DIPLOMSKO DELO

Organizirani kriminal in njegova razširjenost v Sloveniji

Avgust, 2012 Laura Kokot

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Organizirani kriminal in njegova razširjenost v Sloveniji

Avgust, 2012 Laura Kokot

Mentor: viš. pred. dr. Igor Lamberger

3

KAZALO:

1 Uvod ............................................................................................................................................. 7

2 Metodološki pristop ................................................................................................................... 8

2.1 Predmet preučevanja .............................................................................................................. 8

2.2 Cilji diplomskega dela............................................................................................................. 8

2.3 Hipoteze .................................................................................................................................... 8

2.4 Metodologija za doseganje ciljev.......................................................................................... 8

3 Organizirani kriminal ................................................................................................................. 9

3.1 Zgodovina .................................................................................................................................. 9

3.2 Pojem organiziranega kriminala ........................................................................................... 9

3.3 Dejavnosti organiziranega kriminala .................................................................................. 11

3.3.1 Trgovina z drogo ............................................................................................................ 11

3.3.2 Trgovina z orožjem ....................................................................................................... 12

3.3.3 Kraje in tihotapljenje avtomobilov ............................................................................ 12

3.3.4 Prostitucija ..................................................................................................................... 12

3.3.5 Tihotapljenje ljudi ........................................................................................................ 12

3.3.6 Igre na srečo ................................................................................................................... 13

3.3.7 Kreditiranje .................................................................................................................... 13

3.3.8 Izsiljevanje ..................................................................................................................... 13

3.3.9 Tihotapljenje jedrskih snovi ........................................................................................ 13

3.3.10 Trgovina z otroki ........................................................................................................... 13

3.3.11 Trgovina s človeškimi organi........................................................................................ 14

3.3.12 Računalniška kriminaliteta .......................................................................................... 14

3.3.13 Ponarejanje .................................................................................................................... 14

3.3.14 Pranje denarja ............................................................................................................... 14

3.3.15 Korupcija ......................................................................................................................... 15

3.3.16 Turizem in kriminaliteta .............................................................................................. 15

3.3.17 Moderno piratstvo ......................................................................................................... 16

3.3.18 Mednarodna trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami ........................................... 16

3.4 Struktura in pojavne oblike organiziranega kriminala ................................................... 16

3.4.1 Mafija............................................................................................................................... 18

3.4.2 Camorra........................................................................................................................... 19

3.4.3 Ndrangheta ..................................................................................................................... 19

3.4.4 Sacra corona unita ........................................................................................................ 19

3.4.5 Organizirani kriminal v ZDA ......................................................................................... 19

3.4.6 Triade .............................................................................................................................. 20

3.4.7 Yakuza ............................................................................................................................. 20

3.4.8 Kolumbijski karteli ........................................................................................................ 20

3.4.9 Nigerijski organizirani kriminal ................................................................................... 20

3.4.10 Organizirani kriminal v Ruski federaciji .................................................................... 21

3.4.11 Terorizem in organizirani kriminal ............................................................................. 21

4

3.5 Ukrepi v boju zoper organizirani kriminal ........................................................................ 22

3.5.1 Posebne operativne metode in sredstva ................................................................... 23

3.5.2 Prikrite preiskave in prikriti preiskovalci .................................................................. 23

3.5.3 Tajni sodelavci ............................................................................................................... 25

3.5.4 Informacijska podpora .................................................................................................. 25

4 Organizirani kriminal v Sloveniji ........................................................................................... 26

4.1 Slovenija in opredelitev organizirane kriminalitete ....................................................... 26

4.1.1 Trgovina z ljudmi ........................................................................................................... 27

4.1.2 Tihotapljenje ................................................................................................................. 28

4.1.3 Droge ............................................................................................................................... 28

4.1.4 Orožje .............................................................................................................................. 28

4.1.5 Pranje denarja ............................................................................................................... 28

4.1.6 Tatvine vozil ................................................................................................................... 28

4.1.7 Korupcija ......................................................................................................................... 29

4.2 Obstoječe kriminalne združbe ............................................................................................. 29

4.3 Mednarodno sodelovanje Slovenije na področju boja zoper organizirane

kriminalitete ........................................................................................................................................ 30

4.4 Gibanje kriminalitete v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ................................................. 31

4.4.1 Primerjava kaznivih dejanj od leta 2004 do 2011 ................................................... 31

5 Organizirani kriminal v svetu ................................................................................................. 32

5.1 Mednarodne razsežnosti organiziranega kriminala ......................................................... 32

5.2 Primerjava Slovenija-Evropa ............................................................................................... 32

5.3 Primerjava Slovenija-svet .................................................................................................... 33

6 Zaključek ................................................................................................................................... 37

6.1 Hipoteze .................................................................................................................................. 37

6.2 Povzetek .................................................................................................................................. 37

7 Uporabljeni viri ........................................................................................................................ 38

KAZALO SLIK:

Slika 1: Organizacijska struktura skupine organiziranega kriminala - birokratsko-korporativistični model ........................................................................................................... 16

Slika 2: Organizacijska struktura skupine organiziranega kriminala - patrimonialni model .......................................................................................................................................... 17

5

Povzetek

Organizirani kriminal je v zadnjem času zelo aktualna tema v svetu, kot tudi v

Sloveniji, na kar kažejo številne razprave v medijih. Zagotovo je ena izmed ključnih

političnih tem v sodobnih državah prav organizirani kriminal. Bistvo organiziranega

kriminala je, da ga ne vidimo in ne slišimo, deluje pa z velikim številom skupin.

Zaskrbljujoče je, da nimamo mednarodno sprejete definicije organiziranega

kriminala.

Organizirani kriminal prevzema tiste dejavnosti, v katerih se pričakuje največji

dobiček. Kot primer navajam: trgovina z drogo, trgovina z orožjem, tihotapljenje

ljudi, prostitucija …

V slovenski policiji se za definicijo organizirane kriminalitete v zadnjem času

pretežno uporablja EUROPOLOVA definicija. Podatki kažejo, da se je RS uspela

izogniti poplavi kriminalitete, tako klasične, kot tudi organizirane.

Razlike med ZDA in Evropo na področju organiziranega kriminala niso več tako očitne,

ostaja pa glavna razlika, in sicer da je radij kriminalnih aktivnosti evropskih skupin v

okviru tradicionalnega kriminala, manj pa je prodiranja v industrijo, sindikate,

policijo in v pravosodje.

Organizirana kriminaliteta narašča tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji, vendar še ne

predstavlja neobvladljivega družbenega problema. Organizirani kriminal pogosto

presega državne meje, zaradi česar je razbitje dobro organiziranih združb težko delo

za policijo.

KLJUČNE BESEDE: organizirana kriminaliteta, kazniva dejanja, kriminal,

policija.

6

SUMMARY - ORGANIZED CRIME AND ITS PRESENCE IN SLOVENIA

Organized crime is currently a hot topic throughout the world and also in Slovenia

which is evidenced by many media discussions. It is also, without any doubt, one of

the key political issues in modern countries. The essence of organized crime is that

we cannot see and hear it. It involves a large number of groups. A worrying fact is

that there is no internationally accepted definition of organized crime.

Organized crime spreads into the activities where the expected financial gain is the

highest. Some examples are drug trafficking, arms trafficking, trafficking in human

beings, prostitution…

Slovenian police currently uses mainly the EUROPOL's definition of organized crime.

Data shows that Slovenia managed to avoid the flood of crime, classic as well as

organized.

Differences in organized crime between the USA and Europe are not so evident

anymore. The main difference is, however, that the range of criminal activities in

Europe remains within the scope of tradicional crime and it is not so spread in the

industry, trade unions, police, justice administration.

Organized crime is on the rise globally, in Europe and in Slovenia, however it does

not yet represent an unmanageable societal problem. Organized crime commonly

transcends national borders and this is the reason why breaking up the well organized

criminal organisations is a tough nut for the police to crack.

KEYWORDS: organized crime, criminal acts, crime, police.

7

1 Uvod

V diplomskem delu z naslovom Organizirani kriminal in njegova razširjenost v

Sloveniji poskušam predstaviti organizirani kriminal na splošno in organizirani

kriminal v Sloveniji in svetu ter njegovo razširjenost.

Diplomsko delo sem razdelila v več vsebinskih poglavij.

Prvo poglavje zajema splošne značilnosti organiziranega kriminala (zgodovina

kriminala, opis pojma organiziranega kriminala, podroben opis temeljnih dejavnosti

organiziranega kriminala, struktura in pojavne oblike kriminalitete in ukrepe v boju

zoper organizirane kriminalitete). Osredotočila sem se na čim lažje razumevanje

vseh teh pojmov, povezanih z organiziranim kriminalom, in jih tako tudi zapisala.

V drugem poglavju sem opisala podatke za organizirani kriminal v Sloveniji.

Predstavila sem opredelitev pojma organizirani kriminal, ki je v Sloveniji najbolj

uporabljen. Opisala sem tudi dejavnosti organiziranega kriminala, ki so najbolj

razširjene v Sloveniji. Kriminalne združbe, s katerimi se srečujemo pri nas, so vedno

bolj razširjene in zanimive. Prav tako sem predstavila mednarodno sodelovanje

Slovenije na področju boja zoper organizirani kriminal. Z grafikoni sem skušala

prikazati gibanje kaznivih dejanj in število kaznivih dejanj, ki so bile posledica

organizirane kriminalitete v Sloveniji od leta 2004 do 2011.

Zadnje poglavje je namenjeno organiziranemu kriminalu v svetu. V njem so opisane

mednarodne razsežnosti organiziranega kriminala. Primerjava Slovenije z Evropo in

primerjava Slovenije s svetom. Prikazan je tudi grafikon nekaterih držav, ki

predstavlja število kaznivih dejanj. Z grafikonom je predstavljen promet s

prepovedanimi drogami in obseg izbranih organiziranih dejavnosti v svetu.

8

2 Metodološki pristop

2.1 Predmet preučevanja

Predmet preučevanja diplomskega dela je razumeti organizirani kriminal, njegovo

razširjenost v Sloveniji in gibanje v svetu. V ospredju je predvsem predstavitev

organiziranega kriminala splošno in njegova razširjenost v Sloveniji. Navedla bom tudi

statistične podatke o gibanju organizirane kriminalitete v zadnjih nekaj letih v

Sloveniji.

2.2 Cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati organizirani kriminal, njegove lastnosti, njegovo

razširjenost zadnjih nekaj let v Sloveniji in primerjati s svetom in z Evropo.

2.3 Hipoteze

Hipoteza 1: Organizirani kriminal narašča tako v svetu, kot v Sloveniji, kar naj bi bila

posledica recesije.

Hipoteza 2: Organizirani kriminal postaja svetovni problem.

