draviin Očala za branje niso nujno zlo 20 Kaj je estetsko ... · Pa naj bo to izguba teže, trening za maraton ali le pridobitev kondicije za boljše počutje in lažje opravljanje

Preverite svoj srčni utrip 12, 13

Stres povzročajo pretirane zahteve okolja 28, 29

Fitnes, joga ali pilates? 38, 39

Gripa je pred vrati 9

Očala za branje niso nujno zlo 20

Kaj je estetsko zobozdravstvo 24-25

Ajurveda – mati vseh medicin 31

Ne oglušite na delovnem mestu 40

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , F E B R U A R 2 0 1 2 , Š T . 1

Zdravifitdravifitfitdravifitfitin

Robčki Kleenex Balsam in Balsam Fresh blažijo simptome gripe in prehlada. Zaradi vsebnosti ognjiča imajo blagodejen učinek in preprečujejo razdraženo kožo in rdečico.

Vaš prijatelj Kleenex® Balsam ponuja pomirjujoèe udobje med obdobjem gripe in prehlada.

Kleenex® Balsam robèki so dermatološko testirani in za sebojo pušèajo mikrosloj zašèitnega balzama za kožo. Edinstveni balzam, ki vsebuje ognjiè pomirja kožo in pomaga prepreèiti rdeèico ali izsušitev nosu. Robèki Kleenex Balsam so na voljo v namizni škatli za domaèo uporabo, ali v žepni velikosti, za takrat, ko ste zunaj na hladnem.

Kleenex® Balsam Fresh robèki prav tako vsebujejo zašèitni balzam z ognjièem, ki se nahaja v vseh Kleenex Balsam robèkih. Za razliko od klasiènih imajo pridih mentola, ki vam pomaga lažje zadihati, hkrati pa vsebnost balzama prispeva k prepreèevanju rdeèice in izsušitve nosa. Na voljo tudi v namizni škatli in žepni velikosti.

simptome gripe in prehlada. Zaradi vsebnosti ognjiča imajo blagodejen učinek in preprečujejo razdraženo

BLAŽI SI MPTOME PREH

LADA

Robčki Kleenex Balsam in Balsam Fresh blažijo

www.kleenex.si

Naj vas prehlad ne preseneti

rdeèice in izsušitve nosa. Na voljo tudi

Marija Mica Kotnik namestnica urednika [email protected]

Življenje je tako: ko smo utrujeni, si moramo spočiti; ko smo spočiti, pa se je treba vnovič utruditi. Gibanje je pomembno, saj s tem spodbudimo presnovo, katere delovanje narekujemo s svojim načinom življenja. Ta

ugotovitev je znana že desetletja, verjetno pa še veliko dlje. Zagotovo je to tudi nasvet, ki ga zdravniki največkrat dajo

svojim bolnikom.Vsaka vadba se začne na začetku ne glede na to, da bi si

nemara včasih želeli, da bi preskočili kakšno stopničko, da smo neučakani in bi hoteli rezultate videti takoj. Tega pri

športu ni. Vse se začne na dnu in postopoma se vzpenjamo proti vrhu, pravijo strokovnjaki. Zato brez volje, dobrega

programa, vodenja in nekaj trme ne gre.Nobeno kosilo se ne skuha samo, noben tekst se ne napiše

sam in prav tako nihče ne pridobi kondicije, če zanjo nekaj ne naredi. Vložiti mora trud, spremeniti navade in si predvsem želeti priti do cilja, ki si ga je zastavil.

Pa naj bo to izguba teže, trening za maraton ali le pridobitev kondicije za boljše počutje in lažje opravljanje

vsakodnevnih obveznosti. Zavedati se je treba, da je zdravje naše največje bogastvo,

da moramo zanj skrbeti sami, da smo zanj le sami odgovorni in da nam nihče ne more pomagati, če si pač ne

želimo pomagati sami. Le začeti je treba. In ko storimo prvi korak – navsezadnje tako kot mi s prilogo Zdravi in fit –, je potem vse lažje. In

bolj zdravo. Da bomo pač fit. In tako v krogu!

Le začeti je treba …

PARTNERJI PRILOGE:

2 3

KAZALO

in

Urednik priloge: BRANKO ŽNIDARŠIČ, tel.: 01/30 91 526, e-pošta: [email protected]

Namestnica urednika: MARIJA MICA KOTNIK, PROMIKO,tel.: 051 438 776, e-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: [email protected]

Fotografija na naslovnici: THINKSTOCK

Urednik oglasnega uredništva: BR ANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

ZDRAVI in FIT je oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 30. marca 2012.

Zdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin


KAZALO

Ko nas boli grlo ............................................................................................. 8

Gripa je pred vrati ........................................................................................ 9

Pustu sledi post ............................................................................................ 10

Preverite svoj srčni utrip............................................................................ 12

Alenka Gril, dr. med.: Pravočasni pregled lahko ohrani vid ............ 16

Nevidni ubijalec vida .................................................................................. 18

Spet vidim brez očal .................................................................................... 19

Očala za branje niso nujno zlo ................................................................. 20

Bolezni se širijo izpod zoba ....................................................................... 22

Strah pred zobozdravnikom .................................................................... 23

Kaj je estetsko zobozdravstvo ................................................................. 24

Skrivnostne bolezni so posledica stresa ................................................ 26

Doc. dr. Tone Pačnik: Stres povzročajo pretirane zahteve okolja .. 28

Ajurveda – mati vseh medicin ................................................................. 31

Branko Krašovec: Tek trikrat na teden je njegov način življenja .... 32

Od sprostitve do olajšanja ......................................................................... 34

Edinstveno razvajanje drznih želja ................................................ 35

Pregneti me nežno ....................................................................................... 36

Harmonija vzhoda in zahoda za dobro počutje ................................... 37

Fitnes, joga ali pilates? .............................................................................. 38

Ne oglušite na delovnem mestu ............................................................... 40

Raven varnosti in zdravja delavcev se ne sme znižati ........................ 42

Naprave, ki nam dajo vitkost, zdravje in moč ....................................... 44

Pripomočke za varno in lažje gibanje si lahko izposodimo .............. 46

S hojo do zdravja .......................................................................................... 48

V Sloveniji in po svetu bomo 25. februarja zaznamovali mednarodni dan prostovoljnih aktivnosti delovnih terapevtov, katerega pobudnica je nekdanja predsednica Ameriškega združenja delovnih terapevtov (AOTA) Karen Jacobs z univerze v Bostonu v ZDA. Pobudi Podaj naprej se je v Sloveniji dejavno pridružil študijski krožek promocija delovne terapije. Njihove dejavnosti so namenjene predvsem večanju prepoznavnosti zdravstvene stroke delovne terapije. Tako je delo članov študijskega krožka, ki deluje v okviru Andragoškega centra Slovenije, usmerjeno v krepitev zavesti o vsebini in pomenu poklica ter možnostih, ki jih ponuja. Po slovenskih mestih Ljubljana, Maribor, Ormož, Kranj, Lesce, Škofja Loka, Velenje in Idrija bodo organizirali različne dejavnosti, skozi katere bodo predstavili delo delovnega terapevta. Urnik dogajanja in več o delovni terapiji si lahko preberete na: http://delovnaterapija.weebly.com/

NOVIČKEZdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin

Podaj naprej – mednarodni dan aktivnosti delovnih terapevtov

Adidasovi Adizero f50trx fg syn so prvi inteligentni nogometni čevlji na svetu. Posebna tehnologija miCoach namreč uporabnikom omogoča, da spremljajo podatke o svoji zmogljivosti, gibanju, povprečni in največji hitrosti, številu pospeškov, pretečeni razdalji in dinamiki teka. Seveda pa morajo pred tem v režo na podplatu vstaviti spominsko kartico, na katero se lahko shranijo podatki o sedmih urah treninga. S prenosom teh podatkov na spletno stran miCoach lahko oblikujejo osebni program za trening. Svoje rezultate lahko prek družbenega omrežja

Prvi inteligentni nogometni čevlji na svetu

Facebook pokažejo drugim uporabnikom, svoje zmogljivosti pa primerjajo tudi z legendarnim nogometašem Lionelom Messijem in drugimi vrhunskimi športniki. Nogometni čevlji adizero f50 s sistemom miCoach napovedujejo serijo inteligentnih izdelkov, ki bodo uporabnikom omogočali spremljanje, shranjevanje in analiziranje podatkov o njihovih zmogljivostih.

