Določanje minimalnih standardov

Določanje minimalnih standardov

Vladimir Milekšič

Minimalni standardi

• Minimalni standardi so znanja, spretnosti in veščine, ki jih dijak mora obvladati za zadostno oceno oziroma za še zadovoljivo nadaljnje sledenje pouku pri določenem predmetu.

• To je tisto, čemur učitelji rečejo: »To pa dijak mora znati, če hoče na tem področju nadgrajevati znanje«. Ali pa drugače rečeno: »To pa je tisti minimum, ki ga mora izkazati, da lahko napreduje«.

Opredelitev minimalnih standardov

Znanje, spretnosti in veščine (širše kompetence), ki še omogočajo

▪ korektno izvedbo določene delovne naloge oziroma▪ sledenje pouku pri pridobivanju novih znanj, spretnosti

in veščin (širše kompetenc)▪ (minimalni standard določenega učnega sklopa predstavlja

predznanje nadaljnjega učenja)

Minimalni standardi znanja in preverjanje in ocenjevanje

• Minimalni standardi so pogoj za kriterijsko preverjanje in ocenjevanje (za razliko od normativnega ocenjevanja)

• Koncepta določanja minimalni standardov ni mogoče opredeliti ločeno od koncepta preverjanja in ocenjevanja.

• Preverjanje in ocenjevanje sta sestavini pouka in sta vezani na organizacijo in potek učenja ter poučevanja.

Učni sklop in minimalni standardi

• Če preverjanje in ocenjevanje opravljamo ob zaključenem učnem sklopu , potem je logično, da so kriteriji in standardi za preverjanje in ocenjevanje vezani na učni sklop (in ne na letnik ali pa več let določenega predmeta).

• Smernice za oblikovanje izvedbenega kurikula za srednje poklicne šole priporočajo načrtovanje pouka na osnovi učnih tem ali učnih situacij.

• Načela načrtovanja je potrebno pogledati v smernicah …

Pristopi k načrtovanju učnih sklopov

• Glede na različno strukturiranje učne teme oziroma učne situacije (glej Smernice …) je logika načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in s tem tudi določanja minimalnih standardov) nekoliko drugačna.

• Ne glede na razlike med učnimi situacijami in učnimi temami lahko za izhodišče preverjanja in ocenjevanja (in s tem določanja minimalnih standardov) uporabimo koncept opredeljevanja področij, kriterijev in opisnikov:

▪ področja preverjanja in ocenjevanja▪ kriteriji preverjanja in ocenjevanja na opredeljenem področju▪ opisniki oziroma opisi dosežkov po določenih kriterijih

Minimalni standardi in opisi dosežkov

• Standardi znanja (in tudi minimalni standardi) se “skrivajo” v opisih dosežkov (opisi dosežkov so opisi kakovosti doseženega znanja, spretnosti in veščin glede na izbrani kriterij: od optimalnega do minimalnega standarda).

Postopek določanja minimalnih standardov

• 1. korak: Načrtovanje učnega sklopa (kaj naj bi dijaki znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi učnega sklopa).

• 2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnega standarda).

• 3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov) na posameznih področjih.

• 4. korak: Določanje minimalnih (lahko tudi maksimalnega) standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju.

• (5. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo dijaki dokazali usvojenost znanja (na določeni taksonomski stopnji) in obvladovanje spretnosti in veščin).

Preverjanje in ocenjevanje (in določanje minimalnih standardov) v primeru, ko pouk načrtujemo na osnovi učnih situacij (realnih delovnih nalog)

• Učna situacija izhaja iz realnih delovnih nalog, problemov, opravljanje katerih je cilj izobraževanja.

• Različni predmeti in področja prispevajo tista znanja s svojega področja, potrebna za opravljanje realne delovne naloge.

• “Ko pa pristopamo pragmatično (z namenom usposobiti dijake za opravljanje določenih dejavnosti, storitev ipd. – ko povezujemo mentalne in psihofizične spretnosti in različna znanja z namenom usposobitve za delovanje), potem se lahko namesto izraza učna enota uporablja izraz učna situacija.« (Smernice za oblikovanje …)

Načrtovanje

• Na osnovi programa izobraževanja in usposabljanja načrtujemo posamezne učne situacije. To načrtovanje obsega:

▪ Analizo celote delovnih nalog, izbira in opredelitev posameznih delovnih nalog;

▪ Analizo delovne naloge (učne situacije)▪ Načrtovanje ciljev usposabljanja za vsako učno situacijo (kaj

naj bi udeleženci znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi posamezne učne situacije);

▪ Načrtovanje izvedbe izobraževanja in usposabljanja (didaktika, ergodidaktika);

▪ Načrtovanje tehnologije in pripomočkov (orodja, stroji, naprave, teh.-tehnološka dokumentacija, …);

▪ Načrtovanje preverjanja (spremljanja) in ocenjevanja;▪ Načrtovanje evalvacije.

