UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Dijana Nježić

Zahodni Balkan na poti v Evropsko unijo: stabilizacijsko–pridružitveni

procesi

Diplomsko delo

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Dijana Nježić

Mentor: izr. prof. dr. Damjan Lajh

Zahodni Balkan na poti v Evropsko unijo: stabilizacijsko–pridružitveni

procesi

Diplomsko delo

Ljubljana, 2016

Zahodni Balkan na poti v Evropsko unijo: stabilizacijsko–pridružitveni procesi

Trgovinsko sodelovanje Evropske unije z državami Zahodnega Balkana je bistvenega pomena

za stabilnost celotne evropske integracije. Jugovzhodna regija je neodtuljiv del Evrope in

kriza na Balkanu zagotovo vpliva na položaj Evropske unije. Prav tako je Zahodni Balkan

srce Evrope, saj ima pomembno geopolitično in strateško lego. S pomočjo stabilizacijsko–

pridružitvenih procesov poskuša Evropska unija doseči stabilnost vsake balkanske države.

Sem sodijo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Srbija. Na ta

način jo želijo usposobiti za vstop v Evropsko unijo. Zunanja trgovina je le del tega procesa,

vendar nedvomno igra pomembno vlogo za nadaljnji potek dogodkov. V delu sem analizirala

trgovinske tokove pred podpisom stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in po njem.

Predvidevala sem, da bo položaj držav Zahodnega Balkana vidno izboljšan, vendar je

napredek zanemarljiv. Države so še vedno močno pod vplivom ideoloških in verskih razhajanj

med prebivalstvom in na tej osnovi tudi sodelujejo.

Ključne besede: Zahodni Balkan, Evropska unija, stabilizacijsko–pridružitveni sporazumi,

uvoz, izvoz, analiza trgovinskih tokov.

The Western Balkans on the way to the European union: Stabilisation and Association

process

Trade cooperation between European Union and Western Balkans is essential for the stability

of the entire European integration. European South-East region is an inseparable part of

Europe and crisis in the Balkans can certainly affect the rest of the Europe. Western Balkans

is the heart of the Europe because of his geopolitical and strategy position. European Union is

using Stabilisation and Association process to achieve stability of each Balkan country

(Albania, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, Kosovo, Macedonia and Serbia) and to

ensure that countries fulfill the conditions to join integration. Foreign trade is only part of this

process, but undoubtedly plays an important role in the further course of decisions.

In the thesis I have analyzed the trade flows before and after countries of Western Balkans

signed the Stabilisation and Association Agreements. I assumed the position of non-member

states will improve, but the influence of ideological and religious differences among the

population is still present. States are strongly cooperating on this basis.

Keywords: Western Balkans, European Union, Stabilisation and Association process, import,

export, trade analysis.

4

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................................. 7

2 TEORETIČNO-POJMOVNA UMESTITEV POJMOV ................................................................ 9

2.1 Stabilizacijsko-pridružitveni proces ........................................................................................ 9

2.1.1 Vloga Evropskega parlamenta ....................................................................................... 10

2.2 Zahodni Balkan– »srce Evrope« in »sod smodnika« ? .......................................................... 11

2.3 Skupna zunanjetrgovinska politika Evropske unije ............................................................... 12

2.3.1 Nastanek in definicija SZTP EU ................................................................................... 13

2.3.2 Instrumenti SZTP EU .................................................................................................... 14

3 STABILIZACIJSKO–PRIDRUŽITVENI PROCES DRŽAV ZAHODNEGA BALKANA ....... 20

3.1 Albanija ................................................................................................................................. 21

3.2 Srbija ..................................................................................................................................... 22

3.3 Črna gora ............................................................................................................................... 23

3.4 Makedonija ............................................................................................................................ 24

3.5 Bosna in Hercegovina – potencialna kandidatka ................................................................... 26

3.6 Kosovo – potencialna kandidatka .......................................................................................... 27

4 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU IN ZB ...................................................................... 29

4.1 Empirični del ......................................................................................................................... 29

4.1.1 Gospodarski vidik držav ZB .......................................................................................... 29

4.2 PRIMERJAVA UVOZA/ IZVOZA DRŽAV EU IN ZB ...................................................... 36

4.2.1 Interpretacija rezultatov ................................................................................................. 36

5 SKLEP ........................................................................................................................................... 39

6 LITERATURA .............................................................................................................................. 42

PRILOGE .............................................................................................................................................. 49

Priloga A: Primerjava izvoza držav ZB in članic EU (v mio EUR) ...................................................... 49

Priloga B: Primerjava uvoza držav ZB in članic EU (v mio EUR) ...................................................... 49

Priloga C: Intervju ................................................................................................................................. 50

5

KAZALO GRAFOV

Graf 4.1: Uvoz in izvoz Albanije v/iz EU 1990–2014 (v mio EUR) .................................................... 30

Graf 4.2: Uvoz in izvoz BiH v/iz EU 1992–2014 (v mio EUR) ........................................................... 31

Graf 4.3: Uvoz in izvoz Črne gore v/iz EU 2005–2014 (v mio EUR) .................................................. 32

Graf 4.4: Uvoz in izvoz Kosova v /iz EU 2005–2014 (v mio EUR) ..................................................... 33

Graf 4.5: Uvoz in izvoz Makedonije v/iz EU 1993–2014 (v mio EUR) ............................................... 34

Graf 4.6: Uvoz in izvoz Srbije v/iz EU 2005–2014 (v mio EUR) ......................................................... 35

KAZALO TABEL

Tabela 2.1: Faze stabilizacijsko–pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana .......................... 10

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Faze SAP države ZB ............................................................................................................... 9

Slika 3.1: Verska sestava držav Zahodnega Balkana ............................................................................ 21

Slika 4.1: Izvoz držav članic EU in držav ZB v EU* ............................................................................ 37

Slika 4.2: Uvoz držav članic EU in držav ZB v EU* ............................................................................ 38

6

KRATICE

CEFTA–Central European Free Trade Agreement

EBRD–European Bank for Reconstruction and Development

EGS–Evropska gospodarska skupnost

EIB–European Investment Bank

EK–Evropska komisija

ES–Evropska skupnost

EU–Evropska unija

IBRD–International Bank for Reconstruction and Development

IMF–International Monetary Fund

SAP–stabilizacijsko asociacijski procesi

SZTP–skupna zunanjetrgovinska politika

UN–United Nations

WB–World Bank

WTO–World Trade Organization

ZB–Zahodni Balkan

7

1 UVOD

Današnja podoba Evropske unije je plod več desetletij trajajočega povezovanja evropskih

držav in danes tako šteje 27 polnopravnih držav članic. Prve ideje o skupni zunanjetrgovinski

politiki držav članic so se pojavile že v samih zametkih oblikovanja Evropske skupnosti.

Članice so se morale odreči delu svoje nacionalne suverenosti in ga prenesti na takratno ES. S

tem procesom se je izoblikoval skupen notranji trg oziroma enotni trg brez meja, na katerem

še dandanes velja prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev. Vzporedno z notranjim trgom

pa se je oblikovala tudi skupna zunanjetrgovinska politika.

Zunanjetrgovinska politika EU je eden izmed najpomembnejših integracijskih instrumentov.

EU ima na področju jugozahodne evropske regije vlogo ključnega strateškega in

gospodarskega partnerja, saj je regija Zahodnega Balkana doživela po razpadu nekdanje SFRJ

krizo, ki je regijo privedla do stagnacije, ki posledično škoduje tudi preostalemu delu

evropske celine. EU je razvila v letu 1996 podporni načrt za države ZB tako imenovani

Regionalni pristop, katerega cilj je bil med drugim popolna preobrazba gospodarstva, npr.

preoblikovanje planskega gospodarstva v sodobno tržno gospodarstvo (GZS 2003).

Države jugovzhodne Evrope oziroma t. i. Zahodni Balkan so nedvomno precejšen del naše

evropske celine, zato imajo »pravico« do svojega mesta v združeni Evropi, ki jo predstavlja

Evropska unija. Nadalje, stabilnost celotne Evrope je neločljivo povezana s stabilnostjo te

regije.

Diplomsko delo bo temeljilo na podrobnem orisu trenutnega ekonomskega stanja (v osredju

bo zunanjetrgovinska politika) na Zahodnem Balkanu v tesni povezavi s stabilizacijsko-

pridružitvenimi procesi (v nadaljevanju SAP), s katerimi EU pomaga državam v procesu

približevanju EU. Cilj diplomskega dela bo torej prikaz pomembnosti EU za Zahodni Balkan

in njenega delovanja na teritoriju Jugovzhodne Evrope z gospodarskega vidika. Evropska

unija je z dvajsetodstotnim deležem svetovnega uvoza in izvoza največja trgovska sila na

svetu in tako teži k ohranitvi svojega položaja v svetu (Jedličková in Bierbrauer 2016). Da to

doseže, mora stremeti k močni ekonomiji v vseh regijah, tudi Zahodnem Balkanu, ki je zelo

šibko razvit.

SAP je opredeljen kot okvirna politika EU za države Zahodnega Balkana pri približevanju

EU. Njegovi cilji so stabilnost tretje države, prehod v tržno gospodarstvo in predvsem

regionalno sodelovanje. Na podlagi sledečega teoretičnega izhodišča sem nadalje opredelila

osnovno hipotezo.

8

H1: Stabilizacijsko–pridružitveni procesi so orodje, prek katerega EU uveljavlja svoj lastni

interes, ki je zagotovitev vsesplošne stabilnosti EU, prav tako pa Zahodni Balkan SAP

izkorišča kot mehanizem za dosego polnopravnega članstva EU.

H2: Znotraj stabilizacijsko–asociacijskega procesa je regionalno sodelovanje držav

Zahodnega Balkana zelo šibko, saj države ZB kažejo pomanjkanje interesa.

H3: Države ZB imajo precej manjši izvoz in uvoz kot države EU, vendar se je ta povečal po

začetku SAP, kar nakazuje na uspešnost SAP.

Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za teoretično opredelitev

ključnih pojmov ter analizo ključnih dokumentov Evropske unije sem uporabila deskriptivno

metodo, primarno analizo in sekundarno analizo, v empiričnem delu sem uporabila

primerjalno metodo, kjer sem primerjala države ZB in članice EU na podlagi

zunanjetrgovinske politike z namenom potrditve tretje hipoteze.

Moja želja je bila tudi opraviti intervjuje s predstavnikom vsake posamične države ZB, vendar

sem bila neuspešna. Dobila sem odgovor le od makedonske strokovnjakinje Iskre Jovanović.

9

2 TEORETIČNO–POJMOVNA UMESTITEV POJMOV

2.1 Stabilizacijsko–pridružitveni proces

Stabilizacijsko–asociacijski proces predstavlja odnos Evropske unije z jugovzhodnimi

evropskimi državami oziroma Zahodnim Balkanom, ki vključuje Albanijo, Bosno in

Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Makedonijo in Srbijo (Slika 2.1). Namen SAP je prispevati

k politični in ekonomski stabilnosti te regije (EUABC) in s tem omogočiti pospešitev

približevanja teh držav EU.

Slika 2.1: Faze SAP države ZB

██ Države članice EU

██ SAP v veljavi

██ Postopek ratifikacije SAP

██ Faza pogajanj o SAP

Vir: prirejeno po Encyclopedia Britannica (2016a).

SAP je specifična oblika strategije, ki vključuje dvostranska pogodbena razmerja, finančne

pomoči, politična pogajanja, trgovinske odnose in predvsem regionalno sodelovanje.

10

Pogodbena razmerja so v obliki t. i. stabilizacijsko–pridružitvenih sporazumov, ki urejajo tako

politična kot ekonomska sodelovanja ter determinirajo vzpostavitev območij proste trgovine z

državami podpisnicami slednjih sporazumov. Torej stabilizacijsko pridružitvene sporazume

(SAS) podpišeta Evropska unija kot institucija na eni strani in vsaka država ZB na drugi

strani. S SAS se vzpostavijo strukture konstantnega sodelovanja obeh strani, na podlagi

skupnih demokratičnih načel, spoštovanju človekovih pravic in pravne države. Glavni organ

je stabilizacijsko–pridružitveni svet, ki zaseda letno na ministrski ravni, njegova naloga pa je

nadzor nad izvajanjem omenjenih struktur in njihovo korektno uporabo (Füle 2014). V pomoč

svetu je stabilizacijsko–pridružitveni odbor, ki skrbi za sodelovanje med parlamenti držav ZB

in Evropskim parlamentom, ko pride do ratifikacije sporazumov. Trenutno so v veljavi

stabilizacijsko–asociacijski sporazumi z Albanijo, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Bosna in

Hercegovina je prav tako že podpisala SAS, vendar je bil začetek njegove veljavnosti

zamrznjen. Kosovo je v juliju 2014 parafiral SAS. Posebnost slednjega sporazuma je, da bo ta

sklenjen na ravni EU, brez potrebe ratifikacije s strani držav članic, saj, kot vemo, mora

stabilizacijsko-asociacijske sporazume ratificirati praviloma vsaka članica, v kosovskem

primeru pa pet držav članic Kosova ne prizna kot samostojne države.

Področje trgovine urejajo začasni sporazumi, ki običajno stopijo v veljavo kmalu po podpisu

SAS. Razlog je izključna pristojnost EU pri trgovini (Evropski parlament 2015b).

Tabela 2.1: Faze stabilizacijsko–pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana

Vir: prirejeno po Evropski parlament (2015).

