DIPLOMSKA NALOGA TEJA KERT - share.upr.si · dneva v dan vse več idej , ki so jih tudi uresničevali. Bili so sposobni ustvariti res zanimive konstrukcije, ki so odrasle presenetile

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

TEJA KERT

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

KONSTRUIRANJE S KARTONOM V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Teja Kert

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALA

Za strokovno usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se iskreno

zahvaljujem mentorju doc. dr. Darju Zuljanu.

Zahvalila bi se tudi mentoricam v vrtcu, in sicer vzgojiteljicama Poloni Štilec in Hildi

Plohl Križnar, ki sta mi omogočili, da sem empirični del izpeljala v njuni skupini. Hkrati

pa bi se rada zahvalila za njuni strokovni pomoči in svetovanju pri pripravi in izvajanju

dejavnosti.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Teja Kert študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom konstruiranje s kartonom v predšolski vzgoji

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 17.8.2015

IZVLEČEK

V vrtcih se v okviru aktivnosti velikokrat srečamo s tehniko, katere se premalokrat

zavedamo. Zelo pomembno je, da tehniko otrokom predstavimo že v predšolskem

obdobju, saj tako lažje razumejo, kako določene tehnike delujejo in se že zgodaj

seznanijo z varnostjo pri delu.

Otroci v okviru tehnike spoznavajo karton kot material ter pri tem tudi varno

uporabo primernega orodja, kar jim omogoča ustvarjanje in konstruiranje.

Otroci imajo v današnjem času veliko igrač, zato jim počasi zmanjkuje domišljije.

Zato smo sklenili, da bi jim ponudili karton in spodbudili njihovo domišljijo in igro.

V tem času so otroci velikokrat odmislili druge igrače in raje sami večkrat posegli

po kartonu in uporabili lastno domišljijo.

Z otroki smo preko aktivnosti spoznavali karton kot material in iz njega konstruirali.

Pri tem smo si postavili več hipotez, ki smo jih s pomočjo opazovanja preko dejavnosti

lahko potrdili ali ovrgli in pri tem spoznali pomembne ugotovitve. Otroci so imeli iz

dneva v dan vse več idej, ki so jih tudi uresničevali. Bili so sposobni ustvariti res

zanimive konstrukcije, ki so odrasle presenetile. Otroci so nas presenečali tudi z

njihovim predhodnim znanjem, saj so kljub temu, da po tem materialu sami brez

spodbude navadno niso posegli, o njem veliko vedeli.

Ključne besede: karton, konstruiranje, predšolski otrok, tehnika, ustvarjalnost

ABSTRACT

Constructing with cardboard in the preschool period

In kindergartens we often come across a technology we are rarely aware of in the

context of activities. In order to help children to understand how certain technologies

work, it is very important to introduce technology to children already in a preschool

period, getting them familiar with the safety at work as early as possible.

In the context of technology the children get to know the cardboard as a material

and the safe use of tools, which enables them to create and construct from this

material.

Children nowadays have lots of toys and they are slowly running out of

imagination. That is why we decided to offer them cardboard to stimulate their

imagination and playability.

During this time children disregarded other toys many times and repeatedly

reached for cardboard and used their own imagination.

We were learning about the material, together with children, through the activity

and we were constructing on it. In doing so we set several hypotheses that we

confirmed or disproved by observation through the activities and thus realized

significant findings. Children were having more ideas by the day and were also carrying

them out. They were able to create really interesting structures, surprising adults. The

children were also surprising us with their prior knowledge, because despite the fact

they weren’t reaching for material themselves or without incentive, they however knew

a lot about it.

Key words: cardboard, construction, preschool child, technology, creativitiy

KAZALO VSEBINE

1 UVOD......................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok .............................................................. 2

2.1.1 Gibalni razvoj .............................................................................................. 2

2.1.2 Čustveni razvoj ........................................................................................... 3

2.1.3 Socialni razvoj ............................................................................................. 4

2.1.4 Spoznavni/kognitivni razvoj ........................................................................ 5

2.2 Igra ..................................................................................................................... 5

2.3 Vrste otroške igre ............................................................................................... 7

2.3.1 Razdelitev vrste igre po Toličiču ................................................................. 7

2.3.2 Papotnikova razdelitev vrste igre ............................................................... 7

2.3.3 Klasifikacija Marjanovič Umek In Kavčič .................................................... 8

2.4 Pomen tehnologije ............................................................................................. 9

2.5 Pomen tehnološke pismenosti ........................................................................... 9

2.6 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja ........................................ 9

2.7 Varstvo pri delu ................................................................................................ 11

2.8 Konstrukcija in njena uporaba v obdobju zgodnjega učenja ........................... 12

2.9 Izvor embalaža iz kartona ................................................................................ 13

2.10 Razlika med papirjem in kartonom .................................................................. 15

2.11 Uporabnost valovitega kartona ........................................................................ 15

2.12 Vrste in sestava valovitega kartona ................................................................. 16

2.13 Izdelava valovitega kartona ............................................................................. 17

2.13.1 Surovine .................................................................................................... 17

2.13.2 Postopek izdelave embalaže iz kartona ................................................... 18

2.14 Vpliv embalaže iz okolja na lokalno in širšo globalno okolico ......................... 19

2.15 Omejitve, koristi in posledice embalaže iz kartona ......................................... 19

2.16 Vpliv embalaže iz kartona na trajnost virov na zemlji ...................................... 20

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 21

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................... 21

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................... 21

3.3 Metodologija ..................................................................................................... 22

3.3.1 Raziskovalna metoda ............................................................................... 22

3.3.2 Raziskovali vzorec .................................................................................... 22

3.3.3 Pripomočki ................................................................................................ 22

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ..................................................................... 22

3.3.5 Rezultati in razprava ................................................................................. 25

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 42

5 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 43

6 PRILOGE ................................................................................................................. 44

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz proizvodnje valovitega kartona v začetnem obdobju ............................. 14

Slika 2: Enostranski, enoslojni valoviti karton ................................................................ 16

Slika 3: Enoslojni valoviti karton ..................................................................................... 16

Slika 4: Dvoslojni valoviti karton ..................................................................................... 17

Slika 5: Troslojni valoviti karton ...................................................................................... 17

Slika 6: Shema kartonskega stroja ................................................................................. 18

Slika 7: Raziskovanje vsebine v paketu ......................................................................... 26

Slika 8: Otroci uporabijo škatle v različnih funkcijah ...................................................... 26

Slika 9: Trganje različnega kartona in papirja ................................................................ 27

Slika 10: Striženje različnega kartona in papirja ............................................................ 27

Slika 11: Opazovanje, kaj se zgodi s kartonom in papirjem v vodi ................................ 28

Slika 12: Konstrukcija hiše za igro .................................................................................. 28

Slika 13: Opazovanje, iz koliko in kakšnih plasti je narejena škatla .............................. 29

Slika 14: Trganje uporabnega kartona za izdelavo novega ........................................... 30

Slika 15: Mešanje kartona .............................................................................................. 30

Slika 16: Spoznavanje preko čuta tipa ........................................................................... 30

Slika 17: Uporaba čuta voha in odstranjevanje odvečne vode ...................................... 31

Slika 18: Sušenje ............................................................................................................ 31

Slika 19: Vzgojiteljica preverja, ali bo škatla zdržala njeno težo.................................... 32

Slika 20: Otroci preizkušajo, ali bo škatla zdržala njihovo težo ..................................... 32

Slika 21: Konstrukcije mostov iz različnih kartonov ....................................................... 33

Slika 22: Eksperiment, kateri od mostov bo zdržal več uteži ......................................... 33

Slika 23: Uteži ................................................................................................................. 34

Slika 24: Končni rezultat ................................................................................................. 34

Slika 25: Oblikovanje torte .............................................................................................. 36

Slika 26: Oblikovanje robota ........................................................................................... 37

Slika 27: Oblikovanje robota 2 ........................................................................................ 37

Slika 28: Nastajanje samoroga ....................................................................................... 38

Slika 29: Barvanje načrta ................................................................................................ 38

Slika 30: Načrt so izrezali in nalepili na trg karton ......................................................... 39

Slika 31: Prepogibanje konstrukcije ............................................................................... 39

Slika 32: Nastajanje konstrukcijske hiše ........................................................................ 40

Slika 33: Vas Žabnica prvič ............................................................................................ 40

Slika 34: Vas Žabnica drugič .......................................................................................... 41

Slika 35: Načrt hiške 1 .................................................................................................... 44



KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica št. 1: Opazovanje dečkov pri dejavnosti znotraj skupine ........................... 35

Preglednica št. 2: Opazovanje deklic pri dejavnosti znotraj skupine ............................. 35

Kert, Teja (2015): Konstruiranje s kartonom v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Otrok se v predšolskem obdobju večinoma uči preko igre, predmete pa spoznava

z vsemi čuti.

V našem obdobju je prodor igrač na trg vse večji in posledično otroci in odrasli

pozabljamo na preprosti material in unikatno izdelavo igrač. To pa pripelje do upada

domišljije otroka. Ko imamo opraviti z materialom, ki ga še nihče ni konstruiral v kakšen

določen predmet, si otroci težko predstavljajo, kaj bi lahko iz kosa papirja, kartona,

plastike in podobnih materialov ustvarili. Zato je pomembno, da jim tak material

ponudimo vsakodnevno, torej pri igri in s tem spodbujamo otrokovo domišljijo.