2

petek • 17. februarja 2012 • št. 01

4 5

Skupaj zmoremo – svetovni dan boja

proti rakuLetošnji dan boja proti raku je potekal pod geslom

Skupaj zmoremo. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) in združenju Europa Donna so ob tem opozorili na pomen zdravega življenja

za preprečevanje bolezni. »Tveganje za rakavo obolenje lahko zmanjšamo z opustitvijo kajenja

in izogibanjem pasivnemu kajenju, ohranjanjem primerne telesne teže, povečano telesno dejavnostjo

in zdravim prehranjevanjem, z omejevanjem pitja alkoholnih pijač, izogibanjem čezmernemu sončenju,

zaščito pred okužbami, ki povzročajo raka, ter z rednim udeleževanjem presejalnih pregledov v

programih, kot so Zora, Dora in Svit,« svetujejo na Inštitutu za varovanje zdravja. Promocija teh 11

načel, ki izhajajo iz Evropskega kodeksa boja proti raku, je tudi ena izmed delovnih nalog Evropskega partnerstva za boj proti raku. Projekt partnerstva,

ki ga vodi IVZ, naj bi z ukrepi preventive in drugimi ukrepi obvladovanja raka do leta 2020 pripomogel

k zmanjšanju pojavnosti novih primerov raka v državah članicah EU za 15 odstotkov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije postaja rak vodilni vzrok smrti, saj zaradi rakavih

obolenj vsako leto umre 7,6 milijona ljudi po svetu, kar je okoli 13 odstotkov vseh smrti. V Sloveniji za to boleznijo zboli več kot 12 tisoč ljudi na leto, umre pa čez 5.700. Po zadnjih statističnih podatkih je raka v

Sloveniji prebolelo že več kot 75 tisoč ljudi, od tega več kot 31 tisoč moških in več kot 44 tisoč žensk.

Rak lahko vznikne kjerkoli v telesu, prizadene pa lahko oba spola. Nekoliko bolj ogrožena skupina so moški. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah,

vendar kar v 80 odstotkih po 54. letu. S staranjem prebivalstva zato lahko pričakujemo vedno večje

število obolelih za rakom. Po podatkih Registra raka RS je mogoče predvideti, da bo od tistih, ki so rojeni

po letu 2005, do 75. leta starosti za rakom zbolel skoraj vsak drugi moški in skoraj vsaka tretja ženska.

Dobrega ni nikoli preveč

To je bilo vodilo Mercatorja, ko so se odločili, da bodo družino izdelkov lastne znamke Mercator

Bio dopolnili z novimi, ki bodo zagotovo popestrili vaš jedilnik. Med novostmi so štirje

novi okusi namazov, pripravljenih na osnovi soje, oreščki, lanena, sončnična in sezamova semena ter kislo zelje in kisla repa. Ljubitelji osvežilnih

napitkov se bodo razveselili 100-odstotnega jabolčnega soka in dveh vrst čaja, za sladokusce

pa so pripravili čokoladne in sadne müslije ter koruzne vaflje. Za vse izdelke znamke Mercator

Bio dajejo trdna jamstva, da so pridelani po strogih ekoloških standardih.

Redna vadba boljša od občasne

Redna in zmerna fizična dejavnost je veliko bolj zdrava kot le občasna

vadba na vso moč, pravi Ingo Froboese, profesor na športni univerzi v Kölnu. »Veliko ljudi

namreč rado pretirava in gre prek svojih zmožnosti.« Ljudje bi se morali zavedati, da lahko

dobro kondicijo vzdržujejo že z vsakodnevnim kolesarjenjem v

službo, popoldanskim sprehodom ali delom na vrtu, pravi. »Tudi to je fizična dejavnost, saj človeško telo

v resnici ne ve, ali smo šli hodit s palicami za nordijsko hojo ali smo

se le peljali s kolesom v službo. Celice vedo le, da morajo obnoviti

energijo. Zato je pomembno, da smo dejavni redno.« Froboese svetuje

tudi zmernost in dodaja, da je treba poslušati svoje telo in nikoli ne

pozabiti na občasen počitek.


4

Avstralci zapirajo solarijeSte tudi vi med tistimi, ki pred odhodom na počitnice nekajkrat obiščete solarij, da bi pridobili »zdravo« zagorelo polt? Pazljivo, svarijo dermatologi, saj raziskave v zadnjih letih kažejo neposredno povezavo med sončenjem v solariju in kožnim rakom. Tako je Svetovna zdravstvena organizacija že pred leti pozvala vse države, naj uveljavijo strožji nadzor nad uporabo solarijev in jih prepovedo za mlajše od 18 let. Tem napotkom so sledili v Avstraliji, kjer je pojavnost kožnega raka največja. V Novem južnem Walesu so tako že prepovedali sončenje v solarijih, ki jih morajo lastniki zapreti najpozneje do konca leta 2014. Po podatkih iz raziskave, ki so jo opravili v avstralskem centru za rakave bolezni, ima vsakdo, ki se pred 35 letom sonči v solariju, kar dvakrat večjo verjetnost, da bo zbolel za kožnim rakom. Videz zagorele kože je med ljudmi zelo priljubljen, zato večina, še posebno mlade ženske, ne upošteva svaril dermatologov, da je sončenje v solariju škodljivo. Ker pri nas, tako kot drugod v Evropi, zagorelega videza ni mogoče ohranjati pod naravnim soncem, v raznih sončnih studiih ne manjka strank. Če ohranjamo zagorel videz vse leto, utegnemo čez leta ta mačehovski odnos do lastne kože in zdravja zelo obžalovati, opozarjajo dermatovenerologi.


Fot

o: T

hink

stok

Foto: Thinkstok


6 7


v prenovljeni

podobi

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

Dobro počutje in življenjska energija ne prideta sama od sebe, ampak je zanju treba kaj storiti. Za začetek so tu številni izdelki, ki ste jih do zdaj poznali pod imenom Zdravo življenje, zdaj pa imajo novo podobo in novo ime: Active Life. Vsak izdelek v družini Active Life ustreza najmanj enemu kriteriju zdrave prehrane: ima veliko prehranskih vlaknin, nizko vsebnost maščob, zlasti nasičenih maščobnih kislin in holesterola, sladkorja ali soli oziroma zmanjšano energijsko vrednost. Pri izboru prehranskih izdelkov za zdravo in uravnoteženo prehrano sodelujemo z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj.