1. korak: Načrtovanje učne situacije (rezultat)• Primer:• Program: Avtoserviser• Učna situacija (delovna naloga): Servisiranje koles• Znanja, spretnosti in veščine (širše kompetence)• Postopki dela:

▪ dvig vozila▪ demontaža koles▪ kontrola pritiska v pnevmatikah▪ kontrola centriranosti▪ pregled koles▪ montaža koles▪ spust vozila

• Uporaba strojev, orodij in naprav:▪ dvigalka▪ pnevmatični ključ▪ manometer▪ kompresor▪ centrirni stroj▪ klešče, kladivo

• Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije:▪ priročnik za določanje pritiska v pnevmatikah▪ prospekti za kolesa in pnevmatike

• Pripadajoča strokovno teoretična znanja▪ Kolesa: funkcija, deli, materiali, zgradba, velikosti, hitrosti in montaža koles▪ Pnevmatike: zgradba, vrste in oznake pnevmatik ter njihova obraba▪ Uravnoteženje koles: statično in dinamično uravnoteženje, stroj za centriranje koles▪ Nega koles: čiščenje in vzdrževanje koles▪ Predpisi: ZVCP▪ (Za opredelitev strokovno teoretičnih znanj katalogi ne zadostujejo)

• Pripadajoča splošno teoretična znanja▪ Trenje, centripetalna in centrifugalna sila

• Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave▪ Uporaba zaščitnih sredstev▪ Ravnanje z odpadnimi materiali (pnevmatike, olja, itn)

• Podjetniško vedenje in spretnosti▪ Odzivnost

• Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje▪ Spremljanje razvoja pnevmatik

• Socialne spretnosti▪ Zanesljivost▪ Odgovornost

• Komunikacijske spretnosti▪ Komunikacija s stranko▪ Komunikacija s sodelavci

• Informacijsko-komunikacijska pismenost▪ Uporaba računalniško krmiljenih strojev za diagnostiko

2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnega standarda):

• Področja:▪ Postopki dela, uporaba strojev, orodij in naprav▪ Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije▪ Pripadajoče strokovno teoretično znanje▪ Pripadajoče splošno teoretično znanje▪ Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave▪ Podjetniško vedenje in spretnosti▪ Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje▪ Socialne spretnosti▪ Komunikacijske spretnosti▪ Informacijsko-komunikacijska pismenost

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov) na posameznih področjih

• Področje▪ Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav

• Kriteriji (npr.):▪ PRAVILNOST – pravilnost izvajanja postopkov dela ter rabe

strojev, orodij in naprav; Aktivna zavzetost za zmanjševanje napak, ne ponavljanje večkrat istih napak.

▪ NATANČNOST – Natančno upoštevanje vrstnega reda uporabe vseh postopkov, strojev, orodij in naprav, natančnost pri postopkih in uporabi (ni površnosti);

▪ TEMPO/DINAMIKA/HITROST – Opravljanje nalog v skladu s časovnimi normami (ali hitreje) ob upoštevanju kvalitete;

▪ KONCENTRIRANOST/VZDRŽLJIVOST/VZTRAJNOST – usmerjenost na delovno nalogo, zunanji moteči dejavniki ne vplivajo na opravljanje naloge.


• Področje:▪ Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije:

• Kriterij (npr):▪ PRAVILNOST – pravilnost razumevanja in uporabe ter izdelave tehnično-

tehnološke dokumentacije.• Področje:

▪ Raba pripadajočega strokovno teoretičnega znanja• Kriterij (npr.):

▪ STOPNJA USVOJENOSTI (TAKSONOMSKA STOPNJA) – koliko pozna, razume in/ali uporablja strokovno teoretično znanje.

• Področje:▪ Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave

• Kriterij (npr.):▪ STOPNJA USVOJENOSTI – koliko pozna, razume in uporablja ukrepe za

varstvo pri delu.


• Področje:▪ Podjetniško vedenje in spretnosti

• Kriteriji (npr):▪ PROAKTIVNOST - Sposobnost videti delo in ga samoiniciativno opraviti, čeprav ni neposredno

dodeljeno. Iskanje in predlaganje novih rešitev, produktov, možnosti novih sodelovanj in povezovanj. Predlaga in/ali vnaša izboljšave v delovne procese.

▪ ORGANIZIRANOST - Sposobnost planiranja in razdelitve zahtevnih nalog v enostavnejše, načrtovanje časovnih virov. Organizacija delovnega procesa z namenom racionalizacije.

▪ UČINKOVITO REŠEVANJE PROBLEMOV - Sposobnost analiziranja stanja, diagnosticiranja, predlaganje optimalne ustrezne rešitve in izvajanje aktivnosti. Odloča se na podlagi znanih dejstev in argumentov –izbira najboljše alternative; zmožnost podajanja strokovnih argumentov za svoje odločitve; odločitve so optimalne za družbo in sodelavce.