2.1.1 Vloga Evropskega parlamenta

Poleg Evropske komisije je Evropski parlament ključna institucija v stabilizacijsko–

pridružitvenih procesih, saj brez njegove odobritve ne more biti sklenjen noben SAS, prav

tako pa mora potrditi vsako novo pridružitev Evropski uniji. Evropski parlament tesno

sodeluje z Evropsko komisijo, ki mu posreduje poročila glede napredka držav kandidatk in

potencialnih kandidatk, EP nato izrazi svoja stališča v obliki letnih resolucij, ki močno

Albanija

Bosna in

Hercegovina Črna gora Kosovo Makedonija Srbija

Začetek pogajanj

31. januarja

2003

25. novembra

2005

10. novembra

2005

28. novembra

2013 5. aprila 2000

10. novembra

2005

Parafiran

sporazum

28. februarja

2006 4. decembra 2007 15. marca 2007 25. junija 2014

24. novembra

2000 7. novembra 2007

Podpis SAP 12. junija 2006 16.junija 2008

15. novembra

2007 27. aprila 2015 9. aprila 2001 29. aprila 2008

11

vplivajo na nadaljnji potek pogajanj. Ima tudi glavno vlogo pri distribuciji finančnih sredstev

za predpristopno pomoč in ne nazadnje je glavni akter pri dvostranskih odnosih z

nacionalnimi parlamenti držav ZB, s katerimi razpravljajo o pomembnih vprašanjih glede čim

hitrejšega približevanju držav EU in priključitvi (De Munter 2014b).

2.2 Zahodni Balkan– »srce Evrope« in »sod smodnika« ?

Jugozahodna Evropa je pomembna regija Evrope predvsem zaradi svoje geografske lege

(odprtost proti Mali Aziji in SV Afriki) in obilice naravnih bogastev. Kljub vsem tem

naravnim beneficijam se regija sooča z veliko stopnjo nerazvitosti (Petković 1978, 34).

V primerjavi z ostalimi državami Evrope se tu večina prebivalstva ukvarja pretežno s

kmetijstvom – kar gre prepisati dolgoletni otomanski okupaciji in pogostim regionalnim

konfliktom ter vojnam (Volk 2010). Na tem predelu Evrope je že vrsto let največji problem

medetnično sovraštvo, ki vse bolj vodi k popolnem razpadu regije na vseh področjih (Cohen

1998, 43). Rušilni val pa ima posledično lahko katastrofalne posledice tudi za preostalo

Evropo. Trenutno najbolj aktualen in grozeč problem predstavljajo Kosovo in Metohija,

etnična razdrobljenost Bosne in Hercegovine, trenja v Makedoniji ter Grčiji in goreča želja

Albancev (kot naroda), da živijo v t. i. »Veliki Albaniji«, ki bi segala vse do Črnega morja.

Želja etničnih skupin po odcepitvi je vse bolj goreča in neobvladljiva, kar ima lahko

katastrofalne posledice za Evropo.

EU se je zavzela, da bo tudi na področju držav ZB pospešila medsebojno sodelovanje, v

skladu s svojimi strateškimi interesi. Pri regionalnih pristopih je EU upoštevala načelo

razlikovanja, in sicer teži k temu, da ohrani varnost in stabilnost demokracije in pravne države

na način, da uporablja različne oblike političnega pogojevanja, ki bi hkrati preprečile

ponovitev nedavnih oboroženih spopadov. V več dokumentih je zaslediti izpolnitev naslednjih

pogojev za priključitev držav ZB k Evropski uniji (Bobek in Živko 2002, 4–12):

popolna realizacija mirovnega procesa in sodelovanje z Mednarodnim kazenskim

sodiščem v Haagu,

odpravljanje ovir ter pomoč pri vrnitvi beguncev in izseljencev,

napredek in razvoj pravne države in demokracije,

spodbujanje vlaganj v infrastrukturo in oblikovanje tržnega gospodarstva,

12

poenotenje carinskih in drugih predpisov ter posledično s tem ustvarjanje učinkovitega

ekonomskega sodelovanja;

Dolgoročni strateški načrt EU je stabilizacija Jugovzhodne Evrope kot regije in pa predvsem

oblikovanje regionalnega pristopa.

Gospodarska dimenzija strategije regionalnega pristopa EU temelji na njenem interesu, da

omogoči nadzor in uporabo ključnih tranzitnih koridorjev na tem področju. Ti koridorji so

Panonski in Moravsko–Vardarski koridor ter smer Rajna–Majna–Donava–Črno morje.

Evropska unija obravnava trg Zahodnega Balkana kot bistvene prihodnje potrošnike. Ukrepi

in dejavnosti EU za krepitev sodelovanja med njo in državami ZB vključuje sklop pravnih,

gospodarskih in finančnih instrumentov, ki so določeni s strani EU tako, da najbolje ustrezajo

njenim političnim in gospodarskim ciljem v regiji. Finančna podpora za krepitev regionalnega

sodelovanja vključuje posredno in neposredno finančno pomoč prek nepovratnih sredstev EU,

posojila Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj (De Munter

2016a). EU prav tako spodbuja regionalno sodelovanje med samimi državami jugovzhodne

Evrope in za to uporablja različne gospodarske in pravne metode: trgovinske koncesije,

carinske oprostitve, sistem tarifnih preferencialov1 (Uredba EU št. 978/2012) oziroma

trgovinske preferenciale različnih oblik. EU si prizadeva za usklajen gospodarski razvoj teh

držav, saj bi tako dosegla hitrejšo povezavo z njimi.

2.3 Skupna zunanjetrgovinska politika Evropske unije

Steber zunanjih odnosov EU predstavlja skupna zunanjetrgovinska politika, s katerimi

institucije EU urejajo odnose s tretjimi državami. Poleg treh glavnih institucij – EK, EP, Sveta

EU, sodelujejo pri oblikovanju SZTP še Odbor regij, Odbor za gospodarske in socialne

zadeve, interesne skupine tako na nacionalni kot evropski ravni in pa nacionalne vlade članic.

V nadaljevanju bom podrobneje predstavila niz enotnih pravil carinske unije ter carinske

tarife, instrumente, ki jih uporablja EU za dosego skladnega razvoja in širjenja svetovne

trgovine, ki bo predvsem stabilna in pravična.

1 Znižanje carinske stopnje za uvoženo blago in takšno blago ima nižjo ceno od istega blaga iz druge države

(Glogovšek 1996, 137–138).

13

2.3.1 Nastanek in definicija SZTP EU

Temeljno (pravno) podlago za današnjo SZTP EU predstavlja t. i. Rimska pogodba, s katero

je nastala takratna Evropska gospodarska skupnost, ki je nadalje postavila temelje za prost

pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Podpisana je bila leta 1957. Ključni elementi Rimske

pogodbe, ki so še dandanes osnova SZTP EU, so sledeči (Bobek in Živko 2002, 4):

uvedba skupne carinske tarife do tretjih držav,

uvedba carinskih kontingentov,2

uporaba količinskih omejitev za države nečlanice,

usklajevanje trgovinske politike (državam članicam je prepovedano individualno

sklepati nove pogodbe),

priključitev čezmorskih držav,

pomoč pri morebitnih bilančnih težavah posamezne članice.

S sprejetjem Maastrichtske pogodbe pa se je dokončno oblikovala Evropska unija in enotni

notranji trg, ki ju poznamo danes. Se pravi, nove članice, ki se priključujejo EU, morajo v

tranzicijskem obdobju sprejeti skupno zunanjetrgovinsko politiko, kar za državo pomeni, da

trgovinska politika ni več v njeni pristojnosti.

SZTP EU je politika, s katero EU ureja odnose z državami nečlanicami, in sicer bistveni cilj

SZTP je, da zaščiti ekonomske aktivnosti in trgovinske interese držav članic EU ter

oblikovanje takšnih meril, ki bodo ustrezala vsem udeležencem v svetovni trgovini. Torej, s

pomočjo SZTP je zagotovljen enoten pristop držav članic EU pri trgovinski politiki z

državami nečlanicami (116. člen Rimske pogodbe in 206., 207. člen Lizbonske pogodbe).

EU je globalna velesila, katere bistveni element je ravno skupna zunanjetrgovinska politika.

Ta temelji na pravilih carinske unije ter skupne carinske tarife, s katerimi se determinirajo

trgovinski odnosi med sedemindvajsetimi članicami EU in preostalim svetom. Vizija EU na

tem podoročju je predvsem koncept poštene trgovinske prakse na globalni ravni. Koncept

poštene trgovine podpira v prvi vrsti države v razvoju in se zavzema za enakomeren in

trajnosten razvoj globalne trgovine (Evropska komisija 2011).

2 Tretje države lahko v specifičnih primerih izvažajo v EGS določeno količino blaga s carinskimi olajšavami ali

brez carine.

14

SZTP ima dve (ne)ločljivi veji. Prva je udejstvovanje v določanju pravil za večstranski sistem

mednarodne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization -

WTO), skupaj s partnerji z vsega sveta, druga veja pa predstavlja dvostranske sporazume, ki

jih EU sklepa z državami tretjega sveta oziroma regijami, da bi olajšala in pospešila dostop

njihovih izdelkov na trg in obratno. Z bilateralnimi sporazumi se ureja tudi način pomoči, ki

bi motivirala tretje države k hitrejšemu razvoju (Evropska unija 2007, 5), močna in stabilna

trgovina pa nenazadnje pripomore h krepitvi svetovnega gospodarstva, kar je vsekakor v

interesu EU.

Danes je EU v trgovinskem odnosu že s približno 200 državami po vsem svetu, med katerimi

prednjačijo tudi druge svetovne velesile: Kitajska, Rusija in Združene države Amerike, sledijo

jim Japonska in presenetljivo tudi Indija (povzeto po Madžar, 1–2).

Kot ključni politični akter nastopa Evropska komisija, ki je zadolžena za izvajanje SZTP EU.

EK upravlja z zunanjetrgovinsko politiko po sektorjih, v skladu s posamičnimi instrumenti

SZTP EU. Preostale institucije (Svet EU, EP, odbori), vlade držav članic in interesne skupine

pa so vključene predvsem pri sprejemanju predlogov EK.

2.3.2 Instrumenti SZTP EU

Instrumenti so kanali, prek katerih EK in njeni posamezni direktorati izvajajo obveznosti o

izpolnjevanju skupne trgovinske politike in pravil notranjega trga (Bobek in Živko 2002, 30–

31). Poznamo sledeče instrumente SZTP:

carinska unija in skupna carinska tarifa,

protidampinški ukrepi,

ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju,

monitoring tretjih držav,

odprava trgovinskih ovir,

sankcije,

zaščitni ukrepi,

strategija dostopa na tuje trge,

premagovanje tehničnih ovir,

javna naročila in zunanjetrgovinski sporazumi;

15

Carinska unija in skupna carinska tarifa

Temelj carinske unije in skupne carinske unije predstavlja Rimska pogodba, ki določa pogoje

za prost pretok blaga v okviru enotnega carinskega prostora; ti pogoji so odprava carin in

drugih oblik dajatev, prepoved količinskih omejitev in podobnih ukrepanj ter prepoved

davkov, ki bi na kakršen koli način diskriminirali blago iz drugih držav članic.

Moussis (1999, 77) opredeljuje carinsko unijo kot obstoj enotne carinske stopnje, ki jo

uporabljajo vse članice za uvoz iz držav nečlanic. To blago je carinjeno le enkrat, nato pa se

prosto giblje po celotnem območju.

Protidampinški ukrepi

Protidampinški ukrepi preprečujejo uvozni damping, ki lahko povzroči nemalo škode

proizvajalcem v EU. Beseda damping predstavlja prodajo blaga na tujem trgu po nižji ceni od

cene, ki velja v državi proizvajalca, oziroma prodaja blaga pod ceno, ki pokriva stroške

proizvodnje (dampinške cene pogosto ne pokrivajo niti variabilnih stroškov proizvodnje). Cilj

dampinga je osvojitev trga določenega proizvoda, določenih teritorijev oziroma uničenje

konkurence v državi, kjer prihaja do dampinga. Da pa bi ugotovili damping in začeli izvajati

protidampinške ukrepe, je treba potrditi sledeče elemente (povzeto po Djordjević 2006, 61):

1. normalna vrednost,

2. izvozna cena,

3. primerjava obeh navedenih vrednosti,

4. izračun eventualne razlike med navedenima vrednostma oziroma dampinško maržo,

5. dokazi, da dampinški uvoz močno škoduje domači proizvodnji,

6. vzročna povezava med dampinškim uvozom in škodo oziroma grožnjo domači

proizvodnji.

Za ugotavljanje in ukrepanje je zadolžena EK, ki na podlagi pritožbe proizvajalca EU sproži

postopek.

Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju

16

Tako kot damping so tudi subvencije lahko kanal prek katerega se trguje na nepošten način,

saj se te uporabljajo za motenje trgovine (Bobek in Gusel 1997, 112).