Iz samega odpadnega kartona in papirja lahko ustvarjamo in konstruiramo

marsikaj. Poleg tega opazimo, da otroci mnogo bolj cenijo igrače, ki so izdelane ročno

kot tovarniške igrače. Z ročnimi igračami, ki so jih po možnosti ustvarili sami, ravnajo

previdno in jih cenijo, so nanje ponosni, medtem ko pri tovarniških igračah marsikdaj v

vrtcu opazimo, da so polomljene ali pa nekateri deli igrače manjkajo.

V diplomski nalogi na začetku predstavimo razvojne značilnosti predšolskih otrok,

s katerimi smo izvajali empirični del diplomske naloge in definicijo igre. Nato sledi

predstavitev tehnologije v obdobju zgodnjega učenja in opis kartona kot materiala. V

empiričnem delu poudarimo namen naloge, hipoteze, opredelitev vzorca ter način

zbiranja podatkov. Nato pa sledi opis postopkov in dejavnosti glede spoznavanja

kartona in konstruiranja izdelkov in interpretacija s ponazorili slikovnega gradiva.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok

2.1.1 Gibalni razvoj

Pri predšolskem otroku moramo poudariti njegovo veliko potrebo po gibanju, ki

poleg motorike in duševnega razvoja vpliva na skladen telesni razvoj (Horvat in

Magajna, 1987).

Med tretjim in šestim letom otroci zelo napredujejo v gibalnem razvoju, tako v

grobih kot v drobnih gibih (E. Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003).

1. GROBI GIBI

Spretnosti, ki se pojavijo v zgodnjem otroštvu, so nadgradnja dosežkov iz obdobja

dojenčka in malčka (E. Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003).

a) Razvoj teka

V prvi polovici četrtega leta se večina otrok po teku lahko ustavi v razdalji štirih

korakov (Bayley, 1993 v Marjanovič Umek in Zupančič, 2009), medtem ko se v petem

letu brez težav hitro ustavijo ali spremenijo smer teka (Papalia idr., 2001).

b) Razvoj skakanja

Sposobnost skakanja se razvija pri dveh letih in se z leti izboljšuje. Otroci skačejo

vse višje, njihovi skoki pa so vse daljši.

Po tretjem letu starosti se oblikujeta poskakovanje in preskakovanje preko različnih

iger. V petem oz. šestem letu starosti pa otroci poskakujejo in preskakujejo predmete

zelo natančno in usklajeno (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

c) Vožnja s tricikli

Razvoj grobih gibov omogoča spretno vožnjo s triciklom. Predšolski otroci se

pogosto učijo vožnje s tricikli, pri čemer razvijajo spretnost krmiljenja, zaviranja in

pospeševanja prevoznega sredstva. Kasneje se preizkušajo v bolj zapletenih vožnjah ‒

vožnja stoje ali med ovirami. Med petim in sedmim letom otroci tricikel zamenjajo s

kolesi (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).


3

d) Metanje predmetov

Štiriletni otroci mečejo predmete dlje in bolj natančno. Nadaljnji razvoj metanja

vključuje predvsem vedno bolj izdelane gibe nog in stopal (Marjanovič Umek in

Zupančič, 2009).

2. DROBNI GIBI

Izboljšanje drobnih gibov, kot so zavezovanje vezalk in rezanje s škarjami,

omogoča otrokom, da začnejo skrbeti sami zase (Papalia, Wendkos Olds in Duskin

Feldman, 2003).

V tretjem oz. četrtem letu starosti otroci zmorejo npr. rezati papir s škarjami ob

označeni liniji ter zgibati papir. V četrtem letu starosti tiskajo črke in številke s

počasnimi in manj natančnimi gibi. Pri tem so črke oz. številke sestavljene iz več

ločenih delov. V petem letu večina otrok napiše svoje ime z velikimi tiskanimi črkami ter

nekaj številk. Šestletniki pišejo črke in številke vedno hitreje z eno potezo (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2009).

3. ROČNOST

Prednostna raba ene roke je pri tretjem letu starosti že očitna. Pri večini prevlada

desna roka pred levo. V šestem letu starosti je izmenično uporabljanje obeh rok za

pisanje ali risanje zelo redko. V redkih primerih so posamezniki obojeročni in z obema

rokama enako spretno izvajajo različne dejavnosti (Marjanovič Umek in Zupančič,

2009).

Vzporedno z razvojem ročnosti se razvija tudi prevlada uporabe leve ali desne

noge, ušesa (pogovor po telefonu) in očesa (gledanje skozi mikroskop), pri tem pa se

pri večini otrok kaže prevlada uporabe desnega dela telesa (Safarino in Armstrong,

1986 v Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

2.1.2 Čustveni razvoj

V zgodnjem otroštvu poraste število dražljajev, ki pri otrocih vzbudijo čustva

veselja. Predšolski otroci se veselijo zlasti sodelovanja v različnih dejavnostih z drugimi

ljudmi, predvsem z vrstniki, doživljanje veselja pa je še posebej intenzivno, kadar so

uspešnejši od drugih otrok (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

Pri vsem tem je zelo pomembno, da se otrok čustev zaveda, s čimer se zaveda

tako samega sebe, kot tudi pridobiva socializacijske izkušnje. Med četrtim in petim

letom otroci razumejo osnovna čustva (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).


4

2.1.3 Socialni razvoj

Otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih

kompetentnosti, in sicer predvsem za razvoj sposobnosti komuniciranja, recipročnosti,

empatije, skupnega reševanja problemov ipd. Z leti otroci pogosteje soglašajo z

drugimi otroki in kažejo naklonjenost do vrstnikov kot triletni otroci. Z leti upade delež

agresivnega vedenja. Starejši otroci se z vrstniki več neposredno pogovarjajo kot mlajši

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

V obdobju zgodnjega otroštva se koncepti prijateljstva spreminjajo. Bigelow

(1977) meni, da so za prijateljstva v zgodnjem otroštvu značilne predvsem skupne

dejavnosti, delitev tistega, kar imaš, bližina bivanja ali prijateljstvo odraslih, medtem ko

so kasneje v ozadju prijateljstev predvsem osebnostni kriteriji, kot so zaupnost,

iskrenost, pravičnost, intimnost.

Preseganje egocentrizma, ki se kaže v razvoju čustvene in socialne empatije,

razumevanju sebe in drugih, je pogoj za razvoj socialnih interakcij med vrstniki. Za

otroke v zgodnjem otroštvu je značilno, da so praviloma že prešli stopnjo egocentrizma

in so na stopnji prave empatije, kar pomeni, da vse bolj prepoznavno razumejo, da

imajo drugi ljudje svoja čustva, potrebe, misli (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

Otroci pogosto izbirajo prijatelje na osnovi podobnosti (npr. starosti, podobnosti v

spolu, podobnost v vedenju …).

Newcomb in Bagwell (1995) sta opravila meta analizo na podlagi več kot

osemdesetih študij, ki se ukvarjajo s primerjavo vedenja otrok prijateljev in tistih, ki niso

prijatelji. Poročata, da je med otroki prijatelji pristno:

‒ več pozitivnega odzivanja (npr. nasmihanja, smeha, pogovarjanja),

‒ bolj pozitivno reševanje konfliktov (npr. več reševanja problemov in pogajanj),

‒ usmerjenost k dejavnostim (ko so npr. skupaj, opravljajo določene naloge),

‒ vzpostavljanje kakovostnih medsebojnih odnosov (npr. enakopravnost v

izmenjavi, recipročnost).

Otroci, ki se vključujejo v vrstniške socialne skupine, izoblikujejo določene vzorce

prilagojenega vedenja (Eisenberg, 1998), ki se kaže npr. v manj agresivnem vedenju

med člani skupine. Ne glede na vse otrok sebe oz. svoje mesto v skupini težko

artikulirano opredeli in sebe opiše kot najboljšega v skupini.


5

2.1.4 Spoznavni/kognitivni razvoj

Piaget je zgodnje otroštvo poimenoval predoperativno obdobje, ki je pomembna

stopnja spoznavnega razvoja in traja od drugega do sedmega leta. Za to stopnjo je

značilno simbolno mišljenje (E. Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003).

Egocentrični otrok je tisti, ki ne more razumeti, da lahko druga oseba isto stvar vidi

in razume drugače, kot on sam (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

Poleg egocentrizma so kritiki Piageta posebej poudarili tudi empatijo. Broke (1971)

je namreč ugotovil, da se otroci stari od treh do štirih let zavedajo čustev drugih

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2009).

2.2 Igra

Igra zajema široko paleto različnih dejavnosti. Različni avtorji uporabljajo različne

kriterije, s pomočjo katerih opredeljujejo igro.

Mnogi raziskovalci so spoznali, da je igra nenadomestljivo sredstvo za

spoznavanja otroka in hkrati dobro vzgojno in terapevtsko sredstvo. V igri predšolskega

otroka pride do izraza njegovo dejavnost; v njej se izražajo otrokov intelektualni razvoj,

njegovi motivi, vrednotenja, čustveno doživljanje, osebne lastnosti itn. Zato je otrokova

igra najnaravnejša pot, ki nam na poseben način odkriva dinamično strukturo in

delovanje otrokove osebnosti (Toličič in Smiljanić, 1979).

