ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADBENEGA NADZORA V …

Ines Deutsch

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADBENEGA

NADZORA V PROCESU GRADITVE ISLAMSKEGA

VERSKO-KULTURNEGA CENTRA

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Maribor, september 2016

Študent: INES DEUTSCH

Študijski program: VS, GRADBENIŠTVO

Smer: OPERATIVNO-KONSTRUKCIJSKA

Mentor: dr. ANDREJ ŠTRUKELJ, univ. dipl. inž. grad.

Somentor: JURIJ RIHAR, univ. dipl. inž. grad.

Lektor: URŠKA JAUŠOVEC KOLAR, prof. slov.

Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra

Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer

_______________________________________________________________________ I



______________________________________________________________________ III



______________________________________________________________________ V

Ne hodi tja,

kamor te vodi pot,

ampak pojdi tja,

kjer ni nobene poti,

in tam pusti za seboj sled.

(Ralph Waodo Emerson)

ZAHVALA

Zahvaljujem se g. Nevzetu Poriću (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji), ki je ugodil

moji ideji in želji ter mi odobril izvedbo diplomske naloge in sodelovanje pri graditvi

prvega islamskega versko-kulturnega centra v Republiki Sloveniji.

Prav tako se zahvaljujem podjetju ELEA iC d.o.o. in njihovim strokovnjakom, g. Juriju

Riharju (somentor pri diplomski nalogi), g. Francu Jurkoviču, g. Andreju Pogačniku in g.

Angelu Žigonu, da so me izredno lepo sprejeli in mi nudili vso strokovno pomoč pri

pisanju diplomske naloge. Hvala vam za čas, ki sem ga lahko preživela z vami!

Hvala mentorju g. Andreju Štruklju, da je sprejel mojo idejo in željo glede teme diplomske

naloge in mi s tem omogočil njeno izvedbo.

G. Nevzet Porić, g. Jurij Rihar, g. Franc Jurkovič, g. Andrej Pogačnik, g. Angelo Žigon in

g. Andrej Štrukelj, iskrena hvala še enkrat, saj brez vas ne bi bilo moje diplomske naloge!

Iskrena hvala!



_____________________________________________________________________ VII

Ključne besede: gradbeni nadzor, džamija

UDK: 005.935:69.05(043.2)

POVZETEK

Gradbeni nadzor predstavlja opravljanje strokovnega in kakovostnega nadzora pri gradnji

objektov s ciljem, da bi se vsa dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično. Delo

odgovornega nadzornika vsebuje širok spekter del, saj mora odgovorni nadzornik pri

opravljanju nadzora na gradbišču upoštevati številne gradbene dokumente in gradbene

predpise. Prav tako mora odgovorni nadzornik zastopati javni interes in interes

investitorja, v primeru, da z investitorjem sklene pogodbo o nadzoru pri gradnji objekta.

Smisel zagotavljanja kakovosti strokovnega nadzora v vseh fazah izvedbe gradbenega

projekta je v tem, da preprečujemo nastajanje napak oziroma da napake odkrijemo in čim

prej popravimo. Kakovost gradbenega nadzora mora biti opravljena s strani odgovornega

nadzornika v tolikšni strokovnosti, da so stroški izvajanja kontrol manjši od stroškov, ki bi

jih imeli s poznejšo odpravo napak.

V diplomskem delu predstavljam zagotavljanje kakovosti izvajanja gradbenega nadzora v

teoriji in praksi. Za prikaz zagotavljanja kakovosti nadzora v praksi sem izbrala gradnjo

prvega islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani, ki je prikaz sodobne arhitekture s

posnemanjem principa islamske sakralne arhitekture brez tradicionalnih vzorcev ter izraža

dejstvo, da so muslimani del slovenske in evropske družbe.



______________________________________________________________________ IX

Key words: Construction supervision, Mosque

UDK: 005.935:69.05(043.2)

ABSTRACT

Construction supervision represents performing expert and qualitative supervision in

construction of building with objective to execute all works qualitative, in time, and

economically. Work of the liable supervisor encompasses a wide range of works, since the

liable supervisor must take into account numerous construction documents and

construction regulations in performing supervision at construction site. Moreover, the

liable supervisor must represent a public interest and investor´s interest in the case they

conclude a contract on supervision in construction of the object with the investor.

The importance of providing quality of expert supervision in all phases of implementation

of the construction project, is to prevent occurrence of errors, or to reveal and correct the

errors as soon as possible. The quality of construction supervision must be performed by

the liable supervisor with such professional competence that the costs of implementing

supervisions are lower than the costs arising from a subsequent elimination of errors.

In the graduation thesis, I present quality assurance of implementing construction

supervision in theory and practice. For presentation of quality assurance in practice, I

chose a construction of the first Islamic religious and cultural centre in Ljubljana, which is

a demonstration of modern architecture by imitation of the principle of Islamic sacral

architecture without traditional patterns, and expresses a fact that Muslims are a part of

Slovenian and European society.



______________________________________________________________________ XI

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 GRADBENI NADZOR ............................................................................................... 3

3 ZAKONSKE PODLAGE ZA DELO NADZORA .................................................... 9

3.1 Gradbeni nadzor po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) ..................................... 9

3.1.1 Zavarovanje nadzora...................................................................................... 14

3.2 Gradbeni nadzor po FIDIC pogodbah .................................................................. 15

3.2.1 Storitve nadzora pri gradnji po FIDIC ........................................................... 18

3.3 Gradbeni nadzor po gradbenih uzancah ................................................................ 18

3.4 Obligacijski zakonik ............................................................................................. 19

3.5 Pravilnik o gradbiščih (UL RS, št. 55/2008) ........................................................ 20

3.5.1 Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in izvajanje sprotne

kontrole gradnje ........................................................................................................... 20

3.6 Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS, št. 55/2008) ................................... 24

3.7 Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti (UL RS, št. 55/2008) ................................... 25

3.8 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11–ZVZD-1) ................................................ 25

3.9 Razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje .............................................. 28

3.9.1 Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ........................ 28

4 PRAVNA ODGOVORNOST NADZORA .............................................................. 31

5 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NADZORA NAD GRADNJO..................... 33

6 GRADNJA ISLAMSKEGA VERSKO-KULTURNEGA CENTRA .................... 35

6.1 Zasnova islamskega versko-kulturnega centra ..................................................... 36

7 VLOGA NADZORA OB NEPOSREDNI PRIPRAVI NA GRADNJO IVKC .... 41

7.1 Pogodba o opremljanju med MOL in Islamsko skupnostjo ................................. 42

7.2 Pogodba o nadzoru med investitorjem in odgovornim nadzornikom ................... 42

7.3 Pogodba med investitorjem in izvajalcem ............................................................ 47

8 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN IZVAJALCEM ............ 50

9 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN PROJEKTANTOM ..... 51

10 VLOGA NADZORA OB PRIČETKU IZVEDBE DEL IN MED IZVEDBO DEL

NA IVKC ............................................................................................................................ 52

10.1 Uvedba gradbenega izvajalca v delo ................................................................. 52

10.2 Varnostni načrt gradbišča .................................................................................. 54

10.3 Prijava gradbišča inšpekciji za delo .................................................................. 55

10.4 Zakoličenje objekta ........................................................................................... 55

10.5 Načrt organizacije gradbišča ............................................................................. 56



____________________________________________________________________ XIII

10.6 Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ............................................................ 57

10.7 Izdelava terminskega plana ............................................................................... 60

10.8 Odstranitev obstoječih objektov in urejanje gradbenih parcel .......................... 60

10.9 Izkop gradbene jame ......................................................................................... 64

10.10 Temeljna plošča in zasnova betonske konstrukcije........................................... 68

10.11 Projekt betona in izvajanja betonske konstrukcije ............................................ 70

10.12 Armatura............................................................................................................ 78

10.12.1 Armiranobetonske stene ............................................................................ 80

10.12.2 Armiranobetonske plošče........................................................................... 80

10.12.3 Armiranobetonski stebri ............................................................................ 81

10.12.4 Armiranobetonski nosilci ........................................................................... 81

10.12.4.1 Stenasti betonski nosilci v džamiji ........................................................ 81

10.12.4.2 Preostali betonski nosilci objektov ....................................................... 82

10.13 Opaževanje betonskih površin in opažni načrt .................................................. 83

10.14 Kakovost in videz betona ter zaščita pred poškodbami .................................... 87

10.15 Sanacija morebitnih napak ................................................................................ 90

10.16 Testna polja in vzorci ........................................................................................ 90

10.17 Hidrozaščita objekta .......................................................................................... 90

10.17.1 Horizontalna hidroizolacija ivkc ................................................................ 91

10.17.2 Vertikalna hidroizolacija sten v širokem odkopu ...................................... 92

10.17.3 Vertikalna hidroizolacija sten v stiku z varovalno steno gradbene jame ... 92

10.17.4 Hidroizolacija horizontalnih konstrukcij nad kletjo 1 ............................... 93

10.17.5 Hidroizolacija v mokrih prostorih in hidroizolacija vodnega zrcala ......... 94

10.17.6 Hidroizolacija na ravnih strehah ................................................................ 94

10.17.6.1 Ravna streha džamije ............................................................................ 94

10.17.6.2 Ravne strehe ostalih objektov ............................................................... 95

10.18 Izvedba jeklene konstrukcije za fasado džamije ............................................... 96

10.19 Zahteve pri izvedbi jeklene konstrukcije .......................................................... 99

10.19.1 Zasnova jeklene konstrukcije džamije ..................................................... 102

10.19.2 Zasnova jeklene konstrukcije prehodov med džamijo in abdesthano ...... 108

10.19.3 Zasnova jeklene konstrukcije minareta .................................................... 108

10.20 Krovsko-kleparska dela ................................................................................... 110

10.20.1 Streha nad abdesthano in spremljajočimi objekti .................................... 110

10.20.2 Streha nad džamijo ................................................................................... 111

10.20.3 Streha prehodov med džamijo in abdesthano .......................................... 113

10.20.4 Streha nad vkopano garažo (osrednja ploščad) ........................................ 113

10.20.5 Odvodnjavanje strehe .............................................................................. 113

10.21 Strojne in elektroinštalacije ............................................................................. 113

10.21.1 Strojne inštalacije ..................................................................................... 113

10.21.2 Elektroinštalacije ..................................................................................... 114

10.21.2.1 Rezervno napajanje – diesel generator ............................................... 114

10.21.2.2 Splošna razsvetljava ............................................................................ 115

10.21.2.3 Centralno-nadzorni sistem (CNS) ....................................................... 115

10.21.2.4 Izvedba strelovodne inštalacije ........................................................... 116

10.21.2.5 Protipožarni sistem ............................................................................. 116

10.22 Zunanja in prometna ureditev ......................................................................... 117



_____________________________________________________________________ XV

11 VLOGA NADZORA OB ZAKLJUČKU GRADNJE .......................................... 119

11.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja ....................................................... 119

11.2 Tehnični pregled zgrajenega objekta............................................................... 120

11.3 Poskusno obratovanje zgrajenega objekta....................................................... 122

11.4 Uporabno dovoljenje za uporabo gradbenega objekta .................................... 122

11.5 Vpis objekta v uradne evidence ...................................................................... 123

11.6 Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta ................................................. 123

11.6.1 Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta ................................... 123

11.6.2 Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta ......................................... 124

11.7 Zaključnica zgrajenega objekta in arhiviranje dokumentacije ........................ 125

11.8 Nadzor v času garancijske dobe ...................................................................... 125

12 ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 126

13 LITERATURA ........................................................................................................ 127

14 VIRI .......................................................................................................................... 128

KAZALO SLIK ............................................................................................................... 134



_______________________________________________________________________ 1

1 UVOD

Gradbena dejavnost je posebnega pomena, saj se gradbeni objekti gradijo praviloma za

dolgotrajno uporabo. Z vsakim zgrajenim objektom zazidamo del narave, posegamo v

prostorsko ureditev in hkrati spodbujamo vrsto koristnih ter škodljivih učinkov, ki jih bo

uporaba objekta izžarevala v naravno okolje in življenjske razmere ljudi v okolju. [5]

Za zaščito državnih interesov, ki se nanašajo na prostorsko lociranje gradbenih objektov,

na varnost objektov in na zunanje učinke, ki se pojavljajo pri uporabi gradbenih objektov,

se je v razvitih državah sveta razvil sistem pravnih norm, katere je potrebno upoštevati pri

gradnji objektov. V Sloveniji je proces priprave na gradnjo in sama gradnja objektov

pravno urejena z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP), z Zakonom o prostorskem

načrtovanju (ZPNačrt) ter z Zakonom o graditvi objektov (ZGO) [5].

Ker lahko pri gradnji objektov naletimo na različne zaplete in situacije, gradbeni nadzor pri

graditvi objektov predstavlja opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, in sicer s

ciljem, da bi se vsa dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično. Odgovorni

nadzornik preverja, ali gradnja poteka v skladu s projektno dokumentacijo, na podlagi

katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Delo odgovornega nadzornika vsebuje tudi

nadzor kakovosti izvedenih del, kakovosti gradbenih proizvodov, materialov, inštalacij in

tehnoloških naprav, ki se vgrajujejo v objekt, skrbi pa tudi, da se pri izvajanju spoštujejo

dogovorjeni roki izgradnje. Z dnem, ko se na gradbišču začnejo pripravljalna dela, je treba

na gradbišču zagotoviti gradbeni nadzor. Gradbeni nadzor v imenu investitorja opravlja

pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za delo odgovornega

nadzornika.

Delo odgovornega nadzornika je predvsem skrb, da se projekt izvaja v okviru projektne

dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja. Poleg skrbi, da se projekt izvaja v

okviru projektne dokumentacije, je delo nadzornika tudi skrb za kakovostno izvedbo del v

skladu s predpisi in pravili stroke. Odgovorni nadzornik pri gradnji velikih objektov določi

nadzornike za posamezna dela (obrtniška dela, inštalacijska dela, …). Odgovorni

nadzornik prav tako skrbi, da se določena dela ne izvajajo in materiali ne vgrajujejo, če za

to niso primerni vremenski pogoji oz. če za materiale niso pridobljeni ustrezni certifikati, s

katerimi se izkazuje kakovost materiala.

V prvem delu diplomske naloge bom opredelila vlogo gradbenega nadzornika in

predstavila veljavno zakonodajo, ki vpliva na delo odgovornega nadzornika, ter predstavila

pomen zagotavljanja kakovosti izvajanja gradbenega nadzora. Glavni del diplomske naloge

bo predstavitev zagotavljanja kakovosti gradbenega nadzora pri posameznih fazah v

procesu gradnje islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani.



2 _______________________________________________________________________

Po več desetletij prizadevanj Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji bo v Ljubljani

zgrajena prva džamija. Džamija bo del večjega kompleksa, katerega tvorijo abdesthana,

stanovanjski objekt, upravni objekt s predavalnico ter izobraževalni objekt s knjižnico.

Objekti so postavljeni samostojno in razvrščeni ob robu, tako da obrobljajo skupni trg. Trg

je notranji prostor odprte izvedbe: na eni strani proti mošeji in na drugi strani proti ulici.

Objekti stojijo na skupni kleti, v kateri so parkirna mesta, servisni in energetski prostori,

telovadnica, spodnji nivo predavalnice ter restavracija, ki se odpira proti kaskadnemu

parku na severu. Del kompleksa tvori tudi južni park.

Severni park bo zasajen z avtohtonim drevjem, v velikih koritih bodo rastline, omenjene v

Koranu. Južni park bo zelena zaščitna cona proti železniški progi.

Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je prikaz sodobne arhitekture s posnemanjem

principa islamske sakralne arhitekture in vključitve islamskega versko-kulturnega centra v

mestno strukturo in družbo brez posnemanja tradicionalnih vzorcev islamske sakralne

arhitekture. Islamski versko-kulturni center bo predstavljal sodoben arhitekturni izraz

družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov. Prav tako

gradnja slednjega izraža dejstvo, da so muslimani del slovenske in evropske družbe.



_______________________________________________________________________ 3

2 GRADBENI NADZOR

Slovenski pravni red na področju graditve določa kot udeležence pri graditvi štiri subjekte;

investitorja, projektanta, odgovornega nadzornika, izvajalca in, če to zahteva investitor, še

revidenta. Nadzoru daje naloge in odgovornosti, da nadzira skladnost gradnje s projektno

dokumentacijo, soglasji in predpisi. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) odgovornega

nadzornika obravnava kot udeleženca pri graditvi z vidika zaščite javnega interesa in

strokovne ter pravne zaščite investitorja [11].

Vloga odgovornega nadzornika in njegovo delo sta prilagojena težavnosti gradnje. Bolj kot

je objekt zahteven in kompleksen, večje so obveznosti in naloge odgovornega nadzornika,

bolj je njegovo delo zahtevno, in znanje, ki je potrebno za vodenje nadzora, bolj

kompleksno [11].

Za uspešno delo odgovornega nadzornika so potrebne projektantske in izvajalske izkušnje

ter poznavanje predpisov. Velikokrat je odgovorni nadzornik tisti, na katerega se obračajo

tako izvajalec kot naročnik in projektant. Odgovorni nadzornik je oseba, ki je med gradnjo,

poleg izvajalca, najbolj prisotna na gradbišču in je prva oseba, na katero se izvajalec lahko

obrne, ko pride do težav, ki jih sam ne zna ali nima pristojnosti rešiti [11].

Investitor lahko odgovornega nadzornika izbira neposredno s povabilom (enega ali več

kandidatov) ali z javnim razpisom. Ko gre za javna naročila, je izbor treba opraviti po

postopkih, ki jih zahteva Zakon o javnem naročanju [11].

Investitor mora ponudnika za nadzor v fazi izbora seznaniti [11]:

z namenom gradnje,

s projektno nalogo,

z načinom gradnje,

z za gradnjo pomembnimi dokumenti, s katerimi razpolaga,

z želenim potekom investicije,

s PGD, če je ta že izdelan ali v izdelavi,

s terminskim planom, če s tem že razpolaga,

z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca,

s pogodbo za izvajanje, če je že izbral izvajalca in z njim že sklenil gradbeno

pogodbo,

z morebitnimi drugimi pogodbami, če te vplivajo na potek gradnje,

z imenovanjem koordinatorja za varnost in zdravje pri delu.



4 _______________________________________________________________________

Investitor mora seznaniti ponudnika, katere naloge bo zaupal odgovornemu nadzorniku in

kakšna pooblastila mu bo dal. Če te odločitve še nima, lahko zaprosi kandidata, da on sam

predlaga vlogo in obseg nadzora, ki bi bila najprimernejša za optimalen potek gradnje [11].

Ko investitor izbere odgovornega nadzornika, pristopi k sklepanju pogodbe. Skladno s 85.

členom ZGO-1 mora investitor skleniti pisno pogodbo za nadzor najkasneje do roka, ko se

pričnejo pripravljalna dela na gradbišču. Odgovorni nadzornik je dolžan ob sklenitvi

pogodbe naročniku predložiti tudi zahtevane garancije in zavarovanja [11].

S pooblastili, ki jih je investitor dal odgovornemu nadzorniku, mora naročnik seznaniti tudi

izvajalca. Potrebno ni, da o pooblastilih obvesti podizvajalce, saj je to v pristojnosti

glavnega izvajalca. Po ZGO-1 je nadzor obvezen za gradnjo in dela, za katera je potrebno

pridobiti gradbeno dovoljenje. Za vsa ostala dela, vzdrževanje, obnove, po zakonu nadzor

ni obvezen. Z nadzorom bo zagotovljena zahtevana kakovost del skladno s potrebami in z

zahtevami investitorja, stroški del bodo obvladovani in v okviru predvidenega ter

spoštovani bodo roki izvedbe [11].

Odgovorni nadzornik poroča investitorju o poteku del in stanju na gradbišču:

z rednimi, mesečnimi, pisnimi poročili,

na rednih operativnih sestankih,

na rednih sestankih med naročnikom in odgovornim nadzornikom,

na izrednih sestankih, ob nepredvidenih dogodkih, odstopanjih ali posebnih

okoliščinah [11].

Odgovorni nadzornik poroča:

o poteku del,

o skladnosti gradnje z dovoljenjem za gradnjo, projektom, predpisi in standardi,

o morebitni neskladnosti izvajanja s projektno dokumentacijo,

o morebitni neskladnosti izvajanja z dovoljenji in soglasji,

o morebitni neskladnosti izvajanja s prepisi in standardi,

o morebitnih zamudah pri gradnji,

o morebitnih spremembah [11].

Če ima odgovorni nadzornik dodatna pooblastila, skladno z dodatnim nadzorom, potem

poroča skladno s temi pooblastili še:

o zahtevkih izvajalca,

o zahtevkih investitorja,

o dodatnih delih,

o poteku del, skladno s terminskim načrtom in odstopanji,

o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti [11].

Odgovorni nadzornik nemudoma poroča naročniku v primerih, ki jih navaja ZGO-1 [11]:



_______________________________________________________________________ 5

ko nastopijo nove nepredvidene okoliščine, katerih izvajanje odstopa od dovoljenja

za gradnjo, in je treba izdelati novo projektno dokumentacijo in pridobiti novo ali

dopolnilno dovoljenje za gradnjo;

ko med gradnjo nastopijo okoliščine, nevarne za zdravje in življenje ljudi ali za

večjo materialno škodo;

če bi narava spremenjenih okoliščin zahtevala zaustavitev del ali večje

nepredvidene posege in ukrepe;

ob nespoštovanju terminskega načrta in zamudah, ki bi lahko ogrožale rok

dokončanja del.

Odgovorni nadzornik nadzira tako, da:

pregleda dokumentacijo za gradnjo,

pridobi potrebne informacije od izvajalca,

pregleda gradbišče, deponije, strojno opremo in naprave,

si ogleda gradbišče in priprave na gradnjo,

spremlja potek del,

spremlja potek preiskav in rezultate preiskav,

oceni kakovost med gradnjo in po njej,

preverja vse ukrepe, ki jih pripravlja in sprejema izvajalec,

pregleda vse vpise izvajalca v gradbeni dnevnik, protokole ali druge zaznamke

[11].

Odgovorni nadzornik pred začetkom del preveri:

ali je na gradbišču odprt dnevnik o izvajanju del (gradbeni dnevnik in knjiga

obračunskih izmer);

ali je objekt uradno zakoličen;

ali je izdelan načrt organizacije gradbišča in ali je gradbišče urejeno skladno s tem

načrtom;

ali je gradbišče označeno s predpisano gradbiščno tablo;

ali je izdelan varnostni načrt in je gradbišče urejeno skladno s tem načrtom;

ali obstaja program geodetskih meritev, ki upošteva vse pomembne gradbene faze;

vsebuje vsa potrebna izhodiščna določila za nadzor pred, med in po gradnji;

ali je predložen od naročnika potrjen protokol geodetskih meritev, če je to potrebno

in predvideno;

ali je gradbišče urejeno, zaščiteno in organizirano skladno s tehnološkim

elaboratom;

ali je imenovano odgovorno osebje izvajalcev oz. njegovi namestniki na gradbišču;

ali so bili, če je to potrebno, na sosednjih objektih izvedeni zaščitni ukrepi;

ali so na gradbišču izvedene preiskave temeljnih tal, da so bila temeljna tla

strokovno pregledana s strani izvajalca in naročnika oz. za to dejanje

usposobljenega organa in ali o tem obstaja ustrezna dokumentacija;

ali so podpisane ustrezne pogodbe z ostalimi udeleženci pri graditvi;

ali so izvedene vse predhodne raziskave, preiskave, zaščite (vodni vir, arheološka

najdišča, zaščitena področja, stavbe in stvari …), ki so zahtevane v PGD ali

gradbenem dovoljenju;



6 _______________________________________________________________________

ali ima izvajalec na gradbišču zagotovljen lasten strokoven nadzor, katerega

strokovnost je dokazana z referencami in spričevali;

ali so na gradbišče dostavljeni prevzemni protokoli naročnika za zunanjo revizijo

projektne dokumentacije, če je to zahteval investitor;

ali so na razpolago vsa dokazila in potrdila o ustreznosti materialov in tehnologij;

ali so bili izvedeni potrebni in predvideni testni preskusi in ali je bilo izdelano

zahtevano število testnih preskusov;

ali so vsa gradiva na razpolago, da ustrezajo zahtevam skladno s projektno

dokumentacijo, predpisi in standardi [11].

Odgovorni nadzornik pred začetkom posameznih del preveri:

ali so naprave za izvajanje del razpoložljive, ustrezne in v zadostni količini;

ali so na gradbišču s strani naročnika potrjena delovna navodila, iz katerih so

razvidni vsi kontrolni in izboljševalni ukrepi;

ali izvajalec pravočasno obvešča odgovornega projektanta požarne varnosti o času

začetka in predvidenem času izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno

vplivajo na izpolnitev tehničnih zahtev iz Pravilnika o zasnovi in študiji požarne

varnosti v zvezi s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah;

ali je izvajalec predložil potrjen tehnološki elaborat za izvajanje tega dela;

ali so na razpolago vsa dokazila o ustreznosti materialov in tehnologij;

ali so na gradbišču na voljo poročila notranje kontrole proizvajalcev uporabljenih

materialov;

ali so, če je to potrebno in predvideno, izvedeni vsi predhodni preskusi, testni

preskusi, testna in preskusna polja in da rezultati teh zagotavljajo, da bodo dela

opravljena skladno z zahtevami;

ali so izvedena vsa predvidena in potrebna pripravljalna in predhodna dela;

ali je nadzoru pravočasno sporočen predvideni začetek del in da je izvajalec

pravočasno pridobil dovoljenje za začetek del;

ali so dela z ostalimi udeleženci usklajena;

ali so pogoji dela zagotovljeni in ustrezne vrednosti (vreme, temperatura, vlaga …)

zabeležene ter da je zagotovljeno, da bodo dela lahko prekinjena, če pogoji ne bodo

ustrezni, ali da bodo dela ustrezno zaščitena;

ali izvajalec pravočasno najavlja začetek priprave podlage ali izvedbe vsakega

naslednjega dela;

ali so materiali, oprema, vgradni elementi in drugo ustrezno skladiščeni, hranjeni in

varovani;

ali je odgovorni vodja del pred začetkom del seznanil izvajalce del in izvajalce

zunanje kontrole s pogoji izvedbe [11].

Odgovorni nadzornik med gradnjo nadzira:

ali dela izvajajo kvalificirani kadri, da so na razpolago v zadostnem številu, skladno

s tehnološkim elaboratom in potrebami;

ali se dela izvajajo tehnološko in postopkovno pravilno in skladno s predpisi in

standardi;

ali se uporabljajo ustrezni materiali;



_______________________________________________________________________ 7

ali se dela izvajajo in so izvedena skladno s projektno dokumentacijo;

ali se izvajajo kontrolne meritve in ali se sproti izdelujejo poročila;

ali poteka kontrola kakovosti skladno s potrjenim programom preiskav;

ali so zapiski notranje kontrole izvajalca popolni in ali ta uporablja ustrezno

merilno opremo;

ali so zapisi na gradbišču na voljo in ali jih izvajalec na zahtevo lahko preda

naročniku;

ali se spoštujejo potrebni tehnološki postopki, roki in termini;

ali imajo dobavljeni elementi, predvideni za vgradnjo, potrebne oznake in ustrezne

spremne in dokazilne dokumente;

ali so dimenzije posameznih elementov skladne s projektno dokumentacijo;

ali izvajalec pravočasno obvešča odgovornega projektanta požarne varnosti o času

začetka in predvidenem času izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno

vplivajo na izpolnitev tehničnih zahtev iz 9. člena Pravilnika o zasnovi in študiji

požarne varnosti v zvezi z določbami Pravilnika o požarni varnosti v stavbah [11].

Odgovorni nadzornik nadzira vodenje dokumentacije:

ali se pred gradnjo, med gradnjo ter v zaključni fazi vodi dnevnik o izvajanju del,

potrebna dokumentacija, protokoli, meritve, zapisniki;

ali so predloženi prevzemni protokoli prevzemov v obratih;

ali so proizvajalci predložili izjave skladnosti, izdane skladno s predpisi, vključno s

certifikati in rezultati in dokazili kakovosti;

ali je izvajalec o nastanku napak, sprememb in nepravilnosti med gradnjo, ki lahko

škodljivo vplivajo na stabilnost konstrukcije ali doseženo kakovost, obvestil

odgovornega nadzornika in naročnika, da se lahko pravočasno sprejme vse

potrebne ukrepe v zvezi z odpravo pomanjkljivosti;

ali izvajalec ob nastanku nepredvidenih del ali potrebnih sprememb obvesti

odgovornega nadzornika, naročnika ter projektanta in predlaga časovni potek

odprave in rešitve le-the;

ali so v knjigi obračunskih izmer jasno evidentirane dimenzije konstrukcij in ali te

ustrezajo izvedbenim načrtom in so v okviru toleranc;

ali so izvedene vse preiskave, skladno s potrjenim programom preiskav in ali so

poročila dostavljena in ustrezno zavedena;

ali so posebni dogodki zabeleženi in ali so poročila o teh pravočasno predana

naročniku in odgovornemu nadzorniku;

ali je izvajalec izdelal in predal zaključno poročilo, skladno s pogodbo;

ali je objekt geodetsko izmerjen in prevzet in da je o tem izdelano poročilo;

drugo, če je glede na naravo objekta in pogojev gradnje tako zahtevano [11].

Odgovorni nadzornik ne naroča izvajalcu, kako mora delo izvesti in kaj mora ukreniti.

Odgovorni nadzornik presoja, ali so izpolnjeni potrebni pogoji za izvajanje del, ali je

izvajalec ustvaril pogoje, da bo delo opravljeno skladno s projektno dokumentacijo,

zahtevami gradbenega dovoljenja in pripadajočimi soglasji in skladno s pogoji, predpisi in

standardi. Če ugotovi, da ni pogojev za dobro opravljeno delo, potem ima pristojnost in

dolžnost, da zahteva, da se dela opravijo po tem, ko bodo zagotovljeni vsi potrebni pogoji.



8 _______________________________________________________________________

Odgovorni nadzornik s tem ne zaustavlja dela, saj za to nima pristojnosti. Odgovorni

nadzornik le dovoljuje, da se dela opravijo, ko so za to izpolnjeni pogoji. Kako bo izvajalec

ustvaril potrebne pogoje, je v popolni pristojnosti in odgovornosti izvajalca samega [11].



_______________________________________________________________________ 9

3 ZAKONSKE PODLAGE ZA DELO NADZORA

3.1 Gradbeni nadzor po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1)

Gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzora na gradbišču, s katerim se preverja, ali

se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je

bilo izdano gradbeno dovoljenje, nadzoruje se kakovost izvedenih del, gradbeni proizvodi,

drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt, in ali se pri

izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje [11].

Odgovorni nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja

storitve pri opravljanju gradbenega nadzora. Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko

opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z Zakonom ZGO-1 predpisane pogoje za

projektanta ali izvajalca. Gradbeni nadzor se zaupa odgovornemu nadzorniku, ki je lahko

projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Investitor mora zagotoviti

gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču [11].

Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki

izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega

vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih

objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah Zakona ZGO-1 izpolnjuje pogoje

za odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno

vodenje del [11].

Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem

gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike (odgovorne nadzornike posameznih del).

Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah zakona

izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo posameznih del [11].

