VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

MARIBOR

DIPLOMSKA NALOGA

RADKA KOVA Č

Gornja Radgona 2007

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

MARIBOR

PREDLOG IZBOLJŠAV PROGRAMA ZA OCENJEVANJE VINA

NA POMURSKEM SEJMU d.d.

RADKA KOVA Č

Predavateljica – mentorica: ......... mag. Vesna LEŠNIK ŠTEFOTIČ, univ. dipl. ing. rač. in inf.

Mentorica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Mateja Jaklič, univ. dipl. ekon. Organizacija: Pomurski sejem d.d. Lektoriranje: Vera Granfold, prof. slov. j. Prevod v tuji jezik: Alenka Satler, prof. ang. in nem. j.

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA

Vsem, ki ste mi pomagali pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem.

Najprej gre zahvala moji mentorici, mag. Vesni Lešnik Štefotič, za usmerjanje in pomoč pri

izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi Mateji Jaklič, moji somentorici, ki mi je podajala

različne informacije iz praktičnega področja.

Zahvalila bi se tudi staršem, Bernardu in Evi za potrpežljivost in spodbudo, s katero so mi

pomagali k uspešnemu zaključku diplomske naloge.

Vsem prav iskrena hvala

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 8

1.1 Cilji ........................................................................................................................ 9

1.2 Metode dela ............................................................................................................ 9

2 PREDSTAVITEV PODJETJA POMURSKI SEJEM d.d. ............................................ 10

2.1 Podjetje novih vizij ............................................................................................... 11

2.2 Verjamemo v prihodnost ...................................................................................... 11

3 PREDSTAVITEV PROGRAMA ZA OCENJEVANJE VINA ..................................... 12

3.1 Računalniški program za podporo ocenjevanju vina.............................................. 12

3.2 Šifrant .................................................................................................................. 14

3.2.1 Šifrant vinorodnih okolišev ........................................................................... 14

3.2.2 Šifrant vinsko-turističnih cest ........................................................................ 15

3.2.3 Šifrant tipov vina .......................................................................................... 16

3.2.4 Šifrant sort vina ............................................................................................ 16

3.2.5 Šifrant skupin za izbor šampiona ................................................................... 17

3.3 Vnos podatkov ..................................................................................................... 18

3.4 Izpisi .................................................................................................................... 20

4 POTEK OCENJEVANJA ............................................................................................ 22

5 PREDLOGI IZBOLJŠAV ............................................................................................ 23

5.1 Izpisi in analiza vnešenih podatkov ....................................................................... 23

5.1.1 Izpis po sortah glede na način trgatve ............................................................ 23

5.1.2 Izpis za določanje kandidatov za šampiona ................................................... 25

5.1.3 Izpisi za prenos podatkov .............................................................................. 27

5.1.4 Analiza vnešenih podatkov ........................................................................... 27

5.2 Uvedba enotnega programa .................................................................................. 28

5.3 Uvedba mrežne povezave ..................................................................................... 30

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 36

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 37

KAZALO SLIK

Slika 1: Logotip podjetja Pomurski sejem ............................................................................ 10

Slika 2: Maska ocenjevanja .................................................................................................. 13

Slika 3: Šifrant vinorodnih okolišev ..................................................................................... 15

Slika 4: Šifrant vinskih cest .................................................................................................. 15

Slika 5: Šifrant tipov vina..................................................................................................... 16

Slika 6: Šifrant sort vina ....................................................................................................... 17

Slika 7: Šifrant skupin za izbor šampiona ............................................................................. 17

Slika 8: Šifrant vinogradnikov .............................................................................................. 18

Slika 9: Šifrant prijavljenih vzorcev ..................................................................................... 19

Slika 10: Vzorec izpisa ocen po dnevih ................................................................................ 21

Slika 11: Diskete .................................................................................................................. 30

Slika 12: Zgoščenka oz. CD ................................................................................................. 31

Slika 13: Pomnilnik USB ..................................................................................................... 31

Slika 14: Primer lokalne podatkovne mreže ......................................................................... 32

Slika 15: Omrežna kartica Slika 16: Brezžična omrežna kartica ..................................... 33

Slika 17: Primer brezžične povezave .................................................................................... 34

POVZETEK

Zaposlena sem na Pomurskem sejmu d.d. v Gornji Radgoni kot

administratorka/korespondentka. V diplomski nalogi obravnavam računalniški program za

podporo ocenjevanju vzorcev, ki ga uporabljamo v času ocenjevanja vina v sklopu

Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma.

Pomurski sejem d.d. v sodobnem in hitro razvijajočem se poslovnem okolju še vedno nima

vseh svojih poslovnih procesov v zadostni meri podprtih s sodobno informacijsko

komunikacijsko tehnologijo. V Pomurskem sejmu d.d. uporabljamo lastni poslovni

informacijski sistem ISPS (Informacijski sistem Pomurski sejem), kjer se vnašajo podatki o

vseh razstavljavcih in podjetjih, ki sodelujejo na sejmu. Poleg tega pa uporabljamo tudi

posebni program za podporo ocenjevanju vina. Programa med seboj nista kompatibilna in

tako se morajo podatki vnašati dvakrat. Da bi se temu izognili, predlagam uvedbo enotnega

programa oz. ustrezno izmenjavo podatkov med programoma. Tudi sam program za podporo

ocenjevanju vina, ki ga podrobneje predstavljam v tej nalogi, bi bilo potrebno izboljšati in

ustrezno dopolniti. Tako predlagam, da se dodajo nekatera poročila, analize in izpisi, kot so

izpis po sortah glede na način trgatve, izpis za določanje kandidatov za šampiona, itd. in jih

podrobno predstavljam v nalogi.

Z vpeljavo predlaganih izboljšav bo moje delo v pripravi vsega potrebnega za ocenjevanje vin

bolj učinkovito, hitrejše in z manj možnosti napak

Klju čne besede: ocenjevalni program vino, vnos in obdelava podatkov, skupno

komunikacijsko omrežje, uvedba enotnega programa.

ABSTRACT

I am employed at the Pomurski sejem d.d. in Gornja Radgona as administrator/correspondent.

My paper discusses the software supporting sample evaluation used for the evaluation of wine

within the frame of the International Fair of Agriculture and Food Industry.

In this modern, fast developing business environment, the fair organiser Pomurski sejem d.d.

has not yet succeeded in supporting all of its business processes with means of modern

information-communication technology to a sufficient extent. At Pomurski sejem d.d. an

internal business information system is used ISPS (Pomurski Sejem Information System) into

which data on all exhibitors and companies participating in the fair are entered. Moreover, a

special programme is used which supports wine evaluation. These programmes are not

compatible and therefore the data must be entered twice. In order to avoid this I suggest that a

uniform programme is introduced or that data exchange is enabled between these two

programmes. The programme which supports wine evaluation itself – explained in detail in

my paper – should be improved and updated adequately. I suggest that some reports, analyses

and printouts are added, e.g. printouts according to different varieties with regard to the

harvesting method, a printout determining champion candidates etc., as presented in my paper

in detail.

By introducing the suggested improvements my preliminary work regarding wine evaluation

will be more efficient, faster and with less possibility of errors.