2.4 Metodologija za doseganje ciljev

Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabila deskriptivno metodo, s študijem knjižnih

in elektronskih virov bom opisala pojme s področja organiziranega kriminala in

njegove razširjenosti v Sloveniji. Primerjala bom tudi organizirano kriminaliteto pri

nas, v svetu in v Evropi ter pri tem uporabila metodo komparacije.

9

3 Organizirani kriminal

3.1 Zgodovina

Kriminal se je vedno prilagajal spremembam, ki so potekale v družbi. Preteklost je

pokazala, da sta zlasti pri konvencionalnem organiziranem kriminalu narodnost in

etičnost pomembni okoliščini za ustvarjanje tovrstnih organov. V novejšem času je

organizirani kriminal začel prodirati v gospodarstvo in v politiko.

Prve oblike organiziranega kriminala so se pojavile v začetku 70. let. Ta tema se je

nenehno razvijala in postala ena izmed glavnih tem policijskega preprečevanja

kriminala. Značilno za organizirani kriminal v 70. letih je bilo, da je bil izrazito

nacionalno obarvan. Nato je v 80. letih postal bolj specializiran, saj so se v tem času

kriminalci specializirali na področje ekonomike, računovodstva in pranja denarja. V

90. letih je zaradi političnih sprememb zopet prišlo do okrepitve etnično obarvanih

skupin organiziranega kriminala in mednarodnega povezovanja (Meško, Pagon in

Dobovšek, 2005).

3.2 Pojem organiziranega kriminala

Ob prebiranju literature »naletimo« na različne termine, ki se uporabljajo za pojem

organizirani kriminal.

Ti so: internacionalni organizirani kriminal, globalni organizirani kriminal,

multinacionalni kriminal, transnacionalni organizirani kriminal. V diplomskem delu

uporabljam pojem organizirani kriminal.

Organizirani kriminal je popularen in široko uporabljen izraz, ki ni definiran v naši

zakonodaji. Prav tako ni mednarodno priznane definicije. To je posledica hitrega

razvoja in spreminjanja oblike skupin in dejavnosti organiziranega kriminala.

Strokovna javnost si prizadeva za sprejetje enotne definicije organiziranega

kriminala. Enotna svetovna definicija je potrebna prav zaradi internacionalizacije

problema organiziranega kriminala in nevarnosti, ki jo ima za celotno družbo. Bistvo

organiziranega kriminala je, da ga ne slišimo in ne vidimo. Organizirani kriminal

deluje z velikim številom skupin, ki so prožne in se vedno znova prilagajajo

zahtevam konkretnega okolja.

Največ poskusov definiranja izhaja iz ZDA, kjer je organizirani kriminal opredeljen

kot združenje dveh ali več oseb, združenje pa je namenjeno vzpostavitvi monopola

10

na določenem zemljepisnem prostoru, v takšni kriminalni dejavnosti, ki prinaša

dobiček ali finančni dohodek (Dobovšek, 2009).

Spodaj navajam nekaj definicij organiziranega kriminala:

- Obširno definicijo organiziranega kriminala je oblikoval H. Abadinsky (1988). Po

njem je organizirani kriminal projekt, ki ni ideološki in povezuje določeno število

ljudi bližnjih socialnih struktur, organiziranih na hierarhični osnovi, da bi z legalnimi

in ilegalnimi aktivnostmi ustvarili dobiček in moč.

- Organizirani kriminal se opredeljuje kot vsako skupino z neko obliko formalizirane

strukture, čigar glavna naloga je pridobivanje denarja z ilegalnimi aktivnostmi.

Skupine svoj položaj vzdržujejo z uporabo sile in grožnje, s korupcijo javnih

uslužbencev, z izsiljevanjem in imajo vpliv na pomembne ljudi na posameznem

območju ali državi.

- Evropska komisija se poslužuje naslednje definicije organiziranega kriminala s tem,

da našteva njegove glavne značilnosti. Da lahko govorimo o organiziranem kriminalu

mora biti izpolnjen kriterij 1, 2, 3 in 11.

Kriteriji so sledeči:

1. združenje vsaj 2 oseb,

2. vsaka od oseb ima posebno nalogo,

3. skupina ali organizacija je ustanovljena za nedoločen čas,

4. uporabljajo se posebne metode nadzora in discipline,

5. pri storitvi gre za kazniva dejanja,

6. skupine so mednarodno aktivne,

7. uporabljajo nasilje in druge načine ustrahovanja,

8. uporabljajo strukture, ki so značilne za pridobitna podjetja,

9. se ukvarjajo s pranjem denarja,

10. imajo vpliv na medije, politiko, sodstvo in

11. stremijo za denarnim dobičkom (Pipuš, 2010).

Glavna cilja organiziranega kriminala sta kontrola organizacije in čim večji dobiček.

Kriminalne dejavnosti so usklajene z najnovejšimi tehnikami in oblikami vodenja

gospodarstva, s ciljem, doseči čim večji dobiček. Organizirani kriminal pogosto

presega državne meje, zaradi česar je razbitje dobro organiziranih združb težko delo

za policijo.

11

Nekateri strokovnjaki opuščajo izraz »organizirani kriminal« in ga raje nadomeščajo z

»mednarodnim«, za katerega se je uveljavilo poimenovanje »cross-border-crime«

(Petrovec, 1999). To bi lahko razumeli tudi kot čezmejni kriminal.

Potrebno je razločevati organizirani kriminal od organiziranega poslovnega kriminala.

Organizirani kriminal obsega klasična področja, kot so tatvine in vlomi, mamila, igre

na srečo, orožje, prostitucija z uporabo nasilja in podkupovanja. Organizirani

poslovni kriminal pa je najbolje organizirani kriminal, s poznavanjem organizacije in

»businessa«, z visokim poklicnim znanjem ekonomije in prava, s povezovanjem z

upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter s tržiščem dela. Pri organiziranem

poslovnem kriminalu žrtev skoraj ni prepoznati. Takšen organizirani kriminal

predstavlja večjo nevarnost, ima večjo moč, je bolj organiziran in uporablja

učinkovitejša sredstva.

3.3 Dejavnosti organiziranega kriminala

Glavne dejavnosti organiziranega kriminala lahko razvrstimo v naslednje skupine

(Dobovšek, 1997):

3.3.1 Trgovina z drogo

Trgovina z drogo je najbolj dobičkonosna dejavnost po ukinitvi prohibicije v ZDA.

Zaradi velikega tržišča in dobička je posel težko monopolizirati, zato se na tem

področju vedno znova pojavljajo nove skupine. Droge se pojavljajo kot druga

največja industrija v svetu, takoj za nafto. Med proizvajalcem in končnim

prodajalcem je povprečno po osem posrednikov, zaslužek pa se vsakič podvoji.

Predlagani sta dve varianti možnosti za ublažitev kriminala, ki ga povzročajo

odvisniki od drog. Poznamo nizozemski primer, kjer so legalizirali prodajo mehkih

drog, in primer, ki ga uvajajo v nekaterih drugih državah, kjer bi naj odvisniki

dobivali ustrezno drogo pod zdravniškim nadzorom. Kot največja ciljna skupina

preprodajalcev drog se pojavljajo mladi.

Naj omenim še glavne poti droge v svetu. Heroin kot najbolj razširjena droga izhaja

iz zlatega trikotnika med Burmo, Laosom in Tajsko ter iz zlatega polmeseca v Iranu,

Afganistanu in Pakistanu.

Kokain izhaja iz Latinske Amerike, iz držav, kot so Kolumbija, Peru, kjer se s to

dejavnostjo preživlja večji del prebivalstva. Prav kokainska mafija je zaslužna za

razširitev kokaina v Evropo. Klimatske razmere za pridelovanje so ugodne še v

12

nekaterih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji. LSD in druga sintetična

mamila izdelujejo v skritih laboratorijih. Pri tem kot izdelovalci prednjačijo Poljaki.

3.3.2 Trgovina z orožjem

Velike dobičke kujejo preprodajalci predvsem na račun etničnih lokalnih vojn, kjer

cena za orožje skokovito zraste zaradi prepovedi nabave. Najbolj medijsko

obravnavana je bila trgovina z orožjem na območju bivše Jugoslavije. Opaziti je

prepletanje trgovine z drogo s trgovino z orožjem, saj gre v več primerih menjava

blago za blago.

3.3.3 Kraje in tihotapljenje avtomobilov

Kraje in tihotapljenje avtomobilov so značilne za razvite države, iz katerih tihotapijo

ukradena vozila v nerazvite države. Še posebej je tihotapljenje ukradenih vozil

zaskrbljujoče v Evropi po letu 1989, ker je vzhodna Evropa postala glavno tržišče za

ukradene avtomobile s središčem na Poljskem, od koder avtomobile transportirajo v

države bivše Sovjetske zveze.

3.3.4 Prostitucija

Prostitucija je v začetkih organiziranega kriminala pomenila največji del dobička. V

Evropi predstavljajo največji problem organizirane kriminalne skupine s Vzhoda,

predvsem Ruska mafija. Ločimo tri temeljne oblike prostitucije, ki se med seboj

razlikujejo glede na organiziranost (navadna, organizirana), vidnost (javna, prikrita),

locirnost (barakarska, cestna, barska, hotelska), in profesionalnost (kot poklic ali

občasna). Gre za oblike trgovine s spolnostjo, v katero je investiran najmanjši kapital

in ki prinaša najmanjši dobiček. Lahko je organizirana, neorganizirana, profesionalna

ali občasna. Poulične prostitutke imajo svojega zvodnika, ki jim nudi zaščito.

Ponavadi jih zvodnik navaja na drogo ali alkohol, kar mu omogoča kontrolo nad

varovanko. Te prostitutke izhajajo iz nižjih socialnih slojev. Za prostitucijo se

odločijo zaradi neugodnega socialnega, kulturnega ali vzgojnega okolja. Večina se

začne prostituirati že pred polnoletnostjo, mnogo pa jih pobegne od doma.

3.3.5 Tihotapljenje ljudi

Tihotapljenje emigrantov je področje, ki postaja vse bolj zanimivo, ker je povezano

z nadaljnjim izkoriščanjem pretihotapljenih ljudi. Emigrantom se omogoči nastanitev

in delo v novi državi, vendar s tem za vedno ostanejo vezani na svojega varovalca. Po

prihodu so emigranti prisiljeni v kriminalne dejavnosti. Največji problem v Evropi

predstavljajo Albanci.