• Področje▪ Razvoj in izpopolnjevanje

• Kriteriji (npr.):▪ SAMOINICIATIVNOST/MOTIVIRANOST – pripravljenost za nenehno izpopolnjevanje lastnega

znanja, samoiniciativno slednje aktualnim informacijam s področja, delitev znanja z drugimi udeleženci.


• Področje▪ Socialne spretnosti

• Kriteriji (npr.):▪ ZANESLJIVOST IN ODGOVORNOST - Dosledno držanje dogovorov, pravil,

obveznosti in prevzemanje odgovornosti za realizacijo le-teh. Sledenje dogovorjenim pravilom in postopkom; pravočasno in kakovostno opravljanje naloženih nalog in njihovo dokumentiranje.

▪ ODZIVNOST - Se odziva hitro in primerno; odziv je učinkovit in konstruktiven. Pomaga na zahtevo; ponudi in sprejme pomoč; pripravljen je dodatno delati v neugodnem delovnem času; samoiniciativno se loti dodatnega dela; sam si najde in opravi delo, tudi če mu ni izrecno dodeljeno; sodeluje pri reševanju zapletov (nenadnih, nepričakovanih) in predlaga rešitve

▪ TIMSKO DELO – Sposobnost sodelovanja z drugimi, prepoznavanje dobrih lastnosti v drugih in sprejemanje drugačnosti, zmožnost vzpostavljanja identitete »mi«, izpolnjevanja obljub in zavez do drugih članov tima.

▪ KRITIČNOST/SAMOKRITIČNOST – Ustrezno sprejemanje in podajanje kritike in pohvale v paketu z nagradami in sankcijami; prepoznavanje izstopajočih dosežkov, spremljanje in vrednotenje rezultatov dela drugih.


• Področje▪ Komunikacijske spretnosti

• Kriteriji (npr):▪ KOMUNIKACIJA S STRANKO - Komunicira korektno, jasno in razumljivo,

prilagaja komunikacijo glede na stranko, preverja razumevanje (ali je sogovornik razumel povedano), identifikacija problema/potrebe, ki ga ima stranka, predlaganje rešitve/reševanje problema, pri reševanju problemov je usmerjen na zadovoljstvo stranke.

▪ KOMUNIKACIJA S SODELAVCI – razumevanje delovnega naloga, dokumentiranje opravljenega dela.

• Področje▪ Informacijsko-komunikacijska pismenost

• Kriteriji (npr.)▪ NATANČNOST – natančnost odčitavanja pri meritvah pri uporaba

računalniško krmiljenih strojev in naprav

4. korak: Določanje minimalnega (lahko tudi maksimalnega) standarda znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju.

• Po usvajanju predvidenega znanja, spretnosti in veščin od dijaka ob koncu pričakujemo, da bo samostojno opravil servisiranje kolesa (stranka bo vozilo prevzela in se varno odpeljala). Glede na to zahtevo postavljamo minimalni standard na posameznih področjih po vnaprej določenih kriterijih.

• Področje• Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav• Kriteriji :• PRAVILNOST – pravilnost izvajanja postopkov dela ter rabe strojev, orodij in naprav; aktivna

zavzetost za zmanjševanje napak, ne ponavljanje večkrat istih napak.• Opis dosežka

Minimalni standard Delovni postopek z uporabo potrebnih orodij, strojev in naprav izvaja brez napak, tekoče, brez nujnosti korekcij.

Delovni postopek z uporabo potrebnih orodij, strojev in naprav izvaja brez napak, tekoče, tudi v nepredvidljivih in kompleksnejših situacijah.

Minimalni standard: Delovni postopek z uporabo potrebnih orodij, strojev in naprav izvaja brez napak, tekoče, brez nujnosti korekcij.

• Konkretizacija minimalnega standarda• Zavarovati vozilo proti zdrsu (potegniti ročno zavoro in podložiti

nasprotna kolesa na zunanji strani). Na nepodloženi strani postaviti pravilno dvigalko pod vozilo in dvigniti vozilo. Odviti vijake in sneti eno kolo za drugim, označiti kolo, ki je bilo zadaj. Položiti eno kolo na delovno mizo in preveriti pritisk (z manometrom) glede na predpise tovarne (z uporabo tovarniškega prospekta). Kolo pritrditi v centrirni stroj in spustiti zaščitni okvir, statično in dinamično centrirati kolesa (po potrebi pritrditi uteži in paziti, da so prav nameščene in trdno pritrjene). Vizualna kontrola koles in pnevmatike in odprava morebitnih napak in poškodb. Po potrebi menjati položaj koles (spredaj-zadaj), pri radialnih gumah je dovoljena stranska (ne križna) menjava koles. Pritrditev sprednjega in nato zadnjega kolesa na vozilo (križna oz. diagonalna pritrditev na posameznih kolesih). Spust vozila (pri ročni dvigalki se postopek ponovi na drugi strani vozila).

