Primerjava spletnih rešitev za modeliranje poslovnih … · medobratovalnosti spletnih rešitev z izmenjavo poslovnega procesa. Čeprav so si spletne rešitve v osnovi podobne, se

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Hejdi Martinšek

PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2016

i

PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

Diplomsko delo

Študentka: Hejdi Martinšek

Študijski program: univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika

Smer: Informatika

Mentor: doc. dr. Gregor Polančič

ii

Številka: Številka

Datum in kraj: Datum, Maribor

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 01/2010) izdajam

naslednji

ORIGINAL !!!! SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

1. Ime Priimek, študentu univerzitetnega študijskega programa #Program, smer

#Smer, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu #Predmet.

2. MENTOR #Mentor

SOMENTOR #Somentor

3. Naslov diplomskega dela:

#Naslov

4. Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:

#NaslovA

5. Diplomsko delo je treba izdelati skladno z “Navodili za pisanje diplomskih del na

dodiplomskih študijskih programih UM FERI ” in ga oddati v treh izvodih (dva trdo

vezana izvoda in en v spiralo vezan izvod) ter en izvod elektronske verzije do #Rok

v referatu za študentske zadeve.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.

Dekan:

iii

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju za potrpežljivo in

strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela,

profesorjem in asistentom za njihova prizadevanja

na predavanjih in vajah, čudovitim knjižničarkam za

ustrežljivost in pomoč pri iskanju literature in

nenazadnje svojim sošolcem, brez katerih bi težko

preživela vsa leta študija

Hvala Vam Mati in hvala Vam Oča, da sta mi

omogočila strokovno izobrazbo in me vzpodbujala

pri preseganju lastnih meja.

iv

Primerjava spletnih rešitev za modeliranje

poslovnih procesov

Ključne besede: poslovni proces, računalništvo v oblaku, BPMN UDK: 004.774:001.103.2(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu sta predstavljeni vse bolj uveljavljeni področji računalništva v

oblaku in modeliranja poslovnih procesov. Sistematično so identificirane, opisane,

analizirane in primerjane spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov v BPMN

(Business Process Model and Notation). Na osnovi večkriterijske analize je raziskano, v

kolikšni meri tri izbrane spletne rešitve izpolnjujejo zastavljene kriterije za funkcionalnosti

in kriterije za sledenje smernicam razvoja spletnih strani. Primerjani so tudi stroški najema

pri izbranih kandidatih. Predstavljen je BPMN meta-model in izveden praktični preizkus

medobratovalnosti spletnih rešitev z izmenjavo poslovnega procesa. Čeprav so si spletne

rešitve v osnovi podobne, se razlikujejo v funkcionalnostih, stroških in sledenju smernicam

razvoja spletnih strani.

v

Comparing of web-based business process

modelling tools Key words: business process, cloud computing, BPMN

UDK: 004.774:001.103.2(043.2)

Abstract

This thesis presents increasingly used fields of cloud computing and business process

modeling. Web-based BPMN (Business Process Model and Notation) tools for business

process modeling are systematically identified, described, analyzed and compared. On

the basis of multicriteria analysis it has been studied to what extent the three selected

web-based tools meet the criteria for functionality and criteria for following trends of web

pages. The costs for using the selected candidates are also compared. BPMN meta-

model is presented and practical examination of interoperability of web-based tools is

conducted with exchange of business process. Although web-based tools are essentially

similar, they differ in functionality, cost and following trends of web pages.

vi

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................. 1

1.1 Cilji diplomskega dela ..................................................................................................................... 2

1.2 Hipoteze diplomskega dela ............................................................................................................ 3

1.3 Metode raziskovanja ...................................................................................................................... 3

1.4 Omejitve in predpostavke diplomskega dela .................................................................................. 3

2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ....................................................................................... 5

2.1 Storitveni modeli računalniških oblakov......................................................................................... 6

2.1.1 Infrastruktura kot storitev – IaaS ................................................................................................. 7

2.1.2 Platforma kot storitev – PaaS ...................................................................................................... 8

2.1.3 Programska oprema kot storitev – SaaS ...................................................................................... 8

2.2 Namestitveni modeli računalniških oblakov ................................................................................... 8

2.2.1 Zasebni oblak .............................................................................................................................. 9

2.2.2 Javni oblak .................................................................................................................................. 9

2.2.3 Vertikalni oblak ......................................................................................................................... 10

2.2.4 Hibridni oblak ........................................................................................................................... 10

2.3 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku ................................................................................. 10

2.4 Računalništvo v oblaku in splet .................................................................................................... 12

3 MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV ................................................................. 17

3.1 Opredelitev poslovnega procesa .................................................................................................. 17

3.2 Opredelitev modeliranja poslovnih procesov ............................................................................... 19

3.3 Orodja za modeliranje poslovnih procesov................................................................................... 21

3.4 Diagramske tehnike za modeliranje poslovnih procesov .............................................................. 23

3.5 BPMN standard za modeliranje poslovnih procesov ..................................................................... 24

vii

3.5.1 Gradniki .................................................................................................................................... 24

3.5.1.1 Elementi za opredelitev toka dogodkov ............................................................................ 25

3.5.1.2 Povezovalni elementi........................................................................................................ 26

3.5.1.3 Podatkovni elementi......................................................................................................... 26

3.5.1.4 Steze ................................................................................................................................ 27

3.5.1.5 Artefakti ........................................................................................................................... 27

3.5.2 Različica BPMN 2.0.................................................................................................................... 28

3.5.3 Prednosti in slabosti BPMN 2.0 ................................................................................................. 29

3.6 Zagotovitev kakovosti modela poslovnega procesa ...................................................................... 30

3.7 Izmenjava modelov in diagramov med orodji ............................................................................... 31

3.7.1 BPMN DI meta-model ............................................................................................................... 36

3.8 Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku ............................................................ 39

4 SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV ........................ 42

4.1 Identifikacija obstoječih spletnih rešitev ...................................................................................... 42

4.2 Izbor spletnih rešitev .................................................................................................................... 51

4.2.1 Signavio Process Editor ............................................................................................................. 52

4.2.1.1 Opis spletne rešitve .......................................................................................................... 52

4.2.1.2 Stroški .............................................................................................................................. 55

4.2.2 BPMN Modeler ......................................................................................................................... 56


4.2.2.2 Stroški .............................................................................................................................. 59

4.2.3 ADONIS:cloud ........................................................................................................................... 60


4.2.3.2 Stroški .............................................................................................................................. 63

5 PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV........................................................ 65

5.1 Ogrodje praktičnega dela ............................................................................................................. 65

5.1.1 Zasnova večkriterijske analize ................................................................................................... 66

5.1.2 Identifikacija kriterijev in podkriterijev ...................................................................................... 67

5.1.3 Kriterijska funkcija .................................................................................................................... 68

5.1.4 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za funkcionalnosti spletnih rešitev ................................. 69

viii

5.1.5 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za sledenje smernicam razvoja spletnih strani ................ 75

5.2 Primerjava funkcionalnosti........................................................................................................... 76

5.3 Primerjava sledenja smernicam razvoja spletnih strani ................................................................ 82

5.4 Primerjava stroškov ..................................................................................................................... 86

5.5 Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev ................................................................................. 87

5.5.1 Uvoz in izvoz procesa ................................................................................................................ 88

6 REZULTATI .................................................................................................................... 91

6.1 Funkcionalnosti spletnih rešitev ................................................................................................... 91

6.2 Sledenje smernicam razvoja spletnih strani.................................................................................. 93

6.3 Stroški najema spletne storitve za obdobje enega leta ................................................................. 94

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 95

7.1 Predlogi za nadaljnje delo ............................................................................................................ 98

8 VIRI .................................................................................................................................. 99

ix

KAZALO SLIK SLIKA 2-1: MEDSEBOJNE ODVISNOSTI MED PLASTMI [30] .............................................. 6

SLIKA 2-2: NADZOR NAD UPRAVLJANJEM S STORITVENIMI MODELI [19] ........................... 7

SLIKA 2-3: NAMESTITVENI MODELI [14] ....................................................................... 8

SLIKA 2-4: MINIMALISTIČNO IN PLOSKO OBLIKOVANJE [6] ............................................ 13

SLIKA 2-5: MINIMALISTIČEN STIL OBLIKOVANJA [6]...................................................... 13

SLIKA 2-6: HORIZONTALNA IN VERTIKALNA SIMETRIČNOST [6] ..................................... 14

SLIKA 2-7: "SKORAJ PLOSKO" OBLIKOVANJE [6] ......................................................... 14

SLIKA 2-8: ANIMACIJA PRI PREHODU MIŠKE NAD ELEMENTOM [6] ................................. 16

SLIKA 2-9: POSTAVITEV SPLETNE STRANI NA OSNOVI KARTIC [6].................................. 16

SLIKA 3-1: SHEMATSKI PRIKAZ POSLOVNEGA PROCESA [15] ....................................... 17

SLIKA 3-2: AKTIVNOSTI UPRAVLJANJA POSLOVNIH PROCESOV [25] .............................. 20

SLIKA 3-3: ČASOVNICA STANDARDOV [4] ................................................................... 32

SLIKA 3-4: KONCEPT IZMENJAVE DEFINICIJ PROCESOV [33] ........................................ 34

SLIKA 3-5: BPMN 2.0 FORMAT IZMENJAVE [10] ......................................................... 35

SLIKA 3-6: PONAZORITEV NASLAVLJANJA [26] ........................................................... 37

SLIKA 3-7: BPMN DIAGRAM [5] ................................................................................ 37

SLIKA 3-8: BPMN PODROČJE [5] ............................................................................. 38

SLIKA 3-9: BPMN OBLIKA [5] ................................................................................... 38

SLIKA 3-10: BPMN ROB [5] ..................................................................................... 39

SLIKA 4-1: UPORABNIŠKI VMESNIK SIGNAVIO PROCESS EDITOR - RAZISKOVALEC ......... 54

SLIKA 4-2: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE SIGNAVIO PROCESS EDITOR ........ 55

SLIKA 4-3: UPORABNIŠKI VMESNIK BPMN MODELER - RAZISKOVALEC ........................ 58

SLIKA 4-4: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE BPMN MODELER ........................ 59

SLIKA 4-5: UPORABNIŠKI VMESNIK ZA MODELIRANJE ADONIS:CLOUD ......................... 62

SLIKA 5-1: DREVESNA STRUKTURA CILJEV IN KRITERIJEV ............................................ 67

SLIKA 5-2: MEDOBRATOVALNOST IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV.................................... 88

SLIKA 5-3: UVOZ/IZVOZ SIGNAVIO PROCESS EDITOR ................................................. 89

SLIKA 5-4: UVOZ/IZVOZ BPMN MODELER ................................................................. 89

SLIKA 5-5: IZMENJAVA MODELA PROCESA "NOBELOVA NAGRADA" ............................... 90

SLIKA 6-1: REZULTATI PRIMERJAVE FUNKCIONALNOSTI ............................................... 92

x

SLIKA 6-3: REZULTATI PRIMERJAVE SLEDENJA SMERNICAM RAZVOJA SPLETNIH STRANI . 93

SLIKA 6-2: GRAF NARAŠČANJA STROŠKOV ZA PODJETJA PRI NAJEMU SAAS STORITEV .. 94

KAZALO TABEL TABELA 2-1: PRIMERJAVA PREDNOSTI IN SLABOSTI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU [17] ...... 11

TABELA 3-1: ELEMENTI ZA OPREDELITEV TOKA DOGODKOV ......................................... 25

TABELA 3-2: POVEZOVALNI ELEMENTI ....................................................................... 26

TABELA 3-3: PODATKOVNI ELEMENTI ........................................................................ 26

TABELA 3-4: STEZE ................................................................................................. 27

TABELA 3-5: ARTEFAKTI .......................................................................................... 27

TABELA 3-6: RAZLIKA MED VERIFIKACIJO IN VALIDACIJO [10] ....................................... 31

TABELA 4-1: IDENTIFICIRANE SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

....................................................................................................................... 44

TABELA 4-2: STROŠKI UPORABE SPLETNE REŠITVE SIGNAVIO PROCESS EDITOR ......... 55

TABELA 4-3: STROŠKI UPORABE BPMN MODELER ZA SAMOSTOJNEGA UPORABNIKA .... 60

TABELA 4-4: STROŠKI UPORABE ADONIS:CLOUD ..................................................... 63

TABELA 5-1: UTEŽI ZA KRITERIJE OZIROMA PODKRITERIJE ........................................... 68

TABELA 5-2: VREDNOSTI ZA STOPNJE IMPLEMENTIRANOSTI ........................................ 69

TABELA 5-3: KRITERIJI ZA FUNKCIONALNOSTI ............................................................ 73

TABELA 5-4: KRITERIJI ZA SLEDENJE SMERNICAM RAZVOJA SPLETNIH STRANI ............... 75

TABELA 5-5: PRIMERJAVA SPLETNIH REŠITEV PO FUNKCIONALNOSTIH .......................... 80

TABELA 5-7: PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV PO SMERNICAH RAZVOJA .......... 85

TABELA 5-6: STROŠKI NAJEMA SPLETNE REŠITVE ZA OBDOBJE ENEGA LETA ................. 86

TABELA 5-8: MEDOBRATOVALNOST MED IZBRANIMI SPLETNIMI REŠITVAMI .................... 87

TABELA 7-1: REZULTATI HIPOTEZ ............................................................................. 96

TABELA 7-2: REZULTATI CILJEV ................................................................................ 96

xi

Seznam uporabljenih kratic BPM – Business Process Management

BPMN – Business Process Model and Notation

XML – Extended Markup Language

XPDL – XML Process Definition Language

WS-BPEL – Web Services Business Process Execution Language

BPEL – Business Process Execution Language

EPC – Event-driven Process Chain

SaaS – Software as a Service

PaaS – Platform as a Service

IaaS – Infrastructure as a Service

SOA – Service-Oriented Arcitecture

OMG – Object Management Group

BPMI – Business Process Management Initiative

WfMC – Workflow Management Coalition

UML – Unified Modelling Language

XMI – XML Metadata Interchange

HTML – Hyper Text Markup Language

MDA – Model Driven Architecture

MCA – Multicriteria analysis

IT – Information Technology

GUI – Graphical User Interface

PDF – Portable Document Format

MS – Microsoft Word

REST – Representational State Transfer

CSS - Cascading Style Sheets

NIST – National Institute of Standards and Technology

URL – Uniform Resource Locator

BPTrends – Business Process Trends

CMMI – Capability Maturity Model Integration

BPR – Business Process Reengineering

BPMS – Business Process Management Systems

xii

CASE – Computer Aided Software Engineering

DFD – Data Flow Diagrams

eEPC – extended Event-driven Process Chain

PM – Process Maps

IDEF – Integrated DEFinition Methods

BPMN DI – BPMN Diagram Interchange

XSD – XML Schema Definition

DD – Diagram Definition

MOF – Meta Object Facility

SAP – Systems Applications and Products

IBM – International Business Machines Corporation

EC2 – Elastic Compute Cloud

PNG – Portable Network Graphics

JPG ali JPEG – Joint Photographic Experts Group

SVG – Scalable Vector Graphics

CSV – Comma Separated Values

RAM ali RACI – Responsibility Assignment Matrix

VDX – Visio XML Drawing file format

VSDX – najnovejši MS Visio format predstavljen v različici 2013

OASIS – Organization for the Advancement of Structured Information Standards

CMMN – Case Management Model And Notation

DMN – Decision Model And Notation

CTRL - Control Key

IM – Instant Messaging

Primerjava spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov

1

1 UVOD

V diplomskem delu smo predstavili modeliranje poslovnih procesov z orodji, ki temeljijo na računalniškem oblaku. Ker se oblak nahaja na spletu, smo jih poimenovali »spletne rešitve

za modeliranje poslovnih procesov«.

V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali računalništvo v oblaku, njegove

namestitvene in storitvene modele, prednosti, ki jih prinaša informacijskemu in

poslovnemu svetu, ter izzive, s katerimi se sooča. Nato smo opredelili področje

modeliranja poslovnih procesov, ki smo ga umestili v širši kontekst upravljanja poslovnih

procesov. Predstavili smo diagramske tehnike in se osredotočili na BPMN standard, saj

njegova uporaba v poslovnem svetu vztrajno narašča. Predstavili smo tudi BPMN diagram

izmenjave in meta-model, ki smo ga uporabili pri testiranju medobratovalnosti (angl. interoperability) spletnih rešitev.

Predstavili smo uporabo oblačnih rešitev za namene modeliranja poslovnih procesov in

tako povezali dva hitro razvijajoča se koncepta v današnjih računalniških trendih. Zadnjih

nekaj let se računalništvo v oblaku namreč vse bolj širi predvsem zaradi učinkovitega

stroškovnega modela. Velika prednost oblačnih storitev je tudi zmožnost takojšnjega

deljenja informacij in tako učinkovitejšega sodelovanja, ki ga zaradi namestitve na spletu

imenujemo e-sodelovanje. Te in druge prednosti so mnogi akterji v poslovnem svetu začeli izkoriščati, da bi povečali svojo konkurenčnost na trgu. Ker vse več organizacij

prepoznava prednosti samega dokumentiranja poslovnih procesov, njihove analize in izboljšave ter hkrati želijo optimizirati porabo sredstev, je najem oblačnih storitev za

namene modeliranja učinkovita poslovna odločitev. Če ne že v fazi ustanovitve, se

potreba po upravljanju poslovnih procesov izpostavi, ko se organizacija skozi razvoj sooči

s kompleksnejšimi procesi. Oblačne storitve so z vidika nižje investicije zanimive za

manjša podjetja, ki se šele prebijajo na trg, kot tudi za velike organizacije, ki morajo imeti

sledljive in optimizirane procese.

Na trgu obstaja mnoštvo raznolikih orodij za modeliranje poslovnih procesov, tako

namiznih kot spletnih. Ker se organizacije vse bolj zanimajo za tovrstne storitve, se

pojavlja problem, katero orodje ali spletno rešitev izbrati. Pri pregledu literature smo

ugotovili, da obstaja kar nekaj primerjav med namiznimi različicami, vendar nismo našli


2

nobenih koherentnih primerjav med spletnimi rešitvami za modeliranje poslovnih

procesov. Zaradi tega smo se odločili za postavljeno tematiko diplomskega dela.

Organizacije imajo različne potrebe in razpoložljiva sredstva za investicijo zato smo

postavili dve hipotezi, ki se nanašata na stroške uporabe oblačnih storitev in

funkcionalnosti, ki jih pričakujemo v spletnih rešitvah. Ker se te nahajajo na svetovnem

spletu, smo za namene tretje hipoteze preverili, ali spletne rešitve sledijo smernicam

razvoja spletnih strani. Te se namreč zadnja leta nagibajo k prilagajanju pogleda na

mobilnih in tabličnih napravah, kar se nanaša na oblikovni stil kot tudi na učinkovitost

prikaza in uporabe.

V praktičnem delu smo zato najprej identificirali obstoječe spletne rešitve na trgu in izvedli

splošno primerjavo osnovnih lastnosti. Hipoteze smo testirali na treh spletnih rešitvah, ki

smo jih izbrali iz seznama vseh identificiranih. Da bi testirali hipotezi, ki se nanašata na

funkcionalnosti in smernice razvoja svetovnega spleta, smo zasnovali večkriterijsko

analizo, znotraj nje zastavili več strukturiranih kriterijev, jih ovrednotili in analizirali, koliko jih

izbrane spletne rešitve izpolnjujejo. Hipotezo, ki se nanaša na stroške uporabe, smo

preverili s tabelarično primerjavo naraščanja stroškov glede na število uporabnikov.

Rezultate smo interpretirali in jih grafično prikazali.

Zanimalo nas je tudi, ali spletne rešitve omogočajo izmenjavo BPMN modela skladno z

BPMN standardom. Nekateri ponudniki namreč namenoma onemogočajo izvoz datotek v

pogosto uporabljenih formatih izmenjave, da bi vezali uporabnike na svoje rešitve. Ker

želimo predstaviti BPMN meta-model, smo uvozili in izvozili BPMN format poslovnega

procesa v izbrane spletne rešitve in opazovali učinkovitost izmenjave.

V zaključnem delu smo poleg sklepa podali tudi implikacije diplome za teorijo in prakso,

kot tudi predloge za nadaljnje delo.

1.1 Cilji diplomskega dela

Z diplomskim delom želimo doseči sledeče cilje.

Cilj 1: Predstavitev notacije in meta-modela BPMN.

Cilj 2: Predstavitev osnov računalništva v oblaku.

Cilj 3: Predstavitev rešitev za modeliranje poslovnih procesov.


3

Cilj 4: Identifikacija in analiza spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov.

Cilj 5: Preizkus in primerjava izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov.

1.2 Hipoteze diplomskega dela

V diplomskem delu smo postavili sledeče hipoteze.

Hipoteza 1: Obstajajo razlike v funkcionalnostih izbranih spletnih rešitev za modeliranje

poslovnih procesov.

Hipoteza 2: Stroški uporabe izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov

se razlikujejo. Hipoteza 3: Spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov sledijo smernicam razvoja

spletnih strani.

1.3 Metode raziskovanja

V diplomskem delu smo uporabili sledeče metode raziskovanja:

deskriptivna metoda, s katero smo na podlagi domače in tuje literature preučili

dejstva brez vzročnega razlaganja,

večkriterijska analiza, s katero smo postavili različne kriterije in ugotavljali, če in

kako dobro jih spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov implementirajo,

in praktični preizkus spletnih rešitev v povezavi z izmenjavo modela.

1.4 Omejitve in predpostavke diplomskega dela

V diplomskem delu smo postavili sledeče omejitve.

Omejitev 1: Diagramske tehnike bodo predstavljene le okvirno, saj smo se osredotočili na

modeliranje v BPMN.

Omejitev 2: Izmed vseh identificiranih spletnih rešitev smo podrobneje predstavili tri

spletne rešitve, katere smo med seboj primerjali po vnaprej določenih kriterijih.

Omejitev 4: V diplomskem delu smo se osredotočili na standard BPMN, zato smo izbrali le

spletne rešitve, ki podpirajo modeliranje v BPMN notaciji.

Omejitev 5: Pregledali smo literaturo le v slovenskem in angleškem jeziku.

Omejitev 6: Pri opisu storitvenih modelov računalniških oblakov smo se osredotočili na tri

osnovne tipe storitev.


4

V diplomskem delu smo postavili tudi dve sledeči predpostavki.

Predpostavka 1: Informacije o spletnih rešitvah bomo pridobili predvsem na spletnih

straneh.

Predpostavka 2: Zaradi morebitnih preizkusnih verzij spletnih rešitev se lahko pojavijo

omejitve med preizkusom vseh funkcionalnosti, ki ga te sicer ponujajo. V tem primeru se

bomo obrnili na dokumentacijo in podporo uporabnikom.


5

2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

Računalništvo v oblaku ima svoje korenine že v šestdesetih, ko je J.C.R. Licklider

predstavil vizijo o sistemu, ki bi omogočal dostop do programov in podatkov preko spletne

strani neodvisno od lokacije uporabnika. Ko je svetovni splet v devetdesetih ponudil dovolj

pasovne širine, je razvoj napredoval v smer za množično uporabo. Zaradi razvoja

virtualizacije1, pasovne širine in zastavljenih medobratovalnih standardov doživlja danes

računalništvo v oblaku velik razmah [2].

Skladno s tem obstajajo razne definicije računalništva v oblaku. Ker želimo ohraniti

skladnost s standardi, smo v diplomski nalogi definicijo povzeli od Ameriškega narodnega

urada za standarde in tehnologijo (ang. National Institute of Standards and Technology,

NIST). Ta definira računalništvo v oblaku kot model, ki omogoča spletni dostop do

izmenljivih in nastavljivih računalniških virov (npr. omrežja, strežniki, shrambe, aplikacije in

storitve), katere z lahkoto upravljamo tudi brez posredovanja ponudnika storitve. Model je

sestavljen iz petih skupnih lastnosti, namestitvenih in storitvenih modelov, ki jih bomo

opisali v nadaljevanju [21].

Sledečih pet lastnosti je po NIST-u skupnih vsem storitvam računalništva v oblaku. Samopostrežba na zahtevo zagotavlja uporabniku možnost spreminjanja

računalniških zmogljivosti brez interakcije s ponudnikom storitve, Dostopnost do zmogljivosti preko omrežja s pomočjo standardnih

mehanizmov, ki podpirajo uporabo heterogenih platform, kot so mobiteli, prenosni

in tablični računalniki ter delovne postaje. Dinamično dodeljevanje fizičnih in virtualnih virov glede na potrebe

uporabnika, ki lahko glede natančne lokacije virov kvečjemu določi državo ali

podatkovni center. Računalniški viri ponudnika, kot so shramba, obdelava,

pomnilnik in pasovna širina omrežja, so torej združeni tako, da služijo več

uporabnikom hkrati. Hitra prilagodljivost zmogljivosti glede na zahteve kar uporabniku ustvari

občutek neomejenosti prostora in takojšnje dostave.

1 Virtualizacija omogoča, da so aplikacije nameščene na strežniku (lokalnem ali od ponudnika), a jo uporabnik zaganja preko svojega računalnika [32]. Znotraj deljene infrastrukture omogoča dinamično dodeljevanje virov posameznim uporabnikom [28].


6

Transparentnost storitve, ki je koristna tako za uporabnika kot za ponudnika, je

zagotovljena z možnostjo opazovanja, nadzora in poročanja o uporabi virov [21].

2.1 Storitveni modeli računalniških oblakov

Arhitekturo računalništva v oblaku določajo trije osnovni storitveni modeli. Vsak

predstavlja svojo plast, od najbolj osnovne do vrhnje v sledečem vrstnem redu:

infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service – IaaS),

platforma kot storitev (ang. Platform as a Service - PaaS) in

programska oprema kot storitev (ang. Software as a Service – SaaS) [17].