13

3.3.6 Igre na srečo

Prepovedane igre na srečo so med osnovnimi dejavnostmi primerne predvsem za

pranje denarja. S tem so povezane še stave za vse vrste športov in loterija. Poznamo

dva tipa igralništva: evropskega in ameriškega. Evropski tip igralništva je namenjen

predvsem višjim družbenim slojem, ki so pripravljeni in sposobni plačati visoko

kakovost igralniške in neigralniške ponudbe. Pri ameriškem tipu igralništva pa gre za

igralništvo, ki je namenjeno širokim množicam. Igre so dostopne vsem. Slovenija

predstavlja evropsko posebnost, saj je kot prva država v Evropi, precej časa pred

drugimi imela igralnice ameriškega tipa.

3.3.7 Kreditiranje

Oderuško kreditiranje je vse bolj razširjeno v državah v tranziciji, kjer je potreba po

finančnih sredstvih vse večja. Zaradi visokih obresti, ki jih posojilojemalec ne more

plačati, je treba omeniti razvoj skupin, ki se ukvarjajo z izterjevanjem dolgov na

podlagi nasilja in groženj. Najbolj so zainteresirani, da stranka zaradi nezmožnosti

vračila dolga postane odvisna od posojilojemalca in mora zato delati določene

usluge.

3.3.8 Izsiljevanje

Pobiranje denarja od podjetnikov za tako imenovano zaščito in z njim povezano

izsiljevanje preko kriminalnih sindikatov je najbolj razvito v ZDA. Izsiljevanje in

pobiranje denarja pa se vse bolj razširja tudi med Vzhodnoevropske države,v katerih

se širi podjetništvo. Novonastali podjetniki in lastniki lokalov plačujejo skupinam

organiziranega kriminala, ki obvladujejo teritorij, zaščitni davek zaradi groženj po

uničenju premoženja in življenja. Izsiljevanje preko kriminalnih sindikatov, kot ga

poznamo v ZDA, pa se začne z nudenjem pomoči sindikatom v finančni obliki ali z

uporabo nasilja.

3.3.9 Tihotapljenje jedrskih snovi

Tihotapljenje jedrskih snovi je novejša dejavnost, povezana z razpadom Sovjetske

zveze, pomeni pa veliko grožnjo okolju in mednarodni skupnosti. Te snovi so

pomembne predvsem zaradi svoje uporabnosti za izsiljevanje. Trgovina z jedrskimi

surovinami je močno narasla po letu 1990. Kriminalne organizacije se pojavljajo kot

posredniki v trgovini med državami in tudi med terorističnimi organizacijami.

3.3.10 Trgovina z otroki

Trgovina z otroki in s tem povezana prostitucija sta problem, o katerem je v zadnjem

času veliko napisanega. Predvsem so zanimive povezave s korupcijo in vpletenostjo

14

oseb, zaposlenih v državni upravi. Vedno bolj je opaziti večmilijonske zaslužke na

račun posvojitve otrok, kar postaja vse bolj donosen posel.

3.3.11 Trgovina s človeškimi organi

Trgovina s človeškimi organi je novejša dejavnost, ki daje neslutene dobičke v

primerih transplantacij organov in organov za medicinske eksperimente. Takšna

trgovina poteka predvsem v državah kot so Brazilija, Argentina, Peru in Mehika.

3.3.12 Računalniška kriminaliteta

Računalniški kriminal je tisti, pri katerem prihaja do vdiranja v računalniške mreže in

informacijske baze podatkov, pa tudi do denarnih transakcij, ki jim je izredno težko

slediti. Prav ta oblika ima v prihodnosti največ možnosti za razvoj organiziranega

kriminala in je tudi zakonsko najslabše opredeljena. Računalniki postajajo za

organizacije organiziranega kriminala čedalje pomembnejše orodje za uspešno

vodenje nelegalnih poslov ter varovanje podatkov pred očmi zakona. Sodobnemu

kriminalcu sploh ni treba v banko, da bi jo oropal, temveč to stori udobno sedeč pred

računalnikom, skrit pred očmi zakona.

3.3.13 Ponarejanje

Največji problem predstavlja ponarejanje kreditnih kartic, ki ogroža bančne sisteme,

nadalje ponarejanje izdelkov znanih industrijskih znamk ter ponaredki CD plošč in

filmov. Poleg navedenih deluje organizirani kriminal tudi na drugih področjih, kot so:

kraje umetnin, tihotapstvo živali, ponarejanje denarja, zavarovalne goljufije. Vse te

dejavnosti so primerne dejavnosti za ustvarjanje dobička, ki pa se s pranjem denarja

kot sekundarno dejavnostjo preliva v legalne finančne tokove. Ponarejanje je

povezano z mnogimi kršitvami, vključno s kršitvami pravic intelektualne lastnine. Na

področju mode je ponarejanje že zelo znani pojav. Ponarejanje je težava celotne

družbe in ne težava posameznika.

3.3.14 Pranje denarja

S pojmom pranja denarja pojmujemo vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in

nezakonito pridobljenega bogastva v pošten in zakonit prihodek. Primarni cilj pranja

denarja je prikrivanje nezakonito pridobljenega dohodka in izmikanje odkrivanju

kriminalnih finančnih malverzacij ter s tem izogibanje plačanja davščin. Denar

postane s tem, ko je opran, del legalnega plačilnega prometa. Največji problem pri

odkrivanju pranja denarja predstavljajo države z neurejeno zakonodajo, tako na

finančnem kot tudi na kazenskem področju, poleg tega pa tudi države, v katerih

velja tajnost bančnih računov. Kriminalci se s pranjem vse bolj poredko ukvarjajo

15

sami. Za to najamejo strokovnjake, ki imajo na tem področju izkušnje in opravljajo

pranje denarja v okviru svoje temeljne dejavnosti.

HAVALA

Havala je ena izmed oblik tradicionalnih bančnih sistemov, ki so razširjeni predvsem

v Južni Aziji in na Bližnjem Vzhodu. Ta sistem temelji na zaupanju med posredniki, ki

vodijo izpostave v številnih azijskih, afriških in zahodnih državah. Poslovanje znotraj

havale je zelo poenostavljeno in poteka tako, da posameznik, ki želi prenesti

finančna sredstva v drugo državo, pri najbližjem posredniku, v domači državi, ta

sredstva deponira, potem pa ta o pologu obvesti drugega posrednika v ustrezni

državi. Prejemnik lahko praviloma takoj zatem dvigne deponirano vsoto v gotovini pri

posredniku v svoji državi, ponavadi na osnovi vnaprej dogovorjenega gesla. Posebnost

je v tem, da denar v fizični obliki nikoli ne potuje čez mejo, posrednika pa

medsebojne dolgove večinoma poravnata z zlatom, dragimi kamni. Havala je dober

mehanizem za pralce denarja, saj se njen izvor popolnoma zakrije in ne pušča sledi.

Obstajata dva glavna vidika v poslu havale. To sta sprejemanje in dajanje denarja ter

proces dogovarjanja (Dobovšek, 2009).

3.3.15 Korupcija

V svetu se je izoblikovalo mnenje, da sta največji težavi organiziranega kriminala

njegova raznovrstnost in z njim povezana korupcija, saj korupcija predstavlja

politični, socialni in kulturni problem družbe.

Ko govorimo o korupciji, imamo v mislih obnašanje oseb, ki v okviru svoje dejavnosti

prekršijo svoje dolžnosti tako, da pridobijo protipravno korist. Policija se zaveda, da

je korupcijo zelo težko odkrivati in je to kriminal temnega polja. Situacija izhaja iz

dejstva, da imata pri korupcijo korist tisti, ki daje, kot tudi tisti, ki sprejema, in

nimamo oškodovanca, ki bi prijavil takšno kaznivo dejanje.

3.3.16 Turizem in kriminaliteta

Uspešnost turistične dejavnosti je neposredno povezana in odvisna od varnosti. Kadar

se v turističnih destinacijah pojavijo grožnje varnosti, se to vedno odrazi na turizmu.

Organizirani kriminal praviloma prevzame tiste dejavnosti, ki so najbolj

dobičkonosne. V povezavi s turizmom se kriminaliteta širi na mnogih področjih

gospodarstva, tako se je razširila tudi na ponarejanje. Najbolj problematično je

ponarejanje kreditnih kartic, ki ogroža bančne sisteme.

16

3.3.17 Moderno piratstvo

Pomorski pirati v nasprotju s splošnim mišljenjem niso nikoli izginili, ampak je bilo

vse zelo omejeno. S procesom globalizacije se je intenzivnost pomorske trgovine še

pospešila. Največ piratskih napadov se izvršuje na območju Zahodne in Vzhodne

Afrike, Južno-Vzhodne Azije in Južne Amerike. Tam so napadi zelo pogosti in

obsegajo več kot 99 % vse piratskih napadov v letih od 1992 do 2005.

3.3.18 Mednarodna trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami

Ta vrsta kriminala se čedalje bolj organizira, pogosto pa gre za iste skupine storilcev.

Kazniva dejanja zoper ogrožene rastlinske in živalske vrste spadajo med bolj skrite

oblike kriminalitete, ki so pogostokrat v domeni organiziranih kriminalnih združb.

Odvijajo se v gospodarskih družbah ali blizu njih, v gozdovih, v naši neposredni

bližini. Pri ljubiteljih in zbiralcih so redkejše vrste bolj iskane in dosegajo višjo ceno.

3.4 Struktura in pojavne oblike organiziranega kriminala

Poudariti je potrebno, da obstaja bistvena razlika med korporacijami v gospodarstvu

in omenjenimi skupinami v dejstvu, da pri organiziranem kriminalu nimamo pritiska

delničarjev, ki bi vplivali na delo »bossa«.

Slika 1: Organizacijska struktura skupine organiziranega kriminala - birokratsko-korporativistični model (vir: Dobovšek, 2009).

17

Osnovne vrste skupin organiziranega kriminala v ZDA predstavljajo monopolistične

korporacije, imenovane družine, ki jih sestavljajo samo moški. Na čelu takšne

skupine je boss z absolutno oblastjo, pod njim je underboss, ki zbira informacije in

prenaša navodila navzdol. Sledijo jima capodecini, ki so kot nekakšna zaščita

nadrejenih in voditelji posameznih sektorjev. Na dnu so vojaki (soldati), ki opravljajo

posamezne kriminalne aktivnosti ali pa so lastniki delavnic in lokalov. Vzporedno z

bossom obstajajo consiglieri ali svetovalci, ki so starejši ugledni in vplivni člani

(Dobovšek, 2009).

Omenjeni model organizacijske strukture skupine organiziranega kriminala je

birokratsko-korporativistični model, po katerem je zgradba takšne združbe zelo

podobna zgradbi klasične birokratske organizacije z zapleteno hierarhijo, ekstenzivno

delitvijo dela in brezosebnimi odnosi.