Zdravaizbira!

Dobro počutje in življenjska ener-gija ne prideta sama od sebe, ampak je treba

zanju kaj storiti. Eden prvih korakov je zagotovo uživanje zdrave hrane. V Mercatorje-vih trgovinah lahko v tem se-gmentu ponudbe izbirate med številnimi izdelki, ki ste jih do zdaj poznali pod imenom Zdra-vo življenje, po novem pa imajo novo podobo in novo ime – Ac-tive Life. Že samo ime pove, da so izdelki iz te linije namenjeni ljudem, ki si želijo živeti aktivno življenje.

Ta cilj lahko uresničimo le, če imamo dovolj življenjske ener-gije, ki jo dobimo z uživanjem zdrave hrane, hkrati pa mora-mo seveda poskrbeti še za giba-nje in rekreacijo.V liniji Active Life so združe-ni prehranski izdelki za zdra-vo in uravnoteženo prehrano. Skrbno izbrani izdelki sledijo priporočilom in sodobnim do-gnanjem na področju zdrave prehrane. Kot pravijo v Merca-torju, težijo k visoki kakovosti, zato pri izboru sodelujejo z Za-vodom za zdravstveno varstvo Kranj. Njihov namen je potro-šniku omogočiti, da bo odloči-

tev za uživanje lahke in zdrave hrane čim lažja. Izdelki Active Life zato kljub temu, da sledijo smernicam zdrave prehrane, ohranjajo vso svojo okusnost.

KRITERIJI ZDRAVE PREHRANEVsak izdelek v družini Active Life ustreza najmanj enemu izmed naslednjih kriterijev zdrave prehrane:

ima veliko prehranskih vlaknin, nizko vsebnost maščob, zlasti nasičenih maščobnih kislin in holesterola, nizko vsebnost sladkorja, nizko vsebnost soli oziroma zmanjšano energijsko vrednost.

Active Life namesto Zdravega življenjaV Mercatorju so prenovili linijo zdravju prijaznih izdelkov.

Valens Imunofit za gradnjo imunskega sistemaZa učinkovito gradnjo imunskega sistema potrebujemo dva do tri mesece, zato je pomembno, da začnemo svoje telo pripravljati na sezono prehladov čim prej. Eden izmed učinkovitejših načinov za krepitev organizma je uživanje kakovostnih prehranskih dopolnil na osnovi betaglukanov, ki klinično dokazano podpirajo delovanje imunskega sistema. Linijo Valens Imunofit sestavljajo edinstvena prehranska dopolnila, ki aktivirajo in krepijo telesno odpornost in podpirajo imunski sistem, še preden zbolimo. Njihovi izdelki vsebujejo najmočnejšo kombinacijo naravnih betaglukanov iz kvasovk, vodotopne oblike koencima Q10 in vitamina C na slovenskem trgu. S svojo specifično sestavo podpirajo delovanje naravnega imunskega sistema ter pomagajo telesu, da hitro najde tujke in jih učinkovito odstrani.

Mobilno igrišče za spodbujanje telesne

dejavnosti otrokObčina Radovljica je podprla postavitev

večnamenskega mobilnega montažnega otroškega igrišča v športnem parku Radovljica. Igrišče je

namenjeno zlasti otrokom do šestega leta starosti, ki bodo lahko na njem med drugim spoznavali

športne dejavnosti, ki so zelo pomembne pri njihovem razvoju. Pozimi bodo lahko na njem

smučali, se sankali in se zabavali na snegu, poleti pa ga bo možno spremeniti v druge poligone in

igralne površine. Gre za prototip, ki sta ga izdelali podjetji Elan Inventa in Smarting. Ker lahko

mobilno igrišče postavimo kjerkoli, tudi v mestnih središčih, bo zelo dobrodošel pripomoček za

spodbujanje telesne dejavnosti najmlajših.

Čeprav so v britansko-švedskem farmacevtskem velikanu AstraZeneca lani ustvarili kar 7,59 milijarde evrov dobička po obdavčitvi, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2010, napovedujejo, da bodo varčevali in v letu 2014 zaprli 7.300 delovnih mest, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Tako naj bi privarčevali 1,6 milijarde dolarjev na leto. Družba je med letoma 2007 in 2009

že zaprla 12.600 delovnih mest, do konca prejšnjega leta pa je s plačilnega seznama umaknila še devet tisoč ljudi. AstraZeneca po vsem svetu zaposluje 61 tisoč ljudi, od tega osem tisoč v Veliki Britaniji. Čeprav je AstraZeneca lani povečala dobiček, pa v družbi pričakujejo, da se bo ta letos zmanjšal, predvsem zaradi izteka patentov za ključna zdravila in pritiska na cene v Evropi in ZDA.

Varčevanje in odpuščanje tudi v farmaciji

8 9

Čeprav sta grlo in žrelo ločeni enoti in imata vsak svojo funk-cijo, je iz izjave »grlo me boli« po navadi možno razbrati, kot pravijo farmacevti, da bolnika

praska, skeli in peče v žrelu in da težko po-žira. Medtem ko je žrelo vez med prebavno in dihalno potjo in leži neposredno za ustno votlino, je grlo postavljeno niže in služi predvsem oblikovanju glasu ter preprečeva-nju uhajanja hrane v dihalne poti. Razloče-vanje med vnetjem enega oziroma drugega dela zgornjih dihalnih poti je zelo pomemb-no predvsem zaradi odločitve o zdravljenju in izbire ustreznega pripravka ter ukrepov. Pekoče žrelo najpogosteje pomeni začetek navadnega prehlada ali gripe, še posebno takrat, ko se kmalu po bolečini pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost. Bolečina v grlu in hripavost pa sta lahko simptoma kake druge bolezni.

Večino okužb povzročajo virusiKot razlaga magistra farmacije Polonca Fiala iz Pomurskih lekarn, večino okužb v žrelu povzročajo virusi, ki se naselijo v sluznici. Ta nabrekne, pordi in se vname. Občutimo neprijetno skelenje in praskanje v žrelu, pojavita se tudi pekoč občutek in bo-leče požiranje. Pozneje začne nastajati go-sta sluz, ki sili na kašelj, spremljajoče zna-menje je lahko tudi izcedek iz nosu. Kadar pa je vzrok vnetega žrela bakterija, po na-vadi streptokok, se lahko pojavijo nenadne močne bolečine v žrelu, zadah iz ust, žrelo je močno pordelo, vidne so gnojne pike, tele-sna temperatura je povišana, mandlji in vra-tne bezgavke se povečajo. Lahko se pojavijo slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. »To

so simptomi, ki zahtevajo zdrav-niško obravnavo,« opozarja Fialova.

Ne okus, pomembna je

sestavaV lekarni je na vo-ljo veliko zdravil in pripravkov, ki se dobijo brez recep-ta. Izbiramo lahko med pastilami, pr-šili, ustnimi voda-mi za grgranje ali čaji, našteva Po-lonca Fiala. Far-macevti opažajo, da so ljudem pogo-sto pomembnejši okus, barva in ve-likost pastil kot pa sestava pripravka. Sogovornica zato

opozarja, da je treba dati večji poudarek se-stavi. Učinek je denimo boljši, če pripravek poleg protimikrobne učinkovine, ki lahko omeji širjenje vnetja, vsebuje tudi lokalno protibolečinsko učinkovino, ki olajša bole-čino. Prav tako je dobro vedeti, da je slina naravni sovražnik mikrobov v ustni votlini. Ob raztapljanju pastil v ustih se sprošča več sline, kar ugodno vpliva na sluznico žrela, hkrati pa ublaži bolečine in draženje.