Key words: wine evaluation programme, data input and processing, common communication

network, introduction of unified programme.

8

1 UVOD

Pomurski sejem d.d. v sklopu Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma organizira

mednarodno ocenjevanje:

- mleka in mlečnih izdelkov,

- mesa in mesnih izdelkov,

- sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in voda,

- odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona,

- kmetijske mehanizacije in opreme.

Za ta ocenjevanja imamo poseben računalniški program, v katerega vnašamo in iz njega

izpisujemo podatke.

Živimo v času nenehnih in hitrih sprememb tehnologije, zato se moramo prilagajati

spremembam in vlagati v sodobno informacijsko tehnologijo. Tako bomo še bolj uspešni in

prodorni. Sodobna informacijska tehnologija omogoča bistveno skrajšanje poslovnih

procesov, nižanje stroškov, boljše storitve in izdelke in s tem večjo zadovoljstvo uporabnikov.

Pri svojem delu se srečujem s problemom računalniškega programa, ki podpira proces

ocenjevanja vina predvsem pri vnosih, izpisih in obdelavi podatkov. Problemi se kažejo tudi

pri prenosu podatkov, saj je ocenjevanje vina na drugi lokaciji kot je upravna stavba

Pomurskega sejma, zato moramo imeti podatke na dveh računalnikih. Ker računalnika nista

medsebojno povezana preko omrežja, moramo podatke prenašati preko nosilcev (USB ključ,

diskete ali zgoščenke). Ker je takšen postopek zamuden, predlagam uvedbo mrežne povezave.

Tako bodo podatki v trenutku prenešeni na drug računalnik.

Za obravnavano tematiko sem se odločila predvsem zato, ker sama redno uporabljam

predstavljeni program za podporo ocenjevanju vina. Dobro mi je poznan proces dela pri

ocenjevanju vzorcev vina in se zavedam možnosti izboljšav, s posodobitvijo programa oz.

integracijo le-tega pa bo računalniški program kvalitetnejši oz. bolj funkcionalen.

Ker problem še ni raziskan in se z njim srečujem pri delu, je namen naloge podati predloge

izboljšav.

9

1.1 Cilji

Analizirala bom ocenjevalni program vino na delovnem mestu na Pomurskem sejmu d.d.. Na

podlagi tega bom izdelala in podala predloge izboljšav računalniškega programa za podporo

ocenjevanju vina.

1.2 Metode dela

V teoretičnem delu bom z metodo študija ustrezne literature in deskriptivne metode opisala

informacijske sisteme, ki so prisotni na mojem delovnem mestu. Na osnovi ugotovljenih

pomanjkljivosti programa bom izdelala ustrezne predloge izboljšav.

10

2 PREDSTAVITEV PODJETJA POMURSKI SEJEM d.d.

Slika 1: Logotip podjetja Pomurski sejem

Pomurski sejem domuje v Gornji Radgoni, mestu ob reki Muri in ob tromeji med Slovenijo,

Avstrijo in Madžarsko. Mesto združuje kraje na severovzhodu Slovenije, ki so že več kot

stoletje znani pod imenom Pomurje. Pokrajina obsega ravnine na desnem in levem bregu

Mure ter vinorodna gričevja od Radgonsko-kapelskih do Lendavskih goric in do Goričkega.

Je izrazito kmetijsko področje, saj je na dobrih 6 odstotkih površine Slovenije več kot 22

odstotkov vseh slovenskih njiv in vrtov ter več kot 11 odstotkov vseh slovenskih vinogradov

(Pomurski sejem d.d., 2005).

Poleg mednarodno uveljavljenega Kmetijsko-živilskega sejma to tradicijo bogatijo

ocenjevanja različnih izdelkov ter ocenjevanje vin.

Zametki prvih sejmov segajo daleč nazaj in so jih odobrili takole:

»... dosedanji radgonski sejmi so zaradi velikega prometa v gospodarskem oziru važni in

čedalje bolj obiskani. Torej se je nadejati, da bodo tudi novi mesečni sejmi splošno koristili in

se jih občestvu priporočuje.« S temi besedami je odločbo Deželne vlade iz leta 1878, ki je

odobrila živinske sejme vsak prvi četrtek v mesecu, obrazložil Mestni urad.

Na velik promet v gospodarskem oziru so lahko tudi po letu 1945 računali pomurski okrajni

sejmi oz. razstave gospodarstva. Pravi razcvet in mednarodni pomen pa je napovedovala

odločitev Okrajne zbornice za trgovino in gostinstvo, ki je Radgoni namenila še vlogo

gostiteljice obmejnega sejma. Uresničil jo je Pomurski sejem, ki je svojo prvo prireditev odprl

leta 1962.

11

2.1 Podjetje novih vizij

Pomembno vlogo Pomurskega sejma v mednarodnem prostoru dokazuje njegovo članstvo v

mednarodni zvezi sejmov UFI, ki že od leta 1925 združuje organizatorje mednarodnih

sejemskih prireditev. Premišljeni programi, stalna udeležba vodilnih evropskih družb, številni

obiskovalci in dolgoletna tradicija sejemskih in ocenjevalnih prireditev so elementi naše

konkurenčnosti in prepoznavnosti.

Prireditve na pomurskem sejmišču so privlačne tako za poslovneže in strokovnjake kot za

obiskovalce z raznovrstnimi interesi. Trženje in strokovnost, podjetnost in družbena

odgovornost se na svojevrsten način dopolnjujejo na vseh naših prireditvah. Paleto

raznoterosti, ki jo omogočamo kot ugleden organizator specializiranih sejmov in upoštevanja

vrednih ocenjevanj, sestavljajo mednarodni KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM, mednarodni

sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA, mednarodni sejem embalaže, tehnike

pakiranja, grafike, notranje logistike, transporta in e-trgovine INPAK, mednarodni sejem

lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi LOV, mednarodni sejem znanja tehnike in

sredstev za obrambo SODOBNA OBRAMBA, številna mednarodna strokovna ocenjevanja

ter projekt Vinska kraljica Slovenije. Tematska razstavljanja dopolnjujejo strokovne razstave,

posvetovanja in okrogle mize ter niz spremljevalnih aktivnosti, kjer se začnejo tkati številne

in uspešne poslovne vezi, gostoljubnost odprte dežele ob meji pa te vezi utrjuje in poglablja.

Na to dediščino smo ponosni. In nanjo nameravamo staviti tudi v prihodnje

2.2 Verjamemo v prihodnost

Predano in ustvarjalno delo je v štirih desetletjih nenehno utrjevalo in večalo poslovni domet,

strokovno moč in zanimivost radgonskih sejmov in ocenjevanj kakovosti. Uspeh je začel

sevati v prostor, ki je v Gornji Radgoni mednarodni že v najbolj prvotnem pomenu te besede.

V združeni Evropi postajajo mednarodne regijske povezave vse bolj pomembne. Pomurski

sejem uveljavlja partnerske blagovne znamke v tistem tržnem prostoru, katerega sinonim je.

Povezuje in utrjuje obstoječe ter odpira nove trge in nove naravne gospodarske skupnosti

znotraj Evropske unije.

