla zvezde različnih barv, nato pa prav tako

tudi škatle. Vmes pa so me ţe spraševali, ali morajo rumene zvezde postaviti v

rumene škatle itd.

Slika 7: Material potreben za igro v vesolju

Otroci so bili ves čas zelo previdni, da se Violetin material ne bi uničili. Med

plesom ob vesoljski glasbi so se otroci vţiveli, razgibali, sledili glasbi, izvirno

plesali in upoštevali navodila igre. Le ko sem glasbo utišala, so otroci nabrali po

eno zvezdo. Otroci so se med plesom zelo zabavali, saj jim je bila vesoljska

glasba vidno všeč.



34

Slika 8: Otroci med plesom

Ko so bile vse zvezde nabrane v različnih škatlah in ko je bilo glasbe konec, smo

se vsi skupaj zbrali in otroci so postavili vse škatle bliţe na en kup. Po vprašanju,

kako so razvrščali, so bili odgovori zelo različni. Nekateri so razvrščali po barvi,

drugi pa ne. Povedala sem jim, da je bilo vse pravilno, saj ni bilo natančnejših

navodil. Nato pa sem začela pogovor o tem, kaj bi lahko sedaj po igri še počeli s

škatlami. Odgovorov je bilo veliko, zato smo kar začeli. Tisti otrok, ki je imel

kakršnokoli idejo je prišel bliţe in to tudi sestavil. Prva deklica se je domislila, da

bi lahko pomešane škatlice najprej pospravili. Dela se je lotila tako, da je naredila

štiri kupe z različnimi barvami škatel. Iz mnoţice je najprej izbrala, poiskala vse

modre, nato vse rumene itd.



35

Slika 9: Deklica med razvrščanjem škatlic po barvi

Ko so ostali otroci deklico opazovali, so takoj ugotovili, da je rumenih največ.

Zato sem nadaljevala pogovor in jih vprašala katerih je najmanj. Pri tem so imeli

otroci zelo različna videnja, zato sem jih vprašala, kako bi lahko natančno izvedeli

katerih je najmanj. Večina jih je najprej odgovorila, da bi škatlice prešteli.

Vendar, ker Violeta ne pozna števil in ne zna šteti, so morali razmišljati dalje,

kako bi lahko to ugotovili še na drugačen način. Prešli so na stolpe, ker pa bi bil

stolp lahko previsok in bi se zvrnil, so otroci ugotovili, da lahko stolp postavijo

tudi drugače, Namesto v višino vravnino. oziroma kolono. Škatlice so zopet, brez

opozorila, postavljali eno zraven druge.



36

Slika 10: Deklica pri sestavljanju diagrama

Slika 11: Zaključevanje stolpčnega diagrama

Otroci so pri celotni dejavnosti aktivno sodelovali in čeprav je bila velika skupina

otrok, so se med seboj poslušali in skupaj iskali rešitve. Zanimivo je bilo, kako so

ves čas ugibali, katerih škatel je najmanj, dokler niso vseh uporabili in dokončali

stolpčni diagram. Nato so videli, da je zelenih in modrih škatel enako. Na moje

vprašanje katerih je najmanj so nekateri odgovorili »nobenih«, nekateri pa



37

»zelenih in modrih«. Vedeli so tudi za koliko več je bilo npr. rumenih, saj so šteli

od konca rdečega stolpa do konca rumenega. Ko so to sestavili, se je oglasil en

deček in dejal, da je bilo njemu lepše, ko so bile škatlice mešano postavljene.

Dečku sem ustregla in ga vprašala, kako pa bi lahko zamešali škatlice različnih

barv. Deček je začel škatle postavljati ravno tako v vrsto, ampak mešano, ne v

vzorec. Ker pa sem ga nekoliko usmerjala, smo skupaj še z ostalimi prišli do

pojma vzorec. Otroci so vzorce opazili tudi na različnih oblačilih in jih poskušali

sestaviti ter nadaljevati tudi iz škatel.

Slika 12: Vzorec iz štirih barv

Nekateri otroci so imeli sprva nekoliko teţav z razumevanjem kaj je vzorec.

Skupaj smo nato še izgovarjali vrstni red barv in sami so prišli do spoznanja, da je

vzorec nekaj, kar se dvakrat ali večkrat ponovi. Probleme so imeli, ko sta bili v

vzorcu skupaj postavljeni dve enaki barvi škatel. Skupaj smo tudi ta vzorec

nadaljevali in ugotovili, da se ponavlja, torej je vzorec. Otrokom je bilo veliko

laţje če smo vsak vzorec tudi pregledali oziroma ga izgovarjali (npr. zelena,

zelena, rdeča, rdeča, zelena, zelena, rdeča, rdeča itn.)



38

Slika 13: Sestavljanje različnih vzorcev

Otrokom sem nato pustila še nekaj časa prosto pot pri igranju s škatlicami. Velika

večina se je odločala za sestavljanje stolpov, pri tem so se trudili in morali biti

previdni, saj bi se jim drugače lahko podrli. Otroci so zelo radi tudi prestavljali in

razvrščali zvezde in škatle po barvah.



