Embed Size (px)
Citation preview
1
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
AJDA BOŽEGLAV
Ljubljana, 2016
2
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna vzgoja
TM fitnes
PREHRANSKE MOTNJE IN ORTOREKSIJA V POVEZAVI S
FITNESOM
DIPLOMSKO DELO
MENTOR:
doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med.
RECEZENT: Avtorica dela:
Doc. dr. Matej Majerič AJDA BOŽEGLAV
KONZULANT:
Doc. dr. Edvin Derviševič
Ljubljana, 2016
4
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorju, rednemu profesorju dr. Vedranu Hadžiću za vso pomoč in podporo, ter
za njegove strokovne nasvete in usmeritve pri pisanju diplomske naloge.
Posebna zahvala pa tudi družini, prijateljem in vsem ostalim, ki so verjeli vame in me podpirali
v času mojega študija.
5
IZVLEČEK
V zadnjem času je oblikovanje estetskega telesa eno glavnih zanimanj tako moških kot žensk v
zahodni družbi. Telo je biološka danost in medij, skozi katerega sporočamo lastno identiteto. V
zadnjem stoletju je pomen rekreacije z namenom biti čimbolj v formi in zdrav, dobil popolnoma
nove razsežnosti.
Poleg že znanih motenj kot so anoreksija in bulimija nervoza se je v zadnjih desetletjih pojavila
še ena povsem nova oblika motenj, ki je po svoji naravi nekoliko drugačna od ostalih, vendar
si z ostalimi deli nekaj značilnosti. Tako kot ostale motnje, ki so se pojavljale skozi zgodovino
v duhu časa in idealov, je tudi ta motnja odraz družbe v kateri živimo. Poimenovana je
ortoreksija, kar v dobesednem prevodu pomeni obsedenost z zdravim življenskim slogom.
Zdravje ni bilo še nikoli tako promovirano kot je dandanes, saj so prehrambni lobiji ob istočasni
poplavi izdelkov, ki vsebujejo premalo hranil, ter preveč konzervansov ter ostalih škodljivih
snovi, našli način kako zaslužiti ogromne vsote denarja s promocijo zdravih in »bio« izdelkov,
ki ne škodijo zdravju telesa in duha. Uživanje zdrave in domače pridelane hrane še ne pomeni,
da je nekdo zbolel za ortoreksivno motnjo, vendar ne manjka primerov, ki nakazujejo na
obsesivna patološka vedenja v zvezi s zdravo prehrano, ki posledično psihično in fizično močno
škodujejo zdravju.
V zadnjih letih je zaznati vedno večji porast te motnje tako med ljudmi, ki niso nikoli trpeli za
prehranskimi motnjami, kot med tistimi, ki so prehransko motnjo »ozdravili« v preteklosti in je
ortoreksija nervoza zgolj drugačna preobleka za isto bolezen.
Ugotovili smo, da je ortoreksija za razliko od ostalih podobnih bolezni bolj pogosta pri moških
kot pri ženskah (vsaj med obiskovalci fitnesa). Med fitnes trenerji je ON prisotna še v večjem
deležu kot pri obiskovalcih fitnesa, kar nas je precej presenetilo, glede na to, da so to
strokovnjaki za fitnes in prehrano, saj je le ta eden glavnih smotrov fitnesa. V tej raziskavi se
je izkazalo, da je prisotnost ON nasploh zelo visoka med obiskovalci fitnesa. Statistično se je
povezava med pogostostjo obiskov fitnesa in prisotnostjo ON izkazala za nepomembno vendar,
prisotnost ortoreksije kljub temu narašča z večjo pogostostjo treningov. Ta del bi bilo potrebno
dodatno raziskati, da bi se videlo pri kateri frekvenci treningov se pojavi največji preskok v
pogostosti simpotomov ortoreksije nervoze.
KLJUČNE BESEDE: fitnes, ortoreksija nervoza, prehranske motnje, zdrava prehrana, zdravje
6
ABSTRACT
Lately, the preocupation with creating an aestestic body, has been one of the most important
interests of men and women in western society. The Human body is a biological gift and media
through which we comunicate our own identity. In the last century the meaning of physical
activity reached a whole new level.
Next to Bulimia nervosa and Anorexia nervosa, who are already well known eating disorders,
a new one has appeared. Just as other eating disorders that have increased through history in
the spirit of time and its ideals, this disorder is also just a reflection of the society that we live
in. It is called Ortorexia nervosa, which literally means obsession with a healthy lifestyle.
Health has never been so promoted as it is today. With a flood of products that contain too little
nutrients and too many preservatives and other harmful substances, food lobbies have found a
way to make loads of money with promoting healthy and "bio" products on to the market, that
do not harm the health of body and mind. Consuming healthy and homemade food, does not
necessarilly mean that this individual is suffering from ON, but there is not a lack of proof that
indicates an obsessive and pathological behaviour concerning “healthy food” that sooner or
later has a great impact on health in general.
Prevalence of ON is noted among people who had never suffered from similar obsessions and
also with those who had »cured« an eating disorder in the past, and this is just another way of
dealing with unsolved issues.
In this study we found out, that ON is more frequent among men than women among people
who are visiting fitness centres. We were surprised to note that there is even more presence of
ON among fitnes trainers comparing to fitnes participants. We noted that in general ON is very
present in the studied population. The results show that the correlation between frequency of
training in fitness centres and presence of ON is not significant, but despite this it is more
present between those who train more often. We should make more studies on this subject
considering on which level of frequency the biggest leap appears.
KEY WORDS: fitness, eating disorders, Ortorexia Nervosa, healthy food, health.
7
KAZALO
1 Uvod .................................................................................................................................. 10
2 Prehranske motnje ............................................................................................................. 12
2.1 Kompulzivno prenajedanje ........................................................................................ 12
2.2 Bulimija ..................................................................................................................... 13
2.3 Anoreksija .................................................................................................................. 14
3 Telesni ideali in trend rekreacije skozi zgodovino ........................................................... 15
3.1 Ortoreksija ................................................................................................................. 17
3.2 Bigoreksija ................................................................................................................. 18
4 Športna aktivnost in motnje hranjenja .............................................................................. 19
5 Inštrumenti, s pomočjo katerih se določa prisotnost ortoreksije nervoze ......................... 20
5.1 Vprašalnik ORTO – 15 in njegov nastanek ............................................................... 20
5.2 Bratmanov test ........................................................................................................... 21
6 Cilji ................................................................................................................................... 23
7 Hipoteze ............................................................................................................................ 24
8 Metode dela ....................................................................................................................... 25
8.1 Preizkušanci ............................................................................................................... 25
8.2 Pripomočki................................................................................................................. 25
8.3 ORTO - 15 test .......................................................................................................... 25
8.4 Postopek..................................................................................................................... 26
9 Rezultati ............................................................................................................................ 27
9.1 Pogostost ortoreksije primerjano glede na spol med obiskovalci fitnesa .................. 27
9.2 Pogostost ortoreksije glede na pogostost obiskovanja fitnesa ................................... 28
9.3 Ozaveščenost o ON med fitnes trenerji ..................................................................... 29
9.4 Prisotnost ortoreksije med fitnes trenerji: .................................................................. 31
9.5 Uporaba prehranskih dodatkov med obiskovalci fitnesa: .......................................... 31
10 Razprava ........................................................................................................................ 32
11 Kritična ocena ............................................................................................................... 35
12 Sklep .............................................................................................................................. 37
13 Viri in literatura ............................................................................................................. 38
8
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Pogostost ortoreksije med spoloma. ..................................................................... 27
Grafikon 2: Primerjava pogostosti ortoreksije, glede na frekvenco obiskov fitnesa. .............. 28
Grafikon 3: Delež ortoreksije med fitnes trenerji. .................................................................... 31
9
KAZALO TABEL
Tabela 1: Osnovne značilnosti obravnavanega vzorca ............................................................ 27
10
1 Uvod
S to raziskavo smo želeli izvedeti, če obstaja povezanost med ukvarjanjem s fitnesom in
ortoreksijo, ter če je pogostost simptomov v povezavi s pogostostjo rekreiranja s to vrsto vadbe.
Fitnes ni nova oblika rekreacije, je pa skozi svoj razvoj doživela veliko sprememb. Tudi motnje
hranjenja se pojavljajo v različnih obdobjih, v drugačnih oblikah in razsežnostih. Prav povezava
med prehrano in fitnesom je tista, ki se v zadnjih letih zelo poudarja. Dandanes je skoraj
nemogoče, da bi se nekdo, ki prvič vstopi v fitnes dvorano, izognil fitnes trenerjem, ki mu
skupaj z njihovo asistenco ponujajo pomoč glede jedilnikov in nasvetov o zdravi prehrani.
Potemtakem gre mogoče ta vrsta rekreacije s prehrano, vsaj na videz, že bolj z roko v roki kot
katera druga. Prav zaradi tega menim, da se lahko različne motnje hranjenja prej pojavijo pri
tistih, ki se s fitnesom veliko ukvarjajo in so potemtakem zelo pogoste.
Ljudje dandanes jemljemo življenje kot neko bitko med uspešnimi in neuspešnimi. Vsi si
seveda želimo biti med tistimi, ki jim je uspelo. Med tistimi, ki gredo vsako leto na enomesečne
počitnice v Azijo. Med tistimi, ki hodijo v službo z nasmehom na obrazu, poleg tega pa še
mastno zaslužijo. Med tistimi, ki imajo popolno postavo, fanta s popolno postavo, popoln seks,
popolne zobe, popolne obleke, skratka vse, česar mi nimamo. Tako se nekateri celo podajo v ta
boj za uspehom in sklepajo kompromise, da se lahko kosajo z vsemi temi popolnimi pojavami.
Vendar je na žalost življenje nepredvidljivo. Ovire, ki jih srečajo na poti so včasih prevelike,
da bi jih obšli ali pa jih iz nekih razlogov ne znajo obiti. Tako se znajdejo pred skušnjavo, da
na različne sebi škodljive načine to bolečino, neuspeh, otopijo. Ne govorimo le o kakšnih
tabletah, alkoholu ali drogah na kar bi gotovo vsak najprej pomislil. Pod to čudežno tabletko
spadajo vse vrste odvisnosti. Odvisnosti od odnosov, prehranske motnje, ustvarjanje iluzij,
odvisnost od seksa, alkoholizem, droge, zadajanje bolečine samemu sebi itn…
V resnici gre pri vseh odvisnostih za isto stvar. Za omamo. Iskanje načina, kako ubežati
stvarnosti za nekaj časa, kako se umakniti v svoj topel domač poznan svet, kjer bolečina za
nekaj trenutkov popolnoma izgine. Glavne značilnosti vseh zasvojenosti so te, da je zasvojenost
škodljivo vedenje. Gre za omamljanje, ki ga ljudje ponavljajo pa čeprav jim škodi, kljub temu,
da zaradi tega trpijo, zbolevajo in uničujejo svoje odnose z bližnjimi in škodijo svoji
samopodobi (Rožman, 1998). »Zasvojenost je bolezen, ki prizadene človekovo telo, duševnost,
odnose z ljudmi in sposobnost za produktivno življenje«.(Rožman, 1998, str. 32). Pri
odvisnostih gre za telesno in psihično odvisnost. Med tiste omame, ki povzročajo telesno
odvisnost spadajo alkohol, vse vrste drog, cigarete, razne tablete, hrana, itn. Mogoče pa se je
omamiti tudi brez posedovanja kemičnih sredstev. To dosežejo z uporabo posebnih postopkov,
ritualov s katerimi povzročijo omamni učinek s pomočjo stimulacije možganov. Če tega
vedenja ne morejo opustiti čeprav vedo, da jim škoduje je to najverjetneje zato, ker se zavedajo
da bo prišlo do abstinenčne reakcije. Ranljivost za razvoj odvisnosti kot bolezni je odvisna od
dednosti in od odraščanja v določeni družini ter delno od vzgojnih metod, ki jih je bil
posameznik deležen (Rožman, 1998).