Določanje minimalnega (lahko tudi maksimalnega) standarda znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju.

• Področje• Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav• Kriterij:

▪ Natančnost▪ Postavljanje dvigalke pod vozilo▪ Preverjanje pritiska▪ Centriranja in pritrjevanja uteži▪ Vizualna kontrola pnevmatik▪ Pritrditev koles▪ Spust vozila

Odvisnost minimalnih standardov od kriterijev

• Področje• Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav.• Kriteriji :

▪ TEMPO/DINAMIKA/HITROST – Opravljanje nalog v skladu s časovnimi normami (ali hitreje) ob upoštevanju kvalitete.

• Minimalni standard▪ Servisiranje koles opravi v 25 minutah.

Področje Kriteriji O p i s Minimalni standard

D o s e ž k a

Postopki dela. Uporaba strojev, orodij in naprav:

Pravilnost

Natančnost Tempo/dinamika/

hitrost

Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije:

Pravilnost

Pripadajoča strokovno teoretična znanja

Stopnja usvojenosti

Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo okolja

Stopnja usvojenosti

Podjetniško vedenje in spretnosti

Proaktivnost

Organiziranost Učinkovitost

reševanja problemov

Razvoj in izpopolnjevanje (Učiti se učiti)

Samoiniciativnost /motiviranost

Socialne spretnosti

Zanesljivost in odgovornost

Odzivnost Timsko delo Kritičnost

/samokritičnost

Komunikacijske spretnosti

Komunikacija s stranko

Komunikacija s sodelavci

Informacijsko-komunikacijska pismenost

Natančnost

Druge lastnosti Prizadevnost/ vztrajnost ???


D o s e ž k a


Pravilnost

Natančnost Tempo/dinamika/

hitrost

Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije:

Pravilnost


Stopnja usvojenosti


Stopnja usvojenosti


D o s e ž k a


Proaktivnost

Organiziranost Učinkovitost

reševanja problemov


Samoiniciativnost /motiviranost

Socialne spretnosti

Zanesljivost in odgovornost

Odzivnost Timsko delo Kritičnost

/samokritičnost


Komunikacija s stranko

Komunikacija s sodelavci


Natančnost

Druge lastnosti Prizadevnost/ vztrajnost ???

Zaključek

• Prikazana metoda načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov), prikazana skrajšano v tem obrazcu, je splošno uporabna v vseh programih, v vseh letnikih in pri vseh učnih situacijah (delovnih nalogah).

• Kaj je skupno?• Metoda je zasnovana na enak način (področja vključujejo

poklicno specifične, poklicno generične kompetence ter integrirane ključne ter ključne kompetence), kot so zasnovani vsi programi poklicnega izobraževanja.

• Kaj je različno? • Pri različnih nalogah se spreminjajo kriteriji in seveda opisi

dosežkov (in s tem tudi minimalni standardi)

Preverjanje in ocenjevanje (in določanje minimalnih standardov) v primeru, ko pouk načrtujemo na osnovi učnih tem oziroma učnih sklopov

• »Termina učna tema (širši pojem) in učna enota (ožji pojem) je smiselno uporabljati takrat, ko načrtujemo pouk teoretskih učnih vsebin«. (Smernice …)

• V primeru, ko izvedbeni kurikul šole obsega ločeno pouk splošno izobraževalnih predmetov, strokovno teoretičnih predmetov (SVS) ter praktičnega usposabljanja je prikazana metoda še zmeraj primerna za področje praktičnega pouka, za poučevanje, preverjanje in ocenjevanje (in s tem določanje minimalnih standardov) je potrebno prilagoditi metodo specifiki splošno izobraževalnih ter strokovno teoretičnih predmetov (SVS), obdržati pa enak koncept opisnih kriterijev.


d o s e ž k a


Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije


Pripadajoča splošno teoretična znanja




Socialne spretnosti



Druge lastnosti

Opozorilo:

• Sprotnega načrtovanja ne razumemo kot načrtovanja vsake posamezne učne ure, temveč kot načrtovanje zaokrožene celote učnih ciljev, ki lahko obsega več učnih ur ali tudi več dni ali tednov, odvisno od kompleksnosti opredeljenega “učnega sklopa”.

• Učni sklop je zaokrožena celota različnih vrst znanja, spretnosti in veščin, katere izvedbo načrtujemo več ur, dni ali tednov ter ob končani obravnavi preverjamo (lahko pa tudi ocenjujemo, ni pa nujno) doseženo znanje.

• Za preverjanje in ocenjevanje ob zaključenem učnem sklopu potrebujemo minimalne standarde.

SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREDMETI

Primer• Program: Avtoserviser• Predmet: Družboslovje• Učni sklop: Svet na razpotju• Načrtovanje učnega sklopa• Znanje, spretnosti in veščine (kaj naj bi dijaki ob koncu obravnave

učnega sklopa znali, zmogli, obvladali).

