DIPLOMSKO DELO - University of Mariborold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kovac-stefan.pdfdosedanji vir ogrevanja, priključilo na daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso, če bi tak

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSEBNOSTI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA PO LESNI BIOMASI V POMURJU

Kandidat: ŠTEFAN KOVAČ Študent izrednega študija

Številka indeksa: 82125561 Program: univerzitetni

Študijska smer: MARKETING Mentor: prof. dr. Dušan Radonjič

Maribor, september 2005

Kovač, Š. Posebnosti ponudbe in povpraševanja po lesni biomasi v Pomurju Diplomsko delo, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 2005

1

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ PREDSTAVITEV DIPLOMSKEGA DELA Slovenija sodi med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Gozdovi poraščajo že preko 58 % njenega prostora, v Pomurju pa je njihov delež 29 %. Naravni potencial bogatijo še površine v zaraščanju, obvodna drevnina, omejki in posamezna prosto rastoča drevesa, kar vse skupaj tvori osnovo za možno ponudbo lesne biomase. Tudi gozdnogospodarski načrti, ki določajo največjo dovoljeno količino letnega poseka v gozdovih, in na ta način zagotavljajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, niso omejujoč dejavnik pri dejanskem poseku lesa, saj je ta v zadnjih desetletjih bistveno manjši, kot bi lahko bil. V gozdovih ostajajo manjvredni sortimenti ali suha drevesa, velikokrat pa tudi neizvedena redčenja mlajših gozdov, v katerih je večinski sortiment les za kurjavo. Problem slabe rabe naravnega potenciala povečuje še velika razdrobljenost zasebne gozdne posesti, kar vse povzroča pomanjkljivo ali celo izostalo ponudbo sodobnih oblik lesne biomase.

Na področju rabe energije se zaradi rasti cen fosilnih goriv vse bolj iščejo možnosti cenejše oskrbe z drugimi energenti. Kljub tem dejstvom je sodobne rabe lesne biomase v gospodinjstvih in v gospodarstvu še zmeraj zelo malo, ponudbe za to potrebnih sekancev (zdrobljenega lesa) in peletov (stisnjencev) iz domačega okolja pa praktično ni. Področje raziskave so zato potenciali za trajno ponudbo lesne biomase v Pomurju, ovire pri organizaciji ponudbe lesne biomase v Pomurju in področje povpraševanja oziroma rabe sodobnih oblik lesne biomase. Namen naloge je zato analizirati stanje in možnosti za trajno pridobivanje lesne biomase iz pomurskih gozdov, kot glavnega vira ponudbe sodobnih oblik lesne biomase, ter izpostaviti ovire pri vzpostavitvi trajne ponudbe teh energentov. Na osnovi analiz energetskih potreb po ogrevanju bivalnih prostorov in sanitarne vode, ter analiz sedanje strukture v porabi energentov je namen naloge tudi nakazati bodočo rabo in s tem bodoče povpraševanje po sodobnih oblikah lesne biomase ter poiskati dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na povpraševanje v prihodnosti. Cilji diplomske naloge so določiti trajne potenciale lesne biomase iz pomurskih gozdov in druge vire lesne biomase v pomurski regiji ter ovire, ki zmanjšujejo možno trajno ponudbo sodobnih oblik lesne biomase – sekancev in peletov. Cilj naloge je tudi v prostoru regije določiti trenutno rabo lesne biomase po vrstah in z njo povezano povpraševanje, ter nakazati možne smeri v bodočem povpraševanju. Cilj naloge je tudi opredeliti dejavnike, ki odločilno vplivajo na povpraševanje po posameznih vrstah lesne biomase. Diplomska naloga postavlja naslednje trditve:

- gozdni fondi in zakonsko dorečen sistem gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji dajeta potencialno možnost zadovoljive in trajne ponudbe različnih oblik lesne biomase v Pomurju;

- razdrobljena posest (majhne parcele) in lastništvo (majhna posestva) omejujejo potencialno možno in trajno ponudbo lesne biomase;

- povpraševanje po toploti pridobljeni iz lesne biomase bo naraščalo sorazmerno z rastjo cen alternativnih virov (plinsko olje, zemeljski plin), dolgoročno pa po takšnih vrstah lesne biomase, ki bodo zagotavljaje enako udobnost ogrevanja kot ogrevanje s fosilnimi gorivi (sekanci, peleti);

- povpraševanje po sodobnih virih lesne biomase bo odvisno od višine potrebnih investicijskih sredstev za kotlovnice in od pripravljenosti države, da takšne investicije sofinancira v zadovoljivo velikem deležu;


2

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ - dolgoročno bo prišlo do povečevanja posesti posameznikov ali do združevanja

lastnikov gozdov v gospodarska združenja, ki bodo lahko trajno in v dovolj velikem obsegu zadovoljevali povečano povpraševanje po različnih oblikah biomase ali surovinah za njeno izdelavo.

Gozdnatost v Pomurju je le 29 %. V Pomurskih gozdovih letno priraste 223.000 m3. Kljub temu, da gozdnogospodarski načrti dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, se dejansko poseka še veliko manj. V zasebnih gozdovih se je v letu 2004 posekalo le 114.000 m3 ali 82 % od dovoljenega. Potencial lesne biomase iz gozdov pa ni enak vsej posekani lesni masi ampak le tistemu delu, ki ga na trgu lesa ni mogoče boljše prodati. Analiza tokov lesa v Pomurju v letu 2004 kaže, da znaša delež lesne biomase v realizirani sečnji 51 % ali 71.000 m3 lesa s skupno kurilno močjo 181,72 GWh. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se te vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. Pomembni viri lesne biomase v regiji so tudi: izven gozdna proizvodnja, žagarski ostanki, sekundarna predelava lesa in lesni ostanki v gradbeništvu ter lesena embalaža v trgovini. Skupni energetski potencial vse lesne biomase v Pomurski regiji je v letu 2004 znašal 308 GWh ali 123.200 m3 lesa. Glede na neizrabljene možnosti v okviru dovoljenih sečenj v gozdovih in glede na razvoj družbe se energetska vrednost potencialne ponudbe lesne biomase v Pomurju v naslednjem desetletju ocenjuje na okrog 351,6 GWh ali 140.600 m3. Razpoložljivost tega potenciala pa je odvisna tudi od povpraševanja po lesni biomasi in s tem v zvezi z njeno ceno. Delež uporabnikov lesne biomase se v zadnjih štirih letih ni spremenil in znaša 43,2 %, se je pa za 30 % povečala poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Ob povečanju cene lahkega kurilnega olja preko 170 Sit/l bi se kar 29 % gospodinjstev, ki se sedaj ogrevajo s kurilnim oljem, odločilo za ogrevanja z lesno biomaso. Kar 67 % vseh gospodinjstev katerih stanovanje je v strnjenem zaselku ali mestu, pa bi se ne glede na dosedanji vir ogrevanja, priključilo na daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso, če bi tak sistem seveda tam bil in če bi stroški takšnega ogrevanja bili 20 % nižji od stroškov LKO za enako porabljeno energijo. To daje velike možnosti za izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso. Tudi rast ekološke zavesti uporabnikov, administrativne omejitve pri izpustu toplogrednih plinov in vzpodbujanje vgradnje sodobnih kotlov na lesno biomaso bodo povečali povpraševanje po njej. Pričakovati je tudi spremenjeno strukturo povpraševanja po lesni biomasi. Povečalo se bo povpraševanje po sekancih in peletih in že pripravljenih polenih, manj ali enako pa bo povpraševanje po goleh in meterskih cepanicah.


3

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................ 6 1.1 Opredelitev problema in področja raziskav ................................................................ 6 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela .................................................................... 6

1.2.1 Namen diplomskega dela ..................................................................................... 6 1.2.2 Cilji diplomskega dela.......................................................................................... 6 1.2.3 Trditve diplomskega dela ..................................................................................... 7

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................ 7 1.4 Metode dela ................................................................................................................. 8

2 POSEBNOSTI TRŽIŠČA Z LESNO BIOMASO..................................... 9 2.1 Opredelitev pojmov..................................................................................................... 9 2.2 Posebnosti ponudbe lesne biomase ............................................................................. 9

2.2.1 Gozd – proizvodni potencial z omejitvami pri gospodarjenju ........................... 10 2.2.2 Majhna in razpršena gozdna posest kot ovira trajne ponudbe iz zasebnih gozdov..................................................................................................................................... 11 2.2.3 Vpliv ekonomike gozdne proizvodnje na ponudbo lesne biomase...................... 12 2.2.4 Drugi viri lesne biomase v Pomurju – izvengozdna proizvodnja, žage in lesna industrija ..................................................................................................................... 18

2.3 Posebnosti pri povpraševanju po lesni biomasi v Pomurju....................................... 19 2.3.1 Povpraševanje po lesni biomasi kot funkcija cene različnih kuriv in kurilnih naprav ter udobnosti pri kurjenju ............................................................................... 19 2.3.2 Povpraševanje po lesni biomasi kot funkcija lastništva gozdov, kot vira lesa... 21 2.3.3 Vpliv okoljske osveščenosti na povpraševanje po obnovljivih energetskih virih21

3 POMURJE KOT REGIJA – VIDIK RABE LESNE BIOMASE..........23 3.1 Analiza demografskega stanja prebivalstva in lastnikov gozdov.............................. 23 3.2 Analiza gospodarskega okolja................................................................................... 24 3.3 Analiza naravnega okolja .......................................................................................... 24 3.4 Analiza tehnološkega okolja ..................................................................................... 24

3.4.1 Analiza tehnologije gozdne proizvodnje in priprave lesa za kurjavo ................ 24 3.4.2 Analiza tehnologije kurjenja lesne biomase....................................................... 27

3.5 Politično pravno okolje ............................................................................................. 30 3.6 Kulturno okolje ......................................................................................................... 31

4 ANALIZA PONUDBE LESNE BIOMASE V POMURJU....................32 4.1 Opredelitev prostora (trga) raziskave........................................................................ 32

4.1.1 Možni vplivi na ponudbo lesne biomase iz »okolice« ........................................ 32 4.2 Podatki o lastništvu gozdov in lastniški strukturi...................................................... 33 4.3 Podatki o gozdnih fondih in opredelitev potencialov lesne biomase iz gozdov ....... 35 4.4 Analiza drugih virov lesne biomase v Pomurju po vrstah in obsegu ........................ 38

4.4.1 Primarna predelava lesa kot vir lesne biomase ................................................. 38 4.4.2 Sekundarna predelava lesa kot vir lesne biomase ............................................. 39 4.4.3 Lesna biomasa iz gradbeništva in trgovine........................................................ 40 4.4.4 Lesna biomasa iz kmetijskih zemljišč ................................................................. 40


4

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 4.5 Ukrepi za povečano izrabo proizvodnih potencialov gozdov in izboljšanje ponudbe lesne biomase .................................................................................................................. 41

4.5.1 Povečevanje posesti posameznih lastnikov gozdov kot osnova samostojni ponudbi kmečkega obrata ........................................................................................... 41 4.5.2 Združevanje majhnih lastnikov v združenja lastnikov gozdov in ustanavljanje gozdarskih obratov – zadrug....................................................................................... 42 4.5.3 Podjetniška iniciativa ponudbe prodaje toplote, pripravljene z lesno biomaso 43 5.6 Opredelitev konkurence pri ponudbi lesne biomase v Pomurju ........................... 44

5 ANALIZA POVPRAŠEVANJA PO LESNI BIOMASI V POMURJU 47 5.1 Ocena obstoječe rabe lesne biomase v Pomurju ....................................................... 47 5.2 Analiza vzrokov za obstoječo strukturo rabe posameznih energentov in njihov vpliv na bodoče povpraševanje po lesni biomasi ..................................................................... 49 5.3 Ocena bodočega povpraševanja po lesni biomasi v Pomurju ................................... 50

6 SKLEPNE UGOTOVITVE.......................................................................51

7 POVZETEK................................................................................................54

8 LITERATURA ...........................................................................................56

9 VIRI .............................................................................................................57

KAZALO SLIK Slika 1: Normativi za sečnjo – ekstremna in povprečna stanja za iglavce in listavce ........ 15 Slika 2: Prikaz klasične tehnologije izdelave gozdnih sortimentov v državnih gozdovih .. 25Slika 3: Sodobni načini sečnje in spravila v iglastih gozdovih in nekaterih listavcih pri

nagibih terena do 30 %................................................................................................ 26 Slika 4: Načini priprave lesa za kurjavo; izdelava cepanic s cepilcem (levo) in izdelava

polen z rezalno cepilnim strojem (zgoraj)................................................................... 26 Slika 5: Načini priprave sekancev z malimi sekalniki – ročno polnjenje (levo), velikimi

sekalniki – polnjenje z dvigali (sredina) in izdelava sekancev na sečišču, takoj ob sečnji – forvester (desno). ........................................................................................... 27

Slika 6: Načini transporta sekancev s kamionom, ki ima napravo za vpihovanje sekancev (levo) in priklopnikom, ki ima potisno dno(desno)..................................................... 27

Slika 7: Sodobne peči na polena; zunanjost (levo), prerez (sredina) in obvezni hranilnik tople vode (levo).......................................................................................................... 28

Slika 8: Peč na sekance (levo), peč na sekance v prerezu (sredina) in toplovodni razvod z merilci porabljene toplote v mikrosistemi za štiri uporabnike (desno). ...................... 29

Slika 9: Primer peči na lesne sekance v enem od daljinskih sistemov ogrevanja (levo), gradnja toplovodnega omrežja (sredina) in toplotna postaja kot vmesni člen med toplovodom in uporabnikom (desno). ......................................................................... 29

Slika 10: Primer peči na pelete in prikaz retortnega kurišča iz iste peči............................. 30 Slika 11: Karta Pomurske regije s položajem občin in prikazom gozdnatosti.................... 32 Slika 12: Površine gozdov v Pomurju v zadnjem desetletju ............................................... 36


5

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Slika 13: Lesna zaloga v regiji Pomurje v obdobju 1996-2004 .......................................... 37 Slika 14: Prirastek, možni posek in dejanski posek v Pomurju v obdobju 1996-2004 ....... 37 Slika 15: Shematični prikaz glavnih tokov lesne mase v pomurski regiji v letu 2004 in

njihov vpliv na ponudbo lesne biomase – modro je označen trg pomurske regije. .... 45 Slika 16: Odnosi med ponudbo kurilnega olja (SLKO) in povpraševanjem po njem (levo) ter

odnosi med ponudbo lesne biomase (SLB) in povpraševanjem po njej (desno). ......... 50 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Hipoteze glede stanja v zasebnih gozdovih kot posledica majhne posesti . 12 Preglednica 2: Cene dela in strojev v gozdni proizvodnji (Kranjc 2005, menjal. tečaj 1 € =

240 sit)......................................................................................................................... 12 Preglednica 3: Analiza stroškov pridobivanja lesne biomase v mladih razvojnih fazah

državnih gozdov .......................................................................................................... 13 Preglednica 4: Analiza stroškov pridobivanja lesne biomase v mladih razvojnih fazah

zasebnih gozdov ......................................................................................................... 14 Preglednica 5: Potrebni časi in nastali stroški pri sečnji v državnih in zasebnih gozdovih 16 Preglednica 6: Normativi za spravilo in stroški spravila v zasebnih in državnih gozdovih 17 Preglednica 7: Stroški sečnje in spravila v zasebnih in državnih gozdovih (v €/m3)......... 17 Preglednica 8: Prednosti in slabosti kurilnih naprav in načinov ogrevanja ........................ 20 Preglednica 9: Podatki o zaposlenosti prebivalstva v pomurski regiji ob popisu prebivalstva

2002 (vir: SURS 2005)................................................................................................ 23 Preglednica 10: Lastniška struktura zasebne gozdne posesti v Pomurju ........................... 34 Preglednica 11: Površine gozdov in gozdnatost v Pomurju po občinah ............................. 35 Preglednica 12: Možni posek v gozdovih regije in potencialna količina LB iz sečnje v

pomurskih gozdovih.................................................................................................... 38 Preglednica 13: Količina žagarskih ostankov na žagarskih obratih v Pomurju in njihova

energetska vrednost ..................................................................................................... 39 Preglednica 14: Potenciali lesne biomase v Pomurju na negozdnih površinah (vir: SWEIS

2005)............................................................................................................................ 41 Preglednica 15: Združevanje lastnikov gozdov v skupnosti (društva) lastnikov gozdov kot

prehod do gospodarskih družb .................................................................................... 42 Preglednica 16: Shematični prikaz možnosti rabe lesa za proizvodnjo toplote ali električne

energije ........................................................................................................................ 43 Preglednica 17: Letna poraba lesne biomase v stanovanjih, kjer je les primarni vir

ogrevanja ..................................................................................................................... 48


6

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 1 UVOD

1.1 Opredelitev problema in področja raziskav Slovenija sodi med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Gozdovi poraščajo že preko 58 % njenega prostora, v Pomurju pa je njihov delež 29 %. Naravni potencial bogatijo še površine v zaraščanju, obvodna drevnina, omejki in posamezna prosto rastoča drevesa, kar vse skupaj tvori osnovo za možno ponudbo lesne biomase. Tudi gozdnogospodarski načrti, ki določajo največjo dovoljeno količino letnega poseka v gozdovih, in na ta način zagotavljajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, niso omejujoč dejavnik pri dejanskem poseku lesa, saj je ta v zadnjih desetletjih bistveno manjši, kot bi lahko bil. V gozdovih ostajajo manjvredni sortimenti ali suha drevesa, velikokrat pa tudi neizvedena redčenja mlajših gozdov, v katerih je večinski sortiment les za kurjavo. Problem slabe rabe naravnega potenciala povečuje še velika razdrobljenost zasebne gozdne posesti, kar vse povzroča pomanjkljivo ali celo izostalo ponudbo sodobnih oblik lesne biomase.

Na področju rabe energije se zaradi rasti cen fosilnih goriv vse bolj iščejo možnosti cenejše oskrbe z drugimi energenti. Pri tem igra pomembno vlogo tudi rastoča zavest o domačem obnovljivem viru energije, ki ne povečuje stopnje toplogrednih plinov, torej o lesni biomasi iz nam bližnjih gozdov. K temu pripomorejo tudi ukrepi države, ki vzpodbuja rabo lesne biomase, kot tudi proizvajalci kurilnih naprav, ki stalno izboljšujejo tehnološke rešitve v smislu boljših izkoristkov, manjših emisij in večje udobnosti pri rabi.

Kljub tem dejstvom je sodobne rabe lesne biomase v gospodinjstvih in v gospodarstvu še zmeraj zelo malo, ponudbe za to potrebnih sekancev (zdrobljenega lesa) in peletov (stisnjencev) iz domačega okolja pa praktično ni. Področje raziskave so zato potenciali za trajno ponudbo lesne biomase v Pomurju, ovire pri organizaciji ponudbe lesne biomase v Pomurju in področje povpraševanja oziroma rabe sodobnih oblik lesne biomase.

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela

1.2.1 Namen diplomskega dela Namen naloge je analizirati stanje in možnosti za trajno pridobivanje lesne biomase iz pomurskih gozdov, kot glavnega vira ponudbe sodobnih oblik lesne biomase. Diplomska naloga želi pri tem izpostaviti ovire pri vzpostavitvi trajne ponudbe teh energentov. Na osnovi analiz energetskih potreb po ogrevanju bivalnih prostorov in sanitarne vode, ter analiz sedanje strukture v porabi energentov je namen naloge tudi nakazati bodočo rabo in s tem bodoče povpraševanje po sodobnih oblikah lesne biomase ter poiskati dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na povpraševanje v prihodnosti.

1.2.2 Cilji diplomskega dela


7

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Cilji diplomske naloge so določiti trajne potenciale lesne biomase iz pomurskih gozdov in druge vire lesne biomase v pomurski regiji ter ovire, ki zmanjšujejo možno trajno ponudbo sodobnih oblik lesne biomase – sekancev in peletov. Cilj naloge je tudi v prostoru regije določiti trenutno rabo lesne biomase po vrstah in z njo povezano povpraševanje, ter nakazati možne smeri v bodočem povpraševanju. Cilj naloge je tudi opredeliti dejavnike, ki odločilno vplivajo na povpraševanje po posameznih vrstah lesne biomase.

1.2.3 Trditve diplomskega dela Diplomska naloga postavlja naslednje trditve:

- gozdni fondi in zakonsko dorečen sistem gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji dajeta potencialno možnost zadovoljive in trajne ponudbe različnih oblik lesne biomase v Pomurju;

- razdrobljena posest (majhne parcele) in lastništvo (majhna posestva) omejujejo potencialno možno in trajno ponudbo lesne biomase;

- povpraševanje po toploti pridobljeni iz lesne biomase bo naraščalo sorazmerno z rastjo cen alternativnih virov (plinsko olje, zemeljski plin), dolgoročno pa po takšnih vrstah lesne biomase, ki bodo zagotavljaje enako udobnost ogrevanja kot ogrevanje s fosilnimi gorivi (sekanci, peleti);

- povpraševanje po sodobnih virih lesne biomase bo odvisno od višine potrebnih investicijskih sredstev za kotlovnice in od pripravljenosti države, da takšne investicije sofinancira v zadovoljivo velikem deležu;

- dolgoročno bo prišlo do povečevanja posesti posameznikov ali do združevanja lastnikov gozdov v gospodarska združenja, ki bodo lahko trajno in v dovolj velikem obsegu zadovoljevali povečano povpraševanje po različnih oblikah biomase ali surovinah za njeno izdelavo.

1.3 Predpostavke in omejitve Diplomska naloga pri obravnavi problema upošteva naslednje predpostavke in omejitve:

- da je gozd naravni vir, ki ga je mogoče izkoriščati le v obsegih, ki jih dovoljujejo gozdnogospodarski načrti;

- da o velikosti poseka v okviru dovoljenega in s tem na ponudbo na trgu odločajo izključno lastniki gozdov na podlagi gospodarskih in osebnih razlogov;

- da je les v vseh svojih oblikah voluminozen in težak proizvod, zato gospodarski vidik ne dovoljuje daljših transportnih razdalj, še posebej lesa za kurjavo, in je zato realna obravnava virov in rabe lesne biomase v okviru regije;

- da predstavljajo del sedanje in potencialne ponudbe lesne biomase tudi žagarski obrati ter lesna industrija s svojimi stranskimi produkti;

- da smo pri analizah vezani na dostopne podatke uradnih institucij in statistik.