ZGO-1 predpisuje, da delo odgovornega nadzornika opravljajo osebe, ki so vpisane v

imenik pri pristojni zbornici kot pooblaščeni inženir ali drugi strokovnjaki, ki imajo

opravljen strokovni izpit in izpopolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu

ZGO-1 ter imajo s tem pravico nastopati kot odgovorni nadzorniki [11].

ZGO-1; 77. člen (pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del)

(1) Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo

gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za



10 ______________________________________________________________________

odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih

izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo


odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih

izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo


odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih

izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo


odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih

izkušenj pri gradnjah.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne

objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge

podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri

pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej

zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno

izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim

izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let

delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali

posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične

smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni

zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi

vpisan v ustrezen imenik.

(3) Odgovorni vodja posameznih del je lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno

izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in

tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, lahko pa

tudi oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri

gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

(4) Delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni gospodarski zbornici, mojstrski izpiti pa se

opravljajo pri pristojni obrtni zbornici.

Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse spremembe

in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata

investitor in projektant. Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s

projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali da kakovost vgrajenih gradbenih in

drugih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni

dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in

investitorja ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpisati v gradbeni dnevnik

[11].

Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o tem

obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, vpisati v

gradbeni dnevnik [11].



______________________________________________________________________ 11

Izvajalec mora med izvajanjem posameznih del odgovornemu nadzorniku omogočiti, da

opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov. Šteje se, da

je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, če

so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za

izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala

odgovorni nadzornik in odgovorni projektant [11].

Na tehničnem pregledu mora biti predloženo ustrezno dokazilo o zanesljivosti objekta,

izdelano v skladu z določbami Pravilnika o dokazilu o zanesljivosti objekta. Dokazilo o

zanesljivosti objekta mora priskrbeti izvajalec, podpisati ga morata odgovorni vodja del

oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan, ter odgovorni nadzornik in

skladno s predpisanim obrazcem tudi odgovorni nadzornik posameznih del [11].

ZGO-1 odgovornega nadzornika definira kot:

ZGO-1; 4.4 člen: odgovorni nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko

dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora;

ZGO-1; 4.4.1. člen: odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za

skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kakovost izvedenih del, v skladu

z gradbenimi predpisi;

ZGO-1; 8.3. člen: gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, s

katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,

na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, in nadzoruje kakovost izvedenih

del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo

v objekt, in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje;

ZGO-1; 88. člen (obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva)

(1) Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste

spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami

strinjata investitor in projektant.

(2) Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in

gradbenimi predpisi, ali da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij,

tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi

dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja, ugotovitve in

predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.

(3) Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o

tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, brez

odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.



12 ______________________________________________________________________

(4) Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena vpisovati

v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so

podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, res nični.

ZGO-1; 30. člen (pogoji za nadzornika)

Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje

s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.

ZGO-1; 75. člen (obličnost naročila)

Šteje se, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z odgovornim

nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu. Šteje se, da je investitor naročil gradnjo, ko je z

izvajalcem sklenil pisno gradbeno pogodbo.

ZGO-1; 85. člen (odgovorni nadzornik)

Investitor mora zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s

pripravljalnimi deli na gradbišču. Gradbeni nadzor se poveri odgovornemu nadzorniku, ki

je lahko projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.

Investitor, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega nadzornika,

lahko gradbeni nadzor opravlja sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizični osebi, ki

izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika po določbah tega zakona.

Gradbeni nadzor nad gradnjo objektov v lastni režiji se lahko poveri posamezniku, ki po

določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje del ali odgovorno

projektiranje.

Določbe o obveznosti zagotavljanja gradbenega nadzora ne veljajo za gradnjo enostavnih

objektov.

ZGO-1; 86. člen (pogoji za odgovornega nadzornika)

Odgovorni nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor,

imenovati odgovornega nadzornika.

Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki

izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega

vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih

objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za

odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno vodenje

del.

Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem

gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike odgovorne nadzornike posameznih del.

Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah tega zakona

izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.

Obseg dela odgovornega nadzornika je vezan tudi na naloge izvajalca, skladno z:



______________________________________________________________________ 13

ZGO-1; 83. člen (obveznosti izvajalca)

(1) Izvajalec mora na gradbišču:

1. pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih

objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala in

strojnega parka;

2. izvajati dela po projektu za izvedbo;

3. sproti pripravljati vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del;

4. izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po

pravilih gradbene stroke;

5. vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili

dani v promet, skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet, in katerih

skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti, in takšne naravne materiale

oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s

predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa;

6. investitorju oziroma odgovornemu nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste,

dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene

materiale in proizvode;

7. z lastno kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi točkami in v

primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne

dediščine, tudi zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno službo za varstvo kulturne

dediščine.

(2) Šteje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt

izvedenih del, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma

dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo, in sta takšne spremembe in

dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in odgovorni projektant.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ima izvajalec pri gradnji

nezahtevnega objekta pri izvajanju del naslednje obveznosti: izvedbo del v skladu z

gradbenim dovoljenjem, in če gre za tipske objekte, izvajanje del v skladu s tipskimi načrti

in navodili.

(4) Določbe o obveznostih izvajalca iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih

objektov, razen obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka.

Tak nadzor ne zajema:

pregleda projektne dokumentacije z namenom svetovanja za dopolnitve ali

izboljšave,

sodelovanja pri izboru izvajalca,

sodelovanja pri sklepanju pogodbe,

uvedbe izvajalca v delo,

pregleda terminskega plana gradnje z namenom optimizacije gradnje,

pregleda tehnološke dokumentacije z namenom optimizacije,

svetovanja glede načina gradnje,

nadzora stroškov gradnje,

nadzora kakovosti z namenom izboljšanja kakovosti (preverja se, ali so izdana

ustrezna potrdila o kakovosti in ali ta ustrezajo),

obračuna del,



14 ______________________________________________________________________

reševanja zahtevkov izvajalca,

finančnega nadzora,

svetovanja ob spremembah,

priprave dokumentacije za tehnični pregled,

nadzora nad odpravo pomanjkljivosti,

nadzora v garancijski dobi [11].

Glede poteka gradnje zajema nadzor po ZGO-1 le ugotavljanje, ali se izvajalec drži plana

gradnje, ne rešuje pa zahtevkov izvajalca, vezanih na podaljšanje rokov gradnje in zato ne

more presojati, ali so morebitne zamude izvajalca upravičene. V primeru nastopa

nepredvidenih okoliščin obvešča investitorja, da je do le-teh prišlo, vendar so vsa nadaljnja

dejanja v rokah investitorja [11].

Glede obračuna del odgovorni nadzornik v tem primeru ugotavlja količine opravljenih del,

ne pa tudi, ali je izvajalec upravičen do plačila teh del [11].

Tako definiran nadzor ščiti javni interes in tudi druge udeležence pri gradnji. Torej nadzor

zagotavlja, da se gradnja odvija varno, skladno s potrjeno gradbeno dokumentacijo (PGD,

PZI), skladno s predpisi in soglasji. V to vrsto nadzora niso vključene dodatne storitve za

zadovoljitev potreb investitorja, saj je poudarjena le zaščita javnega interesa, premoženja

in zdravja ljudi. Pomembna zaveza odgovornega nadzornika pa ostaja in izhaja iz splošnih

obligacijskih obvez, da odgovorni nadzornik ravna primerno skrbno, prizadevno in po

pravilih stroke [11].

3.1.1 Zavarovanje nadzora

ZGO-1 zavezuje vse udeležence gradnje, da zavarujejo svojo dejavnost:

ZGO-1; 33. člen (zavarovanje pred odgovornostjo)

(1) Projektant, izvajalec, odgovorni nadzornik in revident morajo pred začetkom

opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo

odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z

opravljanjem njihove dejavnosti.

(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen

zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med

zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.

(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja

od 41.000 evrov.

ZGO-1; 34.b člen (zavarovanje odgovornosti za škodo)

(1) Tuji ponudniki morajo imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z

določbami tega zakona.



______________________________________________________________________ 15

(2) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju

odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici, pod pogojem, da to

zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

3.2 Gradbeni nadzor po FIDIC pogodbah

FIDIC je francoski akronim za Federation Internationale Des Engenieur Conseils in

pomeni mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki je bila ustanovljena leta 1913. Cilji

združenja so vzdrževanje visokih etičnih in strokovnih standardov v procesu graditve,

izmenjave mnenj, informacij ter razpravljanje o problemih svetovalnega inženiringa [5].

Danes je v FIDIC včlanjeno preko 80 držav. FIDIC izdaja vrsto publikacij in smernic za

potrebe svetovalnega inženirstva. Prvi FIDIC pogodbeni pogoji so bili pripravljeni leta

1957 za potrebe izvajanja gradbenih del v okviru gradenj po Marshallovem planu –

ameriške povojne pomoči Evropi.

FIDIC je leta 1999 objavil prvo izdajo novih standardnih oblik pogodb, omenjenih v

nadaljevanju.

Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik –

Rdeča knjiga.

Vodič za Belo knjigo, z drugimi pripombami o dokumentih za svetovalne pogodbe

– Bela knjiga.

Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev – Rumena knjiga.

Pogoji pogodb za projekte na ključ – Srebrna knjiga.

Kratke oblike pogodb – Zelena knjiga [11].

»Pogodba« po FIDIC pomeni: pogodbeni sporazum, pismo o sprejemu ponudbe,

ponudbeno pismo, splošne in posebne pogoje, popis (specifikacijo), risbe – načrte, plane in

vse druge dokumente, ki so navedeni v »pogodbenem sporazumu« ali v »pismu o sprejemu

ponudbe« [11].

Značilnost FIDIC pogodb je, da imajo 20 členov (izjema je kratka pogodba). Standardno

obliko pogodbe sestavljajo splošni in posebni pogoji. Vsebina gradbene pogodbe – Rdeča

knjiga sestoji iz spodaj naštetih poglavij.

1. Splošne določbe

2. Naročnik

3. Inženir

4. Izvajalec

5. Imenovani podizvajalec

6. Kadri in delavci



16 ______________________________________________________________________

7. Obratna oprema, materiali in izdelava

8. Začetek, zamude in ustavitev

9. Preizkusi ob dokončanju

10. Prevzem s strani naročnika

11. Odgovornost za napake

12. Merjenje in ocene

13. Spremembe in prilagoditve

14. Pogodbena cena in plačilo

15. Odstop od pogodbe s strani naročnika

16. Zaustavitev del in odstop od pogodbe s strani izvajalca

17. Tveganje in odgovornost

18. Zavarovanje

19. Višja sila

20. Zahtevki, spori in arbitraža [5]

Vsaka gradbena pogodba po določilih FIDIC-a sestoji iz osmih dokumentov, ki si sledijo

po naslednjem prioritetnem zaporedju:

pogodbeni sporazum (če obstaja),

pismo o sprejemu ponudbe,

ponudbeno pismo (ponudba),

posebni pogoji pogodbe,

splošni pogoji pogodbe,

popisi (specifikacije), risbe – načrti ( projekti),

izpolnjen ponudbeni predračun,

plani in drugi dokumenti, vključeni v pogodbo [5].

Splošni pogoji so del razpisne in kasneje pogodbene dokumentacije ter so izraženi z vsemi

20 sestavinami in njihovimi podčleni. Posebni pogoji pa vključujejo predvsem popravke in

dopolnila k splošnim pogojem in jih je potrebno določiti za vsako pogodbo posebej [5].

FIDIC splošni pogoji pogodbe so enaki za vse pogodbe po celem svetu, posebni pogoji pa

se vedno nanašajo na posamezno pogodbo oziroma posamezen specifičen objekt.

FIDIC pogodbene pogoje je možno šteti za svetovno uzanco. Skladno z Obligacijskim

zakonikom je možno uporabiti uzance v posameznih primerih, ko se s pomočjo uzanc

lahko bolje ali dodatno reši nastalo problematiko.

FIDIC pogodbeni pogoji opredeljujejo tudi aktivnosti inženirja (odgovornega nadzornika)

v večini od 160 podčlenov pogodbenih pogojev. Predvsem pa so dolžnosti, delo in

pooblastila inženirja določeni v tretjem poglavju ali 3. členu pogodbenih pogojev (Rdeča

knjiga in Rumena knjiga) [11].

V podčlenu 3.1 (obveznosti in pooblastila inženirja) je določeno:



______________________________________________________________________ 17

1. naročnik mora imenovati inženirja;

2. inženir nima pooblastil za spreminjanje pogodbe;

3. inženir uveljavlja pooblastila, ki so mu dana in so razvidna iz pogodbe;

4. če inženir izvaja določeno pooblastilo, se šteje, da ga je naročnik izdal;

5. inženir deluje za naročnika;

6. inženir nima pooblastil, da razreši katero koli stranko njenih dolžnosti, ki so navedene v

pogodbi;

7. nobena odobritev, kontrola, potrdilo, soglasje, raziskava, pregled, navodilo, obvestilo,

predlog, zahteva, preskus ali podobno dejanje s strani inženirja (pa tudi ne odobritev) ne

razrešijo izvajalca njegovih dolžnosti, ki jih ima v okviru pogodbe, vključno z

odgovornostjo za napake, opustitev ukrepov, neskladje in neizpolnjevanje zahtev [11].

Podčlen 3.2 (pooblastila, dana s strani inženirja)

Določilo tega podčlena opredeljuje možnosti delitev nalog, pooblastil itd. [11].

Podčlen 3.3 (navodila inženirja)

Inženir lahko kadar koli da izvajalcu navodila in dodatne ali spremenjene načrte, ki so

potrebni za izvedbo del in odpravo napak, kar je v skladu s pogodbo. Navodila se morajo

vedno dati v pisni obliki [11].

Podčlen 3.4 (zamenjava inženirja)

Določa, kako in pod kakšnimi pogoji lahko naročnik zamenja inženirja [11].

Podčlen 3.5 (odločitve) se tolmači in uporablja tako, da so odločitve inženirja

(odgovornega nadzornika) pravične.

Je eden najpomembnejših in značilnih za FIDIC pogodbene pogoje. Določbe tega podčlena

in uporaba drugih pomembnih podčlenov omogočajo enakopravnost pogodbenih partnerjev

in pravično odločanje inženirja v skladu s pogodbo [11].

Določbe FIDIC pogodbenih pogojev je kot »svetovno uzanco« možno, skladno z

usmeritvami Obligacijskega zakonika, uporabljati tudi pri pogodbah, kjer to ni določeno,

ali pogodbah, ki ne temeljijo na FIDIC pogodbenih pogojih. Uporaba FIDIC pogodbenih

pogojev omogoča enakopravnost pogodbenih partnerjev, pravično oziroma pošteno

ravnanje vseh partnerjev, pri čemer se upošteva načelo ekvivalentnosti dajatev [11].

Najbolj jasno je opredeljena zveza med izvajalcem in nadzornim inženirjem v Rdeči knjigi

FIDIC. Tretji odstavek člena 7.3 navaja, da mora izvajalec obvestiti nadzornega inženirja

vsakokrat, ko je neko delo zaključeno in preden se ga zasuje, zakrije ali zapakira za

skladiščenje in transport. Nadzorni inženir mora izvesti preveritev, pregled, meritve ali

preizkuse brez neutemeljene zamude ali pa takoj obvestiti izvajalca, da tega ne bo izvedel.

V primeru, da izvajalec nadzornega inženirja ne obvesti, mora na lastne stroške delo

odkriti in ga ponovno izvesti in popraviti, če to zahteva inženir [11].



18 ______________________________________________________________________

3.2.1 Storitve nadzora pri gradnji po FIDIC

Nadzor pri gradnji po FIDIC obsega:

izvedbo del po dodatnih načrtih (dodatni načrti pomenijo PZI),

pregled dodatnih načrtov,

kontrolo, pregled načrtov,

sprotno spremljanje gradbene sposobnosti,

spremljanje analize stroškov,

kontrolo dokumentov,

kontrolo terminskih načrtov,

kontrolo stroškov,

pogodbeno upravljanje,

pregled ustreznosti,

zapis obvladovanja kakovosti,

meritve in spričevala,

pomoč naročniku v zvezi s spremembami in zahtevki,

poročanje [11].

Prevzem v obratovanje:

seznam pregledov in potrdil o dokončanih delih,

nadzor nad predajo v obratovanje,

nadzor nad preskusi ob predaji v obratovanje,

nadzor nad delom izvajalcev v času poskusnega obratovanja,

pregled in priprava dokumentacije za predajo,

preverjanje usposobljenosti osebja naročnika za obratovanje [11].

Nadzor nad odpravljanjem napak:

evidentiranje napak in nadzor nad odpravo teh napak,

priprava zaključne dokumentacije,

pomoč pri pogajanju o končnem obračunu,

nadzor pri ugotavljanju napak, ki se pojavijo kasneje,

priprava potrdil o odpravi napak [11].

3.3 Gradbeni nadzor po gradbenih uzancah

Posebne gradbene uzance je izdala Privredna komora Jugoslavije, uporabljajo se od 1. 5.

1977. (Ur. l. SFRJ, 1. april, št. 18/1977) in so podrejene Obligacijskemu zakoniku [11].



______________________________________________________________________ 19

Gradbene uzance so vsebinsko podobne splošnim mednarodnim določilom FIDIC, ker

podobno določajo razmerja in druge aktivnosti v gradbeništvu in dodatno utemeljujejo

posamezne pojme in odnose, ki so pomembni pri gradnji. V primerjavi s FIDIC določili so

sprejete za nekdanji jugoslovanski trg in skromnejše glede obsega urejanja odnosov pri

graditvi. Potrebno bi jih bilo prilagoditi veljavni slovenski zakonodaji, zato jih, tako kot

FIDIC splošna mednarodna določila, ni mogoče povzemati in uporabljati v celoti.

Gradbene uzance so se uporabljale vrsto let in so, če se udeleženci tako dogovorijo, še

vedno veljavne. Uporabljajo se tudi v sodni praksi, če ni drugih pravnih norm [11].

Nadzor po gradbenih uzancah:

naročnik ima pravico opravljati strokovni nadzor nad deli izvajalca, da preverja in

zagotavlja njihovo pravilno izvajanje, zlasti glede vrste, količine in kakovosti del,

materiala in opreme ter predvidenih rokov;

da lahko naročnik opravlja strokovni nadzor, ima pravico dostopa na gradbišče, v

delavnice, obrate in kraje za skladiščenje materiala;

strokovni nadzor opravlja oseba, ki jo določi naročnik;

o osebi, ki jo določi za strokovni nadzor in o njenih pooblastilih, obvesti naročnik

izvajalca;

izvajalec je dolžan naročniku omogočiti opravljanje strokovnega nadzora;

pripombe glede načina izvajanja del, uporabljenega materiala ali poteka izvajanja

del je naročnik dolžan brez odlašanja sporočiti izvajalcu;

vse pripombe in ugotovitve naročnika se sporočajo pisno ali vpisujejo v gradbeni

dnevnik;

izvajalec je dolžan ravnati po vsaki utemeljeni zahtevi, ki jo poda naročnik v zvezi

s strokovnim nadzorom;

oseba, ki opravlja strokovni nadzor, nima pravice spremeniti tehnične

dokumentacije, na podlagi katere se izvajajo dela, pogodbene cene ali drugih

določb pogodbe, niti se nima pravice z izvajalcem del dogovarjati za druga dela ali

urejati z njim druga premoženjskopravna razmerja, razen če je za to od naročnika

posebej pooblaščena [11].

3.4 Obligacijski zakonik

Obligacijski zakonik je temeljni zakon, ki vsebuje vsa načela in splošna pravila za vsa

obligacijska razmerja. Prav tako je Obligacijski zakonik temeljni zakon za pripravo

gradbenih pogodb.

Obligacijski zakonik (OZ) Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006 Odl. US: U-I-300/04-25,

29/2007 Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1 določa obligacijsko razmerje, ki

je medsebojna zaveza, da mora ena stranka opraviti drugi stranki, le-ta pa je od dolžniške

stranke opravičena terjati takšno izpolnitev.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200797&stevilka=4826




20 ______________________________________________________________________

Obligacijski zakonik ureja gradbeno pogodbo s 17 posebnimi členi v poglavju XII: členi

649–665. Urejena pa je tudi s posebnimi drugimi pravili OZ: npr. poglavje XI (podjemna

pogodba oz. pogodba o delu) itd.

OZ; 651. člen (nadzor nad deli in kontrola nad kakovostjo materiala)

Izvajalec je dolžan omogočiti naročniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad količino in

kakovostjo uporabljenega materiala.

3.5 Pravilnik o gradbiščih (UL RS, št. 55/2008)

Poglavitna naloga gradbenega nadzora je definirana v 17. členu pod naslovom »Izvajanje

sprotne kontrole«:

(1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se med

gradnjo preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni

kontroli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju gradbenih proizvodov

upoštevajo veljavne tehnične specifikacije za posamezne gradbene proizvode.

(2) Izvajalec sproti obvešča odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenja pred nadaljevanjem del o zaključku posameznih faz, ki

jih pozneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen sprotne kontrole omogoči

pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami,

opremo in napravami.

Bistvene zahteve, na katere mora biti pozoren nadzorni inženir, iz prvega odstavka 17.

člena, so:

mehanska odpornost in stabilnost,

varnost pred požarom,

higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolice,

varnost pri uporabi,

zaščita pred hrupom,

varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

3. točka pravilnika z naslovom »Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in

izvajanje sprotne kontrole gradnje« podaja obveznost izvajalca, da dnevno vodi gradbeni

dnevnik, ki ga mora podpisati tudi nadzor. S podpisom gradbenega dnevnika potrjuje

odgovorni nadzornik izvedena dela po projektni dokumentaciji in vanj vpisuje svoje

ugotovitve in predloge, kako popraviti stanje v primeru neskladij.

3.5.1 Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in izvajanje sprotne

kontrole gradnje



______________________________________________________________________ 21

9. člen (sestava dnevnika o izvajanju del)

Dnevnik o izvajanju del sestavljata:

1. gradbeni dnevnik in

2. knjiga obračunskih izmer.

10. člen (obveznost vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer)

(1) Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno

dovoljenje, razen pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov.

(2) Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, je treba

poleg gradbenega dnevnika voditi knjigo obračunskih izmer.

(3) Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, mora na

gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec

na gradbišču izvaja in to ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema del. Za dela, ki

so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih zunaj gradbišča, gradbenega dnevnika in

knjige obračunskih izmer ni treba voditi.

(4) Vpisi in vrisi morajo biti v gradbeni dnevnik oziroma knjigo obračunskih izmer vneseni

s pisalom, ki pušča trajno sled ali pa mora biti vstavljen računalniški izpis na trajnem

vidnem nosilcu. Vpisi, vrisi ali računalniški izpisi morajo biti lastnoročno podpisani,

naveden pa mora biti tudi datum podpisa.

(5) Morebitni napačni vpisi oziroma vrisi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi,

popravki pa morajo imeti datum, ko se je napaka odkrila, in podpis pooblaščene osebe, ki

je napako odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke.

(6) Gradbeni dnevnik je treba voditi v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita

italijanska in madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v italijanskem oziroma

madžarskem jeziku.

11. člen (oblika in vsebina gradbenega dnevnika)

(1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni listi.

(2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri graditvi objekta.

(3) Dnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V dnevni list se vpisujejo podatki v zvezi z

izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se

vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo

oziroma so potrebne zaradi izvajanja del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo

izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakega dnevnega lista.

(4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in dnevnega lista gradbenega

dnevnika so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali

spodnjem delu uvodnega lista in dnevnega lista je lahko označba ali logotip investitorja,

lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.

12. člen (vodenje gradbenega dnevnika)



22 ______________________________________________________________________

(1) Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali

najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in ga voditi, ko se dela na gradbišču ali objektu

izvajajo. Vpisi v gradbeni dnevnik se morajo vršiti dnevno, udeleženci pri graditvi objekta

pa ga podpisujejo ob vsakokratnem pregledu ali nadzoru.

(2) Gradbeni dnevnik na gradbišču pooblaščeni sestavljavec vodi v dvojniku. Podpisujejo

ga najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega dnevnika, nato odgovorni

vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma njegov pooblaščenec – odgovorni

nadzornik posameznih del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik). Če se odgovorni

nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata

napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati. Če odgovorni vodja projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenja med gradnjo objekta ugotovi neskladje, svoje ugotovitve

in predloge, kako stanje popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik.

(3) Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem udeležencem pri graditvi objekta in

pristojnim inšpektorjem.

(4) Originalni izvod se iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni

nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, se hrani na gradbišču.

(5) Gradbeni dnevnik se zaključi po dokončanju del oziroma z dnem prevzema del.

(6) Kadar so zapisi, ki jih je treba navesti za en dan, obsežnejši, se lahko uporabi več takih

strani (listov), ki se označijo z isto zaporedno številko in istim datumom, njihovo zaporedje

pa se označi s črkami ali številkami.

(7) Gradbeni dnevnik se vodi za vsak dan posebej na posebnem listu, ki se piše v dvojniku

(samokopirni sistem) ali tudi v več izvodih, če je to potrebno. Izvirno napisani izvod

pripada investitorju, ostali izvodi pa izvajalcu in drugim udeležencem.

13. člen (hramba gradbenega dnevnika)

(1) Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem pregledu objekta vstavita v ustrezno

mapo, povežeta z vrvico in zapečatita.

(2) En izvod gradbenega dnevnika (original) hrani investitor, drugi izvod (kopijo) pa hrani

izvajalec.

(3) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokratni pravni naslednik mora hraniti

gradbeni dnevnik toliko časa, dokler stoji objekt.

(4) Izvajalec mora hraniti gradbeni dnevnik najmanj deset let, če ni za posamezne vrste

objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.

14. člen (oblika in vsebina knjige obračunskih izmer)

(1) Knjigo obračunskih izmer sestavljajo:

1. uvodni list,

2. seznam vloženih listov,

3. obračunski list,



______________________________________________________________________ 23

4. obračunske priloge in

5. obračunski načrti.

(2) Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih oblika in vsebina ter način

izpolnjevanja so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali

spodnjem delu listov knjige obračunskih izmer je lahko označba ali logotip investitorja,

lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.

15. člen (vodenje knjige obračunskih izmer)

(1) Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na

parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi, dokler niso dela izvršena

in izmerjena oziroma obračunana.

(2) Knjigo obračunskih izmer vodi na gradbišču pooblaščeni sestavljavec. Na vsakem listu

oziroma po vsakem prikazu izračunov obračunskega obdobja ga podpisujejo najprej

pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Če

se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata,

morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati.

(3) V knjigo obračunskih izmer se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v

posameznem obračunskem obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in

odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) in podatkov o spremembah pri

uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb

projektov za izvedbo določenih detajlov.

(4) V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju

del ne vidijo in elemente oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se

po končani fazi gradnje odstranijo.

(5) Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane na ustreznem listu knjige

obračunskih izmer ali narisane v njeni prilogi v ustreznem merilu z vsemi za izvajanje

kontrole investicije potrebnimi podatki. Izvajalec mora vse te spremembe tudi posebej

označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta za izvedbo. V teh tehničnih risbah morajo

biti vse ugotovljene napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skicirane z

vsemi potrebnimi podatki in podpisane.

(6) Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na

samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem

zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk

ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži pa se označen list brez navedbe izmer in z

vpisom »Ta dela se niso izvedla zaradi ….«, ker mora biti število obračunskih listov enako

številu postavk v pogodbenem predračunu.

(7) S podpisom pooblaščenca investitorja se šteje, da so količine podpisanih del izvedene.

Prevzem del, vključno z njihovo kakovostjo, se opravi s prevzemnim zapisnikom.

(8) Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za

morebitne izpuščene postavke ali spremembe, se obračunski listi po enakem postopku kot



24 ______________________________________________________________________

predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer, kot posebno poglavje

z označbo »Nepredvidena in dodatna dela«.

(9) Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega

oziroma rekonstruiranega objekta investitorju.

(10) Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu izvajalec, ki določi pooblaščenega

sestavljavca.

16. člen (hramba knjige obračunskih izmer)

(1) Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih izmer oštevilčijo in vstavijo v

ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo.

(2) Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju, ki jo

mora hraniti najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi

določeno drugače.

17. člen (izvajanje sprotne kontrole gradnje)

(1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se med

gradnjo preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni

kontroli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju gradbenih proizvodov

upoštevajo veljavne tehnične specifikacije za posamezne gradbene proizvode.

(2) Izvajalec odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta za pridobitev

gradbenega dovoljenja pred nadaljevanjem del sproti obvešča o zaključku posameznih faz,

ki jih kasneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen sprotne kontrole omogoči

pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami,

opremo in napravami.

3.6 Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS, št. 55/2008)

Odgovorni nadzornik je zavezan, da ob odgovornem vodji projekta poda izjavo, v kateri

zatrjuje:

da so bile v projekt izvedenih del (PZI) vnesene vse spremembe, ki so nastale med

gradnjo;

da so spremembe, ki so nastale med gradnjo in so bile vnesene v projekt izvedenih

del, skladne s projektom za izdajo gradbenega dovoljenja;

da spremembe ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih

lokacijskih in drugih pogojev, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje,

varnost objekta in da predpisane bistvene zahteve tudi ne vplivajo na zagotavljanje

neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb;

da je objekt zgrajen skladno s predpisi.



______________________________________________________________________ 25

S podpisom zgornje izjave odgovorni nadzornik potrjuje, da je med gradnjo nadzoroval, ali

so se v projekt za izvedbo sproti vnašale vse tiste spremembe in dopolnitve, ki so nastale

med gradnjo, in da sta se s takšnimi spremembami strinjala projektant in investitor.

3.7 Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti (UL RS, št. 55/2008)

Za pridobitev uporabnega dovoljenja objekta je potrebno opraviti strokovni tehnični

pregled (STP) objekta oziroma pregled stanja. Izvajalec je dolžan pripraviti dokazilo o

zanesljivosti objekta po pravilniku in pridobiti izjavo nadzora, poleg ostalih udeležencev

pri projektu, kjer ti potrjujejo naslednje:

da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem,

da je objekt zgrajen s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali ter na takšen

način, da je zanesljiv kot celota,

da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kakovostno vgrajene in izpolnjujejo

predpisane parametre,

da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi za zmanjšanje vpliva objekta na

okolico,

da je objekt zgrajen zanesljivo.

Kljub podpisu izjave pa odgovorni nadzornik z njo ne prevzame odgovornosti izvajalca, v

kolikor ta ni v celoti izpolnil zahtev, navedenih v dokazilu (ZISP, 2008).

3.8 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 ZVZD-1)

Uredbo je vlada izdala na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Ker je varnost

pomemben faktor pri izvedbi del na gradbiščih, zakonodaja določa, da se tudi na tem

področju izvaja nadzor pri sami pripravi projekta ter tudi med izvajanjem gradbenega

projekta. Poleg tega so v tej uredbi zapisane naloge s področja varnosti in zdravja pri delu,

ki jih mora opraviti naročnik oziroma odgovorni nadzornik.

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju

minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih določa

ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih

in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in

obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v

gradbene objekte. Uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2005-01-3626




26 ______________________________________________________________________

4. člen (imenovanje koordinatorjev – varnostni načrt – prijava gradbišča)

Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več

izvajalcev, mora naročnik ali odgovorni nadzornik projekta imenovati enega ali več

koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.

Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za

fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.

Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo

strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev

objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu,

opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in

najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.

Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno

izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje

pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri

delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za

koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od

izvajalskih organizacij.

Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše

minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.

Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali odgovorni nadzornik projekta

zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in

zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni

načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.

5. člen (prijava gradbišča inšpekciji)

V primerih, ko je predvideno trajanje dela, daljše od 30 delovnih dni, in na gradbišču

hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora

naročnik ali odgovorni nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v

Prilogi III te uredbe.

Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo

najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.

Kopijo prijave iz prvega odstavka tega člena je potrebno na gradbišču namestiti na vidno

mesto.

Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru

sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali

začasne ustavitve del.

6. člen (faza priprave projekta – upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu)

Naročnik projekta in/ali odgovorni nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in

priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o

varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:

– ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi

lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v

zaporedju;

– ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem upošteva tudi varnostni

načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te uredbe, kadarkoli je to potrebno.

7. člen (naloge koordinatorjev v fazi priprave projekta)



______________________________________________________________________ 27

Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi opravlja naslednje naloge:

– usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;

– izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s Prilogo V, s katerim so

določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi

industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede

del, ki spadajo v eno ali več kategorij Priloge II;

– pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne

in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazah

uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).

8. člen (naloge koordinatorjev v fazi izvajanja projekta)

V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje naloge:

a) usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:

– pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju

posameznih faz dela;

– pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se

izvajajo hkrati ali zaporedno;

b) usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in samozaposlene

osebe:

– dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe;

– ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe;

c) izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in

dokumentacije s spremembami na gradbišču;

d) zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali

eden za drugim delajo na gradbišču, in njihovih delavskih predstavnikov, s ciljem

preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu;

e) preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti;

f) zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki

imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.

9. člen (obveznosti naročnikov, odgovornih nadzornikov projekta in delodajalcev)

Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8. člena te uredbe ne odvezuje

naročnika ali odgovornega nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju

varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.

Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom te uredbe in izvajanje

prejšnjega odstavka tega člena, ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja

varnosti in zdravja delavcev na gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje

pri delu.

Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta svojih obveznosti po tej uredbi ne moreta

prenesti na izvajalca del.

10. člen (upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu v fazi izvajanja projekta)

Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz

zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi:

– z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču;

– z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do

teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo;

– z ravnanjem z različnimi materiali;



28 ______________________________________________________________________

- s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi

pregledi inštalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršne koli napake, ki bi

lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev;

- z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti

kadar gre za nevarne materiale ali snovi;

– s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni;

– s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin;

– s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za

različne vrste del ali delovnih faz;

– s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki;

– z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v

bližini katerega je gradbišče.

3.9 Razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje

3.9.1 Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št 18/2013)

razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in

enostavne objekte ter določa vzdrževanje objektov.

2. člen (pravila računanja velikosti in razvrščanje objektov)

(1) Za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost se pri stavbah računa:

– površina kot bruto tlorisna površina, v skladu s standardom SIST ISO 9836;

– prostornina kot bruto prostornina, v skladu s standardom SIST ISO 9836;

– višina kot največja razdalja od spodnje kote najnižjega prostora stavbe do vrha stavbe.

(2) Za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost se pri gradbenih inženirskih

objektih računa:

– površina kot bruto tlorisna površina ob smiselni uporabi standarda iz prejšnjega

odstavka;

– prostornina kot bruto prostornina ob smiselni uporabi standarda iz prejšnjega odstavka;

– višina kot razdalja od najnižje točke do vrha konstrukcije;

– pri cevovodih premer kot notranji (svetli) premer.

(3) Pravila za računanje velikosti objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne

uporabljajo, če je v prilogah te uredbe določen drugačen način računanja velikosti

objekta.

3. člen (zahteven objekt)

Zahteven objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike

dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki

ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Zahtevni

objekti so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Zahtevni objekti, navedeni v Prilogi 1:



______________________________________________________________________ 29

– enostanovanjske in večstanovanjske stavbe (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25

m in več);

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (površina 2.000 m² in več ali kjer je

višina 10 m in več);

– gostinske stavbe (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);

– poslovne in upravne stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);

– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (površina 4.000 m² in več ali kjer je

višina 25 m in več);

– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij (površina 4.000 m² in več

ali kjer je višina 25 m in več);

– garažne stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);

– industrijske stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);

– rezervoarji, silosi in skladišča (rezervoarji in silosi 1.000 m³ in več, skladišča 4.000 m²

in več, vsi rezervoarji radioaktivnih snovi ali skladišča radioaktivnih snovi);

– stavbe splošnega družbenega pomena (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 10 m in

več);

– druge nestanovanjske stavbe, razen stavb iz točke 12, 13, in 14 (površina 4.000 m² in več

ali kjer je višina 25 m in več);

– stavbe za rejo živali (površina 6.000 m² in več);

– stavbe za opravljanje verskih obredov (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25 m

in več);

– prevzgojni domovi, zapori in vojašnice, zaklonišča (površina 2.000 m² in več ali kjer je

višina 25 m in več, vsa zaklonišča kot samostojen objekt);

– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste (vsi objekti);

– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (noben objekt);

– železniške proge (vsi objekti, razen industrijskih železniških prog);

– letališke steze (vsi objekti, razen heliportov);

– mostovi in viadukti (svetla razpetina med opornikoma 15 m in več);

– predori in podhodi (vsi objekti);

– pristanišča in plovni kanali (vsi objekti);

– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (noben objekt, razen velikih pregrad)

– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (noben objekt, razen akvadukta svetle

razpetine med opornikoma 15 m in več);

– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi (vsi naftovodi in vsi cevovodi za prenos

kemikalij in drugih proizvodov, plinovodi, tlak nad 16 bar);

– daljinski vodovodi (premer 500 mm in več);

– objekti za črpanja, filtriranje in zajem vode (pretok 100 l/s in več pri objektih za

namakanje pa pretok 200 l/s in več);

– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja (višina 25 m in več);

– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (napetost 110 kV in več);

– lokalni (distribucijski) plinovodi (tlak nad 16 bar);

– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo (premer 500 mm in več);

– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak (premer 500 mm in več);

– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti (noben objekt, razen vodnega stolpa, višina 25 m in

več, vodnjaka, globina 50 m in več, če niso namenjeni monitoringu, podzemnih

vodohranov, kapaciteta 2.000 m³ in več);

– cevovodi za odpadno vodo (cevovodi za odpadno vodo, premer 1000 mm in več);

– čistilne naprave (kapaciteta 50.000 PE in več);



30 ______________________________________________________________________

– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska

omrežja (noben objekt, razen objektov z napetostjo 110 kV in več);

– industrijski gradbeni kompleksi (vsi objekti, razen elektrarn z električno močjo na pragu,

manjšo od 5 MW);

– športna igrišča (površina 5.000 m² in več in zgrajene tribune (s sedišči in stojišči) za

5.000 obiskovalcev in več);

– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (vse vzpenjače in

žičnice za prevoz oseb, vse skakalnice, drugi objekti površine 5.000 m² in več ali višine 25

m in več);

– obrambni objekti (noben objekt);

– objekti za ravnanje z odpadki (vsa odlagališča nevarnih odpadkov, vsa odlagališča

radioaktivnih odpadkov, druga odlagališča s kapaciteto 500 ton/dan in več);

– pokopališča (noben objekt);

– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (površina 5.000 m² in več ali

višina 25 m in več).

4. člen (manj zahteven objekt)

Manj zahteven je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

5. člen (nezahteven objekt)

Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt. Nezahtevni objekti so navedeni v

Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-018-

00654-OB~P002-0000.PDF#!/pdf).

6. člen (enostaven objekt)

(1) Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega

statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z

vplivi na okolje. Enostavni objekti so navedeni v Prilogi 2 te uredbe.

(2) Poleg enostavnih objektov iz Priloge 2 te uredbe je enostaven tudi objekt, ki je

proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in

ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.

(3) Objekti iz prvega in drugega odstavka tega člena, za katere je predpisana pridobitev

soglasja v varovalnem pasu ali varovanem območju, se štejejo za enostavne objekte samo

pod pogojem, da je tako soglasje pridobljeno.

(4) Če se objekt iz prvega ali drugega odstavka tega člena gradi na območju obstoječe

pozidave, pridobitev soglasij iz prejšnjega odstavka ni potrebna, razen če umestitev

enostavnega objekta posega v območja varovalnih pasov ali varovana območja.

https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-018-00654-OB~P002-0000.PDF#!/pdf

https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-018-00654-OB~P002-0000.PDF#!/pdf



______________________________________________________________________ 31

4 PRAVNA ODGOVORNOST NADZORA

Podlaga za opredelitev odgovornosti in obveznosti nadzora so:

ZGO-1 in pripadajoči predpisi,

Obligacijski zakonik,

pogodba o nadzoru in pooblastila, ki jih naročnik da odgovornemu nadzorniku,

gradbena pogodba [11].

Po ZGO-1 je odgovorni nadzornik zavezan varovanju javnega interesa in upravičenega

varovanja interesa drugih udeležencev. Pogodbo o nadzoru skleneta investitor in odgovorni

nadzornik še pred začetkom prvih del. S pogodbo se odgovorni nadzornik zavezuje, da bo

delo izvajal in opravil strokovno, skrbno in prizadevno [11].

Predpisano je, da mora investitor zagotavljati nadzor ves čas gradnje do njenega zaključka.

Na tehničnem pregledu je potrebno predložiti dokument o zagotovljeni zanesljivosti

objekta, katerega podpišeta odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča,

čekolikor je imenovan, in odgovorni nadzornik [11].

Dodatne obveznosti in s tem odgovornosti lahko prevzema odgovorni nadzornik s pogodbo

o nadzoru. Po pogodbi, če je v pogodbi tako navedeno, lahko odgovorni nadzornik opravlja

tudi dodatne naloge nadzora (razširjeni ali dodatni nadzor) [11].

Pri pogodbi o nadzoru gre za pogodbo o naročilu (mandat) in ne za pogodbo o delu.

Odgovorni nadzornik je zavezan, da svoje delo opravlja strokovno, zavzeto in s primerno

skrbnostjo ter po pravilih stroke. Pri tem mora, poleg predpisov, spoštovati tudi pravila

dobre prakse [11].

Pomembna je vsebina pogodbe o nadzoru, ob pogodbi pa tudi pooblastila, ki jih da

investitor in prejme odgovorni nadzornik. Pooblastila morajo biti v pisni obliki in

podpisana s strani pooblaščene osebe, torej investitorja [11].

Odgovornosti in pooblastila so določena tudi v gradbeni pogodbi. Investitor mora izvajalcu

sporočiti, katera pooblastila je dal odgovornemu nadzorniku. Če med gradnjo ta pooblastila

spremeni, doda nova ali nekatera odvzame, mora to tudi ustrezno pisno sporočiti izvajalcu

[11].



32 ______________________________________________________________________

Glede odškodninske odgovornosti za napake pri graditvi, ki so posledica dela udeleženca

pri graditvi objektov oziroma njegovih pogodbenih obvez, lahko pod pogoji, določenimi z

OZ, nastane solidarna odgovornost projektanta, izvajalca in odgovornega nadzornika.

Odgovorni nadzornik lahko v tem primeru uveljavlja regresni zahtevek do povzročitelja

napake. Ob nastopu napake se ocenjuje tudi postopanje odgovornega nadzornika in ali bi s

primerno zavzetostjo, strokovnostjo in skrbjo lahko preprečil napako [11].

Neposredno pa je odgovorni nadzornik odgovoren, če je napaka nastala zaradi

prekoračenja pooblastil ali če za svoje delovanje ni imel pooblastila [11].



______________________________________________________________________ 33

5 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NADZORA NAD GRADNJO

Z gradbenim nadzorom nad gradnjo objekta se nadzoruje kakovost izvedenih del, gradbeni

proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt s

ciljem, da bi se ta dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično.

V fazi gradnje je kontrola kakovosti razdeljena med več udeležencev gradnje; kontrola

izvajalca, gradbenega nadzora v imenu investitorja, projektanta, neodvisnega organa za

preizkušanje, inšpekcij, upravnega organa itd.

Kakovost objekta lahko opredelimo kot skladnost z zahtevami. Zahteve, ki opisujejo ali

določajo tehnične in druge karakteristike objekta, lahko delimo na neposredne in posredne:

neposredne (specifične) zahteve

– zahteve investitorja, naročnika, tržišča oz. specifične zahteve udeležencev v projektu

graditve. Opredeljujejo lahko tehnične, funkcionalne, estetske, ekonomske in druge

karakteristike nekega procesa ali objekta. Temeljijo na interesu, željah konkretnega

naročnika, skupine uporabnikov ali posameznega udeleženca v graditvi objekta. Opredelijo

se v različni dokumentaciji pred začetkom posamezne faze graditve (dokumentacija

raziskav gradbenega tržišča, pogodbe, tehnična dokumentacija itd).

posredne (splošne) zahteve

– zahteve tehničnih specifikacij, drugih predpisov, standardov, zakonov in tudi splošna

pravila, ki jih določajo stroka, pravila dobrega gospodarjenja, pogoji gradnje, naravno in

družbeno okolje. Te niso natančno definirane v dokumentaciji projekta, ampak jih moramo

pred začetkom izvajanja določene aktivnosti razpoznati, razvrstiti, ugotoviti njihovo

pomembnost in nato upoštevati, neodvisno od finančnega ali drugega interesa investitorja

ali nosilca dejavnosti [6].

Operativno izvajamo sprotno in končno kontrolo:

sprotna kontrola se izvaja kot kontrola znotraj posameznih aktivnosti ali kot

samokontrola posameznikov, ki izvajajo določene aktivnosti;

končna kontrola se izvaja v točkah prehoda iz ene faze gradnje v drugo, pa tudi ob

prenosu aktivnosti na novega izvajalca ali ob spremembi narave dela. V končno,

največkrat eksterno kontrolo, štejemo tudi predhodne, pripravljalne kontrole, če s

tem kontroliramo rezultate prejšnjega nosilca dejavnosti [6].



34 ______________________________________________________________________

Izdelati je potrebno program kontrole, ki na podlagi poteka izvajanja gradbenih del določa

kontrolne točke, v katerih moramo izvesti končno kontrolo izvršenih faz ter nadzorstvo nad

operativnim izvajanjem del. Poleg teh pa lahko izberemo tudi vmesne končne točke, če gre

za spremembo narave dela, če to zahteva investitor oz. je določeno v zahtevah za izvedbo

projekta ali pa, če je to smiselno zaradi trajanja aktivnosti [6].

Natančna opredelitev kontrolnih točk oz. postopkov kontrole izvajanja del, ki jih moramo

kontrolirati, je odvisna od tehnično-tehnoloških karakteristik projekta ter organiziranosti

gradnje in proizvodnje gradbenih izdelkov. Obvezne kontrolne točke določajo normativni

dokumenti (Zakon o graditvi objektov, tehnični predpisi in standardi ter tehnična soglasja),

lahko jih določi investitor, projektant oz. odgovorni nadzornik ter seveda sam izvajalec pri

organizaciji gradbenih del [6].

Za kakovostno opravljanje strokovnega nadzora mora odgovorni nadzornik podrobno

preučiti:

pogoje in zahteve iz gradbene pogodbe,

vsebino projektne dokumentacije,

izvajalčeve tehnološko-ekonomske elaborate, v katerih so opredeljeni organizacija

gradbišča, kadrovska zasedba gradbišča, tehnološki postopki gradnje, viri

gradbenih materialov, postopki zagotavljanja in dokazovanja kakovosti materialov,

terminski plan grajenja, postopki za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, plan

porabe finančnih sredstev ipd.

Odgovorni nadzornik je za kakovostni nadzor dolžan spremljati in nadzorovati vse faze

gradnje objekta. Še posebej pomembno je, da nadzoruje izvedbo ključnih faz, kot so

zakoličenje objekta, prevzem temeljnih tal, postavitev opažev, polaganje armature,

postopek betoniranja, nega betona ipd. Gradbeni izvajalec mora odgovornega nadzornika

pred nadaljevanjem del sproti obveščati o zaključku posameznih faz, ki jih kasneje ni več

mogoče pregledati. Za namen sprotne kontrole mora gradbeni izvajalec omogočiti

odgovornemu nadzorniku pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s

konstrukcijami, inštalacijami, opremo in vgrajenimi napravami.

Da se zagotovi boljša kakovost nadzora pri gradnji objekta, se morajo investitor, izvajalec,

projektant, odgovorni nadzornik in ostali udeleženci gradnje redno udeleževati operativnih

sestankov na gradbišču. Pogostost sestankov je odvisna od zahtevnosti objekta in

dejanskega stanja na terenu. Na sestankih se obravnava ugotovitve o pomanjkljivostih

projektne dokumentacije, napredovanja del glede na terminski plan, dodatna naročila

udeležencem gradnje, kakovost izvedenih del, koordinacija izvajalcev itd.



______________________________________________________________________ 35

6 GRADNJA ISLAMSKEGA VERSKO-KULTURNEGA CENTRA

V okviru zaključka študija in diplomske naloge so mi s strani Islamske skupnosti v

Republiki Sloveniji in podjetja ELEA iC d.o.o. omogočili spremljanje gradbenega nadzora

pri graditvi islamskega versko-kulturnega centra (v nadaljevanju bom uporabljala kratico

IVKC). Podjetje ELEA iC d.o.o. je s strani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji

pooblaščeno za izvajanje nadzora nad gradnjo IVKC. Pod mentorstvom s strani podjetja

ELEA iC d.o.o. sem bila prisotna na gradbišču IVKC in na tedenskih operativnih

sestankih.

Po več desetletjih prizadevanj Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji za izgradnjo

džamije je bilo 10. septembra 2013 (pravnomočno 12. septembra 2013) s strani Mestne

občine Ljubljana (MOL) izdano Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji gradbeno

dovoljenje in 14. septembra 2013 se je v Ljubljani simbolično položil temeljni kamen za

prvi IVKC v Republiki Sloveniji.

Pri gradnji džamije gre za edinstven objekt v Republiki Sloveniji in za posebno tehnologijo

gradnje. Posebnost IVKC je džamija višine 24 metrov, katere nosilna fasadna konstrukcija,

ki jo sestavlja jeklena romboidna mreža, velja za eno največjih monolitno varjenih

konstrukcij na visokih gradnjah pri nas. V notranjosti jeklene varjene romboidne

konstrukcije džamije bo nameščena modra kupola iz platna. Minaret, ki sega 40 m visoko,

in na vrh katerega vodi 140 stopnic ter ostali spremljajoči objekti IVKC, so zgrajeni iz

belega betona, za katerega so se izdelale posebej predpisane sestave, saj takšnih betonov ni

v redni proizvodnji betonarn pri nas. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo džamija med

petimi najmodernejšimi objekti v Evropi doslej.

Celoten projekt izgradnje IVKC je vreden 35 milijonov EUR (nakupi zemljišč, gradbena

dela, vsa obrtniška dela, oprema, povezovalna cesta). Projekt je razdeljen v dve fazi

gradnje. Prva faza gradnje zajema vsa betonska dela (talna plošča in klet z garažo, džamija,

abdesthana, minaret, izobraževalni objekt, upravni objekt, stanovanjski objekt, vodnjaki),

stekleno fasado, izvedbo jeklene konstrukcije in elektro ter strojnoinštalacijske razvode v

betonu. Druga faza gradnje zajema vsa obrtniška dela (izvedba estrihov, keramičarska dela,

slikopleskarska dela, mizarska dela, …), elektroinštalacije (kabliranje, razdelilci,

razsvetljava, fina montaža, priklopi, meritve), strojne inštalacije (vodovod, ogrevanje,

hlajenje, prezračevanje, plin), zunanjo ureditev (odvodnjavanje, kanalizacija, prometna

ureditev, razsvetljava, …) ter uporabno dovoljenje in primporedajo.



36 ______________________________________________________________________

Idejna projektna rešitev za izgradnjo islamskega versko-kulturnega centra je bila izbrana

preko Odprtega mednarodnega anonimnega arhitekturnega natečaja. Zmagovalec natečaja,

ki je podal projektno rešitev, katera je v največji meri zadovoljila cilje natečaja, natečajni

nalogi in postavljena merila, je bil arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti d.o.o.

6.1 Zasnova islamskega versko-kulturnega centra

Islamski versko-kulturni center je lociran med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani.

Glavni vhod je obrnjen proti Parmovi ulici, kar pomeni, da gleda proti Meki. Kompleks

tvorijo 4 glavni objekti:

džamija z abdesthano na JV (etažnost mošeje P + galerija in etažnost abdesthane P

+ 1),

stanovanjski objekt v centru na J (etažnost stanovanjskega objekta P + 3),

upravni objekt s predavalnico na JZ (etažnost upravnega objekta K + P + 2),

izobraževalni objekt s knjižnico ter knjigarno na SZ (etažnost izobraževalnega

objekta 2K + P + 2).

Glavni objekti kompleksa so razdeljeni na 4 dilatacijske enote in so tlorisno razgibane in

nepravilne oblike.

DILATACIJSKA ENOTA 1: predstavlja uvoz/izvoz v garaže ter delno parkiranje

K1.

DILATACIJSKA ENOTA 2: predstavlja skupne parkirne površine na nivoju K1,

nad koto ± 0.00 m pa se dvigneta spremljajoči objekt uprave ter objekt stanovanj, z

etažnostjo P + N1 + N2 oz. N3. Med objekti stanovanj in mošeje stoji minaret, ki

sega v višino do kote + 40.00 m nad terenom.

DILATACIJSKA ENOTA 3: predstavlja »osrednji« del celotnega objekta. Na

nivoju K2 se nahaja športna dvorana oz. telovadnica s spremljajočimi prostori. V

K1 so skupne parkirne površine (južni del), na severnem delu dilatacije pa športna

dvorana. Na koti ± 0.00 m nad parkirnimi površinami se nahaja džamija, ki se v

polkrožni plošči nahaja tudi na nivoju N1 (plošča nad pritličjem). Nosilni ovoj

džamije in streha džamije sta iz jeklene konstrukcije, ki sega do skupne višine

24.10 m.

DILATACIJSKA ENOTA 4: predstavlja skupne parkirne površine in restavracijo

na nivoju K1, nad koto ± 0.00 m pa se nadaljuje objekt umivalnice (abdesthana) v

etažnosti P + N1, ki hkrati preko stopnišča in konzolnega dela plošče omogoča

dostop tudi do molilnice na nivoju N1 (DE3).

Objekti stojijo na skupni kleti, ki je na globini 6 metrov pod zemeljsko površino in v kateri

so parkirna mesta, servisni in energetski prostori (transformatorska postaja, diesel agregat,

strojnice, shrambe stanovalcev, skladišča, kolesarnica), 12 metrov pod zemeljsko površino



______________________________________________________________________ 37

je telovadnica s spremljajočimi prostori (del izobraževalnega objekta – 2. in 1. klet),

spodnji nivo predavalnice ter restavracija, ki se odpira proti kaskadnemu parku.

Objekti med svojimi volumni tvorijo osrednjo ploščad – dvorišče, s katerega so vhodi v

posamezne programe. V pritlični etaži objektov se nahajajo programi, ki so najbolj javni

(molilnica, skupni prostori stanovalcev, predavalnica, knjižnica). V nadstropjih so zasebni

in poslovni programi (stanovanja, pisarne, učilnice). Vsi programi objektov so obrnjeni

proti zunanjemu robu, kamor se obračajo z enostavnimi, jasno strukturiranimi fasadami

(kombinacija vidnega betona, stekla in lesa). Notranje fasade, ki so v stiku s trgom in

džamijo, so zastrte z mrežastimi fasadnimi opnami, ki delujejo kot tekstilni obod prostora

trga in ločijo programe od sakralnosti džamije. Proti trgu so orientirani le prostori muftija

in spremljajočih pisarn.

IVKC ima v 1. kleti (garažni del) izvedeno lastno transformatorsko postajo za potrebe

napajanja lastnih predmetnih objektov. Nova transformatorska postaja predvideva tudi

napajanje sosednjih obstoječih objektov izven sklopa predmetnega objekta.

Kompleks IVKC je prometno navezan na novo predvideno cestno omrežje. Uvoz v garažo,

s kapaciteto 109 parkirnih mest, bo neposredno z novo predvidene ceste, ki je predvidena

na skrajni južni točki novega območja.

Vhod na osrednji trg je predviden z jugovzhodne strani, z novo načrtovane ceste, preko

klančine z naklonom 5 %. Glavni vhodi v objekte bodo z osrednje ploščadi. Vhodi v

spremljajoče objekte so oblikovani enotno, s pokrito vhodno nišo. Vsak objekt ima ob

vhodu stopniščno jedro z dvigalom.

Elektroenergetski prostori v 1. kleti so dostopni po uvozni klančini in se nahajajo pred

interno garažno zapornico IVKC-ja. Na dovozu je predvideno obračališče za intervencijska

in smetarska vozila.

Na severni strani kompleksa je, po vzoru tradicionalnih islamskih arhitekturnih zasnov,

zeleni park, namenjen vsem uporabnikom. Oblikovan je kot kaskadni vrt, ki se z odprtega

nivoja pritličja spusti v ambient atrija, na nivo restavracije.

Približno na sredini prostora se kaskade parka povežejo z nivojem ceste in tvorijo vhod v

park z nivoja pločnika in tukaj bo omogočen prehod preko parka do Železniškega muzeja.

Ob obeh stranicah parka poteka oporni zid iz vidnega betona do višine vhodne ploščadi. Po

potrebi (kjer je zid nižji) bo dopolnjen z ograjo višine 1 m za preprečitev padca v globino s

ceste oziroma poti.

Tlorisna površina, višina in etaže posameznih objektov:

• džamija (A): tlorisna površina 919,81 m², višina 23,90 m, etaže P + balkon;

• abdesthana (B): tlorisna površina 230,96 m², višina 7,32 m, etaže P + 1N;



38 ______________________________________________________________________

• minaret (C): premer 2,6 m, višina 40 m;

• stanovanjski objekt (D): tlorisna površina 440,50 m², višina 12,30 m, etaže P + 3N;

• upravni objekt (E): tlorisna površina 433,22 m², višina 12,40 m, etaže K + P + 2N;

• izobraževalni objekt (F): tlorisna površina 503,88 m², višina 12,52 m, etaže P + 2N

+ 2 K (telovadnica).



_______________________________________________________________________________________________________________ 39

SLIKA 6.1: Zasnova islamskega versko-kulturnega centra



40 _______________________________________________________________________________________________________________

SLIKA 6.2: Džamija in izobraževalni objekt s telovadnico



______________________________________________________________________ 41

7 VLOGA NADZORA OB NEPOSREDNI PRIPRAVI NA GRADNJO

IVKC

V fazi priprave na gradnjo je odgovorni nadzornik podjetja ELEA iC d.o.o. svetoval

investitorju o pogojih in dokumentih, ki morajo biti izpolnjeni za začetek gradnje. Islamska

skupnost v Republiki Sloveniji je predstavila podjetju ELEA IC d.o.o., kot izbranemu

odgovornemu nadzorniku, svoj pogled na časovni potek gradnje in vmesne roke, v katerih

bo odgovorni nadzornik poročal o poteku del ter izpolnjevanju plana. V tej fazi sta se

stranki dogovorili za redne operativne sestanke, kdo bo vodil zapisnike, kdo bo te prejel in

kakšen bo postopek, povezan s pregledom izvršenih obveznosti.

Na tedenskih operativnih sestankih je odgovorni nadzornik investitorja obveščal o poteku

del, o skladnosti izvajanja del s projektno dokumentacijo ter o skladnosti s predpisi in

standardi.

Odgovorni nadzornik s strani podjetja ELEA iC d.o.o. je učinkovito ščitil interes javnosti

in investitorja s tem, da je preverjal ustreznost gradbenih dokumentov, ki se bodo

uporabljali med gradnjo, in prisotnost vseh gradbenih dokumentov, potrebnih za gradnjo že

v fazi priprave nanjo.

Pred začetkom gradnje so bili izpolnjeni ustrezni pogoji:

investitor je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje,

sklenjena je bila pisna pogodba z odgovornim nadzornikom,

sklenjena je bila pisna gradbena pogodba z izvajalcem del,

odgovorni nadzornik izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika,

izvajalec izpolnjuje pogoje za izvajalca gradbenih del,

investitor je naročil načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt,

izvajalec je v skladu z načrtom organizacije gradbišča in varnostnim načrtom uredil

gradbišče,

investitor je prijavil gradbišče inšpekciji za delo,

investitor je poskrbel za označitev gradbišča z gradbiščno tablo,

izvedeno je bilo zakoličenje objekta.



42 ______________________________________________________________________

7.1 Pogodba o opremljanju med MOL in Islamsko skupnostjo

Območje, namenjeno gradnji IVKC, komunalno ni bilo opremljeno. Za vso potrebno

komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, prestavitev zbiralnika, plinovod,

vročevod, cestna in elektroenergetska infrastruktura) je poskrbela Islamska skupnost.

V namen opremljanja območja s komunalno infrastrukturo se je med Mestno občino

Ljubljana (MOL) in Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji sklenila pogodba o

opremljanju.

Predmet pogodbe je dogovor med investitorjem (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji)

in MOL, da bo investitor sam zgradil novo komunalno opremo v skladu z OPPN in

programom opremljanja:

določitev načina izgradnje komunalne opreme in njenega prenosa na MOL,

določitev obveznosti investitorja v zvezi z izgradnjo komunalne opreme.

Komunalna oprema, ki jo je zagotovil investitor:

cesta in javna razsvetljava,

vodovodno omrežje,

kanalizacija,

plinovod,

daljinsko ogrevanje.

Na zahtevo MOL se je 11. septembra 2013 (pravnomočno 25. september 2013) izdalo

gradbeno dovoljenje za izgradnjo dela gospodarske javne infrastrukture za potrebe

islamskega versko-kulturnega centra, ki obsega odstranitev obstoječih objektov ter gradnjo

cestnega omrežja, javnega vodovodnega omrežja, javnega kanalizacijskega omrežja v

mešanem sistemu in prestavitev zbiralnika vročevodnega omrežja, plinovodnega omrežja

in javne razsvetljave.

7.2 Pogodba o nadzoru med investitorjem in odgovornim nadzornikom

Pogodbo o nadzoru uvrščamo med pogodbe prizadevanja in ne med pogodbe rezultata, saj

od nadzornega inženirja ni mogoče zahtevati, da bo preprečil vsakršno napako pri delu

izvajalca. V primeru take zahteve bi moral nadzorni inženir nadzirati tako rekoč vsakega

delavca izvajalca in vsako, tudi najmanjšo, aktivnost izvajalca [4].



______________________________________________________________________ 43

Tako se odgovorni nadzornik s pogodbo naročniku ne zaveže, da bo zaradi nadzora

zgrajeni objekt brez napak, ampak se zaveže, da bo s potrebno skrbnostjo nadziral

izvajanje del in si prizadeval, da bo objekt brez napak [26].

Pri gradnji IVKC je pogodba o nadzoru med gradnjo sklenjena med naročnikom

ISLAMSKA SKUPNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI, Grablovičeva ulica 14, 1000

Ljubljana (zastopnik dr. Nedžad Grabus, mufti) in podjetjem ELEA iC d.o.o., Dunajska

cesta 21, 1000 Ljubljana (zastopnik: generalni direktor Angelo Žigon, univ. dipl. inž.

grad.).