• Opozorilo:• Za strukturiranje znanja, spretnosti in veščin uporabljamo

različne taksonomije (ali tudi ne). Upoštevati je potrebno, da so za različne predmete/področja uporabne različne taksonomije.

• Za družboslovje in naravoslovje smo izbrali Bloomovo in Marzanovo taksonomijo (lahko bi pa tudi kakšno drugo)

Dejstva Na svetu so države, ki so različno gospodarsko in socialno razvite Gospodarska razvitost vpliva na družbene razmere Bolje prehranjene in imajo daljšo življenjsko dobo in izobraženost tiste države, ki so bodisi industri jsko ali kmetijsko razvite ali imajo zaloge nafte.

Imena Evropa, SJ Amerika, Antarktika, Azija, Afrika, Avstralija, OECD, OPEC, Irak, Sudan Evropska zveza NATO, Rdeči križ, UNICEF, UNESCO OZN

Podatki BDP v Sloveniji, količina padavin v Sloveniji Rodnost, smrtnost in rast prebivalstva v Sloveniji Mesečni dohodek moje družine, stroški mojega preživljanja, gostota poselitve v Sloveniji

Pojmi Energijski vir, podnebje, azil, gostota poselitve Gospodarske panoge, gospodarska nihanja, humanitarnost, intervencija Humanitarne organizacije, rast prebivalstva, rodnost, smrtnost

Pojavi Rasna, verska, politična nestrpnost selitve, vojne, suše, terorizem, lakota Mednarodna pomoč

Dogodki El Nino Suša v Sahelu Vojna v Iraku

Zakonitosti Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države Izčrpavanje neobnovljivih virov energije

Zveze Vpliv gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Principi Segregacija, asimilacija Teorije Staranje prebivalstva,

1. korak: Načrtovanje učnega sklopa

Znanja, spretnosti in veščine (kaj bodo dijaki na koncu obravnave učnega sklopa znali, zmogli, obvladali).

KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE PRIMERJANJE : RAZVRŠČANJE (KLASIFICIRANJE): SKLEPANJE Z INDUKCIJO: SKLEPANJE Z DEDUKCIJO ABSTRAHIRANJE: ARGUMENTIRANJE, UTEMELJEVANJE: ANALIZIRANJE PERSPEKTIV: ODLOČANJE: izbiranje med alternativami PREISKOVANJE: REŠEVANJE PROBLEMOV EKSPERIMENTALNO RAZISKOVANJE IN PREIZKUŠANJE ANALIZA NAPAK: ODKRIVANJE / INVENCIJA:

Primerjanje gospodarske in socialne razvitosti držav Primerjanje energetskih virov Primerjanje gostote prebivalstva Razvrščanje energetskih virov na obnovljive in neobnovljive Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na prehranjevalne navade, življenjsko dobo in izobraženost prebivalstva Pomembni dejavniki staranja prebivalstva Pojav rasne, verske, politične nestrpnosti Mednarodna pomoč s stališča prejemnika oziroma s stališča tistih, ki pomoč dajejo. Migracije v Sloveniji (Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države)

DELO Z VIRI Statistični letopisi države PREDSTAVLJANJE IDEJ

2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja ((in določanja minimalnega standarda)Področja Znanje Dejstva Na svetu so države, ki so različno gospodarsko in socialno razvite

Gospodarska razvitost vpliva na družbene razmere Na zemljevidu ugotovi, da so bolje prehranjene in imajo daljšo življenjsko dobo in izobraženost tiste države, ki so bodisi industrijsko ali kmetijsko razvite ali imajo zaloge nafte.







Zveze Vpliv gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Principi Segregacija, asimilacija Teorije Staranje prebivalstva,

Področja Spretnosti in veščine KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE PRIMERJANJE : RAZVRŠČANJE (KLASIFICIRANJE): SKLEPANJE Z INDUKCIJO: SKLEPANJE Z DEDUKCIJO ABSTRAHIRANJE: ARGUMENTIRANJE, UTEMELJEVANJE: ANALIZIRANJE PERSPEKTIV: ODLOČANJE: izbiranje med alternativami PREISKOVANJE: REŠEVANJE PROBLEMOV EKSPERIMENTALNO RAZISKOVANJE IN PREIZKUŠANJE ANALIZA NAPAK: ODKRIVANJE / INVENCIJA:

Primerjanje gospodarske in socialne razvitosti držav Primerjanje energetskih virov Primerjanje gostote prebivalstva Razvrščanje energetskih virov na obnovljive in neobnovljive Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na prehranjevalne navade, življenjsko dobo in izobraženost prebivalstva Pomembni dejavniki staranja prebivalstva Pojav rasne, verske, politične nestrpnosti Mednarodna pomoč s stališča prejemnika oziroma s stališča tistih, ki pomoč dajejo. Migracije v Sloveniji (Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države)


Področja Znanje Kriteriji Dejstva Na svetu so države, ki so različno gospodarsko in socialno

razvite Gospodarska razvitost vpliva na družbene razmere Na zemljevidu ugotovi, da so bolje prehranjene in imajo daljšo življenjsko dobo in izobraženost tiste države, ki so bodisi industrijsko ali kmetijsko razvite ali imajo zaloge nafte.