8

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 1.4 Metode dela Potenciali lesne biomase se opredelijo na podlagi analize gozdnih fondov iz baz podatkov, ki jih kot javna gozdarska služba vodi Zavod za gozdove Slovenije, in po posebej za to razvitih postopkih. Tudi trenutna raba energije po vrstah energentov se opredeli z analizo podatkov Statističnega urada Republiki Sloveniji. Podatki o deležu lesne biomase v celotni energetski porabi se natančno določijo skozi analizo podatkov ankete na slučajnem vzorcu, ločeno po stratumih: lastniki – nelastniki gozdov in prebivalci urbanih naselij – prebivalci vasi. Na osnovi analize ankete se postavi tudi ocena prihodnjega povpraševanja po različnih oblikah lesne biomase in opredelijo dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje.


9

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 2 POSEBNOSTI TRŽIŠČA Z LESNO BIOMASO

2.1 Opredelitev pojmov Gozd je zemljišče poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. (Zakon o gozdovih, 1993). Funkcije gozda so vsi tisti vplivi in učinki, ki jih gozd povzroča v svojem okolju zgolj s svojo prisotnostjo. Vloge gozda pa so tisti njegovi vplivi in učinki, katere človek kot posameznik ali skupnost pričakuje od gozda. Možni posek ali etat je tista največja količina lesa, ki ga predpisuje Gozdnogospodarski načrt (GGN) in se lahko poseka v gozdu, ne da bi bila pri tem ogrožena njegova trajnost in trajnost njegovih funkcij. Etat za lastnika gozda ni zavezujoč. Lastnik se lahko zaradi tržnih razmer ali osebnih razlogov sam odloči, ali bo dovoljeno količino lesa posekal ali ne. Edina izjema so sečnje zaradi preprečevanja ali zatiranja škodljivcev, pri katerih je sečnja obvezna. Biomasa je izraz za vse snovi, ki so nastale kot posledica vezave sončne energije v fazi fotosinteze in nadaljnjih rastno-prehranjevalnih procesih, ter to energijo v procesu oksidacije (zgorevanja) lahko oddajajo. To so: razni ostanki iz kmetijstva, ostanki pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirani odpadki iz gospodinjstev, odpadne gošče, usedline, organska frakcija komunalnih odpadkov ter les in lesni ostanki – lesna biomasa. Lesna biomasa (LB) je tisti del biomase, kjer imamo opraviti z lesovino ali ligninom, ki se pojavlja kot:

• gozdni proizvodi iz gozda in gozdnih plantaž (hlodi, tehnični les, les za industrijsko predelavo in les za kurjavo);

• ostanki gozdne proizvodnje (veje, vrhači, lubje); • les iz urbanih površin (lesovina iz parkov, drevoredov, odrez v sadovnjakih, …); • les iz kmetijskih površin (iz površin v zaraščanju, prosto stoječe drevje na

kmetijskih zemljiščih, obvodna drevnina, odrez v vinogradih in sadovnjakih); • lesni ostanki iz primarne – žagarske industrije (žaganje, krajniki, očelki, lubje, ...); • lesni ostanki iz in sekundarne predelave lesa (iz mizarskih delavnic, iz lesne

industrije, liquor – ostanek pri izdelavi celuloze); • odslužen les (odsluženi gradbeni deli, lesena embalaža, obrabljeno pohištvo, ...).

Lesna biomasa se kljub temu uporablja kot sinonim za les, iz katerega pridobivamo različne oblike energije, predvsem toploto in elektriko. V ta namen se zato uporabljajo le tiste oblike lesa, za katere ne obstaja boljša alternativa uporabe.

2.2 Posebnosti ponudbe lesne biomase


10

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Virov lesne biomase je več. Primarni in najpomembnejši vir so gozdovi, iz katerih se oskrbuje žagarska in lesna industrija. Slednji sta z lesnimi ostanki v svoji proizvodnji pomemben, vendar sekundarni vir lesne biomase. Tudi kmetijske in druge izven gozdne površine predstavljajo v ponudbi lesne biomase v Sloveniji in v regiji Pomurje pomemben delež. V ozadju vsake ponudbe je proizvodnja in njene zakonitosti. Gre za proizvedeno korist, ki jo imajo dobrine, in napor v obliki dela in drugih proizvodnih faktorjev, ki je nujen za dosego določene koristi (KRAČUN 1990, 52). Pri proizvodnji lesne biomase je poleg vloženega dela in delovnih sredstev nujno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz gospodarjenja z gozdom.

2.2.1 Gozd – proizvodni potencial z omejitvami pri gospodarjenju Gozd je obnovljivo naravno bogastvo s širšim družbenim in gospodarskim pomenom. Lastniku predstavlja gozd proizvodni potencial, ki ga lahko izkorišča pod posebnimi pogoji. Ustava Republike Slovenije v 70. členu zahteva, da se z zakonom določijo pogoji, pod katerimi se smejo izkoriščati gozdovi. Zakon o gozdovih (ZoG, 33/1993) zato ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo ter razpolaganje z gozdovi s ciljem, da se zagotovi:

• sonaravno, večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot;

• trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema; • trajno uresničevanje vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.

Lastnik gozda lahko zato izkorišča svoj gozd na način in v obsegih, ki jih določa Gozdnogospodarski načrt (GGN) za gospodarsko enoto, v katero je vključen njegov gozd po prostorskem načelu. GGN ima operativni značaj. Izvedba kakršnih koli del v gozdu pa je vezana na Gozdnogojitveni načrt (GgojN), ki ima značaj izvedbenega načrta in je konkretizacija GGN na določeno gozdno parcelo. GgojN predstavlja najvišji možni konsenz med željami ali potrebami lastnika gozda in usmeritvami GGN, zato ga sestavita skupaj lastnik gozda in revirni gozdar, kot delavec javne gozdarske službe. GGN in v izvedbeni obliki GgojN določata način in največjo količino lesa, ki jo lastnik gozda lahko poseka v svojem gozdu. Tej količini pravimo tudi etat in je določena posebej za iglavce in listavce. Velikost in način izkoriščanja etata v nekem gozdu sta opredeljena tako, da njegova celotna izraba ne ogroža trajnosti gozda in njegovih ostalih funkcij. Vendar pa lastnik gozda ni zavezan k 100 % izrabi etata. Zaradi ekonomskih ali osebnih razlogov se lahko odloči v svojem gozdu sekati manj ali celo nič. Obvezna sečnja ostaja le v primeru varstvenih sečenj, ki so potrebne za zatiranje škodljivcev ali bolezni gozdnega drevja. V celotni sečnji predstavljajo obvezne sečnje največkrat manjši delež. Osebni razlogi največkrat nimajo nič skupnega z ekonomskim razmišljanjem. Veliko lastnikov (kar 98 %) je svoj gozd dobilo z dedovanjem, zato nanj ne gledajo kot na osnovno sredstvo, v katerega je bil vložen kapital in s katerim je potrebno gospodariti na način, da se investicija povrne in prinese dobiček. Lastniki, ki ekonomsko niso vezani na


11

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ gozd, v njem vidijo le varno naložbo ali nepremičnino, ki jo lahko unovčijo v težkih časih ali iz nje takrat pridobijo les. Iz tega razloga v njem ne sekajo, hranijo ga za hude čase. Ekonomski razlogi so odločujoči pri lastnikih, ki so na gozd vezani tudi iz vidika prihodkov od gozdne proizvodnje. V Sloveniji trenutno (še) uporabljani tehnološki postopek gozdne proizvodnje, sečnja z motorno žago, spravilo z vlačenjem do gozdne prometnice in odvoz sortimentov z gozdarskimi kamioni, kar povzroča določene stroške, ki se morajo s prodajo proizvodov najmanj pokriti. Če so trenutne tržne razmere za gozdno proizvodnjo neugodne, se lastnik za sečnjo ne odloči. Še posebej je odnos med prihodki in stroški proizvodnje neugoden v mlajših razvojnih fazah gozda (do debeline 25 cm) v sestojih, kjer so spravilne razdalje daljše, kjer so nakloni terena visoki in kjer so izdelani sortimenti iz posekanega lesa slabše kakovosti, zato na trgu dosegajo nižjo prodajno ceno. Obseg gozdne proizvodnje je zato navzgor omejen z naravo gozda, kot obnovljivim naravnim bogastvom, spodnjo mejo pa narekujejo osebni razlogi ali dobiček, ki se iztrži kot razlika med prihodki (Q x PC) in celotnimi stroški (TC). Podrobnejšo analizo na primeru pomurske regije glej 4.3.

2.2.2 Majhna in razpršena gozdna posest kot ovira trajne ponudbe iz zasebnih gozdov Z velikostjo gozdne posesti raste gospodarska pomembnost gozda za gospodinjstvo. Večja je posest, večja je pripravljenost gospodinjstva v svojem gozdu gospodariti sam, ali potrebna dela prepustiti usposobljenim podjetnikom ali podjetjem. Pri zelo majhni posesti je po izkušnjah revirnih gozdarjev ZGS opremljenost in usposobljenost lastnikov za delo v gozdu slaba. Majhna in pogosto razpršena posest v več prostorsko ločenih parcelah povzroča dodatne proizvodne stroške in zato znižuje že tako majhen dobiček. Z gozdovi majhne in razdrobljene posesti se zato gospodari manj intenzivneje kot bi se lahko. Naravni potencial ostaja neizkoriščen. Neizvajanje potrebnih redčenj, pri katerih se iz gozda jemlje slabše kakovostno drevje in s tem daje možnost za rast in razvoj kakovostnejšemu in zato vrednejšemu drevju, slabi tudi zdravstveno stanje gozdov in zmanjšuje vrednostni prirastek preostalega gozda. Celotni prihodek iz gospodarjenja z gozdom je zato ob istih stroških manjši, kar slabi obnovitveno sposobnost kmečkega gospodarstva ali gospodinjstva za nadaljnje delo v gozdu. Poseben problem izkoriščanja gozdov v regiji so zelo majhne gozdne parcele, v katerih normalno gospodarjenje z gozdom skoraj ni mogoče. Podrobnejša analiza je podana v poglavju 4.2. Oteženo gospodarjenje se stopnjuje v zelo dolgih in ozkih parcelah, katerih parcelne meje se večkrat lomijo. Ker lastniki običajno ne skrbijo za obnovo parcelnih meja, so te pogosto nejasne. Da se izognejo konfliktom z mejaši, se opušča gospodarjenje ob parcelnih mejah ali kar na celih parcelah. Pri morebitnih obnovah nejasnih parcelnih meja pa se porabi veliko časa, kar povečuje skupno porabo časa za gospodarjenje in s tem zmanjšuje poslovni izid gospodarjenja. Opisano stanje pri majhnih gozdnih posestnikih zmanjšuje interes po gospodarjenju z gozdom, to pa povzroča tudi težave pri gradnji sicer nujnih gozdnih cest in vlak, ki so potrebne, da je les sploh dostopen in so stroški transporta čim manjši. Pobuda za gradnjo vlak, po katerih poteka transport lesa od panja do kamionske ceste ali kar direktno do


12

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ doma, je majhna. Določeni deli gozda so zaradi večjega naklona terena za normalno gospodarjenje z gozdom težko dostopni. Izkoriščanje takšnih gozdov brez gradnje potrebne infrastrukture je težko ali nemogoče in zahteva večje proizvodne stroške na enoto proizvoda. Zaradi tega je bila stopnja izkoriščenosti gozdov v letu 2004 18 % pod dovoljenim nivojem. Dejanska ponudba lesne biomase v regiji je zato manjša od potencialne. Preglednica 1: Hipoteze glede stanja v zasebnih gozdovih kot posledica majhne posesti

Gozd za večino lastnikov gospodarsko ni pomemben,

zato v njem ne “gospodarijo”

Delež lastnikov, ki niso usposobljeni za delo v gozdu

narašča

Vse več je lastnikov, ki živijo daleč od gozda in ne poznajo ne gozda niti parcelnih meja

Tisti ki sekajo: občutek, nič se ne splača (slaba kvaliteta lesa)

?????

Mnenje javnosti:GOZDOVI

“NISO ŠČIŠČENI”

Mnenje gozdarjev:Zaradi majhne izrabe

gozdov nastaja ŠKODA v GOZDU in DRUŽBI

2.2.3 Vpliv ekonomike gozdne proizvodnje na ponudbo lesne biomase Za pripravo lesne biomase (LB) kot sinonimom za les oz. lesovino, ki se uporablja za pridobivanje toplotne energije ali elektrike, veljajo vse zakonitosti mikroekonomike.

Preglednica 2: Cene dela in strojev v gozdni proizvodnji (Kranjc 2005, menjal. tečaj 1 € = 240 sit)

Postavka Izhodiščna plača €/uro

Količnik splošnih

stroškov K1

Količnik splošnih stroškov

podjetja K2

Vkalkulirani dobiček K3

K1 + K2 + K3

Bruto urna postavka

€/uro

Delavec pri podjetniku ali v podjetju

3,70 2,32 1,80 0,07 4,19 14,54

Kmet ali zasebni lastnik gozda

3,60 1,54 0,13 0,07 1,74 7,20

Motorna žaga 1,36 Gozdarski traktor 14,60 Sekalnik 6,80 Tovornjak 21,18 Ker naj bi se za LB uporabljali le tisti gozdni proizvodi ali ostanki proizvodnje, ki jih na trgu ni mogoče unovčiti po višjih cenah, so cene LB precej nizke, stroški njene proizvodnje ali preskrbe pa zaradi tega še toliko pomembnejši.


13

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Pri analizi stroškov je potrebno ločiti delo v zasebnih (ZG) in delo v državnih gozdovih (DG). Predpostavljamo, da v ZG delajo kmetje (lastniki gozda), v DG pa usposobljeni podjetniki ali firme. Vhodi za analizo so prikazani v preglednici 2. Ker predstavlja gozd primarni vir LB v nadaljevanju analiziramo stroške njenega pridobivanja v različnih razvojnih fazah gozda. 2.2.3.1 Stroški pridobivanja lesne biomase v mladem gozdu Gozdna proizvodnja se sestoji iz sečnje dreves in spravila sortimentov do kamionske ceste. V nadaljevanju sledi še prevoz do mesta uporabe in dokončna priprava energenta (polen, sekancev). Vrstni red zadnjih dveh faz je lahko tudi obraten, kar pa bistveno ne spremeni stroškovnika. Podrobneje o tehnoloških postopkih glej 3.4.1. Preglednica 3: Analiza stroškov pridobivanja lesne biomase v mladih razvojnih fazah državnih gozdov

Opis parametrov za 1. redčenje Neugodno Zelo ugodno Srednja vrednost podatek /ha /neto m3 podatek /ha /neto m3 podatek /ha /neto m3Prsni premer (cm) 8 12 10 Število osebkov - N / … 2.800 3.500 3.150 Lesna zaloga - m3 / … 150 200 175 Jakost redčenja - % od Lz 18 18 18 Etat - bruto m3 / … 27 36 32 Faktor bruto/neto (uporab.do 5 cm) 0,9 0,9 0,9 Etat - neto m3 / … 24 32 28 Prodajna cena fc gozd.cesta - €/… 15,83 29,17 22,50PRIHODKI Prodaja v € 384,67 945,11 637,88 Subvencije (5 dnin x 40 - 60 %) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Prihodki skupaj - € / … 384,67 15,83 945,11 29,17 637,88 22,50ODHODKI Izvedba 1.rdč.po normativih 5 dnin 127,20 636,00 26,17 127,20 636,00 22,43 127,20 636,00 19,63Spravilo - normativ (min / …) 48,00 27,00 34,00

- norma (m3/8 ur) 10,00 17,78 14,12

- strošek (€ / …) 29,14 566,48 23,31 29,14 424,86 13,11 29,14 468,13 16,51Odhodki skupaj - € / … 1.202,48 49,48 1.060,86 32,74 1.104,13 38,95POSLOVNI IZID (prihodki-odhodki) …. brez subvencij - € / … -817,81 -30,29 -115,75 -3,22 -466,26 -14,80…. s subvencijami € / … -817,81 -30,29 -115,75 -3,22 -466,26 -14,80PC gozd.proizvoda na pragu rentab. 46,12 32,39 37,30Stroški sekalnika (€/nstm3) 3,54 3,54 3,54 Faktor m3/nstm3 2,50 2,50 2,50 Cena sekancev-prag rent.(€/nstm3) 21,99 16,49 18,46


14

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Pri sečnji in spravilu lesa uporabljamo Odredbo o določitvi normativov za dela v gozdarstvu (Ur. l. RS, 11/1999), Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS (Ur. l. RS, 83/2002) in ekspertizo stroškov gozdnega dela v letu 2003 (Winkler 2003). V mlajših razvojnih fazah gozda, v letvenjaku in mlajšem drogovnjaku se sečnja uvršča med gojitvena dela, zato se obračun vrši v dninah (1 dnina = 8 ur). Normativ znaša 5 dnin/ha. Glede na to, ali se dela izvajajo v DG ali ZG, so zaradi različne bruto urne postavke različni tudi stroški proizvodnje. Lastniki ZG so za opravljena dela deležni tudi subvencij v višini 40–60 % vrednosti opravljenih del. V DG teh subvencij ni. Ker predstavlja vsako delovišče drugačne pogoje za delo, s tem pa povzroča tudi različne proizvodne stroške na enoto proizvoda, so v preglednici 3 in 4 prikazani izračuni stroškov sečnje in spravila v DG in ZG za tri stanja mladih gozdnih sestojev: neugodno, zelo ugodno in srednjo vrednost. Preglednica 4: Analiza stroškov pridobivanja lesne biomase v mladih razvojnih fazah zasebnih gozdov

Opis parametrov za 1. redčenje Neugodno Zelo ugodno Srednja vrednost podatek /ha /neto m3 podatek /ha /neto m3 podatek /ha /neto m3

Prsni premer (cm) 8 12 10 Število osebkov - N / … 2.800 3.500 3.150 Lesna zaloga - m3 / … 150 175 200 Jakost redčenja - % od Lz 18 18 18 Etat - bruto m3 / … 27 36 32 Faktor bruto/neto (uporab.do 5 cm) 0,9 0,9 0,9 Etat - neto m3 / … 24 32 28 Prodajna cena fc gozd.cesta - €/… 15,83 29,17 22,50PRIHODKI Prodaja v € 384,67 945,11 637,88 Subvencije (5 dnin x 40 - 60 %) 66,67 166,68 6,17 66,67 166,68 4,63 66,67 166,68 5,29Prihodki skupaj - € / … 551,34 20,42 1.111,78 30,88 804,55 25,54ODHODKI Izvedba 1.rdč.po normativih 5 dnin 8,56 42,80 1,76 8,56 42,80 1,32 8,56 42,80 1,51Spravilo - normativ (min / …) 48,00 27,00 34,00

- norma (m3/8 ur) 10,00 17,78 14,12

- strošek (€ / …) 21,80 423,79 17,44 21,80 317,84 9,81 21,80 350,22 12,35Odhodki skupaj - € / … 466,59 19,20 360,64 11,13 393,02 13,86POSLOVNI IZID (prihodki-odhodki) …. brez subvencij - € / … -81,92 -3,03 584,46 16,24 244,86 7,77…. s subvencijami € / … 84,75 3,14 751,14 20,86 411,53 13,06PC gozd.proizvoda na pragu rentab. 12,69 8,31 9,44Stroški sekalnika (€/nstm3) 3,54 3,54 3,54 Faktor m3/nstm3 2,50 2,50 2,50 Cena sekancev (€/nstm3) 8,62 6,86 7,31

Iz preglednice 3 je razvidno, da proizvodnja lesne biomase ob dani tehnologiji tudi v najbolj ugodnih sestojnih in proizvodnih razmerah v DG ni donosna in da odhodki


15

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ presegajo prihodke za 3,22 €/m3. V povprečnih okoliščinah je negativna razlika še večja in znaša 14,80 €/m3. Da bi prodajna cena pokrila vse nastale proizvodne stroške prvih in drugih redčenj v DG, bi morala biti prodajna cena (PC) v povprečnih okoliščinah vsaj 37,30 €/m3, česar pa na trgu ni mogoče doseči. V mladih razvojnih fazah zasebnih gozdov so razmere ugodnejše zaradi nižje cene živega dela in zaradi subvencij, ki so jih deležni lastniki zasebnih gozdov. Iz preglednice 4 izhaja, da prihodki od prodaje lahko pokrivajo stroške tako v ugodnih, kot v povprečnih sestojnih, delovnih in tržnih razmerah. Prodajne cene, ki predstavljajo prag rentabilnosti teh ukrepov, so v povprečnih razmerah nižje od 10 €/m3. Trg sprejema PC okrog 16,50 €/m3 za iglavce (IGL) in mehke listavce (ML), ter 22,90 €/m3 za trde listavce (TL). Ne glede na finančno analizo del v mlajših razvojnih fazah pa evidence opravljenega dela pri Zavodu za gozdove Slovenije kažejo, da je v regiji v DG opravljenih večino prvih in drugih redčenj, v ZG pa manj kot 60 %. V DG gre za načrtno gospodarjenje, kjer se izgube pri delih v mladih gozdovih zavestno pokrivajo iz dobičkov pri gospodarjenju v odraslih gozdovih. V ZG skrb za kvaliteto in nadaljnji razvoj mlajših gozdov kljub dobrim ekonomskim izhodiščem v povprečju ni tako izrazita. 2.2.3.2 Stroški pridobivanja lesne biomase v odraslem gozdu Porabljen čas za sečnjo, s tem pa tudi nastali strošek, je odvisen od srednjega kubnega drevesa (SKD), torej povprečnega volumna dreves, ki so določena za posek. Odvisnost porabljenega časa za sečnjo, izdelavo sortimentov in izvedbo gozdnega reda od SKD je združena v sedem regresijskih krivulj za iglavce in prav toliko za listavce. Imenujemo jih sečni nizi in so osnova za določanje norm v različnih sestojnih razmerah. Vhodi za izbiro ustreznega sečnega niza so razen SKD še naklon terena, vejnatost in velikost krošnje dreves, ki bodo posekana. Za potrebe naše analize povzemamo tri sečne nize za IGL in tri za LST, ki predstavljajo najmanjšo, največjo in povprečno porabo časa za sečnjo. Prikazujemo jih tudi v sliki 1. SKD je v tesni povezavi z razvojno fazo gozda. Starejše so razvojne faze večje je SKD.

