UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

URŠKA BANDELJ

Ljubljana, 2016

2

3

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

ORGANIZACIJA IN IZVEDBA GIBALNIH DEJAVNOSTI V

VRTCU SEMEDELA – ENOTA ROZMANOVA

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

doc. dr. Janez Vodičar

SOMENTOR:

prof. dr. Mateja Videmšek Avtorica dela:

RECENZENT: URŠKA BANDELJ

prof. dr. Damir Karpljuk

Ljubljana, 2016

4

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Janezu Vodičarju za vso strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Vrtcu Semedela, za posredovane podatke in sodelavkam za podporo pri

izdelavi diplomske naloge.

Največji hvala pa gre staršem in fantu za vso podporo, spodbudne besede in potrpežljivost.

5

Ključne besede: predšolski otrok, gibalne dejavnosti, športni pripomočki, športna

igralnica

Naslov diplomske naloge:

ORGANIZACIJA IN IZVEDBA GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCU SEMEDELA –

ENOTA ROZMANOVA

Urška Bandelj

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Športna vzgoja

71 strani, 17 slik, 22 virov

IZVLEČEK

Gibanje je otrokova primarna potreba in eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju.

Z gibalnimi dejavnostmi vplivamo na otrokov celostni razvoj.

Kurikulum je nacionalni dokument, ki je vodilo pri izvajanju dejavnosti v vrtcih, v njem so

vpisani cilji, ki jih skušamo doseči. Otrok v vrtcu preživi večino dneva, zato je pomembno, da

mu nudimo zadostno količino gibanja, tako na prostem, kot v zaprtem prostoru. Otroci se

velikokrat prvič srečajo z gibalnimi dejavnostmi v vrtcu. Večina vrtcev pa nima pogojev za

njihovo izvajanje. Zgrajeni so bili po starih normativih in standardih, zato v vrtcu zelo redko

srečamo športno igralnico.

Organizacijsko poznamo več vrst športno gibalnih dejavnosti, najpomembnejša pa je vadbena

ura. Ta zahteva zadosten prostor in veliko športnih pripomočkov. Športni pripomočki morajo

biti varni, otrokom prijazni, prijetni na dotik, živih barv in iz različnih materialov. Organizacija

gibalnih dejavnosti mora biti skrbno načrtovana in sistematična, upoštevati je potrebno starost

otrok ter njihove individualne značilnosti. Predvsem pa naj dejavnosti poudarjajo otrokovo

lastno aktivnost.

S prostorskimi problemi se ukvarjamo tudi v Vrtcu Semedela, enota Rozmanova v Kopru. Skozi

diplomsko nalogo bomo ponudili tri variante ureditve prostora, ki je večnamenski, v majhno,

funkcionalno, varno, otrokom prijazno športno igralnico, z veliko rekviziti in športnimi

pripomočki. Za vsako preureditev prostora bomo podali tudi primer gibalne dejavnosti v

preurejenem prostoru.

6

Keywords: preschool child, physical activity, sports accessories, sports playroom

Thesis title:

ORGANIZATION AND IMPLEMENTATION OF PHYSICAL ACTIVITY IN

KINDERGARTEN SEMEDELA - UNIT ROZMANOVA

Urška Bandelj

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

Športna vzgoja

71 pages, 17 pictures, 22 references

ABSTRACT

Movement is a child's primary need and one of the most important areas of its development. In

addition, physical activities influence the child's holistic development. The curriculum is a

national document, which has a determining role in the implementation of activities in

kindergartens and includes objectives, which need to be to achieved. Children spend most of

their day in the kindergarten, therefore it is important that they are provided with a sufficient

amount of movement, both outdoors and indoors. Most children first get in contact with

physical activity when they are enrolled in a kindergarten, but they face a problem. The majority

of kindergartens do not have the conditions for the implementation of physical activity, since

they were built according to old norms and standards. The consequence is that the kindergartens

rarely have a sports playroom.

From the organizational point of view we know several types of sports and physical activities,

the most important being the training session. It requires sufficient space and various sports

accessories, which must be safe, child-friendly, pleasant to the touch, bright colours and made

of different materials. The organization of physical activities should be carefully planned and

systematic, the age of the children and their individual characteristics must be considered.

Above all, the activities should emphasize the child's own activity.

Like many other kindergartens, kindergarten Semedela- unit Rozmanova in Koper also

struggles with spatial problems. The thesis offers three different possibilities of spatial

arrangement from a multi-purpose space into a small, functional, safe, child-friendly sports

playroom, which includes numerous props and sports accessories. For each room rearrangement

there an example of physical activities is given, that can be carried out.

7

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 9

1.1. POMEN GIBALNIH DEJAVNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU .................... 11

1.2. GIBALNI RAZVOJ .................................................................................................... 12

1.2.1. GIBALNE SPOSOBNOSTI DO 3. LETA STAROSTI ...................................... 13

1.2.2. GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROKA OD 3. DO 6. LETA STAROSTI .......... 13

1.3. KURIKULUM ZA VRTCE ...................................................................................... 14

1.3.1. GLOBALNI CILJI ............................................................................................. 15

1.3.2. CILJI NA PODROČJU GIBANJE .................................................................... 17

1.3.3. PRIMERI DEJAVNOSTI .................................................................................. 18

1.4. ORGANIZACIJSKE OBLIKE PRI IZVANJU GIBALNIH /ŠPORTNIH

DEJAVNOSTI V VRTCU ................................................................................................... 20

1.5. ŠPORTNA IGRALNICA IN ŠPORTNI PRIPOMOČKI ......................................... 24

1.5.1. NORMATIVNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ŠPORTNE IGRALNICE

27

2. METODA DELA .............................................................................................................. 29

3. OPREDELITEV PROBLEMA ......................................................................................... 30

4. RAZPRAVA ..................................................................................................................... 34

4.1. UREDITEV PROSTORA – PREDLOG VARIANTA 1 ............................................ 35

4.1.1. PRIMER VADBENE URE V PROSTORU – VARIANTA 1 .......................... 41

4.2. UREDITEV PROSTORA – VARIANTA 2 ............................................................. 47

4.2.1 PRIMER VADBENE URE V PROSTORU – VARIANTA 2 ............................. 52

4.3. UREDITEV PROSTORA – VARIANTA 3 ............................................................. 58

4.3.1. PRIMER VADBENE URE V PROSTORU – VARIANTA 3 ............................... 62

5. SKLEP .................................................................................................................................. 67

6. VIRI ...................................................................................................................................... 70

8

KAZALO SLIK

Slika 1. Načrt enote Rozmanova (arhiv Vrtec Semedela). ....................................................... 31

Slika 2. Trenutna razporeditev prostora (osebni arhiv). ........................................................... 32

Slika 3. Prikaz dela stenske omare v prostoru (osebni arhiv). ................................................. 35

Slika 4. Ureditev prostora 1 (osebni arhiv). ............................................................................. 36

Slika 5. Stena D po ureditvi (osebni arhiv). ............................................................................. 37

Slika 6. Prikaz stene C (osebni arhiv). ..................................................................................... 38

Slika 7. Prikaz varnostno zaščitene košare v dvorani Škrlatica (Dvorana Škrlatica, 2016).... 39

Slika 8. Prikaz stene A (osebni arhiv). ..................................................................................... 40

Slika 9. Prikaz poligona (osebni arhiv). ................................................................................... 43

Slika 10. Prikaz vadbe po postajah v prostoru (osebni arhiv). ................................................. 46

Slika 11. Zunanje igrišče in osrednji prostor (osebni arhiv). ................................................... 48

Slika 12. Ureditev prostora – varianta 2 (osebni arhiv). .......................................................... 49

Slika 13. Primera letvenika (Didasport, 2014). ....................................................................... 50

Slika 14. Primer poligona (osebni arhiv). ................................................................................ 53

Slika 15. Primer vadbe po postajah (osebni arhiv). .................................................................. 56

Slika 16. Ureditev prostora - varianta 3 (osebni arhiv). ........................................................... 60

Slika 17. Vadba po postajah (osebni arhiv). ............................................................................. 65

file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660063file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660065file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660071file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660073file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660076file:///C:/Users/PatricijUrška/Desktop/diploma/DIPLOMA1.docx%23_Toc459660078

9

1. UVOD

Gibanje je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju in ima zelo velik pomen v

predšolskem obdobju, saj ostanejo gibalne veščine, usvojene v tem obdobju, trajno zapisane v

gibalnem spominu otroka.

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in

ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati daje gibanje

otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, torej dobrega počutja. Z gibanjem raziskuje, spoznava,

dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo položaja,

smeri, razmerja do drugih; z gibanjem otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema

prostor in čas (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno

zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke, noge

in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi si

samozaupanje in samozavest. Vrtec naj otrokom vsakodnevno omogoči in jih spodbuja, da z

različnimi dejavnostmi v prostoru in na prostem spoznajo in razvijejo gibalne sposobnosti ter

usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme (Kurikulum, 1999).

Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od elementarnih,

preprostih oblik gibanja do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. Sposobnosti in

lastnosti, ki jih otroci ne usvojijo pravočasno, se kasneje zelo težko ali pa sploh ne razvijejo. V

predšolskem obdobju se gradijo temelji zdrave telesne konstrukcije in pozitivnega dojemanja

športa. Z gibanjem otroci poleg gibalnih razvijajo tudi spoznavne sposobnosti ter vplivajo na

svoj socialni in emocionalni razvoj (Videmšek in Jovan, 2002).

.

Predšolsko obdobje je namenjeno sproščenemu, veselemu in prijetnemu pridobivanju novih

gibalnih izkušenj, kjer je glavno vodilo igra.

Vse zapisano nam sporoča, da moramo v predšolskem obdobju športni aktivnosti posvetiti prav

posebno mesto, saj zamujenega v tem obdobju ni moč v celoti nadomestiti v kasnejših obdobjih.

In prav vzgojitelji v vrtcih imajo tu pomembno vlogo.

10

Otrokom morajo zagotoviti ustrezno in količinsko zadostno gibalno dejavnost. Pri tem je

potrebna velika mera motivacije, ki jo poskušajo vzbuditi s pozitivnimi spodbudami in

različnimi športnimi rekviziti. Veliko število vrtcev se srečuje s prostorsko stisko, neustreznimi

prostori za izvajanje gibalnih dejavnosti in pomanjkanjem rekvizitov.

Strokovna literatura govori o pomembnosti gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Hkrati

pa nas opominja na problematiko vrtcev, saj ti nimajo ustreznih prostorov. Kot ugotavljajo

Zajec idr. (2010), so vrtci v slovenskem prostoru starejši in grajeni po starih normativih in

standardih, zato so športne igralnice le v redkih vrtcih in še tam ne dosegajo minimalnih

standardov velikosti vadbenih prostorov.