Stopnja usvojenosti (taksonomska stopnja – poznavanje, razumevanje, uporaba, sinteza, vrednotenje)








Stopnja usvojenosti (taksonomska stopnja)


Stopnja usvojenosti (taksonomska stopnja)


Stopnja usvojenosti

Zveze Vpliv gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Stopnja usvojenosti Principi Segregacija, asimilacija Stopnja usvojenosti Teorije Staranje prebivalstva, Stopnja usvojenosti

Področja Spretnosti in veščine Kriteriji KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE PRIMERJANJE : RAZVRŠČANJE (KLASIFICIRANJE): SKLEPANJE Z INDUKCIJO: SKLEPANJE Z DEDUKCIJO ABSTRAHIRANJE: ARGUMENTIRANJE, UTEMELJEVANJE: ANALIZIRANJE PERSPEKTIV: ODLOČANJE: izbiranje med alternativami PREISKOVANJE:

Primerjanje gospodarske in socialne razvitosti držav Primerjanje energetskih virov Primerjanje gostote prebivalstva Razvrščanje energetskih virov na obnovljive in neobnovljive Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na gostoto poselitve Selitev iz gospodarsko manj v gospodarsko bolj razvite države Sklepanje o vplivu gospodarske razvitosti na prehranjevalne navade, življenjsko dobo in izobraženost prebivalstva Pomembni dejavniki staranja prebivalstva Pojav rasne, verske, politične nestrpnosti Mednarodna pomoč s stališča prejemnika oziroma s stališča tistih, ki pomoč dajejo. Migracije v Sloveniji (Selitev iz gospodarsko manj v

Vidiki primerjanja Pravilnost ugotovitev Pravilnost uvrstitve (razvrstitve) Pravilnost napovedi Pravilnost napovedi Točnost uporabljenih argumentov Število upoštevanih perspektiv

4. korak: Določanje minimalnih standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju.

• Področje: Znanje (dejstva, podatki, imena, pojmi, dogodki, pojavi, zakonitosti, ….)

• Kriterij: Stopnja usvojenosti (taksonomska stopnja – poznavanje, razumevanje, uporaba, sinteza, vrednotenje)

• Minimalni standard: (minimalni standard učnega sklopa je predznanje, ki ga potrebuje pouk tega predmeta v nadaljevanju)

Minimalni standardi Poznavanje Razumevanje Uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje Dejstva Na svetu so države, ki

so različno gospodarsko in socialno razvite

Gospodarska razvitost vpliva na družbene razmere

Bolje prehranjene in imajo daljšo življenjsko dobo in izobraženost tiste države, ki so bodisi industrijsko ali kmetijsko razvite ali imajo zaloge nafte.

Imena Evropa, SJ Amerika, Antarktika, Azija, Afrika, Avstralija, OECD, OPEC, Irak, Sudan

Evropska zveza NATO, Rdeči križ, UNICEF, UNESCO

OZN

Podatki BDP v Sloveniji, količina padavin v Sloveniji

Rodnost, smrtnost in rast prebivalstva v Sloveniji

Mesečni dohodek moje družine, stroški mojega preživljanja, gostota poselitve v Sloveniji

Pojmi Energijski vir, podnebje, azil, gostota poselitve

Gospodarske panoge, gospodarska nihanja, humanitarnost, intervencija

Humanitarne organizacije, rast prebivalstva, rodnost, smrtnost

Pojavi Rasna, verska, politična nestrpnost

selitve, vojne, suše, terorizem, lakota

mednarodna pomoč

Dogodki El Nino Suša v Sahelu Vojna v Iraku Zakonitosti Selitev iz gospodarsko

manj v gospodarsko bolj razvite države

Izčrpavanje neobnovljivih virov energije

Zveze Vpliv gospodarske razvitosti na gostoto poselitve

Principi Segregacija, asimilacija Teorije staranje prebivalstva,

Avtor:Igor Lipovšek

Minimalni standardi

Področja (spretnosti in veščine)

Kriteriji Minimalni standard

KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE PRIMERJANJE :

Primerjanje gospodarske in socialne razvitosti držav

Vidiki primerjanja Pravilnost uporabljenih vidikov primerjanja.