Pellegrini in Saracho (1991, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2006) se naslanjata

na kriterije Rubina, Feina in Vandenberga. Igro opredelita takole:

‒ Igra je notranje motivirana z dejavnostjo samo in ni vodena z zunanjimi

zahtevami.

‒ Otroci se v igri bolj ukvarjajo z dejavnostjo samo kot s cilji. Cilje si definirajo

sami, vedenje udeležencev igre pa je spontano.

‒ Otroci se igrajo z znanimi predmeti ali raziskujejo neznane predmete. Igralne

dejavnosti dopolnjujejo s svojimi predstavami in sami nadzirajo svoje dejavnosti.

‒ Igralne dejavnosti so lahko domišljijske, nerealne.

‒ Igra je svobodna in ni pod vplivom zunanjih pravil; pravila, ki obstajajo, otroci v

igri sproti spreminjajo.

‒ Igra zahteva aktivno udeležbo.


6

V Kurikulu za vrtce (1999, str. 19) so igro definirali igro tako: »Otroška igra je

dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do realnosti in ki je notranje

motivirana, svobodna in odprta ter za otroke prijetna. Ne glede na to, za katero vrsto

otroške igre gre, (igra) »vzpostavi« prostor, ki je definiran z razmerjem med otrokovim

aktualnim in potencialnim razvojem.«

Fromberger (1987, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2006) igro opredeljuje kot:

‒ simbolno, kar pomeni, da gre za reprezentacijo realnosti z besednimi zvezami

»kot, če«, »kaj, če« ipd.,

‒ pomensko, ker poveže ali spravi v odnos doživetja, izkušnje,

‒ užitkarsko (je v veselje), celo takrat, ko so otroci resno zaposleni z dejavnostjo,

‒ prostovoljno in notranje motivirano,

‒ opredeljeno s pravili, ki so izražena bodisi implicitno bodisi eksplicitno,

‒ doživljajsko, ker se kaže skozi dejavnosti in cilje, ki jih otroci razvijejo sami.

V okviru dejavnosti v teoriji igro opredeljujemo kot dejavnost, ki jo posameznik

izvaja zaradi lastnega zadovoljstva ne glede na njen končni izid in ni vezana na

neposredno zadovoljevanje njegovih potreb ali na zahteve, ki jih predenj postavlja

okolje (Zupančič, 1999, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2006).

Zlasti v vrtcu ima igra osrednje mesto, saj otrok z igro gradi, razvija in oblikuje

svojo osebnost. Z igro prične otrok komunicirati z okolico, tako pa pridobiva družbene

oblike obnašanja, predstave o sebi in odnos do okolja (Papotnik, 1993).

Oerter (1993, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2006) igro poimenuje kot dejavnost,

sestavljeno iz posebnih vrst dejanja. Igro loči od drugih vrst dejanj na podlagi

odsotnosti posledic za dejanja, razrahljanih povezav, razlike med dejanjem in njegovim

izidom, k dejavnosti usmerjene motivacije in na podlagi oblikovanja alternativne

stvarnosti.

Kurikul za vrtce (1999, str. 20) vsebuje naslednji opis dejavnosti igre: »V igri se v

otrokovih dejavnostih prepletejo in povežejo različna področja kurikula, kar je za

razvojno stopnjo in način učenja v tem starostnem obdobju smiselno in strokovno

utemeljeno.«

Horvat in L. Magajna (1987, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2006) opredelita igro

kot svobodno dejanje, ki ni povezano s procesi neposrednega zadovoljevanja potreb in

ki je omejeno na svoj svet; potek in smisel igre sta v njej sami.


7

2.3 Vrste otroške igre

Klasifikacije otroške igre se med avtorji delno razlikujejo. Po tem lahko sklepamo,

da sama klasifikacija igre ni preprosta.

2.3.1 Razdelitev vrste igre po Toličiču

Pri nas je najbolj znana razdelitev vrst otroške igre po Toličiču (1961, v Marjanovič

Umek in Kavčič, 2006, str. 41):

‒ Funkcijska igra: vključuje npr. prijemanje, metanje, tek, vzpenjanje, torej

kakršno koli preizkušanje senzomotoričnih shem na predmetih.

‒ Domišljijska igra: vključuje različne simbolne dejavnosti, vključno z igro vlog.

‒ Dojemalna igra: gre za dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje,

posnemanje, branje.

‒ Ustvarjalna igra: vključuje npr. pisanje, risanje, oblikovanje, pripovedovanje,

gradnjo.

2.3.2 Papotnikova razdelitev vrste igre

Papotnik (1989) je mnenja, da bi lahko igre določili iz:

‒ razvojnega vidika: domišljijsko, funkcijsko in ustvarjalno igro.

‒ vidika organiziranja: usmerjene igre in igre po želji.

Papotnik (1989, str. 17‒19) tudi omenja, da lahko konstruiranje s sestavljankami

kot vzgojna dejavnost poteka po didaktičnem modelu konstruiranja, in sicer kot:

a) KONSTRUIRANJE

Prva stopnja, ki časovno traja najdlje, zajema konstruiranje in je sestavljena iz

naslednjih stopenj:

‒ domnevanje,

‒ planiranje,

‒ projektiranje.

b) PREIZKUŠANJE

Ko otrok zaključi z gradnjo oziroma s konstrukcijo, sledi stopnja preizkušanje, ki je

sestavljena iz naslednjih stopenj:

‒ opazovanje,

‒ analiza,


8

· primerjanje.

Otroci si na tej stopnji pridobivajo tehnično-fizikalne izkušnje.

c) KORIGIRANJE

Ko otroci pridobijo tehnično-fizikalne izkušnje, to vodi do stopnje korigiranja, ki je

sestavljena iz stopenj izboljšanja in ponovnega konstruiranja. Konstruiranje tako

zahteva ponovno preizkušanje, preko česar otrok pridobiva novo znanje in razvija

tehnično mišljenje.

2.3.3 Klasifikacija Marjanovič Umek In Kavčič

Marjanovič Umek in Kavčič (2006) v svoji knjigi podrobneje opišeta naslednje

najpogostejše navedene vrste otroške igre:

a) FUNKCIJSKA IGRA: Otrok preizkuša zaznavno-gibalne sheme, kar mu daje

občutek zadovoljstva. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Kavčič, 2006) to igro

imenuje zaznavno-gibalna igra, kjer otrok v prvih dveh letih starosti preizkuša svoje

gibalne in zaznavne funkcije. Otrok pri tem manipulira s predmeti ter jih raziskuje.

b) KONSTRUKCIJSKA IGRA: »Otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine

igrače ter s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja

strukturiranosti in sestavljenosti kot za igralno gradivo« (Marjanovič Umek in Kavčič,

2006, str. 44).

c) DOJEMALNA IGRA: pogostejša je v drugi polovici prvega leta ter kasneje v

predšolskem obdobju. Otrok pri tej igri poimenuje predmete, sledi navodilom ter

dojema reakcije.

d) SIMBOLNA IGRA: je opredeljena s prvinami, ki so le mentalno reprezentirane in

niso dejansko prisotne. Otrok v igri uporabi simbole. To pomeni, da otrok škatlo, s

katero se igra, uporabi v funkciji drugega predmeta. Otroku torej v igri škatla

predstavlja telefon, avto, hišo itn. Igra se pojavi pri otroku, staremu eno leto do enega

leta in pol.

e) IGRA S PRAVILI: pojavi se pri drugem, tretjem letu starosti. Otroci se srečajo z

igrami, ki so že izdelane in so del kulture. Preko te vrste igre se razvijajo socialni

odnosi.


9

2.4 Pomen tehnologije

Zuljan (2014) pravi, da je tehnologija pomembno področje, ki oblikuje družbo.

Lahko vidimo, da je človek s pomočjo tehnološkega orodja ustvaril ves umetno narejen

svet, ki nas obdaja.

Tehnologija je pomembna veda, ki sooblikuje družbo. Da izpolni človeške želje in

potrebe, je sposobna spreminjati, prilagajati naravni svet. Se pravi, da ljudje z uporabo

tehnologije prilagajamo naravno okolje (Zuljan, 2014).

Vpliv tehnologije je prvič viden takrat, ko je človek uporabil palico kot orodje,

izdelal kamnito orodje, prižgal prvi ogenj … dandanes je tehnologija zelo napredovala.

V družbo je prispevala internet, avtomatsko proizvodnjo, sodobno medicino … vse to

pa ljudem koristi tako na delovnem mestu kot doma in v prostem času (Zuljan, 2014).

2.5 Pomen tehnološke pismenosti

Če je človek tehnološko pismen, je zmožen razumevanja širšega tehnološkega

sveta in dela z njim. Vsaka tehnološko pismena oseba je sposobna uporabljati pojme iz

naravoslovja, matematike, družboslovja, umetnosti, jezikov in drugih področij. Torej

gospodarstvo ni odvisno le od strokovnjakov, ampak tudi od tehnološko pismenega

prebivalstva (Zuljan, 2014).

Tehnološka pismenost je sposobnost (Zuljan, 2014):

‒ uporabe,

‒ razumevanja,

‒ vrednotenja in

‒ upravljanja tehnologije.

2.6 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja

Predšolski otroci, ki spoznavajo svet okoli sebe preko igre in drugih dejavnostih, s

katerimi se srečujejo vsakodnevno, se neizogibno srečajo tudi s tehniko. Pri

dejavnostih opazujejo, prepoznavajo in posnemajo tehnične stvaritve. Z mimiko in

glasom posnemajo vozila, stroje ter jih prepoznavajo po oliki, velikosti, gibanju in

značilnem zvoku (Papotnik, 1989).