Slika 1: Normativi za sečnjo – ekstremna in povprečna stanja za iglavce in listavce

Normativi za sečnjo

0

50

100

150

200

250

0,05

0,08

0,10

0,12

0,15

0,20

0,25

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

1,25

1,50

2,00

3,00

4,00

Srednj e kubno drev o (SKD) v m3

Nor

mat

iv (m

in/m

3)

4-IGL min

1-IGL sred

7-IGL max

3-LST min

7-LST sred

6-LST max


16

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Izračuni potrebnega časa in nastali stroški se sicer opravijo za vsako delovišče posebej, za potrebe naše analize pa jih opravimo po razvojnih fazah gozda. Ob upoštevanju sečnih nizov za ekstremna in povprečna stanja pri sečnji IGL in LST, ter upoštevanju cen gozdnega delavca sekača (7,2 €/uro v ZG in 14,54 €/uro v DG), motorne žage (1,36 €/uro) ter 10 % povprečne bonifikacije dobimo potrebne čase in nastale stroške sečnje, ki so prikazani v preglednici 5. Preglednica 5: Potrebni časi in nastali stroški pri sečnji v državnih in zasebnih gozdovih

Opis sestoja Potreben čas za sečnjo (NTs) - velja za ZG in DG SKD (m3) 4-IGL min 7-IGL max 3-LST min 6-LST max d 1-IGL sred 7-LST sred

ml.drogovnjak (premer: 10-20 cm, M=15cm), T=50 0,15 53,95 113,10 38,55 86,06 75,51 61,65

st.drogovnjak (premer: 20-30 cm, M=25 cm), T=50 0,50 32,27 76,48 26,76 46,47 47,33 38,17

debeljak (premer: nad 30 cm, M=45 cm), T=50 1,80 20,18 53,51 23,11 34,21 30,90 30,90

pomlajenci - obnova, (premer: M=50 cm), T=50 2,00 17,85 48,74 22,97 33,74 27,67 30,62 Opis sestoja Strošek sečnje v €/m3; povpr.bonif. je 10 %; cena dela =7,20 €/h (ZG) SKD (m3) 4-IGL min 7-IGL max 3-LST min 6-LST max 1-IGL sred 7-LST sred




pomlajenci - obnova, (premer: M=50 cm), T=50 2,00 2,80 7,65 3,60 5,30 4,34 4,81 Opis sestoja Strošek sečnje v €/m3; povpr.bonif. je 10 %; cena dela = 14,54 €/h (DG) SKD (m3) 4-IGL min 7-IGL max 3-LST min 6-LST max 1-IGL sred 7-LST sred




pomlajenci - obnova, (premer: M=50 cm), T=50 2,00 5,20 14,21 6,70 9,84 8,07 8,93

Posekan les je potrebno spraviti do kamionske ceste. Tudi pri spravilu je odločilen vhod SKD. Ostali vhodi, ki so upoštevani v stroškovni analizi, izhajajo iz povprečnih razmer v Pomurju. Povprečna razdalja zbiranja hlodov je 10 m, kategorija zbiranja je »srednje ugodno«, smer vlačenja je »po ravnem«, organizacijska oblika je 1+0 (traktorist brez pomočnika), ostale bonifikacije skupaj 10 %, razdalja vlačenja pa 200 m, 400 m in 600 m, kar predstavlja ugodne, srednje in neugodne spravilne razmere. Zaradi različnih cen živega dela nastanejo tudi različni stroški spravila, ki jih prikazuje preglednica 6. Če seštejemo stroške sečnje in spravila po skupinah ugodno, srednje ugodno in neugodno, ločeno za IGL in LST ter DG in ZG, dobimo proizvodne stroške gozdnih sortimentov, proizvedenih v različnih okoliščinah. Pri vsej analizi je upoštevano načelo, da so proizvodni stroški enakomerno porazdeljeni na stroškovne nosilce. Zbir stroškov je prikazan v preglednici 7. Iz analize proizvodnih stroškov v različnih razvojnih fazah odraslega gozda izhaja, da so stroški na enoto proizvoda lahko v različnih okoliščinah precej različni. Trg ne priznava okoliščin, iz katerih izhaja sortiment, ampak vrednost oziroma korist tega izdelka. Pri lesni


17

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Preglednica 6: Normativi za spravilo in stroški spravila v zasebnih in državnih gozdovih

Normativ spravila (Zbir.:10m, sred.ugodno), organizacijska oblika 1+0, vlač.-ravno+10% IGL-600m LST-600m IGL-400m LST-400m IGL-200m LST-200m

Opis sestoja SKD (m3) min/m3 min/m3 min/m3 min/m3 min/m3 min/m3





PC dela Strošek spravila (Zbir.:10m, sred.ugodno), organizac.oblika 1+0, vlač.-ravno+10% 7,20 €/h IGL-600m LST-600m IGL-400m LST-400m IGL-200m LST-200m

Opis sestoja SKD (m3) €/m3 €/m3 €/m3 €/m3 €/m3 €/m3





PC dela Strošek spravila (Zbir.:10m, sred.ugodno), organizac.oblika 1+0, vlač.-ravno+10%

14,54 €/h IGL-600m LST-600m IGL-400m LST-400m IGL-200m LST-200m

Opis sestoja SKD (m3) €/m3 €/m3 €/m3 €/m3 €/m3 €/m3





Preglednica 7: Stroški sečnje in spravila v zasebnih in državnih gozdovih (v €/m3)

ZG (ž.delo = 7,20 €/h) sečnja spravilo sečnja + spravilo IGLAVCI SKD (m3) max (niz 7) sred.(niz1) min (niz 4) 600 m 400 m 200 m max, 600 sred.,400 min, 200

0,15 17,75 11,85 8,47 8,76 7,74 6,72 26,51 19,59 15,19 0,50 12,00 7,43 5,06 5,96 4,95 3,93 17,97 12,37 8,99 1,80 8,40 4,85 3,17 5,10 4,08 3,06 13,50 8,93 6,23 2,00 7,65 4,34 2,80 5,18 4,16 3,14 12,82 8,50 5,94

LISTAVCI SKD (m3) max (niz 6) sred.(niz7) min (niz 3) 600 m 400 m 200 m max, 600 sred.,400 min, 200 0,15 13,51 9,67 6,05 8,64 7,76 6,89 22,15 17,44 12,93

0,50 7,29 5,99 4,20 5,64 4,76 3,88 12,93 10,75 8,08 1,80 5,37 4,85 3,63 4,70 3,82 2,95 10,07 8,67 6,57 2,00 5,30 4,81 3,60 4,79 3,91 3,03 10,08 8,72 6,64

DG (ž.delo = 14,54 €/h) sečnja spravilo sečnja + spravilo

IGLAVCI SKD (m3) max (niz 7) sred.(niz1) min (niz 4) 600 m 400 m 200 m max, 600 sred.,400 min, 200 0,15 32,97 22,01 15,73 11,71 10,34 8,98 44,67 32,36 24,71 0,50 22,29 13,80 9,41 7,97 6,61 5,25 30,27 20,41 14,66 1,80 15,60 9,01 5,88 6,82 5,46 4,10 22,42 14,46 9,98 2,00 14,21 8,07 5,20 6,92 5,56 4,20 21,13 13,62 9,40

LISTAVCI SKD (m3) max (niz 6) sred.(niz7) min (niz 3) 600 m 400 m 200 m max, 600 sred.,400 min, 200 0,15 25,09 17,97 11,24 11,55 10,38 9,20 36,64 28,35 20,44

0,50 13,55 11,13 7,80 7,53 6,36 5,18 21,08 17,48 12,98 1,80 9,97 9,01 6,74 6,29 5,11 3,94 16,26 14,12 10,67 2,00 9,84 8,93 6,70 6,40 5,23 4,05 16,24 14,15 10,75


18

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ biomasi (lesu za kurjavo) znaša v letu 2005 ta priznana korist za izdelke na kamionski cesti v obliki goli:

- 16,66 €/m3 ± 20 % za mehke listavce (ML) in iglavce (IGL); - 22,92 €/m3 ± 20 % za trde listavce (TL).

Primerjava priznane koristi in nastalih stroškov po enoti proizvoda pokaže, da je pogoj rentabilnosti gospodarjenja izpolnjen le v okoliščinah, ki so v preglednici 7 obarvane svetlo rjavo. To lahko pripelje do pomembnega zaključka, da vsega, kar zraste v gozdu, ni mogoče uporabiti za lesno biomaso, ker so stroški pridobivanja v določenih okoliščinah večji od priznane cene na trgu. Ugotovitev upoštevamo pri določitvi potencialov lesne biomase v poglavju 4.3.

2.2.4 Drugi viri lesne biomase v Pomurju – izvengozdna proizvodnja, žage in lesna industrija Pomemben vir lesne biomase predstavlja les pridobljen izven površin, ki so v katastru opredeljene kot gozd. Pomurje je regija, ki se zaradi negativnih demografskih in gospodarskih trendov na podeželju intenzivno zarašča. Stopnjo tega procesa je mogoče razbrati iz slike 12, ki kaže spremembe površin gozdov skozi čas. Za potrebe naše analize pa na nivoju katastrske občine primerjamo površino gozda po podatkih ZGS (stanje na dan 1. 1. 2005) in podatkih o gozdnih površinah iz digitalne rabe tal, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (stanje na dan 1. 1. 2004). Iz razlik gozdnih površin teh dveh baz dobimo površine, ki so se v preteklosti zarasle z gozdnim rastjem, vendar ob reviziji gozdnogospodarskih načrtov (GGN) gospodarskih enot (GE), ki potekajo na vsakih 10 let, še niso bili stari 20 let, kar je pogoj, da bi se lahko po uradni dolžnosti uvrstile v kulturo gozd. Podatki o teh gozdnih površinah so prikazani v preglednici 11. Površin, ki so v fazi zaraščanja, je dejansko veliko več, vendar gre za mladovja in gošče, ki pa v smislu proizvodnje lesne biomase nimajo posebnega pomena. Potencial tega vira lesne biomase glej v poglavju 4.4.4. V regiji obratuje tudi 23 žagarskih obratov. Na njih se vrši razrez lesa iz regije, nekateri žagarski obrati pa les tudi kupujejo na Pohorju, Koroškem, Kočevskem in iz Madžarske. Gre za nakupe hlodovine iglavcev za izdelavo lesa za strešne konstrukcije. Žagarski ostanki od tega »uvoženega« lesa predstavljajo dodaten vir lesne biomase. Iz vodene ankete, ki je bila izvedena na omenjenih 23 žagarskih obratih v Pomurju v juniju 2005 (Anketa: Žage 2005), smo želeli pridobiti podatke o:

• povprečnih letnih količinah žagarskih ostankov po vrstah, ločeno za ML+IGL in TL;

• količini »uvoženega« lesa v regijo, iz katerega se z odstotkom izkoristka določi količina žagarskih ostankov.

Analiza podatkov je prikazana v poglavju 4.4.1. Možni dodatni vir lesne biomase predstavljajo tudi mizarske delavnice in lesna industrija, ki kupuje žagani les izven meja pomurske regije. Lesne ostanke, ki izvirajo iz »uvoženega« lesa v regijo, je potrebno prišteti k potencialom lesne biomase v Pomurju.


19

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 2.3 Posebnosti pri povpraševanju po lesni biomasi v Pomurju Poznavanje posebnosti povpraševanja zahteva poznavanje potreb kupcev in dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje in zadovoljevanje potreb. Dejavniki so vzročno posledično povezani, kar pomeni, da vplivajo na potrebe, vendar tudi potrebe vplivajo na te dejavnike (Gabrian, Snoj 1996. str. 63). Povpraševanje po lesni biomasi, iz katere izhaja zadovoljevanje potrebe po ogretih prostorih in ogreti sanitarni vodi, spada po Maslowu med fiziološke potrebe. Obstajajo sicer alternativne možnosti zadovoljevanja teh potreb s plinom, lahkim kurilnim oljem (LKO) ali elektriko. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o vrsti energenta, so:

• cena energenta oz. cena iz njega pridobljene kWh; • udobnost, ki jo potrošnik pričakuje pri ogrevanju (nalaganje peči, regulacija

temperature v sobah, samodejno delovanje, …); • cena nove kurilne naprave ali že obstoječe kurilne naprave; • lastništvo gozda kot možnega vira lesne biomase in usposobljenost ter opremljenost

za delo v gozdu; • razpoložljivost (dostopnost) enetgentov v lokalnem prostoru; • okoljska osveščenost potrošnikov o rabi obnovljivih energetskih virov in njihov

vpliv na globalno ogrevanje ozračja; • drugi dejavniki.

2.3.1 Povpraševanje po lesni biomasi kot funkcija cene različnih kuriv in kurilnih naprav ter udobnosti pri kurjenju Po podatkih Popisa prebivalstva 2002 (SURS Popis prebivalstva 2002) je bilo v regiji evidentiranih 45.889 stanovanj. Anketa Ogrevanje 2005, izvedena v 132 naključno izbranih gospodinjstvih v pomurski regiji (vzorec je 0,3 %), je pokazala, da v 31 % kotlovnic še zmeraj obratujejo peči vgrajene pred letom 1990, vendar je delež tistih na trda goriva večji (36 %) od peči na olje (25 %). V tem času izbira kotlov na slovenskem trgu ni bila velika, pa tudi sicer so kupci izbirali cenejše peči. Najpogostejše so bile kombinirane peči proizvajalcev TAM-Stadler in Ferotherm z mehansko regulacijo vleke zraka in zato z relativno slabimi izkoristki. Povpraševanje po drveh se zaradi tega nekoliko poveča, saj se s centralnimi sistemi začnejo ogrevati prostori, ki s klasičnimi sobnimi pečmi prej dostikrat niso bili ogreti. Drobna polena zamenjajo velika. V 90-tih letih nastopi konjunktura kurilnega olja, zato si veliko lastnikov kombiniranih kotlov na obstoječe kotle vgradi gorilnike. Udobnost ogrevanja se močno poveča. Povpraševanje po lesni biomasi takrat še zmeraj v obliki polen, upade. K temu pripomore tudi plinifikacija urbanih sredin in splošna reklama, da je ogrevanje s plinom okolju najbolj prijazno. Pozabi pa se, da zemeljski plin ni CO2 nevtralen. Delež peči, ki so bile na novo vgrajene v obdobju med 1981 in 1999, znaša po analizi ankete 44 %. Delež je praktično enak, ne glede na to, ali gre za peči na polena ali peči na LKO. Po letu 2000 je bilo vgrajenih 21 % vseh kotlov, brez razlik med deležem kotlov na LKO in kotlov na trda goriva. Po letu 2002 ceni LKO in posledično plina močno narasteta, kar v veliko primerih povzroči ponovno prehod na ogrevanje z lesom. Pojavi pa se tudi gradnja daljinskih sistemov ogrevanja (trenutno v Sloveniji deluje šest velikih sistemov, v Pomurju še nobeden). Do konca leta 2004 je bila s strani Agencije


20

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ za učinkovito rabo energije (AURE) sofinancirana vgradnja 259 sodobnih kotlov (172 na polena, 64 na sekance in 23 na pelete), s skupno nazivno močjo 10,1 MW. Od tega jih je bilo v Pomurju instaliranih 10 (6 kotlov na polena in 4 kotli na sekance). Dejansko pa je sodobnih kotlov na lesno biomaso še več, saj jih je kar nekaj bilo vgrajenih brez subvencij, ali pa so bili vgrajeni v gospodarske objekte. Povpraševanje po lesu za kurjavo se v Pomurju zaradi rasti cen LKO močno povečuje. Investicije v kotlovnice zaradi spremembe energenta v največ primerih niso potrebne, saj se na kombiniranih pečeh odstrani le oljni gorilec in že je peč pripravljena za kurjenje z drvmi. Iz analize odgovorov ankete Ogrevanje 2005 izhaja, da ima sicer najmočnejši vpliv na izbiro energenta udobnost ogrevanja. Kar 47 % anketiranih gospodinjstev v Pomurju se je v zimski sezoni 2004/05 ogrevalo z LKO. Od tega jih je 42 % takih, ki se kljub bistveni podražitvi LKO (za več kot 30 %, torej preko 170 Sit/liter) tudi v bodoče ne bi odločili za rabo cenejše lesne biomase, saj se jim cena energenta zdi v primerjavi s komoditeto ogrevanja manj pomembna. Domnevamo lahko, da so tista gospodinjstva, ki so občutljivejša na strošek ogrevanja, ta prehod že naredila v preteklih treh letih. Bi se pa 67 % vseh gospodinjstev priključilo na daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, če bi celotni strošek ogrevanja bil zaradi tega 20 % nižji od individualnega ogrevanja z LKO ob enaki količini porabljene energije. Zavod za gozdove Slovenije v zadnjih letih izvaja izobraževanja o sodobnih načinih rabe lesne biomase. Skozi povratne informacije udeležencev izobraževanj je mogoče zaključiti, da bi se veliko lastnikov individualnih hiš odločilo za vgradnjo sodobnega kotla na sekance, saj jim avtomatsko delovanje brez Preglednica 8: Prednosti in slabosti kurilnih naprav in načinov ogrevanja

Kurivo Vrsta kurilne naprave

Prednosti Slabosti

Les polena

Peč na polena z regulatorjem vleke zraka (kombinirana peč)

Majhna začetna investicija. Nizki stroški kuriva - polen. Povprečno nizki stroški ogrevanja v celotni življenjski dobi naprave.

Slabi toplotni izkoristki. Pogosto nalaganje peči – ni udobnosti.

LKO Kombinirana peč na trda goriva in olje

Majhna začetna investicija. Udobno ogrevanje.

Slabi izkoristki. Visoki stroški kuriva. Povprečno visoki stroški ogrevanja v celotni življenjski dobi naprave.

LKO Peč na olje Majhna začetna investicija. Udobno ogrevanje. Dobri izkoristki.

Visoki stroški kuriva. Povprečno visoki stroški ogrevanja v celotni življenjski dobi naprave.

Les polena

Sodobna peč na polena s prisilnim dotokom zraka

Nizki stroški kuriva - polen. Srednje udobno ogrevanje (kurjenje 1 krat dnevno). Dobri izkoristki. Povprečno nizki stroški ogrevanja v celotni življenjski dobi naprave.

Srednje velik strošek investicije.

Les sekanci

Sodobne peči na sekance

Nizki stroški kuriva - sekancev. Udobno ogrevanje. Dobri izkoristki. Nizki povprečni stroški ogrevanja.

Velik strošek investicije.

Les sekanci

Daljinski sistemi ogrevanja na LB

Udobno ogrevanje. Stroški v višini porabljene energije + priključnina. Dobri izkoristki.

Vezanost na večji sistem?


21

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ nalaganja polen pomeni veliko, vendar je cena investicije kljub subvencijam države previsoka. Zato ostajajo pri ogrevanju z LKO, čeprav si tega ne želijo.

2.3.2 Povpraševanje po lesni biomasi kot funkcija lastništva gozdov, kot vira lesa V poglavju 4.2 je podrobno obdelana lastniška struktura gozdov. Iz analize anketnih odgovorov (Anketa: Ogrevanje 2005) izhaja, da je lastništvo gozda sicer pomemben element pri odločitvah, ali se ogrevati z lesom ali z drugimi neobnovljivimi energenti, še zdaleč pa ne izključni. Od 43 % vseh gospodinjstev, kolikor se jih v Pomurju ogreva pretežno z lesom, jih kar 83 % ima svoj gozd. Dve tretjini teh gospodinjstev si ne želi povečati svojega gozda, čeprav so med njimi skoraj vsa taka, ki se zaradi majhnosti svoje gozdne posesti ne morejo trajno oskrbovati z lesom iz svojega gozda. Le 17 % tistih gospodinjstev, ki se ogrevajo izključno z lesom in so že lastniki gozda, si želi povečati svojo gozdno posest. Petina gospodinjstev se ogreva z lesom klub temu, da sploh niso lastniki gozda. Še večji je delež gospodinjstev, ki se ogrevajo z ali pretežno z lesno biomaso, vendar je njihov gozd manjši od petih hektarjev, tako da ne zadostuje za trajno samooskrbo. Kurivo si zato kupujejo, ali si ga bodo morali kupovati v obliki stoječih ali podrtih dreves (na panju/pri panju) v državnih gozdovih. Rezultati ankete kažejo, da je med gospodinjstvi, ki se ogrevajo z ali pretežno z lesno biomaso, samo 4,5 % takih, ki imajo v lasti več kot pet hektarjev gozda. Med vsemi lastniki gozdov v regiji je delež takšnih lastnikov le 2,5 %. Z anketo smo želeli tudi izvedeti ali je z lastništvom gozda povezana tudi opremljenost gospodinjstev z motornimi žagami, traktorji in vitli za spravilo lesa in ali ta opremljenost vpliva na izbiro energenta za ogrevanje stanovanj. Med 132 anketiranimi gospodinjstvi jih je 72 ali 55 % takih, ki imajo gozd. Kar 64 takih gospodinjstev ali 89 % je opremljeno z motorno žago in 49 gospodinjstev ali 68 % s traktorji. Vendar so motorne žage in traktorji prisotni tudi v gospodinjstvih, ki svojega gozda nimajo. Motorna žaga je pri nelastnikih gozda prisotna v 18 % gospodinjstev, traktor pa pri 15 %. Med 39 anketiranimi gospodinjstvi, ki se ogrevajo z lesno biomaso pridobljeno iz svojega gozda, je 8 % takih, ki nimajo motorne žage in traktorja. Med tistimi, ki pa se tudi ogrevajo z lesno biomaso, vendar jo kupujejo na/pri panju v državnih gozdovih, pa jih kar 55 % nima niti traktorja niti motorne žage. Tem gospodinjstvom pripravljajo drva sorodniki ali znanci. Obstaja torej močna korelacija med lastništvom gozda in rabo lesa za ogrevanje ter med lastništvom gozda in opremljenostjo za delo v gozdu. Nujno pa je potrebno izpostaviti, da motorna žaga postaja cenen pripomoček in ga je mogoče najti v gospodinjstvih, ki nimajo nič skupnega z lastnim gozdom ali z ogrevanjem z LB, ter da opremljenost za delo v gozdu ne pomeni hkrati tudi usposobljenosti za delo v gozdu.

2.3.3 Vpliv okoljske osveščenosti na povpraševanje po obnovljivih energetskih virih Največji vpliv na izbiro energenta za ogrevanje imajo strošek ogrevanja, udobnost ogrevanja in lastništvo gozda. Skrb do okolja je morda bolj izpostavljena le skozi povečano število uporabnikov zemeljskega ali utekočinjenega plina. To je opazno po letu 2000, ko so bila izgrajena omrežja zemeljskega plina v večjih urbanih sredinah (Murska Sobota,


22

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Lendava, Radenci, Beltinci, Ljutomer). Ogrevanje s tem energentom je v javnosti namreč ocenjeno kot ekološko najbolj čisto. Trditev je pravilna pri dimnih plinih in pri toplotnih izkoristkih, ni pa na mestu glede CO2. Le uporaba lesne biomase je CO2 nevtralna. Med anketiranimi gospodinjstvi (Anketa: Ogrevanje 2005), ki se ogrevajo z lesno biomaso, jih je le 9 % med več možnimi odgovori izpostavilo rabo LB in CO2 nevtralnost njene rabe. Ocenjujemo, da okoljska osveščenost kot dejavnik povpraševanja še nima bistvenega vpliva.