11
Potencialni zasvojeni imajo pogosto nekaj od spodaj naštetih lastnosti (Rožman, 1998):
Pomanjkanje samozavesti,
ves čas so odvisni od kritike ali hvale drugih,
globoko v sebi nosijo duševno bolečino s katero niso znali opraviti drugače kot, da so
jo potlačili,
nobeden jim ne more resnično blizu, nosijo masko saj jih je sram pokazati svoj pravi
jaz,
ne znajo presoditi kaj zmorejo sami in kaj je izven njihove moči.
V tej raziskovalni nalogi se bom posvetila bolj enemu načinu omame, ki se je ljudje poslužujejo
za omilitev notranje bolečine - to je hrana. Pod to skupino spadajo vse vrste prehranskih motenj.
Najbolj znana je vsekakor anoreksija, sledi ji bulimija, kompulzivno prenajedanje ter nekoliko
manj znani in novejši obliki prehranskih odvisnosti, bigoreksija ter ortoreksija. Te bomo
obravnavali predvsem v povezavi s športom in fitnesom, saj nas zanimajo resnični vzroki, zakaj
je rekreacija postala tako pomembna v sodobnem življenju ljudi in v kdaj nam predstavlja obisk
fitnesa sprostitev, v kolikšni meri pa samo povzroča dodaten stres in obsesivne motnje.
12
2 Prehranske motnje
Najpomembnejša razlika med zdravimi in tistimi, ki so s hrano zasvojeni je v tem, da zdravi
jedo, ker morajo. Ob tem ne doživljajo večjih čustvenih reakcij medtem, ko zasvojeni skoraj
vedno ob tem čutijo občutke krivde.
Prava odvisnost od hrane se razvije le pri tistih, ki hrane ne uporabljajo za potešitev lakote,
temveč za potešitev drugih potreb - najpogosteje ljubezni, potrebe po nežnosti, pozornosti itn.
Te svoje primanjkljaje lahko otroci začnejo nadomeščati s hrano oziroma z odrekanjem le te,
že v zelo zgodnjih letih. Tudi, če ne morejo vplivati na to, koliko ljubezni bodo deležni od
staršev, jim prestavlja olajšanje dejstvo, da lahko otopijo bolečino oziroma primanjkljaj in jedo
do onemoglosti. Jedo tudi, ko niso lačni in predvsem zato, da si podaljšajo čas v tistem svetu
otopelosti za trenutek ali dva, v tistem svetu, ki je topel in domač in kamor bolečina nima
vstopa. Takoj za tem pa običajno nastopi gnus in občutek sramu in tako marsikdo zaradi strahu
pred rejenjem pomisli, da bi vsebino, ki jo je užil tudi izbruhal. Eni ljudje oziroma otroci, pa
čutijo zmagoslavje in nadzor tako, da ne jedo skoraj nič in predvsem vedno manj, če pa pri tem
dobijo dodatno pozornost od staršev, toliko bolje.
Na kratko so spodaj opisane tri glavne oblike odvisnosti od hrane, ki lahko med seboj tudi
prehajajo in se pojavljajo v različnih obdobjih življenja. Kompulzivno prenajedanje, bulimija
in anoreksija. Kasneje se bomo posvetili še novodobnim, ki so nemara le odraz družbe v kateri
živimo.
2.1 Kompulzivno prenajedanje
Je oblika motnje, za katero so značilna obdobja prenajedanja. Bolnik se nekontrolirano »baše«
s hrano zato, ker ima napade tako imenovane »volčje lakote«. V zelo kratkem času zaužije
nenormalne količine hrane, ki so za zdravega posameznika nepredstavljive. S hrano se
prenajeda do trenutka, ko to fizično ni več mogoče. Stanje, ki ga opisujejo je podobno
obsedenemu in odsotnemu. V tistem časovnem obdobju »basanja s hrano«, se posameznik
popolnoma nekontrolirano vede in ima odsoten pogled. Ob napadih »volčje lakote«, se je
pripravljen sredi noči odpraviti do najbližje odprte trgovine, kjer prodajajo živila, samo zato,
da si nabere zalogo hrane, ki jo »požre« ob prvi možnosti. Takoj po ritualu sledijo občutki
sramu in gnusa ter nemoči in izpraznjenosti. Krivda je ogromna in vedno sledi sanjarjenje o
tem, kako naslednji dan začeti s strogo dieto ali postom in kako bo življenje popolno, ko mu bo
končno uspelo shujšati. Seveda se v takih obdobjih ljudje na hitro močno zredijo in postanejo
okorni. Motnja je zelo nevarna za razvoj različnih bolezni kot so: sladkorna bolezen, motnje v
presnovi, nekateri telesni organi zaradi zamaščenosti odpovedujejo, drugi so zaradi
preobremenitve prizadeti, bolijo sklepi nog in hrbtenica. Zasvojeni so v kronični stresni
situaciji, vedno lačni in spremlja jih stalen občutek krivde (Rožman, 1998). V zvezi s športom
se kompulzivno prenajedanje največkrat pojavlja predvsem po končani športni karieri, ko imajo
bivši športniki, kar naenkrat veliko preveč prostega časa in si mogoče lahko privoščijo hrano,
ki si je niso smeli v času treniranja in tekmovanj.
13
2.2 Bulimija
Bulimija se začne na podoben način kot kompulzivno prenajedanje, le da odvisni peljejo
bolezen še korak dlje in vso hrano, ki so jo »zbasali« vase na koncu še izbruhajo, tako da se v
to prisilijo. Pod bulimijo štejemo tudi zlorabo raznih odvajal in čajev za ohranjanje oziroma
nadzorovanje telesne teže.
Potreba po praznjenju počasi postane del rituala in je velikokrat povezana z izbruhi čustev,
stiske, nelagodja, sramu. Tudi namenoma izzvano bruhanje namreč povzroča izločanje
endorfinov in omamljeno, transu podobno stanje. Po izbruhani hrani se lahko spet pojavi
»volčja lakota« in postopek se nekajkrat ponovi. Taki ljudje ostanejo vitki ali pa se jim telesna
teža celo zniža zato si mislijo, da so odkrili novo formulo za neomejeno hranjenje in ohranjanje
vitke postave. Tako lahko padejo v začaran krog in sproščajo svoje čustvene napetosti vse do
takrat, ko zbolijo zaradi škodljivih posledic odvajal in bruhanja, ki lahko traja tudi več let, brez
potrebe po zdravljenju.
Bulimija in kompulzivno prenajedanje naj bi bila precej pogosta pri ljudeh, ki so bili v otroštvu
spolno zlorabljeni ali žrtve nasilja (Rožman, 1998). Bulimija je pogosta bolezen pri dekletih, ki
morajo ohranjati lepo postavo, saj je ta ključna pri estetski izpeljavi nastopa. Pod te športe
spadajo predvsem ples, gimnastika, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje, pri fantih pa so
to športi kjer je pomembna telesna masa (npr. smučarki skoki, boks…).
Diagnostični kriterij bulimije nervoze po DSM – IV:
Epizode prenajedanja se ponavljajo, posameznik v kratki časovni enoti poje nenormalno
veliko količino hrane, ki je za zdravo odraslo osebo nepredstavljiva. Med epizodo
prenajedanja ima posameznik občutek izgube kontrole nad hranjenjem,
zaradi prevelike količine zaužite hrane, sledi kompezatorno vedenje. Posameznik želi
hrano izločiti iz telesa in se pri tem poslužuje različnih sredstev: bruhanje, odvajala,
diuretiki, stradanje, pretirana telesna dejavnost, klistir,
te epizode se ponavljajo najmanj dvakrat na teden v obdobju treh mesecev,
velik vpliv telesne mase na dojemanje in vrednotenje samega sebe,
motnja se ne pojavlja izključno med epizodami anoreksije nervoze (American
Psychiatric Association, 1994, v Petrovčič, 1013).
14
2.3 Anoreksija
Pri anoreksiji ljudje ne razumejo, zakaj dekleta s hujšanjem nočejo prenehati. Ni razumljivo,
kako lahko postavljajo življenje na nitko, zaradi idej o popolni postavi in očitnim znakom
podhranjenosti, ki so že iz estetskega vidika nezavidljivi. Je v nasprotju z vsemi naravnimi
zakonitostmi preživetja. In vendar smrtnih žrtev ni malo.
Resnica je ta, da dekleta ki zbolijo za to obliko prehranske motnje NE MOREJO nehati hujšati.
To je zasvojenost, zasvojenost pa je vedenje, s katerim bi posameznik rad prenehal, saj ve da
mu škodi, vendar kljub temu, tega ne more storiti. Značilna je za dekleta med enajstim in
dvajsetim letom starosti.
Največkrat prihajajo iz družin, kjer živijo v izobilju in navzven izgleda vse popolno. Taka
dekleta so pred izbruhom bolezni največkrat »popolne pridne punčke« in ko se začnejo
spremembe v vedenju, se vsi okoli njih največkrat sprašujejo in čudijo, le kako je do tega prišlo.
Pogosto je pri teh dekletih telesna teža, pred začetkom hujšanja popolnoma normalna. Ko se
začne njihovo telo spreminjati, one pa se še vedno počutijo kot otroci se s tem začnejo pretirano
ukvarjati in ker so po naravi največkrat nagnjene k perfekcionizmu, začnejo s hujšanjem in se
seveda zastavljenih jedilnikov za razliko od kompulzivnih jedcev držijo brez odstopanja.
Vsakič, ko se zgodi nekaj nad čimer nimajo nadzora in jih po možnosti še prizadene, se
potolažijo in ali pomirijo tako, da vzpostavijo dodaten še strožji nadzor nad tem, kaj in česa ne
smejo vnesti v svoje telo. Tako je jedilnik vedno bolj pust in količina hrane, ki jo zaužijejo
vedno manjša.
Obsedenost se ne konča niti tukaj, temveč sili v skrajnosti, do te mere, da dekleta presedijo po
cele noči zato, da bi telo porabilo čim več kalorij. Obstajajo primeri, ko si še zob ne ščetkajo
zaradi strahu, pred tem da zobna pasta morebiti vsebuje kalorije. Najbolj nenavadno pa je to,
da se počutijo še vedno debele oziroma še bolj debele kot pred začetkom hujšanja. Vidijo se
drugače kot jih vidijo drugi ljudje (Rožman, 1998).
Diagnostični kriterij anoreksije nervoze po DSM-IV:
Telesno težo posameznik dlje časa vzdržuje pod mejo, ki je pričakovana za določeno
starost in višino (ITM je pod 18),
kljub temu, da je oseba podhranjena je prisoten močan strah pred prevelikim vnašanjem
kalorij in pred povečanjem telesne teže,
izkrivljena predstava o lastnem telesu in telesni teži in pretiran vpliv na dojemanje in
vrednotenje samega sebe na podlagi telesne teže,
odsotnost najmanj treh zaporednih menstrualnih ciklusov (amnoreja) – vejla za tiste
ženske, ki so pred tem imele menstruacijo redno (American Psychiatric Association,
1994, v Petrovčič, 2013).