VSEBINA POGODBE O NADZORU:

1. UVODNE UGOTOVITVE

V tako imenovanih »Uvodnih ugotovitvah« je navedeno, da:

je odgovorni nadzornik izdelal ponudbo za nadzor pri gradnji objekta,

je naročnik tudi investitor,

odgovorni nadzornik izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika po Zakonu o

graditvi objektov ( ZGO ),

je izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in na njegovi osnovi

izdano gradbeno dovoljenje.

2. PREDMET POGODBE

Predmet pogodbe o nadzoru pri gradnji se nanaša na dorečene točke med investitorjem in

nadzorom iz uvodnega dela oziroma tako imenovanih »Uvodnih ugotovitev«.

3. OBSEG DEL

Obseg del nadzora pri gradnji, je razdeljen na:

obvezen nadzor po Zakonu o graditvi objektov ( ZGO-1 ),

dodatni nadzor,

podane ugotovitve, česa nadzor v pogodbi ne zajema.

Navedeno je tudi, da:

odgovorni nadzornik imenuje in pooblašča za opravljanje del odgovornega

nadzornika posameznih del;

se odgovorni nadzornik zavezuje na zahtevo investitorja izvesti druga dela, ki so v

neposredni zvezi s prevzetimi posli, določenimi v pogodbi, ne pomenijo pa

povečanega obsega del in niso eksplicitno navedena v ponudbi in časovno ne

predstavljajo dodatnega angažiranja odgovornega nadzornika;

je odgovorni nadzornik dolžan poročati investitorju o poteku prevzetih del mesečno

oz. po dogovoru z investitorjem tudi večkrat;

bo odgovorni nadzornik redno sodeloval na operativnih sestankih z udeleženci pri

graditvi objekta in v pogodbi se doreče tudi, kdo bo vodil operativne sestanke;



44 ______________________________________________________________________

bo odgovorni nadzornik sodeloval pri tehničnem pregledu objekta in seznanjal

naročnika s potekom odprave pomanjkljivosti, ugotovljenih po zapisniku

tehničnega pregleda.

4. DOKUMENTACIJA, KI JO NAROČNIK PREDA IZVAJALCU NADZORA

16. aprila 2015 je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji predala tehnično dokumentacijo

inženirju podjetja ELEA IC d.o.o., katerega je investitor pooblastil kot nadzorni organ pri

gradnji islamskega versko-kulturnega centra.

Predana tehnična dokumentacija zajema:

PGD – vodilna mapa,

PGD – načrt arhitekture,

PGD – načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki,

načrt rušitve,

elaborat zaščite pred hrupom v stavbah,

elaborat gradbene fizike,

PGD drugi gradbeni načrti: načrt javne kanalizacije,

PGD – geološki načrt izkopa in varovanja gradbene jame,

PGD – študija požarne varnosti,

PGD/PZI – varnostni načrt,

PID – geotehnološki načrt izkopa in varovanje gradbene jame,

PID – podporni zidovi kaskadnega parka – armaturni načrt zidu in temeljev v osi

»I«,

PID – načrt javne kanalizacije.

5. VREDNOST DEL IN NAČIN PLAČILA

Pod točko, ki obravnava vrednost del in način plačila, so navedene dorečene zadeve med

Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji in podjetjem ELEA iC d.o.o., in sicer, kaj

pogodbena cena vključuje ter kako bo investitor plačeval opravljena dela po pogodbi o

nadzoru pri gradnji. Navedeno je tudi, kdaj bo nadzor izstavljal situacije, in dogovor o

zamudnih obrestih.

6. ROKI IN DRUGE ČASOVNE OBVEZNOSTI

ELEA iC d.o.o. se v tej točki pogodbe obvezuje, da bo z deli začela po podpisu pogodbe v

skladu s terminskim planom izvajanja del in določbami iz pogodbe o nadzoru in da bodo

vsa dela s strani nadzora dokončana v dogovorjenih dneh, ki so navedena v pogodbi.

Do morebitnega podaljšanja rokov iz sprejetega terminskega plana lahko pride v primeru:

če se za spremembo rokov dogovorita sporazumno obe pogodbeni stranki,

zaradi razlogov na strani investitorja,

v primeru zamude plačil s strani investitorja,

v primerih nastopa višje sile, ki jo kot tako priznava sodna praksa.



______________________________________________________________________ 45

V primeru, da pride do sporazumne spremembe pogodbenih rokov, se stranki v roku pisno

obvestita o nastanku okoliščin in dogovorita za nove roke ter določita morebitno novo ceno

zaradi večjega obsega del ali časovno daljšega nadzora.

V primeru, da naročeno delo po pogodbi ni opravljeno ali ni opravljeno skladno s pravili

stroke, dobro prakso ali s primerno pazljivostjo in vestnostjo, lahko investitor razdre

pogodbo. V primeru odpovedi pogodbe je investitor dolžan plačati izvajalcu nadzora do

odpovedi pogodbe že opravljena dela.

ELEA iC d.o.o. lahko odstopi od pogodbe, če Islamska skupnost v Republiki Sloveniji

redno ne plačuje s pogodbo določenega zneska za opravljeno delo. Pred odstopom mora

ELEA iC d.o.o. pisno opozoriti Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji na kršenje

pogodbe in zahtevati izpolnitev obvez. Prav tako lahko zahteva plačilo s tem povzročene

škode.

7. SPREMEMBE IN DOPOLNJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

V primeru, če Islamska skupnost v Republiki Sloveniji zahteva spremembe ali

pomembnejši odmik od obsega gradnje iz razlogov, ki so na njihovi strani, se pogodbeni

stranki z dodatkom k pogodbi dogovorita o podaljšanju roka in morebitnem povečanju ali

zmanjšanju pogodbene vrednosti.

ELEA iC d.o.o. lahko odkloni spremembo, ki ni v skladu s predpisi, gradbenim

dovoljenjem ali projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.

8. OSTALE OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

ELEA iC d.o.o. se s sklenitvijo pogodbe obvezuje:

da bo upoštevala vse veljavne predpise, normative in standarde ter pravila stroke;

da pri svojem delu upošteva smernice ter zahteve, ki so ali še bodo dane z

dokumentacijo, in tiste, ki bodo v obliki zapisnikov koordinacije dogovorjene na

skupnih sestankih;

da bo v vseh primerih, če bodo ugotovljena neskladja ali pomanjkljivosti v

projektni dokumentaciji, nemudoma obvestila investitorja in izvajalca del;

da bo pri izvajanju prevzetih del ravnala v skladu s predpisi o varnosti in zdravju

pri delu ter zagotovila izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in

zdravja pri delu delavcem;

da se bo seznanila in ravnala v skladu s pisnim sporazumom za določitev skupnih

ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, v primeru izvajanja del na

delovišču, kjer hkrati opravlja delo dvoje ali več delodajalcev;

da bo investitorju strokovno svetovala z upoštevanjem vseh zakonskih določil s

področja graditve objektov, tehničnega in ekonomskega področja, z upoštevanjem

želja in potreb investitorja;

da bo upoštevala tehnične in ekonomske interese naročnika in s svojo strokovnostjo

zagotavljala neovirano ter gospodarno izvedbo del v skladu s terminskim načrtom

gradnje objekta in z upoštevanjem terminskega načrta izdelovalcev projektne

dokumentacije za izvedbo in že izvedena dela;



46 ______________________________________________________________________

da bo v času gradnje in izdelave projektne dokumentacije sodelovala s

pooblaščenimi predstavniki naročnika in drugimi subjekti za pregled dokumentacije

v okviru sprejetih pogodbenih obveznosti;

da bo nudila strokovno pomoč pri razgovorih s podjetji, ki bodo izvajala dela in

dobavljala opremo.

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji se s sklenitvijo pogodbe obvezuje:

da bo vodila glavne koordinacijske sestanke, ki se nanašajo na gradnjo objekta,

določenega s to pogodbo, in preko sestankov in drugih oblik sodelovanja

zagotavljala sodelovanje vseh sodelujočih v projektu. Vsa navodila in uskladitve bo

posredovala vsem sodelujočim v projektu v pisni obliki;

da bo izvajalca gradnje pisno obvestila o pooblastilih, ki jih je dala odgovornemu

nadzorniku;

da bo zagotavljala finančna sredstva, skladno s točko »Vrednost del in način

plačila«, in napredovanje del;

da bo seznanila odgovornega nadzornika z vsebino pogodb drugih izvajalcev na

objektu, katerih delo in obveznosti lahko vplivajo na nadzor po pogodbi o nadzoru;

da bo sproti obveščala odgovornega nadzornika o vseh dejstvih, ki vplivajo na

potek projekta.

9. POGODBENE KAZNI

V primeru, da ELEA iC d.o.o. po svoji krivdi ne izpolni svoje obveznosti v rokih,

določenih s pogodbo o nadzoru, je investitor upravičen do pogodbene kazni v višini 5 ‰

(pet tisočin) pogodbene vrednosti za vsak zamujeni dan, vendar največ 10 % (deset

odstotkov) pogodbene vrednosti.

Ne glede na pogodbeno kazen ima investitor pravico uveljavljati do odgovornega

nadzornika vso dokazljivo škodo, ki mu je bila povzročena z zamujanjem pogodbenih

rokov ali zaradi slabo opravljenih del gradbenega nadzora. Za zamujanje pogodbenih

rokov velja, če je izvajalec gradnje zamujal z izvajanjem del, ker odgovorni nadzornik v

primernem roku ni izdal dovoljenja za izvajanje ali nadaljevanje del ali ni pravočasno

prevzel del, ki so pogoj za nadaljevanje del.

V primeru, da zaradi zamude investitor uveljavlja pogodbeno kazen in odškodnino, je

upravičen do odškodnine le za nastalo škodo, ki presega znesek pogodbene kazni.

10. KONČNA DOLOČILA

Sestavni deli pogodbe o nadzoru so:

ponudba za nadzor pri gradnji objekta IVKC,

odločba odgovornega nadzornika o imenovanju odgovornih oseb za opravljanje

nadzora pri gradnji,

terminski načrt izvajanja del,

pooblastilo odgovornemu nadzorniku.

Podjetje ELEA IC d.o.o. je prav tako nastopilo kot pooblaščenec Islamske skupnosti v

Republiki Slovenija za razpis za izvedbo postopka izbire izvajalca. Končno odločitev o



______________________________________________________________________ 47

izbiri izvajalca je sprejela Islamska skupnost v Republiki Sloveniji sama in za glavnega

izvajalca je bilo izbrano podjetje Gorenje projekt d.o.o.

20. aprila 2015 se je izvedla prijava gradbišča in 22. aprila 2015 se je pričelo z deli na

gradbišču, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za pričetek le-teh.

7.3 Pogodba med investitorjem in izvajalcem

Z gradbeno pogodbo se pisno regulirajo zahtevana razmerja med investitorjem in

izvajalcem. Razmerja in specifičnosti gradbene pogodbe definirata OZ ter Posebne

gradbene uzance.

Gradbeno pogodbo sta sklenila naročnik: ISLAMSKA SKUPNOST V REPUBLIKI

SLOVENIJI, Grablovičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, (zastopnik: dr. Nedžad Grabus,

mufti) in

izvajalec: GORENJE PROJEKT d.o.o., Prešernova 8, 3320 Velenje, (zastopnik: direktor

Uroš Razdevšek univ. dipl. ekon.).

Poleg izvajalca sodelujejo pri izvedbi gradbenih del naslednji podizvajalci

za strojnoinštalacijska dela: KLIMA PTUJ d.o.o.,

za elektroinštalacijska dela: ELEKTROMONTAŽA d.o.o.,

Esad Mulalić s.p.

VSEBINA GRADBENE POGODBE:

1. UVODNE DOLOČBE

Naročnik je izbral ponudnika za izgradnjo:

SKLOP 1: GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA

SKLOP 2: ELEKTROINŠTALACIJE

SKLOP 3: STROJNE INŠTALACIJE

2. PREDMET POGODBE

S pogodbo je naročnik oddal in izvajalec prevzel v izvedbo dela pri gradnji islamskega

versko-kulturnega centra:

SKLOP 1: GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA, ZU, PU, VODNJAKI, ZASADITEV

SKLOP 2: ELEKTROINŠTALACIJE

SKLOP 3: STROJNE INŠTALACIJE



48 ______________________________________________________________________

Celoten obseg del je podan v Projektno-tehnični dokumentaciji.

3. IZDELOVALCI PROJEKTA:

vodilna mapa, arhitektura, BEVK PEROVIĆ arhitekti d.o.o., Dunajska cesta 49,

1000 Ljubljana;

gradbene konstrukcije, GRAVITAS d.o.o., Vodnikov trg 5, 1000 Ljubljana;

elektroinštalacije, EUROLUX d.o.o., Litostrojska cesta 44a, 1000 Ljubljana;

strojne inštalacije, NOM BIRO projektiranje in svetovanje d.o.o., Lovorova 8, 6000

Koper;

zunanja prometna ureditev in kanalizacija, PROJEKT GT d.o.o., Leskovškova cesta

6, 1000 Ljubljana;

hidrogeološke in tehnične osnove za izdelavo črpalnega in ponikovalnega vodnjaka

za potrebe hlajenja in ogrevanja IVKC v Ljubljani, IRGO Inštitut za rudarstvo,

geotehnologijo in okolje, Slovenčeva 93, 1000 Ljubljana.

4. POGODBENA VREDNOST DEL

Pogodbena vrednost del je določena na osnovi ponudbe izvajalca ter dopolnitvami

ponudbe v potrjeni in sprejeti predračunski vrednosti s strani Islamske skupnosti v

Republiki Sloveniji.

Pogodba je sklenjena po načelu pogodbe »fiksne in nespremenljive cene po enoti in

dejansko vgrajenih količin in izmer«.

5. NAČIN OBRAČUNAVANJA OPRAVLJENIH DEL

6. NAČIN PLAČEVANJA

7. OBVEZNOSTI NAROČNIKA

8. OBVEZNOSTI IZVAJALCA

Izvajalec se v zvezi z izvajanjem del obvezuje, da bo sodeloval z drugimi izvajalci del in

usklajeval izvajanje svojih del z deli drugih izvajalcev pri gradnji infrastrukture islamskega

versko-kulturnega centra:

da bo pred izvajanjem del obvestil lastnike posamičnih vodov in se dogovoril za

označitev trase in nadzor med delom ter način primopredaje;

da bo pri izvedbi prevzetih del uporabljal kakovostne materiale in vsa dela izvršil

kakovostno, v skladu z veljavnimi predpisi ter gradbeno strokovnimi normativi, ki

veljajo v Republiki Sloveniji;

da bo redno in kakovostno čistil gradbišče zaradi nemotenega poteka del ter zaradi

preprečitve poškodb finalnih materialov in opreme;

da bo oskrbel električni in vodovodni priključek za svoje potrebe in potrebe drugih

izvajalcev ter nosil stroške svoje porabe;

da bo po končanju del izročil naročniku dokazilo o zanesljivosti objekta, dokazila o

vgrajenih materialih in konstrukcijah in ostale listine za primopredajo med

naročnikom in izvajalcem;

da o uporabil s projekti navedene gradbene material;

da bo vodil gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer ažurno za ves čas

izvajanja del, in sicer v skladu z veljavnim pravilnikom in zakonodajo, ter



______________________________________________________________________ 49

dokumentacijo pravočasno nudil v pogled in potrditev nadzoru oz. predstavniku

naročnika;

da bo v roku 7 koledarskih dni po uvedbi v delo naročniku predložil elaborat

ureditve gradbišča,

da bo v roku 10 koledarskih dni po uvedbi v delo naročniku predložil fotokopijo

police za zavarovanje splošne civilne odgovornosti;

da bo z ostalimi izvajalci na gradbišču sklenil pisni dogovor o izvajanju del,

terminskem usklajevanju del, izvajanju varnostnih ukrepov na gradbišču, izvajanju

ukrepov za varovanje lastnine naročnika in drugih izvajalcev ter vzdrževanja

prehodnih poti v območju gradbišča in dostopov do gradbišča;

da bo izvršil dela po projektih iz 2. člena pogodbe, ki jih je potrdil naročnik in na

katere je bilo pridobljeno dovoljenje za gradnjo;

da bo predal projekte izvedenih del (PID 9) in navodila za obratovanja in

vzdrževanja (NOV);

da bo za opremo, ki jo vgrajuje, najkasneje ob prevzemu pogodbenih del predložil

vso dokumentacijo za vgrajeno opremo, skupaj z dokumentacijo o garancijah

proizvajalcev opreme ter navodili za uporabo in jo izročil naročniku;

da bo dal nadzornemu organu na razpolago potrebno delovno silo za udeležbo pri

kontrolnih merjenjih brez odškodnine in nadomestila;

da bo preko odgovornega vodje del prisostvoval pri vsakodnevnem pregledu

izvedenih del z nadzornim organom in pri potrebnih merjenjih ter na rednih

tedenskih sestankih;

da bo redno pošiljal tedenska in mesečna poročila;

da bo upošteval veljavne predpise Republike Slovenije.

9. ROKI ZA DOKONČANJE DEL

Izvajalec se obvezuje z izvajanjem del pričeti takoj po uvedbi v delo ter objekt dokončati

skladno s potrjenim terminskim planom najkasneje do:

prva gradbena faza do 15. aprila 2016,

vsa dela po gradbeni pogodbi do 16. decembra 2016.

Gradnja je končana takrat, ko je uspešno opravljen tehnični pregled, ko je opravljena

primopredaja vseh pogodbenih del ter ko je izdano »Potrdilo o odpravi pomanjkljivosti«.

10. POGODBENA KAZEN

11. GARANCIJSKA DOBA

12. ODSTOP OD POGODBE

13. GRADBENO VODSTVO IN ZASTOPNIK NAROČNIKA

Naročnik določa za svojega pooblaščenega predstavnika Nevzeta Porića.

Izvajalec določa za svojega pooblaščenega predstavnika Stojana Ložarja, univ. dipl. inž.

grad.

14. VSEBINA POGODBENE DOKUMENTACIJE

15. KONČNE DOLOČBE



50 ______________________________________________________________________

8 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN

IZVAJALCEM

Odgovorni nadzornik (ELEA iC d.o.o.) je stopil v stik z izvajalcem (Gorenje projekt

d.o.o.) preko investitorja (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji). V gradbeni pogodbi je

v posebnem členu navedeno, kdo je odgovorni nadzornik in kdo so odgovorni nadzorniki

posameznih del. V istem členu je navedeno tudi, kdo je pooblaščeni vodja del pri izvajalcu

ter odgovorni vodja gradbišča, ki ga imenuje investitor. Investitor je izvajalcu izročil

spisek pooblastil, ki jih je dal odgovornemu nadzorniku (to so pooblastila, ki se nanašajo

na odnos izvajalec-nadzor) Ta pooblastila so temelj odnosa med izvajalcem in nadzorom

ter osnova za urejanje tega odnosa.

Izvajalec mora upoštevati naslednja pravila:

odgovorni nadzornik ne more v nobenem primeru spreminjati gradbene pogodbe.

To lahko naredi le investitor. To pomeni predvsem, da ne more spreminjati

predmeta pogodbe, vrednosti pogodbe ali pogodbenega roka;

odgovorni nadzornik ne more oprostiti izvajalca katere koli obveze;

v pogodbeni ceni dela za enoto so zajeta vsa pripravljalna, pomožna dela, dela za

izdelavo in vsa zaključna dela. Odgovorni nadzornik bo upravičeno predpostavljal,

da je pri pripravi ponudbe izvajalec vedel, katera dela bo moral opraviti, ter da bo

delo v celoti zaključeno v kakovosti, ki jo zahtevajo projektna dokumentacija

(PGD, PZI), predpisi in standardi ter pravila stroke [11].

Odgovorni nadzornik prav tako upravičeno predpostavlja:

da je izvajalec usposobljen za dela, ki jih je s pogodbo prevzel;

da bo pri gradnji angažiral za ta dela ustrezno usposobljeno ekipo;

da je temeljito proučil pogoje, v katerih bo potekala gradnja, in jih je pri pripravi

ponudbe upošteval;

da je izvajalec, ko je podal ponudbo in sklenil pogodbo, podrobno in temeljito

proučil razpisno dokumentacijo in da je seznanjen z vsemi zahtevami, ki izhajajo iz

razpisne in ponudbene dokumentacije, in s pravili stroke;

da bo, ko prejme projekt za izvedbo PZI, ponovno skrbno in podrobno proučil to

dokumentacijo in v primernem roku (7 dni) podal svoje pripombe, predvsem pa

opozoril investitorja na odstopanja od razpisne dokumentacije in pogodbe [11].



______________________________________________________________________ 51

9 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN

PROJEKTANTOM

Odgovornosti nadzornika (ELEA iC d.o.o.) in projektanta (BEVK PEROVIĆ arhitekti

d.o.o.) in njuno medsebojno sodelovanje je potrebno obravnavati glede na to, katere naloge

je investitor zaupal projektantu ter izvajalcu.

Projektant ima, skladno z veljavno zakonodajo in skladno s sklenjeno pogodbo, določene

obveznosti in pravice. Investitor je odgovornega nadzornika informiral o vsebini s

projektantom sklenjene pogodbe in o njegovih obveznostih in pravicah. Islamska skupnost

v Republiki Sloveniji in ELEA iC d.o.o. sta se dogovorila, katere pristojnosti in naloge bo

imel odgovorni nadzornik v odnosu do projektanta in kako se bosta odgovorni nadzornik in

projektant medsebojno informirala. Projektant je bil vabljen in se je tudi redno udeleževal

vseh rednih tedenskih operativnih sestankov na gradbišču.

Naloge odgovornega nadzornika, povezane s projektantom, so, da obvešča investitorja:

o nastopu nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo spremembo projektne

dokumentacije ali dopolnitev projektne dokumentacije;

o nejasnostih v projektni dokumentaciji;

o neskladju projektne dokumentacije z dovoljenji in soglasji;

o neskladju projektne dokumentacije s predpisi in standardi;

o neskladju posameznih delov projektne dokumentacije;

o napakah, ki jih ugotovi pri pregledu PGD ali PZI ali med gradnjo;

o odstopanjih od PGD in/ali PZI ter sprejetih ukrepih [11].

Odgovorni nadzornik neposredno obvešča projektanta o svojih ugotovitvah, povezanih s

projektno dokumentacijo, kot tudi projektant o svojih ugotovitvah obvešča odgovornega

nadzornika.

V primerih, ko je prišlo do dodatnega projektiranja zaradi spremenjenih razmer, je

odgovorni nadzornik na rednem tedenskem operativnem sestanku preveril in potrdil

podatke, ki jih je prejel projektant za izdelavo dopolnilnih projektov oziroma dodatnih in

novih projektov.



52 ______________________________________________________________________

10 VLOGA NADZORA OB PRIČETKU IZVEDBE DEL IN MED

IZVEDBO DEL NA IVKC

Gradbeni izvajalec (Gorenje projekt d.o.o.) je ob pričetku del na gradbišču imel vso

gradbeno dokumentacijo, ki iz različnih vidikov potrjuje skladnost gradnje z veljavno

zakonodajo in predpisi:

pravnomočno gradbeno dovoljenje;

lokacijsko informacijo;

listino, s katero gradbeni izvajalec imenuje odgovornega vodjo del ali posameznih

del;

listino, s katero investitor imenuje odgovornega vodjo gradbišča;

gradbeno pogodbo med investitorjem in izvajalcem;

pogodbo med investitorjem in odgovornim nadzornikom;

dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo;

kopijo prijave pričetka gradbenih del in kopijo prijave pričetka tistih del, pri katerih

bodo delavci izpostavljeni azbestu (prijava se pošlje na Inšpektorat RS za delo,

kopija prijave mora biti nameščena na vidnem mestu na gradbišču).

10.1 Uvedba gradbenega izvajalca v delo

Uvedba izvajalca v delo je ključni dogodek začetka gradnje. Izvajalec je uveden v delo z

dnem, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predvideva pogodba za začetek del. Ti pogoji so:

podpisana gradbena pogodba;

predana projektna dokumentacija;

skupno revizijsko poročilo projekta PGD (če investitor to zahteva po ZGO-1);

projekt za izvedbo PZI;

varnostni načrt (po Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih

in premičnih gradbiščih, Ur. l. RS 83/2005);

predano zemljišče/zemljišča;

plačan avans, če je tako dogovorjeno;

drugi pogoji, če so dogovorjeni [11].

Izvajalca v delo uvede investitor oz. lahko za to dejanje investitor pooblasti odgovornega

nadzornika. Uvedba v delo je veljavna le, če je investitor pred tem ali ob tem dejanju

izročil izvajalcu vso s pogodbo predvideno dokumentacijo.



______________________________________________________________________ 53

Z datumom uvedbe izvajalca v delo običajno začne teči pogodbeni rok.

Ob uvedbi izvajalca v delo se sestaneta odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik ter:

izvajalec in odgovorni nadzornik predstavita osebje, ki bo sodelovalo pri gradnji,

njihova pooblastila in pristojnosti;

dogovorita se o urniku izvajanja del in dostopnosti nadzora do gradbišča in vseh za

gradnjo in gradbišče pomembnih objektov, deponij, skladišč;

dogovorita se o sestankih, rednih in izrednih, kdo bo sestanke vodil, kdo

prisostvoval, načinu vodenja zapisnikov, kdo bo vodil zapisnike ter kdo prejme

zapisnike;

izvajalec pisno informira odgovornega nadzornika, kako je organizirana notranja

kontrola, kdo so odgovorne osebe za izvajanje notranje kontrole kakovosti in kako

bo ta potekala ter kako bo poročala nadzorniku;

izvajalec običajno v okviru ureditve gradbišča in pomožnih prostorov poskrbi tudi

za pisarne in druge delovne pogoje za delo nadzora na gradbišču. Če je to

predvideno, se dogovorita o ureditvi;

odgovorni nadzornik predstavi način dela nadzora;

dogovorita se za način in termine obveščanja in o pogojih, ki jih za svoje delo

potrebuje nadzor [11].

Investitor informira izvajalca o pooblastilih, ki jih je predal odgovornemu nadzorniku in

zadevajo izvajalca. V ta namen naročnik predloži izvajalcu listo s pooblastili, ki jih je izdal

odgovornemu nadzorniku [11].

Glavni uradni dokument o poteku gradnje je dnevnik o izvajanju del, ki je sestavljen iz

gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer. Oba dokumenta vodi izvajalec od

začetka del do predaje objekta. Vodi ju s pravili za vodenje, skladno s Pravilnikom o

gradbiščih.

Gradbeni dnevnik je potrebno voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na gradbišču ali

najpozneje z dnem uvedbe gradbenega izvajalca v delo. Za vodenje gradbenega dnevnika

je odgovoren odgovorni vodja del. Odgovorni vodja del mora o vodenju in izvajanju del

voditi evidenco z vsakodnevnimi vpisi ter podpisi v dnevnik [5].

Gradbeni dnevnik se vodi na ta način, da se vsak delovni dan izpolni list gradbenega

dnevnika in tudi ob dnevih, ko bi se dela morala izvajati, vendar se ne izvajajo zaradi

različnih okoliščin, kot so npr. slabo vreme, zastoji pri dobavi materiala in podobno. Za

fizično vodenje gradbenega dnevnika je običajno določen pooblaščeni sestavljalec

(običajno je to pomočnik odgovornega vodje del). Gradbeni dnevnik podpisujejo

pooblaščeni sestavljalec, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik gradbenih del.

Odgovorni nadzornik gradbenih del po podpisu odtrga original in ga hrani, kopija pa

ostane v dnevniku na gradbišču [5].

Na gradbišču mora biti gradbeni dnevnik vedno dostopen za vpise vsem udeležencem pri

graditvi objekta in pristojnim inšpektorjem. V gradbeni dnevnik vpisujejo pripombe



54 ______________________________________________________________________

oziroma svoje ugotovitve odgovorne osebe investitorja, projektanta, gradbenega izvajalca,

odgovornega nadzornika, revizorja in tudi pristojni inšpektorji. Udeleženci pri graditvi

objekta gradbeni dnevnik podpisujejo ob vsakokratnem pregledu in nadzoru [5].

Knjigo obračunskih izmer je potrebno začeti izpolnjevati z dnem začetka prvih aktivnosti

na gradbišču ali najpozneje z dnem uvedbe gradbenega izvajalca v delo in jo izpolnjevati,

dokler niso dela izvršena. Za vodenje knjige obračunskih izmer je odgovoren odgovorni

vodja del, ki za fizično izvedbo te naloge določi pooblaščenega sestavljalca.. [5]

Knjiga obračunskih izmer predstavlja gradbiščno dokumentacijo za sestavo mesečnih

situacij izvršenih del. V knjigo obračunskih izmer gradbeni izvajalec vpisuje izmere in

izračune količin dejansko izvedenih del predračunskih postavk v posameznem

obračunskem obdobju in tudi kumulativno. V knjigo obračunskih izmer vrisuje tudi

potrjene spremembe in odstopanja od projekta PZI in služi tudi kot osnova za izdelavo

projekta PID [5].

Podatke za knjigo obračunskih izmer skupaj sproti zbirajo pooblaščeni sestavljalec,

odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik, periodično po dokončanju posamezne faze ali

posameznih del za posamezno obračunsko obdobje (običajno za en mesec). V knjigo

obračunskih izmer je potrebno vpisati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo,

in konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje

odstranijo. Potrebno je vpisati tudi vsa tista izvedena dela, ki niso bila predvidena s

projektom PZI. Vpis se opremi z datumom, kdaj je bila sprememba dogovorjena, in označi,

na kateri pisni dokument investitorja se nanaša. Gradbeni izvajalec mora vse nastale

spremembe ustrezno vpisati oziroma vrisati v projekt PZI, da se lahko po končanih delih

izdela projekt PID.

Vsak vpis in dokument (prilogo), ki je sestavni del knjige obračunskih izmer, podpišejo

pooblaščeni sestavljalec, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik. Ko je izmera

podpisana, se smatra, da je izračunana količina potrjena [5].

10.2 Varnostni načrt gradbišča

Zahteve zagotavljanja varnosti in zdravja na gradbiščih in za izdelavo varnostnega načrta

so podane v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih Ur. l. RS, št. 83/2005. Na gradbišču IVKC izvajanje del opravlja več izvajalcev

in v takšnem primeru se je moralo imenovati koordinatorja za varnost. Koordinator za

varnost mora vse ukrepe, ki niso bili obdelani v varnostnem načrtu in so nujni za

zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vpisati v knjigo ukrepov za varno delo. Knjiga

ukrepov mora biti dostopna na gradbišču.



______________________________________________________________________ 55

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih Ur.

l. RS, št. 83/2005 in ZGO-1 zahtevata izdelavo varnostnega načrta. Pravilnik o projektni

dokumentaciji določa, da je varnostni načrt obvezni del projektne dokumentacije v obliki

elaborata.

10.3 Prijava gradbišča inšpekciji za delo

Ker je predvideno trajanje del na gradbišču IVKC daljše od 30 delovnih dni in na

gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, je moral investitor oz. ELEA iC d.o.o., kot

pooblaščenec investitorja, poslati prijavo gradbišča najmanj 15 dni pred pričetkom del na

gradbišču inšpekciji za delo. Kopija prijave je prisotna na vidnem mestu gradbišča. Prijava

gradbišča se mora obnoviti v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela,

primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del. Prijavo in obliko obrazca

prijave gradbišča inšpekciji za delo določa Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri

delu na začasnih in premičnih gradbiščih.