23

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 3 POMURJE KOT REGIJA – VIDIK RABE LESNE BIOMASE

3.1 Analiza demografskega stanja prebivalstva in lastnikov gozdov V šestindvajsetih občinah pomurske regije je v letu 2002 po podatkih iz Popisa prebivalstva (SURS 2002) živelo 123.776 prebivalcev ali 6,2 % vseh Slovencev. Povprečna poseljenost je znašala slabih 90 prebivalcev na km2 in je nižja od povprečja v Sloveniji, ki je znašalo 98. Število prebivalstva se je v zadnjem desetletju enakomerno zmanjševalo, skupaj za 7.033 ali 5,6 %. Podobni trendi se pričakujejo tudi v bodoče. V regiji je bilo leta 2002 evidentiranih 60.487 aktivnih prebivalcev (6,6 % Slovencev), pri čemer je bila registrirana 19,2 % stopnja brezposelnosti (v Sloveniji le 11,3 %). Največja brezposelnost je bila prisotna v občinah UE Lendava (21,6 %), kjer je tudi najmanjši odstotek samostojnih podjetnikov in kmetovalcev. Najmanjša pa v občinah UE Ljutomer (17,9 %), kar pa je še zmeraj močno nad slovenskim povprečjem. Podrobnosti glej preglednico 9. Po podatkih GZS je v letu 2003 stopnja brezposelnosti v regiji padla na 17,8 %.

Preglednica 9: Podatki o zaposlenosti prebivalstva v pomurski regiji ob popisu prebivalstva 2002 (vir: SURS 2005)

skupaj delovno aktivno prebivalstvo brezposelne izobrazbena struktura upravna enota - zbir aktivno zaposlene samozaposlene osebe osebe brez, OŠ, viš.,visoka, prebivalstvo osebe s.p.-ji kmetje stevilo nedok.OŠ podiplom. UE MURSKA SOBOTA 29.537 20.364 1.473 2.189 5.511 22.612 4.213 v % 100,0 68,9 5,0 7,4 18,7 45,0 8,4 UE LENDAVA 11.865 8.286 541 474 2.564 9.291 1.410 v % 100,0 69,8 4,6 4,0 21,6 46,1 7,0 UE GORNJA RADGONA 10.489 7.091 518 874 2.006 7.061 1.386 v % 100,0 67,6 4,9 8,3 19,1 40,4 7,9 UE LJUTOMER 8.596 5.931 530 594 1.541 6.259 1.200 v % 100,0 69,0 6,2 6,9 17,9 41,1 7,9 POMURJE 60.487 41.672 3.062 4.131 11.622 45.223 8.209 v % 100,0 68,9 5,1 6,8 19,2 43,8 8,0 SLOVENIJA 922.078 738.055 56.111 24.138 103.774 549.466 215.062 v % 100,0 80,0 6,1 2,6 11,3 33,0 12,9

Izobrazbena struktura prebivalstva v starosti nad šestnajst let je slabša od slovenskega povprečja. Delež prebivalstva brez OŠ, z nedokončano OŠ ali dokončano OŠ je v regiji skoraj 44 % in je za 11 % višji od slovenskega povprečja. Prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo pa je le 8 %, kar je 5 % manj od slovenskega povprečja. Bistvenih razlik v izobrazbeni strukturi med UE ni, so pa opazne razlike med občinami. Občine, ki zaokrožajo podeželje, imajo slabšo izobrazbeno strukturo. Trendi migriranja prebivalstva v Mursko Soboto in druge upravne centre so upočasnjeni, vendar še zmeraj opazni. Podeželje se v določenih odmaknjenih predelih še zmeraj prazni.


24

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ V Popisu 2002 je evidentiranih 39.330 gospodinjstev s povprečno 3,05 gospodinjskih članov (v RS le 2,85). Iz baze lastnikov gozdov pri ZGS pa izhaja, da je v letu 2004 bilo v Pomurju 27.500 gospodinjstev (54 % od vseh), ki imajo v lasti gozd.

3.2 Analiza gospodarskega okolja Pomurska regija sodi med gospodarsko najbolj zaskrbljujočo pokrajino v Sloveniji. Bruto družbeni produkt (BDP) je v letu 2000 dosegel le 68 % slovenskega povprečja (regija 8.128 €, RS 11.775 €). Enako zaostajanje je bilo ugotovljeno tudi v naslednjih letih, vključno z letom 2004. Z BDP ki je v letu 2004 znašal le nekaj več kot 8.300 €/prebivalca je bila regija na zadnjem mestu na lestvici slovenskih regij. Po ostalih kazalnikih poslovanja za leto 2003 in 2004 (GZS OZ Pomurje 2004) je bilo v regiji v letu 2003 zaposlenih 22.899 oseb, v letu 2004 pa 605 manj, kar predstavlja 4,4 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Doseženi čisti prihodek od prodaje pa je v slovenskem deležu še manjši in znaša le 2,7 %. Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, ki predstavlja kupno moč prebivalstva, je v letu 2003 znašala v pomurski regiji 913.953 sit in je za 25 % nižja od slovenskega povprečja. Pomen in vloga gozdarstva je neznatna, saj so v regiji na področju gozdarstva aktivni le eno majhno in eno srednje podjetje, ena zadruga in nekaj samostojnih podjetnikov. Statistični podatki GZS in AIPES prikazujejo podatke po področjih dejavnosti, kjer so združeni v skupino A/ kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Ker predstavlja kmetijstvo v tej postavki v regiji glavnino, so podatki za gozdarstvo praktično neuporabni. Majhna kupna moč, sorazmerno velika stopnja zadolženosti in nasploh slabo stanje v gospodarstvu regije lahko zaviralno vplivajo na bodoče investicije v sodobno rabo lesne biomase. Tudi povečevanje gozdne posesti pri posameznikih je zaradi tega lahko bistveno počasnejše. Po drugi strani pa takšno stanje lahko še poveča povpraševanje po drveh, še posebej, če bo cena drugih energentov še naprej naraščala hitreje kot pri drveh.

3.3 Analiza naravnega okolja Poglavje je podrobno obdelano v 4.2 in 4.3.

3.4 Analiza tehnološkega okolja

3.4.1 Analiza tehnologije gozdne proizvodnje in priprave lesa za kurjavo V poglavju 2.2.3.1 smo analizirali vpliv ekonomike na dosegljivost LB in tako že opredelili tehnologijo, s katero nam LB postane dostopna v kurilnicah. V državnih (DG) in zasebnih gozdovih (ZG) se zaenkrat sečnja še vrši ročno, torej z motornimi žagami.


25

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Spravilo lesa do kamionske ceste poteka v DG z vlačenjem lesa v dolgem (hlodi, goli), pri čemer se uporabljajo posebni gozdarski ali prilagojeni kmetijski traktorji. Ta del transporta poteka torej po tleh. V ZG se del lesa (hlodi) spravlja do kamionske ceste na enak način. Spravilo lesa za kurjavo (drvi) pa poteka največkrat z izvozom lesa z vozovi ali kmetijskimi prikolicami, ki se z enakim sredstvom nadaljuje direktno do uporabnika. Spravilo in prevoz sta pri tem združena v eno fazo. Prevoz lesa iz DG poteka z gozdarskimi kamioni. Za krajši les je to kamion ali kamion s prikolico, za daljši les (gradbeni les, kombinirani hlodi) pa kamion z enoosno polprikolico. Problem tega tehnološkega postopka je, da je delo pri sečnji in spravilu naporno in da so delavci izpostavljeni nevarnostim pri delu in vremenskim vplivom. Ker trg ne priznava te posebnosti, so delavci plačani podobno kot v drugih panogah enake tarifne skupine. Posledica tega je, da je vse manj mladih ljudi pripravljenih delati v gozdni proizvodnji. Problem v regiji zaradi slabšega gospodarskega položaja še ni tako opazen, je pa pred vrati.

Slika 2: Prikaz klasične tehnologije izdelave gozdnih sortimentov v državnih gozdovih

V severni Evropi so zaradi podobnih težav iskali rešitve že v začetku 70-tih let prejšnjega stoletja. Ker imajo bolj monotone gozdove, pretežno iglavce do debeline 50 cm prsnega premera, so razvili tehnologijo strojne sečnje s t.i. harvesterji. Gre za bagerjem kolesnikom ali goseničarjem podobne stroje, ki imajo na hidravlično krmiljeni roki nameščeno procesorsko glavo. Delavec iz kabine stroja, kjer je zaščiten pred nevarnostmi in negativnimi vplivi iz okolja, krmili stroj. Drevo v radiu 10 m prime, ga podžaga, oklesti veje in razreže deblo na želene sortimente. Učinki takšnega načina sečnje so od 5 do 15- krat večji od sečnje z motorno žago. Harvesterji so se v zadnjih 30-tih letih razvili v zmogljive in okolju dokaj prijazne delovne pripomočke. Tudi spravilo tako posekanega lesa ne poteka več po tleh, ampak ga posebni stroji – forwarderji naložijo in odpeljejo do kamionske ceste. Delavcu tako ni potrebno hoditi po delovišču, pripenjati hlode z verigami, jih vlačiti in potem spet odpenjati ter rampati na skladišču. Ves proces spravila lesa se krmili iz kabine forwarderja. Poškodbe na spravilnih poteh so manjše, učinki pa so


26

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ se potrojili. Tovrstni stroji v Sloveniji že obstajajo, kažejo pa se tudi resne želje vpeljati takšno tehnologijo tudi v DG v Pomurju.

Slika 3: Sodobni načini sečnje in spravila v iglastih gozdovih in nekaterih listavcih pri nagibih terena do 30 %.

Pri izdelavi različnih oblik lesa za kurjavo je bilo do nedavnega in je še zmeraj prisotno veliko ročnega dela. Goli ali t.i. les v dolgem iz DG se proda na kamionski cesti ali se z gozdarskimi kamioni prepelje do kupčevega doma. Če kupci zahtevajo cepanice (1 m dolga razcepana polena), sledi ročno cepljenje in zlaganje. Prodaja že pripravljenih polen (ca. 30 cm dolga nacepana polena) iz DG zaenkrat ni običajna praksa. V ZG se okroglice (1 m dolga nerazcepana polena), cepanice ali 30 cm polena pripravijo že kar na delovišču. Sledi ročno nalaganje in prevoz do mesta uporabe. Po letu 2000 so vse pogostejši tudi rezalno-cepilni stroji, ki iz goli do debeline 35 cm v enem postopku izdelajo polena. Še zmeraj pa je prisotno težko ročno delo pri manipuliranju goli.

Slika 4: Načini priprave lesa za kurjavo; izdelava cepanic s cepilcem (levo) in izdelava polen z rezalno cepilnim strojem (zgoraj).


27

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Pri pripravi sekancev (zmletega lesa različnih dimenzij) se goli, okroglice, cepanice ali sečni ostanki zmeljejo s sekalniki v homogeno maso, ki se v peč transportira s polžnim transporterjem ali potisnim batom. Če je polnjenje sekalnika ročno (majhni sekalniki), gre za zelo naporno in nevarno delo. Pri večjih sekalnikih polnjenje poteka s hidravličnimi dvigali, ki so nameščena na sekalniku, kamionu ali samonosilni polprikolici. Sekanci se nadalje transportirajo do mesta uporabe s traktorji in za to prirejenimi kmetijskimi prikolicami ali s posebej za to prirejenimi kamioni oz. prikolicami. V želji čim bolj znižati stroške, se pojavljajo tudi nove tehnologije pridobivanja sekancev. Harvester in forwarder sta združena v eden stroj imenovan forvester (sekalno-spravilni stroj), ki seka in spravlja vrednejše sortimente do kamionske ceste. Če je cilj proizvodnja sekancev, pa je na tovornem prostoru stroja nameščen sekalnik in zalogovnik za sekance. Stroj tako že na delovišču drevo poseka, skroji vrednejše sortimente (če obstajajo), preostanek drevesa pa v celoti zmelje v sekalnem stroju. Ko je zalogovnik poln, sekance preloži na kamionsko prikolico, ki ga čaka na gozdni cesti.

Slika 5: Načini priprave sekancev z malimi sekalniki – ročno polnjenje (levo), velikimi sekalniki – polnjenje z dvigali (sredina) in izdelava sekancev na sečišču, takoj ob sečnji – forvester (desno).

Slika 6: Načini transporta sekancev s kamionom, ki ima napravo za vpihovanje sekancev (levo) in priklopnikom, ki ima potisno dno(desno).

Vse prikazane tehnologije so pred vrati in jih jutri lahko pričakujemo v regiji.

3.4.2 Analiza tehnologije kurjenja lesne biomase


28

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ V poglavju 2.3.1 je že predstavljen dosedanji razvoj pri gradnji kotlovnic, zato v nadaljevanju opišimo le tehnologijo, ki omogoča sodobno rabo različnih oblik lesne biomase. Kamini in kaminske peči so namenjene občasnemu ogrevanju prostorov in so nameščene v prostoru, ki ga ogrevamo. Peč zaradi dobrih izkoristkov hitro segreje prostor, vendar nima akumulativne sposobnosti, zato se tudi hitro ohladi. Pri kaminskih pečeh je v ospredju tudi prisotnost odprtega ognja v prostoru bivanja (Pogačnik, Kovač 2003). Lončene peči so tudi nameščene v prostoru bivanja, vendar prisotnost odprtega ognja ni več tako izrazita. Pomembna je njihova akumulativna sposobnost. Toplota, ki se sprošča pri gorenju v kurišču, skupaj z dimnimi plini potuje po dolgih dimnih kanalih zgrajenih iz šamotne ali glinene opeke. Pri tem šamot ali glina prevzemata toploto in jo skozi stene peči počasi sevata v prostor. Ker se vrata kurišča po končanem gorenju tesno zapro, toplota več ne uhaja skozi dimnik. Odvisno od debeline sten lončene peči (lahka, srednja ali težka izvedba) lahko peč z enim kurjenjem ogreva prostor tudi štiriindvajset ur (Ibidem 2003). Sodobne peči na polena nimajo regulatorjev vleka, ki bi omejevali dostop potrebnega kisika za gorenje, pač pa ventilatorje za dovajanje svežega zraka, ki podpihujejo ogenj, ali ustvarjajo v kurišču turbulenco, kar pospešuje gorenje, s tem povečuje izkoristke in zmanjšuje prisotnost neželenih plinov v dimnem izpustu. Kurišča so velika, kar zagotavlja redko polnjenje. Hitro sproščena energija pri pospešenem gorenju se shranjuje v hranilnikih tople vode, od koder jo regulacijski sistem črpa v količinah, kot jih porabnik potrebuje. Prisotnost človeka za kurjenje je potrebna enkrat ali največ dvakrat na dan. Peč potrebuje hranilnik tople vode velikosti najmanj 50 litrov/kW nazivne moči kotla.

Slika 7: Sodobne peči na polena; zunanjost (levo), prerez (sredina) in obvezni hranilnik tople vode (levo)

Sodobne peči na sekance v individualnih kuriščih kot kurivo uporabljajo sekance in delujejo popolnoma avtomatizirano, od samovžiga do doziranja sekancev in čiščenja pepela. Po udobnosti se lahko skoraj v celoti primerjajo s pečmi na olje ali zemeljski plin. Preko vgrajene lambda sonde in ventilatorjev za primarni in sekundarni tok zraka dosegajo velike energetske učinke in ne onesnažujejo okolja s plini. Takšne peči pa zahtevajo skladišča za sekance. Glede na razpoložljivi prostor so lahko skladišča za sekance manjša -


29

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ tedenska ali večja – za celo sezono. Relativno visoka začetna investicija se vrača postopno skozi nižjo ceno kuriva (Ibidem 2003). Zaradi relativno visoke začetne investicije kotla na sekance in potrebnega prostora za skladišče sekancev lahko več gospodinjstev uporablja isto kotlovnico - mikrosistem. Porabljena energija posameznega gospodinjstva se meri preko kalorimetrov. Razmerje med priključno močjo in priključno razdaljo naj ne bi bilo manjše od 1 kW/m. Daljinski sistemi ogrevanja so sistemi s skupno kotlovnico, iz katere je do odjemalcev speljan toplovodni razvod. Vsak odjemalec je na toplovod priključen preko toplotne postaje, kjer se tudi meri porabljena energija. Regulacija v hiši odjemalca skrbi le za odvzem toplote iz toplovoda. Toplotna postaja pa daje informacijo o porabljeni energiji v posameznem odjemalnem mestu in tako krmili peč glede potrebnega ogrevanja vode v toplovodu.

Slika 8: Peč na sekance (levo), peč na sekance v prerezu (sredina) in toplovodni razvod z merilci porabljene toplote v mikrosistemi za štiri uporabnike (desno).

Slika 9: Primer peči na lesne sekance v enem od daljinskih sistemov ogrevanja (levo), gradnja toplovodnega omrežja (sredina) in toplotna postaja kot vmesni člen med toplovodom in uporabnikom (desno).

Peči na pelete so priporočljive v objektih, kjer ni prostora za skladišča drv ali sekancev.


30

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Slika 10: Primer peči na pelete in prikaz retortnega kurišča iz iste peči.

Delovanje takšnih kotlov je popolnoma avtomatizirano in zahteva le polnjenje zalogovnika. Peleti se v takšne "rezervoarje" polnijo iz vreč, zato je dosežena popolna čistost prostora, v katerem je peč. Tudi pepela je zelo malo, zato je potrebno njegovo čiščenje le 2–3 krat v kurilni sezoni. Delovanje takšnih peči je tiho, zato so lahko nameščene tudi v bivalnih prostorih. Pelete je mogoče kupiti v trgovinah ali direktno pri proizvajalcih. Tehnologije pri rabi lesne biomase omogočajo uporabniku široko izbiro možnosti. Slaba lastnost sodobnih tehnologij je le v nabavni ceni, ki je za povprečnega uporabnika iz regije trenutno težko dosegljiva. Visoka cena kurilnega olja vseeno povzroča, da je teh naprav iz leta v leto več. Takšen trend je pričakovati tudi v bodoče.

3.5 Politično pravno okolje Na trženjske odločitve močno vplivajo dejavniki v politično-pravnem okolju, ki obsegajo zakone, vladne urade in vplivne skupine, ki vplivajo na različne ustanove in posameznike v družbi in jih nadzirajo (Kotler 1996, 164). Takšni vplivi lahko predstavljajo konkurenčno prednost za ene in ovire za druge, omejevanje ali pospeševanje proizvodnje, upoštevanje družbenih interesov, lahko pa tudi zaščito potrošnikov. Za pridobivanje lesa so omejujoči vsi predpisi, ki zagotavljajo gozdu trajnost, večnamensko vlogo in vrstno pestrost. Proizvodnja se tem temeljnim zahtevam iz Zakona o gozdovih in Zakona o ohranjanju narave mora podrejati. Nadalje obstajajo predpisi, ki opredeljujejo minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v državnih gozdovih. Že iz naslova izhaja, da predpis velja le za državne gozdove (DG). Pomembno pravno podlago za izvajanje del v DG predstavljajo brez javnega razpisa sklenjene 20-letne koncesijske pogodbe z bivšimi Gozdnimi gospodarstvi (GG). Ti dokumenti predstavljajo pomembno oviro za konkurenčni vstop drugih izvajalcev del v gozdovih, sedanjim gospodarskim družbam (bivšim GG-jem) pa dajejo tudi nekakšen položaj oligopsonov. Za gospodarjenje z gozdovi pa postajajo vse bolj zaskrbljujoča številna združenja ozko usmerjenih naravovarstvenikov, ki vidijo zgolj potenciran interes varstva posamezne živalske ali rastlinske vrste, pozabljajo pa na to, da je gozd tudi osnovno sredstvo, ki lahko


31

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ lastniku omogoča ustvarjanje prihodkov. Omejevanje gozdne proizvodnje in eksistenca lastnikov gozdov takšnih skupin ne zanima. Po mnenju nekaterih najbolj ekstremnih bi bilo najbolj prav vse skupaj prepustiti naravi. Pri tem pa se ne zavedajo, da je ta »lepa« kulturna krajina, ki jo želijo obvarovati, tudi plod človekovega dosedanjega oblikovanja prostora in gospodarjenja z gozdovi. Vsi si želijo mehkega turizma v gozdnem okolju, dirkanja z gorskimi kolesi po gozdnih cestah in vlakah, nabiranja gob in drugih plodov od zore do mraka, pri vsem tem pa v javnosti udrihajo čez vse, kar jih pri tem ovira. Omejuje naj se torej lastnik in njegova gozdna proizvodnja, ne pa mi, ki »uživamo« naravo in si prizadevamo, da taka tudi ostane. Veliko Slovencev zato v zadnjem obdobju nima posebno dobrega mnenja o tistih, ki sekajo v gozdovih. O njih se je oblikoval stereotip izkoriščevalca in težko je koga prepričati, da je sečnja ukrep nege gozda in način, da iz dobrega naredimo še boljše. Iz tega vidika je lahko pridobivanje lesa za lesno biomaso ogroženo. Druga skupina opazovalcev pa graja lastnike in gozdarstvo, kako da so gozdovi neurejeni, neočiščeni, in kako bi bilo potrebno vse veje in vejice pobrati, zložiti ipd. Skrajnosti, ki z realnostjo gozdne proizvodnje nimajo veliko skupnega.

3.6 Kulturno okolje Gozd in les vsekakor ne sodita med temeljne vrednote Slovencev. To verjetno izhaja iz dejstva, da je v Sloveniji gozdov veliko in so kot samo po sebi dano dejstvo. V družbi pa se dajo obrisati manjše skupine ljudi, ki jim les v njihovem bivalnem okolju pomeni posebno vrednoto, vendar gre v tem primeru bolj za vrednotenje oblikovalskih dosežkov, kot pa za material, iz katerega so zgrajeni določeni predmeti. Takšne skupine ljudi so z vidika rabe LB manj pomembne. Odnos do narave in s tem tudi do gozda je v povprečju čedalje bolj spoštljiv. Ljudje se zavedajo pomena gozdov za naše okolje. Nekateri pri tem gredo v skrajnosti (opisano v 3.5), kar pa za družbo kot celoto ni dobro. Razvite evropske družbe imajo tudi zelo občutljiv in previden odnos do narave in gozdov, vendar poudarjajo njegovo trajno rabo in nevtralni odnos, ki ga povzroča njegova razumna raba. Vsi sestavni deli lesa so vzeti iz narave in vezani z energijo sonca. Ta energija se takoj, ali po dokončni rabi lesa (v gradbeništvu, v pohištvu itd.), ko les zgori ali strohni, spet sprosti v obliki toplote. Pri tem sproščen CO2 gre nazaj v ozračje, od koder je bil v les vezan, zato je poudarjena CO2 nevtralnost lesa. To pa je osnovna poanta rabe lesne biomase. Pridobiti iz narave potrebno energijo brez toplogrednih plinov in drugih emisij, ne da bi da bi pri tem ogrožali obstoj okolja in sebe. Večji bo delež tako mislečih ljudi in bolj se bodo zmanjševale zaloge fosilnih goriv, bolj bosta pomembni vrednoti gozd in les. Tudi v Sloveniji, kjer se še večina ljudi spominja, da so bila drva edini način ogrevanja, ne bo nič drugače.