Obstajajo tudi patrimonialne skupine, ki temeljijo na sorodstvu ali zaščitniško

klientelski mreži. Te skupine niso zgrajene na birokratskih korporacijskih načelih,

temveč na sorodstvenih vezeh. Značilno zanje je, da temeljijo na tradiciji in da je

komunikacija ustna, pisna navodila in telekomunikacije pa so omejeni zaradi

možnosti prisluškovanja. Za takšne skupine se je izoblikoval patrimonialni model

organizacijske strukture, ki je nastal na podlagi preučevanja italijansko-ameriških

skupin.

Slika 2: Organizacijska struktura skupine organiziranega kriminala-patrimonialni model (vir: Dobovšek, 2009).

18

3.4.1 Mafija

Beseda mafija je arabskega izvora in pomeni zatočišče za begunce. Uporabljati se je

začela v 11. stoletju, ko so bili takratni prebivalci Sicilije Saraceni. Ker so jih

premagali Normani, bi morali spoštovati njihovo prevlado. Vendar te prevlade niso

hoteli priznati in večina ljudi se je raje zatekla v mafijo.

Beseda mafija je nastala iz niza arabskih besed, kot so hafa-zaščititi, mohafi-

prijatelj, mohafist-varnost in moč, kar se je skozi zgodovino izoblikovalo v mafiat in

mafio (Dobovšek, 2009). Mafija je nastala v Italiji, od koder se je z izseljenci

prenesla v Ameriko, kjer se je razvila do neslutenih možnosti. Najbolj se je razvila na

zahodu Sicilije, predvsem v mestu Palermo.

Osrednja oseba v mafiji je capo, okoli njega se zbirajo moški prijatelji z določenimi

sposobnostmi in ugledom, in skupaj tvorijo skupino, imenovano cosca. Vsaka vas ima

eno ali več cosc, ki skupaj tvorijo mafijo. Mafijske družine so medsebojno neodvisne,

vendar dobro povezane, med njimi pa obstajajo tudi dogovori o delitvi poslov in

skupnem delovanju. Za članstvo obstajajo stroge norme in številne prepovedi. Član

ne more postati oseba, ki ima sorodstvene vezi s policijo, sodišči ali sorodnimi

institucijami. Za vstop v družino se ne more prijaviti sam, temveč za to poskrbijo

posredniki po vnaprej izdelanem postopku (Dobovšek, 1997).

Organizirani kriminal, s katerim se ukvarja mafija, temelji na poslovni logiki dobička.

Pogoji, ki omogočajo razcvet mafijskih združb:

• Psihološko-socialna raven: gre za obstoj določenih elementov v lokalnih

skupnostih, ki omogočajo avtoritativno strukturo posameznih družbenih

skupin.

• Politično-socialna raven: družba se lahko deli na sloje, kategorije,

korporacije. Določeni državljani so pripravljeni sprejeti pomoč podzemlja in

organiziranega kriminala, da bi prišli na vrh družbenih in političnih sfer.

• Osrednja državna raven: kadar država pusti preveč svobode lokalnim

skupnostim, se tam lahko naselita korupcija in klientelizem.

• Mednarodna raven: prihaja do špekulacij pri financiranju mednarodnih

projektov, kjer pogosto sodelujejo skupine organiziranega kriminala

(Florjančič, 2001)

Poleg mafije v Italiji obstajajo še druge skupine organiziranega kriminala. Med njimi

so najbolj znane Camorra, Ndrangheta in Sacra Corona Unita.

19

3.4.2 Camorra

Camorra je nastala v Neaplju, ko so se vanjo povezali neapeljski kriminalci in je tako

že od samega začetka kriminalna organizacija. Razvila se je v 19. stoletju v španskih

zaporih kot odpor proti brutalnosti zaporniških čuvajev. Njena osnovna dejavnost se

je izoblikovala v izsiljevanje in ubijanje. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so

prostitucija, izsiljevanje, trgovina z drogo in trgovina z zelenjavo in s sadjem. V

trgovanju z drogo prevladuje preprodaja kokaina iz Južne Amerike v Evropo. V

zadnjem času pridobiva glavne dobičke iz pranja denarja v turizmu, saj obvladuje

dobršen del hotelov ob obali.

3.4.3 Ndrangheta

Ndrangheta ali bratstvo, tudi spoštovano društvo, se je razvila v Kalabriji kot

opozicija državni represiji, ki so jo podpirali seperatistično nastrojeni lokalni veljaki.

Izvor besede je grški andrangetos in pomeni hraber in zvit človek. V organizaciji

veljajo stroga pravila in zgodovinsko obarvani ceremoniali sprejemanja novih članov.

Je zelo nasilna organizacija, kar se kaže v brutalnih ugrabitvah in izsiljevanjih.

3.4.4 Sacra corona unita

Najnovejša kriminalna organizacija, ki se je pojavila v Italiji, je Sacra Corona unita.

Ukvarja se s klasičnimi posli, kot so droge in preprodaja orožja. Njihova prisotnost se

kaže na Balkanu in na obalah Jadranskega morja, kar pomeni potencialno nevarnost

za našo državo. V zadnjem času se največji dobički kujejo na račun razmer v

Albaniji, s tihotapljenjem ljudi pridobivajo bogastvo.

3.4.5 Organizirani kriminal v ZDA

Mafijo so začeli iz Italije v večjem številu izseljevati po letu 1928 zaradi

Mussolinijevega pregona. Tako so prišli v ZDA prav v času prohibicije, ki so jo

izkoristili za razširitev svojih dejavnosti. Mafija v ZDA se imenuje La Cosa Nostra, kar

pomeni naša stvar. Organizirani kriminal v ZDA je obstajal že pred prohibicijo v

večjih mestih, kot sta New York in Čikago. Središče dogajanj so bili lokali in

igralništva, kjer so se zbirali politiki, tako se je v njih začela razvijati korupcija.

Za skupine organiziranega kriminala v ZDA obstajajo nenapisana notranja pravila

obnašanja, kot so: spoštovanje do nadrejenih, prijavljanje napak, uporaba nasilja za

vzdrževanje spoštovanja, nagovarjanje po priimkih, uporaba telefona le v nujnih

primerih, držanje jezika za zobmi.

20

3.4.6 Triade

Triade so tajne organizacije, izhajajoče iz političnega gibanja na Kitajskem, ki se je

borilo za padec dinastije Manchu. Pojem triada simbolizira znak trikotne oblike, ki po

stari kitajski tradiciji pomeni združenje neba, zemlje in človeka. Njihove

preprodajalske mreže so med najbolj razvitimi v svetu. Opaženi so v mestih, kot so

Amsterdam, London, New York in San Francisco. Največ dobička kujejo na račun

trgovine s heroinom v ZDA ter s krajami luksuznih avtomobilov in jaht. Zelo

dobičkonosna dejavnost je tihotapljenje ljudi v Ameriko in v druge države. Zanj je

značilna krutost in konspirativnost.

3.4.7 Yakuza

Yakuza ali Japonska mafija je po nekaterih ocenah trenutno največja skupina

organiziranega kriminala na svetu. Nastala je večja kriminalna organizacija, ki je

kontrolirala igralnice in prostitucijo. Člani Yakuze so ponavadi tetovirani po celem

telesu in si režejo prste zaradi strojnih napak, kar olajšuje delo policije pri

odkrivanju njihovih članov. Glavne dejavnosti so tihotapljenje amfetaminov v ZDA iz

Filipinov in tihotapljenje orožja nazaj na Japonsko. Obstaja tudi tihi dogovor s

policijo, da bodo njihove operacije tolerirane tako dolgo, dokler ne bodo resno

ogrožali državne ureditve.

3.4.8 Kolumbijski karteli

V vsaki državi v Latinski Ameriki so se izoblikovale posebne skupine organiziranega

kriminala, ki se ločujejo po narodni pripadnosti in po posebnih kriminalnih dejanjih, s

katerimi se ukvarjajo. Velja za dobro organizirano, ugledno kriminalno združbo, ki

razpolaga z milijardami ameriških dolarjev. Kolumbijski karteli se razlikujejo od

drugih organiziranih skupin po tem, da se ukvarjajo samo z eno kriminalno

dejavnostjo, s tihotapljenjem droge. Prevladujoča skupina je Cali kartel. Njegova

strategija je, da prenese denar v legalne posle in si s tem pridobi moč v državi.

3.4.9 Nigerijski organizirani kriminal

Nigerijski organizirani kriminal se je razvil šele v novejšem času. Gre za ponarejanje

številnih različnih dokumentov in vrednostnih papirjev, ki jih ponarejajo v manjših

količinah. Ker je celotno število ponaredkov veliko, je takšne medsebojno različne

ponaredke težko odkrivati, pomenijo pa veliko nevarnost za delovanje državnih

institucij in gospodarstva.

21

3.4.10 Organizirani kriminal v Ruski federaciji

Propad Sovjetske zveze je povezan z velikim razmahom organiziranega kriminala v

Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze je nastala praznina med novim in starim

političnim in gospodarskim sistemom, ki so jo znale izkoristiti združbe organiziranega

kriminala. V določenih mestih je zelo rastla stopnja kriminalitete, tako je v Moskvi

leta 1999 stopnja kriminalitete narasla za 33 %.

Najpomembnejši skupini ruske mafije sta skupina Dolgoprudananskaya in

Solnotsevsekeya. Zelo znane so Čečenske skupine, ki se ukvarjajo z ugrabitvami, s

prevarami in z vsemi drugimi vrstami nasilja. Ruska mafija predstavlja največjo

nevarnost za Evropo in posledično tudi za našo državo.

Med velikimi državami sveta je Ruska federacija tista, ki ima največje število

mafijsko organiziranih kriminalnih organizacij. Od 5700 kriminalnih skupin je takšnih

kar 3500. Ruska federacija je postala tranzitna država za prevoz droge. Glavna

aktivnost ruskega organiziranega kriminala se kaže poleg trgovanja z drogo tudi v

pranju denarja, ki prevzema vodilno vlogo v ruski ekonomiji. Udomačil se je izraz

ruska mafija, ki se uporablja tudi v tujini.

V dosedanjem razvoju Ruske federacije so se izoblikovale štiri temeljne oblike

ruskega organiziranega kriminala:

• Starosovjetski stil organiziranega kriminala, ki ga tvorijo stare skorumpirane

komunistične strukture, ki s podkupovanjem in z zvezami z vladnimi

uslužbenci izvajajo kriminalne dejavnosti.

• Etnično organizirane skupine, kot so Čečeni, Azerbejdžanci, Gruzijci. Bilo naj

bi jih okoli 150.

• Skupine, imenovane Vory v Zakone ali Thieves-in-Law, so zgodovinsko

pogojene skupine, podobne mafijskim italijanskim skupinam.

• Ostale kriminalne organizacije so tiste, ki se formirajo okoli posameznih

vplivnih oseb na določenem teritoriju in se specializirajo na posamezna

kriminalna dejanja.