10.4 Zakoličenje objekta

Izvajalec je pred pričetkom gradnje IVKC moral opraviti zakoličenje objekta. Zakoličenje

objekta mora izvesti geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Pred

zakoličenjem se je o datumu in kraju zakoličenja pisno obvestilo pristojno upravno enoto

(MOL). Zakoličenje je potekalo skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja. (ZGO-1).

Po zakoličenju se je izdelal zapisnik o zakoličenju, ki je sestavni del načrta o zakoličenju.

Zapisnik sta podpisala predstavnik izvajalca gradbenih del, predstavnik investitorja, geodet

in pooblaščeni predstavnik občine.



56 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.1: Zakoličenje objekta

10.5 Načrt organizacije gradbišča

ZGO-1 in Pravilnik o gradbiščih določata dolžnost investitorja, da izbere izvajalca, ki

izdela ustrezen načrt organizacije gradbišča. Investitor izbere izvajalca za izdelavo načrta

in ga tudi potrdi pred pričetkom gradnje. Načrt organizacije gradbišča je potrebno izdelati

za objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Izdelan mora biti v skladu s

projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, pogoji gradbenega dovoljenja in

varnostnega načrta. Izvajalec mora dela organizirati in izvajati tako, da zaradi njih na

gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji

objekti ali okolje.

Tehnični opis organizacijske sheme gradbišča za IVKC vsebuje:

število delavcev na gradbišču, prevozi na delo, varovanje,

prostori za potrebe gradbišča,

ograja, vhod, znaki,

inštalacije,

deponije,

prostori za odpadke,

transportne poti na gradbišču,

vertikalni transport,

zunanji transport,

gradbena mehanizacija,



______________________________________________________________________ 57

varstvo pri gradbenem delu.

Gradbišče se je pred začetkom del ogradilo in zavarovalo. Osebe, ki ne sodelujejo v

gradbenem procesu, ne smejo imeti vstopa na gradbišče, saj njihova navzočnost lahko

privede do motenja delovnih procesov ali do nesreče. Načrt organizacije gradbišča se hrani

na gradbišču.

10.6 Označitev gradbišča z gradbiščno tablo

Pravilnik o gradbiščih in ZGO-1 zahtevata, da se gradbišče, za katero je bilo izdano

gradbeno dovoljenje, označi z gradbiščno tablo. Investitor je dolžan postaviti gradbiščno

tablo takoj po uvedbi izvajalca v delo oziroma najkasneje v štirinajstih dneh po začetku

gradbenih del na gradbišču. Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob

vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja novega objekta ali rekonstrukcija

objekta. Tabla se odstrani šele, ko je objekt zgrajen oziroma ko so dela končana (Pravilnik

o gradbiščih).



58 _______________________________________________________________________________________________________________

SLIKA 10.2: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob prestavitvi kanalizacijskega zbiralnika



_______________________________________________________________________________________________________________ 59

SLIKA 10.3: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob začetku gradnje IVKC



60 ______________________________________________________________________

10.7 Izdelava terminskega plana

Z izdelavo terminskega plana izvajalec prikaže predviden časovni potek izvajanja del. Kot

glavni izvajalec gradnje objekta IVKC je Gorenje projekt d.o.o. izdelal terminski plan

poteka izvajanja del v gantogramski tehniki (grafična oblika prikazovanja terminskega

plana).

Iz izdelanega terminskega plana je razvidno, kako si aktivnosti časovno sledijo, koliko časa

je za posamezno aktivnost na razpolago, kako se nekatere aktivnosti prekrivajo in kakšen

je čas za izvršitev aktivnosti.

10.8 Odstranitev obstoječih objektov in urejanje gradbenih parcel

19. marca 2014 se je prevzela lokacija gradbišča in pričelo se je z urejanjem parcel,

odvozom odvečnih materialov, prestavitvijo zbiralnika, izkopom gradbene jame ter s

postavitvijo opornih zidov.

Odstranitev električnih in telefonskih napeljav ter prestavitev visokonapetostnega kabla je

opravilo podjetje GH Holding d.o.o.

4. junija 2014 je s prestavitvijo zbiralnika, izkopom gradbene jame, varovanjem brežin ter

postavitvijo opornega zidu 1 pričel izvajalec KOSTAK d.d. Izvajalec je z deli zaključil

oktobra 2014.

S postavitvijo opornega zidu 2 je s pričetkom del 24. novembra 2014 nadaljeval izvajalec

Esad Mulalić s.p., ki je sodeloval tudi pri rušenju starih objektov in izkopu gradbene jame.

Na gradbeni parceli so se nahajali objekti, ki so bili po večini zapuščeni, in so se pred

pričetkom gradnje islamskega versko-kulturnega centra morali porušiti.

Načrt rušitve, ki je del projektne dokumentacije PGD, je izdelalo podjetje Šabec Kalan

Šabec d.o.o. V sklopu rušitve so se prestavili tudi nekateri podzemni in nadzemni

infrastrukturni vodi. Posebno pozornost je bilo potrebno posvetiti odstranitvi in prestavitvi

zbiralnika saj je le-ta potekal vzporedno z izkopi in zaščito gradbene jame za islamski

versko-kulturni center.

Poleg stavb, ki so bile predvidene za odstranitev, se je porušil tudi del betonske ograje, ki

je potekal po zahodnem robu območja (približno 220 tekočih metrov). V okviru rušitve se

je odstranilo tudi obstoječo vegetacijo in vse interne priključke na obravnavanem območju.

Rušitvena dela so se izvajala pod nadzorom varnostnega inženirja. Izvajalec je bil dolžan

predložiti ustrezen varnostni načrt in prav tako je bilo obvezno upoštevanje Zakona o

varstvu pri delu in ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje med rušenjem.



______________________________________________________________________ 61

Objekti, ki so bili predvideni za rušitev:

večstanovanjski objekt, grajen klasično, z masivno opečnimi zidovi, lesenimi

stropovi ter štirikapna streha z opečno kritino. Del objekta je bil podkleten. Objekt

je bil višine P + 2 + M;

pritlično skladišče/delavnica, grajena klasično, z enokapno položno streho s

salonitno kritino. Objekt ni bil podkleten;

enoetažna vratarnica.

Zazidalna površina IVKC znaša 3386,97 m² in tako IVKC spada v kategorijo zahtevnih

objektov, saj po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje presega

podano minimalno površino 2.000 m² in višino 25 m.

SLIKA 10.4: Gradbena parcela pred začetkom gradbenih del



62 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.5: Stari kanalizacijski zbiralnik

SLIKA 10.6: Prestavitev starega in izvedba novega kanalizacijskega zbiralnika



______________________________________________________________________ 63

SLIKA 10.7: Cevi za izvedbo novega kanalizacijskega zbiralnika

SLIKA 10.8: Pogled na prestavljen in na novo izveden kanalizacijski zbiralnik



64 ______________________________________________________________________

10.9 Izkop gradbene jame

Izvedba gradbene jame je odvisna od globine temeljenja objekta, globine talne vode, vrste

temeljnih tal in lokacije gradbenega objekta. Pri načrtovanju in izvedbi je pomembno, v

kakšni vrsti tal bo izvedena gradbena jama. Pomembne lastnosti tal, ki pogojujejo izvedbo

gradbene jame, so prepustnost, deformabilnost, trdnost zemljine in lokacija [17].

Izvajalec mora vsa dela pri izkopu opravljati tako, da ne povzroča škode ali pokvari

zgornjega sloja, humusa. Izkop gradbene jame poteka po plasteh. Med izkopom se preverja

sestavo in kategorijo tal.

Izvajalec je odgovoren za odstranjevanje odvečnega izkopanega materiala, vendar z

delovišča ne sme odstraniti nobenega materiala, ki je primeren za ponovno uporabo pri

izvedbi del, razen z dovoljenjem nadzora. Pri odvozu materiala se mora cestišče varovati

pred umazanijo in poškodbami.

Brežine gradbene jame morajo biti hkrati s potekom del ustrezno utrjene in zaščitene. Prav

tako je potrebno zagotoviti globalno in površinsko stabilnost brežin. Zagotavljanje

stabilnosti brežin in morebitne sanacije poškodb mora izvajalec uskladiti z navodili

nadzora in projektanta.

Na območju gradnje IVKC se talna voda nahaja na globini približno 20 m. Sledove talne

vode je mogoče zaznati že na globini 4 m, vendar je ta voda posledica začasno ujete

meteorne vode, ki se začasno ustavi na konkavnih, slabše propustnih lečah meljno peščenih

zemljin. Stalna talna voda je torej pod nivojem predvidenega izkopa za nov objekt, kar

pomeni, da v gradbeno jamo ne bo dotokov vode.

Pri izkopu gradbene jame za objekt IVKC je izvajalec naletel na več različnih plasti

sestave zemljine. Zemljina je bila temno rjave do črne barve z meljasto do peščeno

strukturo. Velikost delcev zemljine je bila v povprečju med 0,5 mm in 1 mm, s

posameznimi večjimi, približno 5 cm, vključki proda.

Vzorčenje zemljine je bilo izvedeno skladno z SIST-EN 14899:2006 in s tehničnimi

poročili SIST-TP CEN/TR 15310:2007. Odvzem vzorcev se je izvedel s probabilističnim

načinom vzorčenja, pri čemer so se določila 4 vzorčna mesta.



______________________________________________________________________ 65

SLIKA 10.9: Vzorčna mesta odvzema vzorcev zemljin

Gradbena jama je bila izvedena s širokim odkopom ter delno z dvakrat sidrano jet grouting

(globinska stabilizacija ter injektiranje pod visokimi tlaki) steno. Širok odkop je na vseh

mestih, kjer je brežina bolj strma kot 1:1,5, dodatno varovan s pasivnimi sidri in armiranim

torkretom. Odkop zemljin se je opravil strojno po projektu in po naročilu odgovornega

nadzornika.

Sidranje jet grouting stene je izvedeno s prednapetimi začasnimi sidri v dveh nivojih (na 6

m in na 8 m globine) preko armirane betonske grede. Sidranje je izvedeno v razmikih 3,2

m.

Jet grouting slopi (piloti) so izvedeni z dvofaznim jet grouting sistemom, za katere je moral

izvajalec pred izvedbo predložiti tehnologijo izvedbe in sestavo injekcijske mase.

Vsak jet grouting sistem mora imeti svoj kontrolni dokument, ki je rezultat meritev pritiska

vode, injekcijske mase ter porabe cementa po globini in času.

Izvajalec del je izdelal poročilo, v katerem so jasno razvidni osnovni parametri za izdelavo

jet grouting slopov:

uporabljene šobe na jet grouting drogovju,

delovni pritisk na črpalki vrtalne garniture za vodo in injekcijsko maso,

hitrost spuščanja in dvigovanja vrtalnega drogovja (min/m),



66 ______________________________________________________________________

poraba cementne suspenzije (l/m),

poraba vode pri spuščanju in dvigovanju vrtalnega drogovja (l/m).

Poročilo je bilo ves čas izvajanja del dostopno na gradbišču nadzornemu organu,

geomehaniku in projektantu.

Izvajanje izkopa gradbene jame je potekalo skladno s projektno dokumentacijo, z načrtom

izkopov, geomehanskim poročilom, navodili geomehanika, varnostnim načrtom, načrtom

organizacije gradbišča, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in

premičnih gradbiščih, Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur. l.

RS, št. 34/2008, in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Ur. l. RS, št.

34/2008.

SLIKA 10.10: Izkop gradbene jame



______________________________________________________________________ 67

SLIKA 10.11: Utrjevanje brežin gradbene jame

SLIKA 10.12: Detajl utrjevanja brežin gradbene jame



68 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.13: Pogled na izvedeno brežino gradbene jame s sidri

10.10 Temeljna plošča in zasnova betonske konstrukcije

Objekti IVKC so temeljeni na temeljni plošči, ki zagotavlja enakomeren vnos obtežb v

temeljna tla, pri čemer so kontaktni tlaki enakomernejši in ne presegajo dopustne

vrednosti. Objekt je temeljen na temeljni plošči različnih debelin. Plošča DE1 je debeline

35 cm, lokalno pod stebri odebeljena na 80 cm, plošča DE2 je debeline 50 cm, lokalno pod

stenami stanovanj odebeljena na 80 cm, plošči DE3 in DE4 prav tako debeline 50 cm ter

lokalno pod stenami džamije odebeljni na 80 cm. Minaret je temeljen na pilotni blazini 200

cm ter pilotih 5Ø100, dolžine približno 10,50 m. Kakovost betona je C30/37 (piloti

C25/30). Zaščitni sloj betona znaša 5 cm (v stiku z zemljo) in min 3.0 cm na notranjih

straneh. Temeljna plošča je klasično hidroizolirana. Objekt nad koto ± 0,00 je izveden iz

»belega – vidnega« betona.

Nosilni sistem objektov DE1, DE2, DE3 in DE4 predstavljajo armiranobetonske stene,

stebri in nosilci, ovoj molilnice je jeklena konstrukcija, v horizontalni smeri pa togost

zagotavljajo armiranobetonske plošče.



______________________________________________________________________ 69

SLIKA 10.14: Betoniranje temeljne plošče

SLIKA 10.15: Gradnja stolpa minareta



70 ______________________________________________________________________

10.11 Projekt betona in izvajanja betonske konstrukcije

V skladu z zahtevami tehnične specifikacije se je za izvajanje betonskih konstrukcij pri

gradnji IVKC zahtevala uporaba standarda SIST EN 13670 – izvajanje betonskih

konstrukcij.

Za gradbeni proizvod beton se pri gradnji IVKC zahteva uporaba:

SIST EN 206 – 1:2003 (beton – specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost),

SIST EN 206 – 1:2003/A1:2004,

SIST EN 206 – 1:2003/A2:2005,

nacionalni standard SIST 1026:2008 (beton – specifikacija, lastnosti, proizvodnja

in skladnost),

nacionalni dodatek SIST EN 13670:2010/A101 N7/N8,

nacionalni dodatek SIST-TP CEN/TR 15739.

V projektu betona so določeni vsi pomembni aspekti za vgradnjo betona v zahtevanih

kakovostih, med drugim receptura glede na zahtevano vidnost, vodotesnost, razred in

marka betona, predpisan izgled betona, upošteva se standard možnih razpok, gostoto

armature itd.

Projekt betona predvidi vse faze izvajanja (receptura, dostava, vgradnja, nega, zaščita itd.)

in določi vse potrebne faktorje izvedbe. V projektu betona so predvidena tudi določila za

izvedbo delovnih stikov in dilatacij. Vsa določila projekta betona je potrebno uskladiti z

zahtevami arhitekture in konstrukcij.

Projekt betona je vseboval naslednje:

podatke o objektu;

podatke o betonarni (lokacija, oddaljenost, kapacitete, delovni čas, kontrola

kakovosti itd.);

pregled kakovostnih razredov betona z navedbo receptur in konstrukcij, v katere se

vgrajuje beton;

zahteve glede transporta betona z navedbo optimalnih transportnih poti;

zahteve glede vgrajevanja betona (način vgradnje, način vibriranja, ...);

zahteve glede opaža;

zahteve glede nege betona;

morebitne korekcije betonske mešanice na licu mesta;

protokol izdelave in nege preizkušancev;

zahteve glede načina sanacije poškodb;

zahteve za izdelavo končnega poročila o betonih;

zahteve glede dobave, vgradnje, nege in recepture glede na vremenske razmere in

letne čase.



______________________________________________________________________ 71

Projekt betona je bil izdelan pred izvajanjem betonskih del in poslan nadzoru in

projektantu v potrditev. Pogoj za začetek tesarskih in betonerskih del je potrjen projekt

betona in opaža s strani nadzora in projektanta.

V smislu zagotavljanja končne kakovosti v okviru podanih zahtev je obvezna prisotnost

projektanta betona skozi celoten proces gradnje objekta.

Projekt izvajanja betonske konstrukcije vsebuje zahteve za gradnjo betonske konstrukcije

in postopke, ki zagotavljajo izpolnitev zahtev za gradnjo objekta. Navedeni so splošni

podatki o objektu in opisu konstrukcije, zahteve za izvajanje betonske konstrukcije,

organizacija gradnje, načrt betoniranja s potrebnimi navodili in načrt kontrole kakovosti.

Vse dopolnitve in spremembe je potrebno ustrezno zabeležiti (SIST EN 13670 – Izvajanje

betonskih konstrukcij).

Izvajalec je izdelal oceno skladnosti vgrajenega betona v obliki končne ocene o kakovosti

vgrajenega betona. Končna ocena vsebuje (SIST EN 13670):

poročilo o vizualnem pregledu zgrajene konstrukcije ter ugotovljenih napakah in

poškodbah na posameznih elementih;

poročilo o vrednotenju rezultatov pregledov in preizkusov vseh zahtevanih

lastnosti;

poročilo o oceni skladnosti po zahtevanih merilih;

izjava, da vgrajeni beton izpolnjuje zahteve, navedene v izvedbeni specifikaciji v

projektu izvajanja betonskih konstrukcij.

Kontrola kakovosti betona zajema vse konstrukcijske elemente iz armiranega betona in je

usklajena z zahtevami SIST EN 13670:2010/A101:2010 in zajema:

preverjanje dobavnice za vsako dobavljeno količino betona;

vizuelno preverjanje enakomernosti in homogenost mešanice za vsako dostavljeno

količino betona;

vizuelno kontrolo konsistence dobavljenega betona za vsako dostavljeno količino

betona;

merjenje konsistence dobavljenega svežega betona po SIST EN 12350-2 (prva

dostavljena količina v dnevu, ob izdelavi preskušancev, v primeru dvoma o

primernosti konsistence dobavljenega betona za vgradnjo);

vsebnost zraka v svežem betonu (za prvih 20 m³ vsaka dostavljena količina);

temperatura zraka in betona.

Hkrati z gradnjo svežega betona so se na gradbišču pripravili kalupni vzorci (vsakič po 1

kocka s stranico 15 cm) za preskus lastnosti strjenega betona glede na zahtevnostne

kriterije kakovosti (minimalni razred trdnosti).

Beton se je smel vgrajevati le, če je bilo mesto vgrajevanja po temeljitem čiščenju

pregledano s strani odgovornega nadzornika. Pregledana in prevzeta je bila podloga,



72 ______________________________________________________________________

armatura, opaž, oder in vse ostalo, kar je potrebno za betoniranje. Opaž je moral biti čist in

pred betoniranjem namočen, armatura je morala biti čvrsto vezana in očiščena.

Izvajalec je bil dolžan najmanj en dan pred betoniranjem obvestiti odgovornega nadzornika

o nameravanem pričetku betoniranja in izvršenem čiščenju. Stiki betona so morali biti

očiščeni cementne kožice in dobro navlaženi.

Beton se je vgrajeval v slojih z največjo dovoljeno debelino 50 cm. Pri debelini

vgrajevanja v slojih je potrebno paziti, da je debelina takšna, da omogoča učinkovito

zgoščanje z vibratorji. Svež beton se je vgradil v spodnji sloj v času, ko je bil beton v

spodnjem sloju še plastičen (za vstavljenim vibratorjem ne ostane luknja). Največja

dovoljena višina prostega pada svežega betona je znašala 1,5 m.

Za zgoščanje betona vertikalnih in horizontalnih elementov so se uporabile vibracijske

igle. Število in velikost igel je določeno glede na dimenzije elementa. Na gradbišču so bili

3 kosi vibracijskih igel z eno rezervo. Minimalna frekvenca uporabljenih vibracijskih igel

je znašala 10000 rpm in minimalna amplituda 0,6 mm.

Pravilno zgoščevanje in odzračevanje betona poteka tako, da se vibrator hitro vertikalno

spusti v sveži beton ter v spodnji sloj do globine vsaj 150 mm in nato počasi izvleče.

Zgoščevanje (vibriranje) mora trajati toliko časa, da se beton dobro zgosti in da pri tem ne

pride do segregacije oz. prekomernega izločanja fine malte na njegovo površino.

Ker je beton po vgraditvi in nezadostni zgostitvi nagnjen k naknadnemu posedanju, lahko

to privede do razpok nad armaturnimi palicami in na mestih večjih sprememb debelin

betona. Nastanek takšnih razpok zmanjšujemo z dodatnim zgoščanjem, pri čemer se teži k

doseganju večje tesnosti strukture betona, k spajanju posameznih slojev betona in k

tesnjenju razpok.

Betoniranje plošč, nosilcev in coklov se je zaradi zahtevane vidne betonske površine

razreda VB3 izvedlo v plasteh, debelih največ 40 cm. Zadnjo plast je bilo potrebno

obvezno revibrirati in šele nato se je lahko pristopilo k zaglajevanju betona in izvajanju

naklonov zaključnih vidnih površin.

Betoniranje sten se je razdelilo na več krajših faz zaradi preprečevanja nekontroliranih

razpok zaradi krčenja betona. Razmerje dolžine L/h (h = 2) ni smelo biti preseženo.

Dolžina betoniranih delov sten je bila 5–6 m. Višina prostega pada betona je bila 1,2 m.

Stene so betonirane po celotni etažni višini v 50 cm slojih.

Betoniranje dvojnih sten džamije se je izvedlo z eno avtočrpalko, in sicer tako, da se je do

predvidene višine največ 50 cm beton vgradil na eni strani izolacije in potem še na drugi

strani izolacije. Z zgoščevanjem betona se je pričelo, ko je bil beton vgrajen na obeh

straneh izolacije.

Osnovni kriteriji kakovosti betona, uporabljenega pri gradnji IVKC, so:



______________________________________________________________________ 73

dobra vgradljivost, nesegregabilnost, kohezivnost svežega belega betona ob uporabi

minimalne količine dodane vode;

uporaba betona, ki ne krvavi pri vgrajevanju;

trdnostni razredi betona C 30/37 in C 35/45;

čim manjše krčenje strjujočega se betona;

odpornost proti karbonatizaciji (stopnja izpostavljenosti XC 4) in vodotesnost

betona (stopnja odpornosti proti prodoru vode PV II);

notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju do 150 ciklov NOTZ 150 za vse

betone, izpostavljene zmrzovanju (stopnja izpostavljenosti XF 3).

Skladno s standardom SIST EN 13670/A101 se objekt IVKC uvršča v 2. izvedbeni razred.

Zahtevan razred vidne površine betona je VB 3. Zahtevana vidna površina betona je brez

segregacije, krušenja robov, izcedkov, eflorescence in mrežnih razpok na površinskem

sloju.

Predpisan je 3. razred nege betona, kar pomeni, da mora beton za 3. razred nege doseči 50

% predpisane karakteristične tlačne trdnosti pri starosti 28 dni. Razred nege podaja

najkrajši čas nege (nega pomeni neodstranjeni opaži ali druge vrste nege površine, npr.

prekrivanje s paroneprepustnimi folijami, mokra prekritja površine in preprečevanje

izsuševanja le-teh, fino pršenje) in je odvisen od temperaturnega pogoja in razvoja tlačne

trdnosti posamezne sestave (recepture) betona.

Izbran 3. razred nege je predstavljal nujni ukrep proti krčenju, izsuševanju površine,

nastajanju razpok in preprečevanju krušenja pravokotnih robov elementov pri

razopaževanju.

Obdelava površine betona:

VB 0 (piloti, pilotna blazina, temelj zidu v parku);

VB 2 (stene in stebri kleti, plošča nad kletjo);

VB 2 (zid v parku, stene kleti v objektih – bele, plošča nad kletjo, zunanja

ureditev);

VB 3 (plošče, stene, stebri in nosilci abdesthana, džamija, upravni, stanovanjski in

izobraževalni objekt ter minaret).

Vse zunanje površine objektov IVKC nad »koto +0« predstavljajo reprezentančne

elemente objekta in so projektirani kot beli vidni betoni razreda vidne površine betona VB

3, brez naknadne mehanske obdelave, in morajo zagotavljati notranjo odpornost proti

zmrzovanju in tajanju (NOZT 150) ter odpornost proti prodoru vode (PV II).

Prav tako so notranje vidne površine projektirane kot beli vidni betoni razreda vidne

površine betona VB 3, brez naknadne mehanske obdelave.



74 ______________________________________________________________________

Vsi zunanji betoni so vodotesni in zmrzlinsko odporni. Zunanja površina betona, ki se je

pobrusila, je bila takoj po brušenju premazana s sredstvom na osnovi silana/siloxana, ki

zagotavlja visoko stopnjo hidrofobnosti. Za doseganje ustrezne kakovosti betona in izgleda

se je tekom celotne gradnje zagotavljala enakomerna kakovost osnovnega materiala

(cement, agregat, dodatki armatura, distančniki, …) in opažev (opažne plošče, pomožni

material), kakor tudi postopkov (način vgrajevanja, čas za razopaženje, nega betona,

zaščita vgrajenih elementov). Določeni sklopi v mošeji so izdelani z betonom s prodnatim

agregatom. Obodne stene in nosilci mošeje so se izvajali v eni fazi (vsaka stranica

posebej).

V projektu je bila predvidena izvedba betonov kot vidni betoni. Za doseganje tega je na

gradbišču potrebno predvideti usklajen sistem izvajanja betonov in opažev. Za vidne

betonske površine je predviden gladek videz betonske površine, brez naknadne mehanske

obdelave. Izpostavljene vidne betonske površine so se po izvedbi zaščitile z ustreznimi

brezbarvnimi zaščitnimi sredstvi.

Za vidne betone (vidni beton AB nosilca nad teraso restavracije, AB zid ob stopnicah iz

parka na trg, vidni beton bočne fasade izobraževalnega objekta, ki se ob stopnicah

nadaljuje v podzemni del, in vsi betoni v nadzemnem delu – notranji in zunanji) je

uporabljen bel beton (črpni beton, bel cement – brez odtenkov, svetel oziroma bel

enakomeren agregat, kamena moka ter ostali potrebni dodatki).

Beton se je potrdil na podlagi izdelave vzorca in testnih polj s strani arhitekta in nadzora.

Za konstrukcije, ki so nevidne ali skrite (npr. temelji, skriti jaški, nevidne stene), je

uporabljen običajen siv beton v svetli izvedbi.

Vsi vidni betoni so izvedeni kot razred vidne površine VB 3, skladno s standardom SIST

EN 13670:2010/A101:2010, preglednica N7 in N8 in SIST-TP CEN/TR 15739.

Zahteve za vidne betone razreda VB 3 pri gradnji objekta IVKC:

zahtevana površina je morala biti brez segregacije, krušenja robov, izcedkov,

eflorescence in mrežnih razpok na površinskem sloju;

barvno odstopanje je bilo dovoljeno po kriteriju C (3) analogno k CIB grey scale

(sivi lestvici). Dopustno odstopanje med dvema sosednjima površinama na barvni

lestvici CIB je lahko »1 senčenje« proti »povprečni barvi«. Dopustno odstopanje

med dvema nesosednjima površinama znaša »2 senčenji« proti »povprečni barvi«;

zračne luknjice in tekstura so izvedene po stopnji T (3). Stopnja T (3) predpisuje

največjo zračno luknjico površine 0,3 cm² (premer 6,18 mm) in globine 2 mm;

skupno površino vseh zračnih luknjic omejuje na 2 % celotne površine,

koncentrirane zračne luknjice na opazovanem delu površine omejuje na največ 5 %

opazovanega dela površine;

ravnost je izvedena po kriteriju P (3), ki za splošno ravnost predpisuje višinsko

odstopanje (neravnino) ≤ 8,5 mm, pri meritvi z ravnorobno letvijo dolžine L = 2 m,

in za lokalno ravnost predpisuje višinsko odstopanje (neravnino) ≤ 4 mm, pri

meritvi z ravnilom dolžine L = 2 m;



______________________________________________________________________ 75

za oceno videza mora biti opazovalec najmanj 5 m oddaljen od površine betona.

Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 15 cm² pri oddaljenosti

opazovalca 5 m;

ali se površina lahko dodatno fino opere, fino ali grobo brusi, je bilo potrebno pred

izvedbo uskladiti s projektantom in odgovornim nadzornikom.

Vsi betoni so izvedeni z ostrimi robovi, brez robnih trikotnih letvic. V ploščah so prav tako

vgrajeni registri stropnega hlajenja. Stene oziroma površine, ki se naknadno obdelujejo (po

projektu niso vidne), morajo kljub naknadni obdelavi doseči ravnost vidnega betona z

minimalnimi nepravilnostmi.

Vgradnja betona in zahtevani kriteriji (kontrola dopustnih odstopanj, meritve ravnosti …)

so se izvajali ob prisotnosti odgovornega nadzornika.

Za IVKC je zahtevan 1. tolerančni razred dovoljenih geometrijskih odstopanj. Ker je pri

vgradnji betona prihajalo do nepričakovanih geometrijskih odstopanj, se je na rednih

operativnih sestankih z izvajalcem s strani arhitekta in nadzora usklajevalo, kakšna

odstopanja so še v mejah sprejemljivega in, ali je kakšno površino zaradi prevelikih

geometrijskih odstopanj potrebno porušiti.

SLIKA 10.16: Betoniranja minareta



76 _______________________________________________________________________________________________________________

SLIKA 10.17: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 2



_______________________________________________________________________________________________________________ 77

SLIKA 10.18: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 1



78 ______________________________________________________________________

10.12 Armatura

Armatura mora biti skladna s standardom SIST EN 10080 (jeklo za armiranje betona).

Armatura mora biti jasno označena zaradi prepoznavnosti in sledljivosti. Pri transportu in

skladiščenju armature ne sme priti do mehanskih poškodb, lomov, umazanije in vnosa

škodljivih snovi (olja, mast), ki lahko zmanjšajo adhezijo, niti do zmanjšanja prereza

zaradi korozije. Skladiščenje armature mora biti skladno z varnostnim načrtom in načrtom

organizacije gradbišča.

Površina armature mora biti brez rje, ki bi lahko vplivala na nosilnost jekla, betona ali vez

med jeklom in betonom. Lahka površinska rja je dovoljena. Ukrivljene palice morajo biti

brez razpok. Palice se krivi enkrat in se jih ne sme ravnati nazaj. Krivljenje armature, kadar

je temperatura zraka nižja od -5 °C, in krivljenje s segrevanjem ni dovoljeno, razen če to

ni dovoljeno z izvedbeno specifikacijo. Preklopi in stiki se lahko povezujejo z žico ali z

varjenjem, če se le-ti izvajajo po predpisanih standardih (SIST EN 13670 – izvajanje

betonskih konstrukcij).

Pri dobavi betonskega jekla na gradbišče je izvajalec bil dolžan predložiti odgovornemu

nadzorniku atest o kakovost jekla, ki vsebuje rezultate raziskav o natezni trdnosti, meji

plastičnosti ter minimalnem raztezku.

Pred betoniranjem je bilo potrebno armaturo, umazano z betonom, cementnim mlekom,

rjo, oljem in ledom, očistiti. Pred začetkom betoniranja je odgovorni nadzornik preveril

dolžine preklopov, dolžino sidranja, pravilnost pozicije armature z armaturnim načrtom,

velikost prerezov armaturnih palic, stabilnost armature v opažu, mejo plastičnosti in

stopnjo žilavosti armature, določeno v načrtu gradbenih konstrukcij. Izvajalec mora zmeraj

pravočasno obvestiti odgovornega nadzornika, kdaj bo položena armatura pripravljena za

pregled in prevzem. Pred izvršenim prevzemom armature s strani odgovornega nadzornika

se ni smelo pričeti z betoniranjem.