EU se proti nedovoljenemu subvencioniranju bori s t. i. povračilnimi ukrepi. Postopki

ugotavljanja potekajo na podoben način kot pri dampingu. Bobek (2002, 151) pravi, da

morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za povračilne ukrepe, in sicer stroški povračilnih

ukrepov morajo biti v sorazmerju s koristjo EU, dokazano mora biti ogroženo gospodarstvo

EU in subvencije morajo biti natančno določene (tj. komu so namenjene). O subvencijah

govorimo takrat, ko vlada oz. zasebni organ, ki je pooblaščen s strani vlade, omogočita

denarno pomoč proizvajalcem. Subvencije so največkrat v obliki neposrednega prenosa

finančnih resursov, opustitve plačila davkov, dobave proizvodov, odkupa blaga po višji ceni;

Monitoring tretjih držav

V internacionalnem kontekstu se povečuje število trgovinskih obrambnih preiskav, prav tako

narašča tudi število uporabnikov raznih obrambnih instrumentov. Glavni akterji v tem

postopku so navadno tretje države (ki sprožijo preiskave), države članice in industrija (proti

njim so načeloma sprožene preiskave) in Evropska komisija (ima predvsem svetovalno

funkcijo in skrbi, da zadeve potekajo skladno s pravili STO in EU). S ciljem spremljanja in

zagotavljanja podpore državam članicam ter industriji, EK izvaja sledečo prakso (Bobek in

Živko 2002, 32):

1. V tretjih državah izvaja monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov,

2. ko tretje države sprožijo preiskave proti industriji in državam članicam, jim EK

svetuje na način, da so odgovori v skladu z pravili pomoči v EU in STO in

3. EK mora zagotoviti, da se tretje države pri izvajanju preiskav pridržujejo pravil STO.

Odprava trgovinskih ovir

S 1. januarjem 1995 je stopila v veljavo Uredba o trgovinskih ovirah. Trgovinske ovire so v

uredbi opredeljene »kot kakršna koli trgovinska praksa, ki jo izvaja ali ohranja tretja država,

ki je v nasprotju z internacionalnimi pravili in zahteva ukrepanje«.

Ukrepanje v skladu z Uredbo je upravičeno, če trgovinske ovire vplivajo na področje EU

oziroma na posamezen industrijski sektor, prav tako pa mora biti s preiskavo dokazana

materialna škoda, npr. zmanjšan izvoz, finančni primanjkljaji, padec dobička (Bobek in Živko

2002, 144–145);

17

Sankcije

Bobek (2002, 152–154) definira sankcije kot instrument, ki ga EU po potrebi uporablja proti

tretjim državam. Kateri ukrepi bodo uporabljeni, je pogojeno s stopnjo gospodarske škode, ki

je bila povzročena. Ločimo gospodarske sankcije in politiko povezave – paketi političnih in

tudi gospodarskih pogojev za tretje države, ki si prizadevajo za normalne ekonomske odnose

z drugimi državami. V praksi se je pokazalo, da so najbolj pogosto uporabljene sledeče

gospodarske sankcije:

1. trgovinske prepovedi, embargo, višje carinske stopnje in kvote;

2. zamrznitev raznih oblik finančnih transferjev, od denarnih pomoči do zasega sredstev;

3. diskriminacijsko ravnanje do tretjih držav; odprava pomoči tako na znanstvenem kot

tehničnem področju;

4. prepoved vseh oblik transporta;

Zaščitni ukrepi

Zaščitni ukrepi so poleg protidampinških in izravnalnih ukrepov, ukrepi EU za trgovinsko

zaščito. Področje zaščitnih ukrepov je urejeno z Uredbo Sveta (ES) št. 3285/94 s

spremembami in Uredbo Sveta (ES)št. 519/94 s spremembami.

Specifičnost zaščitnih ukrepov izhaja iz dejstva, da se ne uporabljajo, ko so tretji državi

dokazane trgovinske nelojalnosti do mednarodne skupnosti. Zaščitni ukrepi se uporabljajo le

ko se pojavi nepričakovano povečanje uvoza, ki lahko povzroči resnejšo škodo industriji v

mednarodni skupnosti. Zaščitni ukrepi se razlikujejo od preostalih dveh oblik ukrepov tudi po

načinu pritožbe, saj lahko pritožbo vloži le država članica in ne neposredno Skupnost sama

(Izvozno okno 2010).

Strategija dostopa na tuje trge

Strategija dostopa na tuje trge vključuje partnerstvo med EK, državami članicami in podjetji

ter poseduje bazo podatkov o dostopu na trge (MADB–Market Access Database). S strategijo

se je izboljšal pretok informacij glede ekonomskih in trgovinskih preprek med vsemi subjekti,

kar je omogočilo tudi njihovo hitrejšo odpravo. Podatkovna zbirka ima pet osnovnih delov:

1. sektorske in trgovinske ovire,

2. carine,

18

3. omejitvene carine,

4. Info-Point on World Trade Service,3

5. vodnik glede uvoznih formalnosti ( povzeto po Evropska komisija 2007).

Premagovanje tehničnih ovir

Tehnični standardi so pogosto tehnična ovira v trgovanju za proizvajalce, ki želijo tržiti svoje

proizvode na tujem trgu. Tu nastopijo t. i. sporazumi MRA (Mutual Recognition Agreement),

ki jih EU sklene z glavnimi trgovinskimi partnerji. Namenjeni so motiviranju trgovine z

industrijskimi proizvodi in temeljijo na vzajemnem spoštovanju certifikatnih sistemov držav,

vključenih v sporazum. Ko države zahtevajo, da se postopki certificiranja in preverjanja

ustreznosti proizvodov tehničnim zahtevam izvedejo s strani tretje stranke (third conformity

assessment body), to ustanovo določi država izvoznica (Izvozno okno 2006).

Javna naročila

Ključni mednarodni sporazum glede javnih naročil je sporazum GPA (Government

Procurement Agreement). V letu 2012 so članice GPA sprejele spremembe glede sporazuma

iz leta 1994, ki je stopil v veljavo 6. aprila 2014.

Novi sporazum je večstranski trgovinski sporazum, ki vključuje 15 pogodbenic, EU skupaj s

svojimi članicami, Armenija, Kanada, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Koreja,

Liechtenstein, Nizozemska, Norveška, Singapur, Švica, kitajski Tajpej in ZDA (Evropska

komisija 2014c).

Temeljni cilj GPA je ustanoviti skupen trg javnih naročil za svoje članice ter zagotoviti

odprte, poštene in transparentne konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil (WTO 2014).

Zunanjetrgovinski sporazumi

Zunanjetrgovinski sporazumi so orodje, s katerim EU ureja svoje odnose z državami

nečlanicami, in predstavljajo tranzitno stopnjo pred polnopravnim vstopom nečlanic v EU.

3 Pomoč EU ponudnikom, da tržijo svoje storitve na globalni ravni, vsebuje tudi dolžnosti za člane STO in vse

informacije za GATS ter ponuja informacije uporabnikom o ovirah pri trgovini v storitvenem sektorju.

19

Bistveni cilj sporazumov je pospešitev trgovinske menjave, dinamičen ekonomski razvoj in s

tem tudi hitrejše napredovanje tretjih držav na poti k EU (Bobek in Živko 2002, 45–46).

Ločimo štiri različne vrste zunanjetrgovinskih sporazumov:

1. ne/preferencialni trgovinski sporazumi – urejanje trgovine med EU in tretjimi

državami;

2. sporazumi o gospodarskem sodelovanju – sodelovanje tudi na drugih področjih, kot

so finančno, socialno in transportno področje;

3. pridružitveni sporazumi – vzpostavitev močnejših ekonomskih, znanstvenih in

tehničnih vezi med EU in državami nečlanicami; glavni deli teh sporazumov so

politični dialog in svoboden pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Pridružitveni

sporazumi se delijo na dve širši evropski politiki, stabilizacijsko–pridružitvene

procese (za države Zahodnega Balkana) in evropske sosedske politike.

4. sporazumi o pristopu – pravni instrument EU in s podpisom tega sporazuma država

nečlanica pridobi status polnopravne članice EU.

20

3 STABILIZACIJSKO–PRIDRUŽITVENI PROCES DRŽAV

ZAHODNEGA BALKANA

Razmere na področju Zahodnega Balkana so veliko bolj zapletene, kot je opisano v uvodnem

delu, in tudi napredek posameznih držav ZB v procesu približevnja EU je v celoti slaboten.

Krivdo za nastalo situacijo nosita obe strani, tako posamezna država kot sama Evropska unija.

Za razumevanje je treba predstaviti širšo sliko.

Ozemlje bi lahko brez dvoma označili za kulturološki in verski »ekonom lonec«. Med

prebivalstvom je prisotna visoka stopnja nacionalizma, ki je rezultat strahu, da bi se njihova

nacionalna identiteta s priključitvijo EU izgubila. Naj poudarim, da nacionalizem kot

ideologija v pravem pomenu ne predstavlja nečesa negativnega. To konotacijo je pridobil

skozi zgodovino, ko je skrb in ljubezen do lastnega naroda postala izgovor za genocidne

zločine. Klasični primer so grozodejstva nacistov nad Židi, na Balkanu sta najbolj znana

genocida v Jasenovcu in Srebrenici (vsekakor pa niso nič manj pomembne človeške žrtve na

drugih področjih). Prvotna definicija nacionalizma je domoljubnost in ohranitev identitete

naroda, njihovih vrednot in kulture (prirejeno po Huntington 1996). Politične elite želijo

članstvo v EU, predvsem zaradi ekonomskih in finančnih razlogov, a javno mnenje kaže, da je

podpora prebivalstva vse manjša (Milardović 2009, 143).

V nadaljevanju bom poskusila prikazati glavne težave, s katerimi se sooča družba vsake

posamične zahodnobalkanske države, in s primerjalno analizo podati zadovoljivo razlago za

nastalo situacijo na tem področju.

21

Slika 3.1 : Verska sestava držav Zahodnega Balkana

Vir: prirejeno po Encyclopedia Britannica (2009, 2010, 2016b, 2016c, 2016č, 2016d).

3.1 Albanija

Demokratična država Albanija je država, ki je etnično zelo enotna, saj je več kot 95 odstotkov

vsega prebivalstva Albancev. V sredini septembra so dobili novo vlado, ki se je zavezala, do

bo pospešila pregovore z EU, pospešila razvoj gospodarstva in zajezila nadaljnjo rast

revščine. Albanija je vključena v številne mednarodne organizacije. Nekatere izmed njih so

Združeni narodi (UN), OSCE, WTO, IMF, WB in Svet Evrope (Izvozno okno 2013d).

Potencialna kandidatka je postala v juniju 2003, prav tako kot druge države ZB, uradno

prošnjo za članico EU pa je vložila 28. aprila 2009. Februarja 2008 je Svet sprejel novo

evropsko partnerstvo z Albanijo. Stabilizacijsko–pridružitveni sporazum (SPS) je bil podpisan

12. junija 2006 in je začel veljati 1. aprila 2009. Ta je nadomestil začasni sporazum o trgovini

in drugih zadevah povezanih s trgovino, v januarju 2008 pa je stopil v veljavo vizumski

sporazum. Evropska komisija je ocenila, da se pristopna pogajanja lahko začnejo šele, ko bo

Albanija dosegla potrebno stopnjo usklajenosti z merili za članstvo. V letu 2010 je EK

predlagala, da se začnejo pristopna pogajanja, ko bo država izpolnila vseh 12 osnovih

predonostnih nalog. V oktobru 2012 je EK priporočala, da se Albaniji dodeli status

kandidatke (Evropska komisija 2014a), junija, dve leti kasenje, je Albaniji bil podeljen status

kandidatke za članstvo v EU. Evropska raziskava (Eurobarometer 2014) je pokazala, da je v

40% muslimani

30% pravoslavci

15% katoliki

90% muslimani

10% pravoslavci 74% pravoslavci

18% muslimani

70% muslimani

67% pravoslavci

33% muslimani

Začetek SAP

22

Albaniji podpora državljanov za vstop v EU več kot 86%, ampak kljub temu se poraja

vprašanje, zakaj potemtakem je njen napredek tako počasen. Albanska vlada meni, da je

vzrok v tem, da je bilo po padcu diktature v devetdesetih letih treba državo ponovno zgraditi,

vendar pa je gradnjo ovirala opozicija, ki si je prizadevala, da bi čim prej dosegla svoj cilj,

prevzem oblasti.

Poročilo o napredku Albanije 2015 kaže, da je pri svojem izpolnjevanju sporazuma izjemno

učinkovita (2014/2951(RSP)), saj teži k demokratičnemu preoblikovanju in je celotna država

posvečena procesu priključitve. Evropske institucije imajo pomembno vlogo pri samem

oblikovanju politične sfere, Albanija pa prav tako ohranja konstruktivne odnose s sosednjimi

državami.

3.2 Srbija

Velik korak k EU je Srbija naredila s predajo Ratka Mladića, srbskega generala in obtoženca

za vojne zločine. Njegova predaja mednarodnemu sodišču s sedežem v Haagu je bila zelena

luč za pogajanja z EU in v marcu 2012 je dobila status države kandidatke (Evropska komisija

2013b).

Srbija je z državami članicami Evropske unije SAS podpisala 29. aprila 2008 v Luksemburgu.

Zaradi nezadovoljivega sodelovanja Srbije z Mednarodnim sodiščem v Haagu do ratifikacije

sporazuma ni prišlo vse do leta 2010. Španija je kot prva članica EU ratificirala sporazum, v

letu 2012 pa kot zadnja Romunija. Ko so sporazum ratificirale vse države članice je Srbija

dobila status kandidatke, v letu 2013 pa je sporazum stopil v veljavo. Uradni začetek

pristopnih pogajanj je 21. januar 2014 (Izvozno okno 2013i).

