DO VIŠJE KAKOVOSTI S SAMOEVALVACIJO

• OŠ Miška Kranjca Velika Polana – učno področje

• Obdelano 464 vprašalnikov, od tega 400 učencev in 64 učiteljev.

ANALIZA REZULTATOV – učenci Velika Polana

• Učenci pojmujejo bistvo učenja na nižjih kvalitativnih oblikah – učenje kot povečevanje količine znanja (ponavljanje, pomnjenje, uporaba…)

• Učenci dobrega učitelja ocenjujejo po njihovih osebnih lastnostih in kvalitetah (jih razume, jim pomaga, pozoren, spoštljiv…)

• Dobrega učenca povezujejo s šolo in s šolskim uspehom (dobre ocene, znanje, pripravljen sodelovati, dela naloge…)

• Učenci se najpogosteje učijo iz zvezkov in učbenikov, raznih zbirk nalog…

• Učenci v večini primerov ocenjujejo, da učitelji učence pogosto spodbujajo, preverijo če razumejo, jim pomagajo, skupno načrtujejo, zanimivo uvedejo v snov… Učenje učenja le včasih ali nikoli.

• Če učenci snovi ne razumejo, se najpogosteje obrnejo na učitelja, nato na sošolca, šele nato drugi viri.

• Učenci pri učenju najbolj pogosto uporabljajo naslednje metode: branje, ponavljanje, izpisovanje, miselni vzorec, barve.

• Pri pouku se le včasih uporablja delo v skupinah, eksperimentalno delo, predstavitve in projekti.

• Največkrat omenjeno: vprašanja in odgovori, izpisovanje, delovni listi, individualno delo.

• Učencem bi za boljše delo pomagalo: več vaje, več spodbude, dobri učbeniki, delo na terenu, več učenja, mir, dobra razlaga.

PRIORITETNA PODROČJA

• Učiti za višje taksonomske cilje in višje kvalitativno pojmovanje učenja.

• Uporaba aktivnih metod učenja.

• Poudarek na obče človeških vrednotah.

• Uvajanje refleksije.

• Uvajanje učenja učenja (strategije ob podajanju snovi).

PRIMERJAVA MED ŠOLAMI

• Analiza rezultatov vprašalnikov je pokazala, da večjih razlik med šolami ni. Odgovori učencev so skoraj identični, le z manjšimi odstopanji - ne glede na šolo in regijo.

VPRAŠALNIKI ZA UČITELJEprimerjalno z učenci

• Učitelji pojmujejo bistvo učenja na višjih ravneh, vendar le ta ne prevladujejo (učenje za življenje, učenje z razumevanjem, uporaba znanja, naučiti se učiti…)

• Učitelji dobre učence pojmujejo po šolskih dejavnostih (dobre delovne navade, pomoč drugim, aktivno znanje, posega po dodatnih informacijah…)

• Učitelji pri pojmovanju dobrega učitelja poleg osebnostnih lastnosti poudarjajo tudi dobro strokovno usposobljenost.

• Učitelji so pogosto označili, da v pripravah načrtujejo spoznavanje dejstev in podatkov, razlage pojavov, reševanja problemov, razvijanje razumevanja sebe in drugih, oblikovanje vrednot.

• Učitelji so pogosto označili odgovore: učim tisto, kar je v učbeniku, zadostuje mi obnovitev, uporabo drugih virov, dodatna gradiva, IKT, snov podajam primerjalno, uporabljam več virov.

• Učitelji iščejo vzroke za neuspeh v glavnem pri učencih (kampanjsko učenje, nerazvite delovne navade, ne znajo se učiti…)

• Učitelji smatrajo, da so učencem nudili različne oblike in metode dela za samostojno učenje: navodila, gradiva, razlaga, učenje učenja, rod. sestanki, plakati, referati, inovativni pristopi…

• Če učenci snovi ne razumejo, so učitelji vedno pripravljeni še enkrat razložiti ali povedati kje dobijo dodatne informacije. Tudi druge označene dejavnosti se pogosto omenjajo.

• Učitelji premalokrat uporabljajo izpisovanje iz učbenikov, eksperimentalno delo, projekti…

• Učitelji med poukom pogosto uporabljajo opisane dejavnosti – razvijajo odgovornost, funkcionalno pismenost, uporabo učbenika, povezave z drugimi predmeti…, le včasih IKT, vedno pa pomoč drugim in spoštovanje drugačnosti.

• Za boljše delo učitelji predlagajo metode učenja, vlogo staršev, izobraževanje, manjši normativi, večja avtonomnost, povezanost s ŠSS.