Tri skupinePrva skupina zdravil zoper boleče žrelo so antiseptiki, ki razkužujejo ustno votlino in žrelo. Preprečujejo razvoj mikroorga-

nizmov, delujejo lokalno na sluznici in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba anti-septikov olajša neprijetne težave, hkrati pa prepreči bakterijsko okužbo. V to vrsto re-cimo sodijo pastile Septolete, Neoseptolete, Neoangin in druge. Lokalni anestetiki (lidokain, benzokain) olajšajo bolečino. Učinek je boljši, če so v pripravku v kombinaciji z antiseptiki. Brez recepta so na voljo pripravki v obliki pastil ali pršil. To so denimo Septolete plus, An-gal, Doloangin in podobno. Pri pripravkih z lokalnim anestetikom moramo paziti, da lokalna anestezija ne bi ovirala žrelnega re-fleksa požiranja. Protivnetne učinkovine (flurbiprofen, ben-zidamin) delujejo protivnetno in tako laj-šajo simptome vnetja žrela. Predstavnika te skupine sta pastile Strepfen in Tantum verde.

Učinkovita sta tudi žajbelj in slezTudi zdravilne rastline so učinkovite pri vnetju žrela in ustne sluznice. Priporočljiv je žajbelj, saj vsebuje veliko čreslovin, ki de-lujejo protivnetno. Na voljo je v obliki pastil ali čajev, ki jih ne pijemo, temveč grgramo. Imamo tudi slezove pastile (Isla moos, Gra-nobil, Luuf, Junior angini in druge) ali kore-nine, iz katerih se pripravi čaj. Bolečine v žrelu lahko zdravimo tudi ho-meopatsko. Ker je homeopatija holistična metoda zdravljenja, lahko ustrezno homeo-patsko zdravilo izberemo šele po pogovoru, ki razkrije značilne simptome. Pri bolečem žrelu lahko denimo izbiramo med homeo-patskimi zdravili Aconit, Belladono, Bryo-nio, Phytolacco, Lycopodium, Apis, Lache-sis, Hepar sulfuris, Mercurius solubilis in drugimi.

»Pred nakupom zdravila ali pripravka

zoper boleče žrelo se posvetujmo s

farmacevtom, ki lahko na podlagi

opisa težav izbere ustrezno sredstvo

ter mu z nasvetom in opozorilom da ustrezno

moč in učinkovitost,« pravi farmacevtka

Polonca Fiala.

Ko nas boli grloLjudje, ki iščejo pomoč v lekarni, velikokrat potožijo, da jih boli grlo. Za tem stavkom se lahko skriva resnejša

zadeva, kot se zdi na prvi pogled.

AKTUALNO

inZZZdravidravidravifitfitfitdravidravidravifitfitfitdravifitdravidravidravifitdravifitdravifitdravidravidravifitdraviin

dravidravidravidraviin

dravidravidraviin

dravifitfitfitfitinfitfitfitinfitdravifitdravidravidravifitdravifitdravifitdravidravidravifitdravidravifitdraviin

dravifitdravidravidravifitdraviin

dravifitdravifitdravifitdraviin


dravifitdraviin

Foto: Thinkstok Običajna sezona gri pe traja vsaj osem tednov, lah-ko pa tudi več. Po navadi se začne

konec oktobra in traja vse do konca aprila. »Zato je to pov-sem običajna sezona gripe kot vsako leto v hladnih mesecih,« pravi doc. dr. Maja Sočan z IVZ. Na začetku leta so zaznali virus influence A (H3N2), niti pri nas niti v drugih državah EU pa niso zazanali pandem-ske oziroma tako imenovane prašičje gripe (virus influence A H1N1), ki je bila pred leti pre-cej razširjena. »Za sezono gripe je značilno, da v nekaj tednih po prvi potrditvi virusa influen-ce v populaciji število obolelih naraste in nato v nekaj tednih upade,« razlaga Sočanova in dodaja, da poleg gripe v teh hla-dnih mesecih krožijo še drugi virusi, ki povzročajo okužbe dihal, in zato je trenutno doga-janje za zdaj povsem običajno in tudi pričakovano.

Preventivna zaščitaMedtem ko se bolezenska zna-menja pri prehladu začnejo ka-zati počasi in postopoma ter se stopnjujejo, gripa takoj udari z vso silovitostjo. Bolezenska znamenja se pojavijo nenado-ma in vsa naenkrat, v samo ne-kaj urah smo popolnoma brez moči. Zato je priporočljivo, da se na obdobje gripe pripravi-mo in zmanjšamo verjetnost, da zbolimo. Sočanova svetu-je, da je zdrav način življenja, ki vključuje zdravo prehrano,

gibanje, prenehanje kajenja in izogibanje alkoholu, temelj za boljše zdravje in manj okužb dihal. Majhnih otrok, pred-vsem dojenčkov, ne vodimo tja, kjer je na kupu veliko ljudi (kot so denimo nakupovalni centri), da se v času, ko je teh okužb naj-več, ne okužijo tudi oni. Enako velja za vse druge, še posebej pa za ljudi s kroničnimi obo-lenji pljuč in srca ter drugimi kroničnimi boleznimi, zaradi katerih so dovzetnejši za okuž-be nasploh in tudi za okužbe dihalnih poti. Sogovornica pri-poroča tudi cepljenje proti gri-pi, še posebno starejšim od 65 let in kronično bolnim, saj ima gripa pri njih lahko težji potek in zaplete.

Kaj pa, ko zbolimo? Če kljub preventivnim ukrepom vendarle dobimo gripo, je dobro, da si težave lajšamo z dovolj po-čitka ter ne pozabimo na dodatek vitaminov in mineralov (pred-vsem vitamina C), uporabljamo le papirnate robčke, si pogosto umivamo roke, zračimo prostore in zaužijemo dovolj tople tekoči-ne. Najbolje, da je to čaj kamilice, bezga, lipe ali šipka. Priporočlji-ve so tudi čajne mešanice iz sle-zenovca, materine dušice, slad-kega korena in komarčka. Na vo-ljo je tudi prsni čaj, ki je mešani-ca več zelišč in blagodejno deluje na dihala. Dobrodošle so kapljice za nos, da laže dihamo, in zdravi-la za zniževanje povišane telesne temperature, še posebno, če je ta višja od 38 stopinj Celzija, svetu-je Sočanova.

Gripa je pred vrati

Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) napovedujejo, da bo prihodnji teden število obolelih

za gripo naraslo.

KAJ JE GRIPA? Gripa ali influenca je zelo nalezljiva bolezen in pogosta

okužba dihalnih poti. Pojavlja se sezonsko, od konca oktobra, predvsem pa spomladi, vse do sredine aprila. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremljajo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Povzročitelji gripe so trije virusi (tip A, B in C), ki mutirajo, zato je vsako leto potrebno novo cepljenje.


Foto: Thinkstok

10

Pri postu ne gre za odrekanje hrani, kot

marsikdo sprva pomisli, ampak za uživanje

zdravih in lahko prebavljivih živil ter, tega

ne pozabiti, precejšnjih količin vode.