Znanstveni izsledki in praktična spoznanja so pokazali, da imajo didaktični športni pripomočki

in igrala velik vpliv na razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti, osnovnih gibalnih konceptov in

uvajanje osnovnih elementov različnih športnih zvrsti. Zato je smiselno, da sodobnim športnim

pripomočkom posvetimo veliko pozornost. Brez ustreznih športnih pripomočkov in igral je

vadba lahko zelo suhoparna, zato so le-ti pomembni za kakovostno izvajanje športne vzgoje in

hkrati tudi popestritev, brez katere si vadbo s predšolskimi otroki težko predstavljamo

(Videmšek in Jovan, 2002).

V diplomskem delu bomo predstavili problematiko Vrtca Semedela – enota Rozmanova, ki

nima ustreznega prostora za izvajanje gibalnih dejavnosti in ima zaradi prostorske stiske tudi

pomanjkanje najmodernejših športnih rekvizitov.

Eno izmed temeljnih vprašanj, ki smo si ga postavili pri pripravi diplomskega dela je, kako

urediti prostor, da bomo pridobili manjši prostor, kjer bodo otroci lahko izvajali raznovrstne

gibalne dejavnosti. Glavni namen je ustvariti varen in otrokom prijazen prostor, ki bo vseboval

veliko število primernih športnih pripomočkov in športne rekvizite, ki bodo spodbujali otrokov

gibalni razvoj.

V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko, s katero se poleg Vrtca Semedela

srečujejo tudi drugi vrtci po Sloveniji. Ti nimajo ustreznega prostora za izvajanje gibalnih

dejavnosti in ustreznih pripomočkov ter rekvizitov, ki so pomembni za razvoj gibalnih

sposobnosti.

11

Namen diplomskega dela je predstaviti predlog ureditve prostora v Vrtcu Semedela – enota

Rozmanova v Kopru, tako da bi pridobili manjši prostor za izvajanje gibalnih dejavnosti. V

prostor želimo umestiti športno opremo in rekvizite in opisati možnost vadbe glede na

razpoložljiv prostor in rekvizite v njem.

Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem delu je predstavljen teoretičen del, v

katerem smo opisali pomembnost gibalnih dejavnosti, vodila kurikuluma za vrtce ter

pomembnost ustrezne športne igralnice in športnih pripomočkov v vrtcih. V drugem delu smo

opredelili problem in opisali trenutno stanje ter poiskali rešitve. Predstavili bomo tri variante

ureditve prostora in umestitve športne opreme. Ob vsaki varianti smo opisali tudi možnost

vadbe v na novo urejenem prostoru.

1.1.POMEN GIBALNIH DEJAVNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v

prvih letih življenja je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj

njegovih spoznavnih procesov, na socialni in emocionalni razvoj. V tem obdobju moramo zato

poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna

znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in

ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti. Programi morajo po kakovosti in obsegu

zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično moramo

vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok (Ur. l. RS, št. 24/17. 3. 2000)

Gibalna dejavnost je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Z ustreznimi

gibalnimi dejavnostmi otrok poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi

spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Z različnimi dejavnostmi pridobiva

zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, si s tem gradi ustrezno predstavo o sebi, se potrjuje

in si ustvarja čustveno vez z okoljem. Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba in ko

obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, pridobi občutek samozaupanja in

samozavesti (Videmšek in Visinski, 2001).

12

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoja telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos

ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku

občutek ugodja, varnosti in veselja. Skozi gibanje, še zlasti z igro, pa raziskuje, spoznava in

dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je namreč telo izhodiščna točka za presojo

položaja, smeri in razmerja do drugih (Videmšek in Pišot, 2007).

Gibalna/športna nedejavnost sama po sebi ne povzroča debelosti. Kljub temu pa obstaja

znanstveno utemeljena povezanost med sedečim načinom življenja in prekomerno telesno težo.

Raziskave namreč dokazujejo, da stalna debelost v otroštvu pogosto poveča ogroženost za

nastanek in razvoj številnih bolezni v odraslem obdobju, kot so: bolezni srca in ožilja, sladkorna

bolezen tipa II, osteoartritis in rak debelega črevesa (Pišot, Završnik in Kropej, 2005).

Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega razvoja. Otrokov organizem je najbolj

izpostavljen vplivom okolja v zgodnjem otroštvu, prav to pa vpliva na razvoj njegove osebnosti.

Strokovnjaki so ugotovili, da vsega tistega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje žal

ne more več nadoknaditi. Otrokove dejavnosti v prvih letih življenja so podlaga za kasnejše

športne dejavnosti, hkrati pa vplivajo tudi na razvoj in oblikovanje vrste njegovih sposobnosti,

lastnosti, zmožnosti in značilnosti (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).

1.2. GIBALNI RAZVOJ

Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v prvih letih življenja.

Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladno zahtevnejših športnih

dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem in posameznikovo lastnovoljno aktivnostjo. V

predšolskem obdobju naj otrok pridobiva raznovrstne izkušnje zlasti z igro (Videmšek,

Stančevič in Sušnik, 2006).

V predšolskem obdobju je otrokov razvoj celosten. Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta

temelji na dražljajih, ki izvirajo iz okolja in njegovega telesa ter izkušenj, ki jih pridobi z

gibalnimi dejavnostmi. Gibalni razvoj je v ospredju v prvih letih življenja, saj v prvih treh letih

otrok najbolj napreduje. Poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladno zahtevnejših

gibalnih dejavnosti (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010).

13

1.2.1. GIBALNE SPOSOBNOSTI DO 3.LETA STAROSTI

Človekov gibalni razvoj se začne že v predporodni dobi in se v nadaljnjem razvoju neprestano

izpopolnjuje. V prvih treh letih življenja je še posebej izrazit. Otrok že v prvih dveh letih doseže

stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno drugo živo bitje – začne se gibati v pokončnem

položaju. Od novorojenčka, ki je povsem nemočno bitje, saj se sam ne more premakniti z mesta

in prijeti z roko najbolj preprostega predmeta, otrok doseže takšne gibalne zmožnosti, da se

lahko samostojno premika po prostoru in po svoji volji upravlja z različnimi predmeti

(Videmšek in Visinski, 2001).

Otrokov gibalni razvoj se začne z gibi glave in poteka preko rok, zgornjega dela trupa do nog

in stopal. Po štirih mesecih življenja ima otrokova glava že čvrst položaj, pri desetih mesecih

pa otrok sedi že brez opore. Ko otrok preko različnih oblik sedenja, opiranja in plazenja osvoji

pokončno stojo, previdno začne s prvimi koraki. Te otrok naredi med dvanajstim in štirinajstim

mesecem. Takrat se za otroka odpre čisto drugačen svet, poln raziskovanja. Nekje pri

osemnajstem mesecu starosti otrok poskuša tekati. Hoji se pridružijo tudi plezanje, potiskanje,

vlečenje, dviganje in metanje. Otrok postaja močnejši, spretnejši in hitrejši (Karpljuk, 2000).

Do tretjega leta starosti otrok osvoji vse naravne oblike gibanja: hoja, tek, skoki, poskoki,

plazenje, lazenje, dviganje, nošenje, valjenje, potiskanje, vlečenje, metanje, lovljenje, vese,

kmalu pa se temu pridružijo še druge kompleksnejše gibalne naloge – osnovni elementi športnih

zvrsti (Karpljuk, 2000).

1.2.2. GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROKA OD 3. DO 6. LETA STAROSTI

V tem obdobju gibalni razvoj silovito napreduje. Gibanje postaja spretnejše, bolj smotrno in

ekonomično. V tem času otrok že lepo hodi. Njegov tek pa je podoben teku odraslih; ta je

sproščen, prožen in v določenem ritmu in tempu. Sposoben je hitro spreminjati smer. Otrok

postane spretnejši tudi pri skokih. Skoki so že enonožni, skoku v daljino in globino pa se

pridruži tudi skok v višino (Karpljuk, 2000).

14

Lazenje in plazenje sta prva oblika samostojnega gibanja otrok, ta po tretjem letu starosti ne

predstavlja nobenih težav. Plezanje se ravno tako kot lazenje in plazenje hitro pojavi pri otrocih,

saj otrok že zelo hitro želi splezat na nek višji predmet. Ko otrok dopolni štiri leta, nerodno in

nezanesljivo plezanje zamenja v pogumno in zanesljivo. Otrok premaguje tudi navpična

plezala. Pred tretjim letom starosti otrok preizkuša moč rok v vesi, po četrtem letu že koleba,

pri petem pa že koleba z nadprijemom (Karpljuk, 2000).

Pri metanju in lovljenju žoge je triletni otrok velikokrat neuspešen, saj mu ta večkrat pade na

tla. Štiriletni otrok pa precej napreduje, pri lovljenju je skoraj vedno uspešen, v razdalji do treh

metrov pa pogosto zadene cilj. Po petem letu starosti pa otrok zmore uskladiti hojo in tek z

metanjem, lovljenjem, vodenjem in odbijanjem žoge (Karpljuk, 2000).

1.3. KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ga je leta 1999 sprejel Strokovni svet RS za

splošno izobraževanje in na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z

novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami

in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. Pomeni osnovo za

oblikovanje izvedbenega kurikuluma vsakega javnega vrtca v Sloveniji. Kurikulum torej

upošteva procesno razvojni pristop, kar pomeni, da poudarek ni več na vsebini, ampak je v

ospredju proces, ki temelji na ciljih, prilagojenih posamezni razvojni stopnji otrok. Kurikulum

vsebuje tudi številne pogoje in ovire, ki omogočajo in onemogočajo uresničevanje zapisanega

kurikuluma, kot tudi široko polje t.i. prikritega kurikuluma. Ta zajema mnoge elemente

vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so mnogokrat v obliki posredne

vzgoje učinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti, ki so opredeljene v zapisanem

kurikulumu (Kurikulum za vrtce, 1999).

Kurikulum (1999) za področje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom in

sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k njihovem razvoju in zdravju.

15

Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vodene dejavnosti. K

motivaciji za njihovo izvajanje odlično prispeva prijetno in zaupno vzdušje, v katerem imajo

otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih rešitev nalog ter sprejemanja napak

in neuspelih poskusov kot naravnega, večkrat tudi veselega, igrivega dela učenja. Vzgojitelji in

pomočniki morajo nuditi otrokom ustrezne izzive in jim omogočiti, da se dejavnosti udeležijo

sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Pri izvajanju različnih dejavnosti otroke

spodbujajo, opogumljajo, usmerjajo, preusmerjajo, popravljajo, jim svetujejo, pomagajo,

demonstrirajo, z njimi sodelujejo, se igrajo in se tudi sami učijo. Otroke pozorno opazujejo in

spremljajo njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na osnovi

temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb. Otroci so uspešni le, kadar

se upoštevajo značilnosti posameznika, saj je uspeh relativen glede na individualne interese in

sposobnosti otroka (Kurikulum, 1999).