15
3 Telesni ideali in trend rekreacije skozi zgodovino
Dandanes za ideal ženskega telesa velja predvsem vitko in mlado telo. Pri moškemu pomislimo
na mišičastega, aktivnega, atletskega in urejenega mladeniča. V zahodni družbi se je ideal
popolnega telesa v zadnjih sto letih zelo spremenil, je pa ikonografija ideala postala po
udomačitvi medijev dostopna vsakomur. Telo je pravzaprav medij, skozi katerega so
posredovana sporočila o identiteti.
Še na začetku tega stoletja je v zahodni družbi predstavljal ideal ženskega telesa nekaj
popolnoma drugega, kar predstavlja danes. Bolj smo se približevali enaindvajsetemu stoletju,
bolj se je idealiziralo vitkost in majhen delež maščevja na ženski. V zadnjih nekaj letih se je to
združilo še z idejo o čvrstosti in mišičavosti, ki je bil ideal moškega telesa že nekaj časa, vendar
se je ta prenesel še na žensko telo. »Biti v formi« je stavek, ki ga vsi pripadniki zahodne družbe
jemljemo, kot nekaj najbolj pozitivnega in pomembnega v današnjem svetu in kot odraz
zdravega in uspešnega ter samozavestnega posameznika. Temu je v današnjem svetu skoraj
nemogoče uiti. Napisi, letaki, jumbo plakati, reklame, medijska omrežja, filmi in celo radiji nas
zasipajo s sporočili kot so: »bodi zdrav, gibaj se, bodi vitek, bodi v formi« (Starc, 2003).
V preteklosti se je oblikovala miselnost, da moški delajo medtem, ko ženske ostajajo doma in
skrbijo za dom. Zaradi tega je lahko le moško telo služilo funkcionalnosti in se je pomen
telovadbe poudarjalo le v istem stavku z moškim telesom. Ženska je ostala prepuščena le ličenju
in odrekanju hrane. Povezovanje ženskega telesa s športom je bilo, celo po mnenju zdravnikov
nekaj nezaslišanega (Starc, 2003).
Sokolska ideja je poudarjala zgolj estetiko moškega telesa, ki jo je bilo moč pridobiti s športno
vadbo. Zapisi, ki govorijo o nasvetih za vadbo in zdravem telesu, so vedno namenjeni samo
moškim. Telesna vadba za ženske je bila omenjena samo v zvezi z izboljševanjem reprodukcije,
saj je za estetsko žensko telo namreč poskrbel korzet, ki je poudarjal, v tistih časih zelo moderno
postavo »peščene ure«. Korzet je dajal samo navidezno sliko vitkega pasu, vendar so v resnici
zmanjševanje telesnega maščevja s pomočjo športne vadbe označevali za nevarno. Takrat je
bilo torej idealno moško telo podobno današnjemu, medtem, ko je za ideal zdravega ženskega
telesa, veljalo rodovitno telo z mehkimi ter zaobljenimi linijami s telesnim maščevjem, brez
mišičevja (Starc, 2003).
To je bilo še v viktorijanskem času, ko je gledališka igralka Lillian Rusell s svojimi
devetdesetimi kilogrami, predstavljala ideal ženskega telesa. Ti kriteriji so se skoraj čez noč
spremenili, saj so modne smernice začele korzet opuščat in spodbujat ženske k spoštovanju
svojega lastnega telesa in k telesni vadbi in dieti. Takrat se je prvič začelo spodbujat žensko
vadbo, ki naj bi zmanjšala prsi in trebuh ter puščala boke zaobljene, imenovali pa so jo »švedska
gimnastika«. Kasneje se je vedno bolj poudarjalo in idealiziralo ravne linije pri ženskah, zlasti
v obdobjih med obema vojnama. Oblikoval se je diskurz estetike, ki je za osnovni namen
telesnih praks športa žensk, postavil doseganje dobrega izgleda. Osnovni atribut ženskosti je
postala vitkost.
16
Te ideje je najbolj znana igralka 20. stoletja in seks ikona ter pojem ženske lepote, Marilyn
Monroe nekoliko zamajala, saj ni bila tako vitka, kot so idealne ženske postave danes ali nekaj
let kasneje, ko je svet manekenstva pretresla in za nekaj časa postavila manekenske standarde
Twiggy, ki je pri 170 cm tehtala borih 40 kg (Starc, 2003).
Tako je oblikovanje estetskih teles v zadnjih stotih letih, postalo najpomembnejši projekt tako
moških kot žensk. »Telo je postalo neposredno merilo človekove biti, vitkost je temeljni kriterij
ženske lepote, atleticizem končna oznaka moškosti, fizična moč pa nujna komoponenta
politične avtoritete. IZGLEDATI DOBRO, POMENI BITI DOBER« (prim. Turner 1996;
Seymour 1998, v Starc, 2003).
V skladu s spremembami dojemanja človeškega telesa v povezavi z estetiko in časom, v
katerem se je to dogajalo, so se tudi prehranske motnje pojavljale kot odraz družbe in časa, v
katerem so živeli.
Bulimija je tako poznana že od časa Rimljanov, medtem, ko je anoreksija bolj novodobna
bolezen. Lahko bi rekli, da se je o njej začelo govoriti šele zadnjih 30 let in še to, se je večinoma
dogajalo v dobro stoječih družinah, kjer je deklicam predvsem primanjkovalo potrditve in
ljubezni od staršev ter so se zato zatekale k dietam misleč, da bodo dobile svojo potrditev v
družbi če bodo shirane do kosti, kot je bilo to moderno (Rožman, 1998).
Dandanes se vedno bolj poudarja telo, ki je v formi, ki je vitko in vendar skladno mišičasto ter
čvrsto in kar sije od zdravja. Tako lahko pričakujemo, da se mladi gnetejo v fitnesih in jedo
zdravo, ter sledijo lepotnim idealom, ki so sedaj bolj kot kdajkoli, dostopni vsako minuto dneva.
Zdravo življenje je promovirano do onemoglosti in iz vseh strani nam prodajajo izdelke, ki nam
bodo olajšali življenje v tem nemogočem hitrem tempu, kjer nimamo časa pripraviti niti kosila.
Ob enem pa je nezaslišano, da obrok ne bi vseboval vseh potrebnih elementov in vitaminov ter
točno število kalorij, ki so primerne za enega od sedmih obrokov v dnevu. Če pa pomislimo,
kako lahko zdrav človek sploh shaja z vsemi temi zahtevami ugotovimo, da je to brez nekega
motenega in obsedenega vedenja skoraj nemogoče.
Kljub temu nas družba in njeni ideali, vsakodnevno prepričujejo, da je to za nas in nase bližnje
nujno potrebno in najbolj zdravo. Rožman (2015) pravi, da je ortoreksija kot motnja v medicini
še nepriznana. Razlogov za to je več in seveda najbolj očitni so povezani prav s politiko in
zaslužkom prehrambne industrije, ki bi morebitno uradno priznanje bolezni, ki jo prav ta
posredno spodbuja, bistveno zmanjšalo zaslužek na račun zdrave prehrane. Ta je namreč vse
prej kot zanemarljiv (Rožman, v Lamovšek 2015).
V današnjem svetu - govorimo predvsem o zahodni družbi - na videz, človek nima večjih resnih
težav in je v resnici edina skrb vzbujajoča tema zdravje. Tako so se okoli tega zgradili
prehrambni lobiji, ki jim je v interesu iz tega potegniti čim več in posledično ljudje slepo sledijo
idealom. To dopušča prosto pot razvoju in širjenju bolezni kot je ortoreksija, ne da bi bili
simptomi dovolj očitni v vsej tej zmedi informacij, ki nas preplavljajo iz dneva v dan (Rožman
v Lamovšek, 2015)
17
3.1 Ortoreksija
Pri ortoreksiji gre za pretirano obsedenost z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja, ki
jo je prvič opisal Bratman l. 1990 (Haman, Barker-Ruchti, Patriksson in Lindgren, 2015). Za to
motnjo je značilno, da bolniki porabijo več ur na dan za preštevanje kalorij, načrtovanje
jedilnikov, treningov. Nasploh se jim življenje vrti le okoli tega, da bi živeli čim bolj zdravo.
Strogo ločijo med dovoljenimi in nedovoljenimi živili, prav tako pa avtorji poročajo, da je
vadbena komponenta v nekaterih primerih bolj izrazita kot prehranjevalna.
Prvi znanstveni članki, ki omenjajo ortoreksijo se pojavijo l. 2004 (Donini, Marsili, Graziani,
Imbriale, & Cannella, 2004). V letih, ki so sledila je tudi znanstvena srenja vedno več zanimanja
posvečala tej novi obliki motenj hranjenja, tako sta za primerjavo l. 2004 bila objavljena zgolj
2 znanstvena članka na to tematiko, l. 2015 8, v letošnjem letu pa je že 12 objav na to tematiko
(vir Pubmed). Nekateri pregledni članki navajajo, da je povprečna prevalenca ortoreksije v
splošni populaciji okrog 6.9%, medtem, ko je v visoko rizičnih skupinah precej višja in sicer
med 35 in 58% (Varga, Dukay-Szabo, Tury, & van Furth, 2013). Isti avtorji opozarjajo, da so
sedanje klinične smernice in diagnostični kriterij slabo opredeljeni, in da so tudi orodja za
spoznavanje te motnje posledično slaba.
Začne se pogosto kot nedolžna dieta, ki se počasi spreminja v vedno bolj obsedeno vedenje v
zvezi s hrano in gibanjem. Bolniki pogosto označujejo določena živila za strupena in zavračajo
hrano, ki so jo nekoč oboževali (Rožman v Lamovšek, 2015). V prvi fazi bolezni, ko se
posameznik počuti dobro in se mu zdravje in počutje dejansko izboljšata (v primeru, da je pred
tem trpel zaradi prevelike telesne teže), se mu zaradi povečane kontrole nad življenjem in
doseganjem majhnih ciljev, seveda tudi samozavest močno dvigne. V tem obdobju se
posameznik počuti blaženo in potreb po spremembi vedenja seveda ni. Sanja Rožman to
pojasnjuje s sproščanjem endorfinov, ki jih sprožajo vsa odvisna vedenja. Ker pa se telo na isto
mero sproščanja endorfinov navadi, poseže po še skrajnejših omejitvah vnašanja hrane v telo,
ki naj bi bila temu škodljiva. Pogosto pride tudi do povečanja pogostosti ali intenzivnosti telesne
vadbe (Rožman v Lamovšek, 2015).
Posameznik, ki trpi za to motnjo nima istega odnosa do hrane kot nekdo, ki je zdrav. Hrana
takšnemu človeku postane sovražnik in strup, ki pa ga mora vnesti v telo, vendar v zelo omejeni
obliki. Tako lahko konča v skrajnih primerih pri vnašanju le ene vrste hrane v telo (Rožman v
Lamovšek, 2015). Zanimiva razlika med ortoreksijo in ostalimi prehranskimi motnjami je prav
ta, da če bolniki pri anoreksiji, bulimiji ter kompulzivnem prenajedanju svoje vedenje skrivajo
in se ga sramujejo, je tukaj ravno obratno, saj celotna družba zelo promovira in podpira zdravo
življenje in zdravo prehranjevanje, bolniki pa se v tej fazi še ne zavedajo, da je njihovo vedenje
v resnici vse prej kot zdravo. Tako, se pogosto zgodi, da posiljujejo s svojimi prepričanji vse
okoli sebe z namemnom, da bi bili vsi tako »zdravi« kot oni sami (Rožman, v Lamovšek, 2015).