Na spodnji sliki (Slika 2-1) vidimo piramido, ki ponazarja medsebojne odvisnosti med

plastmi in njihove večinske uporabnike. Temelj arhitekture predstavlja infrastruktura kot

storitev - uporabljajo jo predvsem graditelji omrežja (angl. network architects). Na njej je

postavljena platforma kot storitev, ki jo uporabljajo razvijalci. Najvišja plast arhitekture je

programska oprema kot storitev, ki jo izkoriščajo končni uporabniki aplikacij [30].

Slika 2-1: Medsebojne odvisnosti med plastmi [30]

Poznamo tudi druge storitvene modele [1], vendar smo se v diplomskem delu omejili na tri

osnovne.

Osnovno plast računalništva v oblaku vedno zagotavlja ponudnik, njihovo upravljanje pa

je glede na storitveni model deloma ali v celoti prepuščeno uporabniku [19]. Na spodnji


7

sliki (Slika 2-2) je za vse osnovne storitvene modele nazorno prikazano, katere elemente

upravlja uporabnik in katere ponudnik storitev.

Slika 2-2: Nadzor nad upravljanjem s storitvenimi modeli [19]

2.1.1 Infrastruktura kot storitev – IaaS

Infrastruktura kot storitev je najosnovnejša plast računalništva v oblaku. Znotraj nje

ponudnik zagotovi in upravlja tako fizične kot virtualne računalniške vire potrebne za

postavitev oblaka [17]. Uporabniku so priskrbljene zmožnosti obdelave, shrambe, omrežje

in ostali osnovni računalniški viri, na katere lahko nato namesti in zaganja programsko

opremo, kot so operacijski sistem in aplikacije. Uporabnik tako upravlja z omenjeno

programsko opremo in podatki, delno pa tudi z nekaterimi deli omrežja (npr. požarni zid)

[21]. Dejansko je odgovoren za konfiguracijo okolja, ki ga želi uporabiti [1].


8

2.1.2 Platforma kot storitev – PaaS

Platforma kot storitev je vmesna plast, ki je odgovorna za organizacijo in obratovanje vseh

infrastrukturnih virov ter njihovo virtualizacijo [17]. Uporabniki so dejansko razvijalci

programske opreme, katerim PaaS zagotavlja platformo za razvoj, testiranje, obratovanje

in upravljanje spletnih aplikacij [1]. Razvijalci so omejeni le v smislu uporabe

programskega jezika, knjižnic, storitev in orodij, ki jih ponudnik podpira. Uporabnik tako

nadzira aplikacije in nastavitve okolja, v katerem gostuje, vendar nima nadzora nad

omrežjem, strežniki, operacijskimi sistemi ali shrambo [21].

2.1.3 Programska oprema kot storitev – SaaS

Programska oprema kot storitev je najvišja plast, kjer ponudnik zagotavlja delujočo

programsko opremo oziroma aplikacijo kot storitev na zahtevo [1]. Uporabnik lahko s

pomočjo raznih naprav dostopa do aplikacij prek spletnih ali programskih vmesnikov. Pri

tem ne upravlja z infrastrukturo računalništva v oblaku ali zmožnostmi aplikacije. Slednji

lahko izjemoma nastavlja le uporabniške nastavitve aplikacije [21].

2.2 Namestitveni modeli računalniških oblakov

Slika 2-3 prikazuje štiri osnovne namestitvene modele računalniških oblakov, in sicer

javni, zasebni, vertikalni in hibridni oblak. V nadaljevanju bomo za vsakega od njih opisali,

kdo je ponudnik informacijskih virov, na katere uporabniki računalniških oblakov

nameščajo svoje storitvene modele SaaS, PaaS in IaaS.

Slika 2-3: Namestitveni modeli [14]


9

2.2.1 Zasebni oblak

Ta namestitveni model računalniškega oblaka omogoča posameznim organizacijam, da

namestijo in upravljajo popolnoma funkcionalen lasten oblak. Dostop do oblaka je mogoč

znotraj organizacije, med posameznimi poslovnimi enotami in/ali uporabniki [21].

V primeru, da gostovanje in upravljanje zagotavlja organizacija sama gre za »privatni

oblak v škatli«. V primeru, da vire za oblak zagotavlja zunanji ponudnik, ga imenujemo

»virtualni privatni oblak«. Slednja rešitev je seveda bolj smiselna, saj je poleg varnosti,

zasebnosti in nadzora zagotovljena tudi enostavna namestitev [17].

Organizacije se za ta model odločajo zaradi več razlogov [17]:

varnost in zasebnost podatkov, ki so zaščiteni s požarnim zidom organizacije,

ohranjanje strateške nepreglednosti pred konkurenco,

osredotočenost na notranjo optimizacijo,

želja po zagotavljanju notranjega oblaka.

2.2.2 Javni oblak

Ta namestitveni model računalniškega oblaka se je pojavil prvi in se še vedno hitro širi,

saj je dostopen širši javnosti. Običajno se osredotoča na enega izmed storitvenih

modelov, ki ponuja široko paleto storitev. V tem smislu lahko javni oblak opredelimo kot

horizontalen. Za primer naj omenimo, da se javni oblak Google osredotoča na storitveni

model SaaS, medtem ko se Amazon osredotoča na storitveni model IaaS . Vire za oblak

zagotavlja zunanji ponudnik [21].

Organizacije se za ta model odločajo zaradi sledečih razlogov [17]:

nizki stroški vzpostavitve in prilagojeni stroški uporabe,

možnost različnih storitvenih modelov,

nizko tveganje pri preizkusu oblaka,

znanje, spretnosti in izkušnje za uporabo računalniških oblakov se pridobijo hitro.


10

2.2.3 Vertikalni oblak

Ker računalništvo v oblaku že v sami osnovi podpira sodelovanje uporabnikov, se je razvil

tudi vertikalni oblak, ki ponuja skop storitev, ki se nanašajo na specifično poslovno

področje. V vertikalne oblake se vključujejo skupnosti, ki na tem poslovnem področju med

seboj tekmujejo ali sodelujejo. Iz tega naslova je v literaturi poimenovan tudi kot oblak

skupnosti [17]. Vire za oblak in njegovo upravljanje lahko priskrbi ena ali več različnih

organizacij v skupnosti, zunanji ponudnik ali kombinacija obeh [21].

2.2.4 Hibridni oblak

V hibridnem oblaku sta združena dva ali več osnovnih namestitvenih modelov – zasebni,

javni in/ali vertikalni. Tovrstni model je zelo privlačen za podjetja, saj jim omogoča

stvaritev lastnega robustnega oblaka, ki je vzdrževan na enem mestu, in izkorišča

prednosti različnih modelov za posamezne naloge [17].

Organizacije se za ta model odločajo predvsem zaradi sledečih razlogov [17]:

analitiki napovedujejo, da bodo v prihodnosti obstajali le hibridni oblaki,

hibridni oblaki ponujajo ogromno rešitev, ki se nanašajo na poslovne modele,

raziskovanje in ustvarjanje novih poslovnih modelov, ki temeljijo na računalništvu v

oblaku,

lažje inovacije poslovnega modela in poslovnih procesov zaradi razširjenega

okvira uporabe,

hitrejše razumevanje razvoja oblaka in njegovega končnega stanja.

2.3 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku

V spodnji tabeli (Tabela 2-1) smo povzeli dobre in slabe vidike računalništva v oblaku.

Največje prednosti računalništva v oblaku prepoznavamo v večji dostopnosti do

informacijskih storitev in opreme. Ker predstavljajo konkurenčno prednost na trgu, se vse

več podjetij odloča za uporabo oblačnih storitev. Ureditve so potrebne še na področju

standardov in pravnega vidika v primeru izgube ali zlorabe podatkov. Slednje trenutno

predstavlja največji izziv na področju računalništva v oblaku [17].


11

Tabela 2-1: Primerjava prednosti in slabosti računalništva v oblaku [17] Prednosti Slabosti - dinamično dodeljevanje virov,

- zmanjšanje infrastrukturnih in operativnih

stroškov,

- izognemo se nameščanju strojne opreme,

omrežja in kapacitete shrambe,

- plačaj-sproti stroškovni model,

- možnost hitrega vstopa na trg za podjetje,

- izkoristek tujega strokovnega osebja in

osredotočanje zaposlenih na bolj strateške

in inovativne potrebe,

- lokacijska neodvisnost virov,

- dodatni podatkovni centri za primer

izpada,

- energetska učinkovitost z vidika deljenih

virov,

- zmanjšano vzdrževanje za aplikacije in

platforme (SaaS, PaaS),

- agilnost in fleksibilnost,

- hitra rast števila oblačnih storitev na trgu,

- izboljšave s pravnega vidika - zakon o

standardnih pogodbah za oblačne storitve

v EU,

- globalni dostop in olajšanje sodelovanja,

- lažje učenje zaradi razširjenosti oblačnih

storitev (G-Mail in Google Drive),

- za občutljive informacije lahko uporabimo

zasebni oblak in dostopamo do njih preko

javnega oblaka (hibridni oblak),

- možnost hitrega odziva podjetja na

spremembe na trgu – konkurenčna

prednost.

- izguba nadzora nad strojno opremo,

- odvisnost razvoja oblačnih storitev od

ekonomskega stanja in potreb po IT

storitvah,

- za dostop do oblaka navadno

potrebujemo internetno povezavo,

- pomanjkanje standardov s pravnega

vidika,

- varnost - možnost izgube podatkov,

- zasebnost - možnost razkritja podatkov,

- možne so tehnične težave, ki povzročijo

nedostopnost oblaka,

- možnost vdora zlonamernih uporabnikov,

- pomanjkanje standardov,

- vezanost na ponudnika, ko oblaki

različnih ponudnikov niso medobratovalni.


12

2.4 Računalništvo v oblaku in splet

Ker vse več uporabnikov dostopa do spleta s pomočjo mobilnih in tabličnih naprav, so

smernice razvoja spletnih strani tesno povezane s prikazom na dotičnih napravah. Leta

2014 je dostop do interneta s temi napravami celo presegel dostop do interneta s pomočjo

računalnikov, sicer predvsem na osnovi uporabe mobilnih aplikacij in ne na osnovi

uporabe spletnih brskalnikov [6].

Razvoj tehnologij HTML52, CSS3, JavaScript4 in jQuery5 je omogočil večjo kreativnost pri

oblikovanju spletnih stani in lažjo implementacijo željenih funkcionalnosti. Spletne strani

postajajo vse bolj interaktivne, da bi izstopale v ponudbi svetovnega spleta in v

uporabniku vzbudile ter ohranjale zanimanje za vsebino, ki jo spletna stran ponuja.

Raziskave so pokazale, da so uporabniki najbolj dovzetni za spletne strani, ki so visoko

interaktivne [6].

V nadaljevanju smo povzeli glavne smernice razvoja spletnih strani.

Minimalistično in plosko oblikovanje (angl. flat design)

Glavni trend, ki se razvija že nekaj let, je minimalistično oblikovanje. Tak način oblikovanja

temelji na sloganu »manj je več«, tako da uporabniku podajajo le tiste elemente, ki so v

danem trenutku potrebni za uspešno brskanje po strani. Tako spletne strani postajajo bolj

preproste, a so zasnovane funkcionalno in zato tudi bolj intuitivno. Slika 2-4 prikazuje

spletno stran, ki je zasnovana minimalistično [6].

2 HTML5 je peta različica HTML (angl. Hyper Text Markup Language, slov. jezik za označevanje nadbesedila), ki je označevalni jezik za strukturiranje in predstavitev vsebine na svetovnem spletu. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/HTML5 3 CSS (angl. Cascading Style Sheets) opisuje, kako so HTML elementi prikazani. CSS se uporablja za ločitev vsebinskih podatkov od podatkov, ki določajo oblikovne lastnosti dokumenta in njegovih elementov. Vir: http://www.w3schools.com/css/css_intro.asp 4 JavaScript je programski jezik svetovnega spleta, s katerim definiramo obnašanje spletnih strani. Vir: http://www.w3schools.com/js/ 5 jQuery je najbolj uveljavljena knjižnica jezika JavaScript. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/JQuery

https://en.wikipedia.org/wiki/HTML5

http://www.w3schools.com/css/css_intro.asp

http://www.w3schools.com/js/

https://en.wikipedia.org/wiki/JQuery


13

Slika 2-4: Minimalistično in plosko oblikovanje [6]

Menijske vrstice na vrhu strani so zamenjale animirane ikone in interaktivni elementi,

enostavni menijski napisi in hamburger meni. Slednji je posebno uporaben pri brskanju z

mobilnim telefonom, saj zajame vse navigacijske elemente v eno samo ikono. Slika 2-5

prikazuje spletno stran z minimalističnim oblikovanjem in omenjenimi elementi [6].

Slika 2-5: Minimalističen stil oblikovanja [6]

Zelo pomemben aspekt pri minimalističnem oblikovanju je postavitev elementov na strani.

Ta je navadno horizontalno ali vertikalno simetrična, postavitev elementov je pa

uravnotežena. Nekatere strani so tudi centralno osredotočene ali organizirane

asimetrično, vendar oblikovanje v tem stilu zahteva veliko izkušenj [6].


14

Slika 2-6: Horizontalna in vertikalna simetričnost [6]

Plosko oblikovanje je vse bolj priljubljeno, saj podpira minimalističen stil oblikovanja

spletne strani in je primeren za »responsive design«, ki ga predstavimo v nadaljevanju. V

preteklih letih se je razvil iz popolnoma ploskega (Slika 2-4) v »skoraj ploskega« (Slika

2-7) z uporabo senčenja in dinamične uporabe kontrastnih barv. Medtem ko v zgodnji fazi

ploskega oblikovanja ni bilo poudarka na fotografijah, se danes vzpodbuja ustvarjalnost

na osnovi realističnih visoko ločljivih fotografij [6].

Slika 2-7: "Skoraj plosko" oblikovanje [6]

Prilagajanje razporeditve vsebine glede na spreminjanje velikosti okna (angl. responsive

design)

Danes je že skoraj obvezno dinamično prilagajanje vsebine spletne strani glede na

velikost okna, znotraj katerega si ogledujemo vsebino. Zopet je temu botrovala uporaba


15

mobilnih in tabličnih naprav. Minimalistično oblikovanje zaradi manj elementov olajša

njihovo prerazporeditev v primeru spreminjanja velikosti okna [6].

Drsno pomikanje po spletni strani (angl. scrolling) in dinamično nalaganje vsebine

Zasloni na dotik so glavni razlog za smernico drsnega pomikanja po spletni strani. Ta

smernica je aktualna že več let. S prihodom Parallax6 spletnih strani je drsno pomikanje

postalo še bolj uveljavljeno. Značilnost takih strani je, da se vsebina nahaja na enem

samem URL naslovu in v več slojih, kar pomeni, da se ob vseh velikih datotekah (slike,

video vsebine ipd.) in vse bolj uveljavljenih animacijah stran dolgo nalaga. Iz tega razloga

je dinamično nalaganje spletne strani postalo zelo popularno, tudi če je stran le deloma v

Parallax obliki, ko je vsebina razdeljena na več pod-strani, ki so vse zasnovane na

Paralax konceptu [6].

Tipografija

Uporabljeni tipi pisav so za spletno stran zelo pomembni zato, da pozornost uporabnika

ostaja pri vsebini. Spletna stran naj bi vsebovala največ dva do tri tipe pisav, da bi bila bolj

berljiva. Pri ploskem oblikovanju se vzpodbuja uporaba le ene pisave, če pa jih je več, so

si med seboj podobne. Danes se pogosto uporablja Sans Serif, saj se dobro ujema s

ploskim oblikovanjem spletne strani. Da bi bila spletna stran bolj zanimiva, se na začetni

strani pogosto uporabljajo večje pisave s vsebinskim sporočilom [6].

Animacija

Včasih je bila animacija le kot okras na spletni strani, vendar je z razvojem tehnologije

postala skoraj obvezna pri oblikovanju moderne spletne strani. Njihov namen je zabavati

uporabnika med čakanjem, vzpodbuditi njegovo zanimanje za elemente na strani in

posledično raziskovanje spletne strani, vzpostavljanje interaktivne vsebine. Danes

poznamo več tipov animacij:

animacije med nalaganjem spletne strani,

animacije v menijih,

animacije ob prehodu miške nad elementom, kar lahko opazujemo na sliki spodaj

(Slika 2-8),

animacije za galerije slik,

animacije ob drsnem pomikanju,

animacije v ozadju spletne strani [6]. 6 Parallax pomeni, da se postavitev ali smer objekta spreminja glede na točko opazovanja. Vir: http://www.thefreedictionary.com/parallax

http://www.thefreedictionary.com/parallax


16

Slika 2-8: Animacija pri prehodu miške nad elementom [6]

Postavitev v mreži kartic

Prihod socialnega omrežja Pinterest je predstavil množicam uporabnost prikaza slik v

mreži kartic, njegova uporaba pa samo še narašča, verjetno zaradi praktičnosti prikaza na

mobilnih in tabličnih napravah ter hitri prilagodljivosti zaslonu na dotik. Kartice so dejansko

samostojni vsebniki konceptualno skladnih informacij, ki so ponazorjene s slikami, napisi,

gumbi, URL povezavami, komentarji ipd. Navadno imajo fiksno širino in prilagodljivo

višino. Tak način postavitve naredi spletno stran bolj razumljivo, še sploh v primeru, kadar

ima veliko vsebine [6]. Slika 2-9 prikazuje postavitev v mreži kartic.

Slika 2-9: Postavitev spletne strani na osnovi kartic [6]


17

3 MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

Poslovanje temelji na poslovnih procesih, v katere so vpeti ljudje v organizaciji, koraki za

izvedbo in sistemi, ki jih uporabljamo za učinkovitejšo izvedbo. V večini podjetij, zlasti v

obdobju rasti, lahko poslovni procesi postanejo kaotični. Izgublja se povezovalna sled

med procesi, ko jih razporejamo med različne oddelke, lahko se podvaja izvajanje

poslovnega procesa ali enostavno prihaja do napak zaradi medle definiranosti poteka.

Organizacije se zato odločajo za upravljanje poslovnih procesov s pomočjo informaci jskih

tehnologij.

V tem poglavju smo zato predstavili področje modeliranja poslovnih procesov, ki smo ga

umestili v širši kontekst upravljanja poslovnih procesov. Predstavili smo orodja in

diagramske tehnike za modeliranje. Skladno s cilji diplomskega dela smo predstavili

standard BPMN 2.0, kar vključuje tako notacijo kot meta-model za podporo

medobratovalnosti med orodji.

Ker se smo v praktičnem delu posvetili primerjavi spletnih rešitev, smo predstavili tudi

trenutno stanje spletnih rešitev za modeliranje poslovnih procesov na trgu.

3.1 Opredelitev poslovnega procesa

Poslovni proces je skupek logično povezanih opravil skozi čas in prostor, katerih namen je

pretvoriti vhodne elemente v izhodne z dodano vrednostjo za naročnika ali kupca [15]. Na

spodnji sliki (Slika 3-1) lahko opazujemo shematski prikaz poslovnega procesa.

Slika 3-1: Shematski prikaz poslovnega procesa [15]

Celotno poslovanje vsake organizacije je sestavljeno iz različnih poslovnih procesov, ki se

med seboj pogosto prepletajo, vključujejo sodelovanje več posameznikov ali skupin in so


18

izjemno pomembni za uspešno izvajanje poslovanja. Če organizacije te procese

dokumentirajo in izvajajo upravljanje poslovnih procesov, zrelost procesov v organizaciji

raste in jo lahko razdelimo na šest zrelostnih nivojev CMMI7, pri čemer je prvi navedeni

izraža najmanjšo zrelost, zadnji pa najvišjo:

Nivo 0: Neobstoječe – organizacija se ne zaveda svojih procesov,

Nivo 1: Ad-hoc – organizacija se svojih procesov zaveda, a jih ne upravlja na

standardiziran način, ampak izvaja nekatere procese ad-hoc,

Nivo 2: Ponovljivo, a intuitivno – organizacija je deloma razvila svoje procese tako,

da se za opravljanje enakih nalog uporabljajo podobni postopki,

Nivo 3: Opredeljeno – organizacija je svoje procese dokumentirala in

standardizirala, izvaja usposabljanje za sodelujoče in jim dodeljuje obveznosti pri

izvajanju posameznih procesov, pri tem pa pomanjkljivo nadzoruje samo izvajanje

zato so lahko odstopanja pogosto neodkrita,

Nivo 4: Vodeno in merljivo – vodstvo organizacije nadzoruje izvajanje

standardiziranih poslovnih procesov, jih izboljšuje in odpravlja odstopanja, pri tem

pa je avtomatizacija in uporaba orodij omejena in razdrobljena,

Nivo 5: Optimizirano in prilagodljivo – s stalnim izboljševanjem in razvojem

procesov v praksi organizacija nenehno revidira svoje poslovanje in ga primerja z

ostalimi podjetji, pri tem pa učinkovito uporablja informacijsko tehnologijo z

namenom avtomatizacije procesov [25] [11].

BPTrends (angl. Business Process Trends) si prizadeva priskrbeti poročila o trenutnem

stanju BPM (angl. Business Proces Management, slov. upravljanje poslovnih procesov)

na trgu, uveljavljenih praksah in smernicah razvoja BPM. Jeseni leta 2005 so izvedli prvo

anketno raziskavo, ki jo ponovijo vsaki dve leti in je v osnovi zastavljena na enakih

vprašanjih, da bi se ohranila konsistentnost. Na osnovi vsake raziskave izdelajo poročilo

za prihajajoče leto. Tako je bila leta 2015 izvedena šesta taka raziskava, ki je pokazala,

da so se trendi upravljanja poslovnih procesov za leto 2016 glede na zadnjih deset let le

malo spremenili. Organizacije so še vedno v večinskem deležu na nivoju 2 po CMMI

zrelostnem modelu. Polovica organizacij vzdržuje ažurno dokumentirane procese le

občasno, tretjina pa jih redno dokumentira. Pri tem lahko opazujemo, da se organizacije

rahlo le premikajo na nivo 3 po CMMI zrelostnem modelu [11].

7 Capability Maturity Model Integration (CMMI) je zrelostni model, ki se uporablja za določitev zrelosti procesov v organizaciji.


19

Poznamo različne abstrakcije procesov s sledečih vidikov [7]:

funkcionalni vidik ponazarja izvajane aktivnosti in povezovalni tok med njimi,

vedenjski vidik ponazarja časovno izvedbo aktivnosti z osredotočanjem na

zaporedje, zanke, iteracije, odločanje, sprožitvene pogoje ipd.,

organizacijski vidik ponazarja izvajalca aktivnosti, kraj njihove izvedbe, fizične

komunikacijske mehanizme in medije za shranjevanje podatkov,

informacijski vidik ponazarja entitete (dokumenti, podatki, artefakti, izdelki), ki

nastanejo v procesu ali se skozi njega spremenijo, prav tako pa tudi njihovo

strukturo in medsebojne povezave.

3.2 Opredelitev modeliranja poslovnih procesov Modeli so abstraktni posnetki realnega sveta, ki nam omogočajo boljši pregled nad njim z

določenega zornega kota. Prikazujejo nam pomembne vidike in izključujejo nepomembne

zato si lažje predstavljamo, opredelimo in razumemo določen problem. Ker modele

uporabljajo poleg informatikov tudi ostali zaposleni v organizaciji, morajo biti ti čim bolj

enostavni in razumljivi [16].

Model tako zajema tri osnovne lastnosti [9]:

je posnetek realnega sveta, glede na obravnavan problem,

je abstrakten, kar pomeni, da nam prikazuje le pomembne vidike in izključuje

nepomembne podrobnosti,

služi nekemu namenu.

V poslovnem svetu modele uporabljamo za podporo procesom, za odločanje o razvoju ali

prenovi procesov (angl. Business Process Reengineering, BPR), za nadzor optimalnega

izvajanja procesov in za razvoj programskih rešitev. Glede na namen modeliranja so

modeli predstavljeni z različno stopnjo abstrakcije [15].

Poznamo dve vrsti modelov [7]:

statični modeli, ki prikazujejo strukturo sistema,

in dinamični modeli, ki prikazujejo aktivnosti in tokove dogodkov znotraj sistema.

Modeliranje je proučevanje problemskega stanja, nato pa na osnovi rezultatov izdelava in

uporaba modela [15]. Ko se model nanaša na poslovne procese, govorimo o modeliranju


20

poslovnih procesov (angl. Business Process Modeling), včasih pa tudi o upravljanju poslovnih procesov [13]. Mi se bomo s kratico BPM nanašali na celotno upravljanje

poslovnih procesov, ki je sestavljeno iz več aktivnosti. Te so prikazane na spodnji sliki

(Slika 3-2). Modeliranje poslovnih procesov je tako le ena izmed aktivnosti BPM,

pridružujejo se ji še aktivnosti simulacije, prenove, avtomatizacije, nadzorovanja in

izboljšav procesov [25].

Slika 3-2: Aktivnosti upravljanja poslovnih procesov [25]

Običajno modeliranje izvajajo analitiki, ki morajo najprej spoznati poslovno področje, ki ga

želijo predstaviti z modelom. Navadno uporabijo kombinacijo različnih načinov

pridobivanja informacij, kot so pisni vprašalniki, skupinski in posamični intervjuji,

opazovanje osebja pri delu, obvezno pa tudi pregled dokumentacije in obstoječih

programskih rešitev. Nato s pomočjo orodja za modeliranje opišemo proces v izbrani

tehniki modeliranja. Tako izdelamo izhodiščni model na osnovi posnetka stanja, ki ga

imenujemo model »kot-je« (angl. As-is). Nad tem modelom izvajamo analize in simulacije,

s katerimi pridobimo razna poročila, na osnovi katerih opis procesa izboljšujemo. Če

modeliramo z namenom prenove poslovanja, na osnovi predlaganih sprememb z istimi

tehnikami in orodji izdelamo model »kot-naj-bo« (angl. To-Be). Ta nam nato služi kot

osnova za informacijsko modeliranje in razvoj ali uvedbo novih informacijskih rešitev [15].