32

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 4 ANALIZA PONUDBE LESNE BIOMASE V POMURJU 4 ANALIZA PONUDBE LESNE BIOMASE V POMURJU

4.1 Opredelitev prostora (trga) raziskave 4.1 Opredelitev prostora (trga) raziskave Pomurska regija leži v skrajnem severozahodu Slovenije. Iz severozahodne in delno severne strani je omejena z Avstrijo, na vzhodu in delno severu z Madžarsko, vzhodno polovico južne meje pa si deli z Hrvaško. Samo z drugo polovico južne meje in z jugozahodno stranjo meji na Slovenijo, s katero poteka 99 % vsega prometa z lesom. Pomurje je z reko Muro razdeljeno v dva dela. Severni, ki ga imenujemo Prekmurje, sestavljajo Goričko, Ravensko in Dolinsko, oziroma UE Murska Sobota in UE Lendava. Južni del sestavljata Prlekija in Slovenske gorice, oz. UE Ljutomer in Gornja Radgona.

Pomurska regija leži v skrajnem severozahodu Slovenije. Iz severozahodne in delno severne strani je omejena z Avstrijo, na vzhodu in delno severu z Madžarsko, vzhodno polovico južne meje pa si deli z Hrvaško. Samo z drugo polovico južne meje in z jugozahodno stranjo meji na Slovenijo, s katero poteka 99 % vsega prometa z lesom. Pomurje je z reko Muro razdeljeno v dva dela. Severni, ki ga imenujemo Prekmurje, sestavljajo Goričko, Ravensko in Dolinsko, oziroma UE Murska Sobota in UE Lendava. Južni del sestavljata Prlekija in Slovenske gorice, oz. UE Ljutomer in Gornja Radgona.

MADŽARSKA

HRVAŠKA

AVSTRIJA

ČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCIČRENŠOVCI

ODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIODRANCIVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANAVELIKA POLANA

LJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMERLJUTOMER

KRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCIKRIŽEVCISVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJSVETI JURIJ

RADENCIRADENCIRADENCIRADENCIRADENCIRADENCIRADENCIRADENCIRADENCI

GORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONAGORNJA RADGONA TIŠINATIŠINATIŠINATIŠINATIŠINATIŠINATIŠINATIŠINATIŠINAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTA

GRADGRADGRADGRADGRADGRADGRADGRADGRADROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIROGAŠOVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCIGORNJI PETROVCI

HODOŠHODOŠHODOŠHODOŠHODOŠHODOŠHODOŠHODOŠHODOŠŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCIŠALOVCI

MORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICEMORAVSKE TOPLICE

PUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCIPUCONCI

RAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJERAZKRIŽJE

VERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJVERŽEJ

TURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČETURNIŠČE

CANKOVACANKOVACANKOVACANKOVACANKOVACANKOVACANKOVACANKOVACANKOVA

DOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIKDOBROVNIK

BELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCIBELTINCI

KOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJEKOBILJE

KUZMAKUZMAKUZMAKUZMAKUZMAKUZMAKUZMAKUZMAKUZMA

LENDAVALENDAVALENDAVALENDAVALENDAVALENDAVALENDAVALENDAVALENDAVA

Slika 11: Karta Pomurske regije s položajem občin in prikazom gozdnatosti Slika 11: Karta Pomurske regije s položajem občin in prikazom gozdnatosti

4.1.1 Možni vplivi na ponudbo lesne biomase iz »okolice« 4.1.1 Možni vplivi na ponudbo lesne biomase iz »okolice« Regija je bila po letu 1945 glede trga lesa močno navezana na t.i. notranjo jugoslovansko trgovino. V zelo majhnih količinah in občasno je potekala le prodaja industrijskega lesa in posameznih v danem trenutku posebej iskanih vrst listavcev v Avstrijo in Italijo. Na Hrvaško, predvsem v Medžimurje in Hrvaško Zagorje je potekala prodaja gradbenega lesa.

Regija je bila po letu 1945 glede trga lesa močno navezana na t.i. notranjo jugoslovansko trgovino. V zelo majhnih količinah in občasno je potekala le prodaja industrijskega lesa in posameznih v danem trenutku posebej iskanih vrst listavcev v Avstrijo in Italijo. Na Hrvaško, predvsem v Medžimurje in Hrvaško Zagorje je potekala prodaja gradbenega lesa.


33

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ V zadnjem desetletju je ta delež »zunanje« trgovine še manjši. Bolj pogosta je bila in je še prodaja vrednejšega lesa v Italijo. Z manj vrednim lesom se nikoli ni trgovalo na velike razdalje, saj cena lesa ni prenesla velikih transportnih stroškov. Podobno je tudi danes. Lesna biomasa kot izdelek z najnižjo ceno med vsemi gozdnimi proizvodi ne prenese velikih transportov, zato ni pričakovati, da bi na njegovo ponudbo v regiji močneje vplivali potenciali iz oddaljenih trgov. Ponudbo in povpraševanje je zato potrebno obravnavati v okviru regije, potencialno pa je računati na vpliv:

• ponudbe drvi iz sosednje Zalske in Železne županije na Madžarskem, kjer je delovna sila še zmeraj pol cenejša in zato z nižjimi proizvodnimi stroški lahko konkurira v ceni, lesnih zalog pa je tam dovolj; • ponudbe drvi iz Hrvaške, vendar šele po priključitvi te države k EU, ko bo mogoč odprt pretok blaga brez carin; • dotoka večjih količin gradbenega lesa iglavcev iz ostalega dela Slovenije na žagarske obrate v Pomurju, s tem pa na nezanemarljivo količino žagarskih ostankov, ki vplivajo na ponudbo lesne biomase v regiji.

4.2 Podatki o lastništvu gozdov in lastniški strukturi Podatki o razdrobljenosti zasebne gozdne posesti so pridobljeni iz baze gozdnih posestnikov, s katero razpolaga Zavod za gozdove Slovenije. Nazadnje je bila baza ažurirana 1. 1. 2004. Analiza obravnava ločeno zasebne gozdove (ZG), ki predstavljajo po površini 77 %, v lesni zalogi pa 68 % vseh pomurskih gozdov. Državni gozdovi (DG) so pretežno v večjih strnjenih kompleksih ali na večjih gozdnih parcelah, zato bi skupna analiza z zasebnimi gozdovi (ZG) zameglila dejansko stanje. Z državnimi gozdovi gospodarita v regiji le dva koncesionarja, zato ju kot pomemben del ponudbe lesne biomase obravnavamo posebej. Povprečna velikost zasebne gozdne parcele je majhna in znaša v regiji 0,31 ha. Še posebej je razdrobljenost parcel izrazita v občinah, kjer je gozdov manj in je bil zato interes nad lastništvom gozda v procesu dedovanja toliko večji. V občini Odranci znaša tako povprečna gozdna parcela le 0,09 ha. Parcele so manjše tudi v UE Lendava in UE Murska Sobota, kjer se je zaradi dolgoletne madžarske uprave obdržalo madžarsko dedno pravo. Pri dedovanju je vsak n-ti dedič dobil n-ti delež vsake parcele. Na Goričkem zaradi pogostega protestantizma in posledično manjših družin vpliv madžarskega dednega prava ni bil tako izrazit. Opazno večje zasebne gozdne parcele so v Prlekiji in Slovenskih goricah, torej UE Ljutomer (0,41 ha) in UE Gornja Radgona (0,68 ha), kjer delitve parcel zaradi dedovanja niso bile tako pogoste. Zasebni gozdovi so, upoštevaje lastniške deleže v vsaki gozdni parceli, razdeljeni med 43.000 solastnikov, ki živijo v 27.500 gospodinjstvih. Ker je veliko primerov, da sta solastnika gozdne parcele mož in žena ali družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je analiza lastniške strukture opravljena po naslovu prebivališča lastnika, v primerih, kjer pa je na enem naslovu več gospodinjstev, pa še po priimku lastnika. Pri takšnem načinu analize so možne sicer manjše napake, ki pa so za predstavo stanja o lastništvu ZG v regiji zanemarljive.


34

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Povprečna velikost gozdne posesti gospodinjstva znaša 1,1 ha in je v povprečju razdeljena na 3,5 prostorsko ločene parcele. Prevladujejo gospodinjstva z zelo malo gozdno posestjo (do 1,99 ha) in gospodinjstva z malo gozdno posestjo (od 2,00 ha do 4,99 ha). Ta dva razreda imata v lasti 81 % vseh ZG vendar sta za organizirano ponudbo LB na trgu najbolj problematična. Gozdovi teh gospodinjstev le delno ali občasno pokrivajo potrebe njihovih lastnikov. Pogosto so izkoriščeni manj kot bi lahko bili. Običajni razred srednje velike gozdne posesti (od 5,00 do 49,99 ha) je v tej analizi podrobneje razdeljen v dva podrazreda. Gospodinjstev z gozdno posestjo od 5,00 do 9,99 ha je 543 ali 2 %. V lasti imajo 13 % vseh zasebnih gozdov v regiji. Ta gospodinjstva so pomembna, ker so lahko (delno) že trajni oskrbovalec lastnih potreb. Ker so pogosto opremljeni s potrebno mehanizacijo in usposobljeni za delo v gozdu, lahko ob povečanju svoje posesti ali združevanju v skupnosti lastnikov gozdov postanejo pomemben ponudnik lesne biomase. Drugi del razreda srednje velike gozdne posesti je navzgor odprt (nad 10,00 ha), saj je v regiji le sedem gospodinjstev (lastnikov), ki imajo v lasti več kot 50 ha gozda, pa še od teh trije sploh ne živijo v regiji oz. za svoje potrebe ne uporabljajo lesne biomase. Vseh Preglednica 10: Lastniška struktura zasebne gozdne posesti v Pomurju

Število lastnikov / solastnikov gozdov po velikosti posesti v ha glede na mesto bivališča (sedež gospod.)

Šif. obč.

Ime občine zbir - upravna enota

Skupna površ. porasla z ZG

ha

Povp.vel. gozd.parc.v ZG (ha) do 2 od 2 - 5 od 5 - 10 nad 10 Skupaj

Povp.vel. gozdne

posesti (ha)002 BELTINCI 712,82 0,17 1.467 15 0 0 1.482 0,48 152 CANKOVA 722,63 0,50 540 39 1 3 583 1,24 031 GORNJI PETROVCI 3.081,82 0,26 1.008 368 103 9 1.488 2,07 158 GRAD 1.352,82 0,46 776 197 14 1 988 1,37 161 HODOŠ 881,04 0,72 126 61 27 10 224 3,93 056 KUZMA 595,01 0,44 469 70 1 2 542 1,10 078 MORAVSKE TOPLICE 4.098,16 0,22 2.438 415 91 14 2.958 1,39 080 MURSKA SOBOTA 744,22 0,23 1.231 39 3 12 1.285 0,58 097 PUCONCI 3.419,52 0,38 1.990 451 43 6 2.490 1,37 105 ROGAŠOVCI 769,87 0,28 950 55 2 0 1.007 0,76 033 ŠALOVCI 2.441,83 0,32 608 292 84 9 993 2,46 010 TIŠINA 567,43 0,22 746 35 5 0 786 0,72

∑ UE MURSKA SOBOTA 19.387,17 0,29 12.349 2.037 374 66 14.826 1,31 015 ČRENŠOVCI 592,08 0,16 1.355 7 1 0 1.363 0,43 156 DOBROVNIK 285,18 0,44 563 19 2 0 584 0,49 047 KOBILJE 139,37 0,19 280 2 1 0 283 0,49 059 LENDAVA 1.053,92 0,24 1.973 36 1 0 2.010 0,52 086 ODRANCI 40,66 0,09 300 0 0 0 300 0,14 132 TURNIŠČE 209,07 0,12 670 1 0 0 671 0,31 187 VELIKA POLANA 271,63 0,15 539 2 0 0 541 0,50

∑ UE LENDAVA 2.591,91 0,19 5.680 67 5 0 5.752 0,45 029 GORNJA RADGONA 2.040,21 0,75 1.142 195 42 6 1.385 1,47 100 RADENCI 683,38 0,40 583 57 14 2 656 1,04 116 SVETI JURIJ 1.669,15 0,84 772 167 51 12 1.002 1,67

∑ UE GORNJA RADGONA 4.392,74 0,68 2.497 419 107 20 3.043 1,44 166 KRIŽEVCI 955,54 0,57 612 140 12 0 764 1,25 063 LJUTOMER 2.298,75 0,43 2.056 186 41 11 2.294 1,00 176 RAZKRIŽJE 211,09 0,20 411 14 0 0 425 0,50 188 VERŽEJ 259,46 0,25 317 27 4 0 348 0,75

∑ UE LJUTOMER 3.724,84 0,41 3.396 367 57 11 3.831 0,97 ∑∑ POMURJE 30.096,66 0,31 23.922 2.890 543 97 27.452 1,10


35

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ gospodinjstev z 10 in več ha gozda je 97 ali 0,3 %, vendar imajo v lasti 1.765 ha ali 5,8 % vseh zasebnih gozdov. Ta gospodinjstva so lahko ogrodje ponudbe lesne biomase v regiji.

4.3 Podatki o gozdnih fondih in opredelitev potencialov lesne biomase iz gozdov Med gozdne fonde se uvršajo podatki o površini, lesni zalogi in prirastku gozdov ter dovoljenem poseku ali etatu. Površina gozdov v Pomurju znaša po podatkih ZGS ob koncu leta 2004 (ZGS, Interna baza podatkov 2005) 39.086 ha. Z gozdnim drevjem pa je dejansko zaraslo še več površin, ki se med gozdne uvrstijo šele ob reviziji gozdnogospodarskih načrtov in ob pogoju, da je gozdna vegetacija starejša od 20 let. To prehodno obdobje se imenuje površina v zaraščanju. Iz razlike baz Raba tal, ki jo vodi MKGP, in Maske gozda, ki jo vodi ZGS, pridemo do razlik, ki predstavljajo površine v zaraščanju in so predstavljene v preglednici 11. Delež vseh površin, ki so porasle z gozdnim drevjem, je zato v Pomurju že 30,5 %. Preglednica 11: Površine gozdov in gozdnatost v Pomurju po občinah

Šif. Ime občine Celotna Površina vseh Površina ZG Površina v Skupna površ. Gozd- obč. zbir - upravna enota površina gozdov (ZGS) (ZGS) zaraščanju Porasla z gozd. natost ha ha ha ha ha % 002 BELTINCI 6.231,43 1.101,06 712,82 65,91 1.166,97 18,7 152 CANKOVA 3.053,73 754,96 722,63 42,25 797,21 26,1 031 GORNJI PETROVCI 6.686,62 3.123,51 3.081,82 142,24 3.265,75 48,8 158 GRAD 3.716,23 1.478,74 1.352,82 90,95 1.569,69 42,2 161 HODOŠ 1.810,52 899,49 881,04 21,80 921,29 50,9 056 KUZMA 2.287,38 1.079,18 595,01 52,37 1.131,55 49,5 078 MORAVSKE TOPLICE 14.443,56 4.804,22 4.098,16 518,31 5.322,53 36,9 080 MURSKA SOBOTA 6.437,01 858,50 744,22 129,62 988,12 15,4 097 PUCONCI 10.798,79 3.633,02 3.419,52 250,40 3.883,42 36,0 105 ROGAŠOVCI 4.019,56 973,02 769,87 113,62 1.086,64 27,0 033 ŠALOVCI 5.818,60 2.528,22 2.441,83 56,71 2.584,93 44,4 010 TIŠINA 3.879,74 625,80 567,43 32,65 658,45 17,0 ∑ UE MURSKA SOBOTA 69.183,17 21.859,72 19.387,17 1.516,85 23.376,57 33,8 015 ČRENŠOVCI 3.390,52 921,71 592,08 0,00 921,71 27,2 156 DOBROVNIK 3.114,00 988,52 285,18 42,62 1.031,14 33,1 047 KOBILJE 1.973,61 980,68 139,37 48,36 1.029,04 52,1 059 LENDAVA 12.319,55 2.865,26 1.053,92 0,00 2.865,26 23,3 086 ODRANCI 692,82 40,66 40,66 6,21 46,87 6,8 132 TURNIŠČE 2.384,23 271,61 209,07 21,41 293,02 12,3 187 VELIKA POLANA 1.868,09 574,52 271,63 45,29 619,81 33,2 ∑ UE LENDAVA 25.742,82 6.642,96 2.591,91 163,89 6.806,85 26,4 029 GORNJA RADGONA 12.825,37 3.770,68 2.040,21 0,00 3.770,68 29,4 100 RADENCI 3.369,85 806,14 683,38 0,00 806,14 23,9 116 SVETI JURIJ 5.175,67 1.772,89 1.669,15 11,21 1.784,10 34,5 ∑ UE GORNJA RADGONA 21.370,88 6.349,71 4.392,74 11,21 6.360,92 29,8 166 KRIŽEVCI 4.677,21 1.011,21 955,54 0,00 1.011,21 21,6 063 LJUTOMER 10.608,32 2.718,23 2.298,75 12,02 2.730,25 25,7 176 RAZKRIŽJE 867,52 214,14 211,09 0,00 214,14 24,7 188 VERŽEJ 1.313,18 290,20 259,46 22,46 312,66 23,8 ∑ UE LJUTOMER 17.466,24 4.233,78 3.724,84 34,48 4.268,26 24,4 ∑ POMURJE 133.763,11 39.086,17 30.096,66 1.726,42 40.812,59 30,5


36

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ V zadnjem desetletju se je spremenila tudi struktura lastništva gozdov. Zaradi denacionalizacije se je zmanjšala ali klub nekaterim nakupom stagnirala velikost državnih gozdov. Delež zasebnih gozdov je naraščal zaradi zaraščanja in denacionalizacije. Sprememba v strukturi lastništva lahko vpliva na manjšo izrabo potencialov, saj se v ZG seka bistveno manj, kot bi se lahko. Dinamiko sprememb kaže slika 12.

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

05.000

10.00015.00020.00025.00030.00035.00040.000

ha

Površina DG Površina ZG Površina skupaj

Slika 12: Površine gozdov v Pomurju v zadnjem desetletju

Lesna zaloga vseh gozdov v Pomurju znaša po podatkih ZGS (ZGS Baza podatkov 2005) 8,9 mio m3 ali povprečno 228 m3/ha. Iz slike 13 je razvidno, da zaloga v zadnjem desetletju narašča v obeh sektorjih lastništva tako absolutno, kot v m3/ha. Ob današnji stopnji izkoriščanja dovoljenega poseka je pričakovati podobne pozitivne trende tudi v prihodnje. Prirastek je tista količina lesa, ki letno priraste na obstoječi lesni zalogi. V Pomurju znaša po podatkih iz leta 2004 več kot 223.000 m3/leto ali 5,7 m3/ha/leto. Večji je v DG (7,7 m3/ha/leto) in manjši v ZG (5,1 m3/ha/leto). Če bi ga skozi dovoljeni posek – etat 100 % izkoriščali, s tem ne bi ogrožali trajnosti gozda. Dogajanja v zadnjem desetletju pa kažejo, da se v ZG niti tisto, kar je bilo dovoljeno ni posekalo. Akumulacija je zaradi tega še intenzivnejša. Iz slike 14 je razvidno, da je dovoljeni posek za približno 40 % nižji od prirastka, dejanska realizacija sečnje pa dosega dovoljeno sečnjo le 82 % (v ZG le 66 %).


37

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000

8.000.000

9.000.000

10.000.000

m3

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0

350,0

m3/

ha

Lesna zaloga državni gozdovi 1.585.3971.835.194 1.835.1941.835.194 2.084.9902.167.8002.569.595 2.630.5062.758.804 2.865.570

Lesna zaloga zasebni gozdovi 3.953.5474.013.890 4.013.8904.013.890 4.074.2334.339.7644.952.045 5.357.8005.658.645 6.045.230

Lesna zaloga skupaj 5.538.9445.587.851 5.587.8515.587.851 6.159.2236.159.2237.521.640 7.988.3068.417.449 8.910.800

Lesna zaloga v ZG (m3/ha) 142,7 144,6 144,0 144,1 150,8 155,4 170,2 183,2 190,9 200,9

Lesna zaloga v DG (m3/ha) 192,6 223,2 223,1 222,7 215,3 239,0 292,4 299,8 307,0 318,8

Lesna zaloga skupaj (m3/ha) 154,1 155,3 154,8 154,8 167,8 166,5 198,6 210,1 217,9 228,0

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Slika 13: Lesna zaloga v regiji Pomurje v obdobju 1996-2004

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

m3

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0

m3/

ha/le

to

Prirastek DG +ZG 154.666 164.627 164.627 164.627 174.587 178.370 200.675 208.771 220.512 223.610

Etat - možni posek DG +ZG 95.085 94.350 94.350 94.350 94.432 96.478 112.107 122.024 132.722 138.503

Realizacija sečnje DG + ZG 53.248 74.010 60.499 61.456 64.195 79.341 78.635 78.523 104.483 114.032

Prirastek DG + ZG (m3/ha/leto) 4,3 4,6 4,6 4,6 4,8 4,8 5,3 5,5 5,7 5,7

Etat - možni posek DG + ZG(m3/ha/leto)

2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 3,0 3,2 3,4 3,5

Realizacija sečnje DG + ZG(m3/ha/leto)

1,5 2,1 1,7 1,7 1,7 2,1 2,1 2,1 2,7 2,9

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Slika 14: Prirastek, možni posek in dejanski posek v Pomurju v obdobju 1996-2004

Za oceno potenciala LB in s tem potencialno možne ponudbe LB na trgu regije je računati s količinami, ki so prikazane v preglednici 12. Pri preračunu iz možnega poseka v realno


38

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ količino LB je upoštevan koeficient, ki je bil izračunan pri določanju potencialov lesne biomase v Sloveniji (Kovač 2004) in znaša 0,4. Koeficient je določen z upoštevanjem:

• faktorja bruto/neto; • sortimentne strukture po razvojnih fazah (debelejši in vrednejši les je škoda

uporabljati za LB); • proizvodnih stroškov v posameznih razvojnih fazah gozda in različnih proizvodnih

okoliščin (glej poglavje 2.2.3). Preglednica 12: Možni posek v gozdovih regije in potencialna količina LB iz sečnje v pomurskih gozdovih

IGL LST SKUPAJ Možni posek v DG (m3/leto) 7.559 35.675 43.234Možni posek v ZG (m3/leto) 30.571 64.698 95.269Možni posek skupaj (m3/leto) 38.130 100.373 130.503% neto lesne mase primerne za LB 40 40 40Realno količina LB (neto m3) 15.250 40.150 55.400Energetski potencial pričakovane LB (GWh) 32.000 104.400 136.400 Potenciali lesne biomase se zaradi slabe izrabe prirasle lesne mase hitro povečujejo. Vprašanje prihodnosti zato ni, ali je lesne mase dovolj, ampak kako odpraviti vzroke, da bo njeno izkoriščanje čim bolj doseglo meje dovoljenega in obogatilo ponudbo LB na trgu regije.