10

Zelo pomembno je, da otroke aktivno vključujemo v proces tehnologije. Treba jim

je razložiti razlike med naravnim in umetnim okoljem. Pri tem otroci začnejo raziskovati,

kako so ljudje razvili načine za oblikovanje okolja, s čimer so izboljšali udobje, lažje

delo in povečali prosti čas (Zuljan, 2014).

Otroci se seveda zavedajo okolja, ki jih obdaja, vendar pa ne poznajo vpliva

tehnologije na okolje, zato je pomembno, da jim že v zgodnjem obdobju učenja to

predstavimo mi. Le tako se lahko otroci naučijo, kako velik vpliv ima tehnologija na

življenje (Standard for Technological Literacy, 2007 v Zuljan, 2014).

Otroci pri tehniki preko igre (Zuljan, 2014):

1. RAZSTAVLJAJO:

Otroci uživajo, da lahko razstavljajo sestavljene objekte, makete in si pri tem

oblikujejo pravilen odnos do ustvarjalnega dela.

2. UGOTAVLJAJO:

Otroci ugotavljajo in razlikujejo objekte, vozila, stroje, orodje in pripomočke, ki jih

srečuje v svojem okolju, ki ga obdaja.

3. PREIZKUŠAJO:

Otroci se urijo v različnih tehnoloških opravilih, kot so sestavljanje, šivanje, rezanje

itd. Pri tem si ob urejenem in varnem delovnem mestu oblikujejo pravilne spretnosti in

delovne navade.

4. SESTAVLJAJO:

Otroci sestavljajo z gradniki različnih sestavljank, sestavljajo objekte, makete in

modele, pri tem odkrivajo osnovne tehnične funkcije.

5. OBLIKUJEJO:

Z oblikovanjem otroci gradijo iz različnih materialov in si s tem razvijajo tehnične

ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti.

6. PRIMERJAJO:

Otroci primerjajo in razlikujejo objekte, vozila, stroje, orodje in pripomočke.

7. VREDNOTIJO:

Otroci dojemajo in vrednotijo tehniške odnose.


11

Otroci naj na področju tehnike (Zuljan, 2014):

1. SPOZNAVAJO MATERIALE IN OBDELOVALNE TEHNIKE:

‒ pri tem odkrivajo in ugotavljajo namen in pomen tehničnih predmetov, pojavov

in procesov,

‒ poustvarjajo in ustvarjajo iz različnih materialov, kot so papir, embalaža,

plastični materiali …

‒ oblikujejo in preoblikujejo predmete, modele iz projektov iz različnih materialov

in razvijajo tehnične ustvarjalne sposobnosti.

2. SPOZNAVAJO IN UPORABLJAJO ORODJE IN NAPRAVE:

‒ otroci stvari preizkušajo, se urijo in utrjujejo različne tehnološke operacije, kot

so striženje, rezanje, sestavljanje itd. ter oblikujejo pravilne spretnosti in delovne

navade.

3. KONSTRUIRAJO, RAZVIJAJO SPRETNOSTI IN USTVARJALNE

SPOSOBNOSTI:

‒ pri konstruiranju s sestavljankami otroci pridobivajo tehnično-fizično znanje in

izkušnje ter razvijajo sposobnost za ustvarjalnost in konstruktorstvo,

‒ pri konstruiranju otroci razumejo pomen in funkcije nekaterih strojnih delov in

razumejo tudi osnovne tehnične pojme.

Pri obravnavi na področju tehnike moramo poskrbeti tudi za varnost, zato moramo

za učenje predšolskih otrok upoštevati naslednje korake (Zulijan, 2014):

1. DEMONSTRACIJA: Otroku je treba prikazati varen postopek dela.

2. RAZGOVOR: Z otroki se je treba pogovoriti o prikazanem postopku, in sicer z

namenom, da ocenimo stopnjo njihovega razumevanja.

3. IZVEDBA: Otroci izvajajo postopek tako, kot je bilo prikazano.

4. PONAVLJANJE ALI UTRJEVANJE: Trening – otroci pravilno ponavljajo

postopek, pri tem pa nekatere primere in izvedbe oblikujejo na svojevrsten in izviren

način.

2.7 Varstvo pri delu

Pred izvajanjem dejavnosti pri zgodnjem učenju tehnologije s predšolskimi otroki

moramo zagotoviti varstvo pri delu. Zuljan (2014) navaja naslednje pomembne

postopke:

1. Pomembna je že sama motivacija, s katero otroku sporočimo namen in cilje

dela.


12

2. Preden lahko otroci izvajajo dejavnost, jim predstavimo varen postopek dela.

3. Po prikazanem postopku otroke nagovorimo in se z njimi pogovorimo, da bi

preverili, koliko so nas otroci razumeli. Otroci naj ponovno opišejo postopek varnega

dela.

4. Otroci nato dejavnost izvedejo tako, kot je bilo prikazano. Če jim ta dejavnost

predstavlja težave, jo razdelimo na posamezne dele.

5. Ko otrok postopek osvoji, k temu počasi dodaja svojevrsten in izviren način.

Vzgojitelj se mora pred izvajanjem dejavnosti z otroki pozanimati o vseh mogočih

nevarnostih, s katerimi se lahko pri posameznih dejavnostih srečajo.

Kadar se srečamo z aparatom pod električno napetostjo, moramo upoštevati

splošna pravila o uporabi (Zuljan 2014):

1. Električni podaljšek uporabljamo, kadar je nujno in čim krajši čas. Po vsaki

uporabi ga odstranimo.

2. Pred samo uporabo preverimo, ali izolacija in žice niso poškodovane.

3. Kadar opazimo pomanjkljivost, to takoj sporočimo odgovornim osebam.

4. Prepričamo se, da delovna površina ni mokra in da v bližini ni vnetljivih snovi.

5. Zagotovimo, da so vsa stikala v položaju izklopa pred priključitvijo na vtičnico, s

čimer preprečimo iskre na vtikaču.

6. Pred čiščenjem delov se prepričamo, da je stikalo na aparatu v položaju

izklopa.

7. Ne uporabimo električne opreme z mokrimi ali znojnimi rokami in ne stojimo na

mokrih tleh.

8. Vtikača iz vtičnice ne vlečemo sunkovito.

9. Ko končamo delo, preverimo, ali so vse električne naprave izklopljene.

V vrtcu naj bodo vtičnice in druge električne naprave zaščitene. Če je le mogoče,

ne uporabljamo podaljškov, ki ob stiku z vodo predstavljajo veliko nevarnost (Zuljan,

2014).

2.8 Konstrukcija in njena uporaba v obdobju zgodnjega učenja

Proces oblikovanja in izdelava konstrukcije se običajno navezujeta na zgradbe.

Konstrukcije služijo različnim namenom (Zuljan, 2014).

»Vrsta konstrukcije določa, kako jo sestaviti. Način sestavljanja konstrukcije, ki

tvori celoto, določa vrsto konstrukcije« (Zuljan, 2014, str. 106).


13

Otroci se aktivno udeležujejo dejavnosti, v katerih uživajo v odkrivanju in

raziskovanju sveta. Pri tem je naloga vzgojitelja, da otroke spodbuja, da so ustvarjalni

in domiselni ter da ustvari okolje, v katerem lahko otroci oblikujejo, razvijajo in

preizkušajo svoje ideje (Zuljan, 2014).

Predšolski otroci sprva razvijejo odgovornost do svoje sobe, stanovanja ali hiše,

kjer živijo. Kasneje razširijo svoje razumevanje konstrukcijskega okolja na prostore, v

katerih opravljajo dnevne aktivnosti. Poleg svojega doma v to vključujejo svoj vrtec,

šolo, knjižnico, cerkev, trgovine … (Zuljan, 2014).

Zuljan (2014) pravi, da naj otroke spodbujamo k varčevanju z viri, ki jih oblikujemo

in iz njih konstruiramo izdelke. Zlasti pa je pomembno, da otrok razmišlja, kako bo

material vplival na okolje. Da se bo to zgodilo, mu moramo ponuditi čim več

raznovrstnega materiala, ki ga naj otrok preizkuša, raziskuje ipd.

Zavedati se moramo, da so otroci ustvarjalni ter pogosto kažejo sposobnost

izvirnosti. Seveda se mora vsak vzgojitelj zavedati, da je posameznikovo in skupinsko

ustvarjalnost treba spodbujati in nagrajevati (Standard for Technological Literacy 2007

v Zuljan, 2014)

Otroci pri svojem ustvarjanju velikokrat iščejo rešitve. Pri tem uporabijo metodo

»deževanja idej«. Ko otroci naletijo na težavo, poiščejo več idej, ki jih preizkusijo in

najdejo najboljšo rešitev (Zuljan, 2014).

2.9 Izvor embalaža iz kartona

Proizvodnja valovitega kartona se je začela leta 1884 na napravah, narejenih v

ZDA. Ob prelomu stoletja sta proizvodnja predelovalnih naprav in izdelava valovitega

kartona stekli tudi v Evropi (Černič, Mivšek, Scheicher, Kosmač, Kranjec, Kozjek in

Rutar, 2005).