Socialno razvitost primerja po enem kriteriju (npr. število računalnikov na 100 prebivalcev) Število računalnikov je kazalec socialne razvitosti

5. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem katerih bodo dijaki dokazali usvojenost znanj (na določeni taksonomski stopnji) in spretnosti in veščin

• Za ugotavljanje doseženosti posameznih standardov znanja je potrebno oblikovati naloge (vprašanja, dejavnosti, itn.) s katerimi bo dijak dokazal obvladovanje standarda, ampak je to vprašanje strukturiranja preizkusov znanja, spretnosti in veščine.

• Opozorilo:• Za strukturiranje znanj, spretnosti in veščin uporabljamo različne taksonomije (ali tudi ne). Upoštevati je potrebno, da so za različne predmete uporabne različne taksonomije.

Primer – matematika (Gagne)PODROČJE KRITERIJ MINIMALNI STANDARD Konceptualno znanje (poznavanje in razumevanje pojmov in dejstev)

osnovna znanja in vedenja (poznavanje pojmov in dejstev in je predvsem priklic znanja)

poznavanje posameznosti poznavanje terminologije konceptualna znanja (razumevanje pojmov

in dejstev) prepoznavanje pojmov (prepozna krog) predstave (številske) povezovanje pojmov navajanje primerov

Pravilno prepoznavanje in ustrezno poimenovanje pojma interpretacija in uporaba znakov in simbolov Primerjanje, razlikovanje in povezovanje s sorodnimi pojmi Itn.

Proceduralno znanje (poznavanje in učinkovito obvladovanje postopkov)

• poznavanje in obvladovanje algoritmov in procedur

• uporaba pravil, zakonov, postopkov • izbira in izvedba postopka

Zmožnost izbire in pravilne uporabe postopkov Korektnost (pravilnost) uporabe raznih številskih algoritmov Itn

Problemsko znanje (uporaba konceptualnega in proceduralnega znanja v novih situacijah)

• prepoznavanje in oblikovanje problema • preverjanje podatkov • izbiranje strategij reševanja • uporaba znanja ter miselnih veščin • metakognitivne zmožnosti

…

Primer – slovenščina (materinščina)PODROČJE KRITERIJ MINIMALNI STANDARD Razumevanje besedila Prepoznavanje okoliščin nastanka besedila, sporočevalevega

namena, teme, podtem/ključnih besed, bistvenih podatkov Uporabo podatkov v novih okoliščinah Ustreznost napovedovanja nadaljevanja/konca Znajdenje v besedilu Preoblikovanje besedila Presojanje resničnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanja presoje Presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje Itn.

Tvorjenje besedila Razumljivost besedila (smiselnost, sovisnost, zaokroženost) Ustreznost besedila danim okoliščinam sporočanja Ustreznost besedila dani besedilni vrsti Jezikovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovnično in izgovorno/ pisno) Vključenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja Upoštevanje faz sporočanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril, itn Itn.

Razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti

Odnos do sporazumevalne dejavnosti Poimenovalna zmožnost Upovedovalna zmožnost Pravorečna zmožnost Pravopisna zmožnost Slogovna/pragmatična zmožnost Itn.

Metajezikovna zmožnost

Poznavanje, razumevanje in uporaba slovničnih kategorij Itn.

Umetnostna besedila

Razumevanje, doživljanje, vrednotenje umetnostnega besedila Vodena interpretacija Itn.

STROKOVNI VSEBINSKI SKLOPI

• Program: Avtoserviser• Učni sklop: Bencinski in dizelski motorji

1. korak: Načrtovanje učnega sklopaZnanje

Tehnologija materialov in predelave Vrste kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave le-teh

Regulacija in krmiljenje Električni sistemi na vozilu Zavorni sistemi na vozilu

- Krmilni diagram 2 - taktnih motorjev - Samostojno konstruiranje krmilnega diagrama 2 -T motorjev

Elementi in konstrukcije, delovanje Bencinski in dizelski motorji Podvozje Karoserija

- 1. takt - sesanje - Gibna prostornina motorja in valja - Posegi na motorju za spremembo gibne prostornine - Volumski izkoristek ali stopnja polnitve - 2. takt - komprimiranje - Kompresijsko razmerje in kompresijski prostor - 3. takt - delo - 4. takt - izpuh - 2- taktni motorji - 1. takt dvotaktnega delovanja - 2. takt dvotaktnega delovanja - Delovanje večvaljnih motorjev, označevanje vrstnega reda

valjev - Dvovaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Štirivaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Petvaljni in šestvaljni “V” motorji – delovanje

Teh. tehnološka dokumentacija in predpisi Tehnična in tehnološka dokumentacije, orodja in oprema v delavnicah ter meritve.