4.4 Analiza drugih virov lesne biomase v Pomurju po vrstah in obsegu Vrednejši del gozdne proizvodnje se proda za potrebe primarne in sekundarne lesne predelave. Preostali, manj vrednejši del gozdne proizvodnje pa je primeren za izdelavo lesnih plošč, celuloze in za kurjavo. Pri analizi drugih virov lesne biomase načrtno izpustimo tisti del vrednejšega lesa, ki je iz regije odpeljan v obliki hlodov, in upoštevamo tisti del vrednejšega lesa, ki je v regijo uvožen in tukaj predelan v postopkih primarne predelave (žage) in sekundarne predelave (mizarske delavnice, lesna industrija). Pomemben izvengozdni vir LB so tudi zaraščajoče površine, kmetijska zemljišča in les iz urbanih površin.

4.4.1 Primarna predelava lesa kot vir lesne biomase Podatkov o lesnopredelovalnih obratih, ki dejansko obratujejo, v regiji ni mogoče dobiti niti iz evidenc Obrtne zbornice Slovenije niti iz evidenc Gospodarske zbornice. Še najboljši pripomoček je telefonski imenik RS (TIS 2003). Po preverjanju seznamov možnih lesnopredelovalnih obratov na terenu je bilo ugotovljeno, da je v pomurski regiji aktivnih triindvajset žag, ki so v lasti samostojnih podjetnikov, podjetij in zadrug. Vsi


39

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ obrati so bili vključeni tudi v anketo (Anketa: Žage 2005), v kateri so bili zbrani podatki o količini letnega razreza, o tem, koliko razrezanega lesa izhaja iz regije in koliko izven regije, koliko je pri tem žagarskih ostankov v obliki najrazličnejših kosovnih ostankov (krajniki, očelki, ..) in koliko žaganja. Zaradi različne energetske vrednosti posameznih vrst lesa so bili podatki zbrani posebej za trde listavce (TL) in posebej za mehke listavce ter iglavce (ML+IGL). Izsledki analize so prikazani v preglednici 13.

Preglednica 13: Količina žagarskih ostankov na žagarskih obratih v Pomurju in njihova energetska vrednost

IGL ML TL Skupaj Razrez / leto (m3) 45.000 3.000 29.800 77.800

• od tega les uvožen v regijo (m3) 16.340 0 15.000 31.340• od tega les iz regije (m3) 28.660 3.000 14.800 46.460

Kosovni ostanki (m3)* 9.780 6.705 16.486Žaganje (m3)* 4.602 2.235 6.837Kurilna vrednost pri zračni vlažnosti (kWh/m3) 2.100 3.000 Kurilna vrednost žagarskih ostankov v GWh 30,20 26,82 57,02* podatki o žagarskih ostankih so bili za kosovne ostanke zbrani v prostorninskih metrih (prm) in v m3 preračunani s faktorjem 0,75, podatki o žaganju pa so bili zbrani v nasutih m3 (nstm3) in v m3 preračunani s faktorjem 0,50. Iz zbranih podatkov je možno zaključiti sledeče:

• Kar 88 % vseh posekanih iglavcev v pomurski regiji se razžaga na domačih obratih, kar priča o velikem povpraševanju po gradbenem lesu, ki ga je potrebno zadovoljiti še z 16.300 m3 lesa iglavcev iz uvoza. Za energetsko rabo to pomeni skupaj 14.300 m3 lesa IGL in ML v obliki žagarskih ostankov.

• Delež razrezanega lesa TL je manjši od IGL, še posebej pa je majhen delež TL iz regije, saj predstavlja le 26 % od vseh posekanih TL v regiji. Žagarskih ostankov TL je zato manj. Zaradi večje kurilne vrednosti lesa TL je skupna kurilna vrednost žagarskih ostankov TL skoraj enaka kurilni vrednosti IGL in ML skupaj.

• Ob intenziteti sečnje, ki je v letu 2004 znašala povprečno 2,9 m3/ha, predstavljajo žagarski ostanki lesno maso, ki bi jo sicer pridobili s sečnjo na dodatnih 8.040 ha gozda. Če pa bi pri tej sečnji odšteli še vrednejši les, pa bi morali sečnjo izvajati na več kot 13.000 ha gozdov, kar je skoraj dodatna tretjina vseh gozdov v regiji.

• Energetska vrednost žagarskih ostankov lahko ob povprečni velikosti stanovanja v regiji (83,6 m2) in ocenjeni potrebni količini energije za ogrevanje stanovanj v danih klimatskih okoliščinah in izolacijskih lastnostih stanovanj (180 kWh/m2) zadostuje za ogrevanje 3.790 stanovanj, kar je 9,6 % vseh stanovanj.

4.4.2 Sekundarna predelava lesa kot vir lesne biomase Nezanemarljiv vir LB lahko predstavljajo tudi lesni ostanki pri proizvodnji v mizarskih delavnicah, lesni industriji in na gradbiščih. Ker je v pomurski regiji bolj ali manj aktivnih 61 mizarskih delavnic (TIS 2003) in ker njihovi lastniki lahko le ocenijo količino mizarskih ostankov, se za njihovo zbiranje nismo odločili. Lahko pa ocenimo, da povprečna mizarska delavnica letno predela 80 m3 rezanega lesa in da pri tem nastane za


40

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ približno 30 % lesnih ostankov. Pri danih predpostavkah pomeni to 1.500 m3 pretežno suhe LB s skupno kurilno vrednostjo okrog 3,75 GWh. V regiji obstaja tudi večji industrijski obrat, ki se ukvarja z izdelavo masivnega notranjega pohištva. Obrat letno porabi okrog 10.000 m3 rezanega lesa. Ob enakem odstotku ostankov kot v mizarskih delavnicah se v pečeh znajde dodatnih 3.000 m3 suhega lesa s kurilno vrednostjo 10,5 GWh.

4.4.3 Lesna biomasa iz gradbeništva in trgovine Pomembno vlogo v sodobni trgovini opravlja embalaža, pri kateri je kljub povečanemu deležu papirja in plastike še zmeraj prisoten les. Ko embalaža opravi svojo osnovno vlogo, lahko konča kot odpadek na odlagališču smeti, lahko pa jo uporabimo tudi kot kurivo in iz nje pridobimo toplotno energijo. Če je embalaža lesena, je to še toliko enostavneje in za okolje neškodljivo. Organizirano zbiranje lesene embalaže in drugih lesenih predmetov ter kontrolirano kurjenje te lesne mase lahko predstavlja pomemben energetski potencial. To je še posebej pomembno v večjih urbanih središčih. V Ljubljani se na primer dnevno zbere toliko odslužene lesene embalaže, odsluženih lesenih predmetov, lesenih ostankov iz gradbišč in zelenega odreza iz drevoredov, vrtov in podobnega, da podjetje Tisa d.o.o. izdela 350–450 nstm3 lesnih sekancev na dan, kar po energetski vrednosti pomeni na letni ravni 230 kWh na vsakega Ljubljančana (vir: podjetje Tisa d.o.o.). V pomurski regiji urbana središča ne proizvedejo toliko lesnega odpada, čeravno skupna številka tudi ni majhna. Ob predpostavki, da se na prebivalca štirih regijskih centrov, Murske Sobote, Lendave, Gornje Radgone in Ljutomera ter njihovih satelitskih naselij proizvede pol manj lesnih odpadkov kot v Ljubljani, pomeni to pri 35.000 prebivalcih okrog 2.000 m3 lesa/leto (4,2 GWh), ki pa tudi že v sedanjih okoliščinah zgori v individualnih kuriščih.

4.4.4 Lesna biomasa iz kmetijskih zemljišč Drevesa in grmovje raste tudi na zemljiščih, ki v katastru niso opredeljena kot gozd. Gre za razna kmetijska zemljišča in urbane površine. Na teh površinah prirasla lesna biomasa tudi predstavlja potencial za ponudbo na trgu. Z željo opredeliti ta potencial, je ZGS v okviru projekta SWEIS (ZGS, FAO 2005) v letu 2004 opravil izmero lesne mase na 250 sistematično izbranih ploskvah po vsej Sloveniji in statistično ugotovil vrednosti lesne zaloge in prirastka na posameznih vrstah rabe, kot so prikazane v preglednici 14. Glede na površine posameznih kultur v Pomurju lahko, brez da bi spreminjali obstoječe stanje, torej samo z rabo tekočega prirastka, pridemo do precej velikega potenciala LB. Teoretično izračunana količina LB iz negozdnih površin v Pomurju znaša 26.674 m3. Da se ta potencial zaenkrat ne izrablja v izračunanem obsegu, priča vsakoletno povečevanje gozdnih površin na račun zaraščanja. Vzrokov je verjetno več, prav gotovo pa so v ospredju demografski in ekonomski razlogi.


41

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Preglednica 14: Potenciali lesne biomase v Pomurju na negozdnih površinah (vir: SWEIS 2005)

Šifra kulture

Ime kulture

Površina kulture v Pomurju v ha

Lesna zaloga m3/ha

Prirastek m3/ha/leto

Potencial LB v m3

(prir. x pov.) 1100 Polja in vrtovi 60.578 3,0 0,10 6.0581221 Intenzivni sadovnjaki 329 3,1 1,12 3681222 Ekstenzivni sadovnjaki 1.646 32,1 1,14 1.8431310 Intenzivni travniki 6.326 8,5 0,28 1.7711322 Ekstenzivni travniki 7.980 19,5 0,67 5.3471410 Zaraščajoča kmetijska zemljišča 1.726 57,4 2,16 3.7281500 Mešana raba 901 94,6 3,30 2.9733000 Urbane površine 8.992 15,6 0,51 4.586Skupaj 26.674

4.5 Ukrepi za povečano izrabo proizvodnih potencialov gozdov in izboljšanje ponudbe lesne biomase

4.5.1 Povečevanje posesti posameznih lastnikov gozdov kot osnova samostojni ponudbi kmečkega obrata Po letu 2000 posamezni redki lastniki gozdov povečujejo svojo gozdno posest in z njo tudi intenzivneje gospodarijo. Gre kot rečeno za redke posameznike, saj je povečevanje in zaokrožanje posesti izredno zapleten postopek, podvržen postopkom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zaokrožanje gozdne posesti iz povprečno majhnih gozdnih parcelic v Pomurju je še težje, če pa je parcela v solastništvu večih lastnikov, je prenos lastnine skoraj nemogoč. Po rezultatih izvedene ankete na 0,35 % vzorcu pomurskih gospodinjstev (Anketa: Ogrevanje 2005) je takih gospodinjstev, ki si želijo povečati svojo gozdno posest, le 22 %. Zanimivo pa je, da med anketiranimi ni nobenega gospodinjstva, ki bi si želelo svoj gozd prodati, čeprav v njem niso sekali več kot 10 let. To kaže na dejstvo, da je ponudba prodaje gozdov zelo majhna. Večina anketiranih gospodinjstev (69 %) meni, da je cena 2.500 €/ha povprečnega gozda zmerna cena. Delež tistih, ki so menili, da je takšna cena previsoka (14 %), je bil le nekoliko manjši od onih, ki so menili, da je ta cena prenizka (17 %). V povprečju se nekoliko višje cene gozdov pričakujejo in tudi dosegajo v občinah, kjer je gozdov manj in je kupna moč še dovolj visoka (Ravensko, Dolinsko, SZ Goričko), manjše pa v občinah, kjer sta gozdnatost in oddaljenost od središč večja, kupna moč pa manjša (S in SV Goričko). Če torej prihaja ali bo prihajalo do želje posameznikov po povečevanju in zaokrožanju gozdne posesti, se je potrebno zavedati, da gre za dolgotrajne in počasne postopke, v katerih velikokrat odloča volja in vztrajnost za takšno pobudo. Ponudba je majhna, država pa še pri tem s svojo regulativo, kljub načelni podpori, ne prispeva ničesar. Še več. Tisti, ki bi se želeli ukvarjati le z gozdarsko dejavnostjo, sploh ne morejo dobiti statusa kmeta in tako uveljavljati prednostno pravico pri nakupu gozda. Zgolj načrtovanje investicij v gozdno proizvodnjo na ekonomskih temeljih torej ni dovolj.


42

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 4.5.2 Združevanje majhnih lastnikov v združenja lastnikov gozdov in ustanavljanje gozdarskih obratov – zadrug Vse manjša povezanost in gospodarska odvisnost majhnih lastnikov gozdov od svoje gozdne posesti povzroča vrsto negativnih posledic za gozd in za trg lesnih sortimentov. Opisane so v poglavju 2.2.2. Če lastniki kljub takemu stanju ne želijo prodati svojega gozda, sami pa za njegovo izkoriščanje niso opremljeni in usposobljeni, obstaja več rešitev, ki so prikazane v preglednici 15. Rešitev, ki se je predvsem v sosednji Avstriji izkazala kot zelo uspešna, je združevanje lastnikov v »skupnosti ali društva lastnikov gozdov«. Te interesne skupine sicer nimajo statusa gospodarskih subjektov, zato je nadaljnji korak, če lastniki gozdov združeni v takšno interesno skupino razpolagajo z dovolj finančnega potenciala in ustanovijo gospodarsko družbo. Najbolj primerna je zadruga, lahko pa tudi d.o.o. ali drugo. Kot soustanovitelji teh družb, mali lastniki nimajo več občutka, da jih nek podjetnik ali podjetje želi pri izvedbi del v njihovem gozdu izkoriščati. Sistem pa ima tudi druge prednosti, med katerimi je tudi, zaradi večjega združenega gozdnega potenciala, bolj organizirana ponudba lesne biomase. Takšen, od združenja lastnikov ustanovljeni gospodarski subjekt, lahko sklepa dolgoročnejše pogodbe o dobavi ali oskrbovanju manjših ali večjih porabnikov lesne biomase. Omogoča ponudbo, ki je prej ni bilo. Če takšen gospodarski subjekt postane hkrati tudi lastnik in upravljavec daljinskega sistema ogrevanja, ki s toplotno energijo oskrbuje tudi svoje ustanovitelje, se krog oskrbe zaključi. Prej neizrabljeni potenciali so aktivirani, gozd je pravilno izkoriščan, odprta so nova delovna mesta in ustvarja se nova vrednost. Preglednica 15: Združevanje lastnikov gozdov v skupnosti (društva) lastnikov gozdov kot prehod do gospodarskih družb

Začnimo z trajnostno rabo svojega lastnega gospodarskega potenciala –sekajmo toliko, kot nam dovoljuje Gozdnogospodarski načrt (GGN)

Skozi načrtno rabo (predhodno odkazilo) povečujmo vrednost gozda –

tekoči prirastek se nabira na kvalitetnih drevesih, ki ostanejo v

gozduČe za delo v gozdu nismo usposobljeni,

nimamo časa, nam ne dopušča zdravje –opravi delo:

•sosed, znanec, …, ki je za delo v gozdu usposobljen (strojni krožki);

•za to registrirani s.p.-ji, d.o.o.-ji

Nova delovna mesta pri s.p.-jih in d.o.o.-jih

Manj nesreč pri gozdnem delu

Več možnosti za uvajanje novih tehnologij (cenejša proizvodnja)

Če imamo bojazen, da nas bo izvajalec del v

gozdu preveč “obral” –mu ne zaupamo

Z drugimi lastniki se

povežimo v združenje lastnikov gozdov

Gozdarska zadruga

(zadružniki imajo vpliv in pregled nad

poslovanjem)

Ustanovimo

Postanemo član


43

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Po mnenju 132 anketiranih gospodinjstev (Anketa: Ogrevanje 2005) jih 46 % meni, da bi takšno združevanje izboljšalo ponudbo na trgu lesne biomase. Skoraj enak delež je takih, ki se o tem vprašanju niso znali opredeliti. To lahko govori o nepoznavanju možnosti ali na tradicionalno slovensko nezaupanje v kakršna koli povezovanja.

4.5.3 Podjetniška iniciativa ponudbe prodaje toplote, pripravljene z lesno biomaso Večji lastniki gozdov in podjetniki ali podjetja, ki se ukvarjajo s storitvami gozdne proizvodnje in vršijo odkup lesa, razpolagajo z večjimi količinami lesa, ki jih želijo prodati na za njih najugodnejši način. Kvalitetnega lesa ni nikoli težko prodati. Problem se pojavi pri lesu slabše kvalitete in zato nižjih cenovnih razredih, kjer predstavlja strošek transporta v lastni ceni velik delež. Transporti na velike razdalje lahko izničijo dobiček, zato je ekonomsko in energetsko upravičena strategija pri prodaji tega lesa porabiti les čim bližje mestu njegovega nastanka. Če lokalnih porabnikov takega lesa ni, se s pomočjo tehnoloških možnosti ta del gozdnih proizvodov preoblikuje v toplotno ali električno energijo (v kWh), po kateri pa obstaja tudi lokalno povpraševanje. Preglednica 16: Shematični prikaz možnosti rabe lesa za proizvodnjo toplote ali električne energije

LASTNIK GOZDAKMET - PODEŽELJE

SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA

ALI MIKROSISTEML

AST

NA

PR

IPR

AV

A L

ESA

IZ

VE

DB

A S

EČ

NJE

IN

SPR

AV

ILA

PO

DJE

TJE

, S.P

., Z

AD

RU

GA

LASTNIK GOZDANEKMET - PODEŽELJE

LASTNIK GOZDAKMET - PODEŽELJE

LASTNIK GOZDANEKMET - MESTO

LASTNIK GOZDANEKMET - PODEŽELJE

TOPLA VODA ZA OGREVANJE,ELEKTRIČNA

ENERGIJA

ODJEMALCI - kW/h

PODJETJA, OBRTGOSPODINJSTVA JAVNE USTANOVE

LASTNIK GOZDANEKMET - MESTO

Ta podjetniška ideja je lahko prisotna tako na kmečkem gospodarstvu z ogrevanjem nekaj sosednjih objektov, kot pri gospodarskih subjektih, z ogrevanjem celih naselij preko daljinskih sistemov ogrevanja. Ker je tehnologija za pripravo in distribucijo tople vode draga, se po izkušnjah iz sosednje Avstrije (projekt Förenberg – dežela Burgenland)


44

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ investicije ekonomsko izidejo le pri sofinanciranju (države in EU) večjem od 55 % investicijske vrednosti. V regiji se tovrstna podjetniška ideja šele prebuja. Poleg večih individualnih ogrevalnih sistemov delujeta v regiji dva mikrosistema. V Cankovi je na mikrosistem poleg osnovne šole, v kateri je tudi kotlovnica, priključenih več sosednjih hiš (nazivna moč 500 kW), v Korovcih pa deluje mikrosistem s štirimi hišami (nazivna moč 85 kW). O gradnji daljinskih sistemov razmišljajo tudi nekatera občinska središča (Grad, Dobrovnik, …), vendar so projekti šele v začetnih fazah. Pomemben faktor, ki zavira razvoj teh sistemov, je ta trenutek še zmeraj nerešeno vprašanje, kdo lahko trajno dobavlja lesno biomaso za takšne sisteme v regiji. In predvsem nerealna pričakovanja načrtovalcev takšnih sistemov, da je ta lesna biomasa dosegljiva po nerealno nizkih cenah. Mnenje pomurskih gospodinjstev o priključitvi na daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso, če jih to ne stane nič (vse stroške nosi investitor sistema), celotni stroški ogrevanja pa bi bili glede na porabljeno energijo v kWh za 20 % nižji od stroškov ogrevanja z LKO za enako porabo energije, so naslednji:

• 30 % gospodinjstev je takih, katerih hiša ali stanovanje ne leži v strnjenem naselju in zato izgradnja daljinskih ali mikrosistemov ni mogoča, ali pa je njihov sistem ogrevanja že sedaj takšen, da je cenejši od navedenega;

• 10 % gospodinjstev se ne glede na nižje stroške takšnega ogrevanja ne bi želelo priključiti na takšne sisteme, saj želijo biti glede ogrevanja popolnoma samostojni;

• 54 % gospodinjstev bi se ob takšnih pogojih priključilo na daljinske ali mikro sisteme, nadaljnjih 5 % pa bi se priključilo še, če bi lahko porabljeno energijo v kWh poplačali z LB iz svojega gozda.

Visok odstotek gospodinjstev (59 %), ki bi se pod takimi ali drugačnimi pogoji priključilo na daljinske ali mikro sisteme ogrevanja, kaže na možnosti za povečano rabo LB in možnosti za podjetniško iniciativo na celotni proizvodni verigi od panja do kWh. Gre za priložnost prodaje LB skozi toplotno energijo.