1.3.1. GLOBALNI CILJI

Globalni cilji za področje dejavnosti »Gibanje«, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce (1999),

izhajajo iz ciljev predšolske vzgoje, ki jih opredeljuje 4. člen Zakona o vrtcih (1996).

Globalni cilji za področje dejavnosti »Gibanje«, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce (1999),

so naslednji (Videmšek in Jovan, 2002):

Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok

Otrokom je potrebno vsakodnevno omogočiti dejavnosti, ki so lahko različne po vsebini,

trajanju, času, vlogi otroka in prostoru. Otroke pri vadbi spodbujamo, opogumljamo in

usmerjamo. Pomembno je, da spodbujamo otroke k iskanju lastnih poti pri reševanju gibalnih

problemov. Otroke spodbujamo tudi k pripravljanju in pospravljanju igral in športnih

pripomočkov. Mimogrede spoznavajo pripomočke, se naučijo osnovnih varnostnih ukrepov,

razvijajo moč. Poleg tega jim je to v veselje, nam pa v veliko pomoč.

Zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju

Otroci se s pomočjo različnih športnih pripomočkov postopoma zavedajo lastnega telesa in

pridobijo sposobnosti upravljanja z njim, šele nato osvajajo druga gibanja, ki pa so spet vezana

16

na njihovo lastno telo. Ko začnejo obvladovati svoje telo, sčasoma začutijo in doživijo ugodje

v gibanju. Pomembno je, da se otrok počuti sproščeno in varno.

Pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti

Ko se otroci začnejo zavedati lastnega telesa, začnejo pridobivati zaupanje vanj in v gibalne

sposobnosti ter pridobivajo samozavest.

Omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti

Otroci naj spoznajo svoje gibalne sposobnosti in naj bodo ponosni na svoje razvijajoče se

sposobnosti. Navajamo jih na to, da se veselijo napredka v skladu s svojimi zmožnostmi.

Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov

Otroci se postopoma zavedajo, kje in kako se gibljejo v prostoru. Spoznavati začnejo različne

položaje in odnose med deli lastnega telesa do različnih športnih pripomočkov in do drugih

otrok oz. odraslih.

Razvijanje gibalnih sposobnosti

Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi otroci razvijajo koordinacijo oziroma skladnost gibanja,

ravnotežja, povezujejo gibanje z elementi časa, ritma in prostora, razvijajo prstne spretnosti

oziroma finomotoriko, moč, hitrost, gibljivost, natančnost ter vzdržljivost.

Postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti

Pred začetkom posredovanja osnovnih elementov različnih športov poskušamo otroke čim bolj

motivirati.

Spoznavanje pomena sodelovanja, spoštovanja ter upoštevanja različnosti

Mnoge dejavnosti zahtevajo od otroka, da se zaveda drugih otrok in odraslih, da z njimi deli

prostor in različne pripomočke ter da z njimi sodeluje. Pri elementarnih igrah otrok spozna

pomen sodelovanja ter smisel in pomen upoštevanja pravil. Poskušamo ga navajati na to, da

zazna lasten napredek in ga doživi kot uspeh. Postopoma naj začne spoštovati in upoštevati

različnost drugih otrok.

17

1.3.2. CILJI NA PODROČJU GIBANJA

Zapisani cilji v Kurikulumu za vrtce (1999) predstavljajo usmeritve za delo in so razdeljeni v

tri sklope:

Z vidika razvoja gibalnih sposobnosti:

- Razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa,

rok in nog), ravnotežja.

- Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora.

- Razvijanje prstne spretnosti oziroma t.i. fine motorike.

- Razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti, vzdržljivosti.

Z vidika usvajanja različnih znanj:

- Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje,

plazenje itd.).

- Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavest prostora (kje se telo giblje), načina

(kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega

telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi.

- Spoznavanje in izvajanjem različnih elementarnih gibalnih iger.

- Usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo.

- Iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov.

- Sproščeno gibanje v vodi in usvajanje osnovnih elementov plavanja.

- Pridobivanje spretnosti vožnje s kolesom, spretnosti kotalkanja ipd.

- Spoznavanje zimskih dejavnosti.

- Usvajanje osnovnih prvin ljudskih rajalnih in drugih plesnih iger.

Čustveno – socialni cilji:

- Uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila.

- Spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in »športnega

obnašanja«.

- Spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov, njihovo poimenovanje in

uporabo.

- Spoznavanje osnovnih načel osebne higiene.

- Spoznavanje oblačil in obutve, primerne za gibalne dejavnosti.

18

- Spoznavanje elementarnih iger in športnih zvrsti, različnih za naša in druga kulturna

okolja v sedanjosti in preteklosti.

- Spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi.

- Spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih

dejavnosti, in zavest o skrbi za lastno varnost in varnost drugih.

Določene cilje uresničujemo z različnimi vsebinami, pri čemer uporabljamo ustrezne oblike in

metode dela. Cilje uresničujemo vse predšolsko obdobje. Nekateri cilji so opredeljeni tako, da

so bolj vezani na drugo starostno obdobje (od 3. do 6. leta starosti), čeprav ustrezne temelje

lahko gradimo tudi že v prvem starostnem predšolskem obdobju (od 1. do 3. leta starosti)

(Videmšek in Jovan, 2002).

1.3.3. PRIMERI DEJAVNOSTI

Predlagane vsebine za prvo in drugo starostno skupino otrok ter navodila za njihovo izpeljavo

predstavljajo različne poti in načine uresničevanja ciljev ter pomenijo strokovno ponudbo

vzgojiteljici/vzgojitelju, ki glede na različne dejavnike in materialne pogoje presodi, katere

vsebine oziroma dejavnosti bo izbrala ter kdaj in na kakšen način jih bo izvedla/izvedel.

Predlagane vsebine lahko na različne načine povezujemo in dopolnjujemo (Videmšek in Kovač,

2003).

1.3.3.1. PRIMERI DEJAVNOSTI OD 1. DO 3. LETA

V Kurikulumu (1999) so zapisani tudi primeri dejavnosti v prvem starostnem obdobju:

- Otrok izvaja naravne oblike gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje, meti, skoki,

poskoki, valjanje itn. – v zaprtem prostoru, v naravi, po različnih površinah, pod, čez,

skozi različna orodja, po različnih delih telesa, v različne smeri, z različnimi rekviziti).

- Se vključuje v dejavnosti, kjer se igra oziroma upravlja z različnimi predmeti (paličice,

kroglice, vrvice, krpice itn.) in snovmi (voda, mivka, pesek itn.), ki omogočajo gibanje

z rokami, dlanmi, prsti, nogami in stopali (gnetenje, nizanje, pretikanje, presipanje itn.).

19

- Vzpostavlja oziroma vzdržuje ravnotežje na mestu in v gibanju (stoja na eni nogi; hoja

po črti, vrvi, hoja po nizki klopi; vzpostavljanje ravnotežja na različnih orodjih z

vzgojiteljevo pomočjo).

- Se igra različne elementarne igre (lovljenja, skrivanja, rajanja, skupinski teki ; brez

rekvizitov in z njimi).

- Ponazarja predmete, živali in pojme, ustvarjalno se giba ob glasbeni spremljavi, izvaja

preproste plesne igre.

- Izvaja dejavnosti v ritmu z rokami, nogami; z različnimi rekviziti; ob glasbeni

spremljavi.

- Se igra igre, ki vsebujejo osnovne načine gibanja z žogo (poigravanje, nošenje,

kotaljenje, metanje, odbijanje, podajanje in lovljenje balonov, žog – različnih po

velikosti, teži, obliki, materialu, barvi itn.).

- Se vozi z različnimi otroškimi vozili brez pedal in s triciklom oziroma z manjšimi

dvokolesi s pomožnimi kolesi.

- Se igra ob vodi in z vodo.

- Se igra in giba na snegu.

- Hodi v naravi.

- Vključuje se v sprostitvene dejavnosti.

1.3.3.2. PRIMERI DEJAVNOSTI OD 3. DO 6. LETA

Za drugo starostno obdobje so v kurikulumu (1999) zapisane naslednji primeri dejavnosti:

- Otrok izvaja naravne oblike gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje, visenje, meti,

skoki, poskoki, valjanje, potiskanje, vlačenje – v zaprtem prostoru, v naravi, po različnih

površinah, pod, čez, skozi različna orodja, po različnih delih telesa, v različne smeri, z

različnimi rekviziti, z različno hitrostjo).

- Se igra oziroma upravlja z različnimi predmeti (kroglice, vrvice itn.) in snovmi (voda,

pesek, mivka), ki omogočajo gibanje s prsti, dlanmi, rokami, nogami in stopali

(gnetenje, prelivanje, presipanje, prijemanje, pretikanje itn.).

- Se vključuje v dejavnosti, s katerimi razvijamo ravnotežje na mestu in v gibanju (stoja

na eni nogi, hoja po črti, vrvi, hoja po klopci različnih višin in širin; vzpostavljanje

20

ravnotežja na različnih orodjih – ravnotežna deska, krožnik, hodulje; plezanje po

plezalih; guganje, zibanje, vrtenje ipd.).

- Premaguje ovire s podplazenjem, preplezanjem, preskakovanjem, nošenjem različnih

predmetov (žoge, palice, kocke itn.).

- Izvaja različne komplekse gimnastičnih vaj (brez rekvizitov in z njimi, individualno, v

parih; ob glasbeni spremljavi, ob štetju ipd.).

- Sodeluje v različnih elementarnih in drugih igrah (brez rekvizitov in z njimi; lovljenje,

skrivanje, skupinski tek, štafetne igre, igra ravnotežja, natančnost, hitra odzivnost itn.).

- Ponazarja predmete, živali in pojme, ustvarjalno se giba ob glasbeni spremljavi; izvaja

preproste ljudske rajalno – gibalne igre ter gibalno- glasovne, ritmične in pevske igre;

izvaja preproste plese in družabne plesne igre.

- Izvaja različne dejavnosti v ritmu z rokami, nogami, z različnimi rekviziti, ob glasbeni

spremljavi.

- Izvaja različne igre, ki vsebujejo osnovne načine gibanja z žogo in baloni (poigravanje,

nošenje, kotaljenje, vodenje, metanje, odbijanje, podajanje in lovljenje balonov in žog,

različne velikosti, oblike, teže, materiala, barv) z različnimi deli telesa, na mestu in v

gibanju in s pomočjo različnih rekvizitov.