21

Organizacije se odločajo za uvedbo in uporabo modeliranja poslovnih procesov iz več

razlogov [13]:

preučevanje možnih izboljšav obstoječega procesa, kot so odstranjevanje

nepotrebnih aktivnosti, avtomatizacija ročnih aktivnosti in delna ali celotna prenova

poslovnih procesov,

pospeševanje procesnega toka med aktivnostmi z uporabo BPM programske

opreme, ki zmanjša čas med aktivnostmi, in s prepoznavo aktivnosti, ki se lahko

izvajajo vzporedno ter se kasneje v procesu združijo in sinhronizirajo,

poviševanje delovne storilnosti z manj osebja in hkrati doseganje višje kakovosti

storitve,

uporaba človeških virov za razreševanje zapletov v sicer avtomatiziranem

procesu,

boljši odziv na spremembe v revizijskih procesih (npr. pregled nad računi) v

primeru regulacij s strani države.

3.3 Orodja za modeliranje poslovnih procesov

Orodje v informatiki označuje programsko opremo v nekem okolju. Če ga lahko

uporabimo za izdelovanje modelov v poslovnem svetu, govorimo o orodju za modeliranje poslovnih procesov [16]. Število takih orodij je zaradi vse večjega

zanimanja za poslovno procesno orientiranost v preteklih letih strmo naraslo in še vedno

nastajajo nova ter se še naprej razvijajo [7]. Zadnja leta se orodja za modeliranje poslovnih procesov vse bolj razvijajo v orodja za izvajanje poslovnih procesov. Prihod

BPMN 2.0 standarda, ki ga bomo spoznali v nadaljevanju, je ta razvoj izredno pospešil,

saj zagotavlja podporo za izvedbo [18].

Sistemi za upravljanje poslovnih procesov (angl. Business Process Management

Systems, BPMS) zajemajo vse faze upravljanja poslovnih procesov – od modeliranja,

analiziranja, simuliranja, izvajanja, do nadzorovanja poslovnega procesa. V BPMS lahko

torej izdelamo model in ga tudi izvedemo. Navadno vključuje tudi podporna orodja, ki še

razširjajo njegove funkcionalnosti [25].

Večina orodij opisuje poslovne procese z grafičnimi simboli ali objekti. Nekatera

omogočajo osnovni izračun procesnih časov, bolj napredna pa tudi različne stopnje analiz


22

procesov s pomočjo določitve atributov aktivnosti. Le redka omogočajo izvedbo »kaj-če«

analiz [7].

Glavne lastnosti, ki jih lahko najdemo v takšnih orodjih, uvrstimo v sledeča področja:

enostavno učenje uporabe in enostavna uporaba orodja,

razumljivost in preglednost orodja,

zmožnost modeliranja,

izvedba analiz in simulacij, kar nam omogoča boljši pregled nad izvajanjem

procesa (npr. čas izvajanja, stroški, obremenjenost človeških virov), odkrivanje

ozkih grl ter analizo obstoječega in prenovljenega procesa,

formiranje poročil,

medobratovalnost in združljivost z orodji za upravljanje ali krmiljenje poslovnih

procesov in orodji CASE (angl. Computer Aided Software Engineering), kar nam

omogoča delno samodejno generiranje podatkovnih baz in programskih rešitev za

podporo poslovnim procesom [15].

Z možnostjo prikaza dinamičnih sprememb v poslovnem procesu in njihovega vrednotenja s pomočjo dogodkov in virov so nadgrajena orodja za simuliranje poslovnih procesov.

Ta priskrbijo bolj poglobljeno razumevanje poslovnih procesov, saj lahko z njimi vizualno

prikažemo dinamiko procesa [7].

Medtem ko nekatera orodja za upravljanje poslovnih procesov vključujejo možnost

simulacije procesa, se organizacije pogosto odločajo za zunanjega izvajalca tega opravila,

ki navadno uporabljajo orodja s poglobljenimi funkcionalnostmi simulacije [12].

Orodja za upravljanje poslovnih procesov lahko razvrstimo tudi na sledeč način [24]:

spletna orodja, ki jih lahko uporabljamo z uporabo spletnega brskalnika in so

podprta z oblačnimi storitvami,

namizna orodja, katerih programsko opremo namestimo na svoj računalnik.

V diplomski nalogi smo se osredotočili na spletna orodja. Skladno z naslovom diplomske

naloge smo uporabljali termin spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov.


23

3.4 Diagramske tehnike za modeliranje poslovnih procesov

Tehnika za modeliranje poslovnih procesov je celota grafičnih oznak ali simbolov in pravil.

Z njimi izdelujemo modele, ki so navadno grafični zaradi boljšega razumevanja modela in

lažje komunikacije z izvajalci procesov [16].

Tehnike za modeliranje procesov morajo biti enostavne in pregledne. Enostavnost se

kaže v majhnem naboru pravil in gradnikov, tako da je možno izbrano tehniko hitro

osvojiti, saj ne zahteva obsežnega predznanja ali dolgotrajnega učenja. Preglednost

tehnike je najbolje zagotovljena z grafičnim modelom procesa, saj je tako jasno prikazan

in si ga zato uporabniki najlažje predstavljajo [15].

Obstaja veliko različnih tehnik za modeliranje poslovnih procesov, ki se med seboj

razlikujejo po kompleksnosti ter imajo posledično različne možnosti izražanja. Zaradi

pestrega nabora se pojavlja problem, katero tehniko izbrati za modeliranje [16].

Sledeče tehnike se pogosto uporabljajo za modeliranje poslovnih procesov [16]:

diagram toka podatkov (angl. Data Flow Diagrams, DFD),

diagram poteka (angl. Event-driven Process Chain, EPC),

razširjeni diagram poteka (angl. extended Event-driven Process Chain, eEPC),

procesni diagram poteka (angl. Process Maps, PM),

Petrijeve mreže (angl. Petri nets),

IDEF (angl. Integrated DEFinition Methods) diagrami,

UML (angl. Unified Modeling Language) diagrami,

BPMN diagrami.

UML in BPMN sta danes tudi vodilni standardizirani notaciji za modeliranje poslovnih

procesov. Pri tem je UML objektno orientiran in se ukvarja predvsem z razvojem

programske opreme, BPMN pa je procesno orientiran in je prilagojen za modeliranje z

grafičnimi elementi [25]. V raziskavi BPTrends 2016 lahko opazujemo, da je še v letu

2005 bilo zanimanje za UML višje kot za BPMN. Za tem se ta trend obrne in začne

zanimanje za BPMN vztrajno in hitro rasti, medtem ko pripravljenost za prevzem UML

standarda vztrajno pada [11]. Zaradi tega smo se v diplomskem delu osredotočili na

najnovejšo različico standarda BPMN, ga opisali in v praktičnem delu uporabili za preizkus

izmenljivosti modelov.


24

3.5 BPMN standard za modeliranje poslovnih procesov

Skupina BPMI (angl. Business Process Management Initiative) je leta 2004 razvila

standard BPMN za modeliranje poslovnih procesov. Ker so želeli uporabnikom omogočiti

enostaven prehod na sodobnejšo notacijo, so BPMN zasnovali na predhodnih grafičnih

tehnikah za modeliranje poslovnih procesov. Dve leti za tem se je skupina BPMI združila s

skupino OMG (angl. Object Management Group), ki je s tem prevzela nadzor nad BPMN

standardom. Predhodno je skupina OMG razvila tudi standard UML [25]. Mogoče je to bila

tudi strateška poteza za namene večje prepoznavnosti notacije v rokah že zelo

uveljavljene in dejavne skupine na področju standardov, še bolj verjetno pa z namenom

poenotenja notacij [18]. Ob nastanku zadnje različice BPMN 2.0 januarja 2011 je prišlo

tudi do spremembe prvotnega imena »Business Process Modeling Notation« na

»Business Process Model and Notation« (kratica BPMN je ostala enaka), s čimer je

poudarjeno, da je BPMN več kot le grafična notacija [25].

Glavni namen BPMN je torej zagotavljanje standardizirane notacije, ki jo razumejo vsi

poslovni uporabniki, analitiki in razvijalci programske opreme. S tem predstavlja BPMN

most med upravljanjem poslovnih procesov in njihovo implementacijo. S prihodom BPMN

2.0 se izpostavi še en prav tako pomemben namen, ki je zagotavljanje podpore jezikom

za izvedbo poslovnih procesov, ki temeljijo na XML (angl. Extensible Markup Language,

slov. razširljiv označevalni jezik) [5].

3.5.1 Gradniki

Eden glavnih dejavnikov za razvoj BPMN notacije je bila potreba po enostavnem in

razumljivem mehanizmu za modeliranje poslovnih procesov. Ker nam BPMN notacija

zagotavlja široko paleto grafičnih gradnikov, so jih zaradi boljšega pregleda razporedili v

posamezne kategorije. Na ta način uporabnik BPMN notacije lažje prepozna osnovne tipe

elementov, znotraj njih pa je možno dodati razne variacije in informacije, ki zagotavljajo

izpolnitev potreb po večji kompleksnosti poslovnih modelov [5].

Obstaja pet osnovnih tipov grafičnih gradnikov [5]: elementi za opredelitev toka dogodkov (angl. Flow objects),

povezovalni elementi (angl. Connecting objects),

podatki (angl. Data),


25

steze (angl. Swinlanes) in

artefakti (angl. Artifacts).

BPMN 2.0 definira več kot 100 gradnikov, ki razširjajo pomene osnovnih tipov. V

nadaljevanju bomo zaradi preobsežne notacije predstavili le osnovni nabor grafičnih

gradnikov, za katere je verjetnost, da bodo uporabljeni, visoka.

3.5.1.1 Elementi za opredelitev toka dogodkov

Elementi za opredelitev toka dogodkov so bistvenega pomena za opredelitev obnašanja

poslovnega procesa. V to kategorijo spadajo Dogodki (angl. Events), Aktivnosti (angl.

Activities) in Odločitve (angl. Gateways) [5]. Tabela 3-1 prikazuje tovrstne elemente.

Tabela 3-1: Elementi za opredelitev toka dogodkov

Element Opis Tipi Grafični gradnik

Dogodek

Dogodek vpliva na potek procesa. Običajno ima vzrok (sprožilec) ali

posledico (rezultat), katera sta lahko prikazana znotraj osnovnega

grafičnega gradnika. Glede na to, kdaj se dogodek zgodi, poznamo tri tipe dogodkov: začetni, vmesni in

končni.

Začetni

Vmesni

Končni

Aktivnost

Aktivnosti ponazarjajo dejavnosti, ki jih opravlja organizacija. Lahko so

atomarne ali sestavljene. Atomarna aktivnost je naloga, sestavljena pa je

podproces, ki jo sestavlja več aktivnosti, ki jih prikažemo s klikom

na gumb +.

Naloga

Podproces

Odločitev

Odločitev določa kontrolno točko v zaporednem toku procesa. Prvi

osnovni tip je ekskluzivna odločitev, ki sprejme en vhodni tok in več

izhodnih, od katerih se izvede le en glede na postavljen pogoj. Drugi

osnovni tip je paralelna odločitev, ki se od ekskluzivne razlikuje po tem,

da se izvedejo vse izhodne poti vzporedno.

Ekskluzivna – XOR

Paralelna - AND


26

3.5.1.2 Povezovalni elementi

S povezovalnimi elementi povezujemo elemente za opredelitev toka dogodkov med seboj

ali s katerimi drugimi informacijami. Obstajajo štirje različni povezovalni elementi, in sicer

Tok zaporedja (angl. Sequence flow), Tok sporočil (angl. Message flow), Asociacija (angl.

Association) in Podatkovna asociacija (angl. Data association) [5]. Tabela 3-2 prikazuje

tovrstne elemente.

Tabela 3-2: Povezovalni elementi

Element Opis Grafični gradnik

Tok zaporedja Uporabimo ga za prikaz zaporedja

izvajanja aktivnosti.

Tok sporočil Uporabimo ga za prikaz toka sporočil

med dvema udeležencema.

Asociacija

Z asociacijo povezujemo informacije in

artefakte z ostalimi grafičnimi elementi.

Če vsebuje puščico, prikazuje smer toka.

Podatkovna

asociacija

Uporablja se za premik podatkov med

podatkovnimi elementi, aktivnostmi,

procesi ipd. Nima neposrednega vpliva

na potek procesa.

3.5.1.3 Podatkovni elementi Obstajajo štirje različni podatkovni elementi, in sicer Podatkovni objekti (angl. Data

objects), Podatkovni vhodi (angl. Data inputs), Podatkovni izhodi (angl. Data outputs) in

Podatkovna skladišča (angl. Data stores) [5]. Tabela 3-3 prikazuje tovrstne elemente.

Tabela 3-3: Podatkovni elementi

Element Opis Grafični

gradnik

Podatkovni

objekt

Podatkovni objekti vsebujejo informacijo, kaj je

potrebno za izvedbo aktivnosti in/ali v čem

rezultirajo. Grafični gradnik na levi prikazuje en

objekt, na desni pa množico objektov.


27

Podatkovni vhod Prikazuje vhod, ki je potreben za izvedbo

aktivnosti.

Podatkovni izhod Prikazuje rezultat izvedbe aktivnosti.

Podatkovno

skladišče

Zagotavlja mehanizem za pridobivanje ali

posodabljanje informacij podatkovne baze z

naslavljanjem.

3.5.1.4 Steze

S pomočjo stez združujemo skupaj posamezne elemente BPMN diagrama. V to kategorijo

spadajo Področja (angl. Pools) in Podpodročja (angl. Lanes) [5]. Tabela 3-4 prikazuje

steze.

Tabela 3-4: Steze


Področja

Področje predstavlja ali udeleženca v

modelu sodelovanja ali vsebnik za en

proces.

Podpodročja

Podpodročja uporabljamo za organiziranje

in kategoriziranje posameznih aktivnosti v

področju.

3.5.1.5 Artefakti

Artefakte uporabljamo, kadar želimo proces opremiti z dodatnimi informacijami. Obstajata

dva standardizirana artefakta, in sicer Skupine (angl. Group) in Opombe (angl. Text

annotation), vendar orodja za modeliranje lahko definirajo nove artefakte po potrebi [5].

Tabela 3-5 prikazuje tovrstne artefakte.

Tabela 3-5: Artefakti


Skupina S tem elementom združujemo aktivnosti, kar

ne vpliva na tok zaporedja.


28

Opomba Opombe lahko pripnemo ostalim grafičnim

elementom za dodatno tekstovno razlago.

3.5.2 Različica BPMN 2.0

Zadnja različica BPMN standarda je BPMN 2.0. Pregledali smo pomembne prednosti, ki

jih prinaša različica 2.0. Največji problem, s katerim se srečujemo pri modeliranju

poslovnih procesov, je izmenjava procesov med orodji. Pred različico BPMN 2.0 smo imeli

na voljo nekatere standarde za izmenjavo, med katerimi sta najbolj znana WS-BPEL

(angl. Web Services Business Process Execution Language, WS-BPEL) od OASIS (angl.

Organization for the Advancement of Structured Information Standards) in XPDL (angl.

XML Process Definition Language) od WfMC (angl. Workflow Management Coalition) [29]. BPMN 2.0 definira uradni izmenljiv format za BPMN – standardizirano XML shemo – za

namene izmenljivosti tako izvedljivih kot neizvedljivih modelov med orodji [5] [25].

Omenjene načine izmenjave smo opisali v nadaljevanju.

BPMN 2.0 uvaja tudi semantiko za izvajanje poslovnih procesov, katera je zanimiva

predvsem za razvijalce orodij za simulacijo, animacijo in izvajanje [25].

Ker je BPMN standard, bi lahko predvidevali, da vsa orodja, ki so skladna z BPMN,

zagotavljajo medobratovalnost. Vendar je ta predpostavka napačna, saj lahko razvijalci

izbirajo, katere dele BPMN standarda bodo podprli v orodju [29]. Prav zaradi tega BPMN 2.0 definira štiri tipe skladnosti s pripadajočimi kriteriji, ki jih morajo posamezna orodja

izpolnjevati. Orodje je tako lahko skladno z BPMN na nivoju modeliranja procesov,

izvajanja procesov, BPEL izvajanja procesov in modeliranja koreografije [5] [25].

Skladnost modeliranja procesov je razdeljena na tri pod nivoje, in sicer opisni, analitični in

izvedljivi BPMN. Na nivoju opisnega BPMN le dokumentiramo procesni tok z osnovnim

naborom elementov. Analitični nivo je razširjen s celotnim naborom BPMN elementov, kjer

upoštevamo tudi izjemne poti v procesu, s pomočjo katerih izvajamo simulacijsko analizo

in tako nadzorujemo njihovo učinkovitost ter jih izboljšujemo. Takšni procesi so navadno

neizvedljivi, kar nadgradimo na nivoju izvedljivega BPMN z zajemom podrobnosti za

izvedbo procesa v standardnih BPMN atributih [5] [29].

Da bi bilo orodje v celoti skladno z BPMN 2.0 mora podpirati vse nivoje skladnosti, ki so

definirani v BPMN 2.0 standardu, sicer je orodje le podpira BPMN. Orodja, ki so skladna z


29

BPMN, morajo implementirati abstraktno sintakso meta-modela in BPMN DI meta-model

[24], ki smo ju natančneje opisali v nadaljevanju.

BPMN 2.0 prav tako definira dodatne elemente za vrste dogodkov, vrat in različnih

aktivnosti, za podatkovne objekte in dogodkovne pod-procese. Nekateri elementi so bili

razviti prav zaradi potrebne podpore izvajanju poslovnih procesov [25].

Definira tudi dva modela - koreografije in pogovora, poleg že obstoječega modela

sodelovanja [5].

3.5.3 Prednosti in slabosti BPMN 2.0

Največja prednost, ki jo prinaša standard BPMN 2.0, je podpora izvedbi in izmenljivosti

modelov na osnovi standardizirane XML sheme. Razširja tudi področje s standardom

definiranih diagramov (koreografije, pogovora, sodelovanja), kar nam omogoča

modeliranje procesov z več različnih vidikov, ki so pomembni za učinkovito upravljanje

procesov znotraj organizacije. Notacija definira obširno paleto gradnikov, poleg tega pa

ponuja možnost njenega razširjanja in prilagajanja. Ker je notacija dobro sprejeta na trgu s

strani vodilnih podjetij, jo že podpira veliko orodij za modeliranje in izvajanje poslovnih

procesov [25].

Slabosti BPMN 2.0 se kažejo v kompleksnosti standarda in notacije. Kljub temu BPMN

2.0 še vedno ne podpira izvedljivosti modelov v celoti [25]. Da bi podjetja učinkovito

izkoristila prednosti, ki nam jih ponuja BPMN 2.0, morajo zagotoviti izobražen kader z

izkušnjami iz področja modeliranja. Neodvisna platforma za verifikacijo in validacijo

skladnosti BPMN 2.0 datotek s standardom bi izredno pripomogla k rešitvi tega problema

[10].

Kljub standardizirani XML shemi je lahko izmenljivost modelov otežena s strani

ponudnikov orodij, saj ti pogosto onemogočijo izvoz modelov v standardizirani XML

shemi, ampak le v lastnem XML formatu, da bi vezali uporabnike na svoja orodja [10].

OMG z različico BPMN 2.0 postavlja torej jasna pravila in omejitve na področju

izmenljivosti modelov in njihove izvedbe. V prihodnosti namreč lahko pričakujemo orodja,

ki bodo uspešno skrila tehnične podrobnosti izvedljivega procesa pred poslovnimi analitiki,


30

kar jim bo omogočilo robustne implementacije poslovnih procesov brez pomoči IT osebja.

BPMN 2.0 tako ponuja dobre temelje za nadaljnji razvoj takih orodij. To je tudi širši cilj

skupine OMG v iniciativi MDA (angl. Model Driven Architecture) [29], ki stremi k

neodvisnosti modelov od platforme, medobratovalnosti in ločitvi poslovne funkcionalnosti

od kode [22].

3.6 Zagotovitev kakovosti modela poslovnega procesa

Od začetne faze zbiranja informacij do končnega »kot-je« ali »kot-bo« modela poslovnega

procesa sodelujejo vsaj en analitik in več zaposlenih v organizaciji. Ker se to dogaja v

zaporednih fazah, potrebujemo nek način zagotavljanja kakovosti ob koncu vsake faze

[9].

Pri modeliranju želimo zagotoviti [9]:

sintaktično kakovost (angl. syntactic quality) – model izpolnjuje sintaktična pravila

uporabljenega jezika za modeliranje,

semantično kakovost (angl. semantic quality) – model prikaže resnične in za nek

proces pomembne informacije o poteku,

pragmatično kakovost (angl. pragmatic quality) – model je za organizacijo

praktično uporaben in vsebinsko razumljiv zaposlenim.

Z verifikacijo (angl. verification) dosegamo sintaktično kakovost modela. Ta nam omogoča

preverbo z jezikom definiranih pravil modeliranja, četudi ne poznamo dejanski poslovni

proces v realnosti. Pri verifikaciji modela procesa poznamo dva vidika sintaktične

pravilnosti [9]:

strukturna, ki se nanaša na tipe uporabljenih elementov in povezave med njimi,

vedenjska, ki se nanaša na uspešno izvedbo vseh možnih poti v procesu.

Z validacijo (angl. validation) dosegamo semantično kakovost modela. Ta je izvedena s

primerjavo modela procesa z dejanskim procesom v organizaciji, navadno z

izpraševanjem zaposlenih. Pri validaciji modela procesa poznamo dva vidika semantične

pravilnosti [9]:

veljavnost, ki se nanaša na resničnost in pomembnost vključenih informacij v

modelu procesa,

popolnost, ki se nanaša na vključenost vseh potrebnih informacij.


31

S certifikacijo (angl. certification) dosegamo pragmatično kakovost modela. Ta nam

omogoča preverbo uporabnosti modela procesa, kar lahko razdelimo na tri vidike [9]:

razumljivost – kako enostavno beremo model procesa,

vzdrževanje – kako enostavno vnašamo spremembe v model procesa,

učljivost – kako učinkovito model procesa prikaže realen proces v organizaciji.

Tabela 3-6 jasno prikazuje splošno razliko med verifikacijo in validacijo produkta, storitve

ali sistema.

Tabela 3-6: Razlika med verifikacijo in validacijo [10]

Verifikacija Validacija Kontrola kakovosti Zagotovitev kakovosti

Strukturirano testiranje – bela škatla Funkcionalno testiranje – črna škatla

Skladnost s specifikacijami Izpolnjevanje pričakovanega namena

Ali gradimo stvari pravilno? Ali gradimo pravo stvar?

Objektivno testiranje sintakse Subjektivno testiranje semantike

3.7 Izmenjava modelov in diagramov med orodji

Da bi lažje razumeli nadaljevanje poglavja, moramo razlikovati med terminoma model in

diagram. Pri modeliranju se lahko diagrami smatrajo za posnetke procesnega modela z

določenega vidika v nekem trenutku [10]. Poleg tega je diagram grafična predstavitev

procesa, medtem ko model pod grafičnimi elementi vsebuje podatke.

Da bi lahko modele in diagrame izmenjevali med različnimi orodji, jih moramo serializirati.

To je postopek, ki nam omogoča, da objekte pretvorimo v tok podatkov, jih zapišemo v

določen format datoteke in pošljemo preko omrežja, kjer se na drugi strani rekonstruirajo

nazaj v objekte. Serializacija na tak način poenostavi prenos in zagotavlja varnost

podatkov v izmenjanem modelu ali diagramu [10].

Razširljiv označevalni jezik (angl. Extensible Markup Language, XML) je standard, s

katerim opisujemo podatke na način, ki je berljiv za računalnik. Tako jih lahko

izmenjujemo brez potrebe po človeških virih med različnimi računalniškimi platformami,

kot so strojna oprema, operacijski sistemi in aplikacije [32]. Osnovni blok kode v XML


32

dokumentu je element, ki je zajet z začetno in končno oznako (angl. tag), kateri zajemata

njegovo strukturo in vsebino. V XML datoteki je vedno prisoten korenski element, ostale

pa lahko strukturiramo v hierarhijo. XML je razširljiv, kar pomeni, da lahko definiramo

svoje oznake in ustvarjamo lastne grafične elemente. XML nam tako ponudi primeren

format za serializacijo, saj je pri njej ključnega pomena, da poteka samostojno na

računalniškem sistemu.

Za izmenljivost procesov med orodji lahko uporabimo različne formate izmenjave, kateri

vsi temeljijo na XML [29]:

WS-BPEL ali krajše BPEL,

XPDL in

BPMN 2.0.

Slika 3-3 nazorno prikazuje časovnico standardov in njihovih razvijalcev.

Slika 3-3: Časovnica standardov [4]

BPEL je izvedljiv jezik za procese, ki so avtomatizirani za spletne storitve. Zaradi njegove

sprejetosti ima BPMN 2.0 definirano preslikavo iz BPMN modela v izvedljiv BPEL jezik. Pri

tem se pojavlja problem zaradi različnih osnovnih struktur obeh formatov. BPEL je namreč

blokovno orientiran, BPMN pa grafično. Vsi vozli v BPMN modelu med »split« in »merge«

predstavljajo blok kode. Da bi bila možna pravilna preslikava iz BPEL v BPMN, morajo biti

vsi bloki kode pravilno gnezdeni. Poleg tega zaradi razlikovanja konstruktov BPEL in

BPMN v poimenovanju in semantiki ponekod ne obstajajo ekvivalence za nekatere tipe

BPMN dogodkov. Tako na primer ne obstaja ekvivalenten konstrukt za uporabniški tip

naloge (anlg. user task), ki se pogosto uporablja v BPMN modelih. Razlog je očiten -


33

procesi v BPEL običajno komunicirajo s spletno storitvijo in ne z uporabnikom. Tako se ob

preslikavi v BPEL ustvari uporabniška naloga, ki jo upravlja ponudnik spletne storitve.

OASIS je predlagal tudi dodatek k specifikaciji BPEL, in sicer BPEL4People, ki poskuša

standardizirati interakcijo med procesom in uporabniško nalogo. Ker se BPEL ne ukvarja z

grafičnim vidikom, nima možnosti mapirati grafične informacije iz BPMN modela v BPEL

orodje ali iz njega [29].