39

Slika 14: Sestavljanje vzorčastega stolpa

Otroci so vsekakor dosegli veliko ciljev na različnih področjih. Ko smo z igro

zaključili, smo škatle skupaj pospravili v torbo, in sicer, tako da so mi otroci

najprej nabrali in prinesli vse zelene škatle, nato vse modre itd. Pri tem so torej

zopet razvrščali.

4. DAN

Z otroki smo naslednji dan še vedno nadaljevali z dejavnostjo s škatlami. Najprej

smo se pogovorili, kaj smo počeli prejšnji dan, nato pa sem jih s podvprašanji

napeljala na glasbeno področje. Hitro so se spomnili, da bi se lahko vsaka škatlica

oglašala drugače. Vsi so bili tudi mnenja, da se lahko vsaka barva zvezde oglaša

drugače. To smo tudi poskusili in vsaki barvi poiskali ustrezen mali instrument.

Otroci so izbrali ropotuljo, pihalko, drdralo in paličici nato pa sem jim oglašanje

zvezd tudi zaigrala. Vsi so zbrano poslušali in si predstavljali, kako zgleda to v

vesolju. Pogovorili smo se tudi o geometrijskih oblikah teh instrumentov in izraze

ter razlike so otroci dobro poznali. Otroke sem nato razdelila v tri skupine, z



40

moţnostjo prehajanja iz skupine v skupino. Prva je na tleh sestavljala vzorce iz

škatlic ter jih z malimi instrumenti preigravala. Otroci so sestavljali ţe veliko

zahtevnejše vzorce in pri preigravanju sploh ni bilo zapletov. Izstopal je zelo

nemiren deček, ki pa se je pri igri s škatlicami popolnoma umiril. Bilo mu je čisto

vse jasno in vse je ţelel sam sestaviti ter preigrati. Bil je zelo hiter in spreten pri

zamenjavi instrumentov, čeprav je uporabil vse štiri barve.

Slika 15: Samostojno preigravanje vzorca

Vsi so dobro prirejali barve z instrumenti. Ena deklica pa si je olajšala delo tako,

da je z instrumentom spremljala tik ob škatlici in ravno tako pravilno preigrala

celoten vzorec. Nekaterim je bilo laţje, če so si sproti med igranjem tudi

izgovarjali barve. Otroci so se med seboj zelo radi poslušali, prav tako pa so

uţivali, ko so nastopali oziroma igrali. Najraje pa so postavljali zvezde v dolgo

kolono po celotni igralnici.



41

Slika 16: Preigravanje vzorca, narejenega iz zvezd

Druga skupina je iz slamic izdelala mali instrument oziroma pihalko. Vsak si je

lahko izbral poljubno število barv in iz slamic sestavil svoj vzorec. Otroci so me

zelo presenetili in sestavljali zelo zanimive in izvirne barvne vzorce. Bili so zelo

spretni pri lepljenju, nekoliko pomoči so potrebovali le pri rezanju. Izbirali so si

raje moţnost, da slamice najprej prilepijo, šele potem izreţejo.



42

Slika 17: Izdelovanje malega instrumenta – pihalke iz slamic

Slika 18: Končni izdelki



43

Tretja skupina otrok je izdelovala ropotulje iz tulcev, na katere so otroci zalepili

barvne kvadrate iz papirja oziroma sestavili vzorec. Tu so imeli otroci na voljo tri

različne barve. Dobro so dojeli tudi ritem vzorca in pazili na estetiko. Ko so z

izdelovanjem zaključili, so ropotulje zelo radi preizkušali in razvila se je prava

spontana igra s plesom.

Slika 19: Izdelovanje malega instrumenta – ropotulje iz riţa

Vse tri zaposlitve otrokom niso povzročale teţav, bili so zelo motivirani in vse je

potekalo nemoteno. Zelo radi so tudi pospravili ob tem pa so seveda še razvrščali.

Odrezke slamic so nabirali po barvah in jih odnašali v koš, prav tako tudi papir in

pravilno razvrstili glede na material ter vrgli v ustrezen koš za smeti (za plastiko,

papir itd). Za konec je k otrokom pristopila Violeta, saj med samim delom ni bilo

potrebno, ker so bili otroci zelo ustvarjalni in niso potrebovali nobene dodatne

motivacije. Otroci so Violeti predstavili svoje instrumente, povedali, kako so jih

izdelali, kako se oglašajo (ji zaigrali), katere barve so uporabljali za vzorec,

kolikokrat se vzorec ponovi itn. Mislim, da so jim bile dejavnosti zanimive in

otroci niso niti pomislili, da se med tem ne samo igrajo, ampak tudi učijo. S tem

sem tudi dosegla vse cilje, saj so otroci uţivali, pridobivali nove izkušnje ter

znanja. Vsi so bili zelo ponosni nad svojimi izdelki in prepričana sem, da zdaj vsi

razumejo pojem vzorec.