Ruska mafija deluje v glavnem v Ruski federaciji, najdemo pa jo tudi v drugih bivših

sovjetskih republikah. Število organizacij stalno narašča (Dobovšek, 2009).

3.4.11 Terorizem in organizirani kriminal

Podobnost obeh skupin se kaže v organizacijskih strukturah skupin, pripadnosti,

nasilnosti, dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj

22

terorizma so ponavadi politični, ekonomski in socialni. Teroristične skupine se borijo

za nacionalne ideje, politične ideje, proti državnemu režimu določene države, za

uveljavitev religije.

Podobnosti:

• dejanja članov organizacij so vnaprej načrtovana in zavedna,

• oboji uporabljajo silo in grožnjo za doseganje ciljev,

• oboji za svoja dejanja uporabljajo ugrabitve, umore in izsiljevanja,

• delovanje obojih je ilegalno in za državo kriminalizirano,

• pripadnost skupini je pomemben dejavnik, izstop iz skupine ni mogoč,

• pridobivanje denarja je primarna dejavnost (Dobovšek, 1997).

3.5 Ukrepi v boju zoper organizirani kriminal

Država daje veliko vlogo policiji in sodstvu v reagiranju zoper negativne družbene

pojave, v katere se uvršča tudi organizirani kriminal. Ne sme se preveč poudariti

vloga države in njenih organov, ker se lahko v skrajnih mejah približujemo tako

imenovani policijski državi. Po drugi strani pa imajo državljani pravico do zaščite s

strani države, če so žrtve kaznivih dejanj. Program varnosti ni le stvar policije in

sodstva, temveč gre za širši politični interes, ki ga je potrebno urediti z ustrezno

zakonsko regulacijo.

Zatiranje organiziranega kriminala je povsod po svetu v domeni kriminalistične

policije. Pri tem zaradi svoje svojevrstnosti dela posega v obveščevalno dejavnost.

Zaradi sprememb na političnem, gospodarskem in na ekonomskem področju se

pojavljajo nove oblike kaznivih dejanj, za katere sta značilni organiziranost in porast

uporabe nasilja. Takšne oblike organiziranega kriminala zahtevajo organizirani

pristop k zajemanju podatkov, njihovo analiziranje in obdelovanje nosilcev

kriminalnih dejavnosti za celovit pregon kriminalnih združb.

Boj z organiziranim kriminalom poteka z represivnimi in preventivnimi sredstvi.

Represivna sredstva:

• sprejem ustrezne kazenske zakonodaje,

• sprejem ustrezne procesno-pravne zakonodaje,

• organizacija organov pregona z ustanavljanjem posebnih skupin,

• izobraževanje in usposabljanje.

23

Preventivni ukrepi:

• poskusi odprave vzrokov nastanka in širitve organiziranega kriminala

(Dobovšek, 1997).

3.5.1 Posebne operativne metode in sredstva

V kriminalistiki pomenijo posebne operativne metode in sredstva način

ofenzivnega zbiranja informacij o kriminalnem delovanju organiziranih

kriminalnih struktur. Zbiranje informacij poteka preko tajnih sodelavcev, prikritih

preiskovalcev, posebnih enot za tajno opazovanje in slikovno snemanje, z

nadzorovanjem telefonskih pogovorov ter s prisluškovanjem neposrednih

razgovorov članov kriminalnih združb. So posledica spoznanja kriminalistov, da s

klasičnim zbiranjem informacij o možnih storilcih najhujših kriminalnih dejanj ni

mogoče lomiti čvrstih struktur organiziranega kriminala. Nujno je, da je področje

kriminalističnega dela natančno zakonsko opredeljeno in pod ustreznim sodnim in

drugim nadzorom.

Konec osemdesetih let se je v Evropi vendarle začela oblikovati strategija boja z

organiziranim kriminalom. Strategija temelji na izkušnjah ameriških

preiskovalcev, ki se z organiziranim kriminalom spopadajo že preko petdeset let.

Osnovni strateški cilj te strategije je razbijanje kriminalnih struktur, ki so

navzven nevidne. Prepoznavanje teh struktur pomeni zbiranje informacij o

njihovi dejavnosti in povezanosti (Dobovšek, 2009).

S kriminalističnega vidika je pomembno, da se vzporedno z uveljavljenjem

prikritih preiskovalnih metod pripravi tudi program za zaščito prič. S tem mislimo

na zaščito tajnih sodelavcev in prikritih preiskovalcev, na zaščito prič v

kazenskem postopku, pa tudi na zaščito drugih udeležencev v postopku.

3.5.2 Prikrite preiskave in prikriti preiskovalci

Posebna metoda zbiranja dokazov zoper dejavnosti organiziranih kriminalnih

združb so tako imenovane prikrite preiskave. Ta metoda se je najprej uporabljala

v ZDA v boju proti mafijskim družinam.

Prikriti preiskovalec je posebej nadarjen, izšolan in opremljen pripadnik policije,

ki vzdržuje zvezo s kriminalnimi skupinami zaradi pridobivanja informacij. Prikriti

preiskovalec opravlja svojo nalogo s točno določenim ciljem, približati se neki

kriminalni organizaciji ter zbrati dovolj dokazov za uspešno uničenje

organizacije. Deluje po navodilih nadrejenih in pod kontrolo drugih organov,

24

ponavadi tožilstva. Imeti mora skrbno izdelano »legendo«, ki vsebuje namišljeni

življenjepis, za katerega morajo obstajati pristni dokumenti. Prikriti preiskovalec

mora osvojiti jezik kriminalnega podzemlja. Dodobra mora proučiti psihologijo

obnašanja skupine, v katero se želi vključiti, ter na podlagi vsega naučenega

igrati vlogo pripadnika te skupine.

Okoliščine, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju dela s prikritimi

preiskovalci:

• skrbno izdelana legenda,

• nadarjenost, šolanost in opremljenost,

• prevzem stila vedenja,

• moralno delovanje v okviru zakona,

• zmožnost za vrnitev v realno stanje po opravljeni nalogi.

S klasičnimi metodami dela je policija večkrat nemočna pri odkrivanju skupin

organiziranega kriminala in prav uporaba prikritih preiskovalcev je ena izmed metod,

ki je zelo uspešna. Preiskovalec ne sme napeljevati na kaznivo dejanje in prav tako

ne sme storiti kaznivega dejanja pri opravljanju preiskovanja.

V ZDA pa poznamo tako imenovanega undercover agenta. Delovanje le-tega je

dolgotrajneje in deluje po lastnih presojah. Pod določenimi pogoji lahko za uspešno

izvajanje svojih nalog celo stori nekatera kazniva dejanja. Takšen agent mora podati

poročilo vsakih 6 mesecev, nato mu lahko na podlagi poročila državni tožilec podaljša

njegovo nalogo za nadaljnjih 6 mesecev.

Glavni namen prikritih preiskovalcev in agentov je preprečevanje nadaljnjih kaznivih

dejanj ter onemogočanje in odkrivanje vodilnih oseb v kriminalnih organizacijah.

Posebej pomembno je pri tem timsko delo, v katero so zajeti predstavniki policije,

tožilstva, sodišč pa tudi politike.

Zaradi velikega psihološkega pritiska in gibanja v kriminalnem okolju, strahu za

svojce in razpolaganja z neomejenimi sredstvi se agenti lahko poistovetijo s

kriminalci ali pa izgubijo življenje. Zato so v ZDA uvedli vsakoletna psihološka

testiranja, seminarje in svetovalne pogovore. Če pride do razkritja takšnega agenta

ali nujnega pričanja na sodišču, se mora tak agent vključiti v program za zaščito prič.

25

3.5.3 Tajni sodelavci

Ločiti moramo tajne sodelavce, ki nudijo samo določene informacije proti plačilu ali

za določeno uslugo, in tajne sodelavce, ki sodelujejo stalno, proti plačilu, pod

vodstvom in nadzorom policije. Tajni sodelavec nam s svojim delom omogoča

posredni vpogled v delovanje kriminalnih skupin ter s tem pridobi informacije.

Glede na cilj, ki ga želi policija doseči z uporabo tajnega sodelavca, mu lahko naloži

naloge kot so:

• zbiranje podatkov in dokumentov, ki se bodo lahko uporabili v nadaljnjem

postopku pred sodiščem,

• zbiranje podatkov o osebah, ki so operativno zanimivi za policijo,

• preverjanje podatkov, ki so policiji že znani,

• spremljanje situacije v določenem okolju,

• prikrita pomoč pri izvajanju posebnih operativnih metod in sredstev policije,

• preprečevanje kaznivih dejanj s pravočasnim sporočanjem.

Tajni sodelavci so lahko uporabljeni za en primer, naj si bo to zoper določeno

kaznivo dejanje ali skupino kriminalcev, pri čemer igra veliko vlogo osebna

motiviranost tajnega sodelavca za konkreten primer. Največkrat pa gre za uporabo

tajnega sodelavca, ki mu pomeni sodelovanje s policijo trajen vir dohodka. Pri teh

tajnih sodelavcih pridejo do izraza posebne psihofizične sposobnosti, ki omogočajo

trajnejše delovanje takšnega sodelavca.(Dobovšek, 2009).

V vseh navodilih za delo s tajnimi sodelavci zasledimo, da morajo biti vsi tajni

sodelavci evidentirani, o njih morajo biti vodeni posebni dosjeji, zaščitena mora biti

njihova identiteta, predvideno mora biti nagrajevanje, kot tudi zaščita policijskih

delavcev, ki so v kontaktu s tajnimi sodelavci.

3.5.4 Informacijska podpora

Med državami, ki imajo največ izkušenj v boju zoper organizirani kriminal, izstopajo

ZDA. Te so v okviru svojega pravosodja ustanovile Upravo za zatiranje zlorabe mamil-

DEA (Drug Enforcement Administration).Temelj uspešnega dela predstavlja temeljito

načrtovana in organizirana obveščevalna dejavnost, čigar podlaga je zbiranje

informacij v zvezi z zlorabo mamil.

Za izvajanje dejavnosti so razvili obveščevalni ciklus, ki obsega šest stopenj:

• zbiranje podatkov,

26

• vrednotenje podatkov,

• primerjanje,

• analiziranje,

• razporejanje,

• ponovno vrednotenje.

V Evropi policija izvaja analize kriminalnih mrež za specifična področja tako

imenovane visoke kriminalitete, kot je trgovina z mamili, orožjem in podobno. Na

omenjenih področjih prednjačita Anglija in Nizozemska.

Sedanja obilna problematika, povezana z organiziranim kriminalom, je pripeljala do

spoznanj, da bo potrebno za omejevanje širjenja kriminala uporabiti informacijsko

usposobljene računalniške strokovnjake, ki bodo poznali tudi problematiko

organiziranega kriminala.