12

3 PREDSTAVITEV PROGRAMA ZA OCENJEVANJE VINA

Vsako leto v mesecu juliju imamo v sklopu Kmetijsko-živilskega sejma ocenjevanje vina.

Preden se začne samo ocenjevanje, so priprave na to ocenjevanje razdeljene na več faz, in

sicer:

- priprava prijavnih obrazcev ter njihovo pošiljanje po "mailingu" - seznamu

vinogradnikom,

- zbiranje prijavnih obrazcev,

- obdelava podatkov,

- priprava pred ocenjevanjem,

- ocenjevanje,

- pošiljanje rezultatov,

- izdelava priznanj in medalj,

- izdelava kataloga.

3.1 Računalniški program za podporo ocenjevanju vina

Računalniški program je napisal g. Andrej Dimec že leta 1998, vendar se je do danes ta

program tudi posodabljal. Program je napisan v programskem jeziku Delphi, verzija 7.

Na svoji spletni strani opisuje Wikipedija (Wikipedija, prosta enciklopedija, 2007), da je

programski jezik Delphi programski jezik, katerega podlaga je Objektni pascal (programski

jezik Pascal z objektnimi dodatki). Zasnovali so ga pri podjetju Borland (nekaj časa znan tudi

kot Inprise) v letu 1995. Sprva je bil namenjen razvoju aplikacij v Windows okolju, kmalu pa

se je pojavila tudi različica, namenjena razvoju programov pod Linux okoljem. Ta različica je

znana pod imenom Kylix. Z različico Delphi 8 je prišla podpora tudi za Microsoft.NET

ogrodje, kar še poveča uporabnost razvojnega okolja in pripomore k hitrejšemu razvoju.

Podatki v ocenjevalnem programu vino se hranijo v bazo podatkov tipa Paradox.

13

Na svoji spletni strani, medicinska fakulteta (Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta,

2007) navaja, kaj je podatkovna baza:

- Podatkovna baza je model okolja, ki služi kot osnova za sprejemanje odločitev in

izvajanje akcij.

- Podatkovna baza je množica med seboj povezanih podatkov, ki so shranjeni v

računalniškem sistemu, dostop do njih je centraliziran in omogočen s pomočjo sistema

za upravljanje podatkovnih baz (SUPB).

- Podatkovna baza je mehanizirana, večuporabniška, formalno definirana in centralno

nadzorovana zbirka podatkov.

Glede na to, da imamo več različnih ocenjevanj, se vsak računalniški program razlikuje po

barvi in imenu ocenjevanja (Slika 2.).

Program je razdeljen na tri faze: šifrant, izpisi in ocenjevanje oz. vnos podatkov.

Slika 2: Maska ocenjevanja

14

3.2 Šifrant

Pred začetkom ocenjevanja si najprej pripravim šifrant, ki je razdeljen na več delov. Šifrante

si moram pripraviti pred vnosom posameznih podatkov, saj se le-ti med seboj navezujejo. V

primeru, da si posameznega šifranta ne pripravim, bom pri kasnejši obdelavi podatkov imela

težave, saj se lahko zgodi, da bo računalnik jemal podatke iz prejšnjega leta oz. ocenjevanja

ali pa bodo v najslabšem primeru na izpisih manjkali podatki. Zato je ta faza zelo pomembna.

V tem programu imam sledeče šifrante:

3.2.1 Šifrant vinorodnih okolišev

Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, v sklopu teh treh dežel pa se členi še na devet

vinorodnih okolišev. Ta šifrant potrebujem zaradi izpisov posameznih okolišev in za kasnejšo

analizo (Slika 3.).

Vinorodna dežela Podravje:

- Štajerska Slovenija

- Prekmurski vinorodni okoliš

Vinorodna dežela Posavje:

- Vinorodni okoliš Dolenjska

- Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš

- Vinorodni okoliš Bela krajina

Vinorodna dežela Primorska:

- Vinorodni okoliš Slovenska Istra

- Vinorodni okoliš Goriška brda

- Vinorodni okoliš Kras

- Vinorodni okoliš Vipava

Od leta 2003 pa do danes so na našem ocenjevanju nastopali tudi vinogradniki iz drugih

držav, npr. iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije, Makedonije in Srbije. Države se

dodajo v ta šifrant le pod pogojem, da se vinogradniki prijavijo.

15

Slika 3: Šifrant vinorodnih okolišev

3.2.2 Šifrant vinsko-turističnih cest

V Sloveniji je 21 vinsko-turističnih cest. Ta šifrant (Slika 4.) potrebujem za izbor prvaka

vinsko-turističnih cest – v nadaljevanju VTC. Tako imamo Radgonsko-kapelska VTC,

Ljutomersko-ormoška VTC, Jeruzalemska VTC, Ptujska VTC, Haloška VTC, Srednje

slovenjegoriška VTC, Gornje slovenjegoriška VTC, Lendavska VTC, VTC Goričko,

Mariborska VTC, Šmarsko-virštanjska VTC, Podgorjanska VTC, Dolnje dolenjska VTC,

Gornje dolenjska VTC, Bizeljsko-sremiška VTC, Belokranjska VTC, Istrska VTC, Kraška

VTC, Vipavska VTC1, Vipavska VTC2, Briška VTC.

Slika 4: Šifrant vinskih cest

16

3.2.3 Šifrant tipov vina

Ker poznamo različen način pridelave vina, je ta šifrant (Slika 5.) razdeljen na:

- mirna vina – sem spadajo vina normalne kakovosti in posebne kakovosti (PT, SJI, IZ,

SJI)

- peneča vina (penina oz. sekt)

- biser vina

- gazirana vina

- posebna vina – v to skupino spadajo naravna posebna vina (npr. slamnato vino)

- cviček

Slika 5: Šifrant tipov vina

3.2.4 Šifrant sort vina

Naši vinogradniki pridelujejo različne sorte vina (Slika 6.). Včasih so to stare sorte, ker pa

imamo čedalje več križancev med sortami, se tudi pri nas pojavljajo nove sorte vina. Vsaka

sorta vina je lahko razdeljena glede na način trgatve. Tako npr. beli pinot razčlenimo na:

- beli pinot (NT – normalna trgatev)

- beli pinot PT (PT – pozna trgatev)

- beli pinot IZ (IZ – izbor)

- beli pinot SJI (SJI – suhi jagodni izbor)

- beli pinot LV (LV – ledeno vino)

- beli pinot PV (PV – peneče vino)

17

Slika 6: Šifrant sort vina

3.2.5 Šifrant skupin za izbor šampiona

Sam šifrant ima 17 skupin (Slika 7.). Šampion se izbira glede na tip vina, glede ostanka

nepovretega sladkorja ter pogoj 25 vzorcev na ocenjevanju. Izjema sta cviček PTP in teran

PTP (PTP – priznano tradicionalno poimenovanje), ki sta zaščiteni vini. Za cviček je značilno,

da ga pridelujejo samo na Dolenjskem, med tem ko pa teran PTP pridelujejo na Primorskem

(na Krasu). Za ti dve sorti je pogoj 10 vzorcev na ocenjevanju.