XPDL je bil v osnovi razvit kot format za izmenjavo modelov med orodji za modeliranje in

lastniškimi orodji za izvajanje poslovnih procesov. XPDL tako predvideva, da je model

izvedljiv, pa tudi da izvedljivo okolje temelji na BPEL [29]. Izmenjava poteka na osnovi

XML sheme definicij procesov, ki so opisani v pripadajočem meta-modelu. Ta namreč

vsebuje definicije objektov in atributov procesov, s katerimi je XPDL sintaksa usklajena

[33]. Ker je XPDL grafično orientiran, omogoča tudi izmenjavo grafičnega izgleda modela

med orodji, tako pozicije kot velikosti grafičnih gradnikov in povezav med njimi. XPDL je

vse od nastanka BPMN usklajeval svoj razvoj za podporo BPMN notaciji [29] in se lahko

uporabi kot format za BPMN 2.0 in BPMN 1.x. Njegova različica XPDL 2.2 je usklajena v

izrazoslovju z BPMN in podpira nove elemente iz BPMN 2.0, le diagrama koreografije in

pogovora nista podprta, diagram sodelovanja pa je podprt delno, zato je pretvorba med

tema dvema formatoma enostavna in obojesmerna. Silver trdi, da je »XPDL pristop k

serializaciji grafične informacije v mnogih pogledih boljši od pristopa BPMN 2.0.« Ker je

podprt v mnogih lastniških orodjih in predvideva izvedljivost procesov bo zagotovo igral

pomembno vlogo pri izmenjavi modelov tudi v prihodnje [29].

Slika 3-4 je ponazarja vlogo meta-modela v izmenjavi definicij procesov med BPMN in

XPDL.


34

Slika 3-4: Koncept izmenjave definicij procesov [33]

BPMN 2.0 je več kot le notacija, je prav tako jezik za modeliranje poslovnih procesov,

zaradi česar je razdeljen na [10]:

konkretno sintakso, ki določa izgled in pravila za grafične simbole BPMN 2.0

elementov,

abstraktno sintakso, ki je zajeta v BPMN meta-modelu, kateri opisuje in definira

konstrukte in pravila, ki se nanašajo na te konstrukte.

Abstraktna sintaksa meta-modela tako definira semantiko, ki stoji za BPMN elementi.

Semantični BPMN elementi so v standardu zajeti v objektnih razredih, ki definirajo tako

zahtevane kot opcijske atribute. Na tak način omogočimo računalniku interpretacijo,

verifikacijo, serializacijo in avtomatizacijo BPMN modela [24].

BPMN 2.0 vključuje tudi BPMN diagram izmenjave (angl. BPMN Diagram Interchange,

BPMN DI) meta-model, po katerem se kreira BPMN DI, s katerim vzdržujemo postavitev

izmenjanih elementov v BPMN diagramu. Pri tem so modeli procesov ustvarjeni po


35

abstraktni sintaksi meta-modela, diagrami pa po BPMN DI meta-modelu. Elementi

diagrama vsebujejo referenco na abstraktno sintakso [10], kar je prikazano na spodnji sliki

(Slika 3-5).

Slika 3-5: BPMN 2.0 format izmenjave [10]

BPMN 2.0 tako podpira dva izmenljiva formata, saj lahko primerke objektov BPMN DI

meta-modela serializiramo in jih izmenjamo z uporabo [5]:

XMI (angl. XML Metadata Interchange), ki je OMG-jev izmenljiv format,

standardizirane XML sheme (angl. XML Schema Definition, XSD), saj je BPMN DI

definiran z XML shemo.

BPMN 2.0 različica tako priskrbi standardizirano XML shemo, ki se generira s pomočjo

BPMN meta-modela. Pri tem sta semantični model in diagram izmenjave v shemi ločena.

Povezava je vzpostavljena preko omenjene reference. Semantični model zajema tri tipe

modelov:

procesni model, ki opisuje posamezen proces znotraj enega bazena,

model sodelovanja, ki opisuje pošiljanje sporočil med bazeni,

model koreografije [29], ki opisuje zaporedje sporočil med vsaj dvema

udeležencema v procesu [5].

XML shema lahko tako vsebuje več procesov in tudi več različnih modelov sodelovanja

[29]. BPMN model lahko vsebuje tudi več BPMN diagramov, ki priskrbijo delne ali

nedokončane opise modela. Diagrame lahko združujemo v datoteke, ki sestavljajo paket

BPMN modela [5].


36

V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali specifikacije, ki predstavljajo temelje, na

katerih je BPMN 2.0 kot format izmenjave zgrajen in nato podrobneje predstavili BPMN DI

meta-model.

3.7.1 BPMN DI meta-model

Velika omejitev pri izmenjavi modelov in podatkov, ki jih vsebujejo, se kaže v neskladnih

in pogosto lastniških meta-podatkih. Ti vsebujejo podatke o strukturi podatkov in njihovem

pomenu, ki jih običajno uporabljajo orodja, podatkovne baze, vmesna programska oprema

itd. OMG skupina si z MOF (angl. Meta Object Facility) specifikacijo prizadeva za

postavitev odprtokodnega in od platforme neodvisnega okvirja za upravljanje meta-

podatkov, da bi vzpodbudili razvoj in izmenljivost med sistemi, ki uporabljajo modele in

meta-podatke. Med te spadajo seveda tudi orodja za modeliranje poslovnih procesov.

MOF specifikacija tako znatno prispeva k MDA (angl. Model Driven Achitecture) skupine

OMG z uradno definicijo meta-modelov in modelov neodvisnih od platforme (angl.

Platform Independent Models, PMI) z meta-podatki. MOF specifikacija temelji tudi na

OMG standardu XMI (angl. XML Metadata Interchange) za izmenjavo MOF-temelječih

meta-modelov s pomočjo XML jezika. Ta format se običajno uporablja za UML, vendar ga

pogosto uporabljamo tudi za BPMN [20].

OMG definira tudi razvijajočo se specifikacijo Definicija Diagrama (angl. Diagram

Definition, DD), s katero priskrbi zasnovo za modeliranje in izmenjavo grafičnih notacij za

MOF-temelječe grafične jezike, kakršna sta UML in BPMN. S tem postavi tudi zasnovo za

MOF-temelječ BPMN DI meta-model in shemo. OMG tudi napoveduje objavo specifikacije

BPMN 2.0 XMI za izmenjavo informacij o diagramih, ko bo DD specifikacija temeljito

razvita in ustaljena [5].

BPMN 2.0 diagram izmenjave je primerek BPMN DI meta-modela. »Serializacija diagrama

[BPMNDiagram] za izmenjavo zahteva množico oblik [BPMNShape] in robov

[BPMNEdge] na področju [BPMNPlane].« BPMN DI se tako osredotoča na izmenjavo oblik in robov, ki so primerki BPMN diagrama. Vsaka izmed oblik, robov in področij

morajo naslavljati natanko eno abstraktno sintakso elementa BPMN modela z

uporabo atributa [bpmnElement]. Ko govorimo o BPMN DI, je BPMN diagram posnetek

BPMN modela v točki časa. Za ustvarjanje BPMN diagrama so nujni primerki BPMN DI in

reference na posamezne elemente BPMN modela. Pri tem BPMN DI zajema le


37

informacije, ki jih BPMN model ne vsebuje in jih iz njega ni možno izpeljati. Priskrbi

namreč grafične lastnosti za prikaz BPMN elementa, vse ostale lastnosti pa so izpeljane iz

naslovljenega bpmnElement-a [5]. Slika 3-6 prikazuje naslavljanje elementov.

Slika 3-6: Ponazoritev naslavljanja [26]

Slika 3-7 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za diagram. BPMNDiagram je razred, ki

prikazuje vse elemente BPMN modela in predefinira korenski element na tip BPMNPlane.

BPMNDiagram si opcijsko lasti tudi množico BPMN napisov, ki določajo edinstven izgled

napisa [5].

Slika 3-7: BPMN diagram [5]


38

Slika 3-8 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za področje. BPMNPlane je razred, ki

deluje kot vsebnik za množici elementov BPMNShape in BPMNEdge, ki so vsebovani v

BPMNDiagram. Pri tem predefinira reference elementov na tip BaseElement [5].

Slika 3-8: BPMN področje [5]

Slika 3-9 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za obliko. BPMNShape je razred, ki

opisuje element v BPMN modelu, prav tako predefinira svojo referenco na element

modela na tip BaseElement in definira atribute, ki jih opcijsko uporabljamo za različne tipe

elementov. BPMNLabel je vsebovan v BPMNShape v primeru, ko element vsebuje nek

napis. Vsi elementi BPMNShape so neposredno v lasti BPMNPlane in niso gnezdeni eden

znotraj drugega [5].

Slika 3-9: BPMN oblika [5]

Slika 3-10 prikazuje abstraktno sintakso BPMN DI za rob. BPMNEdge je razred, ki opisuje

odnos med dvema elementoma v BPMN modelu. Ta predefinira svojo referenco na

element modela na tip BaseElement ter reference na izvor in cilj na tip DiagramElement.


39

BPMNLabel je vsebovan v BPMNEdge na enak način kot pri BPMNShape. Prav tako so

vsi elementi BPMNEdge neposredno v lasti BPMNPlane [5].

Slika 3-10: BPMN rob [5]

3.8 Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku

Za podporo upravljanja poslovnih procesov se je bila najprej razvita Storitveno orientirana

arhitektura (angl. Service-oriented architecture, SOA), ki je združevala velike aplikacije v

posamezne module, kateri so zajemali določene storitve in med seboj komunicirali. Na tak

način je bilo možno z relativno nizkimi stroški hitro in učinkovito nadgraditi obstoječi

poslovni sistem [32].

SaaS storitveni model bi lahko označili za razširitev SOA za svetovni splet. Oba namreč

temeljita na ponudbi storitve za uporabnika. Pri tem ponudnik storitve zagotavlja uporabo

storitvenega modela SaaS, katerega infrastruktura je v celoti nameščena na strežniku, do

storitve pa navadno dostopamo prek spleta. V nekaterih primerih je dostop omogočen tudi

prek programskih vmesnikov, saj so zaradi naraščajoče sprejetosti SaaS s strani vodilnih

IT podjetij, kot so SAP, Oracle, Microsoft, IBM, Google ipd., razvijalci namiznih orodij

prisiljeni nadgraditi svoje obstoječe platforme s SaaS ponudbo [32].


40

Modeliranje poslovnih procesov v računalniškem oblaku tako temelji predvsem na SaaS

storitvenem modelu, na katerem so nameščene končne ali organizaciji prilagojene

aplikacije, ki zagotovijo vse potrebne funkcionalnosti za učinkovito modeliranje. Poleg

tega se lahko organizacije odločijo za namestitev v javnem, privatnem ali hibridnem

oblaku in tako zmanjšajo morebitna tveganja povezana z občutljivimi podatki [28].

Za porast popularnosti SaaS modela najdemo razloge predvsem v stroškovni učinkovitosti

za [32]:

uporabnika, ki se izogne začetni investiciji v vire (strojna in programska oprema

strežnika, podatkovne baze in shrambe, viri za razvoj in testiranje ipd.) in drage

licenčne programske opreme za BPM, katere ni potrebno nameščati ali

posodabljati, kar bi lahko bilo za podjetje z mnogo računalniki drago tudi zaradi

potrebe po IT osebju, SaaS na drugi strani zaradi namestitve v oblaku priskrbi vse

potrebne vire, se plačuje na osnovi mesečne naročnine storitve glede na uporabo

ali na število uporabnikov in je tudi stalno posodobljen,

ponudnika, ki ima na osnovi mesečne naročnine stalen dotok prihodkov, kar

pogosto nanese več, kot pri enkratnem nakupu licence, saj se obstoječi viri s

pomočjo virtualizacije delijo na več uporabnikov, hkrati lahko najamejo PaaS ali

IaaS model drugega ponudnika (npr. Amazon EC2) za razvoj svojega SaaS

modela, razbremenjeni so tudi skrbi za nelegalno uporabo njihove licenčne

programske opreme.

Ker so organizacije razbremenjene visoke investicije za zagotavljanje strojne in

programske opreme in posledično vzdrževanje le-teh, se kot velika prednost računalništva

v oblaku izpostavi tudi časovna učinkovitost. Organizacije se tako lahko bolj osredotočajo

na inovacijo, spremembe in iterativno testiranje izboljšav procesov kot na samo

vzdrževanje infrastrukture [28].

Računalništvo v oblaku ponuja tudi večjo možnost sodelovanja med uporabniki, tako

znotraj organizacije kot tudi v širšem smislu BPM skupnosti [28]. Sodelovanje v deljenem

okolju znotraj organizacije je lahko sinhrono ali asinhrono in vključuje komunikacijo,

koordinacijo, medsebojno podporo in aktivno sodelovanje pri ustvarjanju nekega produkta,

ki je v našem primeru proces. Tako lahko člani skupine sledijo spremembam in so o njih

obveščeni. Ko se sodelovanje izvaja s pomočjo računalnika, imenujemo to »e-

sodelovanje« [24]. Pri spletnih rešitvah za modeliranje poslovnih procesov pričakujemo,

da imajo vgrajeno podporo za e-sodelovanje.


41

Pri širšem sodelovanju se izpostavi možnost ustvarjanja skupnosti »BPM vodij«

posameznih organizacij, kar bi lahko pospešilo uvajanje BPM prakse v podjetja [28]. V

raziskavi BPTrends 2016 je namreč navedeno, da je največja ovira pri uvajanju BPM v

organizacije prav nezanimanje vodstva za BPM prakse, in sicer kar v 56% [11].

BPTrends so v svojo raziskavo leta 2009 dodali vprašanja, ki se nanašajo na uporabo

računalništva v oblaku za BPM. Rezultati raziskave BPTrends 2016 so pokazali, da se

31% vprašanih ne posveča SOA ali spletnim rešitvam za BPM, 20% pa raziskuje te dve

možnosti. Le 10% vprašanih je ocenilo, da je računalništvo v oblaku za njihovo

organizacijo zelo pomembno. To dejstvo je še toliko bolj presenetljivo, če upoštevamo, da

je večina ponudnikov BPMS orodij razširila možnosti namestitve svojih produktov na

oblačne storitvene modele [11].


42

4 SPLETNE REŠITVE ZA MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV

V praktičnem delu diplomske naloge smo najprej z uporabo spletnega iskalnika Google

identificirali spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov. Omejili smo se na rešitve v

oblaku, ki podpirajo katerokoli različico BPMN notacije. Za vsako identificirano spletno

rešitev smo beležili osnovne lastnosti.

Nato smo izbrali tri spletne rešitve iz seznama vseh identificiranih in jih podrobneje opisali.

Primerjavo funkcionalnosti in sledenja smernicam razvoja spletnih strani smo zasnovali na

večkriterijski analizi (angl. Multicriteria analysis, MCA) [8]. Postavili smo več kriterijev, ki

temeljijo na lastnostih, ki jih pričakujemo v orodju oziroma spletni rešitvi za modeliranje

poslovnih procesov. Nato smo ocenjevali, kako dobro je nek kriterij izpolnjen v posamezni

spletni rešitvi. Na osnovi ocen smo izračunali utežno vsoto po kriterijski funkciji in dobili

vpogled v učinkovitost spletnih rešitev na tema dvema področjema. Primerjavo stroškov

smo izvedli z izračunom stroška najema oblačne storitve za do 100 uporabnikov. Tako

smo pridobili potrebne podatke za potrditev ali ovržbo postavljenih hipotez.

Rezultate smo tabelarično in grafično prikazali ter podali interpretacijo rezultatov.

V praktičnem delu smo tudi praktično testirali izmenljivost modelov med predstavljenimi

spletnimi rešitvami. Da smo to izvedli, smo z OMG spletne strani pridobili kompleksnejši

BPMN model in ga poskusili uvoziti in izvoziti v BPMN formatu.

4.1 Identifikacija obstoječih spletnih rešitev

Za izvedbo praktičnega dela smo s pomočjo svetovnega spleta identificirali spletne rešitve

za modeliranje poslovnih procesov. Omejili smo se na spletne rešitve, ki izpolnjujejo dva

osnovna pogoja:

rešitev v oblaku in

podprta BPMN notacija.


43

Beležili smo tabelo (Tabela 4-1) o sledečih lastnostih posameznih identificiranih spletnih

rešitev [25]:

naziv spletne rešitve,

ponudnik spletne rešitve,

datum prve in zadnje različice,

licenca – plačljiva, brezplačna, odprtokodna,

podpora različic BPMN in ostalih diagramskih tehnik,

ali je omogočena in v katerem formatu je podprta izmenjava modelov,

datum identifikacije spletne rešitve oziroma dostop do nje in

spletna stran.

Da bi pridobili nanizane lastnosti, smo naprej pregledali spletne strani posamezne spletne

rešitve in njeno dokumentacijo. V primeru, da na ta dva načina nismo zbrali vseh

zahtevanih podatkov o lastnostih, smo preizkusili nekatere testne različice ali preko

elektronske pošte kontaktirali ponudnike za dodatne pojasnitve. Ker smo jih torej pridobili

na različne načine, se skladno s tem tudi razlikujejo v zapisu. Najbolj je to opazno pri

primerjavi podprtih diagramskih tehnik in formatih izmenjave. V tabeli (Tabela 4-1) smo

zato v teh dveh stolpcih z * označili podatke, ki smo jih pridobili s pregledom

dokumentacije, z ** podatke, ki smo jih pridobili s prijavo na testno različico spletne rešitve

in s *** podatke, ki smo jih pridobili preko kontakta s ponudniki. Kjer ni nobenih od

omenjenih označb, smo podatke pridobili s pregledom spletnih strani in dokumentacije.

Posameznih podatkov ni bilo mogoče najti na omenjene načine ali preko drugih

avtentičnih virov zato so ti manjkajoči.


44

Tabela 4-1: Identificirane spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov

Ime spletne rešitve

Ponudnik spletne rešitve

Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca

Podpora BPMN različic in

podpora drugim tehnikam za modeliranje

Podprti formati izmenjave

Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

Activiti Alfresco 17.5.2010 18.4.2016 Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 Maj 2016 http://activiti.org

Adeptia Connect Adeptia Inc. 13.2.2013 15.12.201

5

Plačljiva s preizkusnim obdobjem

**BPMN (ni navedeno katera

različica, po obsegu

elementov verjetno 1.0)

**Uvoz: Visio format

Izvoz: PDF, MS Word, XML,

slikovni format

Junij 2016 https://adeptia.com

ADONIS:cloud

BOC Information Technologie

s Consulting

AG

Junij 2014 13.7.2015 Plačljiva s

preizkusnim obdobjem

***BPMN 2.0: - Skladnost na

nivoju modeliranja procesov in modeliranja koreografije - Vključuje diagrama

koreografije in pogovora

***podpira BPMN DI, vendar v

preizkusni različici ne omogoča uvoza

in izvoza

Junij 2016 https://us.boc-group.com/adoniscloud

Aris Cloud Software AG / 10.9.2015


*BPMN 2.0, EPC

**Uvoz: ARIS Express model,

BPMN 2.0 Izvoz: BPMN 2.0

Maj 2016 http://www.ariscloud.com

BariumLive Barium 2009 Maj 2016 Plačljiva s


*BPMN 1.0, BPMN 2.0,

prosto modeliranje

(angl. Free Form

**Uvoz: lastniški XML format

BARIUM Izvoz: lastniški

XML format

Maj 2016 http://www.bariumlive.com


45



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

modeling) BARIUM, CSV

BPMN Modeler Trisotech 17.6.2014 14.6.2016



nivoju modeliranja procesov in modeliranja koreografije, - Vključuje diagrama

sodelovanja in pogovora

**Uvoz: BPMN, XPDL, MS

Project, MS Visio in Disco

Izvoz: BPMN , XPDL (2.1, 2.2 in

3.0), BPEL, slikovni formati, MS Visio in

SharePoint Workflow

Junij 2016 http://www.trisotech.com/bpmn-modeler

bpmn.io Camunda in Zalando

Februar 2014 April 2015 Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0 Maj 2016 https://bpmn.io

bxModeller

ENGINEERING

Ingegneria Informatica

- ISUFI University of Salento

26.11.2008 17.7.2009 Odprtokodna *BPMN 1.0 *XPDL 2.0 in 1.0 Maj 2016 http://bxmodeller.sourceforge.net

Ekuar Ekuar / / / / / Maj 2016 http://www.ekuar.com

GenMyModel Axellience 2015 4.3.2016

Zastonjska & Plačljiva s


*BPMN 2.0, UML, RDS,

diagrami zaporedja (angl.

Flow Charts)

*BPMN 2.0 Maj 2016 https://www.genmymodel.com

http://www.ekuar.com/


46



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

Gliffy Online Gliffy, Inc. / /



*BPMN, UML, diagrami

zaporedja (angl. Flow Charts), miselni vzorci

(angl. Mindmaps),

Vennovi diagrami (angl. Venn diagrams),

organizacijski diagrami (angl.

Org Charts), ER diagrami

*Uvoz: MS Visio (VDX in VSDX),

lastniški XML formati GLIFFY, GON in GXML **Izvoz: slikovni formati (PNG in

JPG), SVG, lastniški XML

format GLIFFY

Junij 2016 http://www.gliffy.com

Heflo Venki 1.10.2015 1.5.2016 Zastonjska &

z junijem 2016 plačljiva


nivoju modeliranja

procesov

**Uvoz: BPMN 2.0, XPDL

Izvoz: BPMN 2.0 Maj 2016 https://www.heflo.com

IBM BlueWorks

Live IBM 20.11.201

0 / Plačljiva s


*BPMN 2.0

**Uvoz: BPMN 2.0, XPDL 2.1, VDX

Izvoz: MS PowerPoint, MS Word, MS Excel Process Data,

BPMN 2.0, XPDL 2.1, IBM

WebSphere Business Modeler

Maj 2016 https://www.blueworkslive.com


47



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

XML 7.0 IBM

Business Process

Manager on Cloud

IBM 14.6.2013 11.3.2016 Plačljiva s


*BPMN 2.0 *BPMN 2.0, BPEL 2.0

Maj 2016 http://www-

03.ibm.com/software/products/en/business-process-manager-

cloud

iGrafx Cloud iGrafx, LLC. / 2012

Plačljiva z možnostjo preizkusa

demo verzije

*BPMN 2.0 *XPDL, XML, BPMN 2.0

Maj 2016 http://www.igrafx.com/uk/products/igrafx-cloud

Interstage Business Process Manager

Fujitsu / 2009 Plačljiva s


*BPMN 2.0 *XPDL 2.0, BPEL, WebDAV, Wf-XML

2.0 Maj 2016 http://www.fujitsu.com

IYOPRO Intellivate GmbH 2011 Marec

2016


*BPMN 2.0

*BPMN 2.0, XML

**Uvoz: ni definirano (uvoz

iz datotečnega sistema)

Izvoz: lastniški XML format IYP,

BPMN 2.0 in XML format, slikovni

format, MS Word in HTML

poročilo, RACI matrika in

Maj 2016 https://www.iyopro.com

http://www-03.ibm.com/software/products/en/business-process-manager-cloud




http://www.igrafx.com/uk/products/igrafx-cloud

http://www.igrafx.com/uk/products/igrafx-cloud


48



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

diagram IT sistema

jBPM Red Hat, Inc.

20.11.2013 19.4.2016 Odprtokodna *BPMN 2.0 *BPMN 2.0, XML Maj 2016 http://www.jbpm.org

Lucidchart Lucid

Software Inc.

31.7.2010 Posodobitve dvakrat na mesec



*BPMN 2.0, diagrami

zaporedja, SIPOC diagrami,

ER diagrami, UML,

organizacijski diagrami, Mockups,

Wireframes, miselni vzorci,

vennovi diagrami, Floor plans, krožni

diagrami (angl. Circuit diagrams)

**Uvoz: MS Visio VDX, Gliffy formati (GXML, GLIFFY) in

Omnigraffle (GRAFFLE,

GRAFFLE.ZIP) Izvoz: PDF, PNG, JPEG, MS Visio

VDX, SVG

Maj 2016 https://www.lucidchart.com

Modelworld Essmod 2008 2015 Zastonjska

*BPMN 1.2, UML, Archimate, IDEF in DEMO,

Mockups

**Uvoz: lastniški XML format

MODELWORLD Izvoz: lastniški

XML format MODELWORLD

Maj 2016 http://www.modelworld.nl

https://www.lucidchart.com/


49



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

ProcessMaker Colosa, Inc. 2010 13.10.201

5


*BPMN 2.0

**Uvoz: BPMN 2.0,

lastniška XML formata PMX (za

najnovejšo različico) in PM (za starejše različice)

Izvoz: BPMN, lastniški XML format PMX

Maj 2016 http://www.processmaker.com

ProcessMapper Colosa, Inc. / /



nivoju modeliranja procesov

(analitični nivo), - Vključuje diagram

sodelovanja

**Uvoz: BPMN 2.0 Izvoz: BPMN 2.0, PDF, MS Word

Maj 2016 http://www.processmapper.com

Questetra BPM Suite

Questetra, Inc.

Januar 2009 23.5.2016 Zastonjska &

Plačljiva

*BPMN (ni navedeno katera

različica, po obsegu

elementov verjetno 1.2)

**Uvoz: ni omogočen Izvoz: PNG

Maj 2016 https://www.questetra.com

Signavio Process Editor

Signavio, Inc. 2009

Mesečne posodobit

ve


*BPMN 2.0, EPC, DMN 1.0, ArchiMate 2.1, organizacijski

**Uvoz: BPMN 2.0, XPDL 2.1

Izvoz: lastniški XML format SGX,

Junij 2016 http://www.signavio.com

https://www.questetra.com/


50



Datum prve

različice

Datum zadnje

različice Licenca




Datum dostopa

do spletne rešitve

Spletna stran

diagrami, Value Chain

BPMN 2.0, PNG, SVG, PDF, Drools

Stages Method Park 2002 Marec

2014


*BPMN (ni definirana

različica), EPC, SIPOC, Turtle

*HTML, XML, MS Project

Maj 2016 http://stages.methodpark.com

SYDLE SEED

SYDLE Systems Junij 2012 Julij 2015



*BPMN (ni definirana različica)

**Uvoz/izvoz v preizkusni različici nista omogočena

***Kontakt s proizvajalcem ni bil

uspešen

Junij 2016 http://www.sydle.com/en/bpm


51

S pomočjo svetovnega spleta smo identificirali 25 spletnih rešitev za modeliranje

poslovnih procesov, ki podpirajo BPMN. Iz zgornje tabele (Tabela 4-1) je razvidno, da

večina spletnih rešitev že podpira BPMN 2.0 standard, vendar nismo našli nobene, ki bi

bila na vseh nivojih skladna z njim. Predvsem skladnosti nismo zasledili na nivoju

izvajanja poslovnih procesov, iz česar lahko sklepamo, da se tovrstne spletne rešitve

uporabljajo predvsem za modeliranje, medtem ko je izvedba še vedno realizirana bolj v

namiznih orodjih za celovito upravljanje poslovnih procesov. Ugotovili smo tudi, da mnoge

spletne rešitve podpirajo izmenjavo modelov v BPMN in XPDL formatu, le redke pa v

BPEL. Nekatere otežujejo medobratovalnost med spletnimi rešitvami z definiranjem

lastnih XML formatov ali s popolnim onemogočanjem izmenjave modelov, kar smo

predvideli že s pregledom literature in problem omenili v teoretičnem delu diplomskega

dela (Poglavje 3.5.3).