18
Posledice, ki jih povzroči ortoreksija niso zanemarljive. S takim vedenjem in pretiranim
omejevanjem hrane lahko pride do pomanjkanja hranil, motenj v delovanju hormonov,
osteoporoze, izostankov mesečnih krvavitev in bolj ali manj do poškodb vseh organov. Še večje
in dolgotrajnejše posledice pa se kažejo predvsem v smislu psiholoških motenj, ki jih je veliko
težje odpraviti. Samozavest se, kljub povečanju v prvi fazi odvisnosti, možno zmanjša. Pogosto
pride do depresivnih znakov. Pride do občutkov, da življenje polzi mimo njih, paničnih
napadov, tesnobe, občutkov krivde in nemoči, vse to pa spremljajo še težave v medosebnih
odnosih. (Sernec v Lamovšek, 2015).
Značilnosti, skupne bolnikom z ortoreksijo:
Predvsem ženske v zgodnji in srednji odraslosti,
nizka samopodoba in samospoštovanje, potreba po nadzoru,
perfekcionizem, pretirana storilnost, rigidnost in veliko potreba po pohvalah iz okolice
(prim. Srnec, 2010, v Petrovčič 2013).
3.2 Bigoreksija
Je značilna obsedenost s potrebo po mišičastem telesu in v nasprotju z ostalimi vrstami
prehranskih motenj, se tu posameznik kljub izmaličenemu in pretirano mišičastem telesu
doživlja kot preveč vitkega. Motnjo pogosto spremlja še jemanje nezdravih poživil, ki še
dodatno spodbujajo razvoj depresije in impotence.
Za bolnike je značilno:
Za to motnjo zbolevajo predvsem moški v obdobju mladostništva in zgodnje
odraslosti,
nizka samopodoba in samospoštovanje (Sernec 2010, v Petrovčič 2013).
19
4 Športna aktivnost in motnje hranjenja
Športna rekreacija je nevarna takrat, ko se bolnik pretirano in obsesivno ukvarja s športno
vadbo. Kljub utrujenosti in očitnim telesnim znakom, ki nakazujejo na potrebo telesa po
počitku, posameznik ne izpusti niti enega treninga in povzroči pešanje telesa (Stibilj 1999, v
Petrovčič, 2013). Spremembe zavrača in izgublja kakršenkoli stik z logiko in stvarnostjo. Tako
vedenje ima psihične in socialne posledice. Oseba je vedno bolj razdražljiva, zadirčna,
prepirljiva, občutljiva, reagira hitro in pogosto z jezo, z jokom ter z umikom. Pogosto se
socialno izolira in zanika kakršnokoli potrebo po pomoči (Tomori 1995, v Petrovčič, 2013). O
svojem zdravju laže svojim bližnjim in celo zdravniku, saj se želi izogniti prepovedi po
prenehanju s telesno aktivnostjo. Če zgoraj opisana oseba zaradi kakršnegakoli razloga izpusti
trening ali pa mora za več časa prenehati s telesno vadbo, doživlja preganjavico in občutke
krivde. Pojav obsedenosti s telesno vadbo lahko pripelje do motenj hranjenja, lahko pa je pojav
ravno obraten (Žakelj, 2003, v Petrovčič, 2013). Pri ortoreksiji sta namreč oba pojava tesno
povezana in se velikokrat prepletata. Pri tej prehranski motnji je ravno ta del zelo drugačen od
drugih, saj so meje med zdravim in obsesivnim, še posebej navzven, velikokrat zelo zabrisane.
Posamezniki, ki se s to vrsto motnje spogledujejo, bi si morali zastaviti naslednja vprašanja:
» Kaj občutim med telesno vadbo?«
» Kaj je namen telesne vadbe oz. zakaj hodim v fitnes?«
» Kakšno mesto v mojem življenju zaseda fitnes?«
» Ali zaradi fitnesa trpijo moje ostale obveznosti?«
» Ali se počutim krivo, razdraženo, zaskrbljeno če je minil dan brz fitnesa?«
(Petrovčič, 2013)
20
5 Inštrumenti, s pomočjo katerih se določa prisotnost ortoreksije
nervoze
5.1 Vprašalnik ORTO – 15 in njegov nastanek
Donini, Marsili, Graziani, Imbriale in Cannella (2005), so izvedli raziskavo tako, da so najprej
preverili prisotnost ortoreksije z vprašalnikom o prehranskih navadah v povezavi z
osebnostnimi značilnostmi. Od 404–ih anketirancev jih je 28 bolehalo za ON (prisotna pri
6,9%). Cilj raziskave je bil potrditi vprašalnik, ki bi diagnosticiral ortoreksijo nervozo in ki bi
bil enostaven za beležiti.
Raziskavo so izvedli na Inštitutu za nutricionistiko (Istituto di Scienze dell'Alimentazione) na
univerzi »La Sapienza« v Rimu. Vodil jo je profesor Carlo Cannella med februarjem in
avgustom leta 2001. Udeležence so izbrali naključno. Sodelovalo je 525 ljudi. Ker je bil izbor
testirancev naključen, so bili med udeleženci ljudje z najrazličnejšimi poklici. Anketiranci
mlajši od 16 let so bili iz raziskave izključeni, saj naj bi bili premalo avtonomni in naj ne bi
imeli veliko besede pri tem, kaj konzumirajo.
Udeležence so razdelili v dve skupini; prva skupina s 404-imi posamezniki je preverjala
strukturo vprašalnika (ORTO-15), druga skupina s 121 posamezniki pa je preverjala veljavnost
testa ORTO-15.
Določili so štiri skupine udeležencev na podlagi njihovih prehranjevalnih navad in osebnostnih
značilnosti. Ker je ON prehranska, vedenjska in osebnostna motnja, so jo diagnosticirali s
pomočjo tako prehranjevalnih navad kot osebnostnih značilnosti pri čemer so uporabili test
Minnesota Multiphasic Personality Inventory (MMPI). Osredotočili so se na odločitve, ki jih
je naredil udeleženec glede hrane, ki jo imajo za »zdravo« (sveža, bio, polnozrnata …) in
»nezdravo« (v pločevinkah, zmrznjena …). Razvili so točkovni sistem za vsako prehrambno
skupino (kosmiči, mleko, meso, ribe, zelenjava, sadje, hitra prehrana, prigrizki, sladkarije in
piškoti, pijače). Če se je posameznik odločil za »zdravo« hrano, je dobil 0 točk, če pa se je
odločil za »nezdravo«, so mu dodelili 1 točko. Končni rezultat je bila vsota vseh dodeljenih
točk. Vsi tisti, ki so dosegli rezultat <0.57, so bili klasificirani kot »obsedeni z zdravjem«. Na
ta način so ustanovili 4 skupine:
1. Normalne prehranjevalne navade in MMPI.
2. Normalne prehranjevalne navade in patološki MMPI.
3. »Zdrave« prehranjevalne navade in normalen MMPI.
4. Ortoreksija, pri čemer so »zdrave« prehranjevalne navade povezane s patološkim
MMPI.
21
Sestavili so ORTO-15 vprašalnik, ki je orodje za diagnosticiranje ortoreksije in je sestavljen iz
15-ih vprašanj z več možnimi odgovori. Sestavili so ga s pomočjo že obstoječega modela, ki ga
je uporabljal Bratman na populaciji v ZDA. Pred končnim vprašalnikom so pregledali in
testirali še mnogo drugih. Odgovori, ki so nakazovali na ortoreksijo, so bili ocenjeni z 1, tisti
bolj »zdravi« pa s 4. Vsota odgovorov je bil rezultat končnega testa. Zgornjo mejo so določili
s pomočjo rezultatov prve skupine s 404-imi udeleženci.
Potrdili so torej ORTO-15 test na podlagi 121-ih testirancev in z njihovimi rezultati o diagnozi
ortoreksije. Predvideno kapaciteto diagnosticiranja ortoreksije so izmerili s pomočjo
učinkovitosti, razumevanja, natančnosti in pozitivne ter negativne predvidene vrednosti.
Da bi določili razlike med skupinami, so uporabili T test in ANOVA test. Statistična
pomembnost se je začela pri p<0,05. Da bi določili optimalno mejo, so uporabili ROC krivuljo
(prejemnik-delovanje-lastnosti) in računalniško obdelali podatke. Ocenjen je bil le del pod
ROC krivuljo. Določanje ROC krivulje je kritičnega pomena za opredelitev učinkovitosti
nekega diagnostičnega orodja (v tem primeru ORTO 15 vprašalnika). Krivulja predstavlja
razmerje med dejansko pozitivnimi rezultati (občutljivost; npr. test določi, da ima oseba
ortoreksijo in jo ta v resnici ima) v odvisnosti od lažno pozitivnih rezultatov (specifičnost; test
pokaže, da ima oseba ortoreksijo, čeprav je v resnici zdrava). Površina pod ROC krivuljo (t.i.
AUC – area under the curve) je merilo, kako dobro lahko z nekim diagnostičnim orodjem
ločujemo med zdravimi in bolnimi.
Analiza je pokazala statistično razliko v ORTO-15 testu pri rezultatih obeh skupin (F=11.9,
p=0.000). Opazili so, da je bil rezultat ORTO-15 precej nižji pri skupini z »zdravimi«
prehranjevalnimi navadami (39.3±4 proti 42.3±4; t=5.9, p=0.000), med tem ko so razlike
manjše in skoraj zanemarljive pri MMPI (patološko 41.1±5, ne-patološko 41.7±4; t=1.1,
p=0.3). Testirali so tudi tri različne meje za ORTO-15 test: <35, <40, <45, pri čemer bi rezultati
točk pod to mejo pomenili, da oseba trpi za ortoreksijo.
Prvi, ki je govoril o ortoreksiji, je bil dr. Steven Bratman, avtor knjige Health-Food Junikes
(odvisniki od zdrave hrane). Želja po zdravi hrani ni nobena motnja, vendar pa obsesija s to
hrano in izguba prehranskega ravnotežja lahko vodita do ortoreksije. Bolniki veliko časa
razmišljajo o hrani, pogosto naklonijo ure in ure samo načrtovanju njihovih obrokov, nakupov,
itn. Počutijo se boljši od ostalih ljudi, ki niso toliko »ozaveščeni« o lastni prehrani (Donini idr.,
2005).
5.2 Bratmanov test
Kot že rečeno je bil prvi, ki je govoril o ortoreksiji dr. Steven Bratman, avtor knjige Health-
Food Junikes (odvisniki od zdrave hrane) (Bratman, 2000). Želja po zdravi hrani ni nobena
motnja, vendar pa obsesija s to hrano in izguba prehranskega ravnotežja lahko vodita do
ortoreksije. Bolniki veliko časa razmišljajo o hrani, pogosto naklonijo ure in ure samo
načrtovanju njihovih obrokov, nakupov, itn. Počutijo (Bratman, 2000) se boljši od ostalih ljudi,
ki niso toliko »ozaveščeni« o lastni prehrani.
22
Steven Bratman je bil prvi, ki je opazil to obliko vedenja v zvezi s prehrano in jo je poimenoval
ortoreksija nervoza. Vprašalnik, ki je najbolj poznan med vsemi, ki so namenjeni
prepoznavanju simptomov ortoreksije je izdelal leta 1997 in se imenuje Bratmanov test
(Bratman orthorexic test). Sestavljen je iz desetih vprašanj. Kriterij za diagnozo je število
pritrdilnih odgovorov na zastavljena vprašanja. V primeru, da je število takih odgovor višje od
4 pomeni, da posameznik kaže ortoreksivne motnje.