Slika 7: Šifrant skupin za izbor šampiona

18

3.3 Vnos podatkov

Ko začnem z vnašanjem podatkov, najprej vnesem podatke o vinogradniku. Ta šifrant (Slika

8.) je najpomembnejši, ker vsebuje vse podatke o vinogradniku in od tu dalje obdelujemo vse

podatke, kot so npr. izpisi po vinogradnikih, priprava podatkov za katalog itd.

Slika 8: Šifrant vinogradnikov

Po vnosu podatkov o vinogradniku sledi vnašanje posameznega vzorca. Vsak vzorec dobi

svojo šifro. Šifra je pomembna, ker jo uporabljam na ocenjevanju pri vnosu ocen in tudi zato,

ker je ocenjevanje anonimno, kar pomeni, ko je določen vzorec na vrsti za ocenjevanje, dobi

ocenjevalec samo šifro vzorca. Steklenica je v črni zaščitni vrečki, ostalih podatkov pa ne

objavimo oz. posredujemo.

Glede na to, da ocenjevalec dobi samo šifro vzorca, pomeni to zanj, da mora imeti zelo veliko

znanja oz. izkušenj, saj mora ugotoviti, kakšna sorta vina je in seveda na podlagi tega, kakšne

so karakteristike takšne sorte.

Vsak ocenjevalec ima degustatorski izpit, ki ga opravi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

19

Vnesti pa moram še (Slika 9: Šifrant prijavljenih vzorcev.):

- naziv vina (npr. dišeči traminec, janževec, afrodita itd.);

- proizvajalca oz. vinogradnika;

- sorto, saj se le-ta lahko razlikuje od naziva vina (npr. janževec je blagovna znamka

vina, sorta vina pa je zvrst – belo mešano);

- letnik;

- reducirajoč sladkor;

- alkohol;

- kislino;

- skupino za izbor šampiona;

- naziv vinsko-turistične ceste, seveda, če vino sodeluje pri kandidaturi za Prvaka

vinsko-turistične ceste. Pogoj, da vinogradnik sodeluje v tekmi za naziv Prvak vinsko-

turistične ceste je, da ima vino lahko največ 25 g/l reducirajočega sladkorja.

Slika 9: Šifrant prijavljenih vzorcev

20

3.4 Izpisi

Izpisi so pomembni za pregled vnešenih podatkov ter nam dajo informacijo o tem, koliko

vzorcev in vinogradnikov sodeluje na ocenjevanju oz. informacijo o vnešenih ocenah. Zelo

pomembno je, da so ti izpisi pregledni, da zajemamo vse podatke, ki smo jih vnesli.

Pregledni morajo biti zato, ker pred samim ocenjevanjem pregledam prijavnico z vnešenimi

podatki na izpisu, saj se lahko zgodi, da sem kateri podatek pozabila zapisati oz. se mi je

prikradel tiskarski škrat.

Izpišem pa lahko:

- število vinogradnikov,

- število vinskih vzorcev,

- število vinorodnih okolišev,

- število vinsko-turističnih cest,

- število vzorcev po skupinah za izbor šampiona,

- dnevni izpis vnešenih ocen,

- rangirno listo ocenjenih vzorcev,

- prejete ocene po vinogradnikih ali po vinorodnih okoliših,

- obvestila vinogradnikom o prejeti oceni.

Ker ocenjevanje poteka ves teden, potrebujem tudi dnevne izpise vnešenih ocen (Slika 10.),

saj jih dobijo ocenjevalci. Ocenjevalci so razporejeni v tri skupine, in sicer A, B in C, v vsaki

komisiji pa je en predsednik in pet ocenjevalcev oz. degustatorjev.

Na tem izpisu je navedena le skupina komisije, npr. A, šifra vzorca, sorta, letnik, povprečna

ocena, skupina za šampiona in morebitne pripombe. Ni pa naveden vinogradnik, saj bi potem

ocenjevalci že vedeli, kakšno oceno je dobil posamezen vinogradnik in bi lahko dobil že

podatek ali lahko posamezno vino že kandidira za šampiona ali ne.

21

Ocenjevalec lahko le primerja svojo oceno s povprečno oceno vzorca. Tako lahko ugotovi, ali

je bil prestrog, npr. je dal previsoke ocene oz. je dajal prenizke ocene ter morebitne pripombe

primerja s svojimi ugotovitvami.

Slika 10: Vzorec izpisa ocen po dnevih

22

4 POTEK OCENJEVANJA

Pri pripravi na ocenjevanje si moram najprej narediti izpise o posameznih prijavljenih sortah.

Na osnovi tega razvrščamo vzorce po komisijah (A,B,C). Po Pravilniku o Odprtem državnem

ocenjevanju vin na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ne sme vsaka

komisija oceniti več kot 60 vzorcev na dan. Ko smo pripravili dnevni potek ocenjevanja

posameznih vzorcev, se lahko začne ocenjevanje. Na ocenjevanju imamo tri ocenjevalne

komisije (A, B in C). Vsak ocenjevalec ima kabino, kjer ima že pripravljene kozarce in

ocenjevalne liste. Tehnično ekipo vodi tehnični vodja, ki pa je tudi somelje. Ocenjevalcem

tehnična ekipa – to so učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, ki natakajo

posamezne vzorce - prinašajo ocenjevalcem po določenem zaporedju vinske vzorce, ti pa nato

na ocenjevalni listek zapišejo ocene. Za posamezno komisijo se poberejo ocenjevalni listki, ki

jih vsak posamezni predsednik pregleda in jih da računalniški ekipi, ki je ločena od

ocenjevalnega dela in ta potem vnese ocene v računalnik. V računalniški ekipi je računalnikar

in še en član, ki narekuje ocene. Lahko se zgodi, da je posamezni ocenjevalec narobe

izračunal skupno oceno vzorca. V tem primeru stopi računalnikar do ocenjevalca in ga

opozori na napako. Ocenjevalec mora sam popraviti napako in se na ocenjevalni listi

podpisati.

Ko se ocenijo vsi vinski vzorci, se pripravi rangiranje šampiona oz. kandidatov za šampiona.

Glede na to, da je 27 skupin za šampiona, ima lahko posamezna komisija v teh skupinah za

šampiona le po enega kandidata, torej v posamezni skupini so le trije kandidati za šampiona.

V primeru, da v kateri skupini ni izpolnjen pogoj za šampiona, se šampiona ne izbere. Lahko

se zgodi tudi, da je v posamezni skupini samo eno vino doseglo zlato medaljo in je potem ta

vzorec direktni šampion. Posebnost tega rangiranja je sam potek in ocenitev kandidatov.