4.2 Izbor spletnih rešitev

Pri izbiri treh spletnih rešitev, ki jih bomo v nadaljevanju opisali in podrobneje primerjali,

smo postavili zahteve, ki so nam omogočile bolj raznovrsten pregled in zagotovile pogoje

za poglobljeno testiranje. Te zahteve so:

možnost brezplačnega preizkusa spletne rešitve,

preglednost uporabniškega vmesnika,

dostopna dokumentacija

podprta izmenjava modelov v formatu BPMN pri vsaj dvema izbranima spletnima

rešitvama in

objavljen cenik storitev pri vsaj dvema izbranima spletnima rešitvama.

Za večkriterijsko analizo smo izbrali sledeče spletne rešitve za modeliranje poslovnih

procesov:

Signavio Process Editor,

BPMN Modeler in

ADONIS:cloud.

Omenjene spletne rešitve smo izbrali, ker izpolnjujejo vse postavljene zahteve, hkrati pa

nam omogočajo prikaz omejevanja medobratovalnosti med spletnimi rešitvami

(ADONIS:cloud) in učinkovit prikaz sledenja smernicam razvoja spletnih strani (BPMN


52

Modeler). Signavio Process Editor smo izbrali zaradi vključenosti podjetja Signavio v

akademski krog.

Za opis rešitev smo najprej preizkusili testne različice (če jih nismo že prej) in nato

pregledali dokumentacijo na spletni strani ponudnika (za Signavio Process Editor na [27],

za BPMN Modeler [31] in za ADONIS:cloud na [3]) ali znotraj spletne rešitve. Ob

nejasnostih ali manjkajočih podatkih smo se poslužili morebitnih forumov, drugih spletnih

strani, znanstvenih člankov ali kontaktirali ponudnike.

4.2.1 Signavio Process Editor

Podjetje Signavio je leta 2009 predstavilo spletno rešitev Signavio Process Editor, ki

temelji na spletni rešitvi Oryx, katera je bila razvita leta 2006 [23] in izbrana za najboljšo

odprtokodno spletno rešitev za modeliranje poslovnih procesov v BPMN 2.0 [25]. Njen

namen je bil podpirati akademski krog za BPM. Prav tako je leta 2009 Signavio ustanovil

BPM akademsko iniciativo (angl. BPM Academic Initiative) in 11. septembra 2011

prevzelo vodenje zato so takrat nehali vzdrževati Oryx sistem [23]. Signavio redno

nadgrajuje svoja orodja, med njimi tudi spletno rešitev Signavio Process Editor.

Za namene opisa in preizkusa smo se prijavili na 30-dnevno preizkusno različico, ki

zajema funkcionalnosti paketa Corporate Edition. Ob prijavi je bilo potrebno navesti

osebne podatke in podatke, ki se nanašajo na podjetje. Za slednje smo izpolnili podatke

Univerze v Mariboru. Preizkusna različica je vezana na elektronski naslov, kamor smo

prejeli potrditveno elektronsko pošto. Ob kliku na potrditveno povezavo nam je odprlo

spletno stran, kjer smo lahko povabili sodelavce z navedbo njihovih elektronskih naslovov,

ki lahko preko e-sodelovanja skupinsko urejajo poslovni proces. Testno smo odprli še en

elektronski naslov na Gmail računu in ga navedli kot sodelavca, da bi lahko bolje testirali

kriterij »E-sodelovanje med uporabniki«.

4.2.1.1 Opis spletne rešitve

Signavio Process Editor je plačljiva spletna rešitev za modeliranje, analizo in simulacijo

poslovnih procesov prilagojena za skupinsko delo uporabnikov. Ponujena je v treh


53

paketih: Professional Edition, Corporate Edition in Ultimate Edition. Prvi je omejen na tri

uporabnike in ne omogoča lokalne namestitve. Sicer ga je mogoče uporabljati kot:

programsko opremo kot storitev (SaaS), kjer se spletna rešitev nahaja na Signavio

strežnikih, podatki so shranjeni v centralni shrambi, do nje pa dostopamo s

pomočjo podprtih spletnih brskalnikov,

lokalno namestitev (On-premise), kjer spletno rešitev namestimo na zasebni oblak

zato jo sami vzdržujemo in do nje prav tako dostopamo preko spletnega brskalnika

[27][25].

Signavio Process Editor podpira modeliranje v BPMN 2.0 in vključuje diagram

koreografije, diagram pogovora in diagram sodelovanja. Poleg tega je možno modelirati z

nekaterimi drugimi diagramskimi tehnikami, kot so EPC, verige vrednosti (angl. Value

Chains) in organizacijski diagrami (angl. Organization Charts). Pri tem Signavio Process

Editor omogoča verifikacijo BPMN 2.0 in EPC sintakse. Na zahtevo je ponujena tudi

aktivacija UML diagramov uporabe in razrednih diagramov. Za podporo odločanju

uporablja ArchiMate 2.1 diagrame in modeliranje odločitev z DMN 1.0.

Slika 4-1 prikazuje Raziskovalca (angl. Explorer), ki se nam odpre kot prva stran ob

vstopu v spletno rešitev.

V zgornji menijski vrstici lahko na desni strani urejamo nastavitve spletne rešitve,

dostopamo do pomoči in osvežujemo prikaz v primeru sprememb (npr. novega

shranjenega procesa). Na levi strani menijske vrstice se zvrstijo možnosti za ustvarjanje

novih modelov, njihovo urejanje, simuliranje, uvažanje in izvažanje, izdelavo poročil in

možnosti za skupinsko delo.

Na levi strani uporabniškega vmesnika imamo pregled nad direktoriji, kamor lahko

razporejamo svoje procese ali ustvarjamo nove direktorije. Privzeti direktoriji so Skupni

dokumenti (angl. Shared documents), znotraj katerih imamo na voljo tudi izdelane vzorčne

procese, Moji dokumenti (angl. My documents) in Smeti (angl. Trash). Ko se postavimo na

nek direktorij, lahko njegovo vsebino opazujemo na desni oziroma v sredinskem delu

uporabniškega vmesnika. Pogled si lahko prilagodimo v ikone ali v seznam s klikom na

gumb v zgornjem desnem kotu osrednjega dela.

Za prikaz smo ustvarili nov direktorij »Testni modeli«, uvozili BPMN model »e-mail voting«

(slov. elektronsko glasovanje), ustvarili nekaj novih BPMN modelov in komentar v modelu


54

»Document1« ter omogočili skupinski pregled nad modelom »Proces za prikaz

vmesnika«, kar je vidno na sliki spodaj (Slika 4-1). Z oblački so naznanjeni komentarji v

procesu, z modro piko pa skupinski pregled in glede na dodeljene pravice tudi urejanje

modela. Če se postavimo na katerikoli element v direktoriju, lahko v spodnjem delu okna

razširimo pregled nad izbranim elementom in spremljamo spremembe nad njim, ki se tudi

časovno zabeležijo. Ob kliku na spremembo se nam na desni prikažejo podrobnosti

spremembe.

Slika 4-1: Uporabniški vmesnik Signavio Process Editor - Raziskovalec

Ko ustvarimo nov BPMN 2.0 model ali ga uvozimo, se nam odpre nov zavihek v spletnem

brskalniku, ki zajema uporabniški vmesnik za modeliranje. Ta je prikazan na sliki (Slika

4-2). Zgoraj imamo menijsko vrstico z ikonami, na levi je možnost prikaza osnovne ali

razširjene BPMN palete elementov, v sredinskem delu modeliramo, na desni strani pa

lahko razširimo možnosti atributov za proces ali posamezne elemente.

Uporabna funkcionalnost Signavia Process Editor je slovar. Ko je element ustvarjen in

poimenovan, lahko s klikom na gumb ob elementu (Slika 4-2) dodamo ime elementa v

slovar. Ko začnemo vnašati napis za drugi element, nam slovar ponuja možne podobne


55

vnose. Slovar je razdeljen na šest kategorij: organizacijske enote, dokumente, aktivnosti,

dogodke, IT sisteme oziroma artefakte in ostalo.

Slika 4-2: Uporabniški vmesnik za modeliranje Signavio Process Editor

4.2.1.2 Stroški

Kot smo že omenili, je Signavio Process Editor ponujen v treh paketih, ki se razlikujejo po

funkcionalnostih. Vsakega izmed njih je možno uporabljati kot SaaS ali lokalno

namestitev, vendar so na spletni strani ponudnika navedene le cene za SaaS ponudbo, ki

so določene na uporabnika na mesec. Da bi pridobili cene za lokalno namestitev, smo

kontaktirali ponudnika, vendar niso bili pripravljeni razkriti teh informacij.

Tabela 4-2 jasno prikazuje cene posameznega paketa in njegove zmožnosti.

Tabela 4-2: Stroški uporabe spletne rešitve Signavio Process Editor

Funkcionalnosti paketa Professional

Edition Corporate

Edition Ultimate Edition

Modeliranje poslovnih procesov Upravljanje arhitekture organizacije Skupinska shramba za procese za več

uporabnikov


56

Poročila procesov Notranji sistem za nadzor (Internal Control

System, ICS)

Smernice in nasveti za modeliranje Simulacija procesov korak-za-korakom Nastavljiva dokumentacija procesa Stroškovna analiza Modeliranje v več jezikih Uvoz dokumentov Možnost upravljanja pravic za posamezne

uporabnike in varnostnih nastavitev

Vizualizacija atributov Prilagajanje dogovorov in pravil za

modeliranje

Simulacija procesa Odobritev procesnih diagramov Pametni direktoriji za iskanje Cena na uporabnika na mesec 81,95 € 129,95 € 199,95 €

4.2.2 BPMN Modeler

BPMN Modeler je del modularne spletne rešitve Digital Enterprise Suite, ki jo je razvilo

podjetje Trisotech.

Ponudnik omogoča 30-dnevni preizkus spletne rešitve z izključitvijo nekaterih modulov in

funkcionalnosti (kot je simulacija procesa) zato smo po registraciji preizkusne različice

kontaktirali ponudnika za popoln dostop. Po izpolnjenih zahtevah s strani ponudnika za

preverbo identitete in namena preizkusa smo pridobili dostop do vseh modulov in

funkcionalnosti Digital Enterprise Suite. Prijavo smo izvedli z uporabo elektronskega

naslova in gesla, ki smo ju predhodno registrirali za osnovno 30-dnevno preizkusno

različico.


57


Modularna spletna rešitev Digital Enterprise Suite vključuje module:

Discovery Accelerator, s katerim planiramo strategijo poslovanja, tako da

strukturirano odgovorimo na vprašanja kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj, katera se

nanašajo na potek poslovanja,

BPMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne procese skladno z BPMN 2.0

standardom, jih analiziramo in simuliramo,

BPMN Visio Modeler, ki je Microsoft Visio dodatek in ga uporabljamo enako kot

BPMN Modeler,

CMMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne procese po CMMN8 1.1

specifikaciji,

DMN Modeler, s katerim modeliramo poslovne odločitve po DMN9 1.0 specifikaciji,

Insight Analizer, s katerim integriramo, analiziramo in rudarimo kompleksne

digitalne podatke organizacije, jih združujemo v uporabno bazo znanja in na njeni

osnovi optimiziramo poslovne odločitve.

Za namene diplomskega dela smo se osredotočili na modul BPMN Modeler, ki smo ga

vključili večkriterijsko analizo.

Spletno rešitev je mogoče uporabljati kot programsko opremo kot storitev (SaaS) in jo

namestiti na:

javni oblak za samostojnega uporabnika ali za organizacijo in

zasebni oblak kot lokalno namestitev.

Spletna rešitev BPMN Modeler omogoča modeliranje poslovnih procesov in koreografije

skladno z BPMN 2.0 standardom, poleg tega pa vključuje diagram sodelovanja in

pogovora. Pri tem lahko elemente BPMN modela povezujemo z elementi modelov CMMN

in DMN, če imamo dostop do teh modulov.

E-sodelovanje omogoča, da delimo posamezne direktorije sodelavcem s povabilom k

sodelovanju preko elektronskega naslova in določitvijo pravic dostopa - pregled, urejanje

8 Case Management Model and Notation (CMMN) je specifikacija OMG skupine za upravljanje poslovnih primerov. 9 Decision Model And Notation (DMN) je specifikacija OMG skupine za modeliranje poslovnih odločitev.


58

ali lastništvo nad procesom. Znotraj e-sodelovanja je zajeto ustvarjanje novih različic

procesa, ki jim določimo stanje – osnutek, čakanje potrditve ali potrjen proces. Pregled

nad različicami je urejen v Raziskovalcu, kakor je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-3). Do

Raziskovalca dostopamo s klikom na zavihek »File« (slov. Datoteka), ki je prikazan na

naslednji sliki (Slika 4-4). Posamezne različice lahko tudi urejamo.

Slika 4-3: Uporabniški vmesnik BPMN Modeler - Raziskovalec

Posameznim elementom ali samemu procesu lahko dodamo komentar, ki se lahko

nadalje razvija v diskusijo. Element lahko vsebuje več takih komentarjev, ki jih lahko

kasneje tudi urejamo, kar je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-4).

Posameznim elementom lahko določimo atribute za izvedbo analize, dodamo

podrobnejše opise in priponke, ki so lahko URL povezave vključno z YouTube videi,

SlideShare10 predstavitve in datoteke, shranjene v oblačni storitvi OneDrive ali Dropbox.

Za namen prikaza smo na sliki spodaj začetnemu dogodku dodali priponko. Pri uporabi

možnosti animacije procesa (angl. Process Animator), se priponke tudi izvedejo in tako

izboljšajo razumevanje samega procesa. Animacijo procesa lahko delimo tudi z osebami,

ki niso registrirane v BPMN Modeler.

BPMN Modeler omogoča enostavno simulacijo z že določenimi parametri na osnovi treh

vprašanj in kompleksno simulacijo, kjer parametre določimo sami. Omogoča tudi

10 SlideShare je brezplačno spletno središče za ustvarjanje predstavitev. Za uporabo se je potrebno registrirati. Vir: http://www.slideshare.net/

http://www.slideshare.net/


59

validacijo diagrama na osnovi BPMN smernic. Ob izvedbi simulacije ali validacije se nam

prikažejo rezultati v spodnjem delu okna, kot je prikazano na sliki spodaj (Slika 4-4).

Slika 4-4: Uporabniški vmesnik za modeliranje BPMN Modeler

4.2.2.2 Stroški

Trisotech ponuja najem Digital Enterprise Suite za organizacije in za samostojne

uporabnike. Organizacijam ponujajo najem celotne spletne rešitve Digital Enterprise Suite,

opcijsko lahko najamemo le dodatek za BPMN simulacijo. Samostojni uporabniki lahko

najamejo posamezne module in znotraj njih posamezne dodatke. Pri tem najem storitve

za samostojne uporabnike izključuje možnosti za e-sodelovanje. Stroški so objavljeni le za

samostojne uporabnike in se zagotovo razlikujejo od stroškov za najem storitve za

organizacije. Da bi pridobili podatke o stroških najema za organizacije, smo kontaktirali

ponudnika, vendar niso bili pripravljeni razkriti tovrstnih informacij zato te spletne rešitve

nismo vključili v primerjavo stroškov.


60

Trisotech omogoča najem storitev za najmanj eno leto in zaračunava stroške v valuti

ameriških dolarjev. Po enem letu se najem storitve avtomatsko obnovi s predhodnim

opozorilom preko elektronske pošte. V primeru, da storitve ne želimo obnoviti, moramo

vsaj 24 ur pred potekom najema zahtevati prekinitev preko portala za upravljanje lastnega

računa.

Tabela 4-3 prikazuje stroške najema spletne rešitve BPMN Modeler in stroške možnih

dodatkov za samostojnega uporabnika.

Tabela 4-3: Stroški uporabe BPMN Modeler za samostojnega uporabnika

Tip storitve Ime storitve Stroški za eno leto Osnovna storitev Spletna rešitev BPMN Modeler 600 $

Vključeni dodatki

BPMN hitri vodič /

Knjiga BPMN pravil /

Študija primera EU-Rent /

Plačljivi dodatki

BPMN Visio dodatek 60 $

BPMN e-učenje 120 $

BPMN simulacija 360 $

Skupni strošek bi tako znašal 1140 dolarjev. Ker se v diplomskem delu osredotočamo na

spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov, smo iz tabele izključili stroške ostalih

modulov tega ponudnika.

4.2.3 ADONIS:cloud

Na osnovi namiznega orodja ADONIS, katerega prva različica je bila objavljena leta 1995,

je podjetje BOC Group razvilo spletno rešitev ADONIS:cloud. Junija 2014 so izdali prvo

različico, decembra 2014 drugo in julija 2015 tretjo, ki je tudi trenutna v uporabi. To leto

načrtujejo izdajo ADONIS:cloud 4.0 različice.

Na spletni strani ponudnika imamo dva načina preizkusa. Najprej imamo možnost za 10

minut preizkusiti spletno rešitev brez registracije. Ko ta čas poteče, nas ponudnik povabi k

registraciji v 30-dnevno preizkusno različico, ki zajema funkcionalnosti paketa Cirrus.

Enako kot pri ostalih dveh rešitvah moramo vnesti podatke, ki so vezani na elektronski


61

naslov s to razliko, da nam ponudnik ob registraciji ustvari štiri različne račune z

uporabniškimi imeni in gesli. Preko računa za obllikovalce »Designer Account«

dostopamo vseh funkcionalnosti paketa Cirrus, ostale tri račune za bralce »Reader

Account« pa lahko uporabljamo za pregled modelov in deljenje informacij sodelavcem.


ADONIS:cloud je plačljiva spletna rešitev za modeliranje, analiziranje in objavljanje

poslovnih procesov. Ponujen je v Stratus in Cirrus paketu, ki se razlikujeta po

funkcionalnostih. ADONIS:cloud je ponujen kot:

programska oprema kot storitev (SaaS) v javnem oblaku, ki je postavljen na

infrastrukturo kot storitev (IaaS) zunanjega ponudnika CloudSigma,

programska oprema kot storitev (SaaS) v zasebnem oblaku po dogovoru z BOC

Group.

Podatki so shranjeni v centralni shrambi v Švici. Za dostop potrebujemo internetno

povezavo in spletni brskalnik, ki podpira HTML5 tehnologijo.

ADONIS:cloud je podpira BPMN 2.0 standard na nivoju modeliranja procesov in

koreografije, vključuje pa tudi diagrama koreografije in pogovora. Za upravljanje poslovnih

procesov predstavi ADONIS BPMS metodologijo, ki povezuje produkte, procese,

organizacijo in informacijsko tehnologijo. Da bi bili vsi vidiki podprti, priskrbi poleg BPMN

2.0 še dodatne tipe modelov:

model produkta (angl. product model),

mapa podjetja (angl. company map),

model delovnega okolja (angl. working environment model),

model sistema informacijske tehnologije (angl. IT system model),

diagram primera uporabe (angl. use case diagram),

model dokumenta (angl. document model),

model podatkov (angl. data model),

nadzorni bazen (angl. control pool),

bazen tveganja (angl. risk pool),

bazen za nadzor ciljev (angl. control objective pool) in

model analize (angl. analysis model).


62

Slika 4-5 prikazuje uporabniški vmesnik spletne rešitve ADONIS:cloud, ki se nam odpre

pri uporabi računa za oblikovalce. Na skrajni levi strani okna imamo osnovni meni, ki ga

lahko skrijemo s klikom na hamburger meni zgoraj. S klikom na zavihek Raziskovalec

(angl. Explorer) se nam odpre možnost pregleda modelov in objektov, kar pregledujemo v

predelu okna levo od osnovnega menija. V tem predelu lahko ustvarjamo nove modele ali

izberemo obstoječega. V sredinskem delu se nam nato odpre prostor za modeliranje z

paleto BPMN 2.0 elementov. Skrajna desna stran okna se pojavi, če izvedemo validacijo

ali izberemo možnost sodelovanja, kjer ustvarjamo komentarje, katerim lahko pripnemo

datoteke.

Slika 4-5: Uporabniški vmesnik za modeliranje ADONIS:cloud

Na osnovi avtomatsko generiranega URL naslova lahko modele delimo z osebami, ki niso

registrirane v spletno rešitev ADONIS:cloud. URL lahko pripnemo tudi na poljubno spletno

stran znotraj HTML elementa iFrame.

ADONIS:cloud priskrbi tudi REST11 vmesnik, s katerim lahko dostopamo do podatkov

(npr. prikažemo model) znotraj druge aplikacije. Za konfiguracijo nastavitev se lahko

obrnemo na BOC Group.

11 Representational State Transfer (REST) je arhitekturni stil, pri katerem z uporabo HTTP protokola, na katerem tudi temelji svetovni splet, izvajamo klice med aplikacijami za ustvarjanje, posodabljanje, branje in brisanje podatkov. Vir: http://rest.elkstein.org/2008/02/what-is-rest.html

http://rest.elkstein.org/2008/02/what-is-rest.html


63

Z ADONIS:cloud lahko nad modeli in elementi izvedemo validacijo, ki preveri, ali smo

upoštevali smernice modeliranja (npr. naloge naj bi bile poimenovane z glagolom in

samostalnikom, vsak diagram poslovnega procesa naj vsebuje začetni in končni dogodek,

vsi obvezni atributi morajo biti izpolnjeni) in skladno s tem javi napako ali opozorilo. Po

izvedeni validaciji ponudi možnost avtomatskega popravljanja napak.

ADONIS:cloud omogoča grafično primerjavo med dvema modeloma. Kot rezultat

primerjave dobimo vpogled ne samo v izbrisane in dodane grafične elemente in

povezave, ampak tudi v spremenjene vrednosti atributov. Na ta način zlahka pridobimo

pregled nad spremembami med različicami modelov. Rezultati se zabeležijo v tabelo, ki jo

lahko izvozimo kot Excelovo datoteko v XLSX formatu.

Mednarodne organizacije lahko s pridom izkoriščajo funkcijo avtomatskega prevajanja

vsebine modelov. Omogočeni so prevodi v angleški, nemški, francoski, poljski in španski

jezik. V teh jezikih lahko uporabljamo tudi samo spletno storitev ADONIS:cloud.

4.2.3.2 Stroški

BOC Group zaračunava svoje storitve vsake tri mesece glede na mesečno število

uporabnikov. ADONIS:cloud razlikuje med dvema različnima računoma - za oblikovalce in

za bralce. Na spletni strani je objavljen neto cenik le za oblikovalce. Tabela 4-4 prikazuje

razlike med paketoma Stratus in Cirrus za oblikovalce in pripadajoče stroške. Ponujajo

tudi možnost zakupa več računov za bralce. Za Stratus paket je ponujen zakup za 40,00 €

na mesec za 25 uporabnikov. Za Cirrus paket cene za bralce niso navedene.

Tabela 4-4: Stroški uporabe ADONIS:cloud

Funkcionalnosti paketa Stratus Cirrus

Modeliranje poslovnih procesov Iskanje in napredna analiza Skupinska shramba za procese za več uporabnikov Neomejena baza modelov Ogled procesov kot bralec BPMN 2.0 za poslovni svet – popolna BPMS metoda Grafična primerjava procesov


64

Validacija smernic za modeliranje in verifikacija BPMN sintakse Čarovnik za prevajanje Upravljanje dokumentov Grafična analiza in optimizacija Možnost upravljanja pravic za posamezne uporabnike in varnostnih

nastavitev

Funkcionalnosti za e-sodelovanje Različni grafični pregledi za različne stopnje upravljanja Cena na uporabnika na mesec (davek ni vključen) 69,00 € 99,00 €

Cena z 22% davkom 84,18 € 120,78 €


65

5 PRIMERJAVA IZBRANIH SPLETNIH REŠITEV

5.1 Ogrodje praktičnega dela

Večkriterijska analiza je pristop in nabor tehnik, s katero razvrstimo izbrane možnosti od

najbolj do najmanj zaželene na osnovi identificiranih kriterijev. Pri tem se lahko razlikujejo

dosežene zmožnosti posameznih kandidatov in navadno noben od njih ni najboljši v vseh

pogledih [8].

Večkriterijska analiza je sestavljena iz sledečih korakov [8]:

1. Zasnova namena in ciljev večkriterijske analize.

2. Identifikacija kandidatov za primerjavo.

3. Identifikacija kriterijev in podkriterijev ter organizacija v drevesno hierarhično

strukturo.

4. Določitev pričakovane zmogljivosti za posamezen kriterij in opis ter ocenitev

kandidatov.

5. Vrednotenje kriterijev z utežmi, ki prikazujejo pomembnost posameznega za

končno odločitev.

6. Izračun končnega rezultata po kriterijski funkciji za vsakega kandidata.

7. Primerjava rezultatov.

Na tak način večkriterijska analiza priskrbi matrico učinkovitosti (angl. performance

matrix), kjer vsaka vrstica prikazuje kriterij, medtem ko stolpci zajemajo učinkovitost

posameznega kandidata za vsak kriterij. Ocene učinkovitosti so lahko numerične, lahko jih

pa podamo tudi kot dosežen rang na definirani lestvici (npr. od 1 do 3, kjer je 1 najnižja

vrednost in 3 najvišja) [8].