- Se igra ob in v vodi, ki mu sega do prsi, plavanje v poljubni tehniki.

- Se vozi z različnimi otroškimi vozili: triciklom, skirojem, dvokolesom.

- Sodeluje v različnih igrah na asfaltni površini, ledu (kotalkanje, rolanje, drsanje, hoja,

drsenje in zaustavljanje).

- Se igra in giba na snegu.

- Hodi v naravi (sprehodi, orientacijski izleti, izleti).

- Vključuje se v sprostitvene dejavnosti.

1.4. ORGANIZACIJSKE OBLIKE PRI IZVAJANJU GIBALNIH /ŠPORTNIH

DEJAVNOSTI V VRTCU

Oblike športnih dejavnosti v vrtcu so zelo raznolike, vendar je vsem skupna vsebina – gibanje

otrok. Pogostost teh oblik je različna, nekatere lahko vključujemo v program vsak dan, nekatere

večkrat na teden, druge pa samo enkrat v mesecu ali celo samo enkrat v letu (Videmšek in Pišot,

2007).

21

Pri dejavnostih tako prvega kot drugega starostnega obdobja uporabljamo raznovrstne

organizacijske metode (poligon, delo po postajah, delo z dopolnilnimi in dodatnimi nalogami,

štafete) in oblike dela (individualno, v parih, v manjših in večjih skupinah, skupno,

kombinirano) ter različne standardizirane in improvizirane rekvizite. Dejavnosti naj bodo

organizirane tako, da bodo otroci čim bolj aktivni. Tiste otroke, ki ne želijo sodelovati, naj

poskušajo pridobiti s spodbujanjem in motiviranjem oziroma jim ponudijo druge zanimive

dejavnosti. Skupaj z otroki je potrebno tudi pripraviti in pospraviti športno orodje in rekvizite

(Kurikulum, 1999).

Od ciljev, ki jih želimo uresničiti, je odvisno, za katere metode in oblike dela se bomo odločili.

Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati tudi različne druge dejavnike (otrokove sposobnosti

in zanimanje, število otrok, vsebino dela, prostor in pripomočke itn.). Ustrezna izbira metod in

oblik dela omogoči večjo ustvarjalnost vzgojiteljice in otroka, saj ta išče svoje načine za rešitev

gibalnih nalog in sproščeno izraža svojo lastno ustvarjalnost in gibalno izraznost (Videmšek in

Kovač, 2003).

Program dejavnosti naj bo prilagojen različnim otrokovim potrebam, zmožnostim in interesom.

Otrok naj ima vsak dan možnost za gibanje, zlasti na prostem. Tako si pridobiva ustrezne

navade in utrjuje potrebo po vsakodnevni gibalni dejavnosti, ki optimalno prispeva k

njegovemu razvoju in zdravju (Videmšek in Kovač, 2003).

Dejavnosti se razlikujejo glede na (Videmšek in Kovač, 2003):

- cilj;

- vsebino (premagovanje orodij, dejavnosti z žogo, elementarne igre, itn.);

- trajanje (gibalna minuta, vadbena ura, športno popoldne, itn.);

- prostor (notranji ali zunanji);

- vlogo otroka (spontane in vodene dejavnosti).

22

Po Videmšek in Pišot (2007) se organizacijske oblike v vrtcu delijo na naslednje dejavnosti:

Jutranja gimnastika

Jutranja gimnastika se izvaja pretežno pred zajtrkom, ko so zbrani vsi otroci. Ker pa danes

prihajajo v vrtec neposredno pred zajtrkom oziroma celo med njim, se jutranje razgibavanje

precej opušča. Po uvodnem ogrevanju in gimnastičnih vajah lahko izvedemo nekaj živahnih

igric, štafetnih iger, organiziramo izvajanje naravnih oblik gibanja v obliki preprostega

poligona itd.

Gibalni odmor

Ko opazimo da so otroci postali nemirni in nezbrani, jim omogočimo gibalno dejavnost na

prostem ali v športni igralnici, igralnici, na hodniku. Izbiramo take gibalne dejavnosti, ki so

otrokom znane in zanimive.

Gibalna minuta

Je nekajminutna gibalna sprostitev otrok, ki jo organiziramo takrat, ko opazimo, da nam otroci

ne sledijo več, so nemirni ali nezbrani. Takrat običajno tudi prezračimo prostor in izvedemo

nekaj gibalnih nalog, s katerimi jih psihično sprostimo in telesno razgibamo.

Vadbena ura

Je temeljna oblika športne vzgoje v vrtcu. Vadbena ura je zgrajena iz pripravljalnega dela

(uvodno ogrevanje in gimnastične vaje), glavnega dela ter po potrebi sklepnega dela. Uvodni

del zajema predvsem različne lokomotorne dejavnosti, s katerimi poživimo otrokov krvni

obtok, ustvarimo veselo razpoloženje v skupini in otroke spodbudimo k vadbi. Za uvodni del

izbiramo enostavne, že znane gibalne naloge ali igre, pri katerih so ves čas dejavni vsi otroci.

Sledijo gimnastične vaje, ki naj bodo dobro demonstrirane. Pri predšolskih otrocih je

pomembno, da se postopoma naučijo pravilnega izvajanja. Za glavni del vadbene ure izbiramo

naravne oblike gibanja, kompleksnejše športne dejavnosti in ritmičnoplesne dejavnosti. V

sklepnem delu pripravimo igre, ki otroke umirijo.

Sprehod

Sprehod lahko načrtujemo večkrat tedensko, še posebno v tistih vrtcih, kjer nimajo možnosti

igranja na zunanjem igrišču. Na sprehodu po navadi uresničujemo tudi cilje z drugih področij

dejavnosti v vrtcu, pomemben pa je tudi z zdravstvenega vidika.

23

Izlet

Prednost izletov je v tem. da so ti v naravi, na svežem zraku, stran od mestnega trušča. So tudi

najbolj cenena in dostopna oblika rekreacije.

Orientacijski izlet

Glede na dane možnosti in sposobnosti otroke s skrbno izbranimi nalogami usmerjamo po

vnaprej določeni poti. Orientacijski izlet je lahko le dopolnjena oblika sprehoda ali izleta, lahko

pa ima tudi tekmovalni značaj.

Trim steza

Na trim stezi si otroci ogledajo skice gibalnih nalog in skupaj z učiteljem poskusijo izvesti

nekatere vaje

Aktivnost po želji otrok

To so tiste dejavnosti, pri katerih izražajo otroci svoje notranje nagibe in želje. Tu ne gre za

neko vodeno športno vadbo, ampak otroka vodi pri izbiri aktivnosti trenutni nagib, torej tisto,

kar mu je v danem trenutku najbolj privlačno. Vzgojitelj mora poskrbeti, da ima otrok na voljo

športne pripomočke, ki ga spodbujajo h gibanju.

Športno dopoldne, športno popoldne

Športno popoldne je oblika dejavnosti, v katero se vse bolj dejavno vključujejo tudi starši.

Skupaj z otroki izvajajo različne elementarne igre, tekmujejo v različnih spretnostih, otrokom

pomagajo pri usvajanju različnih športnih znanj, predvsem pa se z njimi veselo zabavajo.

Tečaji

Tečaji so oblike dejavnosti, namenjene spoznavanju in utrjevanju določene športne zvrsti. Ta

ugodno vpliva na pridobivanje gibalnega znanja in navad v določeni športni zvrsti.

Večdnevno bivanje v naravi (letovanje, zimovanje, tabori)

Je poseben način življenja otrok v naravi, ki postaja vse bolj priljubljena organizacijska oblika

dejavnosti za predšolske otroke. Predšolski otroci odidejo brez spremstva staršev za nekaj dni

v kraj, kjer se seznanijo z različnimi športnimi aktivnostmi. Krepijo si zdravje, poleg gibalnih

in funkcionalnih aktivnosti pa razvijajo tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti ter

lastnosti.

24

1.5. ŠPORTNA IGRALNICA IN ŠPORTNI PRIPOMOČKI

Večina otrok se s športno vzgojo prvič sreča v vrtcu, saj je gibanje eno od področij dejavnosti,

ki jih vsebuje Kurikulum za vrtce. Poleg ustreznih strokovnih programov lahko h kakovostnejši

predšolski vzgoji v veliki meri prispevamo tudi s primernim izborom športnih pripomočkov in

igral ter z ustreznim prostorom (Videmšek in Pišot, 2007).

Vrtci, ki imajo ugodne pogoje (primerno opremljeno in urejeno športno igralnico, zunanje

igrišče) in strokovne sodelavce, lahko izvajajo kakovostne in vsebinsko bogate programe za

gibalne dejavnosti. Seveda pa so v gibalnem smislu zelo zapostavljeni otroci iz okolij, kjer

nimajo zagotovljenih ustreznih pogojev. Tam je otrokova primarna potreba po gibanju

nezadovoljena, posledice pa se kažejo kot nemirnost, neprimerno vedenje ali celo agresivnost

(Videmšek, 2000).

Če vrtec nima prostora, posebej namenjenega izvajanju gibalnih dejavnosti, naj vodstvo

prilagodi prostor (igralnico, večnamenski prostor, hodnik itd.) tako, da bo varen in čim bolj

udoben. Posebej bodimo pozorni, da izvajamo dejavnosti, ki so primerne z vidika varnosti

(Videmšek, 2000).

Poleg ustreznega prostora so eden od pomembnih dejavnikov za kakovostno izvajanje

gibalne/športne dejavnosti in s tem za ustrezen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti ter hitrejše

usvajanje različnih športnih zvrsti nedvomno pomembni športni pripomočki in igrala. Danes je

na slovenskem trgu na voljo pestra izbira, vendar vsi pripomočki in igrala niso primerni za

predšolske otroke. Pri nakupu je potrebno vedeti, iz kakšnega materiala so, kakšno varnost

zagotavljajo, kako jih je treba uporabljati, da bomo dosegli željene cilje itd. Uporabljamo jih za

razvijanje gibalnih sposobnosti, pri učenju osnovnih gibalnih korakov, za usvajanje

kompleksnejših športnih znanj ter kot pomoč pri varovanju. Otroke je potrebno usmerjati tako,

da z lastno domišljijo in občutkom za gibanje rešujejo gibalne naloge. Pripomočki in igrala so

nam pri tem nedvomno v veliko pomoč (Videmšek, Karpljuk in Štihec, 2008).