Poteka pa tako: npr. v skupini polsuhih belih vin so trije kandidati za šampiona. Ocenjevalci

dobijo podlogo, kjer so trije krogi A, B in C. Na to podlogo se postavijo kozarci in

ocenjevalni list, na katerem je tudi navedeno A, B in C. Te tri kandidate oz. vzorce vina

ocenijo vsi ocenjevalci, torej ne 5 ocenjevalcev, kot so določeni v posamezni komisiji, ampak

vseh 15 ocenjevalcev. Ko ocenjevalec obkroži določeno črko, v posamezni komisiji poberejo

ocenjevalne listke in jih v ovojnici zapečatijo. Ko so ocenili vse kandidate za šampiona po

skupinah, se zberejo vsi ocenjevalci v posebnem prostoru, kjer se bodo odpirale ovojnice in

določali zmagovalci oz. šampioni. Šampion je najvišji naziv, ki ga lahko dobi posamezni

vzorec vina na ocenjevanju.

23

5 PREDLOGI IZBOLJŠAV

Izboljšanje programa za ocenjevanje vina se bo pokazalo predvsem:

- pri izpisih in analizi vnešenih podatkov,

- pri uvedbi enotnega programa in

- pri uvedbi mrežne povezave.

V nadaljevanju bom podala opis pomanjkljivosti sedanjega računalniškega programa in

predloge za izboljšanje.

5.1 Izpisi in analiza vnešenih podatkov

Pri izpisih in analizi vnešenih podatkov predlagam, da se nekateri izpisi posodobijo in na

novo sprogramirajo. Ker ta program nima možnosti analiz, predlagam, da se omogoči tudi to.

5.1.1 Izpis po sortah glede na način trgatve Pred začetkom ocenjevanja moram pripraviti dnevni potek ocenjevanja vzorcev. Vedeti

moram, koliko je vzorcev za posamezno sorto vina, vključno z načinom trgatve, žal pa ta izpis

tega ne omogoča.

Te podatke sedaj delam ročno in s tem izgubljam dragoceni čas. Dnevni potek ocenjevanja

vzorcev se pripravlja v enem dnevu, brez tega pa ne more potekati ocenjevanje. To je tudi

vrsta analize, saj morajo posamezne sorte dati enak seštevek, kot je skupno število vseh

vzorcev.

Predlagam, da bi se izpis imenoval izpis vzorcev po sortah, nahajal pa bi se v šifrantu priprave

na ocenjevanje.

Hkrati bi takšen izpis bil primeren za analizo podatkov in uporabili bi ga lahko pri izdelavi

kataloga.

24

Izpis bi izgledal tako:

Izpis za izbor šampiona Datum: Stran: Odprto državno ocenjevanje vin, Gornja Radgona Struktura vzorcev vin (sorta, način trgatve, tehnologija) Mirno vino SKUPAJ NT PT IZ JI LV SJI Zvrst bela 10 10 - - - - - Šipon 11 4 1 - 1 5 - Debit 1 1 - - - - - Laški rizling 33 11 6 2 2 5 7 Rebula 6 5 - - - - 1 Malvazija 17 17 - - - - - Zeleni silvanec 2 1 1 - - - - Pinela 2 2 - - - - - Sämling 88 2 1 - 1 - - - Zeleni sauvignon (»Točaj«)

2 2 - - - - -

Beli pinot 8 6 2 - - - - Chardonnay 48 35 2 5 - 1 5 Ranina 5 2 - 1 - - 2 Sivi pinot 18 14 - 2 1 - 1 Zelen 5 5 - - - - - Kerner 3 2 - - 1 - - Renski rizling 36 23 3 2 3 3 2 Sauvignon 44 34 2 4 - 3 1 Traminec 27 18 4 1 - 2 2 Dišeči traminec 3 - 2 - 1 - - Muškat Ottonel 2 1 - 1 - - - Rumeni muškat 28 24 1 - - 1 2 Syrah 2 2 - - - - - Rose 2 2 - - - - - Cviček PTP 9 9 - - - - - Zvrst rdeča 6 6 - - - - - Zweigelt 2 2 - - - - - Modra frankinja 8 8 - - - - - Modri pinot 5 5 - - - - - Barbera 1 1 - - - - - Merlot 16 16 - - - - - Cabernet sauvignon 18 18 - - - - - Refošk 21 21 - - - - - Teran PTP 40 40 - - - - - Metliška črnina 1 1 - - - - - SKUPAJ 444 349 24 19 9 20 23 Peneče vino 19 Naravno posebno vino

6

Alkoholizirano vino 2 Aromatizirano vino 1 SKUPAJ 472 Legenda: NT - normalna trgatev, PT - pozna trgatev, IZ - izbor, JI - jagodni izbor, LV - ledeno vino, SJI - suhi jagodni izbor

25

5.1.2 Izpis za določanje kandidatov za šampiona

Ko se ocenijo vsi vzorci vina, to je zadnji dan ocenjevanja, moram pripraviti kandidate za

šampiona. Narejen imam izpis po skupinah za šampiona, ki pa je pomanjkljiv, saj moram še

vedno ročno iskati podatke o kandidatih. Ne vem namreč, katera komisija je ocenjevala kateri

vzorec vina.

To pa je zelo pomemben podatek, saj ima lahko vsaka komisija le enega kandidata za

šampiona. Tako imam za eno skupino šampiona, tri vzorce iz komisije A, B in C. Preden se

začne ocenjevanje kandidatov, moram iti na drugo lokacijo – v vinski hram, kjer imamo

rezervne vzorce - iskat podatke o kandidatih. Ti so razporejeni po šifri vzorcev in po

vinorodnem okolišu, iz izpisa pa ne vidim, iz katerega okoliša je vino. Tako moram, preden

grem iskat vzorec vina v vinski hram, v računalniku pogledati podatek, kjer sem vnašala

vinogradnike, iz katerega okoliša je kdo. Tu prihaja do nepotrebnega dela, komisija pa ne

dobiva podatkov hitro.

Manjka tudi medalja, ki jo je dobil posamezni vzorec vina. Pogoj je, da je vino dobilo

najmanj zlato medaljo. Ker se še isti dan izberejo zmagovalci oz. šampioni, imam zelo malo

časa za pripravo. Zato bi nujno morali pripraviti takšen izpis. Moji predlogi so:

26

Izpis za izbor šampiona Datum: Stran: Odprto državno ocenjevanje vin 2007, Gornja Radgona 01 – Suho belo vino, z ostankom nepovretega sladkorja do 9 g/l, pogoj 25 vzorcev na ocenjevanju Šifra Komisija Sorta Vinogradnik Vinorodni okoliš Sladkor Ocena Medalja 3083 A Traminec Radgonske gorice d.d. ŠS 3,70 18,70 ZM 3386 B Sauvignon Ptujska klet d.o.o. ŠS 6,00 18,50 ZM 4584 B Sivi pinot Mijošek Ivan – Vina Mijošek ŠS 3,60 18,45 ZM 1085 A Sivi pinot Jeruzalem Ormož d.d. ŠS 4,80 18,20 ZM 4547 A Malvazija Korenika&Moškon KOP 5,70 18,14 ZM 3213 A Laški rizling Ettl Johann A 6,00 18,10 ZM 3083 C Chardonnay Furlan Branko VIP 3,70 18,00 ZM 5579 C Laški rizling Agromeđimurje d.d. H 4,5 18,00 ZM 3245 B Pinela Kmetija Ferjančič VIP 6,50 17,94 SM 2359 C Zeleni sauvignon Vinska klet Goriška Brda GBR 2,0 17,80 SM 4893 A Zelen Vinogradništvo Igor Lisjak VIP 5,30 17,78 SM 4389 B Traminec Satler Ivan ŠS 5,0 17,76 SM 3708 C Sivi pinot Dveri-Pax ŠS 6,50 16,90 - 2089 A Laši rizling Zaloščan d.o.o. VIP 0,50 16,50 - . . . . . . Legenda - vinorodnega okoliša: A-Avstrija, BKR-Bela krajina, BSR-Bizeljsko-sremiški, CRO-Hrvaška, DOL-Dolenjski, GBR-Goriška brda, I-Italija, KOP-Koprski, KRA-Kras, PRE-Prekmurski, ŠS-Štajerska Slovenija, VIP-Vipava, - medalj:

VZM - velika zlata medalja, ZM - zlata medalja, SM - srebrna medalja, BM - bronasta medalja, - brez medalje

27

5.1.3 Izpisi za prenos podatkov

V ocenjevalnem programu imam možnost posamezne izpise oz. podatke prenesti v Word kot

tekstovno datoteko (.txt). To pomeni, da so podatki prenešeni kot tekst z več dodanimi

presledki, ampak brez postavljenih kakršnih koli tabulatorjev. Žal takšnih datotek ne morem

pošiljati vinogradnikom, novinarjem ali ocenjevalcem. Zato moram pred pošiljanjem vsak

izpis urediti, to pomeni postaviti tabulatorje, izbrisati odvečne presledke in dopolniti

manjkajoče podatke, ki jih med prenosom izgubim (podatke o letniku vina), to pa pomeni, da

potrebujem zopet veliko časa, da uredim te podatke. Zato predlagam, da se izpisi za prenos

podatkov posodobijo, da jih več ne bom potrebovala urejati in jih bom lahko pošiljala po

elektronski pošti.

5.1.4 Analiza vnešenih podatkov

Po vsakem ocenjevanju je potrebno narediti analizo. Analize naredim seveda ročno, saj je

pomanjkljivost tega programa tudi ta, da nam analize ne omogoča. Zato predlagam, da se ta

pomanjkljivost odpravi in hkrati omogoči tudi prenos analiz v excelov dokument, ki bo

omogočil grafičen prikaz analiz. S tem pa bo analiza celovita.

Analizo pa delam za:

- število vinogradnikov po vinorodnih okoliših,

- sorte glede na način trgatve,

- število medalj in

- število vzorcev.

Rozman (1993, str. 93) govori, da z analizo zbiramo informacijo o preteklem in sedanjem

poslovanju, njihovo primerjavo z normalnim poslovanjem, ugotavljanje razlik med obema in

iskanje vzrokov za odstopanja. Če želim vedeti, koliko je vzorcev oz. vinogradnikov po

vinorodnih okolišev, potrebujem takšno analizo, saj mi pomaga pri naslednjem ocenjevanju,

da vidim, kje še moram vložiti trud, da pridobimo vinogradnike na ocenjevanju. Da bo delo še

uspešnejše, hitrejše in učinkovitejše, predlagam, da se te analize čim prej sprogramirajo oz.

naredijo.

S takšnim načinom dela pa smo lahko še uspešnejši.

28

5.2 Uvedba enotnega programa

Kot sem že zapisala, ima Pomurski sejem d.d. svoj poslovni informacijski sistem, ki ga

imenujemo ISPS (informacijski sistem Pomurski sejem). Kostrevc (2006, str. 20) pravi, da je

informacijski sistem sklop naprav in programja, namenjen učinkovitemu zbiranju, obdelavi,

shranjevanju in posredovanju podatkov uporabnikom.

Na Pomurskem sejmu imamo svojo lokalno mrežo in ISPS ima mrežno povezavo, to pomeni,

da imamo svoj server, iz vseh računalnikov pa lahko dostopamo do serverja in s tem tudi do

ISPS-ja. Ker je ocenjevanje na drugi lokaciji (v hali), tako potrebujemo samo računalnik,

program pa tako omogoča mrežno povezavo.

ISPS je razdeljen na glavne mape:

- vnos,

- pregled,

- izpisi,

- katalog,

- recepcija, finančno-računovodsko poslovanje,

- poizvedbe,

- generiranje in

- izračuni.

V vsaki mapi pa se nahajajo še podmape.

Glede na to, da je ocenjevalni program vino napisan v Delphiju, ta ni kompatibilen z

informacijskih sistemom Pomurskega sejma. Tu pa se pojavi težava, saj moramo podatke o

vinogradnikih (naziv, naslov, telefon, kontakt, število vzorcev itd.) vnesti v ocenjevalni

program in še enkrat v ISPS. Ker to ni majhna količina podatkov, izgubimo veliko časa, ki bi

ga lahko koristneje uporabili za druge zadeve. Poleg tega pa je računalniški sistem bolj

zanesljiv kot pa človek, ki ob veliki količini podatkov le-te vnaša, dopolnjuje in preverja.

29

Kovačič in Petek (2004, str 41) sta mnenja, da prenova poslovnih procesov vključuje

naslednja temeljna izhodišča in globalne cilje :

- poenostavitev poslovnih postopkov z odstranitvijo nepotrebnih odobritev izvedbe,

dokumentacije in drugih organizacijskih aktivnosti;

- skrajševanje poslovnega cikla oziroma vseh poslovnih procesov v organizaciji,

povečanje odgovornosti in posledično zniževanje stroškov poslovanja;

- dvigovanje dodane vrednosti v vseh poslovnih postopkih ter ob tem postopno

dvigovanje kakovosti izdelkov in storitev organizacije;

- zniževanje stroškov izvajanja postopkov ob ohranjanju ustreznega razmerja s

kakovostjo in dobavnimi roki;

- povečanje zanesljivosti in doslednosti izvajanja postopkov in s tem kakovosti izdelkov

in storitev;

- prenovo poslovnih procesov v smeri tesnejšega in bolj neposrednega povezovanja z

dobavitelji (kar zadeva lastne zunanje vire);

- usmerjanje v lastne ključne zmožnosti in prenos izvajanja drugih procesov, ki niso

ključni ali pri katerih nismo konkurenčni, zunaj organizacije (outsourcing).

Ker v sodobnem času strmimo k zniževanju stroškov in večanju storilnosti, predlagam, da se

v ISPS-ju programirajo ocenjevanja. Programirati bi morali glavno mapo z imenom

ocenjevanja in podmape posameznih ocenjevanj. Tako bi imeli 5 podmap.

Sicer bomo imeli v prvi fazi nekaj stroškov, ki pa bodo dolgoročno zanemarljivi, saj bi dobili

enoten program, ki bi nam omogočil celotno delovanje poslovanja, izognili bi se prenašanju

podatkov na dveh računalnikih in dosegli, da bi imeli le enega serviserja in ne več dveh.