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je prvi celovit sporazum, ki ga je podpisala Republika

Srbija z Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami. SAS ureja skoraj vse vidike

medsebojnih odnosov, predvsem gospodarskih. S sporazumom se je Srbija zavezala, da bo

vzpostavila območje proste trgovine in uskladila nacionalno zakonodajo s pravnim redom

EU–Acquis Communitaire (Memišević 2011, 30–32).

Srbija se že vrsto let sooča s trendom upada podpore približevanju EU. V letu 2010 je vstop v

EU podpirala dobra polovica srbskega prebivalstva (57 %). Srbski evroskepticizem je mogoče

pripisati predvsem njihovi tradicionalni politični usmeritvi, ki je izrazito nastrojena proti

zahodnoevropskim državam oziroma sami EU. Pri političnem vrhu Srbije je zaznati, da za

svoje neuspešno izpeljane cilje in reforme pogostokrat krivijo zunanje subjekte, tudi samo

23

Evropsko unijo. Vemo pa da večinoma miselnost samega političnega vrha (in medijev, ki so v

domeni politike) kroji mnenja prebivalcev. S perspektive EU s temi dejanji srbska vlada

pošilja svetu sliko, da je nezmožna sama opravljati in izvesti proces integracije.

SAP v Srbiji niso naleteli niti na pozitivno niti na negativno podporo prebivalstva. To je

razvidno iz nasprotujočih si rezultatov javnomnenjskih raziskav v Srbiji. Na eni strani so

prikazovale evroskepticizem (57 % podpora za vstop v EU), s druge strani pa je 78 %

prebivalstva podpiralo reforme, ki so bile potrebne za približevaje EU. Treba je omeniti, da je

za takšen odnos delno kriva visoka stopnja nacionalnosti4 ter ideološka neenotnost politične

elite in pripadnost prebivalstva enako mislečim političnim voditeljem. Srbija ima znotraj same

države probleme z globoko delitvijo družbe glede na politično ideologijo (Puhalo in Miholjčić

2011, 139).

Na podlagi poročila o napredku Srbije (2015/2892(RSP)) menim, da država stagnira, saj ima

še vedno nerešen problem s sosednjimi državami, kot je predvsem nepriznavanje Kosova.

Prav tako se EU ne strinja s sodelovanjem in navezo Srbije z Rusijo. Stopnja kriminalitete,

korupcija in demokratičnost so še vedno na visoki ravni. EU ocenjuje negativen odnos tudi na

področju temeljnih človekovih pravic, nestrpnost in diskriminacijo ranljivih skupin

(osovraženost istospolno usmerjenih oseb, invalidov, svoboda izražanja medijev,…).

3.3 Črna gora

Črna gora je nekdanja jugoslovanska republika, ki je od leta 2006 samostojna država. Kljub

svoji teritorialni majhnosti je vključena v številne mednarodne organizacije, kot so

Mednarodni monetarni sklad (IMF), World bank (WB), Svetovna trgovinska organizacija

(WTO) in CEFTA (EIU; Factiva 2013).

Črna gora je zelo specifičen primer na ZB, saj je hitro po razglasitvi samostojnosti dobila

status kandidatke za vstop v EU, kar je zasluga takratne politične elite, ki je z odgovornim in

predanim ravnanjem in jasno zastavljenimi cilji privedla do hitrih rezultatov. Edinstvenost

Črne gore pa se kaže v spodbujanju etničnih manjšin na področju Črne gore. Albanci in

Bošnjaki sta močni manjšini, ki si prizadevata za vstop v EU. Status kandidatke je dobila v

decembru leta 2010, se pravi po dveh letih od predloga za kandidatko. Pristopna pogajanja so

se začela razmeroma hitro (junij 2012).

4 Nacionalnost je na Balkanu izražena bolj v negativnem smislu. Zaznati je zametke sovražnosti do sosednjih

držav in ne le ljubezen do lastne države.

24

Po konfliktu med takratnim voditeljem Srbije Slobodanom Miloševićem in voditeljem Črne

gore Milom Đukanovićem v letu 1999, je črnogorski politični vrh pripravil popoln način za

uspešno izveden referendum o osamosvojitvi oziroma odcepitvi od Srbije. Politična elita je

izkoristila pestro etnično raznolikost prebivalstva in poudarjala potrebo po solidarnosti in

vključenosti vseh manjšin. To je privabilo etnične manjšine da se združijo in prevladajo nad

skupnosjo Srbov v Črni gori. Eden izmed glavnih argumentov politične elite za potrebo po

osamosvojitvi je bil tudi, da Srbija ovira Črno goro na poti k EU. Tako je, poleg uspešno

izvedenega referenduma, pošiljala tudi jasno sliko EU o svoji zrelosti in pripravljenosti na

nove politične izzive. To je bil prvi korak na dolgi poti k EU (Memišević 2011, 26–27).

Kljub hitremu sprejetju črnogorskega predloga za kandidatko, mnogi menijo, da EU odlaša z

dokončno odločitvijo in konkretnjšimi pogovori s Črno goro, zato ni vidnejšega napredka.

Prebivalstvo je v veliki meri podpiralo priključitev Črne gore EU, vendar je v zadnejm času

ravno zaradi odlašanja pogovorov zaznati zametke evroskepticizma (EurActiv Srbija 2011).

Kljub vsemu je status kandidatke prinesel pozitivne spremembe v državi. Kot vemo je ena

izmed ključnih zahtev EU v asociacijsko-stabilizacijskih procesih na ZB boj proti krupciji in

njena zajezitev. Črna gora in nekateri politiki so že občutili posledice teh prizadevanj. V letu

2012 je Črna gora napredovala na področju pravne države in temeljnih pravic, vključno z

bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in tako dosegala stopnjo skladnosti z

evropskimi standardi, ki je potrebna za začetek pogajanj (Dnevnik 2012).

Zadnje poročilo (2014/2947(RSP)) prikazuje drugačno podobo Črne gore. Črna gora je edina

država kandidatka, s katero so bila začasno ustavljena nadaljnja pogajanja, in bodoči potek

dogodkov bo vplival na nadaljevanje. Načela pravne države so zelo vprašljiva, saj je

polarizirano politično ozračje privedlo do bojkota določenih parlamentranih zasedanj in

odstopa predsednika parlamenta zaradi nestrinjanj s predsednikom vlade. Prevladuje

korupcija in vsesplošna kriminaliteta (organizirani krimnal, nasilje nad mediji).

3.4 Makedonija

Parlamentarna demokracija Makedonija je polnopravna članica WTO, CEFTA in IMF, med

drugim pa je podpisala tudi prostotrgovinska sporazuma s Turčijo in Ukrajino (EIU; Factiva

2013).

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je status države kandidatke pridobila istočasno

kot Hrvaška, in sicer v decembru 2005, ko je izpolnila vse svoje obveznosti, ki so bile

pogojene z Ohridskim sporazumom. Pristopna pogajanja s Makedonijo še niso v teku kljub

25

priporočilu EK in EP. Vzrok so številne napetosti s sosednjimi državami, Grčijo in Bolgarijo

(Kratki vodič po Evropski uniji 2015, 2014: 3). Na makedonskem teritoriju živita v veliki

večini dve narodnosti, Makedonci in Albanci. Zaradi političnih in družbenih napetosti med

njima, se je država znašla v procesu stagnacije in je njen napredek k članstvu v EU zelo

minimalen. Poleg napetosti znotraj države, je razlog za stagniranje tudi spor z sosednjo

Grčijo, ki preprečuje, da bi Makedonija začela pogajanja. Državi naj bi bili v sporu zaradi

kulturnih in teritorialnih vprašanj.

V uradnih grških pravilnikih obstajajo tudi dejanske prepovedi uporabe makedonskega jezika

(The National Garde in Nered): »All residents from two to fifty years of age are forbidden to

use any other language but Greek. I direct special attention to the youth. Anyone to break this

law will be punished« (History of Macedonia 2015).

Grčija se upira, da bi se severni del Grčije imenoval Makedonija, vendar so mnogo političnih

analitikov meni, da je v bistvu vzrok za vse to strah Grčije, da bi izgubila svojo dominacijo na

Balkanskem polotoku.

Nadalje politični analitiki menijo, da je pravzaprav spor in oviranje Makedonije pri njenih

pogajanjih le krinka Grčije, ki želi s takšnim odnosom le preusmeriti pozornost od njenih

realnih političnih težav, ki so bolj ali manj nacionalnega izvora (History of Macedonia 2015).

Velika napaka odločevalcev v EU je dejstvo, da so spet dovolili, da se nad državo kandidatko

vrši pritisk, kar se je že v več primerih pokazalo kot slaba praksa. Posledično postaja družba

bolj zaprta (evroskepticizem), saj se znižuje stopnja podpore priključitvi EU, prebivalstvo pa

se vse bolj obrača k nacionalizmu. Kot sem že omenila, je glavni razlog delno prikrit oziroma

bolje rečeno, se mu ne namenja pozornosti, kot bi bilo treba, zato je popolnoma nesmiselno

vztrajati pri rešitvi nekega manj pomembnega problema, v tem primeru je to kompromis med

Makedonijo in Grčijo glede imena. Zakaj je tako, ostaja odprto vprašanje, gotovo je le to, da

je rešitev spora eden izmed neizbežnih pogojev Evropske unije Makedoniji. Napredek

Makedonije pa je še toliko bolj kompleksen zaradi visokega odstotka albanskega prebivalstva,

ki še dodatno otežuje zadeve makedonski politični eliti. Makedonski Albanci si prizadevajo za

čimprejšnje članstvo v EU, saj želijo po stopinjah Albanije. Niso obremenjeni z imenom, saj

to na neki način predstavlja nacionalno identiteto makedonskih prebivalcev in ne njih, ki

imajo vendarle albanske korenine (Memiševič 2011: 33-35). Zato pritiskajo na Makedonijo,

da sklene kompromis z Grčijo. Makedonija se torej sooča z ideološkim razkolom, kjer so na

eni strani Makedonci s svojim nacionalizmom, na drugi strani pa Albanci z

evroskepticizmom. Treba pa je omeniti, da omenjena nesoglasja, tako z Grčijo kot

makedonskimi Albanci, lahko vodijo ne le do dolgoletne stagnacije, ampak tudi nazadovanja

26

države na poti k EU. Glede na celotni ZB je v Republiki Makedoniji podpora vstopu v EU

povprečna in sicer okoli 60 % (Eurobarometer 2014).

3.5 Bosna in Hercegovina – potencialna kandidatka

Gre za zelo specifično državo, v kateri ločimo dve avtonomni entiteti, in sicer Republiko

Srbsko in Federacijo BiH. Vsaka izmed njiju ima svojo lastno vlado in parlamanet. V BiH

živijo tri različne etnične skupine. Skoraj polovica je Bošnjakov, približno 37 odstotkov je

Srbov, ostalih 14,3 % pa predstavljajo Hrvati. Kot celota delujejo v okviru zvezne vlade,

znotraj katere so vsi narodi enakopravno zastopani. V mednarodni skupnosti ima BiH

članstvo v IMF ter CEFTA, v WTA pa ima zaenkrat le status opazovalke. (Izvozno okno

2013b).

Bosna in Hercegovina je pridobila status potencialne kandidatke leta 2003 na zasedanju

Evropskega sveta v Solunu. Od takrat je stopilo v veljavo veliko število stabilizacijsko-

pridružitvenih sporazumov – poenostavitev postopkov pridobitve vizumov, začasni sporazumi

glede trgovine in podobnih vprašanj (Evropska komisija 2014b). Sporazum, ki je bil podpisan

v letu 2008, ni stopil v veljavo saj je bil zamrznjen zaradi neupoštevanja ključne sodbe

Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako je trenutno v veljavi le začasni sporazum o

trgovini in trgovinskih zadevah, ki se prav tako spopada z težavami (Kratki vodič po Evropski

uniji 2015, 2014: 3).

Kot sem že poudarila, je BiH zelo specifičen in predvsem kompleksen primer države ZB in

ravno zaradi svojih institucionalnih specifik dela Evropski uniji največ težav pri približevanju

EU. Eden izmed mnogo vzrokov za problematično stanje v BiH je tudi konfuznost idej in

konceptov Daytonske ustave.5

Vloga EU v BiH je prvotno vzpostaviti stabilnost, vendar EU s svojimi prisilnimi mehanizmi

hkrati ogroža proces demokratizacije v državi, ki tako vodi v še večjo nestabilnost. Napačne

poteze oziroma nemoč Bruslja so privedle do tega, da je BiH prepustila, da sama reši nastalo

situacijo brez kakršnih koli smernic. Politični vrhovi (srbski, hrvaški in bošnjaški) pa nimajo

za glavni cilj prebliževanja k EU, predvsem pa ne sklepanja kompromisov, ki je edina možna

rešitev. S tega vidika je proces integracije v EU na zelo majavih tleh, zato bi morala EU jasno

postaviti kriterije kaj je sprejemljivo in kaj ne, če se želi doseči korak naprej (Mujagić 2011,

48).

5 Daytonska ustava vsebuje niz kontradiktornih in diskriminatornih določb, ki politično izključujejo določene

nacionalne skupine. S tem ustava krši osnovne človekove pravice (Human Rights Library 1995).