14

Slika 1: Prikaz proizvodnje valovitega kartona v začetnem obdobju

Embalaža iz valovitega kartona je eden večjih izumov 20. stoletja, ki je z razvojem

kartonskega stroja prevzela vodilno vlogo pri zaščiti izdelka med transportom. Vendar

kartonska embalaža že dolgo ni več le transportna škatla, temveč uspešen prodajni

instrument, ki povečuje vrednost izdelka (Černič, Mivšek, Scheicher, Kosmač, Kranjec,

Kozjek in Rutar, 2005).

Osnovna lastnost valovitega kartona je njegova večslojna zgradba. Med dvema

ravnima slojema, ki ju imenujemo "liner", je valoviti sloj papirja oz. "fluting". Ravni sloji

so z lepilom povezani z valovitim slojem. Tako oblikovana struktura povezanih papirjev

je ne glede na precejšnjo debelino ustrezno toga, lahka in dosega ugodne zaščitne

oziroma varovalne pogoje, ki so odvisni od funkcionalnih lastnosti uporabljenega

osnovnega papirja. Glavni namen valovitega vmesnega sloja je medsebojna povezava

ravnih slojev in ohranjanje nespremenjene razdalje med njima. Razdaljo določa višina

valov v valovitem sloju. Naloga ravnih slojev liner papirja je povezanost valovitega

kartona. Mehanska trdnost strukture valovitega kartona je odvisna od mehanske

odpornosti ravnega sloja in vrste ter sestave valov, ki dosegajo najvišjo togost v smeri

valov. Namen vsakega ravnega sloja liner papirja je tudi doseganje čim bolj ravne in

gladke površine tiskovne osnove na zunanji površini embalaže (Černič idr., 2005).

Valoviti karton je okolju prijazen material, ki ohranja naravne vire. Surovine za

proizvodnjo so celulozna vlakna, pridobljena iz lesnih vlaken, ki omogočajo ohranjanje

naravnih gozdnih virov. V mnogih državah razvitega sveta so ponovna uporaba,

predelava in recikliranje embalaže iz valovitega kartona zelo dobro organizirani (Černič

idr., 2005).


15

2.10 Razlika med papirjem in kartonom

Razlike se kažejo v (Fošnarič, Puncer, Slukan, Virtič, 2004):

‒ Plastnosti: razlika je v tem, da so kartoni in lepenke večplastne, medtem ko so

vsi ostali papirji enoplastni.

‒ Debelini: največkrat velja, da je karton debelejši kot papir. Samo debelino

presodimo po videzu in otipu.

2.11 Uporabnost valovitega kartona

Valoviti karton se uporablja za transportno, ločilno, predstavitveno in reklamno

embalažo, zavitke itn. Nepotiskan valoviti karton se pogosto pojavlja pri izdelavi

zaščitnih plasti proizvodov iz papirja in kartona v zvitkih in na paletah v obliki predelne

notranje plasti v škatlah, ki ščiti in vzdržuje izdelek v stabilnem stanju (Černič idr.,

2005).

Černič idr. (2005) osnovne lastnosti in uporabnost valovitega kartona delijo v

naslednje skupne značilnosti:

‒ majhna masa ‒ embalaža bistveno ne poveča mase proizvoda,

‒ zelo dobra obstojnost mehanske odpornosti in odpornosti pri skladiščenju in

transportu,

‒ upogljivost in zaščita ‒ predhodno načrtovana vrsta embalaže za zelo občutljive

proizvode,

‒ dobra stabilnost oblike,

‒ zelo ugodne higienske lastnosti,

‒ izolacijske lastnosti ‒ sposobnost ohranjanja lastnosti pri visokih in nizkih

temperaturah, ker vsebuje veliko zraka v strukturi,

‒ potrebuje malo prostora, ker se embalaža transportira v polah, kar pomeni, da

ne spremeni svojih lastnosti,

‒ predelava je preprosta in hitra in zato tudi ekonomična,

‒ tiskarska prehodnost ‒ primeren je za tiskanje besedila, slik in reklam z uporabo

večine tiskarskih tehnik,

‒ uporabnost ‒ embalaža je lahko po potrebi odprta ali zaprta,

‒ primernost za uporabo na samodejnih polnilnih in embalažnih napravah in

linijah,


16

‒ sposobnost recikliranja ‒ možno ga je vrniti v postopek pridobivanja vlaken in je

ekološko primeren v logistiki, ker se vlakna lahko 4-krat do 5-krat vračajo v proces

izdelave papirja.

2.12 Vrste in sestava valovitega kartona

Valoviti karton je sestavljen iz enega ali več slojev valovitega papirja ter iz enega

ali več slojev ravnega papirja ‒ linerja, sloji pa so med seboj povezani z lepilom ali

podobnim sredstvom. Valoviti sloj imenujemo valovita sredina ali fluting. Izdelava valov

poteka s pomočjo tlaka. Za ravni sloj papirja oziroma liner uporabljamo kraft papir

oziroma kraftliner ali kakšno drugo vrsto embalažnega papirja, kot lepilo pa se običajno

uporablja vodna suspenzija škroba v obliki granulata.

Glede na sestavo ravnih in valovitih slojev ločimo posamezne osnovne vrste

valovitega kartona, kot je prikazano na slikah.

Slika 2: Enostranski, enoslojni valoviti karton

Enostranski, enoslojni valoviti karton je sestavljen iz dveh slojev: na zunanji strani

je raven sloj liner papirja, ki je z lepilom povezan z valovitim notranjim slojem.

Slika 3: Enoslojni valoviti karton

Enoslojni valoviti karton (enojni val) je sestavljen iz treh slojev: dva ravna sloja

liner papirja sta z lepilom povezana z notranjim slojem valovitega papirja oziroma

flutinga.


17

Slika 4: Dvoslojni valoviti karton

Dvoslojni valoviti karton (dvojni val) je sestavljen iz petih slojev: iz dveh slojev liner

papirja na zunanji strani, iz dveh valovitih slojev v sredini in iz liner papirja v sredini.

Slika 5: Troslojni valoviti karton

Troslojni valoviti karton (trojni val) je sestavljen iz sedmih slojev: na zunanji

strani iz dveh slojev liner papirja, iz treh valovitih slojev v sredini in dveh slojev liner

papirja v sredini.

Černič idr. (2005) menijo, da je osnovni namen izdelave večslojnega valovitega

kartona pridobiti čim bolj trdno in čvrsto strukturo končnega proizvoda, zato so

mehanska jakost, togost in zaščitne lastnosti pri dvoslojnem valovitem kartonu običajno

boljše kot pri enoslojnem.

Naraščanje debeline valovitega kartona torej vpliva na zvišanje mehanske

odpornosti ter na obstojnost embalažne škatle iz valovitega kartona. Pri tem se

povečata gramatura valovitega kartona in posledično tudi masa embalažne škatle, tak

proces traja precej dlje, kot pa naraščanje mehanske trdnosti. S številom ravnih slojev

in povečanjem celokupne gramature ravnih slojev se povečata vrednosti razpočne

odpornosti vseh slojev liner papirja in embalažne škatle iz valovitega kartona (Černič

idr., 2005).

2.13 Izdelava valovitega kartona

2.13.1 Surovine

Za izdelavo ene tone valovitega kartona potrebujemo (Černič idr., 2005):

‒ 968 kg lesenih vlaken (96,8 %),

‒ 29 kg škrobnega lepila (2,9 %),

‒ in 3 kg tiskarske barve (0,3 %).


18

2.13.2 Postopek izdelave embalaže iz kartona

Stroj za proizvodnjo kartona je proizvodnja linija, katere osnovna zgradba je

zadnjih sto let nespremenjena, razvile pa so se velikost, hitrost in avtomatizacija. Slika

6 prikazuje shemo stroja za proizvodnjo kartona. Papir za valoviti stroj, ki se odvija iz

zavitka, se segreje z napravo za pregretje, nato pa navlaži s paro, da se med valji

naguba. Za tem pa se na vrhove valov nanese lepilo. Hkrati se z druge strani

valovilnega agregata odvija papir za ravni sloj, ta se segreje in prilepi na vrhove valov

valovitega sloja. Lepljiva vez oblikuje trak dvoslojnega valovitega kartona, ki se s

transportnimi trakovi prenese navzgor do mostu in tam tvori zanke.

Trak dvoslojnega valovitega kartona je usmerjen skozi predgrelnik in nato do

lepilnega agregata, kjer se lepilo nanese na vrhove valovitega sloja. Tretji ali peti

zunanji ravni sloj embalažnega papirja (odvisno od tega, koliko slojni karton

izdelujemo) je skupaj s trakom dvoslojnega kartona speljan preko predgrelnega cilindra

v sušilno skupino stroja. Neskončni trak kartona se najprej vzdolžno žlebi in razreže,

nato pa še prečno razseka na določene formate, ki se potem v izlagalnem delu stroja

zložijo v sklade in s pomočjo valjčnih transporterjev odstranijo iz stroja.

Čeprav postopek stroja za proizvodnjo tvori en proces, ga sestavljajo neodvisni

stroji kot ločene enote (Černič idr., 2005).

Slika 6: Shema kartonskega stroja


19

2.14 Vpliv embalaže iz okolja na lokalno in širšo globalno okolico

Embalaža iz kartona predstavlja pomemben delež današnjega svetovnega

gospodarskega razvoja (Černič idr., 2005).