Za izvajanje športne vzgoje v vrtcu predlagata Videmšek in Pišot (2007) naslednje pripomočke:

univerzalne blazine za vadbo;

polivalentne blazine (različnih barv, oblik in velikosti);

plezalne lestve (različnih izvedb);

25

letvenike, deske različnih širin, lestev (kombinirajo se z letvenikom in A-lestvijo), drog,

vrv, mrežo in /ali večnamensko plezalo;

tobogan;

mini plezalno steno (z otroškimi oprimki in varnostno blazino);

prožno ponjavo z ustrezno zaščito;

mini koš (prenosni in fiksni);

sestavljivi gol za nogomet ali hokej;

stojala;

obroče (manjše, srednje in velike, različnih barv);

podstavke za stojala in obroče;

žoge (različnih velikosti, teže, materiala, barv);

medicinke (1-1,5kg);

velike žoge;

loparje za tenis in mehke žogice (s krajšim ročajem in počasno žogico);

loparje in žogice za badminton ( s krajšim ročajem in počasno žogico);

hokejske palice in žogice za minihokej;

tarčo za žogice in druge rekvizite;

frisbije;

balone različnih barv in velikosti;

kolebnice;

vrv: debelejšo in tanjšo;

barvite rutice;

kije;

barvne riževe vrečke;

barvne gumijaste obročke;

stožce;

barvne ploščice in barvne čepke;

označbe na tleh (črte, lik, čepki);

like iz mehke pene;

ravnotežno desko in krožnik;

desko na vzmeteh;

hodulje;

26

varnostno ogledalo;

voziček za športne pripomočke in žično košaro za žoge;

tablo;

otroška vozila brez pedal, tricikle, skiroje, dvokolesa s pomožnimi kolesi;

kotalke ali rolerji;

sani, snežne lopate, smuči, smučarske čevlje, palice, drsalke;

plavajoče in potopljive figurice, plavalne deske, mehke valje, žogice za pihanje in male

bazenčke.

Znanstveni izsledki in praktična spoznanja so pokazali, da imajo didaktični športni pripomočki

in igrala velik vpliv na razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti, osnovnih gibalnih konceptov in

uvajanje osnovnih elementov različnih športnih zvrsti. Zato je smiselno, da sodobnim

pripomočkom posvetimo veliko pozornost. Pripomočki naj bodo takšni, da podpirajo proces

vadbe, da motivirajo otroka in športnega pedagoga, da se le-ta vključuje v okolje, ter prispeva

k zagnanosti in omogoča inovativno ravnanje. Kakovost športnih pripomočkov in igral je zelo

pomembna. Narejeni naj bodo iz materialov, ki so do otroka prijazni (guma, pena, mehka

plastika, les, umetna masa …) in ga ne poškodujejo; so mehki, lahki, imajo dober oprijem, ne

drsijo in so uporabni za predvideni namen. Barve športnih pripomočkov in igral naj bodo žive

(rumena, zelena, rdeča, modra). Gre za osnovne žive barve, ki jih otroci prepoznajo in ki močno

poživijo pripomočke in igrala (Videmšek in Jovan, 2002).

Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razširja tudi znanja z drugih področij. S pomočjo

različnih igral in športnih pripomočkov otrok spoznava barve, oblike, površine, usvaja

količinske izraze, izraze za prostorska in časovna razmerja in druge protipomenske izraze

(Videmšek in Kovač, 2001).

Kot ugotavljajo Zajec idr. (2010) je za kakovostno izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v

vrtcu potrebno zagotoviti ustrezen prostor za izvajanje. Ugotovili so, da je povprečna starost

vrtcev v našem okolju 26,9 let. Večina vrtcev je bila grajena po starih normativih in standardih,

zato so športne igralnice le v redkih vrtcih in še tam ne dosegajo minimalnih standardov

velikosti vadbenih prostorov. Pri analizi športnih pripomočkov so ugotovili tudi, da je v vrtcih

dovolj le žog, obročev, trakov in kolebnic. Premalo pa je športnih orodij, kot so švedske skrinje,

male prožne ponjave, klopi, letveniki, plezalne lestve in stene za plezanje.

27

Pri vseh dejavnostih in v vseh situacijah so vzgojitelji odgovorni za varnost otrok. Otroke je

potrebno navajati na varnost pri izvajanju dejavnosti, uporabi igral in rekvizitov ter jih

ozaveščati o pomenu varnosti (Kurikulum, 1999).

1.5.1. NORMATIVNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ŠPORTNE

IGRALNICE

V Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l.

RS, št. 73/19. 8. 2000) so bila sprejeta pravila o tehničnih in prostorskih zahtevah ter njegovo

minimalno opremo. Z normativom določene zahteve pomenijo minimalni standard, ki ga mora

vrtec zagotoviti za normalen delovni proces.

Športna igralnica ni obvezni sestavni del vrtca, saj njeno vlogo večinoma prevzame osrednji

prostor.

V 24.členu Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca

(Ur. l. RS, št. 73/19. 8. 2000) je zapisano, da ima vrtec ima osrednji prostor. V njem se srečujejo

otroci in odrasli iz enega ali več oddelkov ob različnih dejavnostih. Namenjen je tudi gibalnim

dejavnostim.

Če ima vrtec poleg osrednjega prostora tudi športno igralnico, meri talna površina najmanj 80

kvadratnih metrov, praviloma dimenzij 8 m x 10 m, krajša stena meri najmanj 6,5 m, prostor

mora biti visok najmanj 3,6 m, če ima poševen strop, pa sme biti najnižji del visok 2 m. Nosilni

stebri ne smejo segati v prostor.

Če vrtec nima športne igralnice, se lahko za gibalne dejavnosti otrok uporablja osrednji prostor.

Del prostora, namenjen razgibavanju, meri najmanj 56 kvadratnih metrov, zanj pa veljajo razne

talne površine, pogoji so navedeni v tretjem odstavku tega člena, v tem delu prostora ne sme

biti garderobne opreme in podpornih stebrov.

28

Ob osrednjem delu mora biti shramba s policami za igralne pripomočke in športne rekvizite;

neto površina shrambe je 8 do 10 kvadratnih metrov. Če ima vrtec športno igralnico, je ta

shramba ob njej. Enote vrtca pri šoli uporabljajo osnovnošolske telovadnice.

V 37.členu Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca

(Ur. l. RS, št. 73/19. 8. 2000) je predvidena tudi osnovna oprema športne igralnice.

V osrednjem prostoru je oprema, ki omogoča oblikovanje kotičkov, ter oprema za skupne

dejavnosti otrok in odraslih. Če se prostor uporablja kot športna igralnica, naj bo v njem tudi

A-lestev, letvenik, večnamensko plezalo, univerzalne in polivalentne blazine, deske različnih

širin, ki se kombinirajo z letvenikom in A-lestvijo in mini plezalna stena, kanvas (mali) z

zaščito, univerzalne blazine ter druga manjša športna oprema. Če ima vrtec poleg osrednjega

prostora tudi športno igralnico, velja navedena oprema zanjo.

29

2. METODA DELA

Pri diplomskem delu smo uporabljali deskriptivno metoda dela.

Diplomsko delo je monografskega tipa in pri pisanju le-tega smo si pomagali z domačimi viri

iz različne strokovne in uporabne literature za opremljanje vadbenih prostorov in gibalnih

dejavnosti predšolskih otrok.

Uporabljala sem tudi lastne izkušnje, pridobljene pri dolgoletnem delu v vrtcu in pri izvajanju

gibalnih uric v popoldanskem času s predšolskimi otroki.

30

3. OPREDELITEV PROBLEMA

Sodobno opremljene športne igralnice v vrtcih so v slovenskem prostoru še vedno bolj izjema

kot pravilo. V ta namen je potrebno izkoristiti in preurediti že obstoječe prostore. Prostori

morajo biti primerni za izvajanje različnih dejavnosti, varni in privlačni za otroke. Športni

rekviziti in igrala naj bodo ustrezni (Videmšek in Pišot, 2007).

Z ustreznim prostorom za izvajanje gibalnih dejavnost se ukvarjamo tudi v Vrtcu Semedela,

enota Rozmanova v Kopru. V enoti nimamo ustreznega prostora za izvajanje vadbenih ur.

Velikokrat se vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic za izvajanje športnih dejavnosti

poslužujemo dolgih hodnikov, igralnic in zunanje površine. Zunanje igrišče je veliko in

zagotavlja veliko prostora za gibanje, vendar samo ob ustreznih vremenskih pogojih.

V enoti je 8 skupin. Večinoma so tri skupine prvega starostnega obdobja, pet skupin pa drugega

starostnega obdobja. Enota se razprostira v dveh delih, spodnji trakt, kjer so štiri igralnice in

večnamenski prostor in zgornji trakt, kjer so štiri igralnice. Igralnice povezuje dolg hodnik, v

katerem so tudi garderobe.

Če pogledamo organizacijske oblike pri izvajanju gibalnih dejavnosti v vrtcu, ki sta jih navedla

Videmšek in Pišot (2007) lahko v enoti izvajamo jutranjo gimnastiko, gibalni odmor, gibalno

minuto, saj za te dejavnosti ne potrebujemo velikega ter primernega prostora. Sprehode, izlete,

orientacijske izlete in trim stezo lahko izvajamo ob ugodnih vremenskih pogojih in zanje ne

potrebujemo večnamenskega prostora, saj se izvajajo na prostem. Športno popoldne ali športno

dopoldne lahko izvajamo le na zunanjih površinah, kjer je dovolj prostora za vadbo skupaj s

starši.

Za izvedbo vadbene ure, ki je temeljna oblika športne vzgoje v vrtcu, ni dovolj prostora,

predvsem pa prostor za tako obliko vadbe ni varen.

Hodniki so dolgi ter ozki in ne zagotavljajo vse potrebne varnosti, ki bi jo morali imeti ob

izvajanju gibalnih dejavnosti. Na hodniku so klopce in obešalniki, ki predstavljajo nevarnost

ob morebitnih padcih pri izvajanju gibalnih dejavnosti. Ker so hodniki ozki, otroka ob izvajanju

gibalnih nalog lahko hitro zanese in se zaleti v steno. Hodniki so primerni za gibalne minute ali

31

gibalni odmor, tako da se otroci umirijo, zamenjajo dejavnost in se razmigajo, vendar niso

primerni za prave vadbene ure.

V igralnicah tudi večinoma ni dovolj prostora. Za pripravo gibalnih dejavnosti v igralnici je

potrebno premakniti vse nizke omare, police, s katerimi v igralnici nastanejo kotički in mize ter

stole. Ob tem pa jih je treba, tudi zavarovati z blazinami, saj lahko otrok izgubi ravnotežje in se

zaleti v nizke omare ali mize. To zahteva svoj čas, hkrati pa se ne da pridobiti potrebnega

prostora, vsaj ne v drugem starostnem obdobju, kjer so skupine večje.