27

Pri gospodarskemu razvoju je glavna zahteva obstoj delujočega tržnega gospodarstva, ki se bo

lahko spopadalo s konkurenčnm pritiskom drugih tržnih sil v Evropski uniji. Poročilo

Evropske komisije iz leta 2012 navaja, da ima dolgotrajni politični zastoj države negativne

vplive na ekonomsko in fiskalno politiko. Zamude pri sprejetju proračunov na državni ravni

so povečale negotovost kljub ukrepom novonastale vlade. Tudi predvidena proračunska

podpora Svetovne banke je prišla z zamudo, ker BiH ni mogla pokazati prepričljivih

rezultatov na področju denarnih transferjev. Šele v marcu 2012 je BiH sprejela svoj šesti

ekonomski in fiskalni program za obdobje 2012–2014, a odsotnost ključnega fiskalnega

okvira na ravni države povzroča, da je program nekoherenten zaradi prevelike razdrobljenosti.

Na splošno pa so nesoglasja med tremi narodi navzoča tudi v gospodarstvu, kar ovira

napredek pri reformah.

V letu 2011 je bilo zaznati porast realnega BDP in sicer na 1,3 %, v primerjavi z letom 2010,

ko je znašal 0,7 %.

Junija 2015 je SAS z BiH stopil v veljavo, v februarju 2016 pa je država že vložila prošnjo za

članstvo v EU. Po oceni Evropskega parlamenta je uspeh SAS odvisen predvsem od

učinkovite vzpostavitve mehanizma EU za uskladitev. Ta bi pripomogel k splošni blaginji

državljanov. Potrebna je popolna ustavna reforma, saj je dosedanja organizacija

nefunkcionalna in preveč razdrobljena (2014/2952(RSP)).

3.6 Kosovo – potencialna kandidatka

Republika Kosovo6 ima zelo specifičen status v mednarodni skuponosti in sicer ni še uradno

priznana država s strani vseh držav mednarodne skupnosti, zato ne more sodelovati pri vseh

mednarodnih dejavnostih (nekatere države jo še vedno priznavajo kot avtonomno pokrajino

Republike Srbije). Zaradi težkih političnih razmer in kot najmlajša država Zahodnega Balkana

ima najrevnejše prebivalstvo v Evropi.

Po razglasitvi samostojnosti je Kosovo dobilo članstvo v nekaterih mednarodnih

organizacijah. V letu 2009 je postalo članica IMF, WB, v letu 2012 pa je tudi članica EBRD.

Kot domačo valuto uporablja evro (Izvozno okno 2013g).

Kosovsko prebivalstvo v veliki meri podpira vstop v EU, in sicer okoli 80 odstotkov

prebivalstva (Eurobarometer 2014), vendar Kosovo ne more začeti pogajanj, saj ga niso

6 Kosovo je v diplomski nalogi obravnavano kot samostojna država Zahodnega Balkana, ki je v letu 2008

razglasila neodvisnost. Kot avtonomno državo jo je priznala tudi Slovenija.

28

priznale vse države članice EU. Kosova kot samostojne države ne priznavajo Grčija, Ciper,

Romunija, Španija in Slovaška, in zato ima Kosovo, poleg odlašanj s pogajanji o vstopu, tudi

druge težave, kot je vizum. V letu 2012 je bila izdana strategija za liberalizacijo vizumske

ureditve. Državljanom Kosova ni omogočena liberalizacija vizumskega režima7 (Schengenski

sporazum), kot to velja v preostalih državah ZB. V letu 2009 so odobrili ukinitev vizumov

Srbiji, Črni gori in Makedoniji, leto kasneje pa še Bosni in Hercegovini ter Albaniji.

Kosovo je na dobri poti, da začne pogajanja, saj je začelo izpolnjevati pogoje, ki so predpisani

za liberalizacijo vizuma, vendar je eden glavnih pogojev še vedno zgladitev odnosov s Srbijo.

Poleg petih članic EU Kosova ne priznavata še dve ZB državi, in sicer Srbija ter Bosna in

Hercegovina. Ker pa EU postavlja kot ključen pogoj za približevanje EU tudi dobre

medsosedske odnose in regionalno sodelovanje, je Kosovo dokaj izolirano v odnosu na druge

države ZB. Težke ekonomske in socialne razmere na Kosovu posledično škodijo celotni

regiji, npr. oteženo je delovanje CEFTA, saj svojih izdelkov iz Kosova ne more prevažati na

ozemlje Srbije in BiH in preko njega. Stabilizacijsko-asociacijski sporazum z Albanijo je bil

parafiran v juliju 2014, ko je Kosovo doseglo dogovor s Srbijo o normalizaciji odnosov.

Izboljševanje kosovsko srbskega odnosa je ključno pri približevanju Kosova k EU (Kratki

vodič po Evropski uniji–015, 2014: 4). V aprilu 2013 sta Srbija in Kosovo normalizirali

odnose, kar je pomenilo začetek pogajanj o SAP Kosova. Do podpisa sporazuma je prišlo 27.

aprila 2015.

Po drugi strani so korupcija, nizka stopnja demokratizacije in institucionalne vrzeli velik

problem Kosova, tako kot v drugih zahodno-balkanskih državah (Memišević 2011, 26).

7Liberalizacija vizumskega režima pomeni prost pretok v državah schengenskega območja in omogoča

potovanje brez vizuma do 90 dni (vsakih šest mesecev), vendar ne dovoljuje pridobivanja delovnih dovoljenj in

drugih ugodnosti (Visalib 2014).

29

4 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU IN ZB

4.1 Empirični del

Mednarodna blagovna menjava je pogosto uporabljena kot indikator napredka enotnega trga

oziroma integracij tako svetovnih kot evropskih gospodarstev. Evropska unija s pomočjo

analiz uvoza in izvoza držav dobi jasnejšo sliko o trenutnem stanju določene države in

posledično lahko pripravi trgovinska pogajanja ter opredeli in izvaja protidampinške politike.

Gospodarska rast je neločljivo povezana z razvojem trgovine, zato se tej posveča toliko

pozornosti. EU v okviru skupne trgovinske politike zastopa 28 držav članic in ima tudi

absolutno pristojnost, kar pomeni, da posamezna država članica nima vpliva na trgovinsko

zakonodajo (Eurostat 2016a).

4.1.1 Gospodarski vidik držav ZB

4.1.1.1 Albanija

Albanija je še vedno v procesu tranzicije iz planskega v tržno gospodarstvo. Ekonomsko je

zelo šibka država in s tem na samem repu med evropskimi državami. V veliki meri je odvisna

od zunanje institucionalne pomoči. Primarni sektor (kmetijstvo in živinoreja) je najbolj razvit

in zaposluje okoli 40 odstotkov aktivnega prebivalstva, vendar je kljub svoji obsežnosti z

ekonomskega vidika neučinkovit, saj gre predvsem za proizvodnjo za lastne namene (prinaša

le 20 % BDP). Približno enak odstotek BDP-ja prispeva sekundarni sektor (industrija).

Najrazvitejše panoge so živilska, tekstilna, kemična, lesna in rudarska ter prevozništvo. Več

kot polovico celotnega BDP (60 %) prispeva storitveni sektor. Trenutno najbolj razvijajoče

panoge so turizem, komunikacijske tehnologije, bančništvo ter zavarovalništvo (Izvozno okno

2013k).

Trgovinski primanjkljaj Albanije v letu 2012 je znašal 2,6 milijarde evrov, kar je okoli 27

odstotkov vsega BDP države. Izvoz v letu 2012 je bil 0,7 milijard evrov, uvoz pa se je

povečal na 3,3 milijarde evrov glede na leto 2011. Glavno uvozno blago so mineralna goriva

(20 %), stroji, jedrski reaktorji, prevozna sredstva, elektronski in električni proizvodi. Izvažali

pa so predvsem tekstilne izdelke (29 %), mineralna goriva in olja (26,6 %), železarske in

30

jeklarske proizvode, žlindro in pepel. Vodilni uvozni trgi so bili Italija (32 %), Grčija (10 %),

Kitajska, Nemčija in Turčija. Glavni izvozni trgi so prav tako Italija z več kot polovico vsega

izvoza, Španija in Srbija z 10 % ter Turčija in Grčija.

Graf 4.1: Uvoz in izvoz Albanije v/iz EU 1990–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001,

2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

4.1.1.2 Bosna in Hercegovina

Gospodarstvo v BiH je v nezavidljivem položaju že od časa stare SFRJ. Ključna

makroekonomska problema, s katerima se država sooča, sta velika stopnja brezposelnosti in

visok proračunski primanjkljaj. Nekoliko si je bosansko gospodarstvo opomoglo z

Daytonskim spoorazumom, vendar je kljub temu še vedno v fazi tranzicije (Izvozno okno

2013e). Največji trgovinski partner je EU, z 58 % celotnega izvoza in 46,6 % celotnega uvoza

v 2012. Medtem ko se je v letu 2012 povečal izvoz v države EU, se je delež uvoza iz EU

nekoliko zmanjšal (Evropska komisija 2012, 30).

Storitve so glavna panoga, s katero se ukvarja aktivno prebivalstvo in prispeva kar 65

odstotkov BDP, sledi industrija s 26 % BDP, kmetijstvo pa je panoga, ki je najmanj razširjena

in slabo razvita. K BDP prispeva le dobrih 8 %. V zadnjih letih je opazen porast v bančništvu.

Veliko tujih bank je vstopilo na bosanski trg, in ima danes 85 % lastništva (Izvozno okno

2013a).

0

500.000.000

1.000.000.000

1.500.000.000

2.000.000.000

2.500.000.000

UVOZ IZVOZ Linear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek SAP

31

V preteklem letu je imela BiH trgovinski primanjkljaj v višini 3,8 milijard evrov, in sicer je

znašal izvoz 4 milijarde evrov, medtem ko je BiH uvozila kar za 7,8 milijard evrov blaga.

Izvoz je temeljil predvsem na pohištveni industriji, mineralnh gorivih in železarstvu. Države,

v katere je največ izvažala, so Nemčija, Hrvaška in Italija. Uvažala je največ goriv, in sicer

kar 20,5 % vsega uvoza. Državi uvoznici ostajata Hrvaška in Nemčija.

Graf 4.2: Uvoz in izvoz BiH v/iz EU 1992–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003,

2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

4.1.1.3 Črna gora

Črna gora je enaindvajsetega maja 2006 izvedla referendum na katerem se je dokončno ločila

od Republike Srbije. S tem je sprejela evro kot valuto, ustanovila lastno centralno banko ter

razploaga z lastnim proračunom. S osamosvojitvijo se je poleg zgoraj naštetih mednarodnih

organizacij vključila tudi v Evropsko banko za obnovo in razvoj. Prvi korak k Evropski uniji

je Črna gora naredila v maju leta 2012, ko je uradno začela pristopna pogajanja v Bruslju.

Prelomno leto je bilo po koncu 2013, ko so se začeli pogovori o usklajenosti črnogorske

zakonodaje z evropsko.

Država si prizadeva oblikovati tržno gospodarstvo, vendar se soooča s prevelikim državnim

sektorjem. Poglavnitni dejavnosti sta turizem, ki je hkrati vaba za tuje vlagatelje, in izvoz

kovin. Velik javnofinančni zalogaj pa povzročata brezposelnost in prevelik regionalni

razvojni razkorak. Odstotkovno gledano storitveni sektor prispeva 87,9 odstotkov, nato sledi

0

1.000.000.000

2.000.000.000

3.000.000.000

4.000.000.000

5.000.000.000

UVOZ IZVOZ Linear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek SAP

32

industrija z 11,3 %, zanemarljiv delež prispeva kmetijstvo, le 0,8 %, kar lahko pripišemo

geografskim lastnostim (Izvozno okno 2013b).

V letu 2012 je imela Črna gora več uvoženega kot izvoženega blaga, njen finančni

primanjkljaj pa je znašal 1,3 milijarde. Dobra tretjina celotnega izvoza je predstavljal aluminij

(36,2 %), mineralna goriva s 13,8 %, sledijo druge rude – jeklo in železo, pijača in lesni

proizvodi. Zanimivo je, da so približno enak odstotek izvoženih mineralnih goriv tudi uvozili

(18,4 %), glavne uvozne skupine so strojna, električna in elektronska oprema, avtomobili in

mesni izdelki. Glavna uvoznica je Srbija z eno tretjino uvoza, sledijo ji Grčija, Kitajska, BiH

in Nemčija. Polovico svojega blaga je Črna gora izvozila na Hrvaško in Srbijo, manjši delež

tudi v Slovenijo (7,9 %).

Graf 4.3: Uvoz in izvoz Črne gore v/iz EU 2005–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

4.1.1.4 Kosovo

Gospodarsko je Kosovo zelo nestabilno, vendar se je stanje v zadnjih nekaj letih izboljšalo.

Eden izmed glavnih razlogov za stagnacijo gospodarstva je nezanesljiva oskrba z električno

energijo. Pereč problem je visoka stopnja brezposelnosti mladih, ki vodi do množičnega

izseljevanja prebivalstva in povečevanja sive ekonomije. Prebivalstvo večinoma odhaja v

države srednje Evrope in v Združene države Amerike. Tako se preživlja četrtina kosovskega

prebivalstva. Najbolj razširjen sektor je kmetijski, vendar je nedonosen za državo. Kmetovalci

pridelujejo večinoma za lastne potrebe, soočajo se pa tudi z pomanjkanjem mehanizacije in

0

200.000.000

400.000.000

600.000.000

800.000.000

1.000.000.000

1.200.000.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014*

UVOZ IZVOZ Linear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek SAP

33

strokovnih znanj (Izvozno okno 2013c). V prihodnosti predvidevajo, da se bo Kosovo

opomoglo s pomočjo svojih naravnih bogastev, predvsem rudnin (minerali in kovine).