Post je bil dolga sto-letja nepogrešljivo sredstvo za dose-ganje duhovnega razsvetljenja in

vsemogočno orožje boja proti grehu, skušnjavam oziroma za ohranjanje zvestobe bogu in krepostim. Danes vse bolj za-dovoljuje praktično potrebo po umirjeni prehrani. Je čas, ko naj se zamislimo o naši prehra-ni in jo morda celo spremenimo.

Del zdravega življenjskega sloga

Post je lahko del zdravega ži-vljenjskega sloga, saj je ena od metod, s katerimi si je mogoče spočiti notranje organe. Med postenjem, ki pravzaprav po-meni čiščenje telesa, se telo najprej loti bolnih, starih, po-škodovanih in mrtvih celic ter pokuri odpadke. S tem pospeši in spodbudi nastajanje novih in zdravih celic. Zdravniki so izmerili, da je lahko koncen-tracija strupov v urinu med

postenjem tudi do desetkrat večja od običajne, telesni vonj je izrazitejši, poveča se potenje in okrepi izkašljevanje sluzi. To pomeni, da postenje odplakne strupe in usedline, pospeši iz-ločanje anorganskih kemičnih snovi in drugih odpadkov, ki jih iz telesa ni mogoče odstra-niti z nobenim drugim sred-stvom. Počitka post ne prinese le prebavilom, temveč povzroči tudi razgrajevanje energijskih rezerv. Dokazano je, da telo v prvih dveh dneh posta še išče oziroma kliče hrano skozi usta, kasneje pa se preusmeri na no-tranje vire in lakote pravzaprav ne čutimo več.

Postijo se lahko le zdraviMed postom je treba poskrbeti, da ima telo vedno dovolj vode in nekaterih nujno potrebnih sno-vi, ki jih telesu dovajamo zlasti s sadnimi in zeliščnimi sokovi. Poudariti je treba, da vse to ve-lja le za zdrave ljudi, za tiste, ki jih muči kakšna bolezen, je post

varen in mogoč le in zgolj pod zdravniškim nadzorom. Stro-kovnjaki post odsvetujejo tudi tistim, ki nimajo energijskih zalog, ki so psihično in telesno preobremenjeni, bolnikom, ki jemljejo tablete za redčenje krvi.Za tiste, ki bi morda poskusili, pa sledi opis, kako se je najlaže lotiti postenja. Najprej je treba odpraviti zajtrk, namesto njega popijemo le sadni sok in vodo. En dan v tednu se je treba odpo-vedati kavi, alkoholu in mastni hrani. Najbolje pa je, da si en dan v tednu določimo za sadni dan. Nekateri tudi priporočajo, da si v tednu izberemo dan, ko si privoščimo zelenjavno juho. Hkrati poznavalci svetujejo, da zelenjavo, če smo se je že naveli-čali na krožniku, uživamo tudi v obliki soka, ki ga pripravimo iz korenčka, blitve ali zelene. Priporočajo tudi, da vsak dan zaužijemo čim več svežih živil, jedi z žara zamenjamo s kuhano hrano ali pripravljeno na pari.

Tudi tako bomo čistili organi-zem.

Brez gibanja ne grePost torej ni neki ekstremni pojav, ekstremna nuja, ko ljudje teden dni ali celo več ne jedo popolnoma nič, ampak vedno bolj postaja del tehtnega razmi-sleka o naši prehrani in morebi-tni potrebi, da jo spremenimo. Navsezadnje se iz zgodovine ter iz krščanstva in drugih religij lahko naučimo, da so bili postni dnevi zahteva organizma, da se po prazničnem prehodu v novo leto in norčavem pustu odpočije od obilice dobrot, pod katerimi so se šibile kraljevske in druge mize. Nujno je tudi gibanje. Voda na-mreč spodbuja delovanje ledvic, s tem pa pospeši odvajanje od-padnih snovi iz telesa ter lajša presnovo. Rekreacija oziroma gibanje bo ob vsem tem več kot dobrodošlo, saj pospeši srčni utrip in poveča pretok kisika v možgane.

Pustu sledi post

Foto: Thinkstok

AKTUALNOZdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin

Medicinski

MEDMEDOBESIMedicinski pripomocek / Medical device 0086

OBESIMED® - peroralni medicinski

OBESIMED®

®

OBESIMED®

®

OBESIMED®

OBESIMED® ®

® ®

ˇ

DOKAZANKLINI NO

U IN E K

Obesimed A4 letak_SLO.indd 1 04.05.11 6:54 AM

Medicinski

MEDOBESIMedicinski pripomocek / Medical device 0086


OBESIMED®

®

OBESIMED®

®

OBESIMED®

OBESIMED® ®

® ®

ˇ

DOKAZANKLINI NO

U IN E K


NA VOLJO V LEKARNAH

IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH

[email protected]

080 12 36MODRA ŠTEVILKA

(( Medicinski

MEDOBESIMedicinski pripomocek / Medical device 0086


OBESIMED®

®

OBESIMED®

®

OBESIMED®

OBESIMED® ®

® ®

ˇ

DOKAZANKLINI NO

U IN E K


DIFAR_203x271_033.indd 1 13.02.2012 14:19:00 Uhr


12 13

AKTUALNOZdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin

Prepoznajte motnjo srčnega utripa, ki ogroža milijone lju-di po svetu. Atrijska fibrilacija lahko vodi v možgansko kap. Preprečite jo! To je sporočilo

ozaveščevalne akcije Merite utrip srca, ki jo je februarja v Sloveniji začela družba Bayer Health Care, podprli pa so jo Dru-štvo za zdravje srca in ožilja, Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bole-zni in Združenje bolnikov s cerebrovasku-larno boleznijo Slovenije. V akciji želijo zlasti povečati znanje in zavedanje ljudi o nevarnih posledicah atrijske fibrilacije, s pravočasnim prepoznavanjem simptomov in dejavnikov tveganja pa jim pomagati preprečevati razvoj te nevarne bolezni, ki lahko povzroči možgansko kap.

Akcija bo trajala vse letoZdravniki, ki aktivno sodelujejo v kam-panji (ta bo na spletni strani www.meri--utrip.si trajala vse leto), pričakujejo, da se bo med ljudmi okrepila skrb za merjenje utripa srca in da bodo ob nepravilnostih obiskali svojega osebnega zdravnika. Na hiter in enostaven način si lahko na ome-njeni spletni strani vsakdo izmeri in pre-veri svoj srčni utrip. Informativne plakate in zloženke z opisi motenj srčnega ritma ter atrijske fibrilacije ter opozorila so pri-pravili tudi v zdravstvenih domovih z anti-koagulacijskimi ambulantami. V društvih, ki sodelujejo pri akciji, načrtujejo tudi pre-davanja o zdravem življenjskem slogu in ukrepih za preprečitev možganske kapi kot posledice atrijske fibrilacije.

Bolezni še ne obvladujemo povsemAtrijska fibrilacija je ena najpogostejših mo-tenj srca, za katero je značilno, da se srčna preddvora ali atrija neredno krčita, kar je najočitnejše znamenje bolezni. »Zaradi te

nepravilnosti se kri v atriju ne izprazni pov-sem in se nepravilno pretaka, kar botruje nastanku krvnih strdkov. Ti se lahko odtr-gajo in s krvjo potujejo v možgane, kar lahko povzroči možgansko kap,« razlaga prof. dr. Igor Zupan, dr. med., s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Bolezen zdravijo na več načinov. To, kot pravi prof. Zupan, pomeni, da bolezni še ne obvladujemo zelo dobro. »Nekatere bolni-ke zdravimo tako, da srce ostane v stanju

atrijske fibrilacije, z zdravili pa nadziramo srčni utrip, da ostane pod 100 utripov na minuto.« Pri vseh bolnikih poskušajo tudi preprečevati nastanek strdkov in s tem mo-žgansko kap. Za preventivno zdravljenje uporabljajo antikoagulante, ki zmanjšujejo strjevanje krvi in tako preprečujejo pojav krvnih strdkov. Slovenskim bolnikom sta od letos na voljo še dve novi zdravili za red-čenje krvi v obliki tablet, ki naj bi izboljšali zdravljenje bolnikov z atrijsko fibrilacijo.