5.6 Opredelitev konkurence pri ponudbi lesne biomase v Pomurju Da bi lahko opredelili sedanjo in potencialno konkurenco pri ponudbi LB v Pomurju, je potrebno oceniti sedanje in bodoče ponudbene možnosti vseh pravnih in civilnih oseb, ki na tem trgu nastopajo ali se lahko v bodoče pojavijo. Med obstoječe pravne subjekte, ki predstavljajo in bodo tudi v bodoče predstavljali ogrodje ponudbe lesne biomase v regiji, sodijo koncesionarji v državnih gozdovih. Ta podjetja lahko glede na svojo koncesijsko pravico sečnje v državnih gozdovih nudijo na lokalnem trgu vse manjvredne sortimente listavcev, v primeru izdelave sekancev pa tudi drobni les iglavcev, ki je pri sedanjih tehnologijah kurjenja precej zapostavljen. V okolju povečanega povpraševanja po lesni biomasi in posledično rasti njenih cen se lahko med ponujeno lesno biomaso najdejo tudi nekoliko vrednejši sortimenti, ki so v preteklosti bili tradicionalno


45

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ namenjeni industrijski predelavi. Delež ponujene lesne biomase iz državnih gozdov se lahko iz sedanjega 51 % deleža zaradi višjih prodajnih cen LB bistveno poveča. Ponudbo lesne biomase v regiji dopolnjujejo majhni lastniki gozdov, ki proizvajajo LB za lastne potrebe, prodajajo lastne tržne viške ali manjše količine načrtno pripravljene biomase. Ta segment tržne ponudbe kljub velikemu potencialu ne predstavlja pomembnega konkurenta na trgu LB v regiji, saj je preveč razdrobljen. Zasebni gozdovi in način gospodarjenja z njimi zaenkrat predstavljajo rezervo, ki se aktivira v kritičnih tržnih razmerah. S sliko 14 smo prikazali višino možnega (dovoljenega) poseka in bistveno manjšo višino dejanskega poseka. Ta razlika izvira izključno iz ZG, saj je realizacija sečnje v DG v primerjavi z dovoljeno sečnjo v zadnjih dveh letih celo večja od 100 %. V primeru rasti cen drugih energentov in s tem posledično povečanega povpraševanja po LB bo samooskrba lastnikov gozdov z LB večja. Povpraševanje na trgu LB bo zaradi tega manjše, kot bi bilo sicer. Odstotek izkoriščenosti možnega poseka se bo večal. V primeru padanja cen drugih energentov je pričakovati obratno pot dogodkov. Zasebni gozdovi so zato blažilnik ekstremnih konkurenčnih stanj na trgu LB v regiji. Skupnosti lastnikov gozdov in od njih ustanovljene zadruge ali pooblaščeni podjetniki oz. firme lahko pomenijo večjo potencialno ponudbo lesne biomase. Zaradi teoretičnih možnosti svoje širitve lahko potencialno pomenijo pomembnega konkurenta na trgu lesne biomase.

GOZDNA PROIZVODNJAIGL+ML = 83.300 m3; 174,9 GWhTL = 55.200 m3; 171,1 GWh

GOSPODARSTVO, JAVNE USTANOVEPODJETJA, OBRT

GOSPODINJSTVAOd 310,8 do 343,4 GWh

IZVENGOZDNA PROIZVODNJAIGL + ML = 18.700 m3; 39,3 GWhTL = 8.000 m3; 24,0 GWh

PRIMARNA PREDELAVA

LESAŽagarski obrati v

regiji

SEKUNDARNA PREDELAVA LESA

Lesna industrija, Mizarske delavnice

POVPRAŠEVANJE PO LESNI BIOMASI

PONUDBA LESNE BIOMASE308,05 GWh ali 123.200 m3 LB (IGL+ML:TL = 50 :50)

(POTENCIALNO: 352 GWh ali 141.000 m3)

UVOZ LESAV REGIJO

IZVOZ LESAIZ REGIJE

IGL = 7.530 .m3LST = 15.370 m3

GRADBENIŠTVOTRGOVINA

IZVOZ IZDELKOVIZ REGIJE

IZVOZ IZDELKOVIZ REGIJETL = 2.000 m3

IGL = 16.340 m3TL = 15.000 m3

KO

SOV

NI O

STA

NK

I in

ŽAG

AN

JEIG

L+M

L =

14.3

82 m

3; 3

0,2

GW

hTL

= 8

.940

m3;

27,

72 G

Wh

KO

SOV

NI O

STA

NK

Iin

ŽA

GA

NJE

0,14

GW

h

UVOZ LBV REGIJO

(Madžarska, Hrvaška)

?

IGL+ML = 12.700 m3TL = 10.200 m3

IGL+

ML

= 31

.700

m3;

66,

6 G

Wh

TL =

17.

400

m3;

52,

2G

Wh

IGL+

ML

= 18

.700

m3;

39,

3 G

Wh

TL =

6.0

00 m

3; 1

8,0

GW

h

IGL+ML = 31.600 m3TL = 12.800 m3

ali 57,2 Gwh

2.00

0 m

34,

2 G

Wh

Slika 15: Shematični prikaz glavnih tokov lesne mase v pomurski regiji v letu 2004 in njihov vpliv na ponudbo lesne biomase – modro je označen trg pomurske regije.


46

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ V sliki 15 opozarjamo tudi na okolico regije. Predvsem mejni Hrvaška in Madžarska, kjer je cena živega dela bistveno manjša kot v Sloveniji, lahko konkurenčno prodajata lesno biomaso v pomurski regiji. Omejujoč dejavnik pri tem je strošek transporta in v primeru Hrvaške (do vključitve v EU) tudi carina.


47

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 5 ANALIZA POVPRAŠEVANJA PO LESNI BIOMASI V POMURJU

5.1 Ocena obstoječe rabe lesne biomase v Pomurju Podatki o trenutni rabi lesne biomase izhajajo iz Popisa 2002, na dan 31. marec 2002. V popis sta bili kot samostojni enoti prvič vključeni tudi stanovanje in stavba (popisna vprašalnika P-1 in P-2). Analiza odgovorov na vprašanje št.26: »Način ogrevanja v zadnji kurilni sezoni«, je prikazana v preglednici 17. Stanovanja v regiji so velika od 74,2 m2 (povprečje za občino Šalovci) do 125,4 m2 (povprečje za občino Odranci). Povprečno veliko stanovanje v regiji meri 83,6 m2 in je za 9 m2 večje od slovenskega povprečja. Skupna površina vseh stanovanj v regiji je 3.837.966 m2, od tega bilo 43 % stanovanjskih površin ogrevanih izključno ali pretežno z lesno biomaso. Analiza anketnih odgovorov (Anketa: Ogrevanje 2005) je pokazala, da se odstotek stanovanj, ki se ogrevajo izključno ali pretežno s katero od oblik lesne biomase, do leta 2005 ni spremenil. Od 132 anketiranih je bilo v pomurski regiji takih gospodinjstev 57 ali 43,2 % vseh. Imajo pa, kljub naključnemu izboru, v anketo vključena gospodinjstva bistveno večjo povprečno površino stanovanja, ki znaša 108,5 m2 ali 30 % več od povprečja v Popisu 2002. Kaj je vzrok tako velikemu odstopanju je težko definirati, je pa zanimivo, da se energija iz porabljene LB v kurilni sezoni 2004/05 točno za 30 % večja, kot tista iz sezone 2001/02 (Popis 2002). Če predpostavimo, da so bili anketiranci vključeni v anketo Ogrevanje 2005 natančni pri navajanju porabljenih količin LB in da so morda precenili površino svojih stanovanj, potem bi lahko zaključili, da se je poraba LB v zadnjih treh letih povečala za 30 %. To pa so tudi trendi, ki jih navajajo večji ponudniki lesa za kurjavo v regiji. V pomurski regiji je 37.350 stavb, od tega je 26.993 samostojnih hiš (72,3 %) in 8.774 hiš z gospodarskim poslopjem (23,5 %). Večstanovanjskih hiš (blokov) je le 461, od tega jih je kar 76 % v mestih Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Le 34 % samostojnih hiš je bilo zgrajenih po letu 1990, ko se je pri gradnjah bolj začelo paziti na energetsko varčnost stavb. Delež hiš z gospodarskim poslopjem, zgrajenih po letu 1990, je še manjši in znaša le 17 %. Zaključimo lahko, da je povprečno stanovanje v regiji slabo ali kvečjemu srednje dobro izolirano in da glavna kurilna sezona traja sedem mesecev. Povprečna poraba energije v takih okoliščina znaša od 150 do 180 kWh/m2 stanovanjske površine (Kranjc 2005, 60). Ker Pomurje spada v kontinentalno klimatsko zono z značilnimi mrzlimi zimami in vročimi poletji in stanovanja v povprečju niso prav dobro izolirana, uporabimo pri izračunu porabe energije zgornjo mejo 180 kWh/m2. Letna poraba energije za ogrevanje stanovanj, ki so se v kurilni sezoni 2001/02 v Pomurju ogrevala z lesno biomaso, je ob takšnih predpostavkah ocenjena na 298,3 GWh. Po energetski vrednosti gre za nadomestek 30 mio litrov LKO. Iz ankete Ogrevanje 2005 pa izhaja, da je bilo v kurilni sezoni 2004/05 v regiji iz LB ob 80 % izkoristku pri kurjenju pridobljeno 310,824 GWh, kar je 4,2 % več kot pred tremi leti. Na še večjo količino pridobljene energije iz LB kaže preglednica 17, ki izhaja iz Popisa 2002. V kurilni sezoni 2001/02 bi se naj iz LB v Pomurju pridobilo kar 343,4 GWh ali 207,2 kWh/m2 stanovanjske površine.


48

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Količina porabljene lesne biomase je v Pomurju je v zadnjih treh letih torej stabilna oz. je v rahlem naraščanju. Njen tržni delež med ostalimi energenti znaša po deležu porabnikov 43 %. Preglednica 17: Letna poraba lesne biomase v stanovanjih, kjer je les primarni vir ogrevanja

(vir: Popis prebivalstva 2002)

Šif. Ime občine STANOVANJA obč. zbir - upravna enota število površina* povp.površina les primarni vir ogrevanja m2 m2 število % poraba m3 poraba GWh** 002 BELTINCI 2.687 252.725 94,1 1.014 37,7 9.585 19,17 152 CANKOVA 685 63.775 93,1 405 59,1 3.974 7,95 031 GORNJI PETROVCI 970 79.996 82,5 695 71,6 6.320 12,64 158 GRAD 858 74.745 87,1 530 61,8 4.888 9,78 161 HODOŠ 139 11.648 83,8 98 70,5 929 1,86 056 KUZMA 574 50.731 88,4 346 60,3 3.015 6,03 078 MORAVSKE TOPLICE 2.669 217.825 81,6 1.646 61,7 13.807 27,61 080 MURSKA SOBOTA 7.470 616.961 82,6 1.066 14,3 9.195 18,39 097 PUCONCI 2.336 206.359 88,3 1.455 62,3 13.195 26,39 105 ROGAŠOVCI 1.131 98.174 86,8 638 56,4 5.836 11,67 033 ŠALOVCI 736 54.575 74,2 534 72,6 4.465 8,93 010 TIŠINA 1.302 124.089 95,3 530 40,7 5.367 10,73 ∑ UE MURSKA SOBOTA 21.557 1.851.603 85,9 8.957 41,6 80.576 161,15 % UE MURSKA SOBOTA 46,9 015 ČRENŠOVCI 1.423 122.061 85,8 672 47,2 5.764 11,53 156 DOBROVNIK 564 45.862 81,3 332 58,9 2.843 5,69 047 KOBILJE 273 20.746 76,0 138 50,5 1.257 2,51 059 LENDAVA 5.420 407.118 75,1 2.308 42,6 17.013 34,03 86 ODRANCI 478 59.962 125,4 220 46,0 2.763 5,53 132 TURNIŠČE 1.041 104.523 100,4 517 49,7 5.342 10,68 187 VELIKA POLANA 490 53.196 108,6 285 58,2 3.114 6,23 ∑ UE LENDAVA 9.689 813.468 84,0 4.472 46,2 38.096 76,19 % UE LENDAVA 22,2 029 GORNJA RADGONA 4.714 376.268 79,8 1.942 41,2 16.050 32,10 100 RADENCI 2.078 177.615 85,5 682 32,8 5.979 11,96 116 SVETI JURIJ 1.189 89.210 75,0 694 58,4 5.586 11,17 ∑ UE GORNJA RADGONA 7.981 643.093 80,6 3.318 41,6 27.615 55,23 % UE GORNJA RADGONA 16,1 166 KRIŽEVCI 1.212 105.310 86,9 606 50,0 5.590 11,18 063 LJUTOMER 4.550 346.918 76,2 2.050 45,1 15.906 31,81 176 RAZKRIŽJE 442 35.593 80,5 196 44,3 1.756 3,51 188 VERŽEJ 458 41.981 91,7 225 49,1 2.161 4,32 ∑ UE LJUTOMER 6.662 529.802 79,5 3.077 46,2 25.413 50,83 % UE LJUTOMER 14,1 ∑ POMURJE 45.889 3.837.966 83,6 19.824 43,2 171.700 343,40 % POMURJE 100,0 SLOVENIJA 777.772 58.031.187 74,6

* Površina stanovanja predstavlja seštevek površin vseh sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov (kopalnice, stranišča, predsobe) ter površin zaprtih teras in verand. V površino je všteta tudi površina sobe in kuhinje, ki sta gradbeno ločeni od stanovanja, vendar se celo leto uporabljata kot sestavni del stanovanja. ** Preračun v GWh upošteva povprečno kurilnost lesa v višini 2.500 kWh/m3 in 80 % izkoristek peči.


49

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 5.2 Analiza vzrokov za obstoječo strukturo rabe posameznih energentov in njihov vpliv na bodoče povpraševanje po lesni biomasi Povpraševanje po nujnih dobrinah, kot so hrana, gorivo in obutev, je zelo neelastično. Ti artikli so neobhodni za življenje in se jim kljub povečanim cenam ni mogoče odreči (Samuelson, Nordhaus 2002). Tudi ogrevanju stanovanj se v osnovi ne moremo odreči. Lahko sicer zmanjšamo želeno temperaturo prostorov, na daljši rok pa lahko izboljšamo tudi izolacijske lastnosti stanovanja in tako zmanjšamo porabo energije. Pa vendar potreba po energiji ostaja. Kratkoročno, za dobo ene kurilne sezone, je povpraševanje zelo togo (ED = 0,0 – 0,2). Ne glede na ceno se bomo še zmeraj ogrevali. Dolgoročno, za več let, pa je povpraševanje že nekoliko bolj prilagodljivo, vendar že zmeraj neelastično (Ed = 0,6 – 1,0). S pomočjo slike 16 (levi graf) ponazorimo, kaj se bo kratkoročno zgodilo v primeru povišanja cen LKO. Ker se cena LKO oblikuje glede na gibanje cen nafte na svetovnih trgih, trošarinski del pa z uredbo vlade, je ponudba SLKO popolnoma elastična. Cena (P1) ostaja ista ne glede na povpraševanje na domačem trgu. Če pride do njenega povišanja zaradi zunanjih faktorjev (iz P1 na P2, ponudba = S'LKO), to kratkoročno vpliva tudi na zmanjšanje porabe (iz Q1 na Q'1), ki pa je zaradi neelastičnega povpraševanja manjše kot rast cen. Če bo rast cen LKO dovolj velika, da bodo stroški investicije in obratovanja kotlovnic na olje presegli stroške investicij, obratovanja sodobnih kotlovnic na LB in tveganja za najem kreditov za začetno investicijo za kotlovnico na LB, se bo krivulja D pomaknila še bolj v levo (v D') in povpraševanje po LKO bo začelo upadati. Obratno bo naraščalo povpraševanje D po LB (desna slika). Tudi tukaj je povpraševanje enako togo in bo doseglo ravnovesje s ponudbo LB pri ceni PLB in količini Q1. Ponudba LB pa glede na ponujeno količino ni enaka. Začne se pri povprečni višini lastne cene lesa za kurjavo (LC) ter raste enakomerno do QpLB, do količine lesa, ki se ga na trgu ne da prodati boljše, kot za les za kurjavo. Poudariti je potrebno, da bi bilo vrednejše gozdne sortimente škoda porabiti za les za kurjavo, pri katerem lahko obračunamo le najnižjo ceno. Če je povpraševanje še višje (D'), cena LB raste hitreje, saj želijo ponudniki vrednejših gozdnih proizvodov iztržiti najmanj toliko, kot bi dobili na trgu, če bi hlode prodali drugam, npr. lesni industriji ali mizarjem. Končno postane ponudba LB pri Qmax popolnoma toga, saj narava gozda zaradi trajnosti gozdne proizvodnje ne dovoljuje večje stopnje izkoriščanja. To je količina, ki jo dovoljujejo gozdnogospodarski načrti (GGN), k njej pa je potrebno prišteti še ostale vire LB, kot so izvengozdna proizvodnja, lesni ostanki na žagarskih obratih, v trgovini, gradbeništvu in drugo. Med povpraševanjem po substitutih BL in LKO velja navzkrižna elastičnost. Iz analize anketnih odgovorov izhaja, da so stroški ogrevanja z izbranim energentom pomemben faktor pri izbiri načina ogrevanja. Stroški ogrevanja zajemajo nabavo kotla in izgradnjo kotlovnice, vzdrževanje sistema in nabavo kuriva. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti in s tem v zvezi tudi različen obseg in dinamiko izdatkov za gradnjo kotlovnice. Podrobnosti glej preglednico 8 (poglavje 2.3.1). Pri zastarelih kotlih na polena, kombiniranih kotlih na polena - olje in kotlih na olje je začetna investicija majhna, so pa pozneje prisotne negativne lastnosti, kot so neudobno ogrevanje ali visoki stroški kuriva. Pri sodobnih kotlih na polena in sekance so začetne investicije velike, kurivo pa je pozneje cenejše. Zaradi relativno nizke kupne moči se ljudje še zmeraj odločajo za zastarele peči na polena ali pa za variante z oljem.


50

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

P D' D P2 S'LKO P1 SLKO Q2 Q'1Q1 Q

P D D' SLB Plko SLKO PLB LC Q1 QpLB Qmax Q

Slika 16: Odnosi med ponudbo kurilnega olja (SLKO) in povpraševanjem po njem (levo) ter odnosi med ponudbo lesne biomase (SLB) in povpraševanjem po njej (desno).

5.3 Ocena bodočega povpraševanja po lesni biomasi v Pomurju Povpraševanje po lesni biomasi v Pomurju je odvisno od mnogih dejavnikov, zato naštejmo le najpomembnejše:

- cena lesne biomase, ki je do nivoja lastne cene (LC) odvisna predvsem od stroškov njenega pridobivanja, prodajna cena (PC) pa od tržnih razmer, predvsem cen drugih energentov;

- cena alternativnih energentov (LKO, plin), ki je odvisna od svetovnih tržnih in političnih razmer;

- stroški nabave in instalacije posameznih vrst kotlov; - subvencije, ki jih EU, RS in regija skupaj namenjajo za vzpodbujanje rabe

obnovljivih in okolju prijaznih virov energije; - kakovost ponudbe lesne biomase glede standardizacije vsebine (TL, ML, IGL),

oblike (goli, cepanice, polena, sekanci, ..) in vlažnosti (vsebnost vlage v lesu); - zakonske omejitve in sankcije za onesnaževalce okolja s CO2.

V anketi Ogrevanje 2005 so bili anketiranci vprašani tudi o svojem ukrepanju v primeru, če bi se cena najbolj pogosto uporabljanega fosilnega goriva, lahkega kurilnega olja, povečala za 30 % (nad 170 Sit/l). Kar 29 % gospodinjstev, ki se sedaj ogrevajo z LKO, bi v vsakem primeru prešlo na ogrevanje z lesno biomaso, kar kaže na to, da za korist od ogrevanja z LKO (udobnost in čistost ogrevanja, brez priprav kuriva itd.) niso pripravljeni plačati tako visoke cene. Pri povprečni površini stanovanja 108,5 m2, pri povprečni porabi energije za ogrevanje stanovanja 207,2 kWh/m2 in pri 80 % izkoristku peči bi pomenilo to povečano povpraševanje po dodatnih 184,24 GWh energije v obliki LB. Če to izrazimo v drveh, pomeni to pri 2600 kWh/m3 nadaljnjih 70.800 m3 letne porabe lesa.