Vprašanja, ki sestavljajo BOT (Bratmanov test ortoreksije):
Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot tri ure na dan?«
»Ali načrtujete obroke za več dni vnaprej?«
Ali vam je prehrambna vrednost obroka važnejša od uživanja v hrani?«
Ali se vam je ob ukvarjanju s kvaliteto prehrane znižala kvaliteta življenja?«
Ali postajate čedalje strožji v izboru kvalitete hrane, ki jo uživate?«
Se počutite bolj samozavestni, ko jeste zdravo hrano?«
Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani, v kateri ste nekoč uživali?«
Ali se zaradi vašega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe?«
Ali se počutite krive, če jeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja?«
Ali vas uživanje zdrave hrane pomirja in omogoča kontrolo nad sabo?«
23
6 Cilji
Ugotoviti povezanost pogostosti obiskovanja fitnesov s pogostostjo simptomov
ortoreksije.
Ugotoviti stopnjo ozaveščenosti obiskovalcev fitnesa glede ortoreksije.
Ugotoviti razliko med spoloma v pogostosti znakov, ki so povezani z ortoreksijo.
Ugotoviti kakšen režim prehrane je najbolj pogost za fitneserje.
Ugotoviti značilnosti tipa vadbe glede na pogostost obiskov fitnesa.
24
7 Hipoteze
H1: Obstaja statistično pomembna povezava med pogostostjo obiskovanja fitnesa in
ortoreksijo.
H2: Delež fitnes trenerjev, ki znajo opredeliti ortoreksijo kot prehransko motnjo, je manjši od
tistih, ki te motnje ne poznajo
H3: Ortoreksija je bolj pogosta pri ženskah kot pri moških.
25
8 Metode dela
8.1 Preizkušanci
V vzorec smo zajeli 126 obiskovalcev fitnesa in 20 fitnes trenerjev. Od tega je bilo 74 moških
in 52 žensk. Vse vprašalnike smo razdelili po štirih fitnes centrih v Sežani, tako, da lahko
sklepamo, da velika večina anketirancev prihaja iz te regije. Povprečna starost vseh
anketirancev je znašala 30,35 ± 10,47 let. Preizkušance smo razdelili glede na pogostost
obiskovanja fitnesa glede na spol in glede na to ali so spadali v skupino obiskovalcev ali
trenerjev fitnesa. Povprečen ITM ( indeks telesne mase) žensk je znašal 23,69 ± 7,35, moških
pa 25,93 ± 3,69.
8.2 Pripomočki
Za zbiranje podatkov smo naredila vprašalnik, po zgledu vprašalnika ORTO-15, ki je večkrat
uporabljeno orodje za diagnosticiranje ortoreksije nervoze. Poleg petnajstih vprašanj, ki jih
zajema ta test, nas je zanimala še starost, telesna masa, višina, pogostost obiskovanja fitnesa,
uporaba prehranskih dodatkov, poznavanje ON ter ali je testiranec trener ali le obiskovalec
fitnesa.
8.3 ORTO - 15 test
Vprašalnik je pogosto orodje za diagnosticiranje ON. Nastal je leta 2001 v Rimu, na Inštitutu
za nutricionistiko (Istituto di Scienze dell'Alimentazione) na univerzi »La Sapienza«. Pod
vodstvom profesorja Carla Cannella. Zajema 15 vprašanj v zvezi z ortoreksijo, katerih odgovori
so različno ovrednoteni. Možnosti odgovorov so » vedno, pogosto, včasih ali nikoli«. Za
različna vprašanja so odgovori različno ovrednoteni: od 1 – 4 točke. Mejna vrednost tega testa
je 40, kar pomeni da v primeru, če je skupni seštevek vseh točk nižji od 40 pomeni, da
preizkušanec najverjetneje kaže simptome ortoreksije. Nad to mejo naj bi bilo prehranjevanje
in vedenje v zvezi s tem »normalno«. V raziskavi smo uporabili ta kriterij, da smo opredelili
posameznike/posameznice z ali brez ortoreksije.
26
8.4 Postopek
Vprašalnike smo odnesli v 4 fitnese v Sežani, posebej smo prosili, če anketo rešijo trenerji
fitnesa, saj je teh neprimerljivo manj kot obiskovalcev fitnesa. V vseh štirih fitnesih so ugodili
moji prošnji, da posredujejo vprašalnike čim več obiskovalcem fitnesa. Fitnesi v katerih sem
pridobila podatke so: Fitnes Daneu Sežana, Fitnes planet, FIL – Sport ter Gibalna (r)evolucija.
Po dveh tednih smo dobili rešene vprašalnike in začeli z obdelavo podatkov. Najprej mo ročno
vnesli vse podatke v Excel, kjer smo jih tudi dodatno obdelali, njihovo statistično pomembnost
pa smo preverila v programu SPSS. Dobljene podatke smo primerjali med skupinami, ki
obiskujejo fitnes različno pogosto (1-3 krat, 3-4 krat, več kot 4 krat na teden), med spoloma ter
med trenerji fitnesa. Rezultate smo nato primerjali med seboj s pomočjo grafikonov in tabel, ki
smo jih najprej naredili v Excelu ter jih nato prenesli v Word.
27
9 Rezultati
Tabela 1: Osnovne značilnosti obravnavanega vzorca
Ženske (N=52) Moški (N=74)
Telesna masa 66,88 ± 20,20 87,06 ± 14,53
Telesna višina 168,06 ± 4,88 183,24 ± 6,6
ITM 23,72 ± 7,35 25,86 ±3,69
Starost 31,15 ± 11,98 29,78 ± 9,32
Vzorec je zajemal 52 žensk in 74 moških (N=126). Povprečen ITM žensk je znašal 23,72± 7,35,
moških pa 25,86±3,69. Povprečna starost žensk je 31,15 ± 11,98 let, povprečna starost moških
pa je 29,78 ± 9,32. Med vsemi zajetimi v vzorec je 89,7% takih,, ki kaže ortoreksivne motnje
na podlagi rezultatov ORTO-15 vprašalnika.
9.1 Pogostost ortoreksije primerjano glede na spol med obiskovalci fitnesa
Grafikon 1: Pogostost ortoreksije med spoloma.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
moški ženske
Pogostost ortoreksije med spoloma
normalno prehranjevanje simptomi ortoreksije
28
Na grafu lahko vidimo, da so razlike med spoloma v pogostosti ortoreksije opazne. Pri moških
(N=74), je delež tistih, ki kažejo simptome ortoreksije večji od tistih, za katere velja, da se
prehranjujejo normalno. Namreč, kar 93,24% je tistih, ki po testu ORTO – 15 kažejo motnje
hranjenja. Pri ženskah (52) je delež tistih, ki kažejo simptome ortoreksije 84.6%, kar je slabih
10% manj kot pri moških. Za izračun statistične pomembnosti smo opravili hi – kvadrat test.
Izkazalo se je, da med spoloma ni statistično pomembnih razlik v pojavnosti znakov ortoreksije.
9.2 Pogostost ortoreksije glede na pogostost obiskovanja fitnesa
Grafikon 2: Primerjava pogostosti ortoreksije, glede na frekvenco obiskov fitnesa.
Pri pogostosti obiskov fitnesa smo primerjali med seboj tri različne skupine in namreč, skupino
obiskovalcev fitnesa, ki imajo treninge 1-3 krat na teden (N=48), 3-4 (N=34) in več kot 4 krat
na teden (N=44). Izkazalo se je, da pri vseh treh skupinah prevladuje delež tistih, ki kažejo
simptome ortoreksije. Razlike med skupinami so opazne le pri skupini, ki trenira več kot 4 krat
na teden saj je delež ortoreksikov kar za 10% višji kot pri ostalih dveh skupinah. Iz grafikona 2
je razviden trend, da pojavnost znakov ortoreksije narašča s pogostostjo fitnesa. V prvi skupini,
kjer obiskovalci fitnesa trenirajo ena do trikrat tedensko se pokaže, da jih kar 85,41% trpi za
motnjami ortoreksije. Pri drugi skupini, katere obiski se gibajo med 3-4 tedensko je delež tistih,
ki po ORTO – 15 testu kažejo motnje ortoreksije 89,7%. Največ ljudi trpi za motnjami
ortoreksije v skupini, za katero so značilni obiski fitnesa več kot 4 krat na teden in namreč kar
s 95,5%.
Postavljeno hipotezo, ki se glasi, da obstaja statistično pomembna povezava med pogostostjo
obiskovanja fitnesa in ortoreksijo moramo zavrniti (p=0,272), saj je bil hi kvadrat test statistično
neznačilen.
0
20
40
60
80
100
120
1-3x 2-4x več kot 4x
Primerjava pogostosti ortoreksije, glede na frekvenco obiskov fitnesa
(število obiskov na teden)
normalno prehranjevanje simptomi ortoreksije
29
9.3 Ozaveščenost o ON med fitnes trenerji
Med anketirance smo zajeli 20 trenerjev fitnesa, da bi ugotovili kakšna je ozaveščenost o
ortoreksiji med strokovnimi delavci na področju fitnesa. Na vprašanje ali vedo kaj je
ortoreksija, jih je kar 16 (80%) odgovorilo z »DA« (t(19)=3.354, p=0,003). Tisti, ki so
odgovorili z »NE« niso na vprašanje, ki je od njih zahtevalo, da v nekaj stavkih opredelijo
ortoreksijo sploh odgovarjali. Med ostalimi 16-imi trenerji se je izkazalo, da v večini približno
vedo, kaj naj bi bilo značilno za to motnjo. Nekateri pa so bistvo popolnoma zgrešilo.
Na vprašanje: »Prosim napišite na črto nekaj stavkov, ki po vašem mnenju opisujejo
ortoreksijo« so fitnes trenerji odgovarjali:
1. »Ortoreksija je prehranska motnja, ki vpliva na življenje posameznika tako, da ne more
več jest hrane, ki bi si jo želel. Ves čas preračunava kalorije«.
2. »Je podobno kot anoreksija, vendar je bolj zdrava oblika in ni smrtno nevarna«.
3. Preračunavanje kalorij, obsedenost z jedilniki, strah pred hrano, razmišljanje o hrani ves
čas, nizka samozavest, pogosto se rekreirajo«.
4. »Je nevarna motnja psihološkega značaja, za katero je značilna pretirana obsedenost z
zdravo prehrano«.
5. »Je motnja prehranjevanja, ko je nekdo preveč obseden z zdravo prehrano«.
6. »Podobno kot anoreksija«.
7. »Obsedenost z zdravim načinom življenja in hujšanjem«.
8. »Ves čas se tehtajo, seštevajo kalorije, jedo samo vegeterijansko hrano, ne konzumirajo
nezdravim stvari, za njih je skoraj vse nezdravo (meso, alkohol, sladkarije, bela
moka…)«.
9. »Ortoreksija je značilnost, da ne jedo ničesar razen jabolk«.
10. »Vegani«.
11. »Tisti, ki iz jedilnika izključujejo vedno več stvari do te mere, ko se lahko prehranjujejo
samo še z eno vrsto hrane«.
12. »Obsedenost z zdravo prehrano«.
13. »Obsedenost z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja«.
14. »Obsedenost z povečevanjem mišične mase in zgubljanjem maščobnega tkiva«.
15. »Življenje se vrti le okoli tega, kaj bo ortoreksik pojedel, kakšna bo kalorična vrednost,
kvaliteta hrane, ne jedo izdelkov iz bele moke, ne uživajo alkohola, veliko časa prežijo
ob načrtovanju jedilnika«.