V današnjem času skoraj ne poznamo proizvoda, ki ga ne bi bilo mogoče

embalirati v embalaži iz valovitega kartona (Černič idr., 2005).

Vsako leto se v svetu predela več kot 130 bilijonov kvadratnih metrov valovitega

kartona. Je eno najbolj razširjenih vrst papirja na svetu (Černič idr., 2005).

2.15 Omejitve, koristi in posledice embalaže iz kartona

Koristi embalaže iz valovitega in polnega kartona:

‒ Popolna zaščita izdelka: zahvaljujoč valoviti konstrukciji je vzdržljiva in trdna ter

nudi popolno zaščito izdelkom tudi na daljših prodajnih poteh.

‒ Prostorska učinkovitost: majhna teža, odpornost, zložljivost in fleksibilnost oblik

so atributi, ki pomembno vplivajo na optimizacijo pri transportu.

‒ Učinkovito marketinško orodje: zahvaljujoč kvalitetnemu tisku, raznovrstnim

konstrukcijam ter različnim tehnikam izdelave je tovrstna embalaža učinkovito prodajno

orodje, ki gradi podobo izdelka in privlači poglede kupcev.

‒ Odlični ekološki atributi: embalaža iz valovitega ali polnega kartona je narejena

iz naravnih, obnovljivih surovin, zato jo je možno po uporabi reciklirati in tako posredno

ponovno uporabiti. Valoviti karton je tudi eden od redkih embalažnih materialov, ki jih je

odobrila Evropska komisija za embalažo ter odpadno embalažo (Černič idr., 2005).


20

Posledice:

‒ prevelika izraba naravnih virov (dreves),

‒ pri proizvodnji vpliva na emisije v vodi, tleh ali zraku in na energetsko, električno

ali toplotno porabo.

2.16 Vpliv embalaže iz kartona na trajnost virov na zemlji

Papirnata in kartonasta embalaža sta izdelani iz obnovljivih surovin, kar pomeni,

da ju lahko recikliramo. Poleg tega sta v večini primerov biorazgradljiva in ju lahko

kompostiramo.

Proizvodnjo kartona sestavljajo posamezni procesi, ki vključujejo vse od obdelave

do priprave osnovnih surovin, lesa ali papirnatih odpadkov. Vsaka od omejenih

procesov ima določen vpliv na okolje. Lahko vpliva na emisije v vodo, tla ali zrak in na

energetsko, električno ali toplotno porabo (Černič idr., 2005).


21

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Naš namen je seznaniti otroke o materialu oz. o kartonu, tj. kako karton

proizvedejo in zakaj je za nas pomemben.

Zanima nas spoznanje o tem, koliko otroci pri tej starosti uporabljajo objekte v

funkciji drugih predmetov. Tu bomo pozorni zlasti na otrokovo domišljijo oz. kaj bi jim

lahko karton vse predstavljal (npr. škatla mu služi kot telefon, vlak, letalo …).

Preko tega bomo spoznavali, kakšno vlogo ima tehnika v predšolskem obdobju in

kako pogosto bodo otroci posegli po kartonu za igro in koliko domišljije imajo pri

konstruiranju iz kartona, ko so v vlogi samostojne dejavnosti in v vlogi načrtovane

dejavnosti. Pri vlogi načrtne dejavnosti bomo tudi opazovali, kako posamezni otroci

delujejo v skupini, kjer morajo s skupno močjo doseči skupni cilj. Pri dejavnosti se

bomo z otroki srečali z materialom (kartonom) in raznim orodjem ter se predhodno

pogovorili o varnem načinu dela.

Cilji:

‒ naučiti otroke, kaj je karton, kako ga izdelujejo in zakaj je za nas pomemben,

‒ ugotoviti, koliko imajo otroci domišljije pri uporabi škatle v funkciji drugih

predmetov,

‒ ugotoviti, ali otroci lažje konstruirajo pri vodeni ali pri samostojni dejavnosti.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si naslednje hipoteze:

‒ Otroci ne glede na spol pogosto uporabijo škatle v funkciji drugih predmetov.

‒ Dečki se lažje lotijo samostojne konstrukcije kot deklice.

‒ Otroci razumejo potek načrta in ga upoštevajo med konstruiranjem.

‒ Deklice lažje sodelujejo znotraj skupine kot dečki.


22

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Pri empirični raziskavi bomo uporabili kvalitativno in opazovalno metodo. Za

raziskovalno metodo bomo uporabili akcijsko raziskovanje, ki poteka v dveh korakih:

1. Izvedba – razvoj učnega postopka spoznavanja kartona skozi praktične

primere.

2. Analiza izvedbenih dejavnosti.

3.3.2 Raziskovali vzorec

Raziskovalne hipoteze smo poskušali potrditi ali zavrniti preko dejavnosti, ki smo

jih izvedli v vrtcu Žabnica. V skupini je 23 otrok, od tega 12 deklic in 11 dečkov, starih 4

do 5 let. Otroci so po naravi zelo živahni in radovedni, željni novih spoznanj.

Vzgojiteljica otrokom ponuja veliko raznolikosti na vseh področjih, saj meni, daj se tako

otrok celostno razvija in bogati znanje. Tako imajo otroci možnost, da se seznanijo z

raznoliko vsebino in se izražajo na vseh področjih. Preko tega jih vzgojiteljica opazuje

in spoznava njihova močna in šibka področja. Tako jim pri močnih področjih lahko pri

dejavnostih predstavlja dodaten izziv in pri šibkih dodatno pomoč.

3.3.3 Pripomočki

‒ Uporabili smo opazovalno metodo. Otroke smo med dejavnostjo opazovali in si

zapisovali lastna opažanja.

‒ Pri dejavnostih smo otroke fotografirali in fotografije uporabili pri analizi hipotez.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

1. PRVI DAN

IZOBRAŽEVALNI IN PSIHOMOTORIČNI CILJI:

‒ otroci se seznanijo z materialom.

OBLIKE DELA: individualna, skupinska, skupna.


23

METODE DELA: razlaga, demonstracija.

SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: različna embalaža kartona (karton, valovito

lepenka, enostranski enoslojni valovit karton, enoslojni valovit karton, dvoslojni valovit

karton …).

ORODJE: škarje.

DELOVNE AKTIVNOSTI: spoznavanje kartona in razlikovanje s papirjem, trganje,

rezanje ...

POTEK DEJAVNOSTI:

Študentka se bo oblekla v delavca, ki bo prinesel škatlo (darilo, v njem bi bilo več

manjših škatel in različna kartonska embalaža). Otroci bi preko igre spoznavali papir in

različen karton. Nekaj časa bi jim pustili, da sami odkrivajo, raziskujejo, kaj vse je v

škatli, nato pa jih spodbudimo:

‒ Ali so vsi papirji, kartoni enaki, enake debeline, trdote?

‒ Da poskusijo zmečkati različen papir in karton (kaj je lažje zmečkati?).

‒ Da poskusijo s škarjami zarezati (kaj je lažje rezati, zakaj misliš?).

‒ Da damo v vodo različen papir in karton in opazujemo, kaj se bo zgodilo.

Preko teh dejavnosti bomo ugotavljali, kaj otroci že vedo o kartonu.

2. DRUGI DAN


‒ seznanijo se z materialom.



SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: različen karton, sito, voda.

ORODJE: mešalnik.

DELOVNE AKTIVNOSTI: spoznavanje izdelave kartona in recikliranja.

VARNOST PRI DELU: delovne halje.

POTEK DEJAVNOSTI:

Z otroki si bomo ogledali video, kako v tovarnah izdelujejo karton oziroma škatle.

Nato jih bomo vprašali, ali bi lahko tudi mi sami izdelali karton? Ko bomo skupaj


24

ugotovili, kaj potrebujemo za recikliranje in kaj recikliranje sploh pomeni, se bomo

razdelili v več manjših skupin in izdelali karton.

3. TRETJI DAN


‒ seznanijo se z materialom in njegovo vzdržljivostjo.



SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: iz različnih kartonov konstruirani mostovi, uteži.

DELOVNE AKTIVNOSTI: spoznavanje koliko različni kartoni vzdržijo težnosti in

zakaj je temu tako.

POTEK DEJAVNOSTI:

Sprva bomo otroke vprašali, kaj menijo, ali bi škatla, če se nanjo usedemo, našo

težo vzdržala? Njihovo ugotavljanje bi preverili tako, da bi se vzgojiteljice usedle na

škatlo. Nato bi tudi otroci sami preizkušali, ali škatla vzdrži njihovo težo. Škatle bomo

postavili tudi v različni legi in jim ponudili različne trdnosti škatel. Tako bodo otroci

ugotavljali, zakaj nekatere od njih vzdržijo njihove teže, druge pa ne. Nato jim bomo

predstavili predhodno narejene mostove iz različnih kartonov. Spodbudili jih bomo, da

nam povedo, kateri od njih bo vzdržal največ in kateri ima najmanj uteži. Nato pa bomo

to preverili tako, da bomo na mostove obešali uteži.

4. ČETRTI DAN


‒ seznanijo se z materialom in iz njega konstruirajo.



SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: različne velikosti škatel, lepilni trak, voščenke.

ORODJE: škarje.

DELOVNE AKTIVNOSTI: konstruiranje iz kartona.