Armatura v opažu je bila položena tako, da je bil dosežen zadosten zaščitni sloj betona. Ko

je bila armatura položena, je odgovorni nadzornik z vpisom v gradbeni dnevnik potrdil

skladnost izvedbe z zahtevami v načrtu gradbenih konstrukcij in potrdil prevzem armature.

Za doseganje predpisane krovne plasti nad armaturo je bilo potrebno uporabiti ustrezne

distančnike. Pri gradnji objekta IVKC so bili izbrani beli vlaknocementni distančniki, ki so

barvno najbolj usklajeni s konstrukcijo. Nameščeni distančniki armature morajo zagotoviti,

da je zaščitna plast betona nad armaturo ustrezna projektni debelini zaščitne plasti.

Uporabiti je potrebno zadostno število distančnikov, kar obenem preprečuje tudi »preris

armature« na vidne površine sten.

Pri ploščah so se za podpiranje spodnje armature uporabili točkovni distančniki zaščitnega

sloja z razmikom 50 cm v obeh smereh. Zgornjo armaturo plošče se je podprlo z jeklenimi



______________________________________________________________________ 79

jahači, kot so bili predpisani v armaturnem načrtu. Pomembno je bilo paziti, da so se vsi

jahači namestili točno nad točkovnimi distančniki spodnje armature. V nasprotnem

primeru bi se armatura med hojo po njej med delom preveč podajala in deformirala,

točkovni distančniki pa bi pri tem poškodovali opaž, kar bi se kasneje videlo na betonski

površini.

V konstrukciji IVKC se je uporabilo jeklo za armiranje – rebrasta armatura B 500-B.

SLIKA 10.19: Polaganje armature



80 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.20: Polaganje armature za minaret

10.12.1 Armiranobetonske stene

Zunanje obodne stene garaž so debeline 30 cm (K1) in 40 cm (K2), ostale notranje obodne

stene so debeline 25 cm oz. 30 cm. Stene predavalnic, stanovanj in pisarn so prav tako

dimenzij 25 cm in 30 cm. Kakovost izvedenega betona je C30/37. Zaščitni sloj znaša na

zunanji zasuti strani min 45 mm (v stiku z zemljo), na notranji strani znaša minimalno 30

mm. Stene nad koto ± 0.00 so izvedene v »belem – vidnem« betonu z zaščitnim slojem

minimalno 35 mm na zunanji in notranji strani. Tudi stene kleti so vidni betoni, zato so

razpoke omejene na 0,2 mm. Vsi stiki plošč in sten so izvedeni v togi obliki.

10.12.2 Armiranobetonske plošče

Medetažne plošče so različnih debelin in se razlikujejo glede na spremljajoče objekte nad

koto + 0.00. Tako se pojavljajo debeline od 25 cm (stanovanja), 26 cm (uprava), 28 cm

(šola), 30 cm (plošče nad kletjo v območju objektov) in 35 cm (povozne in nasute nad

kletjo 1).

Kakovost izvedenega betona je C30/37 (»beli – vidni beton«), zaščitni uporabljen sloj

betona je minimalno 30mm. Vse odprtine v ploščah so izvedene z opažem. Vsi stiki plošč

in sten so izvedeni v togi obliki.



______________________________________________________________________ 81

10.12.3 Armiranobetonski stebri

Stebri v garažah DE1, DE2, DE3 in DE4 so dimenzij B/H = 40/70 cm, kakovost betona je

C35/45. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 40 mm. Stebri telovadnice (DE3) so

dimenzij 50/160 cm. Kakovost betona je C35/45, zaščitni sloj betona je minimalno 40 mm.

DE2: v objektu nad koto ± 0.00 m (stanovanja) so stene debeline 25 cm, v delu objekta

uprave so stebri 40/70 cm. Stene so izvedene v belem – vidnem betonu, kakovosti v

C30/37, stebri so izvedeni v betonu kakovosti C35/45 z zaščitnim slojem betona

minimalno 30 mm.

DE3: v objektu nad koto ± 0.00 m ob telovadnici (družabni prostori, strojnica, sejna soba,

kabineti) so stebri dimenzij 40/70 cm, izvedeni v belem – vidnem betonu, kakovosti

C35/45, z zaščitnim slojem betona minimalno 30 mm.

DE4: v objektu nad koto ± 0.00 m ob džamiji (umivalnica in dostop) so stebri dimenzij

30/30 cm, izvedeni v belem – vidnem betonu, kakovosti C35/45, z zaščitnim slojem betona

minimalno 35 mm.

10.12.4 Armiranobetonski nosilci

10.12.4.1 Stenasti betonski nosilci v džamiji

AB stenasti nosilci so izvedeni tako, da onemogočajo večje pomike AB podporne

konstrukcije jeklenega dela džamije. Nosilci so iz arhitekturnih razlogov sestavljeni iz

dveh sten, debeline 25 cm, z vmesnim izolacijskim slojem, debeline 10 cm. Steni sta med

seboj strižno povezani. Strižna povezanost je dosežena z vgradnjo jeklenih pločevin, širine

40 cm in debelin od 10 do 20 mm. Za strižno povezavo med jeklom in betonom so

uporabljeni strižni čepi z razmikom od 20 do 40 cm. Sovprežen sistem konstrukciji nudi

potrebno togost in preprečuje večje pomike sten, ki podpirajo jeklene dele konstrukcije.



82 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.21: Detajl izvedba dvojne stene džamije

10.12.4.2 Preostali betonski nosilci objektov

Nosilci v plošči nad restavracijo (plošča nad K1) so dimenzij 40/115 cm, kakovost betona

je beli vidni beton, kakovosti C30/37. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 30 mm.

Primarni nosilci nad telovadnico so dimenzij 60/150 cm, konstantnega prereza. Kakovost

betona je C35/45. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 35 mm. Nosilci uprave so dimenzij

40/140 cm, kakovost betona je C30/37. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 35 mm. Vsi

nosilci so izvedeni v belem – vidnem betonu.

Med objektom džamije in abdesthane poteka povezava za prehod v etažah P in N1.

Pritlični prehod je izveden iz škatlastih profilov 80/80 v rastru 1,16 m, povezanih vzdolžno

z enakimi profili in diagonalnim povezjem z zategami. Most bo izveden iz dveh paličnih

nosilcev s pasovi iz škatlastega profila 150/50 mm ter diagonalami in vertikalami iz

škatlastega profila 80/80 mm v rastru 1,60 m. Za strešni profil je uporabljen profil 40/40

mm. Pohodni del je izveden s sovprežno betonsko ploščo s trapezno pločevino, višine 50

mm in debeline 1,15 mm. Jeklena konstrukcija mosta je sidrana v betonske konstrukcije na

način, ki omogoča premike, saj most prečka dilatacijo med objekti.



______________________________________________________________________ 83

10.13 Opaževanje betonskih površin in opažni načrt

Za izdelavo vidnih betonskih površin so v standardu SIST EN 13670 podana dopustna

odstopanja na oblogi gladkega opaža. Odstopanja so odvisna od razredov vidnih betonov,

ki jih opredeljuje omenjeni standard.

Za drugi in tretji razred vidne površine betona so zahteve odstopanja na oblogi opaža

sledeče:

(SIST EN 13670 – izvajanje betonskih konstrukcij):

preboji v opažu so zatesnjeni,

dovoljene so luknje v opažu zaradi žičnikov, vendar brez cepitve lesa,

dovoljene so manjše praske in ostanki cementne koprene,

dovoljene so poškodbe zaradi vibratorja,

ostanki betona v utorih niso dovoljeni.

Za četrti razred vidne površine betona so zahteve odstopanja na oblogi opaža sledeče:

preboji, poškodbe zaradi vibratorja niso dovoljene,

ostanki betona v utorih in izbokline niso dovoljene,

dovoljene so praske od žičnikov.

Pred betoniranjem posameznih konstrukcijskih elementov oziroma že pred polaganjem

armature je odgovorni nadzornik pregledal stabilnost in pravilnost glede dimenzije, lege in

višine izvedenega opaža ter ugotovitve vpisal v gradbeni dnevnik.

Opaž je zagotavljal zahtevano obliko betonskega elementa, dokler slednji ni dosegel

zadostne trdnosti. Konstrukcija opaža mora prenesti predvidljivo obtežbo, biti dovolj toga,

da so dosežene tolerance zgradbe in ne sme poškodovati površin betonskih elementov.

Opaž ne sme vpijati prekomerne količine atmosferske vode ali izparjene vode iz betona.

Deformacije med in po betoniranju ne smejo povzročiti poškodb mladega betona (do česar

lahko pride zaradi slabe izvedbe opaža). Opažno olje in pritrdilni deli ne smejo

poškodovati betona, armature ali površine opaža. Prav tako ne smejo vplivati na barvo,

teksturo ali kakovost površine. Stranice opaža in dno morajo biti ustrezno očiščene, brez

prahu, ledu, žičnikov itd (SIST EN 13670 – izvajanje betonskih konstrukcij).

Pri izdelavi opaža je potrebno puščati odprtine za vrata in okna. Prav tako se pred

betoniranjem v opažu pusti luknje za preboje strojnih inštalacij (prezračevanje, ogrevanje,

fekalna kanalizacija).

Opaževanje vidnih betonskih površin za objekt IVKC je bilo podrejeno zahtevanemu

razredu vidne površine betona VB3. Pri gradnji se je uporabil velikostenski opaž in

ločevalno sredstvo za vidne betonske površine. Na velikostenski opaž so bile pritrjene



84 ______________________________________________________________________

plastificirane vezne plošče. Gradnja betonskih površin je zahtevala lepo izdelane in

pravokotne robove brez poškodb.

Opaževanje in tesnjenje je bilo izvedeno v skladu s Tehnološkim elaboratom opaženja. Vsi

elementi opaženja z velikostenskimi opaži so bili obdelani v opažnih načrtih in potrjeni s

strani projektanta.

V opažnih načrtih so prikazane pozicije mest dvostraskih opažev (preboji na betonskih

elementih), potek stikov opažnih plošč, ki so bile predhodno dogovorjene, ter površine in

delovni stiki (faznost betoniranja oz. prekinitve betoniranja). Zaradi preprečevanja razpok

v mladem betonu so v projektu opažev upoštevane tudi deformacije opažev med

betoniranjem in po njem.

Pri delu so se uporabili nepoškodovani opaži enake kakovosti in starosti. Opaži so bili

očiščeni in obrisani, tako da na opažnih površinah in v utorih ni bilo ostankov starega

betona, bili so brez izboklin na mestih, kjer so bili zabiti žeblji ali priviti vijaki, in brez

cepitve lesa.

Dopustna odstopanja na oblogi gladkega opaža za razred vidne površine VB3 pri gradnji

IVKC:

poškodbe opažev zaradi vibratorja in ostankov betonov v utorih niso bile

dovoljene;

po uskladitvi z arhitektom, nadzorom in investitorjem so bili dovoljeni zatesnjeni

(popravljeni) preboji v opažu, luknje v opažu zaradi žebljev, vendar brez cepitve

lesa in manjše praske.

Zaradi načina dela in prilagojene sestave betona (vidni beton razreda VB3, beli beton, hitro

napredovanje vgradnje, obseg zgoščevanja) je tekoča konsistenca betona predstavljala zelo

veliko horizontalno obremenitev na opaže. V ta namen so bili opaži ustrezno

dimenzionirani na povečano horizontalno obremenitev.

Zatesnjenost opažev se je izvedla tako, da ni prihajalo do iztekanja cementnega mleka,

tako med stiki posameznih opažnih plošč kot med stiki med posameznimi velikostenskimi

opažnimi elementi in na stikih med velikostenskim opažnim elementom in obstoječo

konstrukcijo.

Posamezne opažne plošče in celotni velikostenski opaž so se ujemali višinsko in

dimenzijsko, tako da ni prihajalo do večjih dimenzijskih odstopanj, kot so dovoljene za

razred VB3 (zamiki robov plošč in ravnost je morala biti manjša od zahteve P 3 za razred

VB3).

Pred začetkom vgrajevanja betona je bil s strani arhitekta, nadzora in investitorja potrjen

opažni načrt, v katerem so bile razdeljene faze betoniranja posameznih konstrukcijskih

elementov glede na zahteve arhitekta (razred vidne površine VB3, delovni stiki, stiki

opažnih plošč, razporeditev opažnih povezav).



______________________________________________________________________ 85

V okviru načrta opaža so določene faze betoniranja in časovni takti, kar je moral izvajalec

upoštevati pri izdelavi terminskih načrtov. V opažnem načrtu je med drugim določen tudi

način razporeditve opažnih plošč glede na zahtevano vidnost, predvidene so sistemske

rešitve tesnenja, vezav, podpiranja itd. Opažni načrt je bil izdelan pred izvajanjem

betonskih del in poslan nadzoru in projektantu v potrditev. Pogoj za začetek tesarskih in

betonerskih del je potrjen projekt betona in opaža s strani odgovornega nadzornika in

projektanta.

Pri opažih je bilo potrebno uporabiti tesnilne materiale za vidne betone, ki preprečujejo

uhajanje cementnega mleka (iztekanja, gnezda, zabarvanja niso dovoljena). Na plastične

konuse (vezave) se je vsakič znova namestilo tesnilne podložke. Po razopaženju so se

luknje od vezav zapolnile z za to predvideno polnilno maso.

Vezava opažev se je izvajala s plastičnimi konusi, ki so se po razopaževanju na mestih

povezav odstranili. Vsa zapolnjevanja opažnih odprtin in popravila so se izvedla po

»Postopku z opisom izvedbe«, ki je bil predhodno preverjen in odobren s strani

projektanta, nadzora in investitorja.

Vsi opaži vidnih betonov so bili velikoformatni. Za opažne plošče se je uporabilo gladke

nevpojne materiale (brez puščanja odtisov ali sledov materiala oziroma ločilnih sredstev).

Potrebna je bila uporaba ustreznih opažnih voskov, ki so kompatibilni z opažnimi ploščami

in ne povzročajo dodatne zabarvanosti. Opažni sistemi morajo, poleg ustreznega sistema

podpiranja, vezanja in primerne kakovosti opažnih plošč, vsebovati tudi ustrezen in

dovršen sistem tesnjenja. Ta mora biti rešen sistemsko, za vse možne primere izvajanja.

Za vidne betone (klasifikacija VB3) se je uporabil velikopanelni opaž, ki ne pušča odtisov

okvirjev v betonu, z vezano opažno ploščo. Opažna plošča se je pritrdila na lesene nosilce

z notranje strani (ne smejo se namreč videti odtisi lesnih vijakov na betonu). Za

enostranske opaže so se uporabile enostranske sistemske opore. V talno ploščo so se

predhodno vgradili sidrni vijaki.

Stropne plošče se je izvajalo kot vidni beton klasifikacije VB3. Uporabile so se trislojne

opažne plošče (kletne plošče) oziroma v etažah objektov kot velikopanelne površine. Vsi

robovi sten, slopov, stebrov, preklad, plošč in utorov so izvedeni ostro.



86 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.22: Opaževanje armature za vgradnjo betona



______________________________________________________________________ 87

10.14 Kakovost in videz betona ter zaščita pred poškodbami

Za doseganje ustrezne kakovosti betona in videza je potrebno tekom celotne gradnje

zagotavljati enakomerno kakovost osnovnega materiala (cement, agregat, dodatki

armatura, distančniki, …) in opažev (opažne plošče, pomožni material), kakor tudi

postopkov (način vgrajevanja, čas za razopaženje, nega betona, zaščita vgrajenih

elementov). V primeru izrabe ali neustrezne kakovosti opažnih plošč je bilo potrebno le-te

zamenjati. Tekom gradnje ni bilo dovoljeno spreminjanje osnovnih materialov. Še posebej

pomembna je bila zagotovitev dobave in ustrezne količine belega cementa za bele vidne

betone. Betonske sestave se je prilagodilo uporabi belega cementa, in sicer glede na

trdnostni razred (večina belih cementov je trdnostnega razreda 52,5 MPa) in hitrost

vezanja. Prav tako je bilo potrebno preveriti ustreznost kemijskih dodatkov pri sestavah,

narejenih z belim cementom.

Izpostavljene vidne betonske površine so se po izvedbi zaščitile z usteznimi brezbarvnimi

zaščitnimi sredstvi. Preden se je nadaljevalo z opaženjem naslednje kampade betoniranja,

se je izvedlo obvezno obrušenje stičnega robu, tako da so bile površine in stiki ravni.

Za obodno steno mošeje, ki tvori sovprežno konstrukcijo, se je uporabil beton ustrezne

konsistence, tako da je zalil vgrajene jeklene sidrne profile. Za notranje stene mošeje

(notranja stena sovprežne konstrukcije, stena stopnišča, itikjaf) in abdesthane (notranje

stene, stebri, stene kopalnic) je uporabljen bel beton s prodnatim agregatom (bel cement in

obvezna uporaba prodnatih frakcij), plošče so se izdelale z navadnim belim betonom.

Zgornje površine betonskih vencev ob mrežni fasadi (spremljajoči objekti in tudi cokle

džamije) so v naklonu ter fino zaglajeni, minimalno pobrušeni in nato zaščiteni.

Po razopaženju vidnih delov se je beton ustrezno zaščitil pred zunanjimi vplivi in

poškodbami. Vsi ostri robovi na betonskih elementih s klasificirano kakovostjo VB3 in

VB4 se morajo za ves čas gradnje zavarovati pred mehanskimi poškodbami. Beton se je

zaščitil s folijo in filcem ter OSB lesenimi ploščami. Način zaščite je bil potrjen s strani

nadzora.



88 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.23: Vidni beli betoni objekta IVKC



______________________________________________________________________ 89

SLIKA 10.24: Vidni beli betoni kaskadnega vrta

SLIKA 10.25: Zaščita vidnih betonov pred poškodbami in prahom



90 ______________________________________________________________________

10.15 Sanacija morebitnih napak

Pri morebitnih napakah (zamiki, gnezda itd.) se je izvajalec pred kakršno koli sanacijo o

načinu le-te dogovoril s projektantom in nadzorom. Način sanacije manjših napak je sistem

obdelave z brušenjem-kitanjem-brušenjem. V primeru zabarvanja ali odtisov na stropnih

ploščah se je sanacijo izvedlo z brušenjem ali poliranjem. Vse sanacije se izvajajo le po

potrditvi s strani projektanta in nadzora. Neustrezno izvedene konstrukcije se odstranijo in

ponovno izvedejo. Strošek sanacije bremeni izvajalca.

10.16 Testna polja in vzorci

Za vse sestave vidnih betonov in verifikacijo sestave je bilo potrebno upoštevati izdelavo

testnih polj. Testna polja morajo biti zadosti velika (proizvodnja vsaj 1m³ betona) in

izdelana po enaki tehnologiji (proizvodnja betona, vgrajevanje, zgoščevanje, nega, ...) in z

enakimi materiali (osnovni materiali, sestava betonske mešanice, tip opažev, ločevalno

sredstvo, …) kot vidni element na objektu. Ob izvedbi testnega polja se je opravila tudi

verifikacija sestave z odvzemom vzorcev za dokazovanje projektiranih lastnosti (tlačna

trdnost, odpornost proti prodoru vode). Predhodno pred izdelavo testnih polj sta projektant

in nadzor potrdila sestavo betonskih mešanic za vidne betone na podlagi predloženih

vzorcev in receptur.

10.17 Hidrozaščita objekta

Hidrozaščito v principu predstavlja hidroizolacija (hidroizolacijska membrana), kadar gre

za obodno konstrukcijo, ki meji na teren, ali v primeru strešne konstrukcije. Hidroizolacija

ščiti stavbe pred talno vodo, vlago in atmosferskimi padavinami. S hidroizolacijo želimo

preprečiti degradacijo stavbe in zagotoviti ustrezne bivalne okoliščine. Preprečevanje

prisotnosti vlage v stavbi se šteje v sklop izpolnjevanja bistvenih zahtev.

Pri projektiranju IVKC je upoštevana naslednja tehnična regulativa:

Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago, (Ur. L. RS, št. 29/04),

hidroizolacije podzemnega dela objekta: SIST DIN 18195,

hidroizolacija ravnih streh: smernice za projektiranje in izvedbo streh s

hidroizolacijami.

Na gradbišču morajo biti proizvodi za hidroizolacijo shranjeni v skladu z varnostnim

načrtom, načrtom organizacije gradbišča in navodili proizvajalca.



______________________________________________________________________ 91

Pred vgrajevanjem bitumenskih izdelkov, hidroizolacijskih trakov se preverja vidne napake

po standardu SIST EN 1850-1: Določevanje vidnih napak (mehurji, razpoke, luknje,

vdolbine, izbokline, mesta brez zaščite). Pred pričetkom del se izvede meritev temperature

površine z ustreznim merilnim aparatom. Pogoji so primerni za vgrajevanje, če najnižja

izmerjena temperatura ni nižja od + 5 °C. V gradbeni dnevnik se vpiše povprečje vseh

meritev ter najnižja izmerjena temperatura. Za preverjanje vlažnosti površin se lahko

uporabi ustrezen vlagomer ali metoda s plinskim gorilnikom; betonsko površino se lokalno

segreje z gorilnikom in če ni vidne spremembe barve na mestu segretja, je podlaga dovolj

suha [3].

Površina mora biti primerno suha, trdna, brez segregiranih mest, izboklin, odprtih razpok,

ostrih robov, brez prahu itd. Če je potrebno, se mora neravnine izravnati, ostre robove

posneti in utore zaobliti. Pred začetkom vgrajevanja hidroizolacije se opiše v gradbenem

dnevniku stanje podlage.

Vgrajeni material mora imeti potrdilo o skladnosti z zahtevami ustreznih evropskih

standardov, če teh ni, pa tehnično soglasje z nacionalnim standardom ali drugimi

dokumenti.

Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Ur. l. RS, št. 29/2004) pri izvedbi hidroizolacije pred

talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom zahteva upoštevanje skupine standardov

SIST DIN 18195 – 1 do 10 – Tesnjenje objektov. Po končanju hidroizolacijskih del

sledi temeljit pregled odgovornega nadzornika nad opravljenimi deli. Vsaka morebitna

napaka, poškodba, nepravilna izvedba se vpiše v gradbeni dnevnik in odpravi pred

zasipanjem materiala za objektom.

10.17.1 Horizontalna hidroizolacija IVKC

Objekti v sklopu IVKC so temeljeni na armiranobetonski (AB) temeljni plošči.

Horizontalna hidroizolacija je predvidena pod AB ploščo, da je dosežen čim manj oviran

prehod iz njene površine v vertikalno površino (stene). Hidroizolacija je vedno vgrajena na

podložni beton. Na IVKC objektu je uporabljena polimer-bitumenska enoslojna

hidroizolacija z varilnimi trakovi debeline 4 mm, z nosilcem iz poliestrskega filca

gramature 160–180 g/m² in z modifikatorjam na bazi APP. Trak se je točkovno navaril na

podlago iz podložnega betona, kakovosti C12/15, ki je bil minimalno armiran in predhodno

premazan s hladnim bitumenskim premazom.

V primeru ogrevanih prostorov nad temeljno AB ploščo (1. klet) je na hidroizolacijo

vgrajena toplotna izolacija iz plošč ekstrudiranega polistirena (XPS) debeline 5 cm, ki

hkrati predstavlja zadostno mehansko zaščito. Toplotna izolacija je delno pod AB ploščo



92 ______________________________________________________________________

zato, da je dosežena kontinuirnost dela toplotnega ovoja v horizontalni ravnini s toplotnim

ovojem, ki pripada stenam objekta.

Horizontalna hidroizolacija sega izven roba (zaključka) AB temeljne plošče, kar pomeni,

da je na tej površini kot podlaga izveden tudi pas podložnega betona. Obodni pas

podložnega betona je armiran. Dodana armatura je potrebna zato, da je ta pas posebej

ojačan, ker je površina tampona na takšnih mestih običajno razrahljana zaradi postavljanja

in odstranjevanja opaža in njegove podkonstrukcije na robu AB temeljne plošče.

10.17.2 Vertikalna hidroizolacija sten v širokem odkopu

Vertikalna hidroizolacija je vgrajena na vseh vkopanih (zunanjih kletnih) stenah objektov.

Gre za dva tipa hidroizolacije, ker se stene pojavljajo v t. i. širokih odkopih in tudi kot

konstrukcije v neposrednem stiku z varovalno steno gradbene jame. Za široki odkop se

šteje tudi primer, ko je ob objektu izvedena varovalna stena gradbene jame, vendar je od

bodoče kletne stene odmaknjena za vsaj 80 cm – kar predstavlja minimalno potreben

prostor za izvedbo vertikalne hidroizolacije na kletno steno.

Uporabljena je enoslojna polimer-bitumenska hidroizolacija. Če bi se uporabil za

hidroizolacijo tehnično adekvaten trak, mora biti na betonsko površino kletne stene

brezpogojno polno (100 %) zavarjen. V ta namen je potrebno, da je beton kletne stene

zanesljivo razmaščen, brez štrlečih delcev, lahko ima manjše vdolbinice (kot posledico

ujetih zračnih mehurčkov v času vlivanja betona) in nato premazan s hladnim bitumenskim

premazom.

10.17.3 Vertikalna hidroizolacija sten v stiku z varovalno steno gradbene jame

V takšnih primerih se vertikalno hidroizolacijo obvezno izvede na steno objekta in ne na

varovalno steno gradbene jame. Če bi se hidroizolacija vgradila na varovalno steno, kar je

najenostavnejše, to ne bi ustrezalo pogojem, ki nastopijo pri vertikalnih posedkih objekta

(pojavijo se strižne sile med kleno steno in hidroizolacijo in posledično pretrgi).

Ker je taka izvedba hidroizolacije težavna in bi v principu pri klasičnih postopkih

(proizvodih) zahtevala aplikacijo dodatne (kontra) stene, je v primeru IVKC uporabljen

postopek z uporabo posebne HD polietilenske folije, ki ima integriran sloj za spoj s svežim

betonom. Folija je fiksirana na izravnano varovalno steno gradbene jame. Ta folija se je ob

zabetoniranju kletne stene spojila s svežim betonom in se tako popolnoma zalepila s kletno

steno. Pri vertikalnem posedku objekta tako folija ostane na kletni steni.



______________________________________________________________________ 93

Pogoj za uspešno izvedbo opisanega sistema vgraditve vertikalne hidroizolacije je v tem,

da omenjena folija poteka izpod AB talne plošče, kontinuirno na površino varovalne stene

oz. njene obloge. V primerih, ko je ta tip hidroizolacije uporabljen tudi pod celotno

temeljno AB ploščo, je to vnaprej razumljivo, v konkretnem primeru, kjer je pod temeljno

ploščo predvidena horizontalna hidroizolacija z bitumenskimi varilnimi trakovi, se mora ta

hidroizolacija pred zaključkom na zunanji liniji AB plošče spojiti s predvideno PE folijo.

10.17.4 Hidroizolacija horizontalnih konstrukcij nad kletjo 1

Te konstrukcije se nahajajo pretežno nad ogrevanimi prostori, zato je njihova sestava

takšna kot pri ravnih strehah. Predvsem kar zadeva hidroizolacijo, je pri teh konstrukcijah

specifično to, da predstavljajo gradbiščni plató, torej površino, ki je mehansko precej

obremenjena. Določene obremenitve in s tem možnost poškodb se lahko pojavijo

predvsem v času vgrajevanja različnih tipov finalne obdelave (slojev nad hidroizolacijo).

Hidroizolacija je vgrajena na naklonskem betonu in nastopa v t. i. sestavi obrnjene ravne

strehe. Zaradi tega je zaščitena s ploščami ekstrudiranega polistirena (XPS).

Glede na podane specifičnosti je hidroizolacija teh površin izvedena s posebnim sistemom,

ki zagotavlja popolno varnost tako v pogledu prenašanja dinamičnih obremenitev ob

transportu po hidroizolaciji kot pri finalizaciji konstrukcije, in tudi v primeru, če mestoma

pride do mehanskih poškodb (prebojev hidroizolacije). Gre za hidroizolacijo premaznega

tipa z nazivom Servidek/Servipak.

Pri takšnem tipu hidroizolacije gre za popolno zlepljenost s podlago brez možnosti, da bi

morebitne kontrakcije betona lahko povzročale napetosti v hidroizolaciji in s tem

pogojevale nastanek razpok oz. pretrgov, ob tem pa tudi preprečitev, da ob morebitni

mehanski poškodbi voda skozi poškodovano mesto preide med hidroizolacijo in AB ploščo

oz. naklonski beton. Glede na lastnosti takšne hidroizolacije je možnost zatekanja

meteorne vode povsem onemogočena.

Servidek/Servipak je kompozit premazne, visoko adhezivne, enokomponentne polimer-

bitumenske substance, ki se na betonsko površino nanese v količini cca 3 kg/m² (Servidek)

in ki se v še svežem stanju dosloji s posebnimi ploščami iz stisnjene mase bitumna in

kremenčeve moke debeline 3 mm (Servipak). Ta kompozit je povsem vodonepropusten in

optimalno odporen na morebitne mehanske poškodbe v času vgrajevanja hidroizolacije.

Servidek se lahko vgrajuje na vlažno betonsko podlago, kar pomeni posebno prednost pred

drugimi tipi hidroizolacije, ki bi jih sicer lahko polno zalepili (zavarili) na podlago, vendar

vlažnost podlage tega ne dopušča. Podlaga je lahko povsem navlažena, važno je le, da na

njej ni stoječe vode. V tuji gradbeni praksi, deloma pa tudi pri nas, je ta tip hidroizoliranja

poznan predvsem v tehnologiji izvedbe t. i. premostitvenih objektov.



94 ______________________________________________________________________

Zaščitne in hkrati tudi hidroizolacijske plošče Servipak omogočajo, da se že nekaj ur po

vgraditvi hidroizolacije po njeni površini lahko vrši promet z lažjimi tovornimi in

podobnimi vozili, s katerimi se transportira material za finalizacijo ploščadi.

10.17.5 Hidroizolacija v mokrih prostorih in hidroizolacija vodnega zrcala

Za hidroizolacijo v mokrih prostorih je uporabljena klasična membranska hidroizolacija, ki

je vgrajena v sklopu slojev medetažne konstrukcije. Gre za sintetično folijo na bazi

mehkega PVC, ki se spaja s preklopi in z varjenjem s toplim zrakom. Vsi zaključki

hidroizolacije (folije) so izvedeni na stene mokrega prostora z uporabo pločevine, ki ima

sistemsko (tovarniško) integrirano PVC plast.

Pri vodnem zrcalu (plitkem bazenu), ki se nahaja na ploščadi nad neogrevanim prostorom

1. Kleti, je uporabljena dvoslojna, polimer-bitumenska hidroizolacija z varilnimi trakovi in

modifikatorjem APAO. Na hidroizolacijo je položen ločilni sloj iz PP filca in nato

izvedena zaščita s pranim prodcem, ki je poravnan v horizontalo. Ta prodnata zaščita

predstavlja »dno« bazena, ki je v zimskem času brez vode, zato je potrebno, da se prodec

ob izpraznitvi vode dobro opere (odstranitev organskih substanc).