Preverite svoj srčni utrip Vsaka druga smrt v svetu je posledica možganske kapi. Vsaj petina možganskih kapi pa je posledica atrijske fibrilacije, kar je strokovni izraz za nereden utripa srca. V Sloveniji se je zato ta mesec začela ozaveščevalna

akcija Merite utrip srca.

V RAZVITIH DEŽELAH MOŽGANSKA KAP NAZADUJE

V razvitih deželah Evrope pogostost možganske kapi upada, zlasti tam, kjer za zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov namenijo veliko denarja tako za zgodnjo fazo zdravljenja bolezni kot za sekundarno preventivo in rehabilitacijo. V Švici, denimo, za zdravljenje enega bolnika, ki je doživel možgansko kap, namenijo 56 tisoč evrov. V Italiji takemu bolniku namenijo približno 12 tisoč evrov, v Sloveniji pa pride na enega bolnika povprečno 10 tisoč evrov. Prav zato ima Švica najmanjšo pojavnost možganske kapi kot tudi umrljivosti zaradi nje v Evropi. V Švici je tako 64 smrti na 100 tisoč moških prebivalcev, v Sloveniji pa približno 95.

ČEDALJE VEČ OBOLELIH ZA ATRIJSKO FIBRILACIJO Število obolelih za atrijsko fibrilacijo narašča. V Sloveniji ima to srčno motnjo

25 tisoč, v Evropi pa šest milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi se število teh bolnikov povečalo za 2,5-krat. Čeprav največkrat prizadene starejše, se vaskularni zapleti vedno pogosteje pojavljajo tudi pri mlajših. V povprečju je ogrožena vsaka četrta ženska ali moški po 40. letu starosti. »Bolezen je razširjena tudi zato, ker je nemalokrat slabo razumljena in med zdravniki ter javnostjo slabo prepoznana,« pravi prof. dr. Igor Zupan, dr. med., s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. »Ljudje bi si morali redno meriti srčni utrip. Pozorni moramo biti na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembneje za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. S pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo pojav možganske kapi.«

Možganska kap ogroža vse generacije

Možganska kap, ki je posledica atrijske fi-brilacije, ogroža bolnike vseh starosti. Pri vsaki peti možganski kapi, ki je posledica krvnega strdka, je prizadeti bolnik bolehal tudi za atrijsko fibrilacijo, ki jo velikokrat odkrijejo šele po preboleli možganski kapi. Praviloma je stopnja funkcijske prizadeto-sti človeka in oviranosti v poznejšem življe-nju odvisna od razsežnosti in mesta kapi. »Možganska kap je posledica premajhne-ga pritoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka ali krvavitev. Ker možgani niso nor-malno prekrvljeni, možganske celice hitro odmirajo, posledice so hujše omejitve gi-bov, prehodna ali trajna izguba sposobnosti govora, izguba vida in tudi smrt,« pojasnju-je prim. doc. dr. Bojana Žvan z nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Tveganje za nastanek možganske kapi se pri obolelih za atrijsko fibrilacijo povečuje s starostjo, saj je vse več dodatnih dejav-nikov tveganja, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen, zato je letošnja kampa-nja namenjena zlasti ciljni skupini okrog 35 let starosti, in rizični skupini, stari 65 let in več. »V Sloveniji možgansko kap doživi približno štiri tisoč ljudi na leto. Za njeni-mi posledicami jih umre 2.100. Umrljivost se zmanjšuje, pri ženskah smo v letu 2006 že dosegli evropsko raven, slovenski moški pa zaradi možganske kapi še vedno umirajo deset let mlajši kot v starih članicah EU,« razlaga doc. dr. Žvanova. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok umrljivosti bol-nikov po svetu in pri nas ter vodilni vzrok invalidnosti.

Rehabilitacija po možganski kapiZdravljenje po možganski kapi obsega tudi dolgotrajno rehabilitacijo, pravi Daniel Globokar, dr. med., z oddelka za rehabilita-cijo po kapi na Univerzitetnem rehabilita-

»Pozorni moramo biti na vsako po-spešeno in nere-

dno bitje srca, saj je to najpomemb-

nejše za zgodnje prepoznavanje

atrijske fibrila-cije,« pravi prof. dr. Igor Zupan,

dr. med., s klinič-nega oddelka za

kardiologijo UKC Ljubljana.

»Ne glede na to, zaradi česa

nekdo doživi možgansko kap,

so načela reha-bilitacije enaka.

Velikokrat jo začnemo že v in-tenzivni terapi-

ji,« pravi Daniel Globokar, dr.

med., z oddelka za rehabilitacijo po kapi na Uni-verzitetnem re-habilitacijskem

inštitutu RS Soča.

»Tveganje za nastanek

možganske kapi se pri obolelih za

atrijsko fibrilacijo povečuje s starostjo,«

pojasnjuje prim. doc. dr. Bojana

Žvan, dr. med., z nevrološke klinike

UKC Ljubljana.

Ko srce bije pravilno, je srčni utrip med 60 in 99 utripi na minuto.

Nereden srčni utrip je znamenje, da je treba takoj obiskati osebnega zdravnika. cijskem inštitutu RS Soča, ki edini ponuja

celostno rehabilitacijo. »Ne glede na to, za-radi česa nekdo doživi možgansko kap, so načela rehabilitacije enaka. Nanjo je treba misliti že pri sprejemu bolnika zaradi mo-žganske kapi in jo takrat tudi začeti,« je po-udaril Globokar. »Rehabilitacijo velikokrat začnemo že v intenzivni terapiji; opravimo oceno požiranja, pasivne vaje, respiratorno oceno in terapijo in podobno. Vsekakor je nujno, da je rehabilitacija čim bolj zgodnja, kar pomeni zgodnje zdravljenje motenj go-vora, zgodnjo vertikalizacijo, zgodnje uče-nje in pomoč pri aktivnih in ciljanih gibih ter pri opravilih vsakodnevnega življenja.« Danes je najuspešnejša rehabilitacija tista, ki je usmerjena na konkretno nalogo; torej na hojo, sedenje, funkcijo roke, govor. Re-habilitacija temelji na timu, ki ga sestavljajo bolnik s svojimi bližnjimi in strokovnjaki: poleg nevrologa in medicinske sestre še fi-zioterapevt, delovni terapevt, klinični psi-holog, logoped, fiziater in socialni delavec. Ker je nujno, da bolnik dobi celostno rehabi-litacijo, v Soči pa imajo na voljo le 40 postelj, se trudijo, da bi vzpostavili mobilno rehabi-litacijsko enoto, dodaja Daniel Globokar.