16. »Tisti, ki so obsedeni s svojim telesom«.
30
Glede na poznane dejavnike in simptome, ki opredeljujejo ortoreksijo ter dosedanje raziskave
in napisano o tej bolezni, se je le 10 izmed 20-ih anketiranih trenerjev fitnesa približalo
splošnemu opisu te bolezni. Nekateri odgovori se namreč izkažejo kot le delno pravilni.
Prvi odgovor sicer delno drži, vendar je opis veliko preskromen in je odrekanje užitku le eden
od značilnosti te bolezni, ki je vse prej kot najbolj izstopajoča in pomembna.
Drugi odgovor tako kot prvi le delno drži, saj je res da imata ortoreksija in anoreksija nekaj
skupnih značilnosti, vendar pa ne velja trditev, da prva ni smrtno nevarna, saj so lahko posledice
v nekaterih primerih usodne. Tudi sicer je opis te motnje preskromen.
Prav tako je napačen šesti odgovor, saj sta anoreksija in ortoreksija dve različni motnji v
prehranjevanju z le nekaj skupnimi značilnostmi. Opis je tudi tu preskomen.
Sedmi odgovor je le delno pravilen. Za ortoreksike ni značilna obsedenost z lastnim izgledom,
saj se je v vseh dosedanjih študijah pokazalo, da se med pojavom ON in zadovoljstom s svojim
telesom ne pojavljajo korelacije.
Deveti odgovor je napačen. Res je, da so primeri, ko gredo razsežnosti te bolezni do te mere,
da na koncu posameznik uživa le eno vrsto hrane, vendar je to lahko tudi katera druga vrsta
hrane kot jabolka in je tak opis veliko preskromen.
Deseti odgovor je prav tako kot deveti lahko pravilen le v kakšnem primeru, saj se je že zgodilo,
da je nekdo, ki kaže motnje ortoreksije svojo obsesijo in strah omejil le na vegansko hrano,
vendar je tak opis te motnje preskromen. V nekaterih dosedanjih študijah omenjajo veganstvo,
kot izjemo pri rezultatih, saj to vedenje ni patološko, je pa že dejstvo, da se nekdo odloči za
veganstvo razlog, da mora zaradi narave te vrste prehrane veliko živil izločati iz svojega
jedilnika, kar ne smemo zamenjati z obsedenim izločanjem »nevarne ali strupene« hrane iz
jedilnika. Razlogi, da se nekdo odloči za vegansko hrano so drugačni in bolj zavedni od tistih,
ki pripeljejo do tega, da je nekdo ortoreksik. Veganov vsekakor ne nujno spremljajo občutki
krivde, utesnjenosti, večvrednosti in ali manjvrednosti, depresija, o hrani ne razmišljajo tako
pogosto itn. Zgoraj omenjene lastnosti so značilne za ON in vsaj nekaj od njih je nujno prisotnih
za diagnostiko te bolezni/motnje. Potemtakem veganstva in ON ne smemo enačiti ali
zamenjevati.
Štirinajsti odgovor opisuje drugo vrsto prehranske motnje in namreč bigoreksijo.
Šestnajsti odgovor je napačen, saj je ravno pri tej motnji za razliko od ostalih (anoreksija,
bulimija, kompulzivno prenajedanje), izgled tisti, ki ne igra vloge pri obsesivnem vedenju.
31
9.4 Prisotnost ortoreksije med fitnes trenerji:
Grafikon 3: Delež ortoreksije med fitnes trenerji.
Od 20 anketiranih fitnes trenerjev je 19 takih, ki po točkovanju vprašalnika ORTO – 15 in pri
kriteriju mejne vrednosti 40, kažejo simptome ortoreksije. Delež tistih, ki se prehranjujejo
normalno je le 5%. Potrebno je poudariti, da je vzorec premajhen, da bi ga lahko posplošili na
celotno populacijo.
9.5 Uporaba prehranskih dodatkov med obiskovalci fitnesa:
Izmed 126-ih obiskovalcev fitnesa jih 50 (39,68%) uporablja prehranske dodatke (PD) in 76
(60,32%), se PD ne poslužuje. Med tistimi, pri katerih se kaže prisotnost ortoreksije je 17
(41,46%) takih, ki prehranske dodatke uporabljaJO in 24 (58,53%), tistih, ki se jih ne
poslužujejo. Med tistimi, ki se prehranjujejo normalno znaša delež posluževalcev PD 37%.
Delež tistih, ki se jih ne poslužujejo je večji in sicer 63%.
Delež ortoreksije med fitnes trenerji
Simptomi ortoreksije Normalno prehranjevanje
32
10 Razprava
H1: Ortoreksija je bolj pogosta pri ženskah kot pri moških.
Hipotezo 1. zavračam, saj se je izkazalo, da je med obiskovalci fitnesa večji delež moških, ki
so po rezultatih vprašalnika ORTO-15 kazali simptome ortoreksije. Razlike med spoloma so se
izkazale za statistično nepomembne.
Kljub temu ,da so v preteklosti prehranske motnje omenjali večinoma v povezavi z dekleti,
Hepworth K. (2010), omenja nove ugotovitve glede porasta prehranskih motenj med moškimi.
Zanje je značilna ortoreksija, prav tako pa tudi bigoreksija, kompulzivno prenajedanje in
diabulimija (Hepworth K., 2010). Vse naštete motnje sicer spadajo med mlajše oblike
prehranskih motenj, vendar so velikokrat prisotne prav med športniki.
Segura-Garcia idr. (2012), poročajo, da je prisotnost ortoreksije med športniki precej visoka,
(28%). Ugotovili so tudi, da so neodvisni napovedniki ortoreksije pri športnikih izvajanje diet
v preteklosti, starost in nivo tekmovanja (Segura-García idr., 2012). Povprečna starost našega
vzorca je 30,35 ± 10,47 let.
Tako kot pri športnikih, sklepam, da se tudi pri obiskovalcih fitnesa pojavljajo razlike glede na
to ali se s fitnesom ukvarjajo tekmovalno ali rekreativno. Goran Simič, svetovni podprvak v
fitnesu svoj režim prehrane opisuje: “Med tednom imam točno določeno prehrano, v nedeljo
pa si včasih lahko privoščim tudi pico. Jedilnik mi sestavi trener. Pozimi so na njem piščanec,
riž, rdeče meso, kosmiči in podobno. Pijača je večinoma voda. Poleti, ko se pripravljam na
tekmo, pa je hrana vsak dan enaka: šestkrat na dan tri mesece jem osliča. Nič drugega, niti
žvečilke, saj ta vsebuje sladkor. To te sicer oslabi, vendar je edina učinkovita pot do uspeha.
Ob tem delam vsak dan še aerobne vaje. Morda je iz povedanega dovolj razvidno, za kakšna
odrekanja gre.”(Simič, v Vuga, 2010). Eden glavnih smotrov fitnesa je torej prehrana in brez
odrekanja določenim živilom in strogega držanja diet ni mogoče sploh sodelovati na takih
tekmovanjih. V večini študij, ki niso bile izvedene na tako specifični populaciji, kot je ta, so po
večini razlike med spoloma zanemarljive. O tem poročajo Hyrnik idr (2016), Brytek-Matera
idr. (2016), Sanlier idr. (2016) ter Varga idr. (2014).
O statistično pomembnih razlikah med spoloma poročajo Arusoğlu, Kabakçi, Köksal in Merdol
(2008). V raziskavi je sodelovalo 994 udeležencev, med 19-im in 66-im letom starosti. Izvedli
so jo s pomočjo turške različice ORTO-11 vpašalnika in EAT-40 testom. Pri ženskah se je
pokazala večja prisotnost ortoreksije, ITM pa se je pri njih izkazal za pomemben spremljajoč
dejavnik. Pri obeh spolih je na pojav ortoreksije vplivala tudi prisotnost patoloških
prehranjevalnih odnosov ter povečanih obsesivno-kompulzivnih simptomov.
33
H2: Obstaja statistično pomembna povezava med pogostostjo obiskovanja fitnesa in
ortoreksijo
Hipotezo zavračam, saj sem s pomočjo hi – kvadrat testa ugotovila, da povezava statistično ni
pomembna (p>0.05).
Razlike med pogostostjo obiskovanja se pokažejo pri tistih, ki trenirajo manj in več kot 4 krat
na teden. Med ostalima dvema, skupinama (tistimi, ki trenirajo 1-3 in 3-4krat) so razlike v
prisotnosti ortoreksije med testiranci skoraj zanemarljive (razlika manj kot 4%). Pogostost ON
sicer narašča med skupinami skupaj z naraščanjem pogostosti obiskov fitnesa vendar so razlike
še vedno premajhne, da bi lahko vzorec posplošili na celotno populacijo fitneserjev. Potrebno
bi bilo dodatno analizirati obnašanje pogostosti ON med tistimi, ki trenirajo več kot 4 krat na
teden, tako da bi videli če pogostost narašča tudi pri obiskih, 5 krat, 6 krat in 7 krat na teden,
prav tako bi bilo potrebno videti, kako se ta obnaša pri manj kot 4 krat na teden, tako da bi
videli, če narašča razširjenost ON linearno z naraščanjem frekvence obiskov. Velja, pa dodatno
poudariti, da je prisotnost ON na vzorcu obiskovalcev fitnesa zelo pogosta (89,7%).
Brytek-Matera, Donini, Krupa, Poggiogalle in Hay (2016), so želeli ugotoviti povezave med
fitnesom in zdravjem pri ženskah z normalno težo, ki kažejo znake ortoreksije in njihov odnos
do lastnega telesa, ter univerzitetnimi študenti, ki kažejo veliko obsedenost z zdravo prehrano.
Uporabili so Poljsko prilagojeni vprašalnik ORTO-15 ter večdimenzionalni vprašalnik
zadevajoč odnose do lastnega telesa (Multidimensional Body-Self Relations Questionnaire -
the MBSRQ). Povezave med rezultati obeh testov so raziskovali med 213 študenti, ki so kazali
veliko obsesijo z uživanjem zdrave prehrane (68,55% žensk in 42,18% moških) (Brytek-Matera
idr., 2016).
Pri študentkah z ortoreksijo nervozo je multivariabilna linearna regresijska analiza pokazala
visoko zadovoljstvo s posameznimi deli telesa, nizko usmerjenost v fitnes, nizko zaskrbljenost
v zvezi s prekomerno telesno težo in nizko obsesijo z videzom ter da ti dejavniki niso vplivali
na obsedenost z zdravo prehrano. Pri moški populaciji so ugotovili, da odnos do lastnega telesa
ni vplival na obsedenost z zdravo prehrano (Brytek-Matera idr., 2016).
Iz tega bi lahko sklepali, da ON ne nujno spremlja želja po lepem telesu (splošna populacija),
vendar rezultati ORTO-15 med obiskovalci fitnesa nakazujejo na to, da je usmerjenost v fitnes
lahko velik dejavnik pri razvoju ON. Želja po lepem telesu je najverjetneje eden izmed bolj
pomembnih razlogov za obiskovanje fitnesa in potemtakem glede na visoke prisotnosti ON
med takimi posamezniki, eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na določene prehranske navade.
Če si posameznik želi oblikovati telo, tako da si poveča delež mišičevja in zmanjša delež
maščevja, je to, kakšen bo njegov jedilnik, pomemben spremljevalec tega procesa.