51

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 6 SKLEPNE UGOTOVITVE Pomurje je glede gozdnatost najbolj revna slovenska regija, kljub temu, da je več kot 30 % njenih površin (39.086 ha) poraslih z gozdom. V zadnjem desetletju se je gozdnatost zaradi zaraščanja kmetijskih površin na leto povečala povprečno za 315 ha ali za 0,8 %. Lesna zaloga po stanju iz leta 2004 zanaša 8,9 mio m3 ali povprečno 228 m3/ha. V državnih gozdovih je višja (318 m3/ha), v zasebnih gozdovih pa nižja (201 m3/ha). Vendar vse, kar raste v gozdu, ne more biti posekano. Ker gozdovi poleg lesnoproizvodne funkcije opravljajo še okoljetvorne in socialne funkcije, obstaja zakonska obveza, gospodariti s tem naravnim bogastvom na način, da je zagotovljena njegova trajnost in vrstna pestrost. Način gospodarjenja operativno predpisujejo gozdnogospodarski načrti (GGN), ki največkrat dovoljujejo le poseganje do višine celotne prirasle lesne mase (tekoči prirastek) ali le njenega dela. V pomurskih gozdovih letno priraste 223.000 m3 lesa ali 5,7 m3/ha/leto. Nekoliko več v državnih gozdovih (7,7 m3/ha/leto) in manj v zasebnih gozdovih (5,1 m3/ha/leto). Zaradi velike povojne izkoriščenosti pomurskih gozdov GGN z dovoljeno sečnjo, ki je manjša od prirastka, zagotavljajo akumulacijo lesne mase. Razmerje med priraslo lesno maso in dovoljeno sečnjo je 62 %. Kljub tako močni omejitvi pri dovoljenem obsegu sečnje pa se je v letu 2004 od dovoljenih 138.500 m3 (3,2 m3/ha/leto v ZG in 4,8 m3/ha/leto v DG) dejansko posekalo le 114.000 m3 ali 82 %. V DG je ta odstotek presegel 100, v ZG pa je znašal le 66. Vse kar je dovoljeno posekati, se sicer lahko uporabi kot LB, vendar to ne bi bilo najbolj smotrno. Uporabiti vrednejše sortimente za pridobivanje toplotne energije bi pomenilo nastajanje oportunitetnih stroškov. Pridobivati LB iz sestojev, kjer so proizvodni stroški bistveno večji od povprečne tržne cene LB, bi bilo negospodarno in zato z LB pridobljeno iz takšnih okoliščin trajno ni računati. Zaželeno je tudi, da se iz gozda ne odvaža les drobnejši od 5 cm, ki vsebuje veliko mineralnih snovi. Analize kažejo (Kovač 2004), da je ob upoštevanju teh omejitev računati povprečno le na 41 % delež LB v celotni realizirani sečnji. Analiza tokov lesa v Pomurju v letu 2004 pa kaže, da znaša delež LB v realizirani sečnji 51 %. Tako je znašala količina lesne biomase v Pomurju leta 2004 skupaj 39.000 m3 lesa IGL+ML in 32.000 m3 lesa TL, s skupno kurilno močjo 181,72 GWh. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se te vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. Gozd za svoje lastnike ne predstavlja gospodarske prvine, zato tudi od njega niso gospodarsko odvisni. 98 % površin ZG je bilo glede lastništva pridobljeno skozi dedovanje in darila in le 2 % skozi nakup. Nadaljnji vzrok za slabo izrabo možnega poseka je tudi opremljenost lastnikov gozdov za delo v gozdu. Z motornimi žagami je opremljeno 79 %, s traktorji 63 % in z gozdarskimi vitli le 2 % gozdnih posestnikov. Še bolj zaskrbljujoča je njihova usposobljenost za delo v gozdu. Kljub razpoložljivi opremi se sečnje v svojem gozdu loti manj kot polovica lastnikov. Pomembni vir zadovoljevanja potreb po LB lahko predstavlja tudi izvengozdna proizvodnja. Po analizah projekta SWEIS (ZGS, FAO 2005) znaša potencial LB za


52

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ pomursko regijo 18.700 m3 IGL+ML in 8.000 m3 TL. Skupna kurilna moč tega vira LB je ocenjena na 64,01 GWh/leto. Nadaljnji pomemben vir LB so tudi žagarski obrati. Poleg 44.400 m3 lesa iz regije se na 23 žagah v regiji razžaga letno še 16.340 m3 IGL in 15.000 m3 TL, ki izvirajo iz drugih delov Slovenije ali iz sosednjih držav (Anketa: Žage 2005). Ob povprečno 30 % deležu različnih žagarskih ostankov, ki so primerni za LB, pomeni to dodatnih 14.400 m3 IGL+ML in 9.000 m3 TL s skupno kurilno močjo 57,92 GWh. Tudi sekundarna predelava lesa, kot so pohištvena industrija in mizarske delavnice, ustvarjajo lesne ostanke, ki so primerni za LB. V regiji se ta potencial ocenjuje na 11.500 m3 razne lesovine s skupno kurilno vrednostjo 0,14 GWh. Lesni ostanki v gradbeništvu in lesena embalaža v trgovini predstavlja po primerjalnih ocenah nadaljnjih 2.000 m3 lesa letno, s kurilno vrednostjo 4,2 GWh. Skupni energetski potencial vse lesne biomase v pomurski regiji je v letu 2004 znašal 308 GWh ali 123.200 m3 lesa. Glede na neizrabljene možnosti v okviru dovoljenih sečenj v gozdovih in glede na razvoj družbe, ki pomeni tudi več lesnih ostankov v drugih virih, znaša energetska vrednost potencialne ponudbe lesne biomase v Pomurju v naslednjem desetletju okrog 351,6 GWh ali 140.600 m3. Razpoložljivost tega potenciala pa je odvisna od povpraševanja po lesni biomasi in s tem v zvezi z njeno ceno. Večja prodajna cena bo pomenila aktiviranje do sedaj neizrabljenih potencialov, hkrati pa bo omogočila boljše pogoje za organiziranje interesnih združenj lastnikov gozdov, zadrug in podobno. To pomeni nova delovna mesta in hitrejši gospodarski razvoj. Delež uporabnikov lesne biomase se od leta 2001 (Popis 2002) do leta 2005 (Anketa: Ogrevanje 2005) ni spremenil in znaša 43,2 %, vendar podatki iz leta 2005 kažejo na 30 % večjo porabo energije in za prav toliko večjo povprečno površino ogrevanja po gospodinjstvu. Večji ponudniki v regiji ugotavljajo, da se je v zadnjih treh letih za toliko povečalo tudi povpraševanje po drveh. Za prihodnje povpraševanje po LB je pomembno, da bi se ob povečanju cene lahkega kurilnega olja preko 170 Sit/l kar 29 % gospodinjstev, ki se sedaj ogrevajo z LKO, odločilo za ogrevanja z LB. Pomembna je tudi ugotovitev, da bi se kar 67 % vseh gospodinjstev, ne glede na dosedanji vir ogrevanja, in katerih stanovanje je v strnjenem zaselku ali mestu, priključilo na daljinski sistem ogrevanja z LB, če bi tak sistem seveda tam bil in če bi stroški takšnega ogrevanja bili 20 % nižji od stroškov LKO za enako porabljeno energijo. To daje velike možnosti za podjetniško iniciativo pri izgradnji daljinskih sistemov ogrevanja z LB, hkrati pa povečuje potencialno povpraševanje po LB. Ekološka zavest uporabnikov, administrativne omejitve pri izpustu toplogrednih plinov in vzpodbujanje (sofinanciranje) vgradnje sodobnih kotlov na lesno biomaso bodo spremenili strukturo povpraševanja po LB. Povečalo se bo povpraševanje po sekancih in peletih in že pripravljenih polenih, manj ali enako pa bo povpraševanje po goleh in metrskih cepanicah. Trend vgradnje sodobnih individualnih peči bo glede na sedanjo precej nizko višino subvencij še naprej pozitiven, ker igrajo pri takšnih investicijah pomembno vlogo tudi drugi vplivi in ne le gospodarski kazalci. Pri investiranju v daljinske, pa tudi mikrosisteme, kjer so investicije neprimerno večje, pa delež skupnih nepovratnih sredstev ne bo smel biti manjši od 50 %, sicer takšnih investicij ne bo. Vzpodbujanje takšnih gradenj bi moral biti interes vsake države, saj s tem povečuje svojo neodvisnost od uvoza nafte, angažira svoje


53

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ naravne potenciale, odpira nova delovna mesta in prispeva k manjši emisiji toplogrednih plinov.


54

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 7 POVZETEK Gozdnatost v Pomurju je le 30 % (39.086 ha). V Pomurskih gozdovih letno priraste 223.000 m3 lesa ali 5,7 m3/ha/leto. Kljub temu, da gozdnogospodarski načrti dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, se dejansko poseka še veliko manj. V zasebnih gozdovih se je v letu 2004 posekalo le 114.000 m3 ali 82 % od dovoljenega. Potencial lesne biomase iz gozdov pa ni enak vsej posekani lesni masi ampak le tistemu delu, ki ga na trgu lesa ni mogoče boljše prodati. Analiza tokov lesa v Pomurju v letu 2004 kaže, da znaša delež lesne biomase v realizirani sečnji 51 % ali 71.000 m3 lesa s skupno kurilno močjo 181,72 GWh. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se te vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. Pomembni viri lesne biomase v regiji so tudi: izven gozdna proizvodnja (26.700 m3/leto ali 64,01 GWh/leto), žagarski ostanki (23.400 m3 lesa letno ali 57,92 GWh/leto), sekundarna predelava lesa (11.500 m3 lesnih ostankov ali 0,14 GWh/leto) in lesni ostanki v gradbeništvu ter lesena embalaža v trgovini (2.000 m3 lesa letno ali 4,2 GWh/leto). Skupni energetski potencial vse lesne biomase v Pomurski regiji je v letu 2004 znašal 308 GWh ali 123.200 m3 lesa. Glede na neizrabljene možnosti v okviru dovoljenih sečenj v gozdovih in glede na razvoj družbe se energetska vrednost potencialne ponudbe lesne biomase v Pomurju v naslednjem desetletju ocenjuje na okrog 351,6 GWh ali 140.600 m3. Razpoložljivost tega potenciala pa je odvisna tudi od povpraševanja po lesni biomasi in s tem v zvezi z njeno ceno. Delež uporabnikov lesne biomase se v zadnjih štirih letih ni spremenil in znaša 43,2 %, se je pa za 30 % povečala poraba energije. Ob povečanju cene lahkega kurilnega olja preko 170 Sit/l bi se kar 29 % gospodinjstev, ki se sedaj ogrevajo s kurilnim oljem, odločilo za ogrevanja z lesno biomaso. Kar 67 % vseh gospodinjstev katerih stanovanje je v strnjenem zaselku ali mestu, pa bi se ne glede na dosedanji vir ogrevanja, priključilo na daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso, če bi tak sistem seveda tam bil in če bi stroški takšnega ogrevanja bili 20 % nižji od stroškov LKO za enako porabljeno energijo. To daje velike možnosti za izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso. Tudi rast ekološke zavesti uporabnikov, administrativne omejitve pri izpustu toplogrednih plinov in vzpodbujanje vgradnje sodobnih kotlov na lesno biomaso bodo povečali povpraševanje po njej. Pričakovati je tudi spremenjeno strukturo povpraševanja po lesni biomasi. Povečalo se bo povpraševanje po sekancih in peletih in že pripravljenih polenih, manj ali enako pa bo povpraševanje po goleh in meterskih cepanicah. ABSTRACT Abundance of forests at Pomurje region is only 30 % (39.086 ha). In the forests of Pomurje the annual wood increase is 223.000 m3 or 5,7 m3/ha/year. Despite of that the forest-economy plans permit only 62 % utilization of that wood increase, the matter of fact is that much less trees are cut down. At private forests in year 2004 only 114.000 m3 was felled, which is 82 % of allowed quantity. The potential of wood biomass from forests is not equal to all cut down wood mass, but only to part which can not be sold on the market for better price. According to analysis of flows of wood at Pomurje in 2004 shows that share of wood biomass in realised felling is 51 % or 71.000 m3 of wood which has 181,72 GWh of fuel power in total. At 100 % utilization of permitted felling, these values can permanently increase in future for at least 18 %. The reason for deviation of actual felling from permitted quantity in ZG results from fragmented ownership and spatial distribution.


55

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Important sources of wood biomass are in region also: production outside of forest (26.700 m3/year or 64,01 GWh/year), sawdust (23.400 m3 of wood per year or 57,92 GWh/year), secondary wood processing (11.500 m3 of wood remnants or 0,14 GWh/year) and wood remnants in construction engineering and wooden packing material in trading (2.000 m3 of wood per year or 4,2 GWh/year). Common energetic potential of all wood biomass at Pomurje region was in 2004 308 GWh or 123.200 m3 of wood. In regard to not utilized opportunities inside of permitted limits for felling in forests, and in regard to development of society, the energetic value of potential offer of wood biomass at Pomurje for the next decade is estimated to about 351,6 GWh or 140.600 m3. Disposability of that potential also depends on demand for wood biomass, which is also connected with its price. Share of wood biomass users has not changed in last four years, it is about 43,2 %, but the energy consumption has increased by 30 %. By raise of price of fuel oil over 170 Sit/l, 29 % of households which are now using fuel oil would choose heating with wood biomass. 67 % of all households who have their apartment in populated hamlet or town would regardless of earlier source of heating, connect to district heating system which uses the wood biomass, in case if that kind of system would exist there and costs of heating would be 20 % lower from LKO costs, comparing the equal energy consumption. This gives big opportunity for construction of district heating systems with wood biomass. Also increase of user’s awareness, administrative limitation at exhaust of greenhouse gases and stimulation of installation of contemporary boilers on wood biomass, will increase its inquiry (for wood biomass). Also change of inquiry structure for wood biomass can be expected. Inquiry for woodchips, pellets, and readymade firewood will increase. Less or equal will be inquiry for gole and one meter long logs.


56

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 8 LITERATURA GABRIJAN, Vladimir, SNOJ, Boris. 1996. Trženje : splošno veljavne osnove. Izd. dotisa učbenika (1986). Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 1996. KOTLER, Philip. 1996. Marketing Management, Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga. KOVAČ, Štefan. 2004. Potenciali lesne biomase v Slovenskih gozdovih. V: Izobraževanje energetskih svetovalcev : študijsko gradivo. V Robanovem kotu: ZGS - Zavod za gozdove Slovenije, GIS - Gozdarski inštitut Slovenije, AURE – Agencija za učinkovito rabo energije. Ljubljana. KRAČUN, Davorin. 1990. Uvod v ekonomijo in mikroekonomiko. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. KRANJC, Nike. 2005. Ocenjevanje izbranih socialno-ekonomskih in okoljskih posledic rabe lesne biomase, Biotehniška fakulteta. Doktorska disertacija. MEDVED, Mirko. Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, št. 9/2003. POGAČNIK Nike, KOVAČ Štefan. 2003. Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije, Slovenska Bistrica, Občina. SAMUELSON, Paul, NORDHAUS, William. 2002. Ekonomija. (Economics, 16th Edition 2002). Ljubljana, Mate, GV Založba d.o.o. SNOJ, Boris, GABRIJAN, Vladimir. Zbrano gradivo za predmet Osnove marketinga. Del 1-2 : (visokošolski strokovni in univerzitetni program EPF Maribor). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2004. 2 zv. WINKLER, Iztok. 2003. Stroški gozdnega dela : ekspertiza. Ljubljana, Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire: 8 str. ZAVRŠNIK, Bruno, MUMEL, Damijan. Marketinško komuniciranje: zbrano gradivo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2003.


57

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 9 VIRI GZS – Gospodarska zbornica Slovenije. 2004. Regijski kazalniki gospodarjenja. [online]. Dostopno na: http://www.gzs.si [14. junij 2005]. GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica za Pomurje. Regijski kazalniki gospodarjenja za leta 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004. Murska Sobota.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 2005. Banka statističnih podatkov. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/ [10. maj, 2005]. TIS 2003, Telefonski imenik RS, Telekom, 2003. Uradni list RS. 1993. Zakon o gozdovih, 33/1993. Uradni list RS. 2002. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS, 83/2002. Uradni list RS. 1999. Odredbo o določitvi normativov za dela v gozdarstvu, 11/1999. ZGS - Zavod za gozdove Slovenije. Gozdnogospodarski načrt za Pomursko gozdnogospodarsko območje, 2001-2010. ZGS - Zavod za gozdove Slovenije. Baza podatkov o gozdnih fondih v 13. Gozdno-gospodarskem območju Murska Sobota. 2005. Interna baza podatkov. ZGS – Zavod za gozdove Slovenije. Preskrba in raba bioenergije ob sočasnem zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z gozdom. V: SWEIS - Slovenian Wood Energy Information System. (FAO projekt). 2005.


58

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Anketni vprašalnik: OGREVANJE 2005 PRILOGA 1 I. Splošni podatki o anketirancu 1.Koliko članov živi v vaši družinski skupnosti? a) sam b) dva c) trije d) štirje e) pet f) več kot pet 2. Koliko m2 površine ogrevate in kakšna je vaša želena temperatura v stanovanjskih prostorih: a) ogrevana površina: …………………. m2 b) želena temperatura: ………………. °C 3. Ali imate željo postati lastnik gozda (če to še niste)? a) DA b) NE c) SEM ŽE II. Vrsta kuriva in obseg porabe 1. S katerimi energenti ogrevate bivalne prostore? (možnih tudi več odgovorov) a) les b) kurilno olje c) plin (zemeljski, v jeklenkah) d) elektrika e) sončna energija f) geotermalna energija g) premog 2. S katerimi energenti ogrevate sanitarno vodo? (možnih tudi več odgovorov) a) les b) kurilno olje c) plin (zemeljski, v jeklenkah) d) elektrika e) sončna energija f) geotermalna energija g) premog 3. Kolikšna je vaša povprečna letna poraba energije za ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode (navedite vse energente, ki jih uporabljate): a) v litrih kurilnega olja: ………………….…. litrov b) v litrih utekočinjenega plina: ……………….……. litrov c) v m3 zemeljskega plina: ……………….….… m3 d) v kWh elektrike: ……………….……. kWh e) v m3 lesa mehkih listavcev in iglavcev: …….…… m3 f) v m3 lesa trdih listavcev : ..……...……m3 g) v nasutih m3 sekancev (ML, IGL): ……………. nstm3 h) v tonah premoga: …………………….. ton.


59

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 4. Če za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode uporabljate izključno ali delno les, navedite: - od kot ste v zadnjih treh letih pridobili kurivo (les) in ocenite delež tega vira (obkroži in izpolni): a) iz svojega gozda …………………………………………………………………: _____ % b) nakup lesa na/pri panju in nadalje lastna priprava drvi ………………………….: _____ % c) nakup že pripravljenih (polena) ali delno pripravljenih drvi (cepanice) na trgu ...: _____% d) nakup žagarskih ostankov (krajniki, odbrezline, žaganje ipd.) ………………….: _____ % e) drugi viri (embalaža, odslužen gradbeni les, …) ………………………………...: _____% - kakšno kurilno napravo imate v kotlovnici (obkroži) in kdaj ste jo instalirali (navedi): leto vgradnje a) klasično peč na polena, na katero je mogoče namestiti tudi oljni gorilec ……………. b) akumulacijsko peč na polena (veliko kurišče) ……………. c) sodobno peč na polena z ventilatorjem za podpihovanje ognja ……………. d) peč na sekance ……………. e) peč na pelete ……………. f) peč na olje ……………. g) peč na plin ……………. h) druge vrste peči: ……………………………………… ……………. - zakaj kot kurivo uporabljate les in ne kakšen drugi energent (obkroži): a) zaradi nižjega stroška ogrevanja v primerjavi z drugimi kurivi b) zaradi ekološke zavesti in CO2 nevtralnosti lesnega kuriva c) zato, ker imam svoj lastni vir kuriva (svoj gozd) d) drugo: ………………………………………………………………………….……….. 5. Ali bi v primeru pocenitve kurilnega olja ali plina opustili rabo lesa: a) DA b) NE c) že sedaj ne uporabljam lesa za kurjavo 6. Ali bi v primeru podražitve kurilnega olja ali plina za 30 % ali več (nprm. preko 170 Sit/liter olja) in nespremenjenih trenutnih cenah drvi, preuredili svojo kotlovnico tako, da bi začeli svoje stanovanje ogrevati z lesom? a) da, v vsakem primeru b) da, vendar le, če bi šlo za način, da ostane ogrevanje še naprej popolnoma avtomatizirano c) ne, glede na udobnost ogrevanja z oljem se mi zdi njegova cena manj pomembna d) že sedaj uporabljam les kot osnovno kurivo 7. Ali ste seznanjeni, da obstajajo na trgu peči, ki potrebujejo za svoje delovanje les (v obliki sekancev) in ki delujejo popolnoma avtomatizirano – udobnost ogrevanja je enaka olju in plinu: a) nisem še slišal za takšne peči b) slišal sem za takšne peči, vendar ne poznam dobro niti delovanja niti njihovih cen c) dobro poznam delovanje takšnih peči in tudi stroške investicije


60

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 8. Če je vaše stanovanje v strnjenem naselju ali v zaselku s skupino hiš. Ali bi se priključili na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, če vam pri tem ne bi bilo potrebno plačati stroškov za priključitev na omrežje daljinskega ogrevanja, stroški porabljene energije (v kWh) pa bi bili za 20 % nižji od ogrevanja vašega stanovanja z oljem? a) moje stanovanje ni v strnjenem naselju, zato takšna priključitev ni mogoča; b) ne glede na ceno ogrevanja se ne bi priključil, ker želim biti glede ogrevanja povsem neodvisen; c) ne bi se priključil, ker se že sedaj ogrevam ceneje; d) priključil bi se, če bi lahko porabljeno toplotno energijo delno ali v celoti poplačal z lesom iz svojega gozda; e) pod takimi pogoji bi se želel priključiti na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; 9. Ali se vam cena 600.000 SIT/ha za povprečni gozd zdi (obkroži): a) visoka b) zmerna c) nizka III. Posest gozdnega posestnika (samo za lastnike zemljišč in gozdov – tudi če so v najemu) 1. Velikost vaše celotne posesti znaša: …………..….ha; od tega gozda: ………….…..ha. (vsaj na ha natančno) 2. Svojo gozdno posest imam na naslednjem številu lokacij (parcele se ne dotikajo): a) eni b) dveh c) treh d) 4–10 e) več kot deset 3. Svojo gozdno posest imam v (obkroži): a) 1 parceli b) 2 parcelah c) 3-5 parcelah d) 5-10 parcelah e) več kot 10 parcelah 4. V svoji gozdni posesti sem lastnik (obkroži): a) do celote c) od ½ do ¼ e) različno, vendar so deleži manjši od 1/3. b) do ½ d) imam deleže manjše od ¼ f) različno, vendar so deleži pretežno večji od 1/3 5. Imam status kmeta (obkroži): a) DA b) NE. 6. Svojo posest sem dobil skozi (obkroži): a) dedovanje ali darilo b) nakup c) dedovanje in dodatni nakup 7. Ali želite povečati svojo gozdno posest? a) DA b) NE c)želel bi jo prodati 8. Kmetijstvo predstavlja gospodinjstvu, v katerem živim (obkroži): a) glavno dejavnost (živimo samo od prihodkov od kmetije)


61

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ b) dopolnilno dejavnost (sem zaposlen, eden ali več družinskih članov je zaposlen/ih, kmetijstvo pa je dodatni vir dohodkov); c) ne ukvarjam se s kmetijstvom – kmetijske površine sem dal v najem. IV. Gozdna proizvodnja gozdnega posestnika (podatki naj predstavljajo letno povprečje iz zadnjih treh let). 1. Koliko m3 lesa ste v svojem gozdu posekali v zadnjih treh letih povprečno na leto? a) do 5 m3 b) od 5 do 10 m3 c) od 10 do 15 m3 d) od 15 do 30 m3 e) nad 50 m3 2. Ali ste ves les posekali v gozdu, ali sečnja izhaja tudi iz površin, ki v katastru (še) ni gozd (zaraščajoče površine, omejki, posamezna drevesa izven gozda)? DA NE če NE, koliko izven gozda? …..…% (v % od letne sečnje). 3. Ste ves posekani les porabili za lastne potrebe? a) DA b) NE; če NE, kolikšen je delež lastne porabe? …….% (v % od vašega povp. letnega poseka). 4. Kolikšen delež lesa, ki ste ga posekali in ga niste prodali na trgu, ste uporabili za kurjavo? ………% (v % od vašega povprečnega letnega poseka). 5. Če v zadnjih treh letih v svojem gozdu niste nič sekali, kdaj ste sekali zadnjič: a) v zadnjih 5 letih b) v zadnjih 5-10 letih c) nismo sekali že več kot 10 let 6. Ali ste opremljeni za delo v gozdu? (obkrožite opremo, ki jo imate) a) motorna žaga b) traktor, moč ………. KM, leto izdelave: ……….. c) vitla, moč: ……. KN 7. Ali menite, da bi združevanje lastnikov gozdov v skupnosti lastnikov gozdov (društva) in nadaljnje ustanavljanje gozdarskih zadrug: - izboljšalo ponudbo lesa na trgu: a) DA b) NE c) NE VEM - izboljšalo sedanje gospodarjenje v gozdovih: a) DA b) NE c) NE VEM - povečalo prihodek sedanjim lastnikom gozdov:a) DA b) NE c) NE VEM

Documents

DIPLOMSKO DELO - University of Mariborold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kovac-stefan.pdfdosedanji vir ogrevanja, priključilo na daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso, če bi tak