44

5. DAN

Ker je bila otrokom igra z vesoljskim materialom zelo všeč, sem jim med prosto

jutranjo igro na večjo mizo v igralnici zopet postavila škatle in zvezde. Zanimalo

me je ali bodo spet pristopili ali jih bo zanimalo čisto nekaj drugega. Čeprav to ni

bilo v načrtu sem poskusila in je uspelo. Velika večina otrok je prihitela k mizi.

Ugotovila sem, da jih je takšna igra zelo pomirila, na material so še vedno pazili

in previdno ravnali z njim. Kar sami so začeli sestavljati najrazličnejše stolpe,

vzorce itd. Ko pa sem jim na mizo dodala še liste in suhe barvice, so začeli risati,

kar je bilo na mizi. Videno so zelo dobro prenesli na papir, risali vzorce in

ustrezne oblike.

Slika 20: Risanje vzorca na papir

Poskušali so risati tudi obliko zvezde, vendar so hitro obupali in jih raje obrisali.

Zelo dobro so prirejali npr. obrisali rdečo zvezdo z rdečo barvico.



45

Slika 21: Obrisovanje rumene zvezde z rumeno barvico

Menim, da je potrebno otrokom res samo ponuditi material, oni pa se bodo ţe

sami nečesa domislili. Čeprav lahko delo z otroki v veliki meri načrtujemo, nam

velikokrat otroci sami ponudijo, kaj bi radi počeli, kaj jim je zanimivo in prav

gotovo jih moramo upoštevati ter iz njih izhajati. Otrokom so bile dejavnosti s

škatlami še posebej všeč, pri njih pa so pridobivali še veliko matematičnih in

drugih izkušenj ter znanj.



46

4.6.3 ZELENE RASTLINE


Povezava z ostalimi področji: NARAVA, GIBANJE, JEZIK, UMETNOST

Tema: ZELENE RASTLINE

Cilji:

MATEMATIKA:

- otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanja

- otrok spoznava simetrijo, geometrijska telesa, like, vzorce

- otrok razvršča

- otrok rabi izraze za opisovanje poloţaja predmetov in se nauči orientacije v

prostoru


NARAVA:

- otroci spoznavajo, se učijo o lastnostih, značilnostih različnih zelenih rastlin

- otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo ţiva bitja, njihova okolja in sebe kot

enega izmed njih

GIBANJE:

- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja

- spoznavanje vloge narave v povezavi z gibanjem v naravi

JEZIK:

- otrok se ustvarjalno izraţa v jeziku

- otrok razvija predpisalne spretnosti in sposobnosti

UMETNOST:

- razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z domišljanjem in

ustvarjanjem

Oblike dela: skupna, skupinska, dvojice, individualna


Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, barvni papirji različnih trdot in

velikosti, škarje, lepilo, barvice, flomastri, zelene rastline, škatle.



47

Viri in literatura:






UVOD:

Violeta otroke v igralnici vpraša, kaj je to zelenje, ki ga imamo pri nas na Zemlji.

Spodbuja jih, da ji povedo, da so to najrazličnejše zelene rastline. Vpraša jih ali so

rastline ţiva bitja in jim pove, da bi jih rada spoznala, saj tega v vesolju ni. Otroke

prosi, naj ji naberejo čim več različnih zelenih rastlin in ji prinesejo pokazati.

Violeta otroke pozdravi, mene pa prosi, naj jih odpeljem na sprehod. Tako se z

otroki v garderobi pripravimo za odhod, otroke pa vprašam, kam bomo rastline

nabirali. Tako s seboj vzamemo tudi nekaj vrečk ali škatel, v katere bomo lahko

nabirali različne rastline (roţe, liste, vejice itd). Med sprehodom iščemo različne

geometrijske oblike, like, vzorce (npr. prometni znaki, tlakovci, prehod za pešce)

in preizkušamo orientacijo. Otrokom povem, jih usmerjam kam naj pogledajo (na

desno, levo, gor, dol, pod, nad itd.). Lahko jim npr. rečem, da vidim zelo

zanimivo rastlino na njihovi desni strani, pet korakov naprej od velikega drevesa.

Pri tem otroci tudi štejejo, hkrati pa matematično ustvarjajo ne da bi se tega

zavedali. Ko pa kdo opazi kakršnokoli zelenje, lahko predlaga, da ga naberemo in

odnesemo vesoljčici. Vse to se dogovorimo ţe prej v igralnici. Po vrnitvi iz

sprehoda v igralnici pregledamo, kaj vse smo nabrali.