Prepoznali smo primernost tega pristopa za potrditev oziroma ovržbo dveh zastavljenih

hipotez, ki se nanašata na funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja spletnih strani.

Za testiranje preostale hipoteze smo izvedli izračune za najem SaaS storitev v javnih

oblakih za eno leto. Ker smo pri pregledu obstoječih spletnih rešitev ugotovili, da

ponudniki storitev večinoma nimajo objavljenih stroškov za lokalne namestitve v zasebnih

oblakih, smo tovrstni izračun izključili iz primerjave. Da bi bili pridobljeni rezultati bolj


66

strukturirani, smo izračunali stroške v (5.1) za posamezne pakete ponudnikov v primeru

enega, deset in sto uporabnikov. Za lažji opis smo definirali sledeče:

1 uporabnik predstavlja majhno podjetje,

10 uporabnikov predstavlja srednje veliko podjetje in

100 uporabnikov predstavlja veliko podjetje.

V obzir moramo vzeti, da spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov uporablja le

majhen odstotek vseh zaposlenih v organizaciji zato smo opravili izračun za le do 100

uporabnikov.

cutS (5.1)

Tu je: S – skupni stroški paketa na leto (€),

t – čas, ki je konstanta 12 (mesecev),

u – število uporabnikov in

c – cena paketa na mesec (€).

5.1.1 Zasnova večkriterijske analize

Namen izvedbe večkriterijske analize je pridobitev podatkov za potrditev oziroma ovržbo

dveh hipotez, ki se nanašata na primerjavo funkcionalnost in sledenja smernicam razvoja

spletnih strani.

Na osnovi namena smo postavili cilje te analize:

raziskati, v kolikšni meri spletne rešitve izpolnjujejo pričakovane funkcionalnosti in

raziskati, kako dobro spletne rešitve sledijo smernicam razvoja spletnih strani.

Izbrane spletne rešitve za analizo smo že identificirali in predstavili (Podpoglavji 4.1 in

4.2).

Za izvedbo analize smo:

a) postavili in opisali kriterije, katere smo ponekod razdelili na podkriterije za:

funkcionalne zahteve in

sledenje smernicam razvoja spletnih strani.


67

b) ovrednotili posamezne podkriterije z utežmi glede na pomembnost posameznega

v primerjavi z ostalimi,

c) ocenili spletne rešitve s stopnjo implementiranosti posameznih podkriterijev,

d) izračunali utežno vsoto po kriteriiski funkciji (tako za skupen kočni rezultat kot tudi

posamično za kriterije) za vsako spletno rešitev in

e) interpretirali rezultate.

5.1.2 Identifikacija kriterijev in podkriterijev

Skladno s cilji smo postavili kriterije, ki so v primeru funkcionalnosti zasnovani na

lastnostih, ki jih pričakujemo v orodjih za modeliranje poslovnih procesov, v primeru

sledenja smernicam pa seveda na smernicah razvoja spletnih strani. Slika 5-1 prikazuje

drevesno strukturo ciljev in kriterijev.

Slika 5-1: Drevesna struktura ciljev in kriterijev

Da bi bolj nazorno analizirali mnoge funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja

spletnih strani, smo razdelili kriterije na podkriterije, jim določili uteži in preizkusili

implementiranost posameznih podkriterijev v spletnih rešitvah. Da se ne bi zapletali v


68

podrobnosti podkriterijev, smo jih v prikazu drevesne strukture na sliki (Slika 5-1) izpustili

in jih navedli v tabelah v nadaljevanju (Tabela 5-3 in Tabela 5-4). Da bi se izognili

redundanci opisov ocenjevanja, smo obrazložitve ocen strukturirano povzeli v sklopu

primerjave izpolnitve kriterijev med spletnimi rešitvami.

5.1.3 Kriterijska funkcija

Večino identificiranih kriterijev smo razdelili na podkriterije, katere smo ovrednotili z

utežmi. V primeru, da bi bralec ocenil uteži drugače, lahko to enostavno stori in po

postopku ponovno izračuna končni rezultat za spletno rešitev. Tabela 5-1 ponazarja uteži

za kriterije oziroma podkriterije – označili smo ga z 1 v primeru, da je manj pomemben; z

2 v primeru, da je delno pomemben; in s 3 v primeru, da je zelo pomemben.

Tabela 5-1: Uteži za kriterije oziroma podkriterije

Pomembnost Manj pomemben Delno pomemben Zelo pomemben

Utež 1 2 3

Za posamezno spletno rešitev smo preverjali, ali izpolnjuje identificirane podkriterije in v

kolikšni meri so implementirani znotraj posamezne spletne rešitve. S tem smo postavili

varovalo, ki onemogoča, da bi bila spletna rešitev predobro ovrednotena zaradi dobro

implementiranega, vendar manj pomembnega kriterija.

Ker smo ponekod stopnjo implementiranosti lahko šteli, ponekod pa ne, smo jo vrednotili

na dva načina:

kot dosežen rang na lestvici od 0 do 2, kadar stopnje implementiranosti nismo

mogli šteti,

numerično na lestvici od 0 do maksimalne vrednosti, kjer smo stopnjo

implementiranosti lahko šteli.

Tabela 5-2 ponazarja vrednosti za stopnjo implementiranosti posameznega podkriterija,

kjer stopnje implementiranosti nismo mogli šteti – če podkiterij ni izpolnjen, smo stopnjo

implementiranosti ovrednotili z 0; če je stopnja implementiranosti podkriterija sprejemljiva,

smo jo ovrednotili z 1; če je podkriterij dobro implementiran v spletni rešitvi, smo stopnjo

implementiranosti ovrednotili z 2. Zaradi boljšega pregleda, smo pri primerjavi spletnih


69

rešitev uporabili pripadajoče simbole, ki so prav tako ponazorjeni v spodnji tabeli (Tabela

5-2).

Tabela 5-2: Vrednosti za stopnje implementiranosti

Stopnja

implementiranosti Neobstoječa Sprejemljiva Dobra

Vrednost 0 1 2

Simbol

Pridobljene rezultate smo nato normirali na skupno lestvico, da bi pridobili skladne vhodne

podatke v kriterijsko funkcijo.

Za končni rezultat smo za vsako spletno rešitev izračunali utežno vsoto po kriterijski

funkciji v (5.2).

)( vuR (5.2)

Tu je: R – utežna vsota,

u – utež za podkriterije in

v – normirana vrednost stopnje implementiranosti v spletni rešitvi za posamezen

podkriterij.

5.1.4 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za funkcionalnosti spletnih rešitev

Kriterije in podkriterije za primerjavo funkcionalnosti, ki naj bi bile implementirane v

spletnih rešitvah, smo določili glede na lastnosti, ki jih pričakujemo v orodjih za

modeliranje poslovnih procesov. Te lastnosti smo opisali in izpostavili njihovo

pomembnost. Za tem smo posameznim podkriterijem določili uteži. Da bi se čim bolj

približali objektivnemu rezultatu, smo ovrednotili njihovo pomembnost glede na rezultate

anket BPTrends, ki so dostopne na [11][12].

V nadaljevanju smo opisali kriterije za funkcionalnosti spletnih rešitev in jih prikazali v

tabeli (Tabela 5-3Error! Reference source not found.). Pri branju tega poglavja lahko v


70

pripadajoči tabeli (Tabela 5-3Error! Reference source not found.) pod opisi sledite

vsem kriterijem, saj so navedeni v sledečem vrstnem redu:

a) Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom

Da bi se uporabnik hitro in učinkovito spoznal s spletno rešitvijo, mora obstajati

jasna in razčlenjena dokumentacija. Ta se zaradi same spletne zasnove seveda

nahaja na spletu v obliki navodil za uporabo spletne rešitve, forumov in blogov, s

katerimi konstantno raste baza znanja, ki jo gradi celotna interesna skupina. Z

razvojem svetovnega spleta se je razširila možnost izobraževanja preko video

gradiv in spletnih seminarjev. Mnogi ponudniki spletnih rešitev organizirajo tudi

konference na fizičnih lokacijah. Poročilo BPTrends 2016 kaže, da se tretjina

uporabnikov namerava udeležiti izobraževanj in konferenc s strani ponudnika

spletne rešitve zato smo jo označili za delno pomembno. Kadar imajo uporabniki

vseeno težave pri uporabi spletne rešitve, je zelo dobrodošla neposredna pomoč s

strani ponudnika preko elektronske pošte, takojšnjega sporočanja preko

pogovornega okna (angl. Instant Messaging, IM) ali telefona. Dobro zasnovana

dokumentacija je predpogoj, da je spletna rešitev za uporabnika zanimiva. Spletne

rešitve ponujajo tudi že izdelane vzorčne modele, ki so navadno razdeljeni na

vsebinska področja in se lahko uporabijo kot zasnova lastnega procesa.

b) Enostavnost uporabe

V sklopu tega kriterija smo primerjali predvsem različne funkcionalnosti

uporabniškega vmesnika in preverili, kako enostavno lahko uporabnik preizkusi

spletno rešitev.

c) Dokumentiranje diagrama procesa

Za medobratovalnost modelov je pomembno, da jih lahko izvozimo in uvozimo v

pogosto uporabljanih formatih. Med te štejemo splošen BPEL, XPDL in BPMN. V

BPTrends 2011 je izvedena primerjava uporabe XPDL, BPEL, UML in BPMN.

Rezultati so pokazali, da organizacije večinoma uporabljajo BPMN (72%), sledi mu

UML (18%), BPEL (6%) in XPDL (4%). Skladno s podatki smo ovrednotili

pomembnost uvoza in izvoza modela v omenjenih formatih. Seznamu smo dodali

tudi format MS Visio, saj se to namizno grafično modelirno orodje še danes

najpogosteje uporablja za modeliranje procesov, kar je razvidno iz BPTrends

2016. Zaradi tega smo ga označili kot zelo pomembnega.


71

Izvoz modelov za namene izdelave poročil se uporabljajo slikovni, PDF, MS Word

in HTML formati. Ker se modeli uporabljajo za vizualno predstavitev procesa, smo

slikovni format ovrednotili najvišje, PDF in MS Word poročila s točko nižje ter

HTML format najnižje.

Nekatere spletne rešitve omogočajo tiskanje modela ali pripravo PDF dokumenta

za tisk modela. Priprava tiska mora biti prilagojena za velike modele, tako da je

možno model natisniti na eno stran. Omogočen bi moral biti tudi predogled

tiskanja. BPTrends 2012 kaže, da je pomembnost tiskanja procesov nizka zato

smo jo ovrednotili za manj pomembno.

d) Skladnost z BPMN 2.0

Ker je BPMN 2.0 standard na voljo že 5 let, smo želeli pridobiti podatke o nivojih

skladnosti spletnih rešitev z njim. Osredotočili smo se na podrobnejši pregled

skladnosti na nivoju modeliranja procesov oziroma njegovih podnivojev. Pri

spletnih rešitvah nas je zanimalo predvsem modeliranje poslovnih procesov in

njihova analiza zato smo opisni in analitični BPMN označili za zelo pomembna,

medtem ko smo izvedljivi BPMN označili za točko nižje.

Ob kontaktu s ponudniki smo pridobili podatke, da izbrane spletne rešitve niso

skladne z BPMN 2.0 standardom na nivoju izvajanja procesov in BPEL izvajanja

procesov zato pri tema dvema podkriterijema nismo izvedli poglobljene primerjave,

kot smo to storili za nivo modeliranja procesov. Iz tega razloga smo tema dvema

podkriterijema podali kar opisne ocene. Ker se BPEL zelo malo uporablja, smo ta

nivo skladnosti ovrednotili z manj pomembnim. Kot je razvidno iz BPTrends 2016

so tudi organizacije še vedno predvsem osredotočene na modeliranje in analizo

procesov ter manj na samo izvajanje, poleg tega pa se v diplomskem delu

osredotočamo na spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov zato smo nivo

skladnosti izvajanja procesov ocenili z delno pomembnim.

Skladnost na nivoju modeliranja koreografije smo izključili iz primerjave zaradi

kompleksnosti BPMN standarda, saj se ta nanaša na več medsebojno povezanih

področij, ki se raztezajo skozi celoten standard. Ob pregledu literature nismo našli

nobenega koherentnega vira, ki bi natančno povzemal prvine, ki jim mora zadostiti

orodje, da bi bilo skladno na nivoju koreografije. Iz tega razloga smo se omejili le

na pregled ostalih treh nivojev skladnosti.


72

e) Podprti spletni brskalniki

Preverili smo, katere spletne rešitve podpirajo najnovejše spletne brskalnike.

Omejili smo se na najpogosteje uporabljane brskalnike, ki si po statistiki sledijo po

vrstnem redu12: Google Chrome (54,27%), Internet Explorer (15,45%) in Mozilla

Firefox (14,70%). Ker sta Internet Explorer in Mozilla Firefox približno enako

aktualna, smo ju ocenili z enako utežjo. Skladno s temi podatki smo ovrednotili

uteži. Če bodo spletne rešitve podpirale delo v ostalih brskalnikih, ki so zanimivi le

petim odstotkom uporabnikov, smo to navedli v podrobnejšem opisu izbranih

spletnih rešitev.

f) Podpora analizi modela procesa

Ker celotno modeliranje temelji na paradigmi pregleda nad obstoječim procesom in

možnosti analiziranja trenutnih rezultatov učinkovitosti procesa za organizacijo ter

njegovo morebitno izboljšavo, smo različne vidike analize višje vrednotili. Iz

BPTrends 2016 je razvidno, da si organizacije z upravljanjem poslovnih procesov

želijo predvsem zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti (58%) zato smo

ta vidik ocenili kot zelo pomemben. Kot drugi najpomembnejši razlog navajajo

izboljšavo zadovoljstva strank (46%), kar posledično doprinese k temu, da v želijo

izboljšati produkte (ali ustvariti nove) ter svoje upravljanje in odzivnost, kar lahko

naredijo z boljšim izkoristkom virov – tako materialnih kot človeških, kateri pa se

navezujejo na časovni vidik. Zato smo druga dva podkriterija ocenili s točko nižje.

Kot smo omenili le redka orodja omogočajo izvedbo »kaj-če« analiz zato smo to

zmožnost tudi vključili v primerjavo in jo ovrednotili za delno pomembno, saj se

nam zdi uporabna z vidika predvidevanja raznih scenarijev, vendar menimo, da je

temu v veliki meri zagotovljeno z izvedbo »kot-naj-bo« analize.

g) Verifikacija modela procesa

Zaradi neveščosti modelerja se lahko v modelu pojavljajo sintaktične in

semantične napake – prve preverjamo z verifikacijo, druge z validacijo. Medtem ko

semantične napake ne moremo odkriti brez človeškega posredovanja, sintaktične

lahko zato tudi spletne rešitve omogočajo verifikacijo z BPMN 2.0 standardom. Ker

je ta funkcionalnost uporabniku v veliko pomoč, smo jo ovrednotili za zelo

pomembno.

12 Vir: https://www.sitepoint.com/browser-trends-january-2016-12-month-review/

https://www.sitepoint.com/browser-trends-january-2016-12-month-review/


73

h) Sodelovanje med uporabniki

Ker že sama spletna rešitev temelji na uporabi svetovnega spleta, pričakujemo, da

so podprte možnosti e-sodelovanja med ključnimi akterji v procesu. Predpogoj za

to je možnost nastavljanja skupne shrambe zato smo ta podkriterij označili z zelo

pomembnim. Enako pomembna se nam zdi možnost skupinskega modeliranja

nekega procesa ter dodajanje lastnih komentarjev in elementov, ki bi morali biti

vključeni v proces.

Tabela 5-3: Kriteriji za funkcionalnosti

Kriteriji za funkcionalnosti

Podkriteriji za funkcionalnosti Uteži

Uporabniška

dokumentacija in pomoč

uporabnikom

Razčlenjena dokumentacija 3

Video gradiva 1

Pomoč Preko spleta - elektronska pošta, IM 3

Preko telefona ali programa Skype 2

Izobraževanja preko spletnih seminarjev in konferenc 2

Izdelani vzorčni procesni modeli 2

Enostavnost uporabe

Možnost preizkusa spletne rešitve brez

neposrednega kontakta s ponudnikom 3

Uporabniški

vmesnik

Prvi vtis 2

Intuitivna paleta elementov 3

Podpora primi in spusti 3

Možnost izbora naslednjega elementa

znotraj trenutnega 2

Enostavnost pregleda nad modelom –

povečanje/pomanjšanje 2

Označevanje celotnega modela in

posameznih elementov 3

Enostavno kopiranje, lepljenje in

brisanje elementov 2

Pregled nad lastnostmi elementa 3

Hitro dostopen gumb za shranjevanje

različic modelov v oblak 2

Pregled nad različicami modela v

oblaku 2


74

Dokumentiranje diagrama

procesa

Izvoz

modelov

Slikovni format 3

PDF ali MS Word format 2

HTML format 1

BPEL format 1

XPDL format 1

BPMN format 3

Uvoz

modelov

Visio format (VDX in VSDX) 3

XPDL format 1

BPMN format 3

Možnost tiskanja procesa 1

Skladnost z BPMN 2.0

Na nivoju

modeliranja

procesov

Opisni BPMN 3

Analitični BPMN 3

Izvedljivi BPMN 2

Na nivoju izvajanja procesov 2

Na nivoju BPEL izvajanja procesov 1

Podprti spletni brskalniki

Google Chrome različica 51.0.270413 3

Internet Explorer 11.0.2914 2

Mozzila Firefox različica 46.0.115 2

Podpora analizi modela

procesa

Stroškovna analiza 3

Časovna analiza in analiza virov 2

Kaj-če analiza 1

Verifikacija modela procesa 3

E-sodelovanje med

uporabniki

Skupinska shramba za pregled nad procesi 3

Možnost sodelovanja na procesu – komentiranje,

dodajanje elementov v proces 3

13 Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Chrome_release_history 14 Vir: http://internet-explorer-11-windows-7.en.softonic.com/ 15 Vir: https://www.mozilla.org/en-US/firefox/46.0.1/releasenotes/

https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Chrome_release_history

http://internet-explorer-11-windows-7.en.softonic.com/

https://www.mozilla.org/en-US/firefox/46.0.1/releasenotes/


75

5.1.5 Vrednotenje kriterijev in podkriterijev za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Ker smo smernice razvoja spletnih strani opisali že v teoretičnem delu diplomske naloge,

smo v praktičnem delu le navedli kriterije in podkriterije v spodnji tabeli (Tabela 5-4), jih

priredili za spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov in ovrednotili z utežmi po

pomembnosti na enak način kot smo to storili za funkcionalnosti spletnih rešitev. Nekatere

smernice smo izpustili (npr. animacije za galerije slik) v primeru, da niso pomembne za

uporabniški vmesnik spletne rešitve za modeliranje. Uteži smo v tem delu ovrednotili

subjektivno in jim pomembnost določili v primerjavi z ostalimi podkriteriji.

Tabela 5-4: Kriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Kriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Podkriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Uteži

Minimalistična oblika

Intuitivno postavljeni elementi 3

Uravnoteženost elementov 1

Meni vsebine

Animirane ikone 2

Tekstovni napisi 1

Hamburger meni 2

Modularni prikaz funkcionalnosti spletne rešitve 3

Plosko oblikovanje Uporaba ploskega oblikovanja 3

Senčenje elementov 1

Prilagajanje

uporabniškega

vmesnika mobilnim in

tabličnim napravam

Prilagajanje razporeditve vsebine glede na spreminjanje

velikosti okna 3

Drsno pomikanje z miško po prostoru za izdelavo modela 2

Dinamično nalaganje elementov pri brskanju po

dokumentaciji 1

Tipografija Uporabljeni tipi pisave so nemoteči pri modeliranju 2

Uporabljen je le en tip pisave ali so si med seboj podobni 1

Animacija

Med nalaganjem vmesnika za spletno rešitev 3

V menijih 1

Ob prehodu miške nad elementi modela 2


76

5.2 Primerjava funkcionalnosti

V nadaljevanju smo primerjali in komentirali izpolnitev kriterijev funkcionalnosti.

Uporabniška dokumentacija in pomoč uporabnikom

Vse tri spletne rešitve za uporabnika priskrbijo razčlenjeno dokumentacijo, navadno skozi

navodila uporabe spletne rešitve, ki so dostopna na spletni strani ponudnika ali kar znotraj

uporabniškega vmesnika.

Na spletni strani YouTube si lahko ogledamo mnogo poučnih video posnetkov o Signavio

Process Editor, vendar veliko manj o drugih dveh rešitvah. Poleg tega Signavio Process

Editor znotraj uporabniškega vmesnika ponudi hitro dostopen kontaktni obrazec, podatke

o elektronskem naslovu in telefonski številki za pomoč uporabnikom. Drugi dve rešitvi

imata te podatke dostopne na spletni strani, zato smo ju pri pomoči uporabnikom ocenili z

zadovoljivo implementiranostjo.

Podjetje Signavio organizira mnoge dogodke, tako spletne kot tudi na fizičnih lokacijah,

prav tako pa se povezuje s partnerji, ki izvajajo izobraževanja. BPMN Modeler se ponaša

z obsežno bazo brezplačnih člankov, predstavitev in spletnih seminarjev. Za

ADONIS:cloud se je možno udeležiti plačljivega izobraževanja, brezplačnih spletnih

izobraževalnih seminarjev pa BOC Group ne izvaja, zato smo ga ocenili z delno

implementiranostjo.

Signavio Process Editor priskrbi največjo bazo vzorčnih modelov, zato smo ga pri tem

ocenili najboljše. Ostali dve rešitvi smo zaradi veliko manjšega števila vzorčnih modelov

ocenili z zadovoljivo implementiranostjo.

Enostavnost uporabe

ADONIS:cloud edini omogoča preizkus spletne rešitve brez registracije zato smo mu za ta

podkriterij podali najvišjo oceno. Za preizkus drugih dveh rešitev se moramo registrirati,

vendar je to edini kontakt s ponudnikom zato smo ocenili, da je ta podkriterij še vedno

implementiran, a le delno.

Dober prvi vtis uporabniškega vmesnika smo imeli pri spletnima rešitvama Signavio

Process Editor in BPMN Modeler, saj uporabniški vmesnik zastavljen tako, da je takoj

jasno, kje dostopamo do Raziskovalca in urejevalnika modelov. Zaradi razlik med


77

računoma za oblikovalce in bralce pri spletni rešitvi ADONIS:cloud je uporabniški vmesnik

nekoliko bolj zahteven in smo smo imeli nekoliko slabši prvi vtis.

Paleta elementov je najbolje implementirana v Signavio Process Editor, saj omogoča

pregled nad vsemi elementi vključno z razširjenimi pomeni. BPMN Modeler in

ADONIS:cloud omogočata izbor iz osnovnega nabora elementov, ki jim moramo v

lastnostih elementa določiti razširjen pomen (npr. začetni dogodek s sporočilom).

Podpora primi in spusti je slabo implementirana le v ADONIS:cloud, saj element izberemo

iz osnovnega nabora in lahko več istih elementov s kliki na levi gumb miške dodajamo na

površino za modeliranje. Zaradi tega smo mu podali oceno delne implementiranosti. Pri

ostalima dvema rešitvama lahko element s klikom primemo in spustimo na površino za

modeliranje zato smo pri njiju podali oceno dobre implementiranosti.

Signavio Process Editor in BPMN Modeler omogočata izbor naslednjega elementa s

postavitvijo na trenutni element in izbor iz možnosti okrog trenutnega elementa zato smo

jima podali oceno dobre implementiranosti. ADONIS:cloud te možnosti ne implementira.

Vse tri spletne rešitve omogočajo povečevanje in pomanjševanje velikosti modela,

implementirajo gumbe za prilagajanje na standardno velikost (100%) in velikost skladno z

velikostjo modela, tako da je omogočen pregled nad celotnim modelom. Vendar smo

ADONIS:cloud podali najvišjo oceno, saj implementira dodatno okno, kjer imamo ves čas

pregled nad celotnim modelom in se lahko z uporabo tega okna hitreje premikamo po

prostoru za modeliranje.

Vse tri spletne rešitve implementirajo enostavno kopiranje, lepljenje in brisanje elementov,

tako z uporabo spustih menijev kot tudi z uporabo ukazov na tipkovnici (za kopiranje

CTRL+C, za lepljenje CTRL+V in za brisanje gumb Delete). ADONIS:cloud pri tem slabše

implementira to funkcionalnost, saj je lepljenje elementov oteženo, ker moramo kopirati

element in nato izbrati prostor, kamor ga nameravamo prilepiti. Pri drugih dveh rešitvah

naprej kopiramo element in ga prilepimo v prostor za modeliranje, kjer smo postavljeni z

miško, nakar ga lahko premaknemo na ustrezno mesto. Zaradi tega smo pri tej

podfunkcionalnosti ADONIS:cloud ocenili z delno implementiranostjo.

Do lastnosti elementa zlahka dostopamo pri vseh treh spletnih rešitvah. Signavio Process

Editor to možnost implementira v delu okna namenjenem pregledu nad atributi, ostali dve


78

rešitvi pa z desnim klikom miške na element, kjer se pojavi spustni meni, ki vsebuje med

drugim tudi možnost pregleda nad lastnostmi elementa.

V Signavio Process Editor s klikom na gumb »shrani«, shranimo različico procesa.

Pregled nad njimi je implementiran v Raziskovalcu, ker lahko posamezne različice med

seboj tudi grafično primerjamo. BPMN Modeler ima na enak način implementirano

shranjevanje in pregled nad različicami, vendar jih ne moremo grafično primerjati. Pri

spletni rešitvi ADONIS:cloud lahko shranjujemo različice procesa, vendar moramo

ustvariti nov proces in mu določiti novo različico zato smo pri tem to spletno rešitev ocenili

z delno implementiranostjo.