10.17.6 Hidroizolacija na ravnih strehah

Ravne strehe so predvidene v dveh tehničnih tipih, in sicer:

klasična ravna, neprezračevana streha (hidroizolacija brez zaščite na toplotni

izolaciji),

kombinirana obrnjena ravna streha (hidroizolacija med dvema slojema toplotne

izolacije).

10.17.6.1 Ravna streha džamije

Gre za ravno streho (približno 900 m²), katere hidroizolacija je izvedena s sintetično folijo

na bazi polizobutilena. Folija je bele barve in je vgrajena na podlago iz OSB plošč, ki so

skozi toplotno izolacijo privijačene v nosilno podlago.

Sintetična folija na bazi polizobutilena je proizvod, ki ima na spodnji strani tovarniško

integriran poliestrski flic. Ta sloj služi za mehko naleganje folije na podlago, poleg tega pa

omogoča tudi, da se lahko folija na katerem koli mestu s tem filcem spoji na sintetične

»ježke«, pri čemer spoj doseže izjemne strižne sile. Folija se lahko na podlago polaga



______________________________________________________________________ 95

prosto, če je obtežena s prodcem, lahko se fiksira na že omenjene »ježke« ali pa se na

podlago zalepi s kontaktnim lepilom.

V primeru IVKC je folija zalepljena po celotni površini podlage (OSB plošče).

Medsebojno so trakovi folije spojeni s t. i. hladnim varjenjem, ki je v bistvu kemični spoj.

Za ta namen je bil na eni strani traku tovarniško pripravljen »lepilni« rob širine 50 mm, ki

se ga je položilo na sosednji trak. S pritiskom valjčka se je dosegel trajen vodotesen spoj.

Prečni spoji med trakovi so izvedeni s prekrivnim trakom, ki je spojen za obema

osnovnima trakovoma.

Sintetična folija na bazi polizobutilena je folija najvišjega tehničnega razreda in ustreza

zahtevam DIN EN 13956. Je proizvod, ki je trajno odporen na vplive UV sevanja.

Toplotna izolacija pod OSB ploščami je kamena volna visoke gostote (min. 150 kg/m³) in

tlačne trdnosti (min. 60 kPa), vse po zahtevah SIST EN 13162. Plošče so tovarniško rezane

v konus, tako da se na strehi doseže štiristranski naklon 2 % proti žlebovom.

S tipom uporabljene folije je možno zelo dobro in estetsko izdelati vse detajle zaključkov

na zahtevne okrogle oblike svetlobnikov. Prav tako je možno zelo zanesljivo izvesti

potrebne točkovne preboje hidroizolacije, ki jih zahteva pritrditev posebnih elementov med

svetlobniki.

10.17.6.2 Ravne strehe ostalih objektov

Za strehe ostalih objektov je uporabljen t. i. sistem kombinirane obrnjene ravne strehe. To

pomeni, da se hidroizolacija nahaja med dvema slojema toplotne izolacije in da je vedno

prisotna tudi parna zapora. Spodnji toplotno-izolacijski sloj, na katerega je vgrajena

hidroizolacija, je iz plošč ekspandiranega, kaširanega polistirena (EPS), po zahtevah SIST

EN 13163, toplotno-izolacijske plošče nad hidroizolacijo pa so iz ekstrudiranega

polistirena (XPS), po zahtevah SIST EN 13164, ki je povsem vodonevpojen material.

Plošče XPS so odlična zaščita hidroizolacije tako v mehanskem kot toplotnem smislu.

Hidroizolacija je polimer-bitumenska, dvoslojna, najvišjega razreda kakovosti, izvedena z

varilnimi trakovi, katerih bitumen je modificiran s polimeri na bazi APAO (ataktični

amorfni polialfa-olefin). Proizvod ustreza zahtevam SIST DIN 52133.

Bitumenski varilni trakovi imajo specifično fizikalno karakteristiko v pogledu obstojnosti

na povišane in znižane temperature, in sicer v razponu: -30 stopinj Celzija do +140 stopinj

Celzija. Te vrednosti so nadstandardne glede na zahteve standarda SIST DIN 52133, ki

predpisuje razpon od -15 stopinj Celzija do +130 stopinj Celzija. Gre za kriterij, ki pri

samem funkcioniranju hidroizolacije ni zelo pomemben, vendar pa v navedenih fizikalnih

vrednostih zagotavlja neproblematično vgrajevanje hidroizolacije v katerem koli letnem

obdobju.



96 ______________________________________________________________________

Prvi (spodnji) hidroizolacijski trak je na kaširani EPS vgrajen s točkovnim varjenjem,

drugi (zaključni) sloj pa je na spodnjega zavarjen 100 %.

SLIKA 10.26: Izvedba hidrozaščite objekta

10.18 Izvedba jeklene konstrukcije za fasado džamije

Fasada objekta džamije je do 6 m višine izvedena iz betonskega dela, nad betonskim delom

je vse do 24 m višine steklena fasada. Steklena fasada je izvedena s trislojno potiskano

zasteklitvijo. Vzorec in barva tiska na steklu se stopnjuje po višini od 95 % do 10 %

prosojnosti.



______________________________________________________________________ 97

SLIKA 10.27: Vzorec steklene fasade džamije

SLIKA 10.28: Izvedba zasteklitve džamije



98 ______________________________________________________________________

SLIKA 10.29: Zaščita stekla pred poškodbami

Betonski del in steklena fasada sta v celoti obdana z monolitno varjeno jekleno fasadno

konstrukcijo, ki je izvedena kot jeklena romboidna mreža. Za monolitno varjeno jekleno

fasadno konstrukcijo je značilno, da fasada ni vijačena, ampak je celoten obod fasade

varjen.

Prednost varjenih stikov je, da je stik pripravljen takoj prevzeti svojo funkcijo, da lahko

varjen stik pri demontaži hitro razstavimo z odbrušenjem zvara in da ni potrebno

predimenzionirati stičnih elementov.

Varjene stike lahko izvajajo le za to kvalificirani delavci, saj je izvedba le-teh precej

zahtevna. Zelo pomembno je, da ne pride do napačne zvaritve, saj bi v tem primeru moralo

podjetje kriti velike stroške sanacij. Prav tako je zelo pomembna pazljivost pri izbiri

pravilne elektrode za varjenje (izbrati je potrebno dovolj visoko temperaturo varjenja ter

poskrbeti, da se zvar pravilno ohladi).

Jeklena konstrukcija je ustrezno antikorozijsko zaščitena in izdelana ter montirana v skladu

s SIST EN 1090-1 in SIST EN 1090-2 (standardi za izdelavo jeklenih konstrukcij). Za

izdelavo romboidne zunanje nosilne mreže je uporabljen razred izdelave EXC3 ter EXC4.

Upošteval se je tudi še veljaven Pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje

nosilnih jeklenih konstrukcij (Ul. SFRJ 6/65).



______________________________________________________________________ 99

Posebna tehnološka zahteva korozijske zaščite jeklene konstrukcije IVKC je opisana v

nadaljevanju.

Korozijska zaščita je izvedena s sistemom, ki se od konvencionalnih sistemov razlikuje po

tem, da jekla ne ščiti po principu adhezivnosti nanosov na jekleno površino, temveč s tem,

da je osnovni zaščitni nanos kemično spojen z jeklom.

Sistem korozijske zaščite mora zagotoviti naslednje kemijsko-fizikalne zahteve:

najvišja stopnja abrazijske odpornosti,

visoka odpornost proti udarcem,

prenašanje termičnih raztezkov konstrukcije – visoka duktilnost,

obstojnost (sprimnost) na geometrijsko specifičnih oblikah (npr. ostri robovi ipd.),

trajna zaščita pred UV sevanjem.

Sistem korozijske zaščite mora biti negorljiv in za sistem korozijske zaščite mora veljati

najvišja možna stopnja garancije.

Konstrukcijski elementi jeklene konstrukcije so bili izdelani v delavnici s postopki

varjenja. Na mestu gradnje so se elementi varili in vijačili. Za dosego vseh kriterijev

kakovosti izvedbe in predpisanih toleranc je bilo potrebno pravilno predvideti in načrtovati

postopke in način izvajanja del. Jeklena konstrukcija je izvedena po izvedbi betonskih

podpornih delov konstrukcije. Priključne elemente se je vgradilo z geodetsko natančnostjo

pod stalnim nadzorom inženirja geodetske stroke. Pred izdelavo je bilo potrebno preveriti

mere obstoječih betonskih konstrukcij. Konstrukcijo je bilo potrebno v vseh fazah gradnje,

s pravilnim vrstnim redom sestave in gradnje varovati proti izgubi stabilnosti ali porušitvi.

Upoštevati je bilo potrebno predpisane tolerance in dodatno določene tolerance pri izvedbi.

Pred izgradnjo so se za izbran način gradnje predvideli povesi konstrukcije zaradi lastne

teže ter v delavniških načrtih ustrezna nadvišanja elementov. Po izgradnji se je s termičnim

ravnanjem odpravilo vse nepravilnosti do doseženih predpisanih toleranc, tudi če je do

presega toleranc prišlo zaradi deformacij od lastne teže. Pri izdelavi se je ob zahtevi EXC4

po SIST EN 1090 upoštevalo tudi geometrijske tolerance izvedbe, navedene v SIST EN

1090-2.

10.19 Zahteve pri izvedbi jeklene konstrukcije

Zvare jeklenih konstrukcij se je kontroliralo v fazi izvedbe v skladu s predpisi. Sistem in

debeline slojev antikorozijskega premaza je izveden v skladu z EN ISO 12944 ter EN ISO

19840.



100 _____________________________________________________________________

Jeklena konstrukcija je iz montažnih elementov. Posamezni elementi so se izdelali v

delavnici po delavniških načrtih. V delavnici so se elementi zvarili in prav tako so se

izvrtale luknje za vijačenje. Točnost izdelanih elementov je bila v delavnici preverjena s

poskusno montažo. Večji del konstrukcije se je iz montažnih elementov v končno nosilno

konstrukcijo sestavil z varjenjem na mestu gradnje. Veliko pozornost se je posvetila

natančnosti izvedbe in kontroli postopkov gradnje. Zvare se je preverilo v skladu s

predpisi. Predviden načrt gradnje sta potrdila odgovorni projektant konstrukcij in

odgovorni nadzornik.

Izvajalec je bil dolžan pred pričetkom gradnje izdelati elaborat postopka gradnje, vključno

z vsemi varstvenimi ukrepi. Med gradnjo mora voditi vso, po veljavnih predpisih

zahtevano, dokumentacijo, ki se nanaša na dokazovanje kakovosti vgrajenih materialov in

tehnoloških postopkov posameznih faz gradnje. Vsi vgrajeni produkti morajo imeti

ustrezna tehnična soglasja oz. certifikate. Ves vgrajen, dodajni in spojni material mora biti

opremljen v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (ZGPro) oziroma z Direktivo EU o

gradbenih proizvodih (DGP), z izjavami o skladnosti proizvoda oz. s certifikati o

skladnosti proizvoda in mora biti vgrajen po veljavnih predpisih in standardih. Pri delu so

bili upoštevani ustrezni predpisi iz varstva pri delu.

Izvajalec je moral pred začetkom izvedbe jeklene konstrukcije izdelati naslednje

dokumente:

načrt zagotavljanja kakovosti del,

delavniško dokumentacijo,

elaborat varstva pri delu,

elaborat protikorozijske zaščite (s točnimi navodili izvedbe in kontrole),

varilni načrt s planom sestave, delavniškega in montažnega varjenja, projekt

montaže.

Vsi dokumenti so bili pregledani s strani strokovnega nadzora investitorja. Konstrukcijo je

potrebno v vseh fazah gradnje, s pravilnim vrstnim redom sestave in gradnje, varovati proti

izgubi stabilnosti ali porušitvi. Med gradnjo se vodi vso potrebno kontrolno

dokumentacijo:

potrdila o kakovosti osnovnega, dodajnega in spojnega materiala,

skladno s SIST EN 1090-2, potrdila o usposobljenosti varilcev, skladnosti varilnih

postopkov, merske protokole, rezultate kontrole zvarov.

Montaža jeklene konstrukcije se je izvajala v skladu s projektom montaže. Geometrija

jeklene konstrukcije se je preverjala (nadzornik je z metrom opravil meritve horizontale

romba, vertikale romba in ukrivljenosti romba) v vsaki fazi montaže po predpisanih

tolerancah. Predpisane tolerance so bile za vertikalo romba (7,74 mm), horizontalo romba

(4,93 mm) in ukrivljenost romba (4,46 mm). Za vsako spremembo je bilo potrebno pred



_____________________________________________________________________ 101

izvedbo pridobiti pisno soglasje projektanta in strokovnega nadzora. Vsi dokumenti so bili

pregledani s strani odgovornega nadzornika.

Sestavni deli jeklene fasadne konstrukcije IVKC so:

jekleni sovprežni elementi AB sten in plošče nad vhodom,

nosilna fasadna konstrukcija – jeklena romboidna mreža,

nenosilni fasadni elementi – jeklena mreža,

strešna konstrukcija – palična jeklena konstrukcija,

podkonstrukcija zasteklitve objekta,

horizontalni okvirji servisnih podestov fasade,

pohodne rešetke.

SLIKA 10.30: Predpisane tolerance jeklene konstrukcije džamije



102 _____________________________________________________________________

10.19.1 Zasnova jeklene konstrukcije džamije

Objekt je na osrednjem območju DE3 temeljen na temeljni plošči debeline 80 cm. Nosilni

sistem AB konstrukcij DE3 predstavljajo armiranobetonske stene, stebri in stenasti nosilci.

Romboidna jeklena konstrukcija (DE5) nalega na stenaste nosilce preko vgrajenih

členkastih priključkov, ki so sidrana v konzolne dele AB stenastih nosilcev. Streha iz

prostorskega jeklenega paličja je členkasto pritrjena na fasadno konstrukcijo in deluje kot

toga povezava med vsemi štirimi stenami jeklene mreže fasade. Notranja jeklena

podkonstrukcija oken je preko pohodnih servisnih podestov pripeta v romboidno fasado.

Vertikalno je podprta z AB stenastimi nosilci. Ves sistem jeklenih konstrukcij je povezan

ter na AB konstrukcije pritrjen preko vgrajenih sidrišč na dnu in na vrhu AB parapetnih

sten.

Nosilni ovoj džamije, tlorisno kvadratne oblike, dimenzij 30 x 30 m ter višine 23,5 m, je

izdelan iz jeklenih nosilcev s škatlastim prerezom dimenzij 450/80 mm, s stenami debelin

10–25 mm, medsebojno zvarjenih v romboidno mrežo. Gradniki – rombi romboidne mreže

merijo 5,8 m v višino in 3,7 m v širino med osmi. Vertikalne bordure so izdelane iz

pločevin, zvarjenih v škatlasti L profil, z dimenzijami stranic 53 cm, debelino stranice 8

cm in debelinami pločevin od 8 do 15 mm. Na mestih stikov so škatlasti prerezi znotraj

ojačeni s pločevinami debelin približno 20 mm. Spodaj je romboidna mreža povezana z

vencem enakih dimenzij kot gradniki romboidne mreže, v nivoju strehe pa je povezava

izvedena s sestavljenim varjenim škatlastim prerezom iz pločevin, debelin od 10 do 20

mm, in vključuje pločevino atike. Celotna jeklena konstrukcija fasade (romboidna mreža)

je odložena na pripravljena – vbetonirana ležišča s konstrukcijskimi členki, vrtljivimi v

smeri osi sten. S tem je preprečen vnos momentov iz jeklene fasadne konstrukcije v

podporne betonske elemente. Celotna fasadna romboidna opna je med seboj togo

povezana, s čimer se zagotovi membransko delovanje ovoja.

Na notranjo stran romboidne mreže je nameščena podkonstrukcija steklene fasade s

servisnimi podesti, ki so členkasto pritrjeni v zunanjo romboidno mrežo, ki ji daje oporo v

horizontalni smeri, pravokotno na fasado. Nosilna konstrukcija sistemske steklene fasade

je sestavljena iz vertikalnih nosilnih stebrov s škatlastim prerezom dimenzij 160/80/5 mm

in horizontalno orientiranih paličnih nosilcev s prerezi pasov in prečk 80/80 mm, debelin

od 5 mm do 8 mm ter diagonal s prerezom 50/50 mm. Horizontalni palični okvirji služijo

tudi kot pohodni servisni podesti, v katere so nameščene pohodne rešetke višine 25 mm.

Spodnji podest, ki poteka tik nad parapetno sovprežno steno, je izdelan iz elementov z

večjim prerezom (zunanja horizontala 120/60mm, diagonale 100/80 mm, notranja

horizontala 80/80mm in prečke 80/80 mm, debelin od 5mm do 8 mm) in služi povezavi

jeklene fasadne konstrukcije z zgornjim delom sovprežne stene. Stik je izveden skupno s

sidranjem jeklenih fasadnih stebrov steklene fasade z zgornjega dela parapetne stene s

pomočjo vgrajenih sider. Stebri so na steno priključeni v togi izvedbi.



_____________________________________________________________________ 103

Strešna konstrukcija džamije je izdelana iz ravninskih paličij, medsebojno povezanih v

ortogonalno mrežo, z varjenimi stiki. Preko konzolnih delov na koncih paličnih nosilcev,

ki potekajo v oseh zgornjih pasov paličja, se paličje členkasto priključi na robni venec

romboidne fasadne mreže. Palična jeklena konstrukcija je izdelana v delavnici s postopki

varjenja do velikosti možnosti transporta. Na gradbišču se je konstrukcija varila in

sestavila v celoto. Poleg vertikalne nosilne funkcije konstrukcija strehe predstavlja togo

membrano med stranicami – nosilnimi jeklenimi romboidnimi fasadami.

Elementi paličja so izdelani iz škatlastih profilov, z varjenimi stiki. Spodnji pasovi,

diagonale in vertikale so izdelane iz profila 100/100 mm, z različno debelino stene od 4

mm do 12 mm. Zgornji pasovi so izdelani iz profilov 200/100/6,3 mm.

Višina strešnega paličja sovpada z višino romboidne mreže stene in znaša 2,90 m. Za

zagotovitev togosti v ravnini strehe so zgornji pasovi med seboj povezani z diagonalnimi

povezji iz škatlastih profilov 100/100/6,3 mm. Celotno paličje nalega na fasadno

romboidno konstrukcijo z vencem preko konzolnih nosilcev s PI prerezom, zvarjenih iz

pločevin 20 mm (pasnice) in 15 mm (stojine), dolžine približno 2 m. V zadnjem rastru

paličja so zaradi konzolnega pritrjevanja zgornji pasovi izdelani iz močnejšega profila, z

medsebojno zvarjenima škatlastima prerezoma 200/200 in 100/100 mm.

SLIKA 10.31: Shema nosilne jeklene konstrukcije džamije



104 _____________________________________________________________________

SLIKA 10.32: Shema podkonstrukcije steklene fasade džamije

SLIKA 10.33: Shema nosilne fasadne romboidne konstrukcije



_____________________________________________________________________ 105

SLIKA 10.34: Detajl zvara jeklene fasadne konstrukcije džamije

SLIKA 10.35: Pogled na jekleno fasadno konstrukcijo džamije med izvedbo



106 _____________________________________________________________________

SLIKA 10.36: Vgradnja krink na jekleni fasadni konstrukciji džamije

SLIKA 10.37: Palična strešna konstrukcija džamije s svetlobniki



_____________________________________________________________________ 107

SLIKA 10.38: Strešna konstrukcija džamije s svetlobniki



108 _____________________________________________________________________

10.19.2 Zasnova jeklene konstrukcije prehodov med džamijo in abdesthano

Med objektom džamije in objektom abdesthane sta izvedena dva prehoda, v pritličju in

nadstropju abdesthane, pravokotna na džamijo in pod kotom priključena na abdesthano.

Pritlični prehod je obdan z jekleno podkonstrukcijo iz pravokotnih votlih profilov, ki so

sidrani v AB ploščo. Prehod v nadstropju je zasnovan kot most, z nosilnim sistemom dveh

paličnih nosilcev iz pravokotnih votlih profilov, ki sta prostorsko povezana in zavetrovana

z zategami v strehi ter s sovprežno pohodno ploščo na nivoju spodnjega pasu paličja.

Pritlični prehod je izveden iz škatlastih profilov 80/80 mm, na rastru 1,16 m, povezanih

vzdolžno z enakimi profili in diagonalnim povezjem z zategami. Most je izveden iz dveh

paličnih nosilcev s pasovi iz škatlastega profila 150/50 mm ter diagonalami in vertikalami

iz škatlastega profila 80/80 mm, na rastru 1,60 m. Za strešni profil je uporabljen profil

40/40 mm. Pohodni del je izveden s sovprežno betonsko ploščo s trapezno pločevino višine

50 mm in debeline 1,15 mm. Jeklena konstrukcija mosta je sidrana v betonske konstrukcije

na način, ki omogoča premike, saj most prečka dilatacijo med objekti.

10.19.3 Zasnova jeklene konstrukcije minareta

Minaret z votlim okroglim AB prerezom je na višini od + 29,0 do + 32,0 prekinjen. Na tem

delu nosilno vlogo prevzame romboidna mreža jeklenih pločevin, ki je togo sidrana v AB

obroč spodaj in AB stožec nad njo. Na minaretu sta tudi šarefet, balkonček, in alem, okras

na vrhu.

Jekleni nosilni del minareta je izveden iz medsebojno varjenih pločevin skupne globine 30

cm in konstantne debeline 3 cm. V betonski obroč je sidran z lepljenimi sidri, ki so

navarjena na spodnji in zgornji del mrežastega jeklenega obroča v vsak kot poligonalne

mreže.



_____________________________________________________________________ 109

SLIKA 10.39: Zasnova jeklene konstrukcije minareta

SLIKA 10.40: Zaščitna mreža jeklene konstrukcije minareta



110 _____________________________________________________________________

10.20 Krovsko-kleparska dela

Ravna streha je v projektnem in izvedbenem smislu dokaj zahtevna obodna konstrukcija,

saj jo sestavljajo številni medsebojno soodvisni sloji in elementi, poleg tega pa je najbolj

izpostavljena atmosferskim vplivom. Objekt mora ščititi pred zatekanjem meteorne vode in

hkrati zagotavljati pričakovano toplotno zaščito, stabilnost in trajnost. Nadzor nad

kakovostjo materiala in pravilno izvedbo ravne strehe med gradnjo je izrednega pomena.

Prav tako je izrednega pomena pravilno položena hidroizolacija, ki mora biti vodotesna v

vseh vremenskih okoliščinah, saj je od hidroizolacije najbolj odvisno normalno

funkcioniranje ravne strehe [27].

10.20.1 Streha nad abdesthano in spremljajočimi objekti

Izvedena je ravna neprezračevana streha na naklonskem betonu, po sistemu kombinirane

obrnjene ravne strehe (parna zapora/toplotna izolacija EPS/dvoslojna polimer-bitumenska

HI/toplotna izolacija XPS/filc), z zaščitnim slojem sivega lomljenca. Nosilna konstrukcija

je AB plošča.

SLIKA 10.41: Strešna konstrukcija spremljajočih objektov in abdesthane



_____________________________________________________________________ 111

10.20.2 Streha nad džamijo

Streha nad džamijo je izvedena kot klasična neprezračevana lahka ravna streha, z zaščitnim

slojem hidroizolacije (parna zapora/toplotna izolacija mineralna volna/hidroizolacija),

položena na jekleno strešno konstrukcijo.

Na strehi so vgrajene lopute (strešna okna), namenjene naravnemu odvodu dima in toplote,

skladno z zahtevami študije požarne varnosti. Lopute so izvedene z okvirjem iz alu

profilov (s prekinjenim toplotnim mostom) in izolacijskim polnilom s finalno oblogo iz alu

pločevine, s tesnili v pripirah.

Lopute so opremljene z mehanizmom za avtomatsko odpiranje, skladno z zahtevami

požarnega elaborata. Izhod na streho je v območju stopnišča izveden preko lopute

(strešnega okna), izveden je sorodno kot loputa za odvod dima in toplote – okvir in polno

izolativno polnilo. Dostop na streho je preko lestve.

SLIKA 10.42: Kupole za namestitev med palično strešno konstrukcijo džamije



112 _____________________________________________________________________

SLIKA 10.43: Izvedba strehe nad džamijo

SLIKA 10.44: Svetlobniki za streho nad džamijo



_____________________________________________________________________ 113

10.20.3 Streha prehodov med džamijo in abdesthano

Izvedena je neprezračevana ravna lahka streha, s finalnim slojem ALU plošče (parna

zapora/toplotna izolacija mineralna volna/hidoizolacija sintetična folija). Nosilna

konstrukcija je sistem jeklenih nosilcev.

10.20.4 Streha nad vkopano garažo (osrednja ploščad)

Izveden je finalni tlak, brušen beton z betonskimi prefabrikati, armiran beton, ločilni in

drenažni sloj, toplotna izolacija (XPS), hidroizolacija (polimer-bitumenska), naklonski

beton. Nosilna konstrukcija je AB plošča.

10.20.5 Odvodnjavanje strehe

Odvodnjavanje strehe je izvedeno prek točkovnih odtokov, z uporabo visokotlačnega

sistema. Odtoki meteorne vode so greti, speljani v inštalacijskih jaških pod strop kleti –

nivo zunanjih tal. Meteorna voda se ponika.

10.21 Strojne in elektroinštalacije

Tako kot gradbena dela je potrebno nadzorovati tudi izvedbo strojnih in

elektroinštalacijskih del. Nadzorujejo jih odgovorni nadzorniki posameznih del. Odgovorni

nadzorniki strojnih in elektroinštalacijskih del poročajo odgovornemu gradbenemu

odgovorni nadzorniku o kakovosti izvedenih del, inštalacij in tehnoloških naprav, ki se

vgrajujejo v objekt.

Odgovornega gradbenega odgovorni nadzornika obveščajo o ugotovljenih neskladjih s

projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi ter mu izročajo dokumentacijo, ateste,

dokazila o pregledih in meritvah o kakovosti vgrajenih inštalacij, tehnoloških naprav in

opreme ter uporabljenih postopkih del.

10.21.1 Strojne inštalacije

Kompleks je opremljen z dvema novima vodovodnima priključkoma na javno

vodovodno omrežje za potrebe sanitarne vode in vode za notranje hidrantno



114 _____________________________________________________________________

omrežje. Zunanje hidrantno omrežje je del javnega vodovoda. Vodomeri so

nameščeni v kleti 1 v namenskih prostorih;

kompleks je opremljen z novim plinskim priključkom na mestno omrežje

zemeljskega plina in notranjo plinsko inštalacijo za potrebe kuhinjskih aparatov v

gostinskem delu kompleksa;

vir ogrevalne/hladilne vode so tri toplotne postaje, nameščene pod objekti v garaži

kompleksa. Vsaka toplotna postaja je opremljena s toplotnimi črpalkami

voda/voda, ki za delovanje koristi podtalnico iz vrtine ob objektu;

ogrevanje/hlajenje prostorov se vrši preko talnega, stenskega in stropnega

ogrevanja/hlajenja in preko vpihovanja ogretega/ohlajenega zraka v prostore preko

prezračevalnih sistemov z vodnimi grelniki/hladilniki zraka;

prezračevalni sistem objekta je sestavljen iz več področij. Postavljenih je deset

klimatov, ki so opremljeni z rekuperatorji odpadne toplote, vodnim

grelnikom/hladilnikom zraka, ventilatorji in ostalo opremo za delovanje

prezračevalnih naprav. Zrak za prezračevanje prostorov se po potrebi ogreje ali

ohladi, da se v prostorih vzdržuje želene pogoje;

regulacija sistemov za ogrevanje in hlajenje ter za prezračevanje in klimatiziranje

se vrši preko centralnega nadzornega sistema (CNS);

požarna varnost je zagotovljena z zunanjim (javnim) in notranjim hidrantnim

omrežjem, skladno s študijo požarne varnosti (ŠPV) in skladno s TSG-1-001:2010

– Požarna varnost v stavbah. V kompleksu je 24 »EURO« hidrantov s pripadajočo

omarico z opremo.

10.21.2 Elektroinštalacije

Objekt (IVKC) ima v 1. kleti (garažni del) lastno transformatorsko postajo za potrebe

napajanja lastnih predmetnih objektov. Nova transformatorska postaja predvideva

napajanje tudi sosednjih obstoječih objektov izven sklopa objekta IVKC. Poleg TP je

predviden NN prostor, kjer se namesti meritve za objekt IVKC. V sklopu TP in NN

prostora je še prostor, kjer je nameščen diesel agregat.

10.21.2.1 Rezervno napajanje – diesel generator

Za potrebe rezervnega napajanja je v objektu IVKC poseben prostor za diesel generator za

napajanje porabnikov, ki morajo delovati v primeru izpada električne energije iz omrežja.

Prostor z diesel generatorjem se nahaja na dovozu v kletno etažo.

Izvedeno je ločeno mrežo napajanja za posamezne sklope (skupinski del, športni del,

restavracija, stanovanjski del). V ta namen so predvideni odštevalni števci.

Diesel generator bo ob izpadu električnega omrežja napajal sisteme odvoda dima in toplote

(ODT), prisilno prezračevanje, črpališča, UPS sistem (CNS), parkirni sistem, sistem



_____________________________________________________________________ 115

požarnega javljanja ter aktivnega ozvočenja, elektronske ključavnice, sistem CO,

avtomatska dvižna vrata, pogon požarnih loput in hidrofor.

10.21.2.2 Splošna razsvetljava

Razsvetljava je predvidena glede na zahteve po osvetljenosti po standardih SIST EN 12464

(Svetloba in razsvetljava), SIST EN 12464-1 (Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na

delovnem mestu), SIST EN 12665 (Uporabna svetlobna tehnika – Osnovni izrazi in merila

za specifikacijo zahtev za razsvetljavo) in po priporočilih SDR (Notranje okolje in

načrtovanje razsvetljave) ter po zahtevah investitorja.

Izvedena je splošna razsvetljava z LED svetilkami ter svetilkami s fluo sijalkami z

vgrajeno ustrezno predstikalno napravo. Svetilke so, glede na namembnost prostora,

izvedene nadometno oz. vgradne v betonsko ploščo oz. tam, kjer so dvojni stropi, so

vgradne izvedbe.

10.21.2.3 Centralno-nadzorni sistem (CNS)

V objektu IVKC je izveden sistem inteligentnih inštalacij, ki bo združen v CNS (centralno-

nadzorni sistem). Sistem inteligentnih inštalacij predvideva vgraditev EIB/KNX sistema.

Sitem je decentraliziran, kar pomeni, da vsaka naprava deluje kot samostojni element.

CNS sistem bo nadziral ter upravljal sledeče segmente:

razsvetljava v mošeji;

kontrola ter regulacija prezračevanja (upravni, izobraževalni objekt, mošeja,

telovadnica);

nastavitev režima gretje/hlajenje;

krmiljenje talnega gretja oz. stropnega hlajenja (upravni, izobraževalni objekt,

mošeja, telovadnica);

krmiljenje zunanjih senčil v kombinaciji z vremensko postajo (upravni,

izobraževalni objekt, stanovanjski objekt);

varnostna razsvetljava – stanje vgrajenih modulov varnostne razsvetljave (vsi

objekti).