JEDRO:

Vse zelene rastline razporedimo na mizo, otrokom pa pustim, da si vse to

ogledajo, potipajo, povonjajo. Najprej se nekoliko pogovorimo o teh različnih

rastlinah, jih poimenujemo, štejemo, opisujemo, skratka med tem se otroci eden

od drugega naučijo nekaj novega. Ker ugotovimo, da se ţe roţe ali listi med seboj

zelo razlikujejo, jim predlagam naj to razvrstijo. Otrokom dam le to navodilo,

ostalo pa prepustim njim, pustim jim prosto pot. Otroci naj sami ugotavljajo, kako



48

bi lahko razvrščali, sami naj pridejo do tega, da je potrebno uvesti slikopise,

nekatere tudi prečrtati (npr. cvet in prečrtan cvet), skratka ugotavljam, kako so

razumeli prečrtan znak oziroma zanikanje. Otroci naj bi prišli do tega, da bodo k

prvi škatli postavili slikopis cveta, k drugi škatli pa slikopis prečrtanega cveta.

Tako bodo otroci razvrstili rastline na tiste, ki imajo cvet in na tiste, ki nimajo

cvetov. V nadaljevanju bom otroke spraševala po čem bi še lahko razvrščali in

pustila, da sami podajo ideje. Preverila bom tudi ali razumejo zanikanje in jim

pustila naj ustvarjajo nove slikopise. Po vsaki razvrstitvi bomo rezultate

pregledali, preverili, vmes pa bom v napačno škatlo umestila tudi vsiljivca (npr. v

škatlo, kjer so rastline s cvetovi bom umestila eno rastlino brez cveta). Otroci

bodo morali v mnoţici rastlin prepoznati vsiljivca. Rastline lahko razvrščamo tudi

po obliki (npr. simetrične oblike), po barvi cvetov itd. Vse to počnemo v manjših

skupinicah. Na koncu pa vse rastline in škatle skupaj z otroki pospravimo, da

dobimo na mizah prostor za nadaljnje delo. Ko imamo čas lahko rastline damo

sušiti med časopisni papir. Ko se rastline posušijo, ustvarimo še skupni herbarij,

ki ga podarimo nezemljanki v spomin.

ZAKLJUČEK:

Za zaključek k otrokom pristopi Violeta in otroke pohvali, saj so se zelo potrudili

in ji prinesli pokazati najrazličnejše rastline. Ker se bo najverjetneje morala kmalu

vrniti v vesolje, jih prosi še, naj ji v spomin izdelajo njeno najljubšo roţico. Ţeli si

takšno roţico, ki jo bo vedno spominjala na Zemljo. Ko zaključi s svojimi ţeljami

še pove, da jim bom jaz razdelila barvne papirje, lepilo, škarje in podlago na

katero bodo roţico prilepili. Med tem jih spodbujam naj se spomnijo, kako so

izgledale roţe, ki smo jih prej razvrščali, naj razmišljajo o obliki, barvi. Ko roţico

izdelajo, se lahko na izdelek podpišejo, jo podarijo Violeti in ji povedo, kako so

roţico sestavili, kakšne barve so uporabili, koliko različnih barv so uporabili, iz

katerih delov je sestavljena, koliko listov ima, skratka jo opišejo. S tem naj si tudi

vesoljčica utrdi znanje o rastlinah. Vsak otrok pove še, kaj mu je bilo najbolj všeč,

ko je bila z njimi. Prek tega bom lahko ugotovila, kaj so se otroci naučili in

spoznali v medpodročnem povezovanju z matematiko.



49

Analiza:

6. DAN

Z otroki smo se odpravili na sprehod do bliţnjega travnika, kot si je to zaţelela

Violeta. S seboj smo vzeli tudi vrečke, v katere smo nabrali zelenje oziroma

rastline. Otroci so se med sprehodom zelo trudili in opazovali vse na okrog, saj so

vsi ţeleli nekaj nabrati. Preden pa smo prišli do večjega travnika so otroci sami

opazili prehod za pešce in dejali: »Poglej, to je vzorec.« Opazili pa so še en

vzorec, in sicer vzorec iz raznobarvnih plastenk, ki je sluţil kot ograja manjšega

vrta. Otroke sem spodbujala, da mi povedo tudi kakšne oblike so različni prometni

znaki. Teţave so bile pri prometnem znaku stop oziroma pri osemkotniku. Sprva

so mislili, da je to okrogla oblika, vendar so nekateri otroci to takoj zanikali ter

začeli šteti robove in skupaj smo ugotovili, da je to osemkotnik. Ustavili smo se

tudi pri ekološkem otoku in se pogovarjali o tem, kako so smeti razvrščene v

različne kontejnerje. Preden smo prišli na travnik sem otroke še usmerjala in

preizkušala njihovo orientacijo, vendar sem še vedno hodila pred njimi zaradi

varnosti. Otroci so se dobro, pravilno orientirali in na celotnem sprehodu aktivno

sodelovali. Na travniku je lahko vsak nabral nekaj zelenja, ki so ga otroci

poimenovali kar trava ali roţice. Ko smo imeli veliko materiala, smo se odpravili

nazaj proti vrtcu. Otroke sem razdelila v več manjših skupin, tako da sem delala le

z eno manjšo skupino naenkrat. Otroci so si rastline, ki sem jih razporedila na

mizo najprej ogledali, potipali, povonjali, nato pa so jih še preštevali, poskušali