4 Organizirani kriminal v Sloveniji

4.1 Slovenija in opredelitev organizirane kriminalitete

Zaradi spreminjajoče se narave organizirane kriminalitete in okolja, v katerem

deluje, ni splošno sprejete definicije organizirane kriminalitete. V Republiki Sloveniji

se je začelo evidentirati organizirani kriminal šele leta 1995.

Še najmanj je sporna definicija, ki pravi, da se v kriminalnih organizacijah združujejo

osebe zaradi ukvarjanja s kriminalnimi dejavnostmi. Njihovo delovanje je povezano s

poslovnim kriminalom, v smislu pridobivanja nezakonitega blaga in storitev ali

zakonitega blaga, ki je pridobljeno na nezakonit način. Organizirane kriminalne

skupine morajo za izvajanje svojih aktivnosti razviti visoko stopnjo sodelovanja in

organiziranosti.

V slovenski policiji se za definicijo organizirane kriminalitete v zadnjem času

pretežno uporablja EUROPOLOVA definicija, ki zahteva ugotovitev štirih stalnih ali

vsaj dveh variabilnih kriterijev, da bi lahko govorili o delovanju kriminalne združbe.

Stalni kriteriji so:

• združba vsaj treh oseb, ki deluje v daljšem ali časovnem nedoločenem

obdobju,

• izvršuje uradno pregonljiva kazniva dejanja,

27

• pridobiva premoženjsko korist ali družbeno moč.

Variabilni kriteriji so:

• uporablja notranja pravila ravnanja,

• uporablja nasilje ali korupcijo,

• vpliva na medije, gospodarstvo, državno upravo, politiko,

• deluje na podjetniški način,

• deluje mednarodno ali je vpletena v pranje denarja (Dobovšek, 2009).

Definicija organiziranega kriminala, ki jo uporablja slovensko tožilstvo, se glasi: za

organizirani kriminal po tem zakonu se štejejo uradno pregonljiva kazniva dejanja,

storjena v okviru organizirane kriminalne združbe z notranjimi pravili ravnanja, ki

deluje na podjetniški način in pri tem praviloma uporablja nasilje oz. korupcijo ter z

namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi ali družbene moči. Zlasti so

to dejanja s področja pranja denarja, korupcije, proizvodnje in prometa z mamili in

orožjem, trgovine z ljudmi, prostitucije, hudodelskega združevanja in kazniva

dejanja z mednarodnimi elementi (Dobovšek, 2009).

Znani primer organizirane kriminalitete v Sloveniji (gospodarska kriminaliteta):

Igra Catch the Cash

Igra je bila naslednica igre Fairplay. Šlo je za piramidno igro, ki se je leta 1991

začela v Sloveniji. Tuje podjetje Exocom, ki se je med drugim ukvarjalo s finančnimi

transakcijami, je začelo pobirati denar od naivnih investitorjev za finančno igro, ki bi

lahko prinesla velike donose. Vsak investitor je moral plačati 1000 nemških mark ali

več, del denarja je šel posrednikom, del denarja za navidezno izplačilo dobitnikom

nagradne igre, večji del denarja pa je izginil neznano kam. Dokončnega sodnega

epiloga ta primer ni doživel, ugotovljeni so bili samo posredniki te piramidne igre in

zoper nekatere je bil vpeljan sodni pregon.

4.1.1 Trgovina z ljudmi

Pri trgovanju z ljudmi prihaja do množičnih kršitev človekovih pravic, saj je pojav vse

bolj razširjen po celem svetu.

Po protokolu ZN je trgovina z ljudmi pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali

sprejemanje oseb za namene izkoriščanja z uporabo groženj ali sile.

28

Republika Slovenija je s področja trgovine z ljudmi beležena kot država izvora,

tranzitna država in ciljna država. Po podatkih društva KLJUČ je Slovenija država

izvora za približno sto mladih Slovenk, ki služijo na zahodnoevropskih trgih s

spolnostjo. Slovenija je tudi ciljna država, na kar kažejo številni podatki policije.

Žrtve prihajajo predvsem iz držav Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije …

V Sloveniji od leta 2002 deluje medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z

ljudmi, katere temeljna naloga je celovit in usklajen pristop k reševanju tega pojava

z vključitvijo vseh za to pristojnih organizacij. V njej sodelujejo Ministrstvo za

zunanje zadeve, policija, Državno tožilstvo, društvo KLJUČ, razne človekoljubne

organizacije, mediji.

4.1.2 Tihotapljenje

V Sloveniji se kot najpogostejša oblika organiziranega kriminala pojavlja

tihotapljenje ilegalnih priseljencev, od katerih je del tudi žrtev trgovine z ljudmi.

4.1.3 Droge

Analize kriminalitete kažejo, da se v Evropi vse več denarja iz ilegalnega trga drog

usmerja na legalni trg, dobički od prodaje drog pa skokovito naraščajo. Slovenija se

pri tem pojavlja kot pomembna tranzitna država za transport drog. Najpomembnejša

je tako imenovana Balkanska pot, po kateri se transportira heroin v zahodno Evropo.

Nevarno je, da Slovenija postaja vse bolj država, kjer se droga konzumira in ne le

transportira.

4.1.4 Orožje

Velike dobičke kujejo preprodajalci predvsem na račun etničnih lokalnih vojn, saj

takrat cena za orožje skokovito zraste zaradi prepovedi nabave. Medijsko je bila zelo

obravnavana trgovina z orožjem na območju bivše Jugoslavije, kot udeleženka se je

omenjala tudi Slovenija. Do leta 1993 je bil značilen transport orožja preko Slovenije

na območje bivše Jugoslavije, po tem letu pa se je smer pretoka obrnila.

4.1.5 Pranje denarja

Slovenija je morala, če je hotela postati članica Sveta Evrope, sprejeti potrebno

zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, s tem pa je izrazila željo, da se želi

vključiti v boj proti pranju denarja.

4.1.6 Tatvine vozil

Letno v Republiki Sloveniji izgine med 1200 in 1300 vozil, tatvine motornih vozil pa

niso tako velik problem. Ukradena vozila ponavadi zapustijo Slovenijo in se

29

registrirajo na podlagi ponarejenih dokumentov v nekaterih državah nekdanje

Jugoslavije ali pa so prodana naprej na Vzhod.

4.1.7 Korupcija

Korupcija se pojavlja kot spremljevalna dejavnost temeljnim dejavnostim kriminalnih

skupin, saj preko korupcije dosegajo širjenje svoje moči in izogibanje pregonu.

Slovenski kazenski zakonik ne uporablja izraza korupcija kot pravnega termina.

4.2 Obstoječe kriminalne združbe

V večini kriminalnih združb, ki delujejo v Sloveniji, prevladuje celična struktura

organiziranosti, ki se deloma spreminja v hierarhično.

Kriminalne združbe v Sloveniji so dejavne predvsem v mestih (Maribor, Ljubljana). V

Sloveniji naj bi delovalo 70 kriminalnih združb, vsaka ima od 3 do 30 članov. Vseh

članov teh združb naj bi bilo 750.

Albanske, srbske oz. črnogorske in romske skupine so hierarhično organizirane, s

strogo delitvijo in specializacijo dela. V Sloveniji imamo združbe, ki niso strogo

etnično organizirane, je pa mogoče v njih najti prevladujočo večino. Tako se pogosto

srečujemo s pripadniki slovenske, albanske, srbsko-črnogorske, hrvaške in romske

populacije, redkeje pa s storilci italijanskega ali bivšega sovjetskega porekla.

Ugotovljeno je, da so združbe, v katerih prevladujejo storilci neslovenskega porekla,

dosti bolj razvite in nevarne, kot tiste s pretežno slovensko sestavo (Dobovšek, 2009).

Kriminalne združbe slovenskega porekla se podobno kot romske združbe ukvarjajo z

vsemi vrstami kaznivih dejanj. Prevladujejo pa izterjave dolgov, prostitucija, pranje

denarja, tatvine vozil, goljufije, nedovoljena trgovina z orožjem in z eksplozivnimi

snovmi ter trgovina z ljudmi.

Sedeži skupin organizirane kriminalitete v Sloveniji so različni. Albanci imajo sedež v

Ljubljani in tudi v večjih mestih v Sloveniji, srbsko-črnogorske naveze najdemo v

Ljubljani, romske skupine pa na Dolenjskem in v Posavju, kriminalne združbe, v

katerih prevladujejo Slovenci, pa so prisotne po vsej državi.

V naši državi je tudi zaznati delovanje tujih kriminalnih združb, ki se med seboj

povezujejo predvsem glede na tip dobička ali pa glede na nacionalno pripadnost

članov kriminalne združbe. V Republiki Sloveniji glede povezave znotraj družb na

podlagi nacionalnosti najbolj izstopata kriminalni združbi Albancev in Črnogorcev.

30

Tako v Sloveniji kot v drugih državah so podatki o gibanju organizirane kriminalitete

med posameznimi državami težko primerljivi, zaradi nepoenotenja definicije

organiziranega kriminalitete.

4.3 Mednarodno sodelovanje Slovenije na področju boja

zoper organizirane kriminalitete

Dejavnost kriminalcev že dolgo ni več omejena na območje posameznih regij ali

držav, temveč gre za pojav, ki v svojih najnevarnejših oblikah ni več posamičen in ne

lokalen. Ti pojavi skoraj praviloma obsegajo področja celotne države ali celo

kontinentov in izvajajo jih bolj ali manj organizirane kriminalne združbe. Mobilnost,

tehnična opremljenost in finančne zmogljivosti storilcev tovrstnih kaznivih dejanj

omogočajo izvrševanje kaznivih dejanj v eni državi, pridobivanje in uporabo s

kaznivimi dejanji pridobljenih premoženjskih koristi pa v drugi državi. Tovrstna

razširjenost organizirane kriminalitete in z njo povezanih pojavov, kot so na primer

ekološki kriminal, pranje denarja in korupcija, spadajo vsekakor med pomembnejše

vire ogrožanja sodobne družbe.

S tem namenom poteka aktivno sodelovanje z mednarodnimi institucijami, kot so

Interpol, FBI (angl. Federal Bureau of Investigation), DEA (angl. Drug Enforcement

Administration) in BKA (nem. Bundeskriminalamt). Sodelovanja so predvsem v obliki

izmenjave podatkov in strokovnega izobraževanja kadrov.

Na področju boja zoper organizirani kriminal je bilo do tega obdobja sklenjenih

sedem bilateralnih sporazumov z Madžarsko, s Hrvaško, z Italijo, Avstrijo, Albanijo,

Makedonijo in s Slovaško.