Dokumentiranje diagrama procesa

Skladno s podprtimi formati za uvoz in izvoz modelov smo posamezne spletne rešitve

ocenili z dobro ali neobstoječo implementiranostjo za posamezen format. Pri tiskanju

procesa smo najbolje ocenili BPMN Modeler, saj omogoča nastavitve strani in takojšnje

tiskanje procesa, medtem ko ostali dve rešitvi po nastavitvah tiskanja izvozita proces v

PDF, ki ga lahko nato natisnemo z uporabo programa za branje tovrstnih datotek.

Skladnost z BPMN 2.0

Kot smo že omenili smo ob kontaktu s ponudniki pridobili podatke, da niti ena od rešitev ni

skladna z BPMN standardom na nivoju izvajanja procesov ali BPEL izvajanja procesov,

zato smo jim pri teh nivojih skladnosti podali oceno neobstoječe implementiranosti.

Skladnost na nivoju modeliranja procesov smo želeli podrobneje preveriti zato smo za

vsak podnivo nanizali elemente po BPMN standardu, ki jih mora podpirati spletna rešitev,

da bi jo lahko ponudniki označili za skladno s temi podnivoji. V Prilogi A se nahaja

natančen prikaz primerjave. Medtem ko smo ugotovili, da Signavio Process Editor in

BPMN Modeler implementirata vse zahtevane elemente na vseh treh nivojih, smo pri

rešitvi ADONIS:cloud opazili, da ne implementira razširjenega podprocesa in toka

zaporedja s pogojem. Ker sta ta dva elementa zahtevana za vse tri podnivoje skladnosti,

rešitev ADONIS:cloud ne more trditi, da je skladna z BPMN na nivoju modeliranja

poslovnih procesov.

Ker smo le pri tem podkriteriju stopnjo implementiranosti šteli in hkrati je po določilih

standarda zahtevan celoten nabor gradnikov, da bi lahko spletna rešitev trdila, da je

skladna z BPMN standardom, smo se odločili, da normiramo pridobljene rezultate na


79

lestvico od 0 do 2. Tako smo prvima dvema rešitvama podali oceno dobre

implementiranosti, spletni rešitvi ADONIS:cloud pa neobstoječo. Spletna rešitev namreč

ne more biti delno skladna z BPMN standardom na posameznih nivojih.

Podprti spletni brskalniki

Vse tri spletne rešitve podpirajo uporabo najnovejših različic spletnih brskalnikov Google

Chrome, Internet Explorer in Mozzila Firefox. Ob preizkusu uporabniških vmesnikov v

vseh treh spletnih brskalnikih nismo opazili razlik v prikazu zato smo podali ocene dobre

implementiranosti.

Podpora analizi modela procesa

Vse tri spletne rešitve omogočajo vnos stroškov, časa potrebnega za izvršitev naloge in

dodeljevanje odgovornosti zaposlenim za posamezno nalogo, vendar pa nobena ne

omogoča izvedbo kaj-če analiz. Skladno s tem smo podali ocene.

Verifikacija modela procesa

Verifikacijo modela najbolje implementira spletna rešitev Signavio Process Editor, ki ne

javi samo napak, ampak poda tudi mnogo opozoril za učinkovitejše modeliranje. Iz tega

razloga smo ji podali najvišjo oceno implementiranosti. Ostali dve rešitvi sicer izvedeta

preverbo pravilnosti sintakse modela in upoštevanja smernic modeliranja, vendar to svojo

možnost poimenujeta »validacija« zato predvidevamo, da je preverba manj natančna, saj

bi sicer ponudniki lahko trdili, da spletna rešitev izvede verifikacijo. Skladno s tem smo

jima podali nižjo oceno implementiranosti kot rešitvi Signavio Process Editor. Zavedamo

se, da bi lahko za bolj natančno testiranje verifikacije v model vnesli mnogo različnih vrst

napak in šteli, koliko jih posamezna rešitev najde, vendar smo se pri tem raziskovalnem

vprašanju omejili zaradi obsežnega seznama kriterijev in podkriterijev ter samega

diplomskega dela.

E-sodelovanje med uporabniki

V vseh treh spletnih rešitvah lahko delimo svoje procese z ostalimi uporabniki zato smo

podkriterij skupinske shrambe ocenili z dobro implementiranostjo. Tudi sodelovanje na

procesu je dobro implementirano, vendar pri ADONIS:cloud lahko le komentiramo proces

zato smo ga edinega ocenili z delno implementiranostjo.


80

Tabela 5-5 prikazuje, kako dobro je neka funkcionalnost izpolnjena v posamezni spletni

rešitvi. V glavi tabele smo označili spletne rešitve s pripadajočimi logotipi v sledečem

vrstnem redu: Signavio Process Editor, BPMN Modeler in skrajno desno ADONIS:cloud.

Tabela 5-5: Primerjava spletnih rešitev po funkcionalnostih


Podkriteriji za funkcionalnosti

Uporabniška

dokumentacija in

pomoč

uporabnikom

Razčlenjena dokumentacija

Video gradiva

Pomoč

Preko spleta - elektronska

pošta, IM

Preko telefona ali programa

Skype

Izobraževanja preko spletnih seminarjev in

konferenc

Izdelani vzorčni procesni modeli

Enostavnost

uporabe

Možnost preizkusa spletne rešitve brez

neposrednega kontakta s ponudnikom

Uporabniški

vmesnik

Prvi vtis

Intuitivna paleta elementov

Podpora primi in spusti

Možnost izbora naslednjega

elementa znotraj trenutnega

Enostavnost pregleda nad

modelom –

povečanje/pomanjšanje

Označevanje celotnega

modela in posameznih

elementov

Enostavno kopiranje,

lepljenje in brisanje

elementov

Pregled nad lastnostmi

elementa

Hitro dostopen gumb za


81


Podkriteriji za funkcionalnosti

shranjevanje različic modelov

v oblak

Pregled nad različicami

modela v oblaku

Dokumentiranje

diagrama

procesa

Izvoz

modelov

Slikovni format

Poročilo v PDF ali MS Word

format

HTML format

BPEL format

XPDL format

BPMN format

Uvoz

modelov

Visio format (VDX ali VSDX)

XPDL format

BPMN format

Možnost tiskanja procesa

Skladnost z

BPMN 2.0 na

nivoju

modeliranja

procesov

Na nivoju

modeliranja

procesov

Opisni BPMN 24/24 24/24 23/24

Analitični BPMN 34/34 34/34 33/34

Izvedljivi BPMN 27/27 27/27 25/27

Na nivoju izvajanja procesov

Na nivoju BPEL izvajanja procesov

Podprti spletni

brskalniki

Google Chrome različica 51.0.2704

Internet Explorer 11.0.29

Mozzila Firefox različica 46.0.1

Podpora analizi

modela procesa

Stroškovna analiza

Časovna analiza in analiza virov

Kaj-če analiza

Verifikacija modela procesa

E-sodelovanje

med uporabniki

Skupinska shramba za pregled nad procesi

Možnost sodelovanja na procesu –

komentiranje, dodajanje elementov v proces


82

5.3 Primerjava sledenja smernicam razvoja spletnih strani

V nadaljevanju smo primerjali in komentirali izpolnitev postavljenih kriterijev za smernice

razvoja spletnih strani.

Minimalistična oblika

Pri vseh spletnih rešitvah smo hitro spoznali, kje so postavljeni pomembni elementi v oknu

uporabniškega vmesnika za modeliranje in kako jih uporabljati. Zaradi tega smo ocenili

podkriterij intuitivno postavljenih elementov pri vseh rešitvah kot dobro izpolnjen.

Na slikah uporabniških vmesnikov (Slika 4-2, Slika 4-4 in Slika 4-5) lahko opazujemo,

kako so uravnoteženi elementi v oknu uporabniškega vmesnika. Da bi spletna rešitev

sledila smernicam razvoja spletnih strani, bi pričakovali, da bodo elementi v oknu

uporabniškega vmesnika uravnoteženi oziroma simetrično postavljeni. Medtem ko smo pri

BPMN Modeler-ju opazili, da so elementi v oknu bolj uravnoteženi na levo stran okna,

Signavio Process Editor in ADONIS:cloud ob verifikaciji oziroma validaciji in/ali

komentarjih prikažeta del okna na desni ali spodnji strani uporabniškega vmesnika, kjer je

potrebna večja uravnoteženost in tako bolje upoštevata simetričnost, ki jo predpisujejo

smernice razvoja spletnih strani.

Prav tako lahko opazujemo na slikah meni vsebine, kjer vidimo, da sta tekstovna napisa v

Signavio Proces Editor in BPMN Modeler izpolnjena z logotipom, medtem ko

ADONIS:cloud tega napisa nima. Animirane ikone niso implementirane dobro v izbranih

spletnih rešitvah. Mogoče bi bila ta funkcija tudi moteča pri samem modeliranju. BPMN

Modeler smo pri tem ocenili z zadovoljivo implementiranostjo, saj se med premikanjem

med možnostmi menija ikone obarvajo. Hamburger meni, kot ga uporabljajo sodobne

spletne strani, je implementiran v ADONIS:cloud rešitvi, medtem ko je v Signavio Process

Editor manjkajoč. BPMN Modeler implementira hamburger meni pri elementih modela,

kjer s klikom nanj dostopamo do lastnosti atributov za analizo procesa.

Ker je BPMN Modeler že v osnovi del modularno zasnovane spletne rešitve Digital

Enterprise Suite, smo modularni prikaz pri njem ocenili z dobro. Tudi zavihki v meniju

vsebine dajejo občutek modularnega dostopanja do funkcionalnosti. V ADONIS:cloud je

vstopna stran razdeljena na dva modula – za oblikovalce in za bralce, znotraj

uporabniškega vmesnika pa ne prepoznavamo modularnosti zato smo ga ocenili z


83

zadovoljivo implementiranostjo. Uporabniški vmesnik Signavio Process Editor-ja ni v

nobenem pogledu izpolnil modularnosti uporabniškega vmesnika.

Plosko oblikovanje

Na slikah uporabniških vmesnikov (Slika 4-2, Slika 4-4 in Slika 4-5) lahko opazujemo, da

BPMN Modeler najbolje izpolnjuje smernice ploskega oblikovanja, ostali dve rešitvi pa jo

slabše izpolnjujeta. ADONIS:cloud jo deloma izpolnjuje na vstopni strani v spletno rešitev,

Signavio Process Editor pa jo implementira v pregledovalniku napak in opozoril pri

verifikaciji in dodajanju komentarjev. Pri slednji rešitvi je plosko oblikovanje nekoliko boljše

implementirano v Raziskovalcu, kar lahko opazujemo na sliki (Slika 4-1). Spletne strani

ponudnikov pri tem zelo dobro izpolnjujejo smernice ploskega oblikovanja.

Samo ADONIS:cloud implementira pravo senčenje BPMN elementov, kar lahko

opazujemo na sliki uporabniškega vmesnika (Slika 4-5). Signavio Process Editor BPMN

privzeto obarva naloge z rumeno, vendar ob spremembi barve lahko bolje opazujemo, da

barva pojenja od spodnjega desnega proti zgornjemu levemu kotu, zato smo podali oceno

zadovoljive implementiranosti. BPMN Modeler senčenja ne omogoča.

Prilagajanje uporabniškega vmesnika mobilnim in tabličnim napravam

Vse tri spletne rešitve slabo izpolnjujejo smernico prilagajanja razporeditve vsebine.

Razporeditev je prilagodljiva, vendar ob pomanjšanju pogleda na velikost zaslona mobilne

naprave, se predeli okna uporabniškega vmesnika začnejo prekrivati ali niso vidna, zato

smo vse rešitve pri tem podkriteriju ocenili z delno implementiranostjo.

Pri tem vse rešitve omogočajo drsno pomikanje po prostoru za modeliranje, zato smo

vsem pripisali dobro implementiranost.

Dokumentacija je še vedno predvsem na voljo v PDF formatu ali v zavihku »Pomoč«

znotraj spletne rešitve, ki ne izpolnjuje dinamičnega nalaganja. BPMN Modeler ima pri

tem spletno stran rešitve prilagojeno dinamičnemu nalaganju pri osnovni predstavitvi

BPMN Modelerja, zato smo mu pripisali oceno delne implementiranosti.

Tipografija

Vse tri rešitve uporabljajo enake ali zelo podobne tipe pisave za funkcionalnosti

uporabniškega vmesnika in poimenovanje elementov v modelu, kar lahko opazujemo na

slikah v opisu spletnih rešitev (Slika 4-1, Slika 4-2, Slika 4-3, Slika 4-4, Slika 4-5). Ker


84

obstaja mnogo tipov pisav, nismo podrobno raziskali, katere specifične tipe uporabljajo

posamezne rešitve. Z vizualno primerjavo grafičnih vmesnikov in uporabljenih tipov pisav

smo ocenili, da je tipografija implementirana v skladju s smernicami razvoja spletnih

strani. Pri tem smo opazili, da Signavio Process Editor uporablja deloma plosko

oblikovanje (npr. pri prikazu verifikacije) in deloma star način prikaza (urejevalnik

modelov), ki imata različne tipe pisav, kar zna biti moteče.

Animacija

BPMN Modeler in ADONIS:cloud oba animirata uporabnika z polnečo se črto ali vrtečim

se krogcem med nalaganjem spletne rešitve zato smo ocenili, da je ta smernica dobro

izpolnjena. Signavio Process Editor prav tako poskuša implementirati krogec, vendar se ta

ne vrti, kot bi pričakovali pri animaciji, zato smo jo slabše ocenili.

Zaradi obarvanja ikon ob prehodu miške skozi meni vsebine, smo BPMN Modeler ocenili

z dobro implementiranostjo tega kriterija. ADONIS:cloud animacijo delno implementira na

vstopni strani, vendar je slabše implementirana v meniju vsebine. Signavio Process Editor

animacije v uporabniškem vmesniku ne uporablja.

Ob prehodu miške nad elementi v ADONIS:cloud se nič ne zgodi, pri Signavio Process

Editor in BPMN Modeler pa se prikažejo možnosti za naslednje elemente, na povezavah

se pojavijo tudi točke, kjer jih lahko premikamo. Zaradi tega smo slednji ocenili z

zadovoljivo implementiranostjo.

Tabela 5-6 prikazuje, kako dobro posamezna spletna rešitev sledi smernicam razvoja

spletnih strani. Enako kot pri primerjavi funkcionalnosti smo v glavi tabele označili spletne

rešitve s pripadajočimi logotipi v sledečem vrstnem redu: Signavio Process Editor, BPMN

Modeler in skrajno desno ADONIS:cloud.


85

Tabela 5-6: Primerjava izbranih spletnih rešitev po smernicah razvoja

Kriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Podkriteriji za sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Minimalistična

oblika

Intuitivno postavljeni elementi

Uravnoteženost elementov

Meni vsebine

Animirane ikone

Tekstovni napisi

Hamburger meni

Modularni prikaz funkcionalnosti spletne rešitve

Plosko

oblikovanje

Uporaba ploskega oblikovanja

Senčenje elementov

Prilagajanje

uporabniškega

vmesnika

mobilnim in

tabličnim

napravam

Prilagajanje razporeditve vsebine glede na

spreminjanje velikosti okna

Drsno pomikanje z miško po prostoru za

izdelavo modela

Dinamično nalaganje elementov pri brskanju po

dokumentaciji ali spletnih straneh

Tipografija

Uporabljeni tipi pisave so nemoteči pri

modeliranju

Uporabljen je le en tip pisave ali so si med

seboj podobni

Animacija

Med nalaganjem vmesnika za spletno rešitev

V menijih

Ob prehodu miške nad elementi modela


86

5.4 Primerjava stroškov Tabela 5-7 prikazuje stroške najema spletne storitve. Stroškovni model je zasnovan na

plačaj-sproti paradigmi, vendar nekateri ponudniki zahtevajo najem spletnih rešitev za več

mesecev. Tako ADONIS:cloud zaračunava svoje storitve vsake četrt leta, BPMN Modeler

je možno najeti za najmanj obdobje enega leta, tako za samostojne uporabnike kot za

organizacije, Signavio Process Editor pa se s svojim mesečnim najemom storitve za

poljubno število uporabnikov ponaša z najbolj prilagodljivim stroškovnim modelom.

Medtem ko smo pridobili cene SaaS storitev za spletni rešitvi Signavio Process Editor in

ADONIS:cloud ter izdelali tabelarično primerjavo naraščanja stroškov za majhna, srednja

in velika podjetja, smo za BPMN Modeler smo povzeli le najem oblačne storitve za

majhna podjetja, saj smo imeli dostop le do teh informacij. V primerjavo smo vključili

najem osnovne storitve, kot tudi vseh možnih dodatkov modularne spletne rešitve BPMN

Modeler.

Tabela 5-7: Stroški najema spletne rešitve za obdobje enega leta Stroški posameznih paketov za

uporabnika Število uporabnikov Spletne rešitve in pripadajoči

paketi Cena 1 10 100

Signavio Process Editor

Professional Edition

81,95 €/mesec 983,40 € 9.834,00 € 98.340,00 €

Corporate Edition

129,95 €/mesec 1.559,40 € 15.594,00 € 155.940,00 €

Ultimate Edition

199,95 €/mesec 2.399,40 € 23.994,00 € 239.940,00 €

BPMN Modeler

Za samostojnega

uporabnika

1140 $/leto 1.010,37 € / /

ADONIS:cloud Stratus 84,18

€/mesec 1.010,16 € 10.101,60 € 101.016,00 €

Cirrus 120,78 €/mesec 1.449,36 € 14.493,60 € 144.936,00 €

Predvidevamo, da se stroški najema razlikujejo predvsem zaradi razlik v svojih

zmožnostih, a jih nismo povezali s seznamom kriterijev za funkcionalnosti, saj vanj niso

vključene vse karakteristike, ki bi lahko vplivale na višino stroškov. Namesto tega smo pri

opisu spletnih rešitev le podali stroškovne tabele, da si lahko bralec ogleda s strani

ponudnikov izpostavljene prednosti, ki jih spletna rešitev ponuja. Poleg tega smo postavili

hipotezo, kjer preverjamo »ali« obstajajo razlike v stroških in ne »zakaj« obstajajo zato

menimo, da je tak način primerjave zadovoljiv za testiranje te hipoteze.


87

Ko govorimo o stroških oblačnih storitev na trgu, se moramo zavedati tudi tega, da znajo

ponudniki podati popust oziroma bonus glede na količino uporabnikov in trajanje poslovne

pogodbe. Za lokalne namestitve oblačnih storitev smo pri identifikaciji spletnih storitev

opazili trend, da so le redkokje objavljene cene. Razloge lahko iščemo v tem, da so zaradi

raznolikih pogojev in potreb podjetij cene lokalne namestitve lahko spremenljive.

5.5 Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev

V sklopu praktičnega preizkusa in primerjave spletnih rešitev smo tudi izmenjali datoteko z

uporabo XML sheme BPMN 2.0 standarda.

Kot smo videli že pri primerjavi funkcionalnosti, omogočajo spletne rešitve izmenjavo

procesov v raznih formatih ali pa so te funkcionalnosti omejene. V podrobnejši analizi

kriterijev lahko opazujemo, da Signavio Process Editor in BPMN Modeler omogočata uvoz

in izvoz v različnih formatih, medtem ko ADONIS:cloud ne omogoča izmenjave procesov.

Pri tem ponudnik ADONIS:cloud-a zagotavlja tudi druge rešitve, kot je npr.

ADONIS:Comunity Edition, ki je namizno orodje prilagojeno za e-sodelovanje, omogoča

pa tudi izmenjavo procesov v BPMN 2.0 in drugih formatih. Tabela 5-8 prikazuje možne

formate izmenjave posamezne spletne rešitve. Vse analizirane spletne rešitve podpirajo

tudi izvoze v slikovne formate, MS Word in/ali PDF poročila.

Tabela 5-8: Medobratovalnost med izbranimi spletnimi rešitvami

Format Signavio

Process Editor BPMN Modeler ADONIS:cloud

Uvoz

BPMN 2.0 Da Da Ne

XPDL Da - XPDL 2.1 Da - XPDL 2.1, 2.2 in 3.0 Ne

Visio format Ne Da Ne

BPEL format Ne Ne Ne

Izvoz

BPMN 2.0 Da Da Ne

XPDL Ne Da - XPDL 2.1, 2.2 in 3.0 Ne

Visio format Ne Da Ne

BPEL format Ne Da Ne

Na razpolago je veliko vzorčnih primerov, katere lahko organizacije izkoristijo za hitrejšo

posvojitev BPM področja. Mi smo kljub vsemu proces izbrali iz objavljenih primerov na


88

OMG spletni strani, da bi ohranjali sintaktično kakovost procesa. Pri tem je zanimivo, da

so XML sheme nekaterih objavljenih procesov priskrbljene s strani ponudnika Trisotech, ki

je razvil BPMN Modeler.

Slika 5-2 prikazuje medobratovalnost spletnih rešitev. Med spletnima rešitvama Sigrnavio

Process Editor in BPMN Modeler lahko izmenjujemo datoteke v XPDL in BPMN formatu.

Pri tem smo omejeni na različico XPDL 2.1, saj Signavio Process Editor ne podpira

novejših. ADONIS:cloud edini med izbranimi rešitvami ne omogoča izmenjave datotek,

čeprav smo ob kontaktu s ponudnikom pridobili informacijo, da podpira BPMN DI. Iz tega

razloga smo testirali medobratovalnost le med Signavio Process Editor in BPMN Modeler.

Slika 5-2: Medobratovalnost izbranih spletnih rešitev

Pri praktičnem preizkusu smo izmenjali BPMN proces Nobelova nagrada, kar

obravnavamo v nadaljevanju.

5.5.1 Uvoz in izvoz procesa

Modele smo izmenjali po sledečih korakih.

1. Najprej smo OMG proces uvozili v BPMN 2.0 formatu v obe spletni rešitvi.

2. Nato smo izvozili OMG proces iz Signavio Process Modeler, ga shranili na lokalni

trdi disk in ga uvozili v BPMN Modeler.

3. Prejšnji korak smo izvedli tudi v obratni smeri, še vedno pa z OMG procesom.

Slika 5-3 prikazuje del uporabniškega vmesnika Signavio Process Editor, ki je namenjen

uvozu in izvozu datotek. Slika 5-4 prikazuje to za spletno rešitev BPMN Modeler.


89

Slika 5-3: Uvoz/izvoz Signavio Process Editor

Slika 5-4: Uvoz/izvoz BPMN Modeler

Slika 5-5 prikazuje rezultate izmenjanega BPMN formata za proces »Nobelova nagrada«.

Uvoz BPMN formata v Signavio Process Editor, ki smo ga predhodno izvozili iz BPMN

Modeler-ja, je bil izveden uspešno. Opazujemo lahko, da je ponekod prišlo do prekrivanja

napisov in da so nekateri podatkovni tokovi zamaknjeni, vendar je model še vedno

pravilno povezan. Največja napaka, ki je vidna na prikazanem izmenjanem diagramu je

pretvorba podprocesa v navadno nalogo. Pri tem je bil podproces v Raziskovalcu

Signavio Process Editor-ja uvožen v drugo datoteko.

V obratni smeri, uvoz predhodno izvoženega BPMN formata iz Signavio Process Editor-ja

v BPMN Modeler ni bil uspešen. Namesto uvoženega procesa je prostor za modeliranje

ostal prazen, odprl se je pregledovalnik za napake, kjer je javilo 9 napak, ki se nanašajo

na manjkajoče atribute, konflikte med identifikatorji in napačno referenciran element.

Testno smo na enak način uvozili še dva OMG procesa: »Dostava pice« in »Rezervacija

potovanja«. Vsi elementi modelov so bili pravilno uvoženi in izvoženi v obe smeri, a smo

zopet lahko opazili prekrivanje nekaterih napisov. Ker ni bilo napak, nismo slikovno

prikazali izmenjave za ta dva procesa.


90

Slika 5-5: Izmenjava modela procesa "Nobelova nagrada"


91

6 REZULTATI

V tem poglavju smo povzeli rezultate. Opomnimo se, da smo pri preizkusu spletnih rešitev

imeli na razpolago:

Corporate Edition paket za spletno rešitev Signavio Process Editor,

popolno modularno spletno rešitev Digital Enterprise Suite za spletno rešitev

BPMN Modeler,

Cirrus paket za spletno rešitev ADONIS:cloud.

Iz tega razloga rezultatov primerjave funkcionalnosti ne moremo posplošiti za posamezne

spletne rešitve, ampak so ti specifični za preizkušene različice. Pri sledenju smernicam

razvoja spletnih strani lahko predvidevamo, da je spletna rešitev v kateremkoli paketu

zasnovana na isti osnovi zato lahko te rezultate posplošimo na posamezne spletne

rešitve. Za primerjavo funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja spletnih strani smo

izračunali utežno vsoto po kriterijski funkciji za posamezen kriterij in skupen rezultat. Da bi

bolj učinkovito zajeli rezultate, smo jih na tak način tudi prikazali.

Za primerjavo stroškov smo prikazali naraščanje stroškov glede na število uporabnikov

posameznih paketov, pri čemer smo izključili primerjavo za spletno rešitev BPMN

Modeler, saj od ponudnika nismo uspeli pridobiti stroškovne tabele.

6.1 Funkcionalnosti spletnih rešitev

Slika 6-1 grafično prikazuje rezultate primerjave funkcionalnosti med preizkušenimi

spletnimi rešitvami. Presenetljivo smo pri skupni utežni vsoti dobili skoraj enak rezultat za

spletni rešitvi Signavio Process Editor in BPMN Modeler, ADONIS:cloud pa se je nekoliko

slabše izkazal.