25

POTEK DEJAVNOSTI:

Zdaj, ko bo otrokom material že dobro poznan, se bomo lotili izdelave konstrukcij.

Otrokom bomo ponudili različne škatle in jih spodbudili, da iz njih sami kaj zgradijo. V ta

namen bomo naredili skupine, kjer bomo poleg tega, koliko so iznajdljivi in koliko imajo

domišljije, opazovali tudi njihovo skupinsko delo.

5. PETI IN ŠESTI DAN


‒ otroci uporabijo svoje znanje o materialu in konstruirajo po načrtu.

OBLIKE DELA: individualna, skupna.


SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: karton, slika načrta, barvice, lepilo.

ORODJE: škarje.

DELOVNE AKTIVNOSTI: konstruiranje iz kartona.

POTEK DEJAVNOSTI:

Ker je sama dejavnost za to starost kar zahtevna, smo se odločili, da jo

izvajamo bolj individualno, tj. največ z dvema otrokoma hkrati. Otrokom pokažemo

različne načrte hiš, ki jih pobarvajo in nato s škarjami izrežejo in prilepijo na karton ter

ponovno izrežejo. Nato s pomočjo ravnila karton na določenih mestih prepognejo in

nato oblikujejo hišo, tako da na določenih mestih nanesejo lepilo. Naslednji dan pa smo

narejene hišice uporabili za naš projekt “Mala vasica”. Iz vsega materiala, ki smo ga

spoznali med dejavnostjo, smo skupaj z otroki ustvarili vas Žabnica.

3.3.5 Rezultati in razprava

1. PRVI DAN

Študentka se je oblekla v delavca in v vrtec prinesla velik paket. Ker otrok še ni

bilo v igralnici, je paket postavila na sredo igralnice in se skrila. Ko so otroci vstopili v

igralnico, so začudeno opazovali velik paket. Nato pa jih je presenetilo glasno zehanje.

Otroci so bili presenečeni in veseli. Radovedno in nestrpno so komaj čakali, da lahko


26

pogledajo, kaj je v paketu. Otroci so odprli paket in jemali iz škatle različen papir,

karton, škatle in ob enem takoj pričeli z igro in raziskovanjem.

Slika 7: Raziskovanje vsebine v paketu

Otrokom smo pustili, da sami raziščejo material. Ob tem smo opazili, da so škatle

in karton pričeli uporabljati v funkciji drugih predmetov. Tako so iz škatel postale hiše,

avtomobili, vlaki, nekateri pa so se celo oblekli v viteze ali si nadeli drsalke. Pri tem

smo opazili, da sta pri tej dejavnosti pri dekletih izstopali zlasti najmlajši, saj sta imeli

res veliko domišljije. Drugi pa so pogosto posnemali njune ideje.

Slika 8: Otroci uporabijo škatle v različnih funkcijah

Po raziskovanju smo ves material pospravili na kraj in oblikovali krog. Preko

dejavnosti smo nato opazovali, koliko otroci že poznajo material in koliko stvari je za

njih novih. Sprva smo jim pokazali različen material, za katerega so večinoma dejali, da

je papir. S spodbudnim vprašanjem, ali res vidijo le papir, so ugotovili, da imamo poleg

papirja še karton in škatle. Vprašali smo jih, ali je karton enak kot papir in jim ponudili

različen papir in karton, da ju med seboj primerjajo. Spoznali so, da je papir bolj mehek

in tanjši, karton pa trši in debelejši.


27

Nato smo jih vprašali, kaj bi lahko lažje strgali, papir ali karton. Otroci, zlasti dečki,

so bili prepričani, da lahko vsak karton strgajo z lahkoto, zato se je v tem vsak

preizkusil.

Slika 9: Trganje različnega kartona in papirja

Ugotovili so, da vedno bolj, ko je karton trši in debelejši, težje ali pa sploh

nemogoče ga je strgati. Zato so sami pomisli, da bi lahko take kose, ki jih niso mogli

strgati, prestrigli s škarjami. Preden smo jim razdelili škarje, smo se pogovorili o

varnem načinu uporabe le-teh. Otroci so ugotovili, da tudi škarje niso pravo orodje in

da bi potrebovali kaj močnejšega, kot so žage, noži, olfa noži, katere sami ne bi smeli

uporabiti, saj je to orodje za njih prenevarno.

Slika 10: Striženje različnega kartona in papirja

Na koncu smo si ogledali, kaj se zgodi, če v vodo damo papir in karton. Opazili

smo, da se papir hitreje napije vode kot karton.


28

Slika 11: Opazovanje, kaj se zgodi s kartonom in papirjem v vodi

Nato pa so imeli otroci veliko željo po konstruiranju. Čeprav tega ni bilo v načrtu,

smo z manjšo skupino, zaradi njihove velike želje skonstruirali majhno hišo. Pri tem

smo opazili, da otroci potrebujejo odraslo osebo, da jih vodi in spodbuja. Deklice so bile

v tem primeru nekoliko bolj aktivne kot dečki.

Slika 12: Konstrukcija hiše za igro

2. DRUGI DAN

Najprej smo se pogovorili o preteklih dejavnostih in obnovili tisto, kar smo že

spoznali. Sledil je pogovor o tem, ali vedo, kako se izdeluje karton. Postopek smo si

pogledali v videu, pred tem pa smo si ogledali, iz koliko plasti je narejena škatla in ali

se le-te med seboj razlikujejo.


29

Slika 13: Opazovanje, iz koliko in kakšnih plasti je narejena škatla

Po ogledu videa smo se o tem pogovorili, nato pa smo jih vprašali, ali bi vsi mi, ki

nimamo takih velikih strojev, lahko sami naredili karton. Odgovori otrok so bili različni.

Eden od otrok je sam prišel na idejo, da bi lahko reciklirali že uporabljen karton.

Pogovor smo zato lahko usmerili v recikliranje. Otroci so to besedo že poznali, saj tudi

sami v vrtcu skrbno ločujejo odpadke in vedo, da nekatere odpadke lahko s predelavo

na novo obdelamo. Otroke smo spodbudili, da sami poskušajo ugotoviti, kaj vse

potrebujemo, da bomo lahko sami na novo naredili karton. Ker jim to ni uspelo, smo jim

demonstrirali in razložili postopek. Otroci so se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je

natrgala različen karton, ki nam ga je prinesla. Karton smo potem dali v veliko skledo in

dodali vodo. Otrokom smo pokazali mešalnik in jim razložili, da je lahko ta naprava

nevarna, saj ima rezila, poleg tega pa je to tudi električna naprava. Otroke smo prosili,

da medtem, ko vzgojiteljice delamo z njimi, delovanje naprave opazujejo z varnostne

razdalje in držijo ob telesu. Vzgojiteljica, ki je delala z napravo, si je nadela haljo za

zaščito obleke. Ko je bil karton dovolj na drobno zmlet, so otroci lahko s tipom in

vonjem raziskovali, kaj je nastalo in kakšna je razlika. Nato smo zmes dali na sito in ji

odstranili odvečno tekočino ter jo dali sušiti na okensko polico. Vsak od otrok je z

veseljem sodeloval in pomagal pri trganju, raziskovanju in odstranjevanju odvečne

tekočine. Opazili so tudi, da preostala tekočina ni bila bistra in da je nekaj manjših

delcev kartona ostalo v vodi, zato je bila le-ta motna.


30

Slika 14: Trganje uporabnega kartona za izdelavo novega

Slika 15: Mešanje kartona

Slika 16: Spoznavanje preko čuta tipa


31

Slika 17: Uporaba čuta voha in odstranjevanje odvečne vode

Slika 18: Sušenje

3. TRETJI DAN

Na današnji dan smo z otroki ugotavljali še eno lastnost kartona, in sicer, koliko

določen karton zdrži teže. Za motivacijo smo otrokom na sredino kroga postavili eno

naključno izbrano škatlo. Otroke smo vprašali, kaj menijo, ali bo ta škatla zdržala težo

študentke, če se nanjo usede. Otroci so takoj zatrdili, da je ne bo zdržala, vendar ko se

je študentka usedla, jo je škatla zdržala. Nato je na isto škatlo sedla ena izmed

vzgojiteljic. Glede na to, da je škatla zdržala težo študentke, so bili pri ugotovitvi, ali jo

bo zdržala ali ne, previdni.


32

Slika 19: Vzgojiteljica preverja, ali bo škatla zdržala njeno težo

Pod težo vzgojiteljice se je škatla vdala in se raztrgala. Nato so to preizkušali otroci

in sedli na različne kartone.

Slika 20: Otroci preizkušajo, ali bo škatla zdržala njihovo težo

Če kakšna od škatel ni zdržala teže otroka, smo za to poiskali vzrok. Otroci so

ugotovili, da vse ni odvisno le od naše teže, ampak tudi od debeline in trdote škatle. Ni

nujno, da je tista, ki je debelejša, zdržala več teže, saj je lahko bila kljub temu manj

trdna kot ena, ki je bila iz manj plasti.

Iz tega spoznanja smo jim pokazali iz različnih kartonov konstruirane mostove.


33

Slika 21: Konstrukcije mostov iz različnih kartonov

Otroci so podali mnenja, katera od njih bi zdržala več težnosti, nato pa smo to

preverili z nanašanjem uteži na konstrukcijske mostove.