Vzdrževanje Negovalna in vzdrževalna del na motorjih (osnovni servisni pregled, kontrola mazalnih sredstev, tekočin, filtrov, kontrola izpušnega sistema)

- Izpiranje ali splakovanje dvotaktnih motorjev

Informacijska tehnologija Informacijsko-komunikacijske tehnologija za pridobivanje, vrednotenje, obdelavo in predstavitev različnih vrst podatkov

SPRETNOSTI IN VEŠČINE

Informiranje

Načrtovanje (planiranje)

Priprava dela po vnaprej izdelanem načrtu

Izvedba načrtovanega in pripravljenega dela

Vrednotenje (spremljanje, preverjanje in ocenjevanje) uspešnosti izvedbe in doseženih rezultatov

2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja ((in določanja minimalnega standarda):Znanje

Področja Znanja Tehnologija materialov in predelave Vrste kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave le-teh


- Krmilni diagram 2 - taktnih motorjev - Samostojno konstruiranje krmilnega diagrama 2 -T motorjev

Elementi in konstrukcije, delovanje Bencinski in dizelski motorji Podvozje Karoserija

- 1. takt - sesanje - Gibna prostornina motorja in valja - Posegi na motorju za spremembo gibne prostornine - Volumski izkoristek ali stopnja polnitve - 2. takt - komprimiranje - Kompresijsko razmerje in kompresijski prostor - 3. takt - delo - 4. takt - izpuh - 2- taktni motorji - 1. takt dvotaktnega delovanja - 2. takt dvotaktnega delovanja - Delovanje večvaljnih motorjev, označevanje vrstnega reda

valjev - Dvovaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Štirivaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Petvaljni in šestvaljni “V” motorji – delovanje


Vzdrževanje Negovalna in vzdrževalna del na motorjih (osnovni servisni pregled, kontrola mazalnih sredstev, tekočin, filtrov, kontrola izpušnega sistema)


Informacijska tehnologija Informacijsko-komunikacijske tehnologija za pridobivanje,

Spretnosti in veščine

PODROČJA Spretnosti in veščine Informiranje

Načrtovanje (planiranje)

Priprava dela po vnaprej izdelanem načrtu

Izvedba načrtovanega in pripravljenega dela

Vrednotenje (spremljanje, preverjanje in ocenjevanje) uspešnosti izvedbe in doseženih rezultatov


Področja Znanja Kriteriji Tehnologija materialov in predelave Vrste kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave le-teh


- Krmilni diagram 2 - taktnih motorjev - Samostojno konstruiranje krmilnega diagrama 2 -T

motorjev

Stopnja usvojenosti

Elementi in konstrukcije Bencinski in dizelski motorji Podvozje Karoserija

- 1. takt - sesanje - Gibna prostornina motorja in valja - Posegi na motorju za spremembo gibne prostornine - Volumski izkoristek ali stopnja polnitve - 2. takt - komprimiranje - Kompresijsko razmerje in kompresijski prostor - 3. takt - delo - 4. takt - izpuh - 2- taktni motorji - 1. takt dvotaktnega delovanja - 2. takt dvotaktnega delovanja - Delovanje večvaljnih motorjev, označevanje vrstnega

reda valjev - Dvovaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Štirivaljni vrstni in bokser motorji - delovanje - Petvaljni in šestvaljni “V” motorji – delovanje

Stopnja usvojenosti


Vzdrževanje Negovalna in vzdrževalna del na


Stopnja usvojenosti

4. korak: Določanje minimalnih (lahko tudi maksimalnega) standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju.

POZNAVANJE RAZUMEVANJE, ANALIZA

SINTEZA, UPORABA, VREDNOTENJE

Tehnologija materialov in predelave Uporaba različnih vrst kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave le-teh


Elementi in konstrukcije Bencinski in dizelski motorji Podvozje Karoserija

Razmere v valju pri posameznih taktih štiritaktnega delovanja. Krmilni diagram 4-taktnega motorja. Vrste motorjev glede na lego valjev

Razmere v valju pri posameznih taktih dvotaktnega delovanja. Krmilni diagram 2-taktnega delovanja

Smisel gradnje večvaljnih motorjev Prednosti in slabosti različnih tipov večvaljnih motorjev

Teh. tehnološka dokumentacija in predpisi Uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije, spoznavanje orodja in opreme v delavnicah ter izvajanje meritev.

Vzdrževanje Izvajanje negovalnih in vzdrževalnih del na motorjih (osnovni servisni pregled, kontrola mazalnih sredstev, tekočin, filtrov, kontrola izpušnega sistema)

Informacijska tehnologija Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za

5. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo dijaki dokazali usvojenost znanja(na določeni taksonomski stopnji) ter obvladovanje spretnosti in veščin.

▪ Za ugotavljanje doseženosti posameznih standardov znanja je potrebno oblikovati naloge (vprašanja, dejavnosti, itn.), s katerimi bo dijak dokazal obvladovanje določenega standarda, ampak to je vprašanje strukturiranja preizkusov za preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin. (Sestava nalog, vprašanj, dejavnosti, preizkusov za preverjanje in ocenjevanje doseganja standardov znanja).

Documents

Določanje minimalnih standardov