116 _____________________________________________________________________

10.21.2.4 Izvedba strelovodne inštalacije

Projekt je izdelan po veljavni tehnični smernici TSG-N-003:2009 (Zaščita pred delovanjem

strele).

Za zaščito pred udarom strele je projektirana strelovodna inštalacija. Strelovodno

inštalacijo se je izvedlo le z elementi, predvidenimi po veljavnih predpisih Republike

Slovenije. Ozemljitveni vodniki so položeni v čim bolj ravnih linijah, tako da se izogne

ostrim zavojem in nepotrebnim prekinitvam.

Pri izdelavi strelovodne inštalacije je bilo potrebno upoštevati, da morajo vsi stiki tvoriti

dobre galvanske in mehanske povezave. Odvodi, lovilci in ostali elementi so iz čim daljših

kosov pocinkanega traku, s čim manj stiki. Stiki so izvedeni z varjenjem in z vijačenjem.

Vsa inštalacija je dobro zaščitena pred korozijo, posebno stiki in uvodi v zemljo.

Po končani montaži strelovodne naprave se morajo izvršiti meritve. Če vgrajena ozemljitev

ni zadovoljiva, je treba zakopati dodatno ozemljitev v obliki krakov na mestih, kjer so

priključeni odvodi na ozemljilo. Pregled strelovodne naprave se izvrši:

po končani montaži strelovodne naprave,

po predelavi ali popravilu,

po vsakem udaru strele v napeljavo ali objekt,

v rednih periodičnih presledkih (vsakih 5 let).

Dodatne kontrole upornosti ozemljila je treba izvesti po njegovi izvedbi. O vsakem

pregledu je treba sestaviti zapisnik in vanj vpisati vrednosti, ki so bile ugotovljene z

meritvami. Iz zapisnika mora biti razvidno, ali je strelovodna naprava brezhibna in katera

morebitna popravila so na njej potrebna.

10.21.2.5 Protipožarni sistem

Za hitro odkrivanje in javljanje požara je v objektu IVKC izveden sistem za avtomatsko

odkrivanje in javljanje požara ter avtomatskega odkrivanja in javljanja povišane

koncentracije CO v garaži.

Sistem požarnega javljanja je načrtovan v skladu z zahtevami Študije požarne varnosti 12

10 01 izdelano pri podjetju I.S.P. d.o.o., po standardu SIST EN 54 ter po tehnični smernici

TSG-1-001:2010 ( Požarna varnost v stavbah ).

Izvedena je popolna zaščita garažnih površin in prostorov z avtomatskimi in ročnimi

javljalniki. V kuhinjah in termičnih prostorih so vgrajeni termični javljalniki. Centrala

požarnega javljanja je nameščena v posebnem prostoru poleg vratarnice v upravnem



_____________________________________________________________________ 117

objektu. Centrala je kompaktno in modularno zasnovana, mikroprocesorsko krmiljena ter

namenjena sprejemu in obdelavi podatkov, ki jih posredujejo nanjo priključeni periferni

elementi – javljalniki oziroma senzorji. Vsi dogodki oziroma podatki sistema se sprotno

beležijo v interni spomin alarmne centrale in v realnem času prikazujejo na LCD

prikazovalniku. Prikazovalnik bo lociran v prostoru vratarnice.

Sistem sestoji iz: signalne centrale, ročnih javljalnikov, stropnih javljalnikov, termičnih

javljalnikov, javljalnikov vzorčne komore, vhodno-izhodnih vmesnikov, sirene, LCD

prikazovalnika, napajanja in inštalacije.

10.22 Zunanja in prometna ureditev

Dovoz z motornimi vozili do objekta IVKC bo možen po novih cestah z oznako C1 in C2,

ki bosta navezani na Parmovo ulico. Vhod na osrednji trg je z jugovzhodne strani, z na

novo načrtovane ceste C2. Uvoz v garažo, kapacitete 109 PM, je na skrajni južni točki

novega območja. Garaža je koncipirana upoštevajoč problematične konstrukcijske rastre in

geometrijo zgornjega dela objekta. V delu garaže, ki se nahaja neposredno pred

stanovanjskim objektom, je prva klet ‘izpuščena’, kar omogoča bogato zasaditev

stanovanjskega vrta.

Objekt IVKC je s cestnega nivoja dostopen po dveh širokih klančinah, ki se v blagem

naklonu vzpenjata do nivoja trga, ki je na nivoju pritličja objektov. Klančini sta del

dvignjenega trga in nas vodita v notranjost kompleksa, kjer se zunanji prostor razgiba in

poveže. Tako je kompleks dvignjen v nekakšen »otok«. Proti cesti, med prostorom džamije

in abdesthane, zunanji prostor zaokroži v celoto veliki vodni motiv.

Ploščad je glavni povezujoči element kompleksa. Prostor je oblikovan kot razgiban

dvignjen trg, ki je hkrati nosilec življenja in dostopna površina za vse programe. Z njega je

mogoč dostop do vseh posameznih sklopov, razen do stanovanjskega dela, ki ima

namenoma glavni vhod urejen s cestnega nivoja. Prostor ploščadi zapolnjuje vse prostore

med objekti IVKC.

Prostor pred samo džamijo je tlakovan s pravokotnimi kvadri iz litega masivnega

peskanega stekla, ki omogočajo osvetlitev športne dvorane v kleti.

Na severni strani kompleksa je park oblikovan kot kaskadni vrt, ki se iz občutka odprtega

parka spusti v ambient atrija, na nivo skrite kavarne. Prostor je animiran z gostinskim

programom, ki zaseda celotno spodnjo linijo trikotnega parka. V sredini se kaskade parka

povežejo z nivojem ceste in tvorijo zunanji vhod vanj. Kaskade se nadaljujejo naprej do

nivoja -30 cm, ki se zaključi z zelenico na skrajnem severnem robu gradbene parcele. Kot

posebna kaskada se v parku nahaja veliki plitvi bazen, vgrajeni so 4 »posebni« vrtovi. Na

južni strani kompleksa je predviden dovoz do kletne etaže.



118 _____________________________________________________________________

Odvodnjavanje utrjenih površin je urejeno tako, da padavinske vode z utrjenih površin

zunanje ureditve stekajo v linijske kanalete z vtočno rego. Iz kanalet se vode stekajo v

projektirano meteorno kanalizacijo, do ponikovalnih vodnjakov, kjer poniknejo v okoliški

teren. Padavinske vode z zelenic, poraščenih z grmičevjem, nad ploščo, se bodo zbirale v

drenažnem sloju nad HI, kjer se jih z naklonom vodi do roba objekta in preko iztokov v

meteorno kanalizacijo.

V južnem delu kompleksa je urejen dovoz do kletnih etaž objekta. Na mestu uvozne rampe

je klet povišana tako, da je omogočen dovoz vozilom komunalnih služb. V kompleksu

IVKC je mogoč le peš in kolesarski promet. Motorni promet je mogoč po javnih obodnih

cestah, dovozni rampi v klet in sami kleti objekta.

Klet objekta je urejena v eni etaži in je dostopna za dostavna vozila, smetarje in osebna

vozila. Na nivoju kletne etaže bo urejenih skupaj 109 parkirnih mest, od katerih je 6

namenjenih invalidnim osebam.

Enoetažna podzemna garaža je javnega značaja in razvita med objekti, tako da je vsak

objekt povezan s svojimi vertikalnimi komunikacijami. Garaža je naravno prezračevana in

izvedena s stenami iz vidnega betona. Prometni režim garažne kleti je večinoma

dvosmeren, ponekod enosmeren.

SLIKA 10.45: Ureditev kaskadnega vrta



_____________________________________________________________________ 119

11 VLOGA NADZORA OB ZAKLJUČKU GRADNJE

11.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja

Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za zgrajeni gradbeni objekt mora investitor

vložiti najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila gradbenega izvajalca, da je gradnja

končana. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja investitor vloži šele tedaj, ko skupaj z

odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta PGD ugotovi, da je gradnja

objekta izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati,

ter da je izdelan projekt PID [5].

Investitor vloži zahtevo na pristojni upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. V

zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je potrebno navesti, da je gradnja izvedena v

skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, ter številko in datum gradbenega dovoljenja [5].

Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja morajo biti priloženi:

projekt PID,

geodetski načrt novega stanja zemljišča ob končani gradnji,

dokazilo o zanesljivosti objekta,

drugi podatki in dokazila, če jih določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon [5].

Za dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v obliki elaborata, mora poskrbeti izvajalec.

Podpisati ga morata odgovorni vodja del ter odgovorni nadzornik. Dokazuje se zanesljivost

ter izpolnjevanje bistvenih zahtev. Dokazilo obsega vodilno mapo in mapo s prilogami [5].

Investitor v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lahko predloži več posameznih dokazil

o zanesljivosti objekta, katerih število je odvisno od pogodb med investitorjem in izvajalci

del, ki so zbrane v skupnem dokazilu o zanesljivosti objekta, tako da se posameznim

dokazilom o zanesljivosti doda skupna naslovna stran vodilne mape (Pravilnik o obliki in

vsebini dokazila o zanesljivosti objekta) [5].

Investitor mora v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja poskrbeti za vpis

objekta v uradne evidence, vpis objekta v zemljiški kataster oziroma vpis stavbe v kataster

stavb [5].



120 _____________________________________________________________________

11.2 Tehnični pregled zgrajenega objekta

Tehnični pregled zgrajenega objekta predstavlja zelo pomembno aktivnost na poti do

pridobitve dovoljenja za uporabo novozgrajenega ali rekonstruiranega objekta ter

pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti, zaradi katere je bil objekt zgrajen [5].

Po ugotovitvi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja ustrezna in da so vsi pogoji

izpolnjeni, pristojni upravni organ za gradbene zadeve s sklepom imenuje komisijo za

tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda. Sklep o imenovanju komisije za

tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in

imenovanim članom komisije [5].

Komisijo za tehnični pregled vodi in njeno delo usmerja uradna oseba pristojnega

upravnega organa, ki je izdal gradbeno dovoljenje, to je predsednik komisije. V komisiji za

tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih projektnih soglasodajalcev, ki so določili

pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Pristojni soglasodajalec se lahko

odpove pravici pri sodelovanju na tehničnem pregledu in sporoči, da k zgrajenemu objektu

nima pripomb. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi

predstavniki pristojnih inšpekcij. Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda

obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji, in zagotoviti njihovo udeležbo na

tehničnem pregledu. Potek tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem

pregledu [5].

Na tehničnem pregledu je potrebno komisiji predložiti vso potrebno dokumentacijo in ji na

kratko predstaviti zgrajeni objekt, potek gradnje ter morebitna dodatna dela [5].

Komisija s tehničnim pregledom ugotavlja:

ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem;

ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z

gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste, in s pogoji,

določenimi za gradnjo, in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez

gradbenih in komunikacijskih over;

ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani

ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki

jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici;

ali je projekt PID izdelan v skladu s predpisi;

ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba

(ZGO-1) [5].

Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče, na podlagi

projekta izvedenih del, ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na

spremembe, z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter



_____________________________________________________________________ 121

elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali

predpisane bistvene zahteve [5].

Po tehničnem pregledu objekta pristojni upravni organ za gradbene zadeve:

izda odločbo za uporabno dovoljenje,

odredi odpravo pomanjkljivosti,

odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa,

zavrne izdajo uporabnega dovoljenja [5].

Razlogi za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja so podani v:

ZGO-1; 96. člen (odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega

dovoljenja izda odločbo, s katero:

1. izda uporabno dovoljenje za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno

dovoljenje, za objekt državnega pomena pa lahko tudi za objekt, za katerega je bilo izdano

dokončno gradbeno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so

izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali če iz predloženih poročil o prvih

meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja,

da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt

izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre;

2. odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po

predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in

sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev;

3. ali zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:

– je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o

njihovi odpravi in o tem predložil dokazila, ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem

ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivost;,

– ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale

na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter

elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali

predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja

funkcionalno oviranih oseb;

– ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo ali

– ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno

gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.

(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.

(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega

dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.

(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v

pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje uporabnega dovoljenja.



122 _____________________________________________________________________

11.3 Poskusno obratovanje zgrajenega objekta

Poskusno obratovanje je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oz.

tehnološkimi napravami deluje pravilno, oz. če takšne naprave dosegajo pričakovane

rezultate tehnološkega procesa, ali obratovanje objekta zagotavlja varne delovne razmere

in ne presega predpisanih mejnih vrednosti in ali izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja

predpisane parametre glede vplivov na okolje [5].

Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredi poskusno obratovanje, mora

investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in

pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s

poskusnim obratovanjem [5].

Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s

pogodbo poveri za to usposobljenemu odgovornemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo

nad poskusnim obratovanjem posameznih tehnoloških naprav obsega odrejanje preskusov

in meritev ter vpisovanje rezultatov in meritev v obratovalni dnevnik, in sicer v skladu s

predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav [5].

Pred potekom roka poskusnega obratovanja mora investitor pri pristojnem upravnem

organu za gradbene zadeve zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled. Na

zaključnem tehničnem pregledu se pregledajo le tiste vgrajene inštalacije, tehnološke

naprave oz. oprema, pri katerih se je v poskusnem obratovanju ugotavljala kakovost

opravljenih del, vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in

preverjalo, ali slednji zagotavljajo varnost in zdravje pri delu, varnost pred požarom ter ne

presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. Na tej podlagi nato pristojni upravni

organ za gradbene zadeve izda uporabno dovoljenje [5].

11.4 Uporabno dovoljenje za uporabo gradbenega objekta

Zgrajeni objekti ali njihovi deli, ki pomenijo zaključeno ekonomsko-tehnično celoto, se

lahko uporabljajo šele potem, ko je izdano uporabno dovoljenje. Pristojni upravni organ za

gradbene zadeve investitorju z odločbo izda uporabno dovoljenje za uporabo zgrajenega

objekta [5].

Po vročitvi uporabnega dovoljenja postane odločba pravnomočna z dnem, ko investitor

pisno ali ustno izjavi na zapisnik, da se odpoveduje pravici do pritožbe [5].



_____________________________________________________________________ 123

11.5 Vpis objekta v uradne evidence

Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor poskrbeti

za vpis objekta v uradne evidence. V ta namen investitor pri projektantu naroči izdelavo

ustreznega elaborata, ki investitorju omogoča vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo in

tudi vpis objekta v uradne evidence, ki jih vodi geodetska uprava. Vsebino elaborata za

vpis v uradne evidence podrobneje določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,

državne meje, prostorskih enot in objektov gospodarske javne infrastrukture [5].

Uradne evidence za evidentiranje objektov so:

zemljiški kataster,

kataster stavb,

zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture [5].

11.6 Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta

Ko se zaključi s pogodbeno dogovorjenimi deli, gradbeni izvajalec o tem obvesti

investitorja. Investitor in izvajalec sta se dolžna brez odlašanja lotiti primopredaje

zgrajenega gradbenega objekta [5].

Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta predstavlja zadnjo aktivnost v procesu

graditve objekta. Običajno se izvede skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami ob

hkratnem upoštevanju določil gradbene pogodbe. Primopredajno komisijo sestavljajo:

predstavnik investitorja,

predstavnik odgovornega nadzornika,

predstavnik glavnega gradbenega izvajalca,

predstavnik podizvajalcev gradbenih, obrtniških, inštalacijskih ter opremljevalskih

del [5].

Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta zajema dva postopka:

kakovostni pregled objekta,

končni obračun objekta [5].

11.6.1 Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta



124 _____________________________________________________________________

Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta opravi primopredajna komisija.

Primopredajna komisija opravi vizualni ogled zgrajenega objekta in o svojem delu sestavi

zapisnik kakovostnega pregleda. V zapisniku kakovostnega pregleda se navedejo vse

ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih mora gradbeni izvajalec na svoj strošek odpraviti [5].

Primopredajna komisija po odpravi pomanjkljivosti izdela zapisnik o kakovostnem

prevzemu gradbenega objekta, ki vsebuje naslednje podatke:

ali so dela izvedena po pogodbi, predpisih in pravilih stroke;

ali kakovost del ustreza pogodbeni kakovosti;

v katerih vprašanjih tehnične narave ni bilo doseženo soglasje med pogodbeniki;

ugotovitev o sprejemu in izročitvi garancijskih listov ter potrebne dokumentacije za

objekt;

datum dovršitve del in datum sprejema in izročitve objekta [5].

Po opravljenem kakovostnem pregledu investitor prevzame ključe in lahko prične

uporabljati zgrajeni objekt [5].

11.6.2 Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta

Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta se opravi po kakovostnem pregledu

objekta. Investitor in gradbeni izvajalec, ki je objekt zgradil, morata v roku 60 dni od

kakovostnega prevzema objekta opraviti končni obračun zgrajenega objekta s sledečimi

podatki:

vrednost izvedenih del po pogodbenih cenah;

znesek razlike v ceni zaradi nepredvidenih, poznejših, manjkajočih in presežnih

del;

znesek, izplačan po začasnih situacijah;

končni znesek, ki ga mora gradbeni izvajalec prejeti ali vrniti po nespornem delu

obračuna;

morebitni znesek cene, ki ga investitor obdrži za odpravo napak;

podatek, ali je objekt izveden v roku, in če ni, za koliko je bil rok prekoračen;

podatek o zahtevku za plačilo pogodbene kazni;

skupni znesek cene izvedenih del;

podatek o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pogodbenikov [5].

Na podlagi teh podatkov gradbeni izvajalec investitorju izstavi v plačilo končno situacijo.

[5]



_____________________________________________________________________ 125

11.7 Zaključnica zgrajenega objekta in arhiviranje dokumentacije

Po primopredaji zgrajenega gradbenega objekta investitorju gradbeni izvajalec izdela na

posebnem obrazcu t. i. zaključnico objekta, v katero vpiše naslednje podatke:

splošne podatke o objektu, o investitorju, o vodstvenih delavcih gradbenega

izvajalca, ki so sodelovali pri gradnji objekta;

finančne podatke iz pogodbe, končne situacije in končni finančni obračun objekta;

podatke o času pričetka gradnje in o času konca gradnje;

podatke o arhivirani dokumentaciji;

podatke o garancijskih dobah in datumih poteka garancij na objektu [5].

11.8 Nadzor v času garancijske dobe

Če je s pogodbo o nadzoru tako določeno, potem odgovorni nadzornik spremlja obnašanje

objekta v garancijski dobi. Če to ni posebej navedeno, potem teh obvez nima. Če se

ugotovi, da je do napak v garancijski dobi prišlo zaradi nespoštovanja projekta, predpisov,

standardov, je treba ugotoviti, ali je prišlo do napak tudi zaradi opustitve strokovnega,

vestnega in skrbnega nadzora. V tem primeru odpravo pomanjkljivosti nadzira odgovorni

nadzornik v okviru pogodbe o nadzoru. Če je do napake prišlo iz drugih razlogov in ne

zaradi opustitve ali neustreznega nadzora, potem bosta naročnik in odgovorni nadzornik za

nadzor pri odpravi pomanjkljivosti v garancijski dobi sklenila dodatno pogodbo [11].



126 _____________________________________________________________________

12 ZAKLJUČEK

Gradnja je proces, ki praviloma traja dalj časa in v katerem sodeluje veliko udeležencev.

Kakovostno gradnjo lahko omogočimo le z zagotavljanjem in kontrolo kakovosti med

celotnim procesom graditve. V praksi je vloga odgovornega nadzornika pri gradnji zelo

pomembna. Velikokrat je odgovorni nadzornik tisti, na katerega se obračajo tako izvajalec

kot naročnik in projektant. Prav tako je odgovorni nadzornik oseba, ki je med gradnjo,

poleg izvajalca, najbolj prisotna na gradbišču in je prva oseba, na katero se izvajalec lahko

obrne, ko pride do problemov, ki jih sam ne zna ali nima pristojnosti rešiti.

Prav tako sta vloga odgovornega nadzornika in njegovo delo prilagojena težavnosti

gradnje. Bolj kot je objekt zahteven in kompleksen, večje so obveznosti in naloge

odgovornega nadzornika, bolj je njegovo delo zahtevno, in znanje, ki je potrebno za

vodenje nadzora, bolj kompleksno.

Ker je gradnja objektov vezana na terminske plane izgradnje, je pri procesu graditve

potrebno zagotoviti, da dela potekajo tekoče. Če med gradnjo naletimo na nepričakovane

zaplete in spremembe, je prav gradbeni nadzor tisti, ki koordinira, predlaga rešitve in

ukrepa ob nastalih situacijah in s tem pomaga doseči končno kakovost objekta v

dogovorjenem časovnem roku. Gradbeni nadzor je predpisan z zakonodajo prav zaradi

pomembnosti v procesu graditve.

Odgovorni gradbeni nadzornik je torej izjemno pomemben udeleženec v procesu graditve

objekta, ki skrbi, da dela potekajo tekoče, po projektu in da so izvedena kakovostno, kar

pomeni, da pripomore h kakovostnemu končnemu izdelku, s tem pa tudi k večjemu

zadovoljstvu uporabnikov objekta.



_____________________________________________________________________ 127

13 LITERATURA

[1] Avšič Ž. (2010). Izdelava interaktivnega priročnika za izvajanje gradbenega nadzora

pri stanovanjski gradnji. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 99 str.

[2]Jošić J. (2010). Vloga gradbenega nadzora pri graditvi objektov. Ljubljana: Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo: 88 str.

[3] Kamperle, E., (2010). Hidroizolacija in stanovanjska gradnja. Gradbenik. 14, 4: 8c9.

[4] Kranjc, V. (2009). Obligacijsko pravna vprašanja o vlogi nadzornega inženirja pri

gradnji po OZ in Rdeči knjigi FIDIC. Podjetje in delo 1.

[5] Pšunder, M., Šuman, N., Klanšek, U. (2009). Gradbeno poslovanje. Maribor:

Fakulteta za gradbeništvo: 151 str.

[6] Reflak J. (2005). Kontrola in zagotavljanje kakovosti.

[7] Reflak, J., Javornik, R., Kerin, A., Pšunder, I., Pavčič, M., idr. (2007). Priročnik od

projekta do objekta: strokovni priročnik za pripravo, vodenje in organizacijo gradnje.

Ljubljana: Verlag Dashöfer.

[8] Reflak, J. (ur.). (1993). Zagotavljanje kakovosti v gradbeništvu: zbornik posvetovanja

na 7. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni.

Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. 133 str.

[9] Reflak, J. (2006). Kontrola in zagotavljanje kakovosti. Študijsko gradivo. Ljubljana,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 207 str.

[10] Struna E. (2012). Gradbeni nadzor v procesu graditve, Ljubljana: Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo: 107 str.

[11] Šajna, A. (2012). Priročnik za nadzor nad gradnjo. Ljubljana, Inženirska zbornica

Slovenije: 63 str.

[12] Velkovrh, A. 2007. Priročnik za gradbene izvajalce za pripravo gradnje, gradnjo in

predajo objekta. Ljubljana, Obrtna zbornica Slovenije: 68 str.



128 _____________________________________________________________________

14 VIRI

[13] Justin B. (2014). Dokumentacija o vzorčenju zemljin IVKC. Velenje: ERICo d.o.o.

[14] Grgič J. Prva džamija pri nas je arhitekturni izraz sobivanja.

http://www.delo.si/kultura/dediscina/prva-dzamija-pri-nas-je-arhitekturni-izraz-

sobivanja.html (Pridobljeno 28. maj 2016)

[15] Hlača J. Le z dobrim gradbenim nadzornikom uresničimo sanjsko hišo.

http://www.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje/novice/le-z-dobrim-gradbenim-

nadzornikom-uresnicimo-sanjsko-hiso (Pridobljeno 28. maj 2016)

[16] Koželj J., Grabus N. (2011). Izid mednarodnega anonimnega natečaja za idejno

projektno rešitev IVKC. Ljubljana.

[17] Majes, B., Fundiranje I. (Pridobljeno 28. maj 2016)

http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva/GR-UNI/F1/gradbena%20jama.pdf

[18] Obligacijski zakonik

Obligacijski zakonik (OZ) Ur.l. RS, št. 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007

Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1 (Pridobljeno 28. maj 2016)

[19] Posebne gradbene uzance

https://www.gzs.si/pripone/oei42912d21949a9550a.doc (Pridobljeno 28. maj 2016)

[20] Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta. UL RS, št. 55/2008.

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855#!/Uradni-list-RS-st-55-2008-z-dne-4-6-

2008 (Pridobljeno 28. maj 2016)

[21] Pravilnik o gradbiščih. UL RS, št. 55/2008.



[22] Pravilnik o projektni dokumentaciji. UL RS, št. 55/2008.

http://www.delo.si/kultura/dediscina/prva-dzamija-pri-nas-je-arhitekturni-izraz-sobivanja.html

http://www.delo.si/kultura/dediscina/prva-dzamija-pri-nas-je-arhitekturni-izraz-sobivanja.html

http://www.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje/novice/le-z-dobrim-gradbenim-nadzornikom-uresnicimo-sanjsko-hiso

http://www.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje/novice/le-z-dobrim-gradbenim-nadzornikom-uresnicimo-sanjsko-hiso

http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva/GR-UNI/F1/gradbena%20jama.pdf



https://www.gzs.si/pripone/oei42912d21949a9550a.doc

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855#!/Uradni-list-RS-st-55-2008-z-dne-4-6-2008






_____________________________________________________________________ 129



[23] Bevk Perović arhitekti d.o.o. (2014). Projekt za izvedbo IVKC. Ljubljana.

[24] Korla J. (2015). Projekt belega betona IVKC. Ljubljana: IRMA.

[25] Korla J. (2015). Projekt betona IVKC. Ljubljana: IRMA.

[26] Sodstvo Republike Slovenije. 2005. VSL sklep in sodba I Cp 1614/2005.

http://staro.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/37813/ (Pridobljeno 28. maj

2016)

[27] Škerlep T., Razlogi za napake, poškodbe in pomanjkljivosti na ravnih strehah,

Gradbeni inštitut ZRMK.

[28] Kramžar D. (2015). Tehnični opis organizacijske sheme gradbišča IVKC. Ljubljana.

[29] Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih. UL RS, št. 83/2005.

[30] Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje



[31] Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-0950 (Pridobljeno 28. maj 2016)

[32] Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1). UL RS, št. 102/2004.

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=2004102#!/Uradni-list-RS-st-102-2004-z-dne-

21-9-2004 (Pridobljeno 28. maj 2016)



http://staro.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/37813/








130 _____________________________________________________________________

PRILOGA 1: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (prva stran)



_____________________________________________________________________ 131

PRILOGA 2: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (druga stran)



132 _____________________________________________________________________

PRILOGA 3: Knjiga obračunskih izmer za objekt IVKC



_____________________________________________________________________ 133

PRILOGA 4: Priloga h knjigi obračunskih izmer za objekt IVKC



134 _____________________________________________________________________

KAZALO SLIK

SLIKA 6.1: Zasnova islamskega versko-kulturnega centra ................................................ 39 SLIKA 6.2: Džamija in izobraževalni objekt s telovadnico................................................ 40 SLIKA 10.1: Zakoličenje objekta ....................................................................................... 56

SLIKA 10.2: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob prestavitvi kanalizacijskega

zbiralnika ............................................................................................................................. 58 SLIKA 10.3: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob začetku gradnje IVKC .............. 59 SLIKA 10.4: Gradbena parcela pred začetkom gradbenih del ............................................ 61 SLIKA 10.5: Stari kanalizacijski zbiralnik ......................................................................... 62

SLIKA 10.6: Prestavitev starega in izvedba novega kanalizacijskega zbiralnika .............. 62 SLIKA 10.7: Cevi za izvedbo novega kanalizacijskega zbiralnika .................................... 63

SLIKA 10.8: Pogled na prestavljen in na novo izveden kanalizacijski zbiralnik ............... 63 SLIKA 10.9: Vzorčna mesta odvzema vzorcev zemljin ..................................................... 65 SLIKA 10.10: Izkop gradbene jame ................................................................................... 66 SLIKA 10.11: Utrjevanje brežin gradbene jame ................................................................. 67 SLIKA 10.12: Detajl utrjevanja brežin gradbene jame ....................................................... 67

SLIKA 10.13: Pogled na izvedeno brežino gradbene jame s sidri ...................................... 68 SLIKA 10.14: Betoniranje temeljne plošče ........................................................................ 69 SLIKA 10.15: Gradnja stolpa minareta ............................................................................... 69 SLIKA 10.16: Betoniranja minareta ................................................................................... 75

SLIKA 10.17: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 2 ................................................... 76 SLIKA 10.18: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 1 ................................................... 77

SLIKA 10.19: Polaganje armature ...................................................................................... 79 SLIKA 10.20: Polaganje armature za minaret .................................................................... 80

SLIKA 10.21: Detajl izvedba dvojne stene džamije ........................................................... 82 SLIKA 10.22: Opaževanje armature za vgradnjo betona ................................................... 86 SLIKA 10.23: Vidni beli betoni objekta IVKC .................................................................. 88

SLIKA 10.24: Vidni beli betoni kaskadnega vrta ............................................................... 89 SLIKA 10.25: Zaščita vidnih betonov pred poškodbami in prahom .................................. 89

SLIKA 10.26: Izvedba hidrozaščite objekta ....................................................................... 96 SLIKA 10.27: Vzorec steklene fasade džamije .................................................................. 97 SLIKA 10.28: Izvedba zasteklitve džamije ......................................................................... 97 SLIKA 10.29: Zaščita stekla pred poškodbami .................................................................. 98

SLIKA 10.30: Predpisane tolerance jeklene konstrukcije džamije ................................... 101

SLIKA 10.31: Shema nosilne jeklene konstrukcije džamije ............................................. 103

SLIKA 10.32: Shema podkonstrukcije steklene fasade džamije ...................................... 104 SLIKA 10.33: Shema nosilne fasadne romboidne konstrukcije ....................................... 104 SLIKA 10.34: Detajl zvara jeklene fasadne konstrukcije džamije ................................... 105 SLIKA 10.35: Pogled na jekleno fasadno konstrukcijo džamije med izvedbo ................. 105 SLIKA 10.36: Vgradnja krink na jekleni fasadni konstrukciji džamije ............................ 106

SLIKA 10.37: Palična strešna konstrukcija džamije s svetlobniki ................................... 106 SLIKA 10.38: Strešna konstrukcija džamije s svetlobniki ............................................... 107 SLIKA 10.39: Zasnova jeklene konstrukcije minareta ..................................................... 109 SLIKA 10.40: Zaščitna mreža jeklene konstrukcije minareta .......................................... 109 SLIKA 10.41: Strešna konstrukcija spremljajočih objektov in abdesthane ...................... 110

SLIKA 10.42: Kupole za namestitev med palično strešno konstrukcijo džamije ............. 111

SLIKA 10.43: Izvedba strehe nad džamijo ....................................................................... 112

SLIKA 10.44: Svetlobniki za streho nad džamijo............................................................. 112



_____________________________________________________________________ 135

SLIKA 10.45: Ureditev kaskadnega vrta .......................................................................... 118

PRILOGE:

PRILOGA 5: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (prva stran)

PRILOGA 6: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (druga stran)

PRILOGA 7: Knjiga obračunskih izmer za objekt IVKC

PRILOGA 8: Priloga h knjigi obračunskih izmer za objekt IVKC

NASLOV ŠTUDENTA

Ines Deutsch

Pesnica pri Mariboru 67

2211 Pesnica pri Mariboru

Documents

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADBENEGA NADZORA V …