Privatizacija na Kosovu je v velikem razmahu. Privatiziranih je več kot 50 odstotkov državnih

podjetij in presenetljivo več kot 90 odstotkov glede na njihovo lastno vrednost. Kosovo je v

preteklih nekaj desetletjih živelo predvsem na račun gradbene industrije, vendar je zaradi

zastarele mehanizacije in pomanjkanja vlaganj v fazi stagnacije. Večino BDP prispeva

storitveni sektor (60 %), medtem ko primarni in sekundarni skupaj prispevata le 38 % BDP

(Izvozno okno 2013c).

Zunanja trgovina Kosova je močno odvisna od pomoči Evropske unije, saj ta predstavlja

glavni uvozni (38 %) in izvozni trg (43 %). Država je v prejšnjem letu 2012 imela 2,1

milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja, saj je izvozila le za 0,3 milijarde evrov blaga

in uvozila 2,4 milijarde evrov blaga. Primanjkljaj na nacionalnem tekočem računu je znašal

skoraj 1 milijardo evrov, kar predstavlja okoli 20 % BDP. Blagovne skupine, ki jih je Kosovo

v večji meri uvažalo, so mineralni izdelki (približno 22 %), živilski in tobačni proizvodi,

strojna oprema, kovinski in kemični izdelki. Vodilne uvozne države so bile Makedonija (14,7

%), Nemčija (11,8 %) in Srbija (10,2 %). Izvažali so predvsem v države EU in Albanijo,

Makedonijo (10 %) ter Kitajsko (9 %), glavno izvozno blago pa so predvsem kovinski izdelki,

in sicer kar 60,5 %.

Graf 4.4: Uvoz in izvoz Kosova v /iz EU 2005–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

0

100.000.000

200.000.000

300.000.000

400.000.000

500.000.000

600.000.000

700.000.000

800.000.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014*

UVOZ IZVOZLinear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek

SAP

34

4.1.1.5 Makedonija

Gospodarska situacija v Makedoniji je skrb vzbujajoča, saj ni zaznati velikega napredka.

Najboljša rešitev bi bila priključitev EU. Makedonsko gospodarstvo temelji predvsem na

storitvenih dejavnostih, in sicer kar 60 odstotkov BDP prispeva storitveni sektor in zaposluje

več kot polovico vsega aktivnega prebivalstva. Sledi mu industrijski sektor. Predstavlja 27 %

BDP, zaposluje pa okoli 22 % aktivnega prebivalstva. Gre predvsem za proizvodnjo in

predelavo železa in jekla, kemično, strojno, živilsko in farmacevtsko industrijo. Pomembno

vlogo imata tekstilna in usnjarska industrija, saj močno pripomoreta k zmanjševanju

brezposelnosti z odpiranjem novih delovnih mest (Izvozno okno 2013č).

Makedonija je v letu 2012 zabeležila upad industrijske proizvodnje (1,9 %), za prihodnjih

nekaj let pa so napovedali ponovni trend rasti. Izračuni kažejo, da bo v letu 2013 2,1 %, v

2014 3,3 % in v letu 2015 4,6 odstotni porast.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 1,6 milijarde evrov v letu 2012. Skoraj eno tretjino

svojega blaga je Makedonija izvozila v Nemčijo, tej sledi Srbija z 17,2 odstotki, izvažali pa so

prvenstveno železo, jeklo, tekstil in različne kemične proizvode. Glavno uvozno blago so

mineralna goriva in olja, kovine, biserovina in dragi kamni. Glavna uvoznica je sosednja

Grčija (12,3 %), sledijo ji Nemčija (9,7 %), Velika Britanija (8,6 %) in Srbija (7,8 %).

Graf 4.5: Uvoz in izvoz Makedonije v/iz EU 1993–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004,

2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

0

500.000.000

1.000.000.000

1.500.000.000

2.000.000.000

2.500.000.000

3.000.000.000

3.500.000.000

4.000.000.000

UVOZ IZVOZ Linear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek SAP

35

4.1.1.6 Srbija

Srbija velja za državo, ki ima velik tržni potencial predvsem zaradi interesa tujih vlagateljev

in razgibanega domačega povpraševanja. V državi še vedno vlada pretežno plansko

gospodarstvo. Glavni razlogi za gospodarski zaostanek so dolgotrajna kriza zaradi razpada

Jugoslavije, mednarodne sankcije in bombni napadi NATO leta 1999, ki so vidni še dandanes

(Izvozno okno 2013j).

Srbija je bogata država s premogom, cinkom, svincem, bakrom in zlatom, vendar jih ne

morejo dobro iskoristiti. Pomanjkanje investicij, predvsem v rudarski sektor, je razlog, da

kmetijski sektor predstavlja le 10 odstotkov nacionalnega prihodka države. Približno dvajset

odstotkov BDP prispeva industrijski sektor, predvsem z dobro razvito avtomobilsko

industrijo.

Ključni državni prihodek je storitveni sektor (70 %), kar je posledica pospešene liberalizacije

trgovine in prestrukturiranja podjetij (Izvozno okno 2013i).

Statistika uvoza in izvoza v Srbiji prikazuje, da država več blaga uvozi kot izvozi. V

preteklem letu je uvoz znašal 14,2 milijarde evrov, izvoz pa 5,4 milijarde evrov manj (8,8

milijarde evrov). Srbija je največ izvažala v Nemčijo, Italijo in BiH (največ električno

opremo), države, ki so največ uvažale, so Rusija in Nemčija z 10,9 % ter Italija 9,7 %.

Mineralna goriva in olja, stroji ter jederski reaktorji so bili glavno uvoženo blago.

Graf 4.6: Uvoz in izvoz Srbije v/iz EU 2005–2014 (v mio EUR)

Vir: Prirejeno po EUROSTATU (2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014).

0

2.000.000.000

4.000.000.000

6.000.000.000

8.000.000.000

10.000.000.000

12.000.000.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014*

UVOZ IZVOZ Linear (UVOZ) Linear (IZVOZ)

Začetek

SAP

36

4.2 PRIMERJAVA UVOZA/ IZVOZA DRŽAV EU IN ZB

Uvoz in izvoz pravzaprav merita vrednost in količino blaga, s katerim se trguje med državami

članicami oziroma z državami nečlanicami.

Uvoz predstavlja blago, ki vstopi na področje EU iz držav nečlanic in je v najkrajšem času

dano v carinski postopek. Izvoz je blago, ki je dano v carinski postopek, da zapusti statistično

področje EU, da bi ga uvozili v državo nečlanico.

Treba je omeniti tudi razliko v zbiranju statističnih podatkov glede na to, ali je blagovna

menjava znotraj ozemlja EU (med državami članicami) ali ne (z državami nečlanicami). Pri

notranji trgovini se upoštevajo tudi prejemi in odpreme. Med prejeme se uvršča blago, ki je v

prostem pretoku na ozemlju EU in vstopi na področje zadevne članice, med odpreme pa ravno

nasprotno blago, ki zapušča zadevno članico in vstopi na področje druge članice.

Posebnost pri trgovini z državami nečlanicami je neupoštevanje blaga v tranzitu, blaga v

kakršnem koli carinskem postopku, blaga, ki je v začasnem vstopu na teritorijih EU (npr.

razstave) in ne nazadnje blaga, ki je že bilo evidentirano kot izvoženo (ponovno izvoženo

blago).

4.2.1 Interpretacija rezultatov

Na spodnjih dveh grafih je prikazana primerjava med izvozom in uvozom izbranih držav

članic EU in šestih držav ZB. Tako pri državah članicah kot pri državah ZB je razviden rahel

porast v obdobju med 2005 – 2014*, izjema je le leto 2009, kjer je na obeh straneh zaznati

upad tako uvoza kot izvoza. Razlog je pripisati globalni krizi, ki se je začela kazati v drugi

polovici leta 2008. Posledice so bile zmanjšana industrijska proizvodnja, zmanjšan obseg

naložb in seveda upad svetovnih trgovinskih tokov, ki so se v realnem smislu pokazale v letu

2009 (Koleša 2009, 211).

Na področju izvoza je v medsebojni primerjavi po pričakovanjih veliko večji izvoz članic EU,

saj kar 93 odstotkov vsega izvoza pripada izbranim članicam in le 7 odstotkov državam ZB.

Med analiziranimi članicami8 izvaža največ Avstrija (64 %), druga je Irska (16 %), medtem

ko Srbija s slabimi 40 % beleži največji izvoz med državami nečlanicami. Sledijo ji BiH s 24

%, Makedonija in Albanija z okoli 15 %, Kosovo (9 %) in Črna gora (4 %).

8 V analizo sem vključila tiste države članice, ki so primerljive z državami ZB glede na število prebivalstva.

37

Preglednica primerjave uvoza prikaže skoraj identično sliko kot pri izvozu. Članice EU

uvažajo 96 % in le pičle 4 % uvozijo države ZB, od katerih Srbija (41 %) in BiH (27 %)

uvozita dve tretjini. Iz prejšnjega poglavja je razvidno, da sta izvozni in uvozni trg držav ZB

osredotočena predvsem na jugovzhodno regijo oziroma sosednje države nečlanice.

Presenetljivo se le pri Makedoniji okoli 30 % vsega izvoza izvozi v Nemčijo.

Številke jasno prikazujejo, da se gospodarsko sodelovanje EU in ZB po začetku pogovorov ni

močno povečalo. Z ekonomskega zornega kota menim, da ZB ni veliko pridobil. Vseeno pa bi

vstop v EU državam ZB omogočil gospodarsko širitev in vsekakor večji izvoz in uvoz na

področje EU, saj bi se trenutna slika verjetno nekoliko spremenila. Okrepila bi se nacionalna

finančna zmogljivost, ki pa je nedvomno eden ključnih faktorjev stabilnosti države.

Slika 4.1: Izvoz držav članic EU in držav ZB v EU*

Vir: Lastna slika (podatki, pridobljeni s pomočjo SURSA (2016) in EUROSTATA – Priloga A in lastnih

izračunov)

2014*: jan – sept. 2014, razpoložljivi podatki le za polovično obdobje.

38

Slika 2.2: Uvoz držav članic EU in držav ZB v EU*

Vir: Lastna slika (podatki, pridobljeni s pomočjo SURSA (2016) in EUROSTATA – Priloga A in lastnih

izračunov)

2014*: jan – sept 2014, razpoložljivi podatki le za polovično obdobje.

39

5 SKLEP

Evropska unija je integracija, katere vodilno načelo je načelo združevanja. Po koncu druge

svetovne vojne je vladalo vsesplošno prepričanje, da je nastali nacionalistični ustroj v Evropi

treba zatreti. Za dosego tega je nujno spoštovanje verskih in kulturnih razlik, ki so človekova

primarna in nedotakljiva pravica, enakost in medsebojno sodelovanje. Rešitev so videli v

»enotni evropski državi« oziroma integraciji, ki jo danes poznamo pod imenom Evropska

unija. Vendar na prvi pogled ni razumljive razlage, zakaj si EU v tolikšni meri prizadeva, da

se zahodni Balkan priključi Evropski uniji. Saj je večina članic EU že kot nacionalnih držav

močnih in stabilnih. Odgovor se skriva v preteklosti in ne nazadnje v sami geografski legi

Zahodnga Balkana. Balkan se razprostira med dvema popolnoma nasprotujočima svetovoma.

Na eni strani je »zahod« na drugi »vzhod«, področje, kjer so se stoletja mešale različne

kulture in vere, kjer je še dandanes skoraj povsod zaznati tovrstno nestrpnost in trenja.

Zahodni balkan je že v zgodovini veljal za osrčje Evrope, a se ne more znebiti epitete »sod

smodnika«. Je regija, ki je utrpela največ posledic na račun političnih in verskih soočenj v

času Otomanske vladavine, Avstro-Ogrske, prve in druge svetovne vojne ter vse do danes. Po

drugi strani ima Balkan mnogo neizkoriščenih naravnih bogastev.

Treba je omeniti tudi, da ima mnogo svetovno znanih osebnosti svoje korenine ravno na tem

področju, osebnosti, ki so močno zaznamovale svet. Nikola Tesla, izumitelj izmeničnega

električnega toka, ki je še danes temelj elektirčne energije, Ivo Andrić, književnik, ki je prejel

Nobelovo nagrado za književnost za roman Most na Drini. Kemik Vladimir Prelog, ki je prav

tako prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer na področju stereokemije, Rudžer Josip

Bošković, vsestranski znanstvenik in tvorec enotnega zakona gravitacije, Paja Jovanović,

akademski realist, ki je s svojimi slikami pustil velik pečat v svetu, predvsem v Evropi.

V sodobnem času pa prednjačijo predvsem v športnih dosežkih, npr. teniški prvak Novak

Djoković, in pri dosežkih v svetu moderne umetnosti, npr. svetovno znani Emir Kusturica,

režiser, ki je prejel že veliko nagrad svetovnega kova.

Socialna in politična razmerja v državi imajo ključni vpliv na zunanjo politiko, zato imajo

stabilizacijsko-asociacijski sporazumi veliko vlogo. Cilj teh je torej doseči vsestransko

stabilnost balkanske regije in s tem pospeševanje približevanja teh držav Evropski uniji.