Slika 22: Eksperiment, kateri od mostov bo zdržal več uteži


34

Slika 23: Uteži

Pri tem smo otrokom pokazale barvno zaznamovane uteži. Vsaka barva je

prikazovala drugo težo. Otroci so, ko je bilo na mostu preveč uteži, s pomočjo

matematike zamenjali dve ali tri uteži z eno, ki je imela skupaj enako težo kot tiste

uteži, ki so ju odstranili.

Slika 24: Končni rezultat

4. ČETRTI DAN

Za motivacijo smo obnovili vse, kar smo do zdaj ugotovili in se naučili. Sledila je

kratka risanka o mucki in škatli. S tem smo otroke spodbudili, da tudi sami razmislijo,

kaj vse bi lahko naredili iz škatle, da bi dobili neko podobo. Vsak od otrok je povedal

svojo idejo, nato pa smo se razdelili v manjše skupine, in sicer v dve skupini po pet in v

dve skupini po štiri. Otroci so se morali znotraj skupine dogovoriti za skupno idejo o

tem, kaj bodo konstruirali ali oblikovali iz škatel in si razdeliti delo. Pri tem smo

opazovali, kako se otroci znajdejo v skupini.

Za lažje opazovanje, kako dečki in kako deklice delujejo v skupini, smo pri tem

uporabili ček listo.


35

Preglednica št. 1: Opazovanje dečkov pri dejavnosti znotraj skupine

Otrok želi biti

vodja (da se

uveljavijo vse

njegove ideje,

se težko

podreja

ostalim).

Otrok se lahko

dogovarja in

sprejema

skupne

odločitve

celotne

skupine.

Otrok je miren

in počaka na

vrsto.

Otrok je

nestrpen, vse

želi storiti raje

sam.

deček 1 x X

deček2 X X

deček3 x X

deček4 X X

deček5 X X

deček6 X x

deček7 X X

deček8 x X

deček9 X X

deček 10 X X

Skupaj: 10 4 6 4 6

Preglednica št. 2: Opazovanje deklic pri dejavnosti znotraj skupine

Otrok želi biti

vodja (da se

uveljavijo vse

njegove ideje,

se težko

podreja

ostalimi).

Otrok se lahko

dogovarja in

sprejema

skupne

odločitve

celotne

skupine.

Otrok je miren

in počaka na

vrsto.

Otrok je

nestrpen, vse

želi storiti raje

sam.

deklica1 X X

deklica2 X x

deklica3 X X

deklica4 X x

deklica5 X X


36

deklica6 X X

deklica7 X x

deklica8 X X

Skupaj: 8 0 8 8 0

Opazili smo, da so deklice veliko bolj mirne in potrpežljive in zlahka počakajo na

vrsto ali se zlahka podredijo ideji drugih. Po drugi strani pa fantje niso ravno

potrpežljivi; pri dogovoru, kakšno konstrukcijo bodo naredili, je večinoma obveljala

moška ideja. Nekateri fantje niso bili potrpežljivi in bi najraje vse storili sami. Če niso

takoj prišli na vrsto, so to pokazali z jezo in izbruham joka. Spet drugi so bili preveč

radovedni, kaj delajo druge skupine in so raje hodili od ene do druge skupine in

opazovali druge pri delu. Neka četverica se ni morala dogovoriti o ideji, zato se je

dvojica lotila vsaka svoje izdelave.

Slika 25: Oblikovanje torte


37

Slika 26: Oblikovanje robota

Slika 27: Oblikovanje robota 2


38

Slika 28: Nastajanje samoroga

5. PETI IN ŠESTI DAN

Zadnje dni pa smo konstruirali po načrtu hiške. To dejavnost smo zaradi njene

zahtevnosti načrtovali zadnjo in v skupnem dogovoru z vzgojiteljicami, ki so otroke

dobro poznale.

Ker je bila dejavnost za otroke kar zahtevna, smo le-to načrtovali v dveh dneh.

Otroci so dobili načrt, ki so ga pobarvali in izrezali ter ga nato prilepil na trši karton.

Slika 29: Barvanje načrta


39

Slika 30: Načrt so izrezali in nalepili na trg karton

Nato so ga ponovno izrezali in tam, kjer so bile narisane črtkane, črte prepogibali

papir.

Slika 31: Prepogibanje konstrukcije

Načrt so pravilno zgibali in prilepil na označena mesta, da je nastala hiša.


40

Slika 32: Nastajanje konstrukcijske hiše

Nastale hiše smo nato nalepili na podlago in izdelali vas Žabnico. Pri tem smo

uporabili svoj ročno izdelan karton za cesto, valovito lepenko za polja. Nato je

študentka narisala grmičke in drevesa, ki so jih otroci pobarvali, izrezali in nalepili na

podlago.

Narejeno vas bodo letos v septembru predstavili na Pikinem festivalu v Velenju.

Slika 33: Vas Žabnica prvič


41

Slika 34: Vas Žabnica drugič


42

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Preko opazovanja otrok med dejavnostmi smo bili zlasti pozorni na podane

hipoteze, ki smo si jih zastavili pred samim izvajanjem.

‒ Veljavnost prve hipoteze (otroci ne glede na spol pogosto uporabijo škatle v

funkciji drugih predmetov) smo preverjali skozi celoten potek. Med prvimi dnevi smo

opazili, da imajo deklice večjo domišljijo, vendar se je to iz dneva v dan spreminjalo.

Otroci so bili vsak dan bolj sproščeni in domiselni, tako da so škatle postale hiše,

avtomobili, telefoni, klobuki, drsalke idr., kar je bilo opaziti zlasti v prosti igri, zato smo

prvo hipotezo lahko potrdili.

‒ Veljavnost druge hipoteze (dečki se lažje lotijo samostojne konstrukcije kot

deklice) smo preverjali preko dejavnosti konstruiranja hiške po načrtu. Med

opazovanjem nismo opazili, da bi imele deklice kakršno koli večjo težavo od fantov.

Drugo hipotezo smo zato zavrgli.

‒ Pri tretji hipotezi (otroci razumejo potek načrta in ga upoštevajo med

konstruiranjem) smo dejavnost izvajali bolj individualno, ker otroci do tedaj še niso

poznali poteka dela po načrtu. Tako smo se lažje posvetili posameznemu otroku in mu

razložili sam potek, tako da so otroci razumeli in upoštevali potek med konstruiranjem.

Tretjo hipotezo smo potrdili.

‒ Veljavnost četrte hipoteze (deklice lažje sodelujejo znotraj skupine kot dečki)

smo potrdili. Opazili smo, da deklice lažje sodelujejo in se dogovarjajo, saj znajo biti

strpne in mirne. Niso jezne, če niso mogle vsega storiti same, zlahka so si razdelile

delo, medtem ko večina fantov želi biti vodja in se težko podredi, zato bi nekateri

najraje naredili vse sami.

Med pisanjem diplomske naloge smo se tudi sami veliko dodatno naučili o

materialu. Spoznali smo, da je tehnika res vsakodnevno prisotna in da se je včasih

premalo zavedamo. Zato je pomembno, da se vzgojitelji tega zavedamo in tako otroku

ponudimo več različnega materiala in orodja, da ga lahko spoznava in se preko igre o

njem poduči.

Preko izvajanja dejavnosti smo se veliko naučili in spotoma prilagajali ter

spreminjali potek dejavnosti, da so preko njih otroci res čim več pridobili in hkrati pri

tem uživali.


43

5 LITERATURA IN VIRI

Blair, G. (2012). The Perfect Gift: House Gift Box. Pridobljeno 10. 5. 2015 s

http://www.designmom.com/2012/12/a-perfect-gift-house-gift-box/.

Blair, G. (2013). The Perfect Gift: School House Gift Box. Pridobljeno 10. 5. 2015 s

http://www.designmom.com/2013/06/the-perfect-gift-school-house-gift-box/.

Černič, M., Mivšek, F., Scheicher, L., Kosmač, P., Kranjec, V., Kozjek, A. in Rutar, V.

(2005). Embalaža iz kartona in valovitega kartona. Ljubljana: Gospodarska

zbornica Slovenije.

E. Papalia, D., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Otrokov

razvoj od spočetja do konca mladosti. Ljubljana: Educy, d. o. o.

Fošnarič, S., Puncer, Z., Slukan, D. in Virtič, J. (2004). Tehnika in tehnologija 6.

Limbuš: založba IZOTECH.

Kako naredijo kartonaste škatle. (2007). Pridobljeno 10. 5. 2015, s

http://www.mojvideo.com/video-kako-naredijo-kartonaste-

skatle/197c6286c6edf2892909.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre od rojstva do

vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba

Rokus, d. o. o.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Založba Obzorja Maribor.

Papotnik, A. (19989). Tehnika za najmlajše (prispevki k delovno-tehnični vzgoji v

vzgojnovarstvenih organizacijah. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Toličič, I. in Smiljanić, V (1979). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Tursic, D. (2011). Hišica iz kartona. Pridobljeno 10. 5. 2015 s http://darjat-

darjatursic.blogspot.com/2011/12/objava-1.html.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper:

Univerzitetna Založba Annales.


44

6 PRILOGE

Priloga 1: Načrti hišk

Slika 35: Načrt hiške 1


45



46


Documents

DIPLOMSKA NALOGA TEJA KERT - share.upr.si · dneva v dan vse več idej , ki so jih tudi uresničevali. Bili so sposobni ustvariti res zanimive konstrukcije, ki so odrasle presenetile