poimenovati, opisati itd. Ko so si otroci vse ogledali, sem jih vprašala, kaj so

opazili, kakšne so te rastline, ali so si podobne, različne ter jim rekla naj vse to

razvrstijo. Pustila sem jim prosto pot. Sami so se morali dogovarjati, kaj vse bi

lahko naredili. Prva ideja otrok je bila ta, da bi ločili roţice ter liste in bi tako

nastala dva kupa. Preko tega sem jih napeljala in jih seznanila še s slikopisi, ki so

jih skoraj vsi ţe poznali. Na voljo so imeli manjše liste papirja ter flomastre. Da

so laţje ugotovili, kako se med seboj razlikujejo roţice in listi, sem otroke

usmerila k primerjanju rastlin med seboj. Prišli so do ugotovitve, da, da imajo

nekatere rastline cvet, druge pa ne. Zatem sta dva otroka narisala vsak svoj

slikopis. Na prvem je bil narisan cvet, na drugem pa prečrtan cvet. Vsi otroci so

nato iz kupa različnih rastlin vzeli po eno rastlino in jo umestili kamor spada. Na

razpolago so imeli dve enako veliki škatli.



50

Slika 22: Razvrščanje rastlin v dve škatli

Sprva so otroci potrebovali nekaj vodenja, vendar potem so se izmišljali zelo

različne slikopise. Slikopisi so bili še naslednji: ima iglice, nima iglic, vsebuje

vijolično barvo, ne vsebuje vijolične barve, vsebuje rumeno barvo, ne vsebuje

rumene barve itd.

Slika 23: »Vsebuje vijolično barvo/ne vsebuje vijolične barve«.



51

Otroci so se pri tej dejavnosti zelo radi dogovarjali še posebej, ko so razvrščali po

obliki listov, saj je bilo tu potrebno veliko usklajevanja. Tu sem otroke seznanila

tudi s simetričnimi in nesimetričnimi oblikami rastlinja. Razumevanje zanikanja je

bilo odlično, po vsaki razvrstitvi pa smo skupaj tudi preverili ali so vse pravilno

razvrstili. Otroci pri tej dejavnosti niso imeli nobenih teţav in so vse dobro

razumeli. Če pa se je med samim razvrščanjem kakšen otrok zmotil, so se med

seboj popravili in opozarjali. Nekajkrat sem poskusila umestiti tudi vsiljivca,

otroci so ga zelo hitro prepoznali in ga prestavili v ustrezno škatlo. Manjše

skupinice otrok so se izmenjevale, tako da so prišli vsi na vrsto. Rastline smo za

tem še pospravili, nekatere ohranili še za naslednji dan, slabše pa so morali otroci

vreči v ustrezen koš za smeti, torej v koš za biološke odpadke. Otrokom je bila

dejavnost zanimiva, presenetili so me z znanjem in navdušenjem nad delom.

Odločila sem se, da bom dejavnost ponovila oziroma ponudila na izbiro še

naslednji dan. Otroci so se k mizi z rastlinjem zelo radi vračali in zopet ustrezno

razvrščali. Spomnili so si še več idej za slikopise. Cilje sem med tem dosegla, saj

so bili otroci zelo vztrajni in motivirani.

7. DAN

K otrokom je za začetek najprej pristopila nezemljanka in se otrokom zahvalila,

da je imela moţnost spoznati te čudovite zelene rastline. Vprašala pa jih je še za

podrobnejši opis. Otroci so zopet rekli, da tisto, kar je zunaj zelenega je samo

trava. Po spodbujanju pa so otroci spoznali, da so bile Violeti najlepše zelene

rastline prav roţe. Ţelela je izvedeti tudi, kako se poimenuje posamezen del

oziroma iz česa je roţa sestavljena. Otroci so dele roţe zelo dobro poznali in

našteli cvet, liste in pecelj oziroma steblo. Violeta se je na humoren način

poskušala naučiti novih besed, ker pa ji ni šlo, so ji otroci še nekoliko pomagali in

jo le naučili. Nato jim je še povedala, da bi rada odnesla rastline pokazati tudi

ostalim v vesolje. Ker pa tam ne bi uspevale, jih je prosila naj ji vsak izdela eno

roţo iz papirja. To so otroci z navdušenjem sprejeli in se hitro lotili dela. Otrokom

sem razdelila škarje, lepilo in papir. Večjih teţav pri izdelavi ni bilo, le nekaj

otrok še vedno ni imelo dobro razvite fine motorike oziroma spretnosti rezanja s

škarjami. Otroci so si cvet najprej narisali s svinčnikom in ga nato izrezali. Tako

so nadaljevali tudi s pecljem in listi.



52

Slika 24: Otroci pri izdelovanju roţic iz papirja

Ko je posamezen otrok končal, se je lahko sam podpisal, če je znal, in vse izdelke

sem sproti nalepila na omaro. Otroci so si izbirali zelo različne barve cvetov in

zelo različno število listov. Pri sestavi delov v celoto niso imeli teţav, točno so

vedeli kam sodi določen del. Če pa je imel kakšen otrok teţave pri sami

postavitvi, si je lahko ogledal šopek roţ, ki smo jih imeli v igralnici ter prirejal.