Interes EU je globalnih razsežnosti. Evropska unija si že od svojih začetkov prizadeva postati

svetovna velesila, ki bi bila kos drugim močnim geopolitičnim velesilam kot so Rusija, ZDA,

Kitajska. Z geopoltičnima silama Francijo in Nemčijo ima primat na zahodnem delu, a imajo

40

(delno) zaprto pot na vzhodu ravno zaradi držav ZB. S priključitvijo teh držav EU pridobi

natanko to možnost. Bistveni interes je ravnotežje moči, katere merilo ni več le močna vojska,

ampak prednjačijo ekonomska in finančna moč in predvsem dobri medsosedski odnosi. Prvo

hipotezo sem potrdila saj, EU prek SAS želi uveljavliti svoj geopolitični in strateški cilj,

vzajemno pa ZB potrebuje sporazume, če želi v prihodnosti članstvo.

Politična kriza je močno zakoreninjen problem na področju ZB. Kulturna in verska

raznovrstnost sta glavni razlog za ideološki razkol, predvsem je prisotna visoka stopnja

nacionalizma. Cilj EU, da združi vse Evropejce pod eno t. i. naddržavo, se močno zavrača.

Prebivalstvo JV Evrope se boji, da bi bile narodne in verske manjšine pod okriljem EU

prisiljene zatreti svojo identiteto. Eno izmed meril uspešnosti stabilizacijsko-asociacijskega

procesa je podpora civilne družbe. S tega vidika se SAP kaže kot neuspešen pri BiH (razkol

med tremi narodi), Makedoniji (vse bolj prisoten evroskepticizem, razen pri albanskem

prebivalstvu) in Srbiji (prav tako vse večje nezaupanje v EU). Albanija, Črna gora in Kosovo

pa uživajo večinsko podporo civilne družbe na poti k EU.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SAS) se je izkazal kot učinkovit za Albanijo. Poročilo

Evropskega parlamenta jo je označilo za zgledno kandidatko, saj je uspešna na vseh 5

prednostnih nalogah in je postavila priključitev EU na prvo mesto.

Bosna in Hercegovina zaseda na evropski lestvici eno zadnjih mest po razvitosti, korupciji in

spoštovanju človekovih pravic. Vsebuje številne različne pravne sisteme, ki ne dovoljujejo

približevanje EU. Čutiti je osovraženost in nestrpnost do soljudi, temelječi na verski in

kulturni raznolikosti. V tem letu (2016) je vendarle naredila korak proti EU, ko je vložila

prošnjo za članstvo.

Črna gora je edina kandidatka, s katero so bili pogovori ustavljeni. Kljub doslednosti pri

izpolnjevanju pogojev je zatajila pri osnovnem načelu, načelu pravne države. Glavni razlog za

to je bil spor v črnogorskem političnem vrhu, ki je privedel do odstopa predsednika

parlamenta, in sum korumpiranosti samega političnega vrha. Glavno vodilo EU pa je stabilna

demokratična država.

Kosovski napredek je v največji meri odvisen od rešitve teriorialnega problema s Srbijo, a

realnost je, da s Srbijo nikakor ne najdeta stične točke. Znotraj SAS je Kosovo doseglo mejnik

in lahko začne izvajati prednostne naloge.

Makedonija se glede na težave ne razlikuje od svojih sosed. Sooča se s korupcijo, civilno

nepodporo, pritiski na medije, visoko stopnjo kriminalitete in vprašanjem politične ureditve.

41

Nadalje je SAS neučinkovit tudi v primeru Srbije, ki se sooča s številnimi težavami z

izpolnjevanjem zahtev EU. Država je znotraj v konstantnem boju med levico in desnico, kar

vodi v neenotnost in nazadovanje na poti v EU. Kljub naporom v državi vlada korupcija,

kriminaliteta, nestrpnost in seveda kosovsko vprašanje.

Glede na regionalni vidik napredka na področju zunanje trgovine je ZB napredoval

minimalno v primerjavi z EU. Glavne države uvoznice in izvoznice so načeloma ostale iste

kot pred samim začetkom stabilizacijsko-asociacijskega procesa. Pri vseh šestih državah so te

pretežno sosednje države. A kljub temu je zaznati rahel porast skozi analizirano obdobje

Ob analizi trgovinskih tokov posameznih držav ZB sem ugotovila, da je trgovinsko

sodelovanje posamične države povezano z ideološkim oziroma verskim sovpadanjem.

Makedonsko prebivalstvo se v večini na verski osnovi deklarira kot pravoslavno, prav tako

kot Srbija in Grčija, in analiza je pokazala, da sta obe državi eni izmed glavnih trgovinskih

partneric. Podobno se izkaže pri blagovni menjavi Srbije, glavni partnerici sta pravoslavni

Rusija in BiH (severni del države pripada Republiki Srbski, ki je pravoslaven).

Močno dvomim, da bo regija v bližnji prihodnosti doživela razcvet s pomočjo Evropske unije.

Ozračje na Balkanu je močno pod vplivom nedavnih vojnih konfliktov, ki so bili plod

medetnične sovražnosti. Kljub naporom političnega vrha držav se civilne moči ne sme

zanemariti, in vse kaže, da večinski delež lokalnega prebivalstva le ni pripravljen za vstop v

Evropsko unijo. Nedavni dogodki znotraj unije kažejo vse slabšo sliko in zato ta ni več

mamljiva za države nečlanice. Evropski krizi ni videti konca. Črni scenarij EU je več kot

očiten. Skoraj istočasno jo je prizadel kolapas grške ekonomije, migrantska kriza, teroristični

napadi in na zadnje še izstop Anglije, ki je bila gospodarsko zelo pomembna za stabilnost EU.

Podoba EU brez ene vodilnih članic kot je bila Anglija je vsekakor začetek konca. Vse vodi v

poglabljanje evroskepticizma, ki je že tako ali tako v razmahu. Balkan kot tak ima že dovolj

svojih regionalnih težav. Nadalje ljudje ne občutijo izboljšanja življenjskega standarda,

temveč nenehni pritisk EU.

42

6 LITERATURA

1. Bobek Vito in Tjaša Živko. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki

Evropski unije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.

2. Cohen, Leonard. 1998. Bosnias Tribal Gods: The role of Religion in Nationalist

Politics. Atlanta: Scholars Press.

1. De Munter, Andre. 2014a. Vloga evropskega parlamenta. Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/fiches_techniques/2013/060502/04A_

FT(2013)060502_SL.pdf (14. februar 2015).

2. --- 2014b. Kratki vodič po Evropski uniji–2015. Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_6.5.2.pdf (5. april 2015).

3. --- 2016. Zahodni Balkan. Dostopno prek: http://www.europarl.europa.eu/

atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_6.5.2.html (30. junij 2016).

3. Delegacija Evropske unije u Republici Srbiji. 2013. Srbija i Evropska unija:

Sporazum o stabilizaciji i pridruživanju. Dostopno prek: http://www.europa.rs/srbija-i-

evropska-unija.html (20. julij 2013).

4. Djordjević, Milena. 2006. Damping v Pravo i privreda, ur. Djordjević, Milena, 53-88.

Beograd: Pravna fakulteta.

5. Dnevnik. 2012. Črni gori zelena luč za začetek pogajanj z EU ta petek, 26. junij.

Dostopno prek: http://www.dnevnik.si/svet/1042538284 (17. julij 2013).

6. Encikopedija Britannica. 2009. Macedonia in 2009. Dostopno prek:

https://www.britannica.com/place/Macedonia-Year-In-Review-2009 (16. september

2016).

7. --- 2010. Serbia in 2010. Dostopno prek: https://www.britannica.com/place/Serbia-

Year-In-Review-2010 (16. september 2016).

8. --- 2016a. European Monetary Union. Dostopno prek: https://www.britannica.com/

topic/European-Monetary-Union/images-videos/Map-indicating-which-members-of-

the-European-Union-use-the/122303 (16. september 2016).

9. --- 2016b. Flag of Albania. Dostopno prek: https://www.britannica.com/topic/flag-of-

Albania (16. september 2016).

43

10. --- 2016c. Flag of Kosovo. Dostopno prek: https://www.britannica.com/topic/flag-of-

Kosovo (16. september 2016).

11. --- 2016č. Flag of Montenegro. Dostopno prek: https://www.britannica.com/topic/flag-

of-Montenegro (16. september 2016).

12. --- 2016d. Flag of Bosnia and Herzegovina. Dostopno prek:

https://www.britannica.com/topic/flag-of-Bosnia-and-Herzegovina (16. september

2016).

13. EurActiv Srbija. 2011. Vladavina prava ključni uslov za napredak Crne Gore.

Dostopno prek: http://www.euractiv.rs/eu-i-zapadni-balkan/1310-vladavina-prava-

kljuni-uslov-za-napredakcrne-Gore (17. julij 2013).

14. Eurostat. 2016a. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/

index.php/International_trade_in_goods/sl (19. marec 2016).

15. --- 2016b. Extra-EU28 trade, by Member state, total Product: Share of imports by

Member State. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tet0

0055&plugin=1 (16. september 2016).

16. --- 2016c. Extra-EU28 trade, by Member state, total Product: Share of exports by

Member State. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=t

et00055&language=en (16. september 2016).

17. --- 2016č. Extra-EU28 trade, by Member state, total Product: exports in milion of

EURO. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=t

et00055&language=en (16. september 2016).

18. --- 2016d. Extra-EU28 trade, by Member state, total Product: imports in milion of

EURO. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=t

et00055&language=en (16. september 2016).

19. --- 2016e. Intra-EU28 trade, by Member State, total product. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=t

et00047&language=en (16. september 2016).

44

20. Evropska komisija 2007. EU v svetu: zunanja politika Evropske unije. Luksemburg:

Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

21. --- 2012. Commission staff working document Bosnia and Herzegovina 2012 progress

report accompanying the document communication from the Commission to the

European parliament and the Council: Enlargement Strategy and Main Challenges

2012-2013. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/

2012/package/ba_rapport_2012_en.pdf (3. marec 2014).

22. --- 2013. Serbia: Interactive timeline. Dostopno prek http://ec.europa.eu/

enlargement/countries/detailed-country-information/serbia/index_en.htm (20. julij

2013).

23. --- 2014a. Enlargement: Albania. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/

enlargement/countries/detailed-country-information/albania/

index_en.htm (3. marec 2014).

24. --- 2014b. Enlargement: Bosnia and Herzegovina. Dostopno preko:

http://ec.europa.eu/enlargement/countries/detailed-country-information/bosnia-

herzegovina/index_en.htm (3. marec 2014).

25. --- 2014c. The single market: Government procurement Agreement/WTO. Dostopno

prek:http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/rules/gpawto/index_en.ht

m (3. oktober 2014)

26. --- 2014č. Public opinion in the European Union. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb82/eb82_publ_en.pdf (23. april

2015).

27. --- 2007. Global Europe – A Stronger Partnership to Deliver Market Access for

European Exporters. Dostopno prek: http://trade.ec.europa.eu/

doclib/docs/2007/april/tradoc_134591.pdf (3. oktober 2014).

28. --- 2012. Dostopno prek: http://europa.eu/geninfo/legal_notices_en.htm (22. februar

2014).

29. Evropski parlament 2015a. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o

poročilu o napredku Albanije za leto 2014 (2014/2951(RSP)). Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-

2015-0181+0+DOC+XML+V0//SL&language=EN (2. maj 2016)

45

30. --- 2015b. Kratki vodič po Evropski uniji: Zahodni balkan. Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/fiches_techniques/

2013/060502/04A_FT(2013)060502_SL.pdf (14. februar 2015).

31. --- 2015c. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o poročilu o

napredku Črne gore za leto 2014 (2014/2947(RSP)). Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-

2015-0063+0+DOC+XML+V0//SL (2. maj 2016).

32. --- 2016a. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o poročilu o

Srbiji za leto 2015 (2015/2892(RSP)). Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-

2016-0046+0+DOC+XML+V0//SL (2. maj 2016).

33. --- 2016b. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o poročilu o

napredku Bosne in Hercegovine za leto 2014 (2014/2952(RSP)). Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-

2015-0182+0+DOC+XML+V0//SL (2. maj 2016).

34. Füle, Štefan. 2014. Politike Evropske unije: Širitev. Luksemburg: urad za publikacije

Evropske unije.

35. Glogovšek, Jože. 1996. Javne finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

36. Gospodarska zbornica Slovenije. 2003. Skupna zunanjetrgovinska politika do držav

Jugovzhodne Evrope. Dostopno prek: http://www.gzs.si/slo/panoge/10339 (21. maj

2013).

37. History of Macedonia. 2001-2013. Dedicated to the 2500 years long history of

Macedonia and the Macedonian nation. Dostopno prek:

http://www.historyofmacedonia.org/MacedonianGreekConflict/conflict.html (26. april

2015).

38. Human Rights Library. 1995. Annex 4: Constitution of Bosnia and Herzegovina.

Dostopno prek: http://www1.umn.edu/humanrts/icty/dayton/daytonannex4.html (13.

marec 2015).

39. Huntington, Samuel P.1996. The Clash of Civilizations and the Remaking of World

Order. London: Simon and Schuster.

46

40. Izvozno okno 2006. Pojmi – Sporazum MRA. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovinske_po

litke_/Pojmi_30.aspx?print=1 (3. oktober 2014).