30

5.3 Uvedba mrežne povezave

Ker prijavne obrazce od vinogradnikov dobivam dva meseca pred samim ocenjevanjem vina,

vnašam podatke v osebni računalnik v pisarni. Teden dni pred ocenjevanjem imamo zbiranje

vzorcev vina na drugi lokaciji, kot je pisarna, in sicer v hali. Ker pa večina vinogradnikov ne

prijavi oz. pošlje prijavnih obrazcev, ampak jih prinesejo s seboj, se vnašajo ti podatki preko

prenosnega računalnika. Tako potrebujem za ocenjevanje vina 2 računalnika, saj računalnika

nista medsebojno povezana preko omrežja. Tako moram podatke iz osebnega računalnika

prenesti preko nosilcev (USB-ključi, CD ali diskete) na prenosni računalnik.

Na svoji spletni strani navaja Fakulteta za računalništvo in informatiko (Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2007), da so zunanji pomnilniki:

MEHKI DISK - DISKETA

Disketa (Slika 11.) služi v največji meri predvsem prenašanju podatkov iz enega računalnika

na drugega, na njo pa lahko shranimo 1,44 MB podatkov. Zapis podatkov na disketo je

identičen zapisu podatkov na disk, le da disketa ni namenjena trajnemu shranjevanju podatkov

(arhiviranju) in je tudi občutljiva na mehanske in magnetne vplive. Podatki na disketi se lahko

hitro "izgubijo".

Slika 11: Diskete

ZGOŠČENKA/CD

Zgoščenka (CD - Compact Disc) je namenjena trajnemu zapisu podatkov. Podatke zapišemo

na zgoščenko z laserskim žarkom, ki na površini okrogle ploščice naredi izboklino (vrednost

0) ali ne (vrednost 1). To naredi v obliki spirale, ki poteka od notranjega do zunanjega roba,

Podatki so napisani z enako gostoto, zato se zgoščenka vrti hitreje, ko bere računalnik

podatke, z notranjega roba.

31

CD-ROM zgoščenke so zgoščenke, na katere lahko zapišemo podatke samo enkrat, največkrat

pri njihovi izdelavi. CD-R zgoščenke lahko zapišemo z navadnim osebnim računalnikom,

CD-RW zgoščenke lahko zapisujemo z navadnim osebnim računalnikom, večkrat. Na

zgoščenko lahko zapišemo 700-800 MB podatkov. Za zapisovanje podatkov na zgoščenke

(Slika 12: Zgoščenka oz. CD.) potrebujemo posebne enote, katerih kvaliteto merimo s tem,

kako hitro lahko podatke na zgoščenko zapiše oz. jih z nje prebere.

Osnovna hitrost je 150 kB/sec. Ta hitrost je dovolj velika za predvajanje glasbe. Za

predvajanje videa rabimo hitrost 1350 kB/sec. Hitrejše enote imajo lahko tudi 4-, 16-, celo 53-

kratno osnovno hitrost.

Slika 12: Zgoščenka oz. CD

POMNILNIK USB

Majhno elektronsko vezje z vtičem USB (Slika 13.) ima zmogljivost od 16 MB pa vse do 1

GB. Zatič vtaknemo v USB vhod in računalnik ga prepozna kot zunanjo pomnilno enoto.

Slika 13: Pomnilnik USB

Sama se poslužujem pomnilnika USB, saj je enostaven za uporabo, podatki se prenašajo hitro,

ima veliko zmogljivost, paziti pa moram na to, da prenašam prave podatke. Kaj hitro se lahko

zgodi, da pri prenosu podatkov prenesem stare podatke, s tem pa izgubim nove podatke. V

primeru, da se mi to zgodi, moram od tistega mesta, kar je bilo prenešeno, ponovno vnašati

podatke.

32

Ker ima Pomurski sejem svojo lokalno podatkovno mrežo, predlagam, da se posodobi

ocenjevalni program vino z uvedbo mrežne povezave v primeru, da se ne bi uvedel enotni

program, hkrati pa se izognem prenašanju podatkov preko zunanjih pomnilnikov.

Na svoji spletni strani navaja Fakulteta za organizacijske vede (Univerza v Mariboru,

Fakulteta za organizacijske vede, 2007), da lokalne podatkovne mreže (Local Area Networks

- LAN) medsebojno povezujejo različno podatkovno opremo (Slika 14.). Gre za kabelsko ali

širokopasovno (optična vlakna) dvosmerno komunikacijsko omrežje, vzpostavljeno na

omejenem geografskem območju, največkrat v okviru določene zgradbe ali v nizu zgradb

(podjetje, šola ali druga ustanova), ki med seboj lokacijsko niso preveč oddaljene.

Predstavljajo kabelsko povezavo vozlišč različnih naprav.

Slika 14: Primer lokalne podatkovne mreže

Kostrevc (2006, str. 96) navaja, da omrežje tvorita dva ali več računalnikov, povezanih s kabli

ali brezžično tako, da ima vsak računalnik možnost dostopa do sredstev, programja in

podatkov vseh drugih računalnikov. Ta definicija velja za krajevno omrežje, ki so nameščena

v enem prostoru, eni stavbi ali kvečjemu v skupini ne preveč oddaljenih stavb.

V omrežje lahko načeloma povežemo vse računalnike, ki jih imamo na voljo, če jih opremimo

z omrežnimi vmesniki. Omrežni vmesnik ali tudi omrežna kartica (Slika 15 in Slika 15.) je

posebno elektronsko vezje, ki računalniku omogoča povezavo z drugimi računalniki.

Omrežna kartica ima na zadnji strani vtičnice za priključitev kablov. Omrežnemu računalniku,

ki daje na voljo svoja sredstva drugim omrežnim računalnikom, pravimo strežnik.

33

Na Pomurskem sejmu so računalniki povezani preko omrežne kartice in po kablu.

Slika 15: Omrežna kartica Slika 16: Brezžična omrežna kartica

Na svoji spletni strani navaja Fakulteta za organizacijske vede (Univerza v Mariboru,

Fakulteta za organizacijske vede, 2007) nekatere prednosti takih povezav, ki so z vidika

uporabnikov naslednje:

- vse podatke je mogoče sproti ažurirati in jih decentralizirano obdelovati na različnih

delovnih mestih;

- z uvajanjem novih osebnih računalnikov in drugih računalniških enot lahko

postopoma povečujemo sposobnosti mreže;

- povezava v mrežo omogoča realizacijo sistema interne elektronske pošte (inter mail);

- pravico do izvajanja obdelav in pristopa do podatkov imajo lahko le pooblaščeni

delavci;

- za vse uporabnike lahko arhiviramo podatke centralno (skupne zunanje pomnilne

enote);

- mreža zagotavlja bolj smotrno izrabo zunanjih računalniških enot, ki jih lahko hkrati

uporablja več delovnih postaj (na primer skupna uporaba tiskalnika);

- lokalno mrežo lahko povežemo z drugo lokalno mrežo, z velikimi računalniškimi

sistemi ali z javno mrežo za prenos podatkov, tako da vsak osebni računalnik deluje

kot terminal kateregakoli sistema.

34

Posodobitev ocenjevalnega programa vino bi zahtevala le eno fazo, in sicer fazo oz. modul

vnosa ocen. Ta modul bi morali narediti kot mrežni program, ki bi omogočal, da bi program

namestili na 15 računalnikov, ocenjevalci pa bi lahko sami vnašali ocene. S takšnim sistemom

ocenjevanja je lahko ocenjevanje hitrejše, kvalitetnejše, saj se lahko ocenjevalci dalj časa

posvetijo posameznemu vzorcu vina in hkrati tudi končni oceni posameznega vina.