Na sliki (Slika 6-1) lahko opazujemo, da so spletne rešitve dosegle enak rezultat pri

podprtih spletnih brskalnikih in podpori analizi modela procesa. Pri dokumentaciji in

pomoči uporabnikom ter enostavnosti uporabe se je Signavio Process Editor izkazal za

najboljšega, BPMN Modeler za nekoliko slabšega in ADONIS:cloud za najslabšega. Kot

najboljši se je Signavio Process Editor izkazal tudi pri preverjanju pravilnosti modela, saj

omogoča verifikacijo, medtem ko drugi dve rešitvi poimenujeta to svojo zmožnost


92

»validacija«. Pri dokumentiranju procesa je daleč najvišji rezultat dosegla spletna rešitev

BPMN Modeler, saj omogoča uvoz in izvoz v mnogih formatih. Najslabše se je pri tem

izkazala rešitev ADONIS:cloud, ki onemogoča izmenljivost modelov med rešitvami in

ponuja le izvoz poročil. Pri natančnejši preverbi skladnosti na nivoju modeliranja procesov

smo ugotovili, da ADONIS:cloud tudi ne podpira dveh gradnikov, ki sta zahtevana za vse

tri podnivoje, kar je povzročilo, da pri tem kriteriju ni dosegel nobene točke. Drugi dve

rešitvi implementirata vse zahtevane elemente za skladnost na nivoju modeliranja

procesov zato sta tu dosegli enak rezultat. E-sodelovanje med uporabniki je enako dobro

realizirano v Signavio Process Editor in BPMN Modeler, nekoliko slabše pa v

ADONIS:cloud.

Slika 6-1: Rezultati primerjave funkcionalnosti

Čeprav si Signavio Process Editor in BPMN Modeler delita skoraj enako utežno vsoto pri

skupnem rezultatu primerjave funkcionalnosti, se moramo zavedati, da je Signavio

Process Editor v skoraj vseh primerih ali boljše ali enako ocenjen kot BPMN Modeler.

Velika razlika v utežni vsoti dokumentiranja procesa je povzročila, da sta ti dve spletni

rešitvi dosegli enak rezultat. Z izjemo možnosti uvoza in izvoza različnih formatov lahko

Signavio Process Editor označimo za najboljšo spletno rešitev pri implementaciji

funkcionalnosti.


93

6.2 Sledenje smernicam razvoja spletnih strani

Slika 6-2 grafično prikazuje rezultate primerjave sledenja smernicam razvoja spletnih

strani med spletnimi rešitvami. Skupni rezultat utežne vsote kaže, da smernicam razvoja

spletnih strani najbolje sledi spletna rešitev BPMN Modeler, kot druga se je uvrstila

rešitev ADONIS:cloud, najslabše ocenjena pa je Signavio Process Editor.

Na sliki (Slika 6-2) lahko opazujemo, da je BPMN Modeler pravzaprav najbolje ocenjen pri

skoraj vseh kriterijih z izjemo tipografije, kjer si deli rezultat s spletno rešitvijo

ADONIS:cloud. Slednja je pri skoraj vseh kriterijih druga najboljša z izjemo prilagajanja

uporabniškega vmesnika mobilnim in tabličnim napravam, kjer si rezultat deli s spletno

rešitvijo Signavio Process Editor.

Slika 6-2: Rezultati primerjave sledenja smernicam razvoja spletnih strani

Pri sledenju smernicam razvoja spletnih strani je torej najboljša spletna rešitev BPMN

Modeler, kateri zapovrstjo sledita ADONIS:cloud in Signavio Process Editor.


94

6.3 Stroški najema spletne storitve za obdobje enega leta

Slika 6-3 prikazuje naraščanje stroškov najema spletne rešitve za obdobje enega leta.

Primerjali smo Signavio Process Editor in ADONIS:cloud pakete. Spomnimo se, da so

paketi Professional, Corporate in Ultimate Edtiion od prve, Stratus in Cirrus pa od druge

spletne rešitve. Za BPMN Modeler smo pridobili le ceno za najem SaaS storitve za enega

uporabnika, zato se nam ni zdelo smiselno, da prikažemo naraščanje stroškov za do sto

uporabnikov, saj so ti gotovo drugačni.

Slika 6-3: Graf naraščanja stroškov za podjetja pri najemu SaaS storitev

Na grafu (Slika 6-3) lahko opazujemo, da so stroški Professional Edition paketa le

nekoliko nižji od Stratus paketa. Podobne stroške lahko pričakujemo tudi pri Corporate

Edition in Cirrus. Najdražji paket med primerjanimi rešitvami je celotna SaaS ponudba

Signavia v paketu Ultimate Edition.


95

7 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo predstavili osnove računalništva v oblaku in modeliranje

poslovnih procesov. Predstavili smo različna orodja za upravljanje poslovnih procesov in

se osredotočili na spletne rešitve za modeliranje, ki podpirajo BPMN. Identificirali smo več

spletnih rešitev in jih med seboj primerjali po osnovnih lastnostih.

V tej fazi smo ugotovili, da večina spletnih rešitev, ki smo jih identificirali, že podpira

BPMN 2.0 standard, vendar nismo našli nobene, ki bi bila na vseh nivojih skladna z njim.

Predvsem skladnosti nismo zasledili na nivoju izvajanja poslovnih procesov, kar pomeni,

da se tovrstne spletne rešitve uporabljajo predvsem za modeliranje, medtem ko je izvedba

še vedno realizirana bolj v namiznih orodjih za celovito upravljanje poslovnih procesov.

Ugotovili smo tudi, da mnoge rešitve podpirajo izmenjavo modelov v BPMN in XPDL

formatu, le redke pa v BPEL. Nekatere otežujejo medobratovalnost med spletnimi

rešitvami z definiranjem lastnih XML formatov ali s popolnim onemogočanjem izmenjave

modelov. To smo lahko opazovali pri spletni rešitvi ADONIS:cloud, ki omogoča le izvoz

poročil.

Med vsemi identificiranimi spletnimi rešitvami smo izbrali tri, katere smo podrobneje

opisali, preizkusili testne različice, jih analizirali in med seboj primerjali po večkriterijski

analizi, ki nam je služila za potrditev oziroma ovržbo dveh hipotez, ki sta se nanašali na

funkcionalnosti in sledenje smernicam razvoja spletnih strani. Tretjo hipotezo smo

dokazali na osnovi tabelarične in grafične primerjave naraščanja stroškov glede na število

uporabnikov.

Tabela 7-1 prikazuje na začetku postavljene hipoteze, končni rezultat in opombe k

rezultatu. Ker smo primerjali le tri spletne rešitve, rezultatov ne moremo posploševati na

vse obstoječe, ki se trenutno nahajajo na trgu.


96

Tabela 7-1: Rezultati hipotez

Hipoteza Rezultat Opomba Hipoteza 1: Obstajajo razlike v funkcionalnostih izbranih spletnih rešitev za modeliranje poslovnih

procesov.

Potrjena

Medtem ko smo ugotovili, da obstajajo razlike v funkcionalnostih v izbranih spletnih rešitvah, sta Signavio Process

Editor in BPMN Modeler dosegla skoraj enak končni rezultat (Slika 6-1).

Hipoteza 2: Stroški uporabe izbranih spletnih rešitev za

modeliranje poslovnih procesov se razlikujejo.

Potrjena

Ugotovili smo, da se stroški uporabe

izbranih spletnih rešitev med seboj

razlikujejo, a so si pri nekaterih paketih podobni (Slika 6-3).

Hipoteza 3: Spletne rešitve za

modeliranje poslovnih procesov sledijo smernicam razvoja spletnih strani.

Potrjena

Ugotovili smo, da izbrane spletne rešitve večinoma sledijo smernicam razvoja spletnih strani (Slika 6-2), saj izpolnjujejo mnogo prvin, ki jih vsebujejo sodobne spletne strani.

V diplomskem delu smo podrobno opisali tudi BPMN meta-model in izvedli izmenjavo treh

različnih modelov, ki smo jih pridobili z OMG spletne strani. Ker ena izmed rešitev ni

omogočala izmenjave, smo modele uvozili in izvozili le med dvema spletnima rešitvama.

Dva modela sta bila izmenjana brez napak, enega pa nismo mogli izmenjati v obe smeri.

Glede na to lahko sklepamo, da je BPMN kot format izmenjave kar učinkovit.

Tabela 7-2 prikazuje na začetku postavljene cilje in obrazložitev, v katerih poglavjih je bil

posamezen cilj dosežen ter kako.

Tabela 7-2: Rezultati ciljev

Cilj Rezultat Opomba Cilj 1: Predstavitev notacije in meta-modela BPMN.

Dosežen

Cilj smo dosegli v poglavju 3.5 in 3.7, kjer smo opisali BPMN kot notacijo in BPMN kot format izmenjave ter podrobno spoznali BPMN DI meta-model.

Cilj 2: Predstavitev osnov računalništva v oblaku.

Dosežen

Cilj smo dosegli v poglavju 2, kjer smo predstavili storitvene in namestitvene modele računalniških oblakov ter prednosti in slabosti računalništva v

oblaku.


97

Cilj 3: Predstavitev rešitev za

modeliranje poslovnih procesov.

Dosežen

Cilj smo dosegli v poglavju 3.3 in 4, kjer smo opisali vrste orodij za upravljanje poslovnih procesov in se poglobili v spletne rešitve za modeliranje.

Cilj 4: Identifikacija in analiza spletnih rešitev za modeliranje

poslovnih procesov.

Dosežen

Cilj smo dosegli v poglavju 4.1 in 4.2, kjer smo identificirali 25 spletnih rešitev

za modeliranje poslovnih procesov v BPMN in izbrali tri, ki smo jih v opisu analizirali.

Cilj 5: Preizkus in primerjava izbranih spletnih rešitev za

modeliranje poslovnih procesov.

Dosežen

Cilj smo dosegli v poglavju 5, kjer smo primerjali tri izbrane spletne rešitve po

funkcionalnostih, stroških in sledenju

smernicam razvoja spletnih strani. Deloma smo spletne rešitve preizkusili že med opisom v poglavju 4.2 in nato izvedli poglobljen preizkus v poglavju 5.5 z uvozom in izvozom procesa med spletnimi rešitvami.

Med izvedbo raziskave smo prišli do nekaterih dodatnih omejitev. V preverbo skladnosti z

BPMN standardom nismo vključili nivoja modeliranja koreografije zaradi kompleksnosti

standarda. Pri preverjanju medobratovalnosti smo preverili le, če spletne rešitve

omogočajo izmenjavo in v katerih formatih, nismo pa modela izmenjali med različnimi

formati. Zavedamo se tudi, da bi lahko bila raziskava bolj natančna, če bi vsakemu

podkriteriju določili lastne zaloge vrednosti, vendar smo se pri tem omejili zaradi

obsežnega seznama podkriterijev. Prav tako bi lahko stroške povezali s funkcionalnostmi,

vendar bi moral biti seznam celo daljši, da bi bila takšna primerjava smiselna, zato smo se

odločili, da le primerjamo cene najema storitve posameznih paketov izbranih spletnih

rešitev.

Diplomsko delo je uporabno za podjetja, ki želijo z relativno nizkim kapitalom uvesti

dokumentiranje in izboljšavo poslovnih procesov, kot tudi za tista, ki uporabljajo namizna

orodja za BPM in razmišljajo o zmanjševanju stroškov za obstoječ sistem zajemanja

procesov v podjetju ter imajo slab izkoristek izvajanja poslovnih procesov s tovrstnimi

orodji.


98

7.1 Predlogi za nadaljnje delo

V diplomskem delu smo se omejili na spletne rešitve, ki podpirajo modeliranje v BPMN.

Za nadaljnje delo bi lahko raziskavo razširili na več identificiranih spletnih rešitev, jih

primerjali po pripravljeni večkriterijski analizi in tako pridobili podatke, ki bi jih lahko bolje

posplošili za obstoječe spletne rešitve na trgu. Lahko bi tudi izvedli primerjavo spletnih

rešitev, ki so namenjene simulaciji poslovnih procesov ali modeliranju v drugih pogosto

uporabljenih diagramskih tehnikah, kot je na primer UML.

Zaradi namestitve v oblaku bi lahko raziskali, koliko ponudnikov spletnih rešitev namešča

svoje SaaS storitve na PaaS in/ali IaaS storitvene modele zunanjih ponudnikov. Ker je

varnost pereč problem pri računalništvu v oblaku, bi lahko raziskali tudi varnostne

protokole, ki jih uporabljajo spletne rešitve za modeliranje poslovnih procesov.


99

8 VIRI [1] Antonopoulos, N., Gillam, L. Cloud computing: principles, systems and applications.

London: New York: Springer, 2010.

[2] Arif, M. A history of cloud computing. 2009. Dostopno na:

http://www.computerweekly.com/feature/A-history-of-cloud-computing [19. 6. 2016].

[3] Boc Group. ADONIS:cloud. Dostopno na: https://us.boc-group.com/adoniscloud/ [28.

8. 2016].

[4] BPMN. 2015. Dostopno na: https://www.questetra.com/glossary/bpmn/ [28. 8. 2016]. [5] BPMN v2.0. Business Process Model and Notation, Version 2.0. Object Management

Group Inc., 2011. Dostopno na: http://www.omg.org/spec/BPMN/2.0/PDF/ [28. 8.

2016].

[6] Cao, J., Cousins, C., Zieba, K. Web design book of trends 2015-2016. UXPin Inc.

Dostopno na: https://www.uxpin.com/studio/ebooks/web-ui-design-trends-2015-2016/

[6. 5. 2016]. [7] Damij, N. Management poslovnih procesov: modeliranje, simuliranje, inovacija in

izboljšanje. Ljubljana: Vega, 2009.

[8] Department for Communities and Local Government. Multi-criteria analysis: a manual.

Wetherby: Communities and Local Government Publications, 2009. Dostopno na:

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/191506/

Mult-crisis_analysis_a_manual.pdf [28. 8. 2016]. [9] Dumas, M. Fundamentals of business process management, 1. New York: Springer,

2013. [10] Fischer, L., Silver, B. BPMN 2.0 handbook: methods, concepts, case studies and

standards in business process management notation. Lighthouse Point, Fla: Future

Strategies Inc., 2011. [11] Harmon, P. The State of Business Process Management 2016. Business Process

Trends, 2016. Dostopno na: http://www.bptrends.com/bpt/wp-content/uploads/2015-

BPT-Survey-Report.pdf [28. 8. 2016]. [12] Harmon, P., Wolf, C. Business Process Centers of Excellence Survey. Business

Process Trends, 2012. Dostopno na: http://www.bptrends.com/bpt/wp-

content/surveys/2012-BPTrends-CoE-Survey-3.pdf [30. 5. 2016]. [13] Havey, M. Essential Business Process Modeling, 1. Sebastopol: O’Reilly Media, Inc.,

2009. Dostopno na: http://public.eblib.com/choice/publicfullrecord.aspx?p=443338 [28.

8. 2016].

http://www.computerweekly.com/feature/A-history-of-cloud-computing

https://us.boc-group.com/adoniscloud/

https://www.questetra.com/glossary/bpmn/

http://www.omg.org/spec/BPMN/2.0/PDF/

https://www.uxpin.com/studio/ebooks/web-ui-design-trends-2015-2016/

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/191506/Mult-crisis_analysis_a_manual.pdf

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/191506/Mult-crisis_analysis_a_manual.pdf

http://www.bptrends.com/bpt/wp-content/uploads/2015-BPT-Survey-Report.pdf

http://www.bptrends.com/bpt/wp-content/uploads/2015-BPT-Survey-Report.pdf

http://www.bptrends.com/bpt/wp-content/surveys/2012-BPTrends-CoE-Survey-3.pdf

http://www.bptrends.com/bpt/wp-content/surveys/2012-BPTrends-CoE-Survey-3.pdf

http://public.eblib.com/choice/publicfullrecord.aspx?p=443338


100

[14] Jayaprakash R. Cloud Computing: Benefits and Challenges. 2014. Dostopno na:

http://transformcustomers.com/cloud-computing-benefits-and-challenges/ [28. 8.

2016]. [15] Kovačič, A., Bosilj-Vukšić, V. Management poslovnih procesov: prenova in

informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana: GV založba, 2005.

[16] Kovačič, A., Jaklič, J., Indihar Štemberger, M., Groznik, A. Prenova in informatizacija

poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.

[17] Marks, E. A. Executive’s guide to cloud computing. Hoboken, New Jersey: John Wiley

& Sons, Inc., 2010. [18] Mivšek, J., Rozman, T. Modeliranje in izvajanje poslovnih procesov v spletnem okolju.

2007. Dostopno na:

https://www.researchgate.net/publication/280521244_Modeliranje_in_izvajanje_poslov

nih_procesov_v_spletnem_okolju [28. 8. 2016].

[19] Modeli računalništva v oblaku. Dostopno na:

http://www.geministyle.si/print/racunalnistvo/splosno/racunalnistvo-v-oblaku-4.html [3.

6. 2015].

[20] MOF v2.5. OMG Meta Object Facility (MOF) Core Specification, Version 2.5. Object

Management Group Inc., 2015. Dostopno na: http://www.omg.org/spec/MOF/2.5/PDF/

[28. 8. 2016]. [21] NIST Special Publication 800-145. The NIST Definition of Cloud Computing. NIST,

Gaithersburg, 2011. Dostopno na:

http://nvlpubs.nist.gov/nistpubs/Legacy/SP/nistspecialpublication800-145.pdf [28. 8.

2016].

[22] Object Management Group Inc., MDA - The Architecture Of Choice For A Changing

World. 2016. Dostopno na: http://www.omg.org/mda/ [23. 4. 2016].

[23] The Oryx Project. Dostopno na: http://oryx-project.org/Oryx [28. 8. 2016].

[24] Polančič, G., Jošt, G. The impact of the representatives of three types od process

modeling tools on modeler’s perceptions and performance. Journal of Software:

Evolution and Process, 28, (2016), 1, str. 27-56.

[25] Polančič, G., Jošt, G. Analiza upravljanja poslovnih procesov z BPMN 2.0. Uporabna

informatika, 20, (2012), 3, str. 153-163.

[26] Shaphiro, R. BPMN Diagram Interchange, BPMN DI Schema and Meta-model

Baseline Proposal. Dostopno na: http://www.omgwiki.org/bpmn2.0-

ftf/lib/exe/fetch.php?id=public%3Asub-

teams%3Adiagram_interchange&cache=cache&media=public:sub-

teams:bpmn_di_schema_and_meta-model_proposal.ppt [28. 8. 2016].

http://transformcustomers.com/cloud-computing-benefits-and-challenges/

https://www.researchgate.net/publication/280521244_Modeliranje_in_izvajanje_poslovnih_procesov_v_spletnem_okolju

https://www.researchgate.net/publication/280521244_Modeliranje_in_izvajanje_poslovnih_procesov_v_spletnem_okolju

http://www.geministyle.si/print/racunalnistvo/splosno/racunalnistvo-v-oblaku-4.html

http://www.omg.org/spec/MOF/2.5/PDF/

http://nvlpubs.nist.gov/nistpubs/Legacy/SP/nistspecialpublication800-145.pdf

http://www.omg.org/mda/

http://oryx-project.org/Oryx

http://www.omgwiki.org/bpmn2.0-ftf/lib/exe/fetch.php?id=public%3Asub-teams%3Adiagram_interchange&cache=cache&media=public:sub-teams:bpmn_di_schema_and_meta-model_proposal.ppt





101

[27] Signavio Inc. Signavio Process Editor. Dostopno na: http://www.signavio.com/

[28.8.2016]. [28] Silver, B. BPM and cloud computing. BPMS Watch, Independent Expertise in BPM,

2009. Dostopno na: http://www.brsilver.com/wp-content/bpm-and-cloud-computing-

90427.pdf [3. 6. 2016]. [29] Silver, B. BPMN method and style. Aptos, CA: Cody-Cassidy Pr, 2009.

[30] Siya, C. Cloud Computing Service Models: SaaS, PaaS and IaaS. Dostopno na:

http://www.finoit.com/blog/cloud-computing-service-models/ [5. 6. 2015].

[31] Trisotech. BPMN Modeler. Dostopno na: http://www.trisotech.com/ [28. 8. 2016]. [32] Velte, A. T., Velte, T. J., Elsenpeter, R. C. Cloud computing: a practical approach.

New York: McGraw-Hill, 2010.

[33] WFMC-TC-1025. Workflow Management Coalition Workflow Standard, Process

Definition Interface -- XML Process Definition Language. The Workflow Management

Coalition, 2012. Dostopno na: http://www.xpdl.org/standards/xpdl-

2.2/XPDL%202.2%20(2012-08-30).pdf [28. 8. 2016].

http://www.signavio.com/

http://www.brsilver.com/wp-content/bpm-and-cloud-computing-90427.pdf

http://www.brsilver.com/wp-content/bpm-and-cloud-computing-90427.pdf

http://www.finoit.com/blog/cloud-computing-service-models/

http://www.trisotech.com/

http://www.xpdl.org/standards/xpdl-2.2/XPDL%202.2%20(2012-08-30).pdf

http://www.xpdl.org/standards/xpdl-2.2/XPDL%202.2%20(2012-08-30).pdf


Priloga A

Skladnost na nivoju modeliranja procesov Signavio Process Editor

BPMN Modeler

ADONIS:cloud

Podnivo 1 - Opisni BPMN

Področje (angl. Pool) da da da

Podpodročje (angl. Lane) da da da

Tok zaporedja - brez pogoja (angl. Sequence flow - unconditional)

da da da

Tok sporočil (angl. Message flow) da da da

Ekskluzivna odločitev (angl. Exclusive gateway) da da da

Paralelna odločitev (angl. Parallel gateway) da da da

Naloga - osnovna (angl. Task - none) da da da

Uporabniška naloga (angl. User task) da da da

Storitvena naloga (angl. Service task) da da da

Podproces - razširjen (angl. Sub process - expanded) da da ne

Podproces - skrčen (angl. Sub process - collapsed) da da da

Klicna aktivnost (angl. Call activity) da da da

Podatkovni objekt (angl. Data object) da da da

Opomba (angl. Text annotation) da da da

Asociacija/Podatkovna asociacija (angl. Association/Data association)

da da da

Podatkovno skladišče (angl. Data store) da da da

Začetni dogodek - osnovni (angl. Start event - none) da da da

Končni dogodek - osnovni (angl. End event - none) da da da

Začetni dogodek tipa sporočilo (angl. Message start event) da da da

Končni dogodek tipa sporočilo (angl. Message end event) da da da

Začetni dogodek tipa čas (angl. Timer start event) da da da

Končki dogodek s takojšnjim zaključkom (angl. Terminate end event)

da da da

Dokumentacija (angl. Documentation), ki ni viden element, ampak je atribut večine elementov

da da da

Skupina (angl. Group) da da da

Podnivo 2 - Analitični BPMN

Tok zaporedja - s pogojem (angl. Sequence flow - conditional) da da ne

Tok zaporedja - privzet (angl. Sequence flow - default) da da da

Naloga pošiljanja (angl. Send task) da da da

Naloga prejemanja (angl. Receive task) da da da

Ponavljajoča se aktivnost (angl. Looping activity) da da da

Aktivnost več primerkov (angl. MultiInstance activity) da da da


Inkluzivna odločitev (angl. Inclusive gateway) da da da


Odločitev temelječa na dogodku (angl. Event based gateway) da da da

Vmesni dogodek tipa povezava - lovljenje (angl. Link catch intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa povezava - proženje (angl. Link throw intermediate event )

da da da

Začetni dogodek tipa signal (angl. Signal start event) da da da

Končni dogodek tipa signal (angl. Signal end event) da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - lovljenje (angl. Catching message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - proženje (angl. Throwing message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - mejni (angl. Boundary message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - mejni neprekinjujoč (angl. Non-interrupting boundary message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa čas - lovljenje (angl. Catching timer intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa čas - mejni (angl. Boundary timer intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa čas - mejni neprekinjujoč (angl. Non-interrupting boundary timer intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa napaka - mejni (angl. Boundary error intermediate event)

da da da

Končni dogodek tipa napaka (angl. Error end event) da da da

Vmesni dogodek tipa eskalacija - mejni neprekinjujoč (angl. Non-interrupting boundary escalation intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa eskalacija - proženje (angl. Throwing escalation intermediate event)

da da da

Končni dogodek tipa eksalacija (angl. Escalation end event) da da da

Vmesni dogodek tipa signal - lovljenje (angl. Catching signal intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa signal - proženje (angl. Throwing signal intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa signal - mejni (angl. Boundary signal intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa signal - mejni neprekinjujoč (angl. Non-interrupting boundary signal intermediate event)

da da da

Začetni dogodek tipa pogoj (angl. Conditional start event) da da da

Vmesni dogodek tipa pogoj - lovljenje (angl. Catching conditional intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa pogoj - mejni (angl. Boundary conditional intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa pogoj - mejni neprekinjujoč (angl. Non-interrupting boundary conditional intermediate event)

da da da

Sporočilo (angl. Message) da da da


Podnivo 3 - Izvedljivi BPMN

Tok zaporedja - brez pogoja (angl. Sequence flow - unconditional)

da da da

Tok zaporedja - s pogojem (angl. Sequence flow - conditional) da da ne

Tok zaporedja - privzet (angl. Sequence flow - default) da da da

Podproces - razširjen (angl. Sub process - expanded) da da ne


Paralelna odločitev (angl. Parallel gateway) da da da

Začetni dogodek - osnovni (angl. Start event - none) da da da

Končni dogodek - osnovni (angl. End event - none) da da da

Odločitev temelječa na dogodku (angl. Event based gateway) da da da

Uporabniška naloga (angl. User task) da da da

Storitvena naloga (angl. Service task) da da da

Klicna aktivnost (angl. Call activity) da da da

Podatkovni objekt (angl. Data object) da da da

Opomba (angl. Text annotation) da da da

Podatkovna asociacija (angl. Data association) da da da

Začetni dogodek tipa sporočilo (angl. Message start event) da da da

Končni dogodek tipa sporočilo (angl. Message end event) da da da

Končki dogodek s takojšnjim zaključkom (angl. Terminate end event)

da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - lovljenje (angl. Catching message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa sporočilo - proženje (angl. Throwing message intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa čas - lovljenje (angl. Catching timer intermediate event)

da da da

Vmesni dogodek tipa napaka - mejni (angl. Boundary error intermediate event)

da da da

Podatkovni vhod (angl. Data input) da da da

Podatkovni izhod (angl. Data output) da da da

Sporočilo (angl. Message) da da da

Ponavljajoča se aktivnost (angl. Looping activity) da da da

Aktivnost več primerkov (angl. MultiInstance activity) da da da

Documents

Primerjava spletnih rešitev za modeliranje poslovnih … · medobratovalnosti spletnih rešitev z izmenjavo poslovnega procesa. Čeprav so si spletne rešitve v osnovi podobne, se