Najverjetneje se lahko hitro zgodi, da se posameznik začne s prehrano pretirano ukvarjati, še
posebej, če so rezultati hitro vidni (Rožman, 2015). Če se tovrstno vedenje stopnjuje lahko
pripelje do ene od, ali več prepletajočih se prehranskih motenj.
34
H3: Delež fitnes trenerjev, ki znajo opredeliti ortoreksijo kot prehransko motnjo, je
manjši od tistih, ki te motnje ne poznajo.
Hipotezo smo zavrnili. Po prvih podatkih je pozitivno odgovorilo 16/20 ( to je 80% in je to pri
p=0,003 signifikantno). Od 16 – ih odgovorov smo nato ocenili, da je polovica (10/20, 50%)
odgovorilo nepravilno, polovica pa pravilno (p=1 – razlik med deleži ni). Fitnes trenerji bi
morali biti strokovnjaki na tem področju. To pomeni, da morajo imeti širok obseg znanja v
zvezi s telesno vadbo ter prehrano. Ljudje, ki pridejo v fitnes pričakujejo, da se lahko zanesejo
in zaupajo usposobljenim strokovnim delavcem glede nasvetov pri jedilnikih in vadbi. V
primerih, da so ti neinformirani glede ON, ki je očitno med obiskovalci fitnesa precej
razširjena (naša raziskava pokaže da je med obiskovalci fitnesa 89,7% tistih, ki imajo
simptome ortoreksije), ne znajo ukrepati pravočasno in lahko stanje še poslabšajo. Omeniti je
potrebno tudi dejstvo, da so rezultati pokazali, da je med trenerji fitnesa, kar 95% takih, ki
kažejo znake ortoreksije nervoze. Tak podatek je zaskrbljujoč, saj je nekdo, ki sam trpi za
motnjami, kot je ON, neprimeren za svetovanje glede prehrane.
Eriksson, Baigi, Marklund in Lindgren (2008) sklepajo, da bi fitnes centri lahko poudarili, da
nekateri telesni ideali niso niti zdravi, niti realistični, kar bi okrepilo samopodobo obiskovalcev
in preprečilo socialno psihično anksioznost, motnje hranjenja in negativne odnose do videza.
35
11 Kritična ocena
Za raziskavo smo izbrali pogosto uporabljen vprašalnik ORTO-15, namenjen za ugotavljanje
ON, v kombinaciji s še nekaj ostalimi vprašanji glede telesnih značilnosti (višina, teža), starosti,
poznavanju ortoreksije nervoze, uporabi prehranskih dodatkov in samooceni v zvezi s
pogostostjo obiskovanja fitnesa. Vprašalnik je bil razvit v Italiji, natančneje na univerzi v Rimu
leta 2001 pod vodstvom Carla Canella. Vprašalnik smo prevedli v slovenščino iz angleščine,
kar je mogoče prva slabost, ki je vplivala na izide rezultatov, saj se lahko v prevodu teža in
pomen nekega stavka bistveno spremenita. V tem primeru pa je verjetnost toliko večja, ker je
bil vprašalnik preveden dvakrat (najprej iz italijanščine v angleščino, nato še iz angleščine v
slovenščino). Omeniti je potrebno tudi, da je slovenska populacija drugačna od italijanske, kar
je drugi dejavnik, ki lahko močno vpliva na rezultate tega testa.
Kultura prehranjevanja je v Italiji bistveno drugačna od tiste, ki jo imamo v Sloveniji.
Italijanska kuhinja velja v svetu za eno najbolj poznanih, priznanih in kvalitetnih.
Šolski sistem obeh držav je ravno tako bistveno drugačen. Med drugim je v Sloveniji še vedno
poskrbljeno za zdravo in uravnoteženo prehrano šolskih in predšolskih otrok, ravno tako so te
vsebine del vzgojno izobraževalnih načrtov (Zakon o šolski prehrani). V Italiji zakon o šolstvu
ne določa, da mora biti v šolah poskrbljeno za prehrano. Dunn, Whitney in Starosta (2016)
poročajo, da je delež ON na populaciji v ZDA manjši kot 1%. Ministrstvo za šolstvo v ZDA ne
določa, da mora biti za prehrano poskrbljeno v vseh šolah. Poklar Vatovec (2008) pravi: »
Program »Child Nutrition – CNP«, ki vključuje program šolskih kosil »National School Lunch
Program – NSLP«, je osnovni inštrument državne politike, s katerim država ureja in preverja
zdravstveno stanje otrok v povezavi s prehrano v državi. Vodi ga oddelek za prehrano »Food
and Nutrient Service – FNS«, izvajajo pa ga državne agencije »State agencies – SA« po vsej
državi« (Poklar Vatovec, 2008, str 34). Obstaja tudi »School breakfast program -SBP«, ki ima
nekoliko krajšo zgodovino kot ostali. V te programe se sicer vse več šol vključuje, vendar so
za razliko določil in zakonov v zvezi s šolsko prehrano v Sloveniji, neobvezni (Poklar Vatovec,
2008). Iz tega lahko povzamemo, da je izobraženost o prehrani povprečnega posameznika v
Sloveniji, zaradi obvezne prehrane v šolah najverjetneje na nekoliko višji stopnji kot marsikje
v tujini.
Eno izmed vprašanj tega vprašalnika se glasi: »Ali mislite, da je na tržišču tudi nezdrava
prehrana«. Vrednotenje tega vprašanja pa je potekalo tako, da bi bil odgovor, ki se najmanj
nagiba k motnjam ON, »nikoli«, medtem ko bi odgovor »vedno« nakazoval določeno stopnjo
obsedenosti z zdravo prehrano oziroma fobijo pred nezdravo.
Vrednotenje tega vprašanja vpliva na skupni rezultat točk, ki po kriteriju 0RT0-15 mejne
vrednosti ( ortoreksija nervoza < 40), določa diagnozo ON. Mogoče bi, če bi se vprašanje glasilo
nekoliko drugače in nebi vsebovalo veznika »tudi«, bila verjetnost, da bi manj ljudi odgovarjalo
z »vedno«, ki po tem kriteriju vprašalnika velja za »ortoreksičen« odgovor.
36
Dejstvo pa je, da je na tržišču TUDI nezdrava prehrana (poleg zdrave). To da posameznik
odgovori z možnostjo »vedno« ne nakazuje na nič drugega kot na to, da je povprečno informiran
o prehrani in njenem tržišču. Eden izmed možnih razlogov tega zavedanja je mogoče tudi ta,
da je promocija »bio« izdelkov in njeno tržišče v bistvenem porastu šele zadnjih nekaj let in že
s svojim obstojem, ki poudarja da se od ostale hrane loči ravno po tem, da je zdrava, nakazuje
na dejstvo, da obstajajo na tržišču živila, ki nimajo »bio« izvora, iz česar lahko ljudje sklepajo,
da so manj ali nezdrava. Pred petnajstimi leti, ko je bil ta vprašalnik oblikovan in ovrednoten,
se morebiti ni toliko govorilo in pisalo o nezdravi prehrani in njenem vplivu na naše zdravje,
kot se govori in piše danes. Zato se ljudje danes, tudi tisti, ki se z zdravo hrano ne pretirano
obremenjujejo, zavedajo bistvenih vidikov zdravega prehranjevanja.
Vrednotenje vprašanja »Ali mislite da zdrava prehrana vpliva na vaš videz«, poteka tako, da če
anketiranec odgovori z »vedno« se odgovor točkuje tako, da se končni rezultat bolj pomika k
vrednosti, ki velja za ON. Pri tem vprašanju bi rada poudarila, da lahko nanj z »vedno«
odgovorijo tako tisti, ki v resnici trpijo za ON, kot tisti, ki se zavedajo splošnih značilnosti
metaboličnih, bioloških in energijskih procesov, ki potekajo v telesu takrat, ko jemo zdravo
prehrano (npr. zelenjavo) v primerjavi z nezdravo prehrano (ocvrti krompirček). Vendar se
nikjer v tem vprašanju ne pojavlja indikacija, ki bi zagotovila, da če nekdo odgovori z »vedno«,
tudi sam sledi tem načelom prehranjevanja.
Občutljivost tega testa je tako po našem mnenju nekoliko vprašljiva, saj se je iz vzorca
anketiranih z vprašalnikom ORTO-15, kar 89,7% vseh izkazalo, da trpijo za ortoreksijo
nervozo. Varga M., Thege., Dukay-Szabó., Túry., van Furth., (2014) poročajo, da je strukturna
analiza pokazala, da je bolje če se vprašalnik s petnajstimi vprašanji skrči na 11 vprašanj.
Izkazalo se je, da je ORTO-11-Hu test z dodatnimi vprašanji (vprašalnik glede življenskega
sloga, seznam živil iz katerega so morali izbrati tista, ki jih vključujejo v svojo prehrano in
deset dodatnih vprašanj povezanih z ortoreksijo), kot je bilo izvedeno v študiji na Poljskem,
primeren inštrument za diagnosticiranje ortoreksije nervoze (Varga idr., 2014). Tudi Alvarenga
idr. (2014), poročajo, da ni dokazov o veljavnosti in zanesljivosti ORTO-15 z opravljenim
začetnim psihometričnim vrednotenjem. Potrebne so nadaljnje analize. Kljub temu pa je bilo
mogoče opaziti visoko frekvenco ortoreksičnega vedenja med preučevanimi brazilskimi
dietetiki. Tudi zadnje študije si zastavljajo isto vprašanje glede uporabnosti ORTO – 15
vprašalnika (Missbach, 2016).
Sklepamo, da bi bilo na obiskovalcih fitnesa potrebno opraviti še dodatne preiskave z različnimi
orodji za določanje ON, z namenom ugotavljanja povezav med fitnes rekreacijo in dejavniki,
ki vplivajo na pojav ortoreksije nervoze.
37
12 Sklep
V tej diplomski nalogi smo raziskovali, kako fitnes in dejavniki povezani z njim vplivajo na
pojav ortoreksije nervoze ter kakšna je informiranost fitnes trenerjev o tej motnji. Predvsem nas
je zanimalo ali pogostost obiskovanja fitnesa vpliva na razširjenost te motnje med obiskovalci
fitnesa. Raziskali pa sem tudi razliko med spoloma pri pojavu ON, na vzorcu, ki smo ga zajeli.
V vzorec smo vključili 126 obiskovalcev fitnesa ter 20 fitnes trenerjev. Starost se je gibala med
šestnajstim in petinšestdesetim letom starosti. Vprašalnike smo razdelili po fitnesih v obalno
kraški regiji, bolj natančno v Sežani. Vprašalnik je zajemal prehranske navade, prehranske
dodatke in podatke o telesni teži in višini ter pogostosti obiskovanja fitnesa.
Na podlagi prejšnjih raziskav smo sklepali, da se ortoreksija nervoza pogosteje pojavlja pri
ženskah. Izkazalo se je, da je ravno obratno. To nakazuje, da so napovedni dejavniki pri
obiskovalcih fitnesa morebiti drugačni kot pri ostalih populacijah (iz drugih študij).
Sklepali smo, da bo pogostost obiskovanja fitnesa vplivala na pogostost ON med obiskovalci
fitnesa, kar se je izkazalo za pravilno. Mislili smo, da se bo pogostost ON linearno povečevala
s pogostostjo obiskov fitnesa, vendar smo ugotovili, da se korelacija obeh spremenljivk pokaže
šele pri pogostosti obiskov, več kot 4 krat na teden. Odvisnost ON v odnosu do pogostosti
obiskovanja bi bilo potrebno še dodatno podrobneje raziskati, tako da se ugotovi kako se
korelacija obnaša pri frekvencah obiskov, ki so še večje od 4 krat na teden (5x, 6x, 7x na teden).