Ker je takšen način ocenjevanja uveljavljen že v tujini in tudi pri nas v Ljubljani na

Gospodarskem razstavišču d.o.o., bi s tem zmanjševali stroške ocenjevanja, posledično temu

pa bi bili tudi bolj konkurenčni.

Povezava računalnikov bi potekala preko brezžične povezave (Wireless local area network

- WLAN), ki jo na svoji spletni strani opisuje WLAN-SAT-WIKI enciklopedija (Wikipedija,

prosta enciklopedija, 2007), da namesto žice za komunikacijo med PC-ji uporabljamo visoko-

frekvenčne radijske valove (Slika 17.). Komunicira lahko preko WLAN povezave več PC-jev

ali samo dva PC-ja. Če sta v mrežo vključena samo dva PC-ja, pravimo taki povezavi AD-

HOC povezava.

Slika 17: Primer brezžične povezave

Vir: Arnes p.p., 2007

35

Na svoji spletni strani so po mnenju Dnevnika nove ekonomije (Menea d.o.o., 2007)

prednosti brezžične povezave:

• priro čnost: brezžična svoboda uporabnikom omogoča uporabo omrežnih sredstev iz

katerekoli lokacije, pokrite s signalom;

• prenosnost: s pojavom javnih brezžičnih omrežij lahko uporabniki do interneta

dostopajo tudi izven njihovega delovnega okolja;

• storilnost: z uporabo osebnih organizatorjev ali drugih digitalnih naprav je lahko

uporabnik ves čas povezan na internet;

• postavitev: namestitev omrežja zahteva le malo več od dostopne točke za razliko od

klasičnih omrežij, ki za delovanje na vseh lokacijah potrebujejo žice;

• razširljivost : dodajanje novih uporabnikov ne zahteva nobene dodatne strojne

opreme, vse dokler je uporabnik v dosegu signala;

• cena: strojna oprema, potrebna za postavitev brezžičnega omrežja, je le malenkost

dražja od opreme za običajno omrežje, vendar pa je glede na prosto razširljivost

strošek upravičen.

VARNOST V BREZŽI ČNEM OMREŽJU

V omrežju ali spletu je vsekakor treba poskrbeti za varnost, da nam nepovabljen gost ne

povzroči preglavic in škode. Klasična ožičena omrežja je vsekakor bistveno lažje zaščititi

pred nepovabljenci kot pa brezžična. Pri klasični ožičeni povezavi v splet je na voljo recimo

požarni zid (programski ali strojni). V brezžičnih povezavah je za varnost poskrbeti nekoliko

težje predvsem zato, ker ne morete fizično preprečiti dostopa. Dejstvo je, da se lahko vsak, ki

ima brezžično omrežno kartico, poveže v brezžično omrežje – zato je varnost ključnega

pomena. Ravno v ta namen so razvili protokol imenovan WEP – Wire Equivalence Protection

(kar pomeni stopnja varnosti, ki je oz. naj bi bila enaka ožičenim omrežjem). WEP protokol

podpirajo standardi 802.11b, a in g.

Tako iz tega lahko sklepam, da ponuja brezžična povezava veliko prednosti od cenovne

ugodnosti do popolne vključitve v druga omrežja.

36

6 ZAKLJU ČEK

V nalogi sem obravnavala problematiko, ki se pojavlja na mojem delovnem mestu.

Osredotočila sem se na tri področja, in sicer:

- izpisi in analiza vnešenih podatkov,

- uvedba enotnega programa,

- uvedba mrežne povezave.

Ugotavljam, da je potrebno na vseh treh področjih še veliko postoriti. Ker se tehnologija z

veliko hitrostjo razvija oz. posodablja in s tem tudi sam način poslovanja, se mora podjetje

tem razmeram tudi prilagajati in uvajati v samo poslovanje novosti, če želi biti konkurenčna

na samem trgu. Naloga podjetij pa je tudi usposabljanje uporabnikov informacijskih

poslovnih sistemov.

Z izboljšanjem izpisov in analiz se bomo izognili ročnemu delu in bomo posledično hitrejši in

učinkovitejši, saj bo tako priprava in izvedba samega ocenjevanja olajšana.

Uvedba enotnega programa (Poslovni informacijski sistem Pomurski sejem in računalniški

program za ocenjevanje vina) bo omogočila hitrejši in učinkovitejši vnos podatkov in kar je

najpomembnejše, bomo celotno poslovanje podjetja imeli na enem programu oz. sistemu. S

tem se izognemo, da imamo podatke na dveh računalnikih, da vnašamo podatke dvakrat in da

jih prenašamo preko nosilcev (CD, USB-ključi, diskete, itd.) kjer lahko pride do napak.

V primeru, da se zaradi večjih stroškov ne bi odločili za uvedbo enotnega programa, pa bi

posodobili ocenjevalni program z mrežno povezavo. Je cenejša in nam prav tako omogoča

rešitev za lažje delo z ocenjevalnim programom, predvsem na samem ocenjevanju. Tako

lahko ocenjevalci sami vnašajo ocene, kar je spet cenejše in hitrejše.

37

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Knjige

1. Kostrevc, L. (2006) Računalništvo in informatika, Ljubljana, Pasadena. 2. Rozman, R. (1993) Planiranje poslovanja podjetja, Ljubljana: Gospodarski vestnik. Vir 1. Pomurski sejem d.d. (2005) Sejalci uspehov, Gornja Radgona.

Elektronski viri 1. Arnes p.p. (2007) Elektronski vir, http://www.arnes.si/dostop/organizacije/zakupljeni-

podatkovni-vod.html, [dostop 14. novembra 2007]. 2. Medicinska fakulteta v Ljubljani (2007 Elektronski vir, http://www.mf.uni-

lj.si/ibmi/izobrazevanje/bio_inf/gradivo/tmp/Baze_Podatkov_2002.ppt, [dostop 14. novembra 2007]).

3. Menea d.o.o. (2007) Elektronski vir, http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=15089, [dostop 14. novembra. 207].

4. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede (2007) Elektronski vir, http://mms.fov.uni-mb.si/app/Ucbenik/lokal_mreze.htm, [dostop 14. novembra. 2007]).

5. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko (2007) Elektronski vir, http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html, [dostop 15. novembra 2007].

6. Wikipedia, prosta enciklopedija (2007) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/Delphi_(programski_jezik, [dostop 14. novembra 2007]).

7. WLAN-SAT-WIKI enciklopedija (2007) Elektronski vir, http://wiki.wlan-sat.com/index.php/WLAN, [dostop 14. novembra. 207].

38

Izjava o avtorstvu

Podpisana Radka Kovač, študentka programa Poslovni sekretar, izjavljam, da je diplomska

naloga z naslovom Predlog izboljšav programa za ocenjevanje vina na Pomurskem sejmu d.d.

moje avtorsko delo.

Radka Kovač