53

Slika 25: Končni izdelki otrok

Otroci so se po končanem delu usedli na tla ob steno, kjer so viseli njihovi izdelki.

Naročila sem jim naj si roţe dobro ogledajo ter jih vprašala, kako bi se razvrstili

glede na izdelke. Takoj so povedali, da bi se lahko razvrstili po barvi cvetov. Tako

so se otroci presedli, samostojno dogovarjali kdo sodi v katero skupino in nastale

so štiri skupine. Otroci so takoj ugotovili, katere barve cvetov je bilo največ.

Skupina roza cvetov je zavpila: »Nas je največ.« Tako je Violeta pristopila k vsaki

skupini, ta pa ji je opisala, kakšne roţe so zanjo izdelali. Zelo radi so preštevali,

urejali po velikosti in podrobno opisovali npr. »Moja ima največji cvet« itd. Ko so

vse skupine opisale svoje izdelke, je Violeta povedala še to, da se bo ţal morala

vrniti v vesolje. Otroke je zato vprašala, kaj jim je bilo najbolj všeč. Tu so bili

odgovori zelo različni, nekaj je bilo takih, ki so se najraje obrisovali s svinčnikom

na velik papir, drugi so radi izdelovali instrumente in roţe, največ pa je bilo takih,

ki so uţivali pri igri s škatlami in zvezdami. Tudi sama menim, da so si to

dejavnost najbolj vtisnili v spomin, največ sodelovali in preko nje pridobili veliko

matematičnih izkušenj ter znanj. Prepričana sem, da so bili cilji doseţeni na vseh

področjih. Skratka mislim, da so se otroci naučili veliko novega in vse to preko

področij povezanih med seboj. Tako jim je bila prav vsaka dejavnost še toliko bolj

zanimiva. Za konec se skorajda niso mogli ločili od Violete. Preden je izšla



54

vesoljska raketa, so ji zapeli še nekaj pesmic ter ji podarili različne njihove

izdelke. Spoznala sem, da sem se tudi sama marsikaj naučila od otrok, kot npr. to,

da je otroku potrebno le ponuditi ustrezen material, ta pa si bo iz njega prav

gotovo ustvaril in izmislil nekaj novega, zanimivega in se s tem zamotil,

razmišljal in kaj novega spoznal. Med celotnim izvajanjem z motivacijo nisem

imela teţav, saj so otroci lutko Violeto res lepo in ljubeznivo sprejeli. Vsi so ji

ţeleli ustreči v skorajda nemogočih stvareh, tako da so me na trenutke prav

presenetili z idejami ter izjavami. Čeprav smo včasih delali v večji skupini ali z

vsemi otroki, so bili otroci poslušni, z zanimanjem vsrkavali nove informacije in

aktivno sodelovali. Matematične vsebine so jim bile všeč, nemirne otroke so

pomirile in odkrivali so najrazličnejše povezave. Prav gotovo je medpodročno

povezovanje tudi motivacijsko sredstvo, ki ponudi otrokom zanimive, pestre in

razvojno primerne dejavnosti. Pomembno se mi zdi tudi, da v pravem trenutku

otrokom ponudiš kar jih zanima in opazišuješ spontane, ne načrtovane situacije.

Otroku s tem ponudimo nova znanja in utrjuje vse tisto, kar ţe ve.



55

4.7 POVZETEK UGOTOVITEV

Moje prvo vprašanje ob začetku pisanja diplomske naloge je bilo, kako v obliki

projektnega dela povezati izbrane matematične vsebine z drugimi področji

kurikuluma. Ker otroci zelo radi raziskujejo, odkrivajo nekaj novega in pomagajo,

sem se domislila projekta »Obisk nezemljanke«. Ugotovila in spoznala sem, da

lahko matematične vsebine povezujemo z drugimi področji kurikuluma na

najrazličnejše načine. Čeprav so bile dejavnosti načrtovane vnaprej, smo iskali

raznorazne rešitve, skupaj z otroki dejavnosti prilagodili, tako kot so jih v tistem

trenutku zanimale in na vse so se odzvali z navdušenjem. Otroci niso imeli

občutka, da so dejavnosti povezane z matematiko, saj so se pri vsem tem zabavali

in preko tega vsrkavali in usvajali nove matematične pojme.

Ko so otroci prvič zagledali lutko nezemljanko Violeto, sem vedela, da bo to

dobra motivacija zanje. Takoj so jo vzeli za svojo in ji prav v vsem ţeleli ustreči

in pomagati. Čeprav se je lutka kar nekajkrat pojavila in zaţivela, se je otroci niso

naveličali. Delala sem tudi v večji skupini ali z vsemi otroki. Pri tem so bili zelo

poslušni, z zanimanjem vsrkavali nove informacije in aktivno sodelovali.