Kljub težavam se v enoti trudimo in otrokom nudimo veliko gibanja, saj je to otroška primarna

potreba, ki jo je nujno zadovoljiti.

V enoti pa imamo še dodaten prostor (slika 1), ki ga uporabljamo kot večnamenski prostor, saj

se po potrebi v njem srečujejo otroci in odrasli iz enega ali več oddelkov ob različnih

dejavnostih. Namenjen je tudi gibalnim dejavnostim, saj so tam shranjeni tudi vsi športni

rekviziti in pripomočki.

Slika 1. Načrt enote Rozmanova (arhiv Vrtec Semedela).

32

Prostor je velik 44,40 kvadratnih metrov, vendar je zelo slabo organiziran. V njem so odvečne

mize, stoli in velika omara s športnimi rekviziti, ki jemljejo prostor prostemu gibanju. Z boljšo

organizacijo tega prostora bi lahko dobili lep prostor, kjer bi se lahko izvajale športne aktivnosti,

torej manjšo športno igralnico.

Spodaj (Slika 2) je prikaz trenutne razporeditve v prostoru, iz katerega lahko ugotovimo, da je

veliko površine zasedene. In tako imajo otroci bistveno premalo prostora za gibanje.

6 m

7 m

0,35 m

Na eni steni so čez celotno dolžino okna in izhodna vrata na zunanje igrišče. Pod okni se

nahajajo odvečne mize in stoli, ki jih skladiščimo v večnamenskem prostoru. Velikokrat mize

in stole potrebujemo ob združevanju v času počitnic. Te rekvizite bi bilo potrebno umakniti in

prenesti v skladišče v drugo enoto.

Preko dolžine ene stene pa so drsna vrata s sosednjo igralnico, ki jih lahko po potrebi tudi

odpremo in pridobimo večji prostor, bolj uporaben za gibalne dejavnosti. Ta stena meri

približno 7 m.

Stenska omara Stenska omara police

Odvečne mize in stoli, blazine

Omara

Okna in izhod na zunanje igrišče

Žoge

Slika 2. Trenutna razporeditev prostora (osebni arhiv).

33

Mnogo prostora zasede velika omara, v kateri so shranjeni športni rekviziti. V stenskih omarah

pa so shranjeni različni papirji, ki bi jih lahko prenesli tudi v druge prostore. Stenski omari sta

globine 35 cm in se skupaj s policami razprostirata po celotni steni. Na tej steni so tudi vhodna

vrata. Ta stena je dolga približno 6 m.

Ko pogledamo trenutno stanje, vidimo, da bo potrebna velika sprememba v prostoru, potrebno

bo poiskati prave rešitve za shranjevanje športnih rekvizitov in hkrati pridobitev velike

površine prostega prostora.

Prostor bi bil lahko primeren za izvajanje gibalnih dejavnosti, vendar trenutno ne zagotavlja

varnosti in ni spodbuden za otroke. Otrok rabi spodbuden prostor, privlačen na oko, saj bo le v

takem prostoru lahko sproščeno in zadovoljno izvajal gibalne naloge.

Kljub temu da nimamo primernega prostora, pa se lahko pohvalimo z veliko količino športnih

rekvizitov. Imamo veliko količino različnih žog, obročev različnih velikosti, različne vrvi, čutne

blazine, čutne poti, podstavke za stojala in obroče, kije, barvite rutice, kolebnice, prenosni koš,

barvne gumijaste obročke, različne stožce, podstavke in palice, padalo, različne tunele, lestev,

dve klopci, dve pručki, različne majhne like iz mehke pene ter nekaj univerzalnih blazin.

Vsekakor pa pogrešamo polivalentne blazine, plezalne lestve, letvenike, drog, vrv, mrežo,

mornarsko lestev, mini plezalno steno, malo prožno ponjavo, različne loparje, hokejske palice

in žoge za minihokej, tarčo za žogo in druge rekvizite, označbe za tla.

Glede na predmet in problem so cilji diplomskega dela:

- predstaviti predlog ureditve prostora v vrtcu Semedela – enota Rozmanova, tako da

bomo pridobili manjši prostor za izvajanje gibalnih dejavnosti;

- prikazati umestitev športne opreme in rekvizitov v prostor;

- opisati organizacijo vadbe glede na razpoložljiv prostor in športno opremo.

34

4. RAZPRAVA

Ugotovili smo, da večnamenski prostor ni primeren za izvajanje gibalnih dejavnosti. Ta nima

ne zadostne površine za gibanje in hkrati prostor tudi ni varen. Za varnost otrok je potrebno,

vedno poskrbeti.

Gibanje in igra sta pomemben dejavnik v otrokovem razvoju, zato je prav, da vsak vrtec

zagotovi vsaj manjši prostor, kjer bodo lahko otroci izvajali gibalne dejavnosti, ki so pomembne

za otrokov celostni razvoj.

Otroci naj imajo varen in spodbuden prostor z veliko rekviziti in športnimi pripomočki. Tako

jim zagotovimo spodbudno okolje za gibalne dejavnosti. Pomembno je, da za otroke pripravimo

raznolike in raznovrstne dejavnosti, z veliko rekviziti. Rekviziti naj bodo prijetni, varni, mehki

in živih barv. Oprema takega prostora pa predstavlja velik finančni zalogaj.

Materialni dejavniki pogojujejo pomemben del gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu, saj je tudi

od njih odvisno, koliko različnih športnih pripomočkov in orodij bo v vrtcu na voljo in v kakšnih

prostorih bodo vzgojitelji izvajali gibalne/športne dejavnosti. Dobri materialni pogoji so, poleg

dobrega in usposobljenega kadra, pomemben dejavnik uresničevanja kvalitetnih

gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu, kateri cilj je celosten razvoj otroka. Za ustrezno prostorsko

ureditev ter za nakup igral in športnih pripomočkov odgovarja vsak vrtec v skladu s svojimi

finančnimi sredstvi (Zajec idr., 2010).

Naš večnamenski prostor bomo poskušali urediti tako, da ne bodo potrebni večjih finančni

izdatki. Prostor naj bo hkrati funkcionalen in primeren za izvajaje športnih aktivnosti ter varen

in otrokom prijazen.

Ponudili bomo tri ureditve prostora, ki se med seboj razlikujejo. Uredili bomo prostor za

shranjevanje športnih pripomočkov ter pridobili čim večji prostor za prosto izvajanje gibalnih

dejavnosti.

35

4.1. UREDITEV PROSTORA – VARIANTA 1

Najprej je potrebno iz prostora umakniti vse nepotrebne elemente v prostoru. Iz prostora je

treba odnesti vse odvečne mize, stole in omaro. V prostoru naj ostaneta le stenski omari in

uporabni športni rekviziti.

Slika 3. Prikaz dela stenske omare v prostoru (osebni arhiv).

Športne rekvizite bomo namestili v stenskih omarah, ki bosta tako dobili pravo funkcijo –

shrambo za športne rekvizite. Stenski omari, kot prikazuje Slika 3, imata globino 35 cm. V

omari se lahko namesti tudi obešalo, kamor lahko namestimo pripomočke (npr. obroče), saj

tako pridobimo dodaten prostor. Stenski omari nista veliki, vendar bi s pravilno in smiselno

razporeditvijo manjših športnih rekvizitov vse namestili v stenski omari, tako bi imeli

pripomočke na dosegu roke in hkrati pa bi v prostoru pridobili veliko vadbenega prostora, saj

ne bi potrebovali omaro, v kateri so trenutno spravljeni športni rekviziti.

36

Prva rešitev k ureditvi prostora je prikazana v spodnji sliki (Slika 4).

Kot prikazuje Slika 5 se na steni D nahajata stenski omari in police. V njih bomo shranili športne

rekvizite. Na stenskih omarah bomo vgradili ravna držala za odpiranje vrat, da bi poskrbeli za

še večjo varnost. Vrata stenske omare na levi strani bi oblekli z mehkim materialom. Na vrata

stenske omare na desni strani pa namestimo ogledalo iz plastične mase. Otroci se med

izvajanjem gibalnih nalog zelo radi gledajo v ogledalo, sploh v prvem starostnem obdobju,

hkrati pa je ogledalo zelo uporabno med izvajanjem plesnih dejavnosti.

Prostor nad omarama lahko izkoristimo tako, da na steno pritrdimo konstrukcijo, na katero

lahko pospravimo velike žoge. Te so zelo uporabne in nepogrešljive v vsakem vrtcu, sploh v

prvem starostnem obdobju. Otroci se lahko na njih valjajo, zibajo, skačejo, jih potiskajo,

kotalijo, dvigajo in mečejo. Ob strani, sicer nekoliko naslonjene na steno A, lahko postavimo

Klop

STENA B

Plezalna stena

STENA A STENA C

Letvenik

z blazinami

STENA D viseča lestev, vrv

Zaboji z žogami

VHOD

VHOD

IZHOD OKNA

D

R

S

N

A

V

R

A

T

A

OMARA OMARA POLICE

Na strop

pritrjena

shramba

rekvizitov

Slika 4. Ureditev prostora 1 (osebni arhiv).

37

dva zaboja s koleščki za žoge. Zaboj lahko po potrebi premikamo, v kotu pa nikakor ne ovira

vadbe.

Slika 5. Stena D po ureditvi (osebni arhiv).

Na steni C, kjer so nameščena drsna vrata, ni veliko prostora, saj drsna vrata segajo čez celo

steno. Odločili smo se, da drsnih vrat ne bomo odstranili, čeprav zasedejo veliko površino stene.

Drsna vrata povezujejo igralnico in večnamenski prostor. Če vrata odpremo, pridobimo še

enkrat večji prostor in lahko gibalne dejavnosti izvajamo še na večji površini. Z drsnimi vrati

tudi ne ogrožamo varnosti otrok.

38

Slika 6. Prikaz stene C (osebni arhiv).

V desnem kotu stene bomo nad drsnimi vrati montirali konstrukcijo z vrvjo in visečo lestvijo

(Slika 6). Otrokom je plezanje po vrvi zelo zabavno. S plezanjem vplivamo na moč rok in

ramenskega obroča, obenem pa tudi na ravnotežje, koordinacijo in gibljivost. Treba je poskrbeti

tudi za varnost. To dosežemo tako, da je vedno prisotna odrasla oseba ter da namestimo mehke

blazine, ki ublažijo morebitne padce.

Slaba razvitost mišičevja rok in ramenskega obroča je eden največjih razvojnih problemov, zato

moramo v vsakdanjo vadbo vključevati čim več plezanja (Novak, Kovač in Čuk, 2008).