Predvidevali smo, da je ortoreksija tako mlada oblika prehranske motnje, da je fitnes trenerji v
večini ne poznajo. Izkazalo se je, da je za to motnjo slišalo 80% fitnes trenerjev, ki smo jih
uspeli zajeti v vzorec, vendar jih je le polovica znala opisati njene značilnosti in simptome v
nekaj stavkih. Ker so fitnes trenerji glavni strokovni delavci na katere se obiskovalci fitnesa
obračajo, bi morali biti za svetovanje usposobljeni vsaj do te mere, da bi znali prepoznati
simptome ON in glede tega nuditi strokovne napotke za usmerjanje glede nadaljnega
zdravljenja.
Poudariti je potrebno, da je vzorec dvajsetih trenerjev vsekakor premajhen za sklepanje o
celotni populaciji fitnes trenerjev. Eden izmed razlogov, da je poznavanje te motnje med njimi
tako površno je nedvomno dejstvo, da ortoreksija nervoza, ni še uradno priznana kot psihološka
motnja/bolezen v medicini. To se lahko v bližnji prihodnosti spremeni, saj je predlagana za
uvrstitev med priznane bolezni.
38
13 Viri in literatura
Aksoydan, E., & Camci, N. (2009). Prevalence of orthorexia nervosa among Turkish
performance artists. Eating and Weight Disorders : EWD, 14(1), 33–7. Retrieved from
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19367138
Alvarenga, M. S., Martins, M. C. T., Sato, K. S. C. J., Vargas, S. V. A., Philippi, S. T., &
Scagliusi, F. B. (2012). Orthorexia nervosa behavior in a sample of Brazilian dietitians
assessed by the Portuguese version of ORTO-15. Eating and Weight Disorders : EWD,
17(1), e29-35. Retrieved from http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22751269
Arusoğlu, G., Kabakçi, E., Köksal, G., & Merdol, T. K. (2008). [Orthorexia nervosa and
adaptation of ORTO-11 into Turkish]. Türk Psikiyatri Dergisi = Turkish Journal of
Psychiatry, 19(3), 283–91. Retrieved from
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18791881
Asil, E., & Sürücüoğlu, M. S. (2015). Orthorexia Nervosa in Turkish Dietitians. Ecology of
Food and Nutrition, 54(4), 303–13. http://doi.org/10.1080/03670244.2014.987920
Barnes, M. A., & Caltabiano, M. L. (2016). The interrelationship between orthorexia nervosa,
perfectionism, body image and attachment style. Eating and Weight Disorders : EWD.
http://doi.org/10.1007/s40519-016-0280-x
Bartrina, J. A. (2007). [Orthorexia or when a healthy diet becomes an obsession]. Archivos
Latinoamericanos de Nutrición, 57(4), 313–5. Retrieved from
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18524314
Bratman, S. (2000). Health food junkies : overcoming the obession with healthful eating.
Broadway Books.
Brytek-Matera, A., Donini, L. M., Krupa, M., Poggiogalle, E., & Hay, P. (2015). Orthorexia
nervosa and self-attitudinal aspects of body image in female and male university students.
Journal of Eating Disorders, 3, 2. http://doi.org/10.1186/s40337-015-0038-2
Bundros, J., Clifford, D., Silliman, K., & Neyman Morris, M. (2016a). Prevalence of Orthorexia
nervosa among college students based on Bratman’s test and associated tendencies.
Appetite, 101, 86–94. http://doi.org/10.1016/j.appet.2016.02.144
Bundros, J., Clifford, D., Silliman, K., & Neyman Morris, M. (2016b). Prevalence of Orthorexia
nervosa among college students based on Bratman’s test and associated tendencies.
Appetite, 101, 86–94. http://doi.org/10.1016/j.appet.2016.02.144
Dunn, T. M., Gibbs, J., Whitney, N., & Starosta, A. (2016). Prevalence of orthorexia nervosa
is less than 1 %: data from a US sample. Eating and Weight Disorders : EWD.
http://doi.org/10.1007/s40519-016-0258-8
39
Eriksson, L., Baigi, A., Marklund, B., & Lindgren, E. C. (2008). Social physique anxiety and
sociocultural attitudes toward appearance impact on orthorexia test in fitness participants.
Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 18(3), 389–94.
http://doi.org/10.1111/j.1600-0838.2007.00723.x
Fidan, T., Ertekin, V., Işikay, S., & Kirpinar, I. (n.d.). Prevalence of orthorexia among medical
students in Erzurum, Turkey. Comprehensive Psychiatry, 51(1), 49–54.
http://doi.org/10.1016/j.comppsych.2009.03.001
Goffman, E. (2008). Stigma, zapiski o upravljanju poškodovane identitete. Maribor. Založba
Aristej
Hepworth, K. (n.d.). Eating disorders today--not just a girl thing. Journal of Christian Nursing :
A Quarterly Publication of Nurses Christian Fellowship, 27(3), 236-41–3. Retrieved from
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20632480
Herranz Valera, J., Acuña Ruiz, P., Romero Valdespino, B., & Visioli, F. (2014). Prevalence
of orthorexia nervosa among ashtanga yoga practitioners: a pilot study. Eating and Weight
Disorders : EWD, 19(4), 469–72. http://doi.org/10.1007/s40519-014-0131-6
Hyrnik, J., Janas-Kozik, M., Stochel, M., Jelonek, I., Siwiec, A., & Rybakowski, J. K. (2016).
The assessment of orthorexia nervosa among 1899 Polish adolescents using the ORTO-15
questionnaire. International Journal of Psychiatry in Clinical Practice, 20(3), 199–203.
http://doi.org/10.1080/13651501.2016.1197271
Korinth, A., Schiess, S., & Westenhoefer, J. (2010). Eating behaviour and eating disorders in
students of nutrition sciences. Public Health Nutrition, 13(1), 32–7.
http://doi.org/10.1017/S1368980009005709
Koven, N. S., & Abry, A. W. (2015). The clinical basis of orthorexia nervosa: emerging
perspectives. Neuropsychiatric Disease and Treatment, 11, 385–94.
http://doi.org/10.2147/NDT.S61665
Petrovčič, T. (2013). Motnje hranjenja žensk v povezavi s tekom. Diplomsko delo. Ljubljana.
Fakulteta za šport
Poklar Vatovec, T. (2008). Oblikovanje večkriterijskega modela za vrednotenje šolske prehrane
v Sloveniji. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta:
oddelek za živilstvo.
Prehrana | Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (n.d.). Pridobljeno iz
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnov
no_solstvo/prehrana/
Rožman, S. (1998). Peklenska gugalnica. Ljubljana. Vale – Novak
40
Rutar, D., (1995). Telo in oblast. Ljubljana. PZI – DAN
Sanlier, N., Yassibas, E., Bilici, S., Sahin, G., & Celik, B. (2016). Does the rise in eating
disorders lead to increasing risk of orthorexia nervosa? Correlations with gender,
education, and body mass index. Ecology of Food and Nutrition, 55(3), 266–278.
http://doi.org/10.1080/03670244.2016.1150276
Segura-García, C., Papaianni, M. C., Caglioti, F., Procopio, L., Nisticò, C. G., Bombardiere,
L., … Capranica, L. (2012). Orthorexia nervosa: a frequent eating disordered behavior in
athletes. Eating and Weight Disorders : EWD, 17(4), e226-33. http://doi.org/10.3275/8272
Segura-Garcia, C., Ramacciotti, C., Rania, M., Aloi, M., Caroleo, M., Bruni, A., … De Fazio,
P. (2015). The prevalence of orthorexia nervosa among eating disorder patients after
treatment. Eating and Weight Disorders : EWD, 20(2), 161–6.
http://doi.org/10.1007/s40519-014-0171-y
Starc, G. (2003). Discipliniranje teles v športu. Ljubljana. Fakulteta za šport, Inštitut za
kineziologijo.
Sternad, M. (2001). Motnje hranjenja. Ljubljana. Samozaložba.
Stochel, M., Janas-Kozik, M., Zejda, J., Hyrnik, J., Jelonek, I., & Siwiec, A. (n.d.). [Validation
of ORTO-15 Questionnaire in the group of urban youth aged 15-21]. Psychiatria Polska,
49(1), 119–34. http://doi.org/10.12740/PP/25962
Švab, A., Šolar, V., Ziherl, A., Ibic, L., Čufer, B in Trivič, A. (1998). Ko hrana ni več hrana.
Ljubljana. ŠOU.
Tomori, M. (1990). Psihologija telesa. Ljubljana. Državna založba Slovenije
Varga, M., Thege, B. K., Dukay-Szabó, S., Túry, F., & van Furth, E. F. (2014). When eating
healthy is not healthy: orthorexia nervosa and its measurement with the ORTO-15 in
Hungary. BMC Psychiatry, 14, 59. http://doi.org/10.1186/1471-244X-14-59
41
PRILOGA
ANKETNI VPRAŠALNIK
Sem Ajda Božeglav, študentka fakultete za šport in delam raziskovalno nalogo v zvezi z
zdravim načinom življenja, ki je značilen za tiste, ki se ukvarjajo s fitnesom. Anketa je
anonimna in služi le tej razsikavi za diplomsko delo. Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej
zahvaljujem.
1. Ste obiskovalec ali trener v fitnesu?
OBISKOVALEC FITNESA
TRENER FITNESA
2. Kolikokrat na teden obiskujete fitnes?
a) 1 – 3x na teden
b) 3 – 4x na teden
c) Več kot 4x na teden
3. Ali jemljete kakšne prehranske dodatke?
a) DA
b) NE
4. Ali ste v zadnjem času velikokrat sami kadar jeste?
a) Vedno
b) Včasih
c) Pogosto
d) Nikoli
5. Ali ste pozorni na kalorično vrednost vsakega obroka?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
6. Ali se počutite zmedene kadar kupujete živila?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
42
7. Ali vam je misel na hrano v zadnjih treh mesecih povzročala skrbi?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
8. Ali je vaša izbira hrane pogojena s tem, kakšen vpliv ima na vaše zdravje?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
9. Je za vas okus bolj pomemben od kvalitete hrane?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
10. Ste za zdravo prehrano pripravljeni plačati več?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
11. Se kdaj prekršite pri uživanju hrane, tako da jeste hrano iz čistega užitka?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
12. Ali vaše počutje vpliva na vaše prehranjevanje?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
13. Ali mislite, da zaveza k zdravemu načinu življenja in zdravi prehrani vpliva na
samopodobo in samozavest?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
43
14. Ali o zdravi prehrani razmišljate več kot 3 ure na dan?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
15. Ali vam želja po tem, da bi jedli in živeli zdravo na kakršenkoli način narekuje življenje?
( npr. izogibanje dogodkov kjer lahko naletite na nezdravo hrano, na dogodke si
prinesete vnaprej pripravljeno hrano,…)
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
16. Mislite, da bo zdravo prehranjevanje izboljšalo vaš izgled?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
17. Se počutite krivo, kadar jeste hrano, ki vam je všeč, ni pa vključena v vaš prehranski
režim?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
18. Ali mislite, da je na tržišču tudi nezdrava hrana?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
19. Ali veste kaj je ortoreksija?
a) Vedno
b) Pogosto
c) Včasih
d) Nikoli
44
20. Prosim napišite na črto nekaj stavkov, ki po vašem mnenju opisujejo ortoreksijo.
_________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
__________________________________________________________________