41. --- 2010. Zaščita proizvajalcev – višje uvozne dajatve: Zaščitni ukrepi. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovinske_po

litke_/Protidamping_subvencije_in_zascitni_ukrepi_3919.aspx (3. oktober 2014).

42. --- 2013a. Bosna in Hercegovina: Zunanja trgovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Zu

nanja_trgovina_4057.aspx (15. junij 2013).

43. --- 2013b. Črna gora: Zunanja trgovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/crna_gora/Zunanja_trgovi

na_4062.aspx (7. julij 2013).

44. --- 2013c. Kosovo: Zunanja trgovina. Dostopno prek.

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kosovo/Zunanja_trgovina

_4137.aspx (16. julij 2013).

45. --- 2013č. Makedonija: Zunanja trgovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Makedonija/Zunanja_trgo

vina_4163.aspx (7. julij 2013).

46. --- 2013d. Predstavitev države: Albanija. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Albanija/Predstavitev_drz

ave_4227.aspx (16. julij 2013).

47. --- 2013e. Predstavitev države: Bosna in Hercegovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Pr

edstavitev_drzave_4304.aspx (13. julij 2013).

48. --- 2013f. Predstavitev države: Črna gora. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/crna_gora/Predstavitev_dr

zave_4061.aspx (15. julij 2013).

49. --- 2013g. Predstavitev države: Kosovo. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kosovo/Predstavitev_drza

ve_4319.aspx (16. julij 2013).

47

50. --- 2013h. Predstavitev države: Makedonija. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Makedonija/Predstavitev_

drzave_4271.aspx (15. junij 2013).

51. --- 2013i. Predstavitev države: Srbija. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Srbija/Predstavitev_drzave

_4247.aspx (13. junij 2013).

52. --- 2013j. Srbija: Zunanja trgovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Srbija/Zunanja_trgovina_4

209.aspx (13. junij 2013).

53. --- 2013k: Albanija: Zunanja trgovina. Dostopno prek:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Albanija/Zunanja_trgovina

_4017.aspx (16. julij 2013).

54. Jedličková, Kristýna in Elfriede Bierbrauer, Evropski parlament. 2016. Europska unija

i njezini trgovinski partneri. Dostopno prek:

http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/hr/displayFtu.html?ftuId=FTU_6.2.1.htm

l (30. junij 2015).

55. Koleša, Sabina. 2010. Vpliv globalne krize na zunanjetrgovinske tokove. Management

5 (3): 211–224.

56. Madžar, Lidija. 2016. Poslovanje sa Evropskom unijom: Spoljnotrgovinska politika

EU (European Union Trade Policy). Dostopno prek:

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:ZP75soJvFFwJ:www.vps.ns.

ac.rs/Materijal/mat14575.doc+&cd=6&hl=sl&ct=clnk&gl=si (5. avgust 2016).

57. Memešević, Tija v Puhalo Srdjan. 2011. Na putu ka Evropskoj uniji: Slučaj Kosovo.

Banja Luka: Pro educa.

58. Milardović, Andjelko. 2009. Zapadni balkon (Fragmenti o ideologiji i politici

Zapada). Zagreb: Pan liber.

59. Ministrstvo za Evropske Integracije Republike Kosovo. 2012. Vizna Liberalizacija.

Dostopno prek: http://www.visalib.info/sr (20. julij 2013).

60. Mujagić, Nermina v Puhalo Srdjan. 2011. Na putu ka Evropskoj uniji: Evropska unija

i gradjani Bosne i Hercegovine izmedju univerzalnog i etničkog. Banja Luka: Pro

educa.

48

61. Petković, Ranko. 1978. Balkan: ni »bure baruta« ni »zona mira«. Zagreb: Globus.

62. Portal EUABC.com. 2003. Stabilizacijsko-pridružitveni proces. Dostopno prek:

http://sl.euabc.com/word/867 (14. januar 2015).

63. Puhalo, Srdjan in Dalibor Miholjčić. 2011. Na putu ka Evropskoj uniji: Društveni

ciljevi, stavovi, znanje i strahovi gradjana Bosne i Hercegovine prema Evropskoj

uniji. Banja Luka: Pro educa.

64. SURS. 2016. Izvoz in uvoz po državah, Slovenija, kumulativni podatki. Dostopno prek:

http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401722 (16. september 2016).

65. Svet Evropske unije. 2006. Legislative acts and other instruments: Stabilisation and

Association Agreement between the European Communities and their Member States,

of the one part, and the Republic of Albania, of the other part. Dostopno prek:

http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/albania/st08164.06_en.pdf (3. marec 2014).

66. Visalib. 2014. Dostopno prek: http://www.visalib.info/sr (16. julij 2016).

67. Volk, Tina. 2010. Agriculture in the Western Balkan countries. Halle (Saale): IAMO.

68. World Trade Organization. 2014. Agreement on Government Procurement: What is

GPA? Dostopno prek: http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_gpa_e.htm (3.

oktober 2014).

49

PRILOGE

Priloga A: Primerjava izvoza držav ZB in članic EU (v mio EUR)

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014*

Albanija 1395 1564 1855 2203 2121 2187 2333 2444 2327 1573

Bosna in Hercegovina 3886 3922 4420 5209 3983 4202 4746 4830 4777 3282

Črna gora 281 520 833 1135 693 715 786 893 912 754

Kosovo 156 277 424 533 624 6841 736 714 7239 465

Makedonija 1634 1899 2171 2643 2170 2532 3038 3372 3397 2462

Srbija 2627 5802 8492 9517 6987 7777 9016 9659 9927 6779

Avstrija 27087 31224 31224 32669 26688 31929 36519 38834 39452 39774

Bolgarija 3553 4416 5166 5959 4035 6010 7576 8533 8921 10782

Estonija 4849 5066 5645 5938 4511 5998 7958 8264 8725 8737

Litva 6237 7175 8111 9703 7592 9554 12371 13955 13612 13358

Luksemburg 13756 16380 14694 15457 13361 12493 12025 11576 11256 11945

Latvija 3178 3555 4397 4731 3737 4839 6227 6983 7236 7508

Irska 31880 31732 32368 31737 32210 36802 38142 37311 37109 38630

Hrvaška 4475 5307 5430 5842 4548 5439 5736 5602 5899 6618

2014*: jan – sept 2014

**za primerjavo sem vzela tiste države članice EU, ki so primerljive državam ZB glede na

število prebivalstva

Priloga B: Primerjava uvoza držav ZB in članic EU (v mio EUR)

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014*

Albanija 418 498 631 681 895 895 946 1118 1234 833

Bosna in

Hercegovina 1697 2202 2368 2493 1934 2488 2951 2991 3244 2197

Črna gora 86 293 352 276 172 185 225 298 188 210

Kosovo 11 28 47 86 78 149 140 124 125 69

Makedonija 1134 1447 2019 1949 1321 1852 2281 2110 2386 1931

Srbija 1184 2843 3896 4302 3410 4316 5111 5053 6588 4684

Avstrija

8295

4

8773

1

9505

3

9856

8

8043

8

9350

6

10636

7

10627

4

10572

3

10524

6

Bolgarija 7855 9472

1285

9

1429

2

1015

5

1129

2 13926 14960 15423 16121

Estonija 6280 7976 8995 8697 5844 7396 9585 10725 11393 11227

Litva 7437 9687

1218

0

1217

4 7757 9994 12955 14345 15809 16982

Luksemburg

1315

9

1525

0

1507

1

1632

9

1297

1

1522

8 16911 16549 16053 16110

Latvija 5268 7040 8667 8292 5311 6714 9087 10484 10762 10718

Irska

3676

4

3989

5

4280

4

3991

3

2946

1

3063

0 33259 32681 34991 36874

Hrvaška

1015

2

1148

9

1219

8

1335

0 9544 9110 10065 10134 11090 13071

50

2014*: jan – sept 2014

**za primerjavo sem vzela tiste države članice EU, ki so primerljive državam ZB glede na

število prebivalstva

Priloga C: Intervju

Intervju

Prosim Vas, če lahko odgovorite na spodnja vprašanja. Vaši odgovori bodo v veliko pomoč in

bodo uporabljeni izključno v študijske namene diplomske naloge Zahodni Balkan na poti v

Evropsko unijo: stabilizacijsko-pridružitveni procesi, ki temelji predvsem na analizi

zunanjetrgovinske politike.

VPRAŠANJA:

1. Ekonomski razlogi za vstop Makedonije v Evropsko unijo?

- Veča konkurentnost kompanija,

- kontrola u pogledu vladanja prava i demokratije,

- sprečavanje korupcije,

- uvečavanja od jednogodišnjeg na tro i četirigodišnjeg plana budžeta države,

- pare moraju da idu za dobro svih gradjana države,

- primena zakona , ne samo njihovo postojanje,

- veči potik za poljoprivredu,

- veča otvorenost za privatne kompanije i stranske investicije,

- slobodni pristup do svih evropskih fondova i pomoči...

2. Kakšni so odnosi Makedonije z drugimi državami Zahodnega Balkana (ZB – poleg

Makedonije še Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo9 in Srbija)? Na

katerih področjih je sodelovanje najmočnejše in na katerih je najšibkejše

(gospodarstvo, politika, etnična in verska strpnost itd.)?

9 Zaradi teritorialnega konflikta med Srbijo in še ne povsem uradno priznanim Kosovom s strani nekaterih držav

in Združenih narodov, Vam prepuščam, da Kosovo pri odgovoru vključite ali izključite po lastni presoji.

51

- Suradnja je dobra, radi se na tome da bude i veča ... na primer, Kosovo najviše izvozi

- Koriste se povoljnosti CEFTA, a radi se intenzivno i na prekugranične projekte

preko koriščenja IPA fondova.

- inicijativa je da se zajedno sa susedima nastupi na trecem trzistu, kako i da se lokalno

uveča mogučnost za predstavljanja ovog regiona kao interesantna turistička

destinacija,

- največa je ekonomska suradnja

3. Kateri ekonomski razlogi Evropske unije so po Vašem mnenju poglavitni v

Makedoniji?

Nisam baš sigurna da su ekonomski razlozi glavni da bi EU prohvatila Mk, verujem da

su više strateški i geopolitički ...

4. Ali je Makedonija napredovala, odkar je začela izvajati stabilizacijsko-pridružitvene

procese (SAP)?

MK je bila prva zemlja koja je potpisala ovaj dogovor, samim tim i uspešno radi na

sva područja koja obuhvata i naravno da je napredovala posebno na polju transportne i

energetske povezanosti u regionu, kao i u deli smanjena korupcije i sredživanju

sudstva (oficijalni komentari, ne i licno mišljenje...)

5. Podatki o uvozu in izvozu Makedonije pred začetkom sodelovanja z EU in po njem?

Naravno je sve veča trgovska razmena, jer podatki za 2013 pokazuju da je naš izvoz

oko 72 % prema članicama EU, a ostatak prema državama ZB, a sto se tiče uvoza,

preko 50 % je iz članice EU ...

- primer: od 2000-te godine kaj je bilo oko 15 članica u EU, do 2010 kad je bilo 25

članica u EU, izvoz se uvečao za priblžzno 3 puta a uvoz za čak 4,5 puta..

6. Ali mislite, da je cilj EU pravzaprav uveljavljanje njenih lastnih interesov na

teritorijih ZB in ne toliko pomoč samim državam ZB?

Cilj EU nije jedan, oni imaju i politički i ekonomski i geopolitički interes... sto se

pomoci tiče, oni se ipak ogradžuju od toga da daju novac tamo gde nemaju benefit... -

kao članice EU, sve države imaju monitoring i kontrolu i sankcije i dozvole iz više

52

instance, ne samo na nivou pojedinačne države ... dali članstvo znači veča sloboda ili

ne, to mogu samo da odgovore članice...

7. Kakšna je po Vašem mnenju prihodnost Makedonije na poti k EU? Ali jo v bližnji

prihodnosti vidite kot enakopravno članico EU?

I pored svog napretka u reformama, ima još puno toga što treba da se promeni u samoj

državi, da bi mogla da bude istopravna ćlanica EU, na primer:

- kapacitet proizvodnje,i pored kvaliteta proizvoda, ne bi mogla da postigne kvantitet

- još uvek imamo vizni režim,

- veliki % nezaposlenosti,

- prosečna plata je deset puta manja od EU,

- više čemo tražiti finansijsku pomoč nego što možemo da je ponudimo,

- infrastruktura se poboljsšva, ali je daleko od EU standarde,

- vozni park u MK je još uvek star, a EU ima visoke standarde u pogledu prevoza

- nizak procenat studentske razmene,visoke cene telefonskih usluga...

- i naravno, nerešeni spor sa imenom države...

8. Ko/če Makedonija postane članica EU,bo/bi imela po Vašem mnenju še naprej status

tretje države? Mislite, da jo bodo/bi jo stare članice sprejele kot eno izmed

enakovrednih?

Prijem u EU je politička odluka, to svi znaju... u kojoj fazi razvoja je sad MK, ona če

više trebati pomoči nego sto može ponuditi bilo-stš ... u EU trebalo bi da su

sviramnorpavni, ali MK bi startovala kao zemja u razvoju, pa samim tim kad nekome

daješ pomoč, nikako nije ramnopravan...ćlanice se sada bore za veči standard, a mi bi

se ''borili'' za osnovna prava ... (odgovor povezan sa 7. pitanjem).

Najlepša hvala za Vaš prispevek in čas.

Dijana Nježić