Na levo stran stene C bomo pod strop namestili shrambo rekvizitov. Varnostno zaščitena

košara, ki se z električnim motorjem dviguje in spušča pod strop je primer dobre prakse. Ta

sistem uporabljamo tudi v sodobni dvorani Škrlatica na Fakulteti za šport (Slika 7). Polivalentne

blazine zasedejo mnogo prostora, hkrati pa so lahke in nepogrešljive pri izvedbi gibalnih

dejavnosti. Zelo so uporabne sploh v prvem starostnem obdobju, otroci se po njih plazijo, lazijo,

hodijo, tečejo, spuščajo, kotalijo kar ugodno vpliva na celoten gibalni razvoj. Ker so lahke, jih

otroci lahko pomagajo pripraviti in pospraviti.

39

Polivalentne blazine so zanimive, ustvarjalne in priljubljene. Sestavljene so iz več lahkih in

mehkih blazin različnih oblik, ki posnemajo športna orodja ter različne ovire. So zanimivih barv

in oblik ( blazine z naklonom, polvalji, kvadrati različnih velikosti, valji, orjaški obroč, kolo,

stopnice, mostovi, itd ). Omogočajo raznovrstno in preprosto spajanje (Novak idr., 2008).

Slika 7. Prikaz varnostno zaščitene košare v dvorani Škrlatica (Dvorana Škrlatica, 2016).

Čez celotno steno B so okna in vrata z izhodom na zunanje igrišče. Pod okni so radiatorji. Okna

zagotavljajo v prostoru veliko svetlobe. Ta zagotavlja dobro vidljivost pri izvedbi gibalnih

dejavnosti. Prostor je treba pred gibalnimi urami in po njih vedno prezračiti. Vrata z izhodom

na zunanje igrišče lahko izkoristimo tako, da uvodni del vadbe, s katerim poživimo otrokov

krvni obtok z enostavnimi, že znanimi gibalnimi nalogami ali igrami, ob ugodnih vremenskih

razmerah izvedemo na zunanjem igrišču, kjer imajo otroci še več prostora za prosto gibanje.

Pod okni lahko shranimo klopco in gred, ki ne predstavljata velikih ovir, a sta zelo uporabni pri

izvedbi gibalne ure. Te nebi veliko ovirale in so zelo uporabne v vadbah. Otroci lahko po klopci

hodijo in razvijejo ravnotežje, lahko se pod njo plazijo, lahko jo preskakujejo z različnimi

poskoki in lahko jo uporabijo tudi kot klančino, po kateri se spuščajo z letvenika ali vzpenjajo

na letvenik ter po njej plazijo. Klopca je nepogrešljiv del vsake športne opreme.

40

Na steni A, ki je dejansko edina prosta stena, bi namestili letvenike in majhno plezalno steno

(Slika 8).

Slika 8. Prikaz stene A (osebni arhiv).

Med majhne plezalne stene uvrščamo do štiri metre visoke stene, na katerih lahko varovanje

uredimo s telovadnimi blazinami, ki ob morebitnem zdrsu ublažijo padec in preprečijo

poškodbe. Največkrat imajo leseno osnovo različnih naklonov, na katero so nameščeni oprimki

in stopi najrazličnejših velikosti in oblik. Postavitev takih sten ni zapletena in so cenovno

dostopne.

Pod plezalno steno bi namestili tudi debelo blazino. Ta bi poskrbela za varno plezanje po

plezalni steni in hkrati bi jo po potrebi lahko premikali po prostoru. Če blazine ne bi potrebovali,

bi jo naslonili na plezalno steno in tako pridobili prostor ter hkrati poskrbeli za varnost.

Poleg plezalne stene bi namestili tudi letvenike z blazinami. Kot je že stalna praksa v

telovadnicah in športnih igralnicah, so letveniki z blazinami zelo uporabni, saj so blazine

snemljive in jih lahko uporabljamo za vse gibalne naloge in varnost. Hkrati nam ne zasedejo

dodatnega prostora v prostoru, saj enostavno visijo na letveniku.

Blazine za letvenik so v navpičnem položaju vtisnjene med stranice letvenika in prekrivajo

njegove prečke. Imajo večnamensko vlogo, saj so mehka zaščita prečk letvenikov, lahko jih

41

polagamo na tla ob letvenike, lahko jih kombiniramo z osnovnimi blazinami in nam služijo kot

varovanje (Novak idr., 2008).

S plezanjem razvijamo koordinacijo gibanja celotnega telesa, razvijamo moč in ravnotežje ter

pridobivamo občutek za višino in strmino. Zato si zelo težko predstavljamo izvajanje gibalnih

dejavnosti brez letvenika. Na trgu obstajajo različni letveniki, različnih širin, višin in razmahov.

Otroci se lahko po letveniku gibajo prosto, čelno, hitro stopanje na vsako lestev, čelno, soročno,

sonožno, bočno, z žogo v eni roki, diagonalno potovanje po letveniku. Na letvenik lahko

namestimo lestev, lahko klopco, ki služi kot tobogan. Vsekakor je potrebno vedno poskrbeti za

varnost z blazinami, te ublažijo udarce ob morebitnih padcih. Vsekakor pa je potrebno ob vadbi

na višini poskrbeti, da je kdo od vzgojnega osebja ob taki dejavnosti prisoten, saj ima veliko

otrok strah pred višino in se s takimi dejavnostmi prvič srečajo šele v vrtcu. Ti otroci rabijo

dodatno spodbudo in podporo.

Zgoraj opisana rešitev je enostavna, hitra, brez večjih finančnih vložkov in sprememb v

prostoru. Na ta način bi na enostaven način pridobili manjši prostor z ustreznimi športnimi

pripomočki, ki spodbujajo otrokov gibalni razvoj.

4.1.1. PRIMER VADBENE URE V PROSTORU – VARIANTA 1

Če bi prostor uredili po zgornjem načrtu, bi pridobili manjši prostor, ki zadostuje za izvajanje

gibalnih dejavnost, vsekakor ni najbolj optimalen, saj prostor ni velik in primanjkuje veliko

rekvizitov. Vendar se v njem lahko izvajajo vadbene ure.

Navedli bomo primer vadbene ure za otroke prve starostne stopnje in vadbeno uro za otroke

druge starostne stopnje.

4.1.1.1. PRIMER DEJAVNOSTI ZA OTROKE PRVEGA STAROSTNEGA

OBDOBJA

Uvodni del bomo izvedli z mehkimi žogami. Otroci prvega starostnega obdobja imajo radi žoge

vseh vrst, zato so te za ogrevanje zelo primerne.

42

V igralnico prinesemo veliko vrečo, polno žog. Otrokom povemo, da nam je vrečo zjutraj

prinesel škrat in skupaj pogledamo, kakšno presenečenje smo dobili. Ko otroci prepoznajo

žoge, stresemo vrečo na tla. Otroci tečejo za žogami, jih brcajo, mečejo v zrak, kotalijo,

potiskajo. Otroci žoge pospravijo v vrečo in vrečo večkrat stresemo. Otroke spodbujamo k

izvajanju različnih gibov z njimi (vsi dvignemo žoge v zrak, čim bolj visoko vržemo žogo,

tekmujemo kdo bo najmočnejše brcnil žogo, krožimo z rokami z žogo v rokah, žogo peljemo

na sprehod okoli nog, žogo peljemo na sprehod okoli bokov, okoli trebuha, itd). Tako

poskrbimo, da otroci razmigajo celotno telo in so pripravljeni za glavni del vadbe.

Za glavni del vadbe pripravimo poligon (Slika 9). Za malčke je najprimernejša vadba na

poligonu, ta naj bo pestra in naj jih spodbuja k iskanju lastne poti pri reševanju gibalnih

problemov.

Cilj poligona:

- sproščeno izvajanje naravne oblike gibanja;

- razvijanje gibalne sposobnosti (moč, koordinacija, ravnotežje).

Pripomočki potrebni za vadbo:

- polivalentne blazine;

- stojala za palice, palice in obroči;

- tunel;

- letveniki;

- klopi;

- plezalna stena;

- ravnotežne plošče;

- blazine za varnost;

Potek poligona:

Otrok spleza po letveniku in se po klopci spusti z letvenika. Pot nadaljuje na plezalni steni. Na

plezalni steni se dvigne do tiste višine, kjer se počuti varno in sproščeno. Nato sledi vlačenje

leže po klopci in hoja po ravnotežnih ploščah. Po polivalentnih blazinah otrok hodi ali se plazi

– vsak poišče svojo rešitev. Otrok nato premaguje ovire, sestavljene iz palic in obročev, splazi

se čez polivalentno blazino v obliki kroga, skozi tunel in pod polkrog polivalentne blazine.

43

Slika 9. Prikaz poligona (osebni arhiv).

Potrebno je poskrbeti za varnost pri letveniku in pri plezalni steni. Ostale elemente lahko otroci

izvajajo sami. Skozi celotno vadbo otroke spodbujamo in motiviramo ter usmerjamo.

V zaključnem delu z otroki pospravimo prostor ter se uležemo na blazine. Takrat vzamemo

mehke žoge in z njimi otroke zmasiramo, tako da se telo umiri. Ob umiritvi uporabimo tudi

umirjeno glasbo.

44

4.1.1.2. PRIMER DEJAVNOSTI ZA OTROKE DRUGEGA STAROSTNEGA

OBDOBJA

V skupini druge starostne stopnje je več otrok, zato je potrebno drugače organizirati vadbo.

Izkoristili bomo sosednjo igralnico in odprli drsna vrata. V sosednji igralnici bomo odmaknili

vse mize, kotičke in stole k steni.

Uvodni del bomo pričeli z elementarno igro repki. Otroci dobijo vsak svoj repek – kolebnico

zavezano za pas. En otrok lovi in ta more ostale zgrabiti za repek. Ko ulovi repek si ga zaveže

okoli pasa. Tisti otrok, ki pa je bil ulovljen, lovi dalje. Igra traja približno 10 minut.

Otroke zberemo v krog in izvedemo gimnastične vaje s kolebnico. Izvedemo zasuk telesa v

stran, predklon, zaklon, kroženje rok, izmenično dvigovanje noge v stran, predklon v sedečem

položaju, tako da se s kolebnico dotaknemo prstov (najprej imamo noge sonožno, nato

razkoračno) in poskoke čez kolebnico.

Za glavni del bomo izvedli vadbo po postajah. Že vnaprej pripravimo plakate s skico postaj.

Otroci pomagajo pri pripravi postaj.

Otroke razdelimo v pet skupin. Ker je v drugem starostnem obdobju v skupini 24 otrok, bo v

vsaki skupini po 5 otrok, oziroma ena skupina bo imela samo 4 otroke.

Cilj vadbe:

- razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa,

rok in nog), ravnotežja;

- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje,

plazenje itd.).