Sinusni ritem Atrijska fibrilacijaSinusni ritem Atrijska fibrilacija

Sinusni vozel

Normalne električne poti

Nenormalne električne poti

Levo je EKG normalnega srčnega ritma, na desnem EKG pa lahko med srčnimi utripi vidimo majhne neenakomerne fibrilacijske valove. Ritem srca je neenakomeren in nepredvidljiv.

Ker se pomena sklenitve zdravstvenega zavarovanja pred potovanjem v tujino zaveda vse več ljudi, vam Vzajemna zdravstvena za-varovalnica v okviru zava-rovanja Vzajemna Tujina zagotavlja zdravstveno za-varovanje z medicinsko asi-stenco v tujini.

To zavarovanje krije številne stroške, povezane z zdravstvenimi storitvami v tujini. Zavarovanje Vzajemna Tujina tako krije stroške storitev nujne me-dicinske pomoči, nujnih zdravstve-nih prevozov do bolnišnice oziroma klinike, nujnih zdravljenj v bolnišnici, nujnih zobozdravstvenih storitev, is-kanja in reševanja zavarovanca, stro-ške odvetniških storitev, prevozov zavarovanca v domovino, zagotavlja pomoč svojcem in številne druge oblike pomoči. Vzajemna prek paketa Vzajemna Tujina ponuja visoka zava-rovalna kritja – za Evropo ta znašajo od 25 tisoč do 75 tisoč evrov, za svet od 40 tisoč do sto tisoč evrov ter kri-tje izdajo zdravil brez recepta do zne-ska 75 evrov. Vzajemna ima organizi-rano tudi 24-urno pomoč – asistenco Mondial v slovenskem jeziku, v tem sistemu kličete na stroške Vzajemne.

Kako do zdravstvenega zavarovanja?Zavarovanje Vzajemna Tujina lahko sklenete kot posameznik ali za vso družino, morda celo skupino – pri skupinah veljajo še posebni popusti, in sicer od 30 do 40 odstotkov. To za-varovanje je primerno tako za tiste, ki v tujino potujete le za kratek čas, kot za tiste, ki se na potovanja odpra-vljate pogosteje in za daljše obdobje. Zavarovanje namreč lahko sklenete le za en dan ali pa za obdobje do ene-ga leta. Glede na destinacijo vašega potovanja lahko izbirate med paketi, ki so jih v Vzajemni pripravili za raz-širjeno Evropo ali svet. V zavarovalno območje razširjena Evropa sodijo vse evropske države in še nekate-re druge, torej ne le države članice Evropske unije, temveč tudi Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Izrael, Libanon, Turčija, Jordanija, Sirija in Kanarski otoki.

Posebno ugodno zavarovanje Vza-jemna Tujina Multitrip je na voljo za vse, ki se čez leto pogosteje odpra-vljate v tujino. Z njim boste poskrbeli za svojo zdravstveno varnost tudi na-nenačrtovanih poteh v tujino. Tudi to zavarovanje lahko sklenete zase ali pa za vso družino. Prednost je v tem,

da vam ne bo treba vedno znova ure-jati dokumentacije pred vsakim od-hodom v tujino. Za vse, ki počitnice najraje preživljate ob hrvaški obali na Jadranu, pa je Vzajemna pripravi-la ugodno družinsko zavarovanje, s katerim si lahko z izjemno ugodno zavarovalno premijo zagotovite brez-skrbne počitnice.

Tako so premije posebej prilagojene za družine, ki letujejo na Hrvaškem ali na smučanju zunaj Slovenije. Pre-mije so zelo ugodne, saj znašajo 50 evrov za posameznika oziroma do 120 evrov za družine, zagotavljajo pa visoko zavarovalno kritje na osebo, ki znaša tudi do 50 tisoč evrov. Število potovanj je neomejeno.

Na Vzajemni so poskrbeli tudi za ti-ste, ki bolehajo za kroničnimi bole-znimi. Ti lahko sklenejo Maksi paket, s katerim je kroničnim bolnikom omogočeno zdravljenje ob akutnem poslabšanju kronične bolezni, zava-rovalno kritje pa znaša od pet tisoč do deset tisoč evrov.

Poslovneži, pozor!Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se zaveda, da prav poslovneži naj-več potujejo, tako službeno kot tudi zasebno. Zato je s paketom Poslovni Multitrip poslovnežem za čas službe-nega potovanja na območju razšir-jene Evrope omogočila zelo ugodno zavarovalno premijo – ta znaša le 26,60 evra. Število potovanj je neo-mejeno, pravnim osebam pa na šte-vilo sklenjenih Multitrip zavarovalnih polic v podjetju lahko odobrimo 10 % popust.

Vzaj

emn

a, d

.v.z

., Vo

šnja

kova

2, L

jubl

jan

a.

Vsa

zava

rova

nja

se

skle

paj

o p

o ve

ljavn

ih p

ogoj

ih V

zaje

mn

e, d

.v.z

.

Mini izleti. Mega potovanja. Maksi varnost.Ne glede na to, ali se v tujino odpravljamo na krajše ali daljše potovanje, je dobro, da se pred tem zdravstveno zavarujemo. Zdravstvene storitve v tujini so namreč lahko povezane z zelo visokimi stroški.

PR VzajemnaTujina 203x271-(14-12-2011)-PR.indd 2 10.2.2012 8:20:20

Ponujamo vam pestro paleto zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj:

• Vzajemna Zdravje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje,

• Vzajemna Tujina - zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini,

• Vzajemna Diagnoza - zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve v okviru mreže zdravnikov Vzajemna NET ali izven,

• Vzajemna Nadomestila - zavarovanje za izplačilo denarnega nadomestila za čas bivanja v bolnišnici in zdravilišču, z možnostjo izbire dodatnih kritij,

• Vzajemna Nezgode - zavarovanje za primer nezgodne smrti in težje invalidnosti.

NOVOST PRI VZAJEMNI

NE SPREGLEJTE

• Zavarovanje za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti z vključenimi dodatnimi kritji za večjo varnost starejših.

• Nezgodno zavarovanje za otroke in mladino z možnostjo izbire dodatnih zdravstvenih kritij.

Jaz zate,ti zame.

Oglas Korpo 203x271_(13-10-2011).indd 1 14.10.2011 11:29:38

16 17

ZDRAVE OČI

inZZZdravidravidravifitfitfitdravidravidravifitfitfitdravifitdravidravidravifitdravifitdravifitdravidravidravifitdraviin


dravidravidraviin





dravifitdraviin

Zdi se, da čedalje več ljudi nosi očala ali leče. Je to opa-žanje pravilno?Ob vse večjih potrebah po na-tančnem vidu in hkratnem staranju prebivalstva se je de-lež ljudi, ki nosijo korekcijska očala, res povečal. Z razvojem tehnologije pa se je močno iz-boljšala tudi kakovost korekcij-skih stekel in povečalo udobje pri nošenju kontaktnih leč. Danes vse več ljudi posega tudi po dnevnih kontaktnih lečah za šport in občasno nošnjo. Če pacienta ob predpisu dobro izo-brazimo in ga ustrezno vodimo, so kontaktne leče zelo varne in udobne. Je pa res, da sta nezna-nje o uporabi kontaktnih leč in internetna prodaja naredila ve-liko slabega, saj nekateri nosijo kontaktne leče brez pregleda in vodenja zdravnika oftalmologa. Nepravilna uporaba kontak-tnih leč je lahko zelo nevarna, pri hujših komplikacijah lahko pride do izgube vida ali celo iz-gube očesa.