Aktivnosti so jih spodbujale k razmišljanju, saj so bile zanje nove, nekoliko

nenavadne in zanimive. Otrokom kot aktivnim udeleţencem v procesu učenja so

predstavljale izziv, prinašale zadovoljstvo, uspeh, veselje in novo znanja. Otroci

so me z izjavami in idejami na trenutke prav presenetili, kar je dokaz, da so se v

vloge aktivno vţiveli. Preko projekta »Obisk nezemljanke« so se otroci naučili

veliko novega s področja matematike, odkrivali najrazličnejše povezave in komaj

čakali novih aktivnosti, kjer so lahko pomagali lutki. Med tem so mi znova in

znova dokazovali, da so za učenje matematike v povezavi z drugimi področji, zelo

motivirani, kar je odgovor na drugo raziskovalno vprašanje.

Pri vsem tem sem se tudi sama veliko naučila. Spoznala sem, da je pomembno, da

iščemo povezave med različnimi področji, se z otroki veliko pogovarjamo in kar

je zelo pomembno, da jih vključimo v iskanje novih rešitev, saj imajo nešteto idej,

ki se jih da uporabiti. Ker pa so to ravno njihove ideje, si jih bodo še toliko bolj

vtisnili v spomin. Pomembno je tudi, da opazimo spontane situacije, ki niso

načrtovane in jih na čimboljši način realiziramo.



56

Medpodročnega povezovanja je skratka zelo veliko, le opaziti in uporabiti ga je

potrebno. Prav gotovo bom pri svojem delu na to še veliko bolj pozorna in delala

na tem, da se bodo otroci aktivno vključevali v dejavnosti in z veseljem

sodelovali. Pri tem otroku ponudimo izzive, ki jih spodbujajo k razmišljanju, nova

znanja in utrjevanje ţe naučenega. Na tretje raziskovalno vprašanje, ki se je

glasilo, ali otroci napredujejo pri učenju matematičnih pojmov, če matematiko

povezujemo z drugimi področji kurikuluma, pa lahko trdim, da to prav gotovo

velja.



57

5 ZAKLJUČEK

Otrok doţivlja svet celostno, saj ga doţivlja in čuti ter tako pridobiva nove in

nadgrajuje stare izkušnje. Pridobiva jih spontano, odrasli pa jim lahko dodatno

ponudimo dejavnosti, da otroci svoja obstoječa znanja razširijo in poglobijo. Zato

je pomembno, da poznamo otrokov razvoj in njegovo »razumevanje sveta«. Otrok

se bo nekaj naučil z dejavnostmi, ki ga zanimajo, ga pritegnejo in so zanj razvojno

primerne. Način, kako otrok pridobiva uporabna znanja, je tudi medpodročno

povezovanje. Otrok skozi medpodročna povezovanja odkriva svet oziroma

njegove zakonitosti, ki so splet različnih področij.

Področje matematike otroci laţje spoznavajo in odkrivajo s povezovanjem drugih

področij: gibanjem, jezikom, umetnostjo, druţbo in naravo. Matematične vsebine

se v vrtcu tako ali drugače prepletajo skozi druga področja kurikuluma, ki so

vsekakor otrokom bliţje kot matematika sama. Medpodročno povezovanje je torej

gotovo tudi dobro motivacijsko sredstvo.

Med izvajanjem dejavnosti v vrtcu, sem prišla do ugotovitve, da so otroci

doţivljali matematiko, kot prijetno izkušnjo, saj sem jim ponudila raznolika,

pestra sredstva ter zanimive dejavnosti, nad katerimi so bili navdušeni. To je

otrokom pomenilo tudi konkretne izkušnje, na katerih temelji učenje predšolskega

otroka. Naučili in spoznali so veliko novega. Kar pa je najpomembnejše, lahko

trdim, da so se otroci med vsem tem igrali. Otroku preko takšnega prikaza

matematike podamo veliko novih in utrdimo stare informacije, sam pa tega niti ne

opazi. Pri dejavnostih sem otroke vodila, usmerjala, spodbujala, jim puščala

prosto pot in jih pohvalila. Ker sem bila aktivno vključena tudi sama, sem se v

interakciji z otroki učila tudi sama; tako kot otroci sem pridobivala nova znanja in

izkušnje pri delu z njimi.

Teorija in praksa sta prepleteni področji. Odsev praktičnega dela na teoretični

podlagi je nastajanje novih priporočnikov. Tako nastajajo nove oblike učenja in

novi pogledi tudi na medpodročno povezovanje v vrtcu.



58

Za konec vabim vse vzgojiteljice, da tudi same na svoj način raziščejo

medpodročno povezovanje, najdejo še druge moţne povezave. Naj v rokah dobre

vzgojiteljice postane medpodročno povezovanje matematike ali kateregakoli

drugega področja odlično motivacijsko sredstvo. Matematiko pa otrokom

ponudite tako, da jim bo lepo in prijetno, vzdušje naj bo sproščeno, ustvarjalno in

povezano.