Organizirani kriminal je grožnja gospodarstvu in družbi v Evropi. Odziv Evropske unije

v boju proti organiziranemu kriminalu je prilagojen večplastnosti tega pojava in

usmerjen tako v trgovino z ljudmi, orožjem in z drogami kot v gospodarski in v

finančni kriminal, korupcijo ter pranje denarja. Pokriva tudi nove razsežnosti, kot sta

kibernetski in okoljski kriminal. Celovit pristop, ki usmerja ukrepanje EU, sega od

preprečevanja do pregona. To v glavnem temelji na učinkovitem sodelovanju med

organi držav članic in predvsem organi pregona, vključno z izmenjavo informacij in

vzajemno pomočjo pri zasegih in zaplembah. Boj proti organiziranemu kriminalu ima

globalno razsežnost in vpliva na mnoga področja ukrepanja in politik EU.

31

4.4 Gibanje kriminalitete v zadnjih nekaj letih v Sloveniji

4.4.1 Primerjava kaznivih dejanj od leta 2004 do 2011

Leta 2004 je bilo obravnavanih 86.568 kaznivih dejanj. Leta 2005 je bilo obravnavnih

manj kaznivih dejanj. Policija z obstoječimi kadri in materialno-tehnično

opremljenostjo ni mogla več zagotavljati enako visoke ravni odkrivanja in

preiskovanja kriminalitete. Grafikon nam prikazuje, da število zaznanih kaznivih

dejanj skozi vsa leta ostaja nekje enako. Leta 2008 je bilo najmanj zaznanih kaznivih

dejanj. Preiskanost zaznanih kaznivih dejanj narašča, kar je razveseljiv podatek.

Leta 2004 je zelo malo število kaznivih dejanj, ki so bile posledice organizirane

kriminalitete v primerjavi z naslednjimi leti. Leta 2006 se je najbolj povečalo število

organiziranih oblik kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.

Upadla pa kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje, kar je posledica

uspešnega varovanja državne meje. Leta 2011 se je dejavnost policije usmerila v

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

KAZNIVA DEJANJA

0

100

200

300

400

500

600

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

ORGANIZIRANA KRIMINALITETA

32

odkrivanje kriminalnih združb, ki so po t. i. Balkanski poti tihotapile ljudi, droge,

orožje in eksploziv.

5 Organizirani kriminal v svetu

5.1 Mednarodne razsežnosti organiziranega kriminala

Danes živimo v Evropi v razmerah razraščanja organiziranega kriminala. Za

pričakovati je, da se bo kriminal do konca drugega tisočletja podvojil in ustvarjal še

več nemira, škode in nezaupanja v legitimno oblast. Organizirani kriminal, ne glede

na tip ali predmet poslovanja, je velik problem za državo in njene mehanizme

represije. Kriminal se modernizira, tehnološko izpopolnjuje in tudi internacionalizira.

Kar se danes dogaja v kriminalnem svetu, mora biti organizirano. Velike materialne

koristi je mogoče doseči v skupinah ustrezno usposobljenih ljudi, pripravljenih za

sodelovanje. Z odpravo mejne kontrole se odpravljajo še zadnje, čeprav manjše ovire

za razvijanje skupin organiziranega kriminala v Evropi.

Evropa skuša iz izkušenj ZDA prevzeti metode in ukrepe za boj proti organiziranemu

kriminalu. Vendar se kaže, da so ti ukrepi že zastareli in se jih ne da enostavno

prenesti v novo okolje. Ker gre organizirani kriminal tja, kjer je bogastvo, in to je

danes na Vzhodu Evrope, so prav ti agenti najmočnejših in državnih služb, ki so znali

iz nelegalnih poslov delati legalne, najbolj uporabni za odpravljanje kriminalnih

dejavnosti.

Velika gospodarska kriza iz leta 2008 ima velik vpliv na gospodarsko stanje po vsem

svetu in s tem tudi na prevare, ki se pojavljajo kot posledica pritiskov te krize.

5.2 Primerjava Slovenija-Evropa

V Sloveniji je opazen trend naraščanja kriminalitete z znaki organiziranosti predvsem

v tranzicijskih državah po letu 1990. Dosedanji podatki o kriminaliteti v Sloveniji

izhajajo iz evidenc kaznivih dejanj Ministrstva za notranje zadeve. Republika

Slovenija se je uspela izogniti poplavi kriminalitete, tako klasične kot organizirane.

Po podatkih RS sodi med varnejše države ne le v primerjavi s postsocialističnimi

državami, temveč tudi v primerjavi z zahodnoevropskimi. Cilj Slovenije je v prvi

vrsti, da si pridobi status varne države, kar lahko dosežemo le z uvajanjem sodobnih

preventivnih standardov kot jih imajo države EU. Glede na geografski položaj

pričakujemo naraščanje organizirane kriminalitete, ki pa ne bo takšen kot v drugih

državah, saj nimamo velemest, v katerih se tak kriminal bohoti. Zaradi majhnosti

33

Slovenije, bi zadostovala že manjša koordinirana akcija organiziranih kriminalnih

skupin, ki bi z denarjem, s katerim razpolaga, povsem pretresla temelje našega

gospodarstva.

Po koncu hladne vojne so se v Evropi pojavile brezmejne možnosti za ilegalne posle,

ki so se razširili predvsem na Vzhodu. Organizirani kriminal gre tja, kjer je bogastvo,

in to je danes na Vzhodu. Ko govorimo o kriminaliteti v vzhodnoevropskih državah,

ločujemo obdobje pred tranzicijo in obdobje tranzicije. Tranzicija pomeni prehod iz

politične subordinacije v nacionalno neodvisnost, razvoj demokracije in prehod

centralnoplanskega v tržno gospodarstvo. V dobi tranzicije je kriminaliteta močno

narasla. Obseg kriminalitete se ni bistveno spremenil, temveč je postal le bolj javen,

transparenten in s tem ne več prikrit. Pomembna razlika med Vzhodom in Zahodom

je bila v tem, da na Vzhodu ni bilo potrebno podkupovati uradnikov, zaposlenih v

državnih institucijah, ter da ni obstajal inštitut pobiranja zaščite. Ni bilo klasičnega

mafijskega tipa organiziranega kriminala, ki se bori za moč in dobiček, temveč je

organizirani kriminal na Vzhodu težil le za dobičkom, kajti moč je že imel

(Dobovšek,1997).

Organizirani kriminal, ki je dobro zasidran v Zahodni Evropi, v izkoriščanju politične

in gospodarske situacije širi svoje lovke tudi proti državam Vzhodne Evrope.

Evropske države se zavzemajo za sistematično zbiranje in analiziranje informacij o

mednarodno organizirani kriminaliteti, kar naj bi bila nadaljnja naloga Europola.

Kriminaliteta je po letu 1988 zaradi tranzicije v vzhodnoevropskih državah

pričakovano narasla tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu. Dejavniki, ki so vplivali na

to, so predvsem odprtje znotraj Evropske skupnosti, prodiranje gospodarskega

kriminala, trgovina z drogami in z orožjem, večanje števila neizobraženega

prebivalstva, migracije iz Azije in Afrike.

5.3 Primerjava Slovenija-svet

Organizirana kriminaliteta se tako v Sloveniji kot tudi v svetu vedno bolj prepleta z

različnimi nacionalnimi in verskimi terorističnimi organizacijami.

Kot primerjavo navajam svetovno državo ZDA in Slovenijo.

Uradne statistike so pokazale, da se je kriminal v ZDA opazno zmanjšal. Največje

zmanjšanje zaznavajo v največjih ameriških mestih, tudi drugje pa vsi kazalniki

kažejo na zmanjšanje števila kaznivih dejanj, in to kljub recesiji, ki je tradicionalno

34

pomenila povečanje kriminala. Kriminal v New Yorku se je od leta 2001 zmanjšal za

35 %. Statistike so pokazale, da organizirani kriminal že peto leto upada. Nasilni

kriminal je v ZDA nazadnje porastel leta 2006 za 1,98 %.Od takrat naprej pa upada.

Razlog za upadanje kriminala naj bi bil v staranju prebivalstva, pri čemer naj bi

veljalo, da se starejši ne odločajo toliko za kriminal kot mlajši.

Tudi pri nas v Sloveniji je zaznati največ organiziranega kriminala v velikih mestih,

kot so Maribor, Ljubljana. V Sloveniji je preiskanost kaznivih dejanj najvišja v zadnjih

10 letih. Slovenija je relativno varna država in je po število umorov najnižja v Evropi.

Močno se je razširil gospodarski kriminal, predvsem kazniva dejanja povezana s

ćžkršitvijo pravic delavcev. Kazniva dejanja, ki so bila posledica organizirane

kriminalne dejavnosti, so bila pri nas najvišja leta 2009 (413), naslednji dve leti pa so

malo upadla. Zelo zaskrbljujoč je podatek za računalniško kriminialiteto, ki nenehno

raste. Mladoletniška kriminalitete je zadnja leta malo padla, vendar so številke še

vedno previsoke. Število kaznivih dejanj je v zadnjem obdobju precej veliko,

medtem ko preiskanost ostaja nekje enaka.

Da organizirana kriminaliteta ni le problem Slovenije, temveč je mednarodni

problem, kaže Konvencija Organizacije združenih narodov, ki predstavlja prvi poskus,

da se v enem samem obvezujočem dokumentu vključi vse pojme in predstave ter vse

aktivnosti za boj proti organiziranemu kriminalu na globalni ravni. Celotni namen

Konvencije je boj proti čezmejno organiziranemu kriminalu ter določitev načinov

med-državnega sodelovanja za dosego omenjenega cilja (Dobovšek,2009).

Primerjava števila kaznivih dejanj med leti 2004 in 2009 za Japonsko, ZDA, Nemčijo,

Italijo in Slovenijo:

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

2004 2005 2006 2007 2008 2009

SLOVENIJA

ZDA

JAPONSKA

NEMČIJA

ITALIJA

Kot je razvidno iz grafa,

Slovenijo zelo velika. Res je, da se države razlikujejo glede njihovih velikosti.

na prvem mestu po številu k

Nemčijo, v kateri je število kaznivih dejanj veliko v primerjavi z ZDA. Število kaznivih

dejanj se v vseh državah skozi vsa leta giblje nekje enako. Slovenija je v primerjavi z

drugimi državami zelo nizka glede števila kazniv dejanj, vendar moramo vedeti

tudi veliko manjša od ostalih.

Odstotek držav, ki so odgovorile mednarodni organizaciji 10th UN

United Nations Survey of Crime Trends and Operations of Criminal Justice Systems)

na policijska vprašanja o prisotnosti organiziranega kr

Prikazani so odstotki vseh anketiranih držav (bile so anketirane skoraj vse države

sveta), ki so potrdile prisotnost izbranih dejavnosti organiziranega kriminala, za leto

2005 in 2006. Kot je razvidno iz grafa, so si procenti v teh dveh letih ze

enaki. Dejstvo je, da so dejavnosti organiziranega kriminala prisotne v skoraj vseh

državah in v velikih številkah.

ponarejanje denarja.