Pripomočki:

- letvenik, lestev;

- klopci;

- tunel;

45

- blazine;

- obroči;

- mornarska lestev, vrv;

- stojala za palice in palice;

- vrv.

Opis vadbenih postaj:

Na postaji ena otroci splezajo po lestvi na letvenik, na katerem se prečno premikajo do klopce,

ki predstavlja tobogan, in se po njej spustijo. Nato nadaljujejo pot s plazenjem skozi tunel.

Na postaja dve otroci plezajo po plezalni steni, in sicer tako, da na začetku stene splezajo do

višine, na kateri se počutijo sproščeno, in se prečno premikajo do konca plezalne stene, kjer

splezajo do tal. Nato izvajajo zajčje poskoke v obroče.

Na postaji tri otroci plezajo po mornarski vrvi in po navadni vrvi.

Na postaji štiri otroci izvajajo poskoke čez klopco v opori z rokami in nato premagujejo ovire

skozi obroče.

Na postaji pet pa hodijo po debelejši vrvi in tako urijo ravnotežje ter se plazijo pod ovirami s

palicami.

Vadbene postaje organiziramo tako, da zagotovimo varovanje na plezalni steni, torej na postaji

številka dve ter na postaji številka tri, kjer sta mornarska vrv in vrv za vzpenjanje. Otroci lahko

pri letveniku vaje izvajajo sami, saj so to starejši otroci, ki vaje poznajo. Vse tri postaje

zavarujemo z blazinami.

Ker otroke razdelimo v pet skupin, ne bo odvečnega čakanja pri izvajanju gibalnih nalog in

bodo otroci ves čas aktivni. Otroci so na eni postaji med 5 in 7 minut. Prostor organiziramo

tako, kot prikazuje Slika 10. Postaje ena, dve in tri se nahajajo tam, kjer so letvenik, plezalna

stena ter konstrukcija z mornarsko lestvijo in vrvjo. Postajo štiri namestimo pod okni. Postajo

pet pa namestimo v sosednji prostor, kjer je dovolj prostora.

46

Slika 10. Prikaz vadbe po postajah v prostoru (osebni arhiv).

47

V zaključnem delu vadbe skupaj z otroki pospravimo prostor.

Z otroki sedemo v krog in izvedemo igro s padalom. Najprej nekajkrat z otroki napihnemo

padalo, tako da sedimo. Nato si s padalom pokrijemo noge in jih iztegnemo pod padalo.

Izštevamo otroka, ki se bo prvi splazil pod padalo in potegnil za noge enega izmed ostalih otrok.

Ko potegne otroka za noge, se ta splazi pod padalo, on pa se usede na njegovo mesto. Igrico se

igramo, dokler ne pridejo vsi otroci na vrsto. Otroke spodbujamo, da se plazijo tako kot kače,

da jih ne opazimo.

Otroci se v zaključnem delu umirijo in so tako pripravljeni za druge dejavnosti v vrtcu.

4.2. UREDITEV PROSTORA – VARIANTA 2

Ureditev prostora (Varianta 1), ki smo jo opisali, je bila enostavna, saj ni imela večjih poseganj

v prostor. Pri zgornji ureditvi prostora smo ugotovili, da veliko športnih pripomočkov, ki bi jih

bilo potrebno imeti ne najde prostora v osrednjem prostoru. Zato kot drugo ureditev

predlagamo, da se osrednji prostor nadgradi s prizidkom, kjer bi bili lahko shranjeni vsi športni

pripomočki in športna orodja.

Kot smo zapisali, bi ob osrednjem prostoru morala biti shramba s policami za igralne

pripomočke in športne rekvizite; neto površina shrambe naj bi bila 8 do 10 m². Če ima vrtec

športno igralnico, je ta shramba ob njej.

Pri prejšnji ureditvi v prostor nikakor nismo mogli umestiti poglavitnih športnih orodij: švedske

skrinje, male prožne ponjave, klopc različnih velikosti in širin, debelejših blazin, več blazin,

trikotnega plezala, polivalentnih blazini itd.

S prizidkom bi pridobili prostor za vse rekvizite, ki jih imamo, in te bi lahko dopolnili še z

dodatnimi.

48

Kot smo že opisali, imamo v prostoru vrata, ki povezujejo zunanje igrišče in osrednji prostor.

Kot prikazuje Slika 11, je na zunanjem igrišču veliko prostora in bi lahko nastal majhen

prizidek, kjer bi bili shranjeni športni rekviziti

Slika 11: Zunanje igrišče in osrednji prostor (osebni arhiv).

Prizidek naj bo velik 10 m² in naj se začne od začetka vrat in nadaljuje proti koncu igrišča. Tako

bodo okna ostala nedotaknjena, da lahko pride v prostor dovolj svetlobe, hkrati pa je

omogočeno zračenje, ki je nujno potrebno pred vadbo in po njej (Slika 12).

Za izgradnjo prizidka moremo pridobiti gradbeno dovoljenje in to je bistveno večji finančni

zalogaj kot prva rešitev ureditve prostora. Pridobimo pa še večji prostor za izvajanje gibalnih

dejavnosti, saj bi bili vsi rekviziti pospravljeni v dodatnem prostoru in ne bi bili v različnih

kotih v igralnici namenjeni gibanju.

Kot prikazuje Slika 12, bi stranica A ostala nespremenjena. Na njej bi bili letveniki z blazinami

ter plezalna stena.

Na steni B, kjer se nahajajo okna in vrata za izhod na igrišče, bi se izhod spremenil v vhod v

shrambo športnih pripomočkov, kjer bi bili shranjeni vsi športni rekviziti.

49

Stalaža za polivalentne

blazine

trikotno žoge klopce, pritrjene

plezalo na steno mala

prožna ponjava

omare za dodatne

športne rekvizite debele

blazine

zložljive pručke police za polivalentne blazine

STENA B

Plezalna stena

STENA A STENA C

Letvenik

z blazinami

STENA D

ogledala

VHOD

OKNA

D

R

S

N

A

V

R

A

T

A

Švedska

skrinja

Slika 12. Ureditev prostora – varianta 2 (osebni arhiv).

50

Na steni C bi ostala drsna vrata, v strop nam ne bi bilo treba namestiti varnostne košare za

polivalentne blazine in ne bi bilo potrebno imeti viseče mornarske vrvi ter vrvi.

Steno D bi nekoliko spremenili. Ob pridobitvi prizidka ne potrebujemo več stenske omare na

tej steni, zato bi jo odstranili.

Na desno stran bi lahko namestili ogledalo. Otroci se radi med izvajanjem gibalnih nalog

gledajo v njem, primerno pa je tudi za vse plesne dejavnosti, ki bi jih lahko od ureditve prostora

dalje izvajali v tem prostoru namesto v igralnicah.

Na levi strani bi namestili dodatne letvenike.

Ti bi bili nekoliko drugačni kot na stranici A. Vsebovali bi mrežo, vrv in drog, kot prikazuje

spodnja slika (Slika 13).

Slika 13. Primera letvenika (Didasport, 2014).

Z vadbo na raznolikih plezalih, zviralih, drogovih razvijamo različne vrste moči, skladnost

gibanja, ravnotežje in gibljivost. Plezanje razvija predvsem relativno moč – to je moč

premagovanja teže svojega telesa. Vaje na plezalih vplivajo na razvoj skladnega gibanja v

prostoru, na usklajeno gibanje celega telesa, posebej rok in nog. Usklajenost gibanja pri

plezanju je močno povezana z močjo in manj s hitrostjo (Novak idr.,2008).

Zaradi pomembnosti raznolikosti plezal jih je treba v prostor veliko namesti. Ker je sodobni

način življenja takšen, da so sprehodi v gozd in plezanje po drevesih in skalah le redkost, je

51

pomembno, da to nadomestimo s športno vadbo in ustrezno opremo v prostoru, saj bodo otroci

le tako imeli večje možnosti za celosten razvoj svojega telesa.

Novak idr. (2008) priporočajo da so v sklopu orodij raznolika plezala (letev, mreža, klop z

naklonom, lestev s prečkami), klopi, skrinje, gimnastični triangel in druge ovire prilagojenih

dimenzij in oblik. Oblike orodij so premišljene, tako da lahko z zatikanjem klopi, lestev,

lesenega tobogana ali lestve s prečkami na dele skrinje ali letvenike ustvarimo razgibane

kombinacije nalog. Priporočajo tudi sklop zložljivih pručk, ki omogoča plezanje, naskoke in

seskoke. Na srednjo prečko lahko zataknemo lestev z zatičem, gred ali klop ter ustvarimo

različne ovire, brvi, mostove in naklonine.

Shrambo bomo poskusili optimalno urediti. Predlagamo, da se čez celotno steno namestijo

omara ali police, kjer bodo spravljeni vsi manjši športni pripomočki. Nad omaro ali policami

naj se namesti tudi konstrukcija za velike žoge.

Potrebno je tudi urediti večje police, kjer bodo pospravljene polivalentne blazine. Te zasedejo

veliko prostora, vendar so lahke za prenašanje in dvigovanje, zato shranjevanje le teh ne

povzroča problemov.

Predlagamo, da se različne klopi skladišči obešene na steno. Tako ne zavzamejo veliko prostora.

Ker smo v prvi ureditvi prostora umestili v prostor le dve klopi, lahko s shrambo pridobimo

dodaten prostor za večjo količino klopi. Tako imamo lahko klopi različnih dolžin in širin.

Klopi so zelo pomembno orodje, saj so namenjene razvijanju dinamičnega ravnotežja. To so

tudi večnamenska orodja, saj po njih hodimo, jih preskakujemo, lezemo pod njimi, na njih

skačemo in izvajamo številne gibalne naloge. Sposobnost statičnega in dinamičnega ravnotežja

je močno povezana z močjo in usklajenostjo gibanja, pa tudi z gibalnimi izkušnjami, ki jih

človek pridobiva v svojem razvoju (Novak idr., 2008). Zato je pomembno, da pri vadbeni uri

velikokrat uporabljamo klopi.

V shrambo smo umestili tudi malo prožno ponjavo. Zaradi prijetnega občutka »letenja« je

orodje zelo priljubljeno. Vendar je treba z njo ravnati preudarno, saj je zelo nevarna. Z mehkimi

blazinami je treba temeljito zavarovati doskočišče (Novak idr., 2008).

52

4.2.1 PRIMER VADBENE URE V PROSTORU – VARIANTA 2

Če bi prostor uredili po zgornjem načrtu, bi pridobili manjši prostor, kjer bi lahko bili shranjeni

vsi rekviziti. Na ta način bi bilo v manjšem prostoru, namenjenem gibanju, še nekoliko več

prostora za prosto gibanje in hkrati bi si la