59

6 LITERATURA

– Bahovec, E. in sod. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v

vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

– Bahovec, E. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo (priročnik za vrtce, šole

in starše). Ljubljana: DZS.

– Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih.

Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

– Bruce, T. (1997). Early childhood education. London: Hodder &

Stoughton.

– Cencič, M. (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov diplomskega dela.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

– Cotič, M., Felda, D., Hodnik, T. (2003). Igraje in zares v svet

matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne

osnovne šole. Ljubljana: DZS.

– Filipčič, T., Hodnik Čadeţ, T. (2005). Medpredmetno povezovanje v

prvem razredu osnovne šole. Pedagoška obzorja, letnik 20, številka 3, 4,

str. 3–15.

– Hodnik Čadeţ, T. (2004). Cicibanova matematika (priročnik za

vzgojitelja). Ljubljana: DZS.

– Hodnik Čadeţ, T. (2010/2011). Zapiski iz predavanj in vaj.

– Hohmann, M., Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok.

Ljubljana: DZS

– Hodnik Čadeţ, T. (2004). Vloga konstuktivizma pri oblikovanju

matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.)

Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za

pedagoško izobraţevanje Filozofske fakultete , str. 321-337.

– Loschi, T. (1996). Montessori: otrok gradi svojo avtonomijo. V

Montessori pedagogika. Ljubljana: Glotta Nova.

– Krek, J. (2008). Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na

področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli.

Ljubljana: pedagoška fakulteta.



60

– Malguzzi, L. (1993). History, Ideas and Basic Philosophy. V: C. Edwards,

L. Gandini in G. Forman (ur.), The Hundred Languages of Children: The

Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education. New Jersey:

Ablex Publishing Corporation.

– Marentič Poţarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana:

DZS.

– Marentič Poţarnik, B. Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali

alternativni model pomembnega učenja?. Sodobna pedagogika, (letnik 43),

številka 1, 2, str. 1–16.

– Marentič Poţarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti.

Nova Gorica: Educa.

– Marjanovič Umek, L. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce.


– Šajnič, S. (2003). Igralnica kot matematično okolje. Vzgojiteljica (revija

za dobro prakso v vrtcih), 2003, številka 2, str. 9–10.

– Turnšek, N. (2004). Problemsko in raziskovalno naravnano učenje v vrtcu

(Metodika uvajanja v družbeno okolje – gradivo za študente na strnjeni

praksi).

– Vrbovšek, B. Idr. (2009). Učenje v območju bližnjega razvoja otrok.

Ljubljana: Supra.

– Zajc, I., Koţelj, M. (2001). Matematika v srcu umetnosti. Ljubljana: Jutro

d.o.o.



61

KAZALO SLIK:

Slika 1: Otroci miže poslušajo vodeno vizualizacijo Potovanje v vesolje ............ 23

Slika 2: Otroci kažejo ušesa .................................................................................. 24

Slika 3: Obrisovanje otrok s svinčnikom na papir ................................................ 25

Slika 4: Vrisovanje v svojo podobo ....................................................................... 26

Slika 5: Otroci pri merjenju višine z volno ........................................................... 27

Slika 6: Puščični diagram »v vrtec prihajam« in stolpčni diagram »najbolj

priljubljena barva«. .............................................................................................. 28

Slika 7: Material potreben za igro v vesolju ......................................................... 33

Slika 8: Otroci med plesom ................................................................................... 34

Slika 9: Deklica med razvrščanjem škatlic po barvi ............................................. 35

Slika 10: Deklica pri sestavljanju diagrama ......................................................... 36

Slika 11: Zaključevanje stolpčnega diagrama ...................................................... 36

Slika 12: Vzorec iz štirih barv ............................................................................... 37

Slika 13: Sestavljanje različnih vzorcev ................................................................ 38

Slika 14: Sestavljanje vzorčastega stolpa ............................................................. 39

Slika 15: Samostojno preigravanje vzorca ........................................................... 40

Slika 16: Preigravanje vzorca, narejenega iz zvezd ............................................. 41

Slika 17: Izdelovanje malega instrumenta – pihalke iz slamic ............................. 42

Slika 18: Končni izdelki ........................................................................................ 42

Slika 19: Izdelovanje malega instrumenta – ropotulje iz riža............................... 43

Slika 20: Risanje vzorca na papir ......................................................................... 44

Slika 21: Obrisovanje rumene zvezde z rumeno barvico ...................................... 45

Slika 22: Razvrščanje rastlin v dve škatli ............................................................. 50

Slika 23: »Vsebuje vijolično barvo/ne vsebuje vijolične barve«. .......................... 50

Slika 24: Otroci pri izdelovanju rožic iz papirja .................................................. 52

Slika 25: Končni izdelki otrok ............................................................................... 53

Documents

DIPLOMSKA NALOGApefprints.pef.uni-lj.si/808/1/MONIKA_URŠIČ_DIPLOMA.pdfUršič, M. (2012). Medpodročno povezovanje matematike v projektu »Obisk nezemljanke«. Diplomska naloga