Primerjava prometa s prepovedanimi drogami

Italijo, Portugalsko in Slovenijo:

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Ponarejanje denarja

korupcija

35

, je primerjava med ZDA, Japonsko, Italijo, Nemčijo in

Slovenijo zelo velika. Res je, da se države razlikujejo glede njihovih velikosti.

na prvem mestu po številu kaznih dejanj so ZDA. Zaskrbljujoč je podatek tudi

, v kateri je število kaznivih dejanj veliko v primerjavi z ZDA. Število kaznivih

dejanj se v vseh državah skozi vsa leta giblje nekje enako. Slovenija je v primerjavi z

drugimi državami zelo nizka glede števila kazniv dejanj, vendar moramo vedeti

tudi veliko manjša od ostalih.

Odstotek držav, ki so odgovorile mednarodni organizaciji 10th UN-CTS (The Tenth

United Nations Survey of Crime Trends and Operations of Criminal Justice Systems)

na policijska vprašanja o prisotnosti organiziranega kriminala:

Prikazani so odstotki vseh anketiranih držav (bile so anketirane skoraj vse države

sveta), ki so potrdile prisotnost izbranih dejavnosti organiziranega kriminala, za leto

2005 in 2006. Kot je razvidno iz grafa, so si procenti v teh dveh letih ze

Dejstvo je, da so dejavnosti organiziranega kriminala prisotne v skoraj vseh

državah in v velikih številkah. Izmed dejavnosti, ki so izbrane je najbolj razširjeno

s prepovedanimi drogami med leti 2005 in 2009 za Nemčijo,

Italijo, Portugalsko in Slovenijo:

korupcija trgovina z ljudmi tihotapljenje ljudi

sodelovanje v organiziranih kriminalnih združbah

, Japonsko, Italijo, Nemčijo in

Slovenijo zelo velika. Res je, da se države razlikujejo glede njihovih velikosti. Daleč

. Zaskrbljujoč je podatek tudi za

, v kateri je število kaznivih dejanj veliko v primerjavi z ZDA. Število kaznivih

dejanj se v vseh državah skozi vsa leta giblje nekje enako. Slovenija je v primerjavi z

drugimi državami zelo nizka glede števila kazniv dejanj, vendar moramo vedeti, da je

CTS (The Tenth

United Nations Survey of Crime Trends and Operations of Criminal Justice Systems)

Prikazani so odstotki vseh anketiranih držav (bile so anketirane skoraj vse države

sveta), ki so potrdile prisotnost izbranih dejavnosti organiziranega kriminala, za leto

2005 in 2006. Kot je razvidno iz grafa, so si procenti v teh dveh letih zelo blizu ali

Dejstvo je, da so dejavnosti organiziranega kriminala prisotne v skoraj vseh

je najbolj razširjeno

med leti 2005 in 2009 za Nemčijo,

sodelovanje v organiziranih kriminalnih združbah

2005

2006

36

Problematika na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji narašča, tako kot

drugod po svetu. Zaskrbljujoče je stanje med mladoletniki, saj je vse več podatkov,

da se že na osnovnih šolah ali v neposredni bližini odvija trgovina s prepovedanimi

drogami. Omenila sem že, da preko Slovenije poteka t.i. Balkanska pot tihotapcev s

prepovedano drogo.

Težave z drogo v Italiji so se začele po drugi svetovni vojni, ko je bil gangster Lucky

Luciano izgnan iz Amerike nazaj v Italijo. Najbolj razširjeno je tihotapljenje s

heroinom. Kar 45% heroina, ki prihaja iz Albanije je namenjeno v Italijo. Te številke

so zaskrbljujoče.

V Nemčiji je v porastu ekstazi, medtem ko so trde droge upadle. Dejstvo je, da so v

Nemčiji številke prometa s prepovedanimi drogami prevelike. Število odvisnikov od

heroina je ocenjeno nekje od 120.000 do 150.000. Kar je definitivno preveč.

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

2005 2006 2007 2008 2009

NEMČIJA

ITALIJA

PORTUGALSKA

SLOVENIJA

37

6 Zaključek

6.1 Hipoteze

Skozi celotno diplomsko delo, sem poskušala ovreči oz. potrditi dve hipotezi, ki sem

si jih zadala na samem začetku. Hipotezi sta naslednji:

H1: Organizirani kriminal narašča tako v svetu, kot v Sloveniji, kar naj bi bila

posledica recesije.

Da, organizirani kriminal narašča v Sloveniji in tudi v svetu. Prikazan je grafikon, iz

katerega je razvidno, da kriminaliteta narašča. Največje številke kaznivih dejanj se

gibljejo v ZDA. Recesija, ki je prisotna zadnjih nekaj let nedvomno vpliva na

naraščanje kriminala. Vedno več je brezposelnih, nestrpnih ljudi, ljudje nimajo za

preživetje, zato se podajo v kriminal.

H2: Organizirani kriminal postaja svetovni problem.

Da, iz diplomskega dela je možno razbrati, da je organizirani kriminal prisoten v

vseh državah in to kar v velikih številkah. S tem problemom se praktično ukvarjajo

vse države. V ospredju je nedvomno ZDA, ki imajo zelo visoke številke kriminala. Vse

države se zavzemajo za to, da bi zmanjšale obseg kriminala.

6.2 Povzetek

Organizirani kriminal je zelo razširjena tema pogovorov povsod po svetu in tudi pri

nas. Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi le-tega bilo čim manj. Pri raziskovanju

organiziranega kriminala sem prišla do spoznanja, da se veliko držav zavzema z

različnimi ukrepi, da bi preprečilo kriminal.

Ob zaključku diplomskega dela lahko potrdim, da je organizirani kriminal svetovni

problem in da z leti narašča. Velik problem predstavlja promet s prepovedanimi

drogami, saj prisotnost le-tega nenehno narašča. V Sloveniji je v zadnjih letih najbolj

razširjena prav trgovina z drogo. Iz grafikona je razvidno, da kazniva dejanja v

Sloveniji naraščajo, prav tako tudi njihova preiskanost. Kazniva dejanja, ki so bila

posledica organizirane kriminalitete ostajajo nekje enaka. Vseeno pa so številke še

vedno visoke.

Zagotovo ima največje število kaznivih dejanj ZDA, med katerimi so tudi kazniva

dejanja organizirane kriminalitete.

38

Izzivi, s katerimi se bodo morali soočiti organi za pregon organizirane kriminalitete v

prihodnosti, so predvsem vedno nove pojavne oblike organizirane kriminalitete, ki se

poslužujejo najnovejših tehnoloških sredstev in novih metod dela. V Sloveniji ni

toliko znanih skupin organizirane kriminalitete, kriminalci se povezujejo predvsem na

podlagi nacionalnosti in sodelujejo z različnimi skupinami organiziranega kriminala iz

tujine. Največ ilegalnih migracij v Italiji je opravljenih ravno čez Slovenijo. Kriminal

dobiva vse večjo razsežnost, zaradi česar potrebujemo veliko informacij in veščin,

široko znanje, veliko podatkov in analiz, aktualnih problemov in teženj, izmenjavo

izkušenj in tesno sodelovanje z drugimi službami doma in v tujini. Uresničujejo se

napovedi, da se bomo še naprej srečevali s širjenjem organiziranega kriminala, čigar

posledice so predvsem velika brezposelnost, velik pretok ljudi, socialna vprašanja …

Zavedamo se, da se kriminalitete ne da izkoreniniti, ker če bi to hoteli, bi se morala

država spremeniti v totalitarno policijsko državo, kar bi pomenilo, da bi se morali

odpovedati nekaterim temeljnim svoboščinam.

Na stopnjo ogroženosti Slovenije zagotovo neposredno vplivata njen geografski

položaj in zgodovinska prepletenost z državami nekdanje Jugoslavije.

7 Uporabljeni viri

Čurin, S. (2003). Obvladovanje sprememb na področju pravosodja in notranjih zadev-

organizirani kriminal v pridružitvenem procesu Slovenije k Evropski uniji

(Magistrsko delo) Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Dobovšek, B. (1997). Organizirani kriminal, Ljubljana: Unigraf.

Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Florjančič, D. (2001). O organiziranem mednarodnem kriminalu. Pravna praksa, 420,

15–16.

Glogovšek, U. (2010). Ali je korupcija organizirani ali gospodarski kriminal ali eno ali

drugo (Diplomsko delo) Maribor: Fakulteta za varnostne vede.

Golob, Ž. (2009). Mednarodno sodelovanje policije na področju zatiranja

organiziranega kriminala (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne

vede.

39

Groboljšek, J. (2005). Strategija boja proti organiziranemu kriminalu v Evropski uniji

(Diplomsko delo) Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Crime trends in detail (2012). Europa.eu. Pridobljeno 14.5.2012 iz

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Crime_tren

ds_in_detail

Organizirani kriminal (2012). Wikipedia.org. Pridobljeno 4.5.2012 iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Organizirani_kriminal

International statistics on crime and justice (2010). Heuni.fi. Pridobljeno 25.7.2012

iz

http://www.heuni.fi/Satellite?blobtable=MungoBlobs&blobcol=urldata&SSURI

apptype=BlobServer&SSURIcontainer=Default&SSURIsession=false&blobkey=id

&blobheadervalue1=inline;%20filename=Hakapaino_final_07042010.pdf&SSURI

sscontext=Satellite%20Server&blobwhere=1266335656647&blobheadername1=

Content-Disposition&ssbinary=true&blobheader=application/pdf

Letno poročilo 2010 (2010). Policija.si. Pridobljeno 11.6.2012 iz

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPo

rocilo2010.pdf

Letno poročilo 2011 (2011). Policija.si. Pridobljeno 11.6.2012 iz

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPo

rocilo2011.pdf

Kriminaliteta – statistika (2012). Policija.si. Pridobljeno 17.6.2012 iz

http://www.policija.si/index.php/statistika/kriminaliteta

Organized crime: The World’s Largest Social Network (31.1.2011). Wired.com.

Pridobljeno 23.5.2012 iz

http://www.wired.com/magazine/2011/01/ff_orgchart_crime/

Meško, G., Pagon, M. in Dobovšek, B. (2005). Izzivi sodobnega varstvoslovja,

Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

Pipuš, P.(2010). Organizirani kriminal in mafijske združbe (Diplomsko delo). Maribor:

Pravna fakulteta.

Singer, M. (1994). Kriminologija. Zagreb: Globus.

40

Škof, L. (2007). Korupcija in organizirani kriminal v Italiji (Diplomsko delo)

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Veseli, S.(2011). Posebni organi v boju zoper hujše oblike organiziranega kriminala

(Diplomsko delo) Maribor: Pravna fakulteta.