Zakaj imamo ljudje čedalje več težav z očmi?Način življenja nam narekuje delo z računalnikom, kar po-meni več bližinske obremenitve za oči. Večina ljudi, ki pride v očesno ambulanto, se tu znajde zaradi težav z vidom zaradi dela z računalnikom. Normalna fre-kvenca mežikanja je 15-krat na minuto, pri delu za računalni-kom pa lahko mežiknemo tudi samo enkrat. To pomeni, da se nam solzni film ne obnavlja, oči

se začnejo solziti in sčasoma tudi boleti. Zato oftalmologi priporočamo uporabo kapljic, umetnih solz in pogosto meži-kanje ter vsake pol ure pogled v daljavo, da sprostimo notranjo očesno mišico, ki je pri bližin-skem delu skrčena. Več težav z očmi in slabši vid se pojavijo tudi s staranjem. Takrat nasta-nejo spremembe na vseh oče-snih delih, od vek pa do očesne-ga živca. Še pogostejše so bole-zni mrežnice pri starostnikih.

To, da več časa presedimo pred televizijskimi in raču-nalniškimi ekrani, torej vodi v pogostejše okvare vida?Delo za računalnikom in gleda-nje televizije z bližine sta velik bližinski napor za oči. Raziska-ve so pokazale, da veliko bližin-skega dela povzroči rast očesa v dolžino, torej nastanek krat-kovidnosti ali miopije. Kratko-vidna naj bi bila četrtina ljudi. Pri Azijcih je zaradi genetike in anatomije očesa delež kratkovi-dnih še večji.

So LCD- oziroma LED-zaslo-ni manj škodljivi od starejših katodnih? Kako uporabljati te zaslone, da bi si čim manj kvarili vid? LCD-zasloni so prijaznej-ši za oči, manj se bleščijo in manj sevajo. Slika je stabil-nejša, kar je za oči prijetneje. Gre za tehnologijo tekočih kristalov. Pri katodni cevi je slika nemirna, utripa in tudi sevanje je večje. Še vedno pa je priporočljivo, da televizijo gledamo vsaj dva metra proč od zaslona. Tistim, ki ves dan presedijo pred računalnikom, pa svetujem, da pogosteje me-žikajo, uporabljajo kapljice in vsake pol ure pogledajo v da-ljavo, najbolje na zelene povr-šine, da spočijejo oči.

Katere okvare vida so najpo-gostejše? Pogostost okvar vida in oče-sne težave so odvisne od sta-rosti človeka. Pri dojenčkih se pojavljajo težave s solzenjem, katerih vzrok je zamašena ana-tomska pot, po kateri sicer solze normalno odtekajo v nosno vo-tlino. V šolski dobi so pogoste refrakcijske anomalije, pred-vsem kratkovidnost. Pri štu-dentih naj bi se kratkovidnost pojavljala kar v 50 odstotkih. V srednji dobi po 40. letu starosti se začnejo težave z bližinskim vidom, ki se slabša do 60. leta. V starosti nad 60 let pa narašča pogostost sive mrene, zelene mrene in starostne degeneraci-je rumene pege.

Kako naj sploh skrbimo za zdravje oči? Kaj bi lahko sto-rili, pa tega zaradi neznanja ali brezbrižnosti ne počne-mo?Pri otrocih je pomembno sode-lovanje staršev, da pravočasno opazijo, da otrok slabše vidi, in ga pripeljejo na pregled. Pa-ziti morajo, da otroci niso iz-postavljeni močnim sončnim žarkom, da nosijo kape s senč-nikom in sončna očala. Tudi če starši ne opazijo sprememb na očeh, je pomembno, da otroke pri treh in petih letih starosti peljejo na preventivni očesni pregled in da nato svojega oftal-mologa obiščejo vsako drugo ali tretje leto.

Zakaj je to tako pomembno?Pri otrocih lahko denimo zara-di različne dioptrije med očeso-ma – temu rečemo refrakcijska

anomalija – ali škiljenja pride do slabšega vida enega očesa, česar se v odrasli dobi ne da odpraviti. Pri pravočasnem odkritju težave pa se lahko vid na slabovidnem očesu popravi z nošnjo očal in pokrivanjem očesa, na katerega otrok dobro vidi.

Kaj pa svetujete odraslim?Nošnja sončnih očal je pripo-ročljiva skozi vse leto. Zimska so ponavadi nekoliko manj za-temnjena, poletna bolj. Poseb-no temna morajo biti očala v

visokogorju, da preprečijo vdor UV-žarkov v oko, ki so škodljivi za vse strukture očesa, še zlasti pa za mrežnico. Za mladostnike je pomembno, da redno nosijo očala ali kontaktne leče in ho-dijo na redne kontrole k oftal-mologu. Pri odraslih pa je po-membno, da gredo pravočasno na pregled, če opazijo poslabša-nje vida ali kakšno spremembo na očeh. Pomembno je, da se zdravijo za osnovno bolezen, ki lahko povzroči spremembe na očeh (diabetes, povišan krvni tlak, holesterol), da imajo zdra-

vo prehrano, da ne kadijo, da se izogibajo prekomerni telesni teži in da so fizično dejavni. Še enkrat bi poudarila, da je veliko očesnih bolezni skritih in jih lahko odkrijemo le zdravniki s pregledom. Le s pravočasnim odkritjem bolezni in zdravlje-njem lahko preprečimo nasta-nek slabšega vida ali celo sle-pote.

Ali je oftalmologija v Slove-niji primerljiva z zahodnimi državami?Je in na to smo lahko pono-sni. Pred štirimi leti sem bila na izobraževanju na univerzi Stanford v San Franciscu, ki je vodilna v ZDA. Spoznala sem, da so diagnostične metode in postopki zdravljenja v Sloveniji enaki kot v zahodnem svetu, in to z bistveno manj denarja, kot ga imajo v tujini. To je mogoče

predvsem zato, ker imamo v Sloveniji izvrstne kirurge, izvr-stne retinologe, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni mre-žnice, izvrstne zdravnike, ki se ukvarjajo s specialno boleznijo ali z neko vejo oftalmologije in uvajajo nove postopke zdravlje-nja. Najpomembnejša za prebi-valstvo pa je dobra dostopnost zdravnikov v vseh regijah Slove-nije. Izvrstna terciarna ustano-va je pač brez pomena, če ljudje nimajo dostopa do nje. Naloga nas, splošnih oftalmologov, je skrb za preventivno dejavnost v regiji, prepoznava bolezni in ustrezna napotitev na zdravlje-nje. Sama sem denimo pred do-brim letom prevzela splošno in ortoptično ambulanto v Slovenj Gradcu, kjer je bila preventiv-na dejavnost zelo dobra, zato je tudi oftalmološko zdravje ljudi v tej regiji na visoki ravni.

Pravočasni pregled lahko ohrani vid

Z Alenko Gril, dr. med., specialistko oftalmologije iz očesne ambulante v Slovenj Gradcu, smo se pogovarjali o tem, kakšne težave lahko imamo z očmi in kaj

narediti, da jih ne bi imeli.

Veliko očesnih bolezni je skritih in jih lahko odkrijemo

le zdravniki s pregledom.

Tudi če starši ne opazijo sprememb na očeh, je pomembno, da otroke pri treh in petih letih starosti peljejo na preventivni očesni pregled in da nato oftalmologa obiščejo vsako drugo ali tretje leto.

Normalna frekvenca mežikanja je 15-krat na minuto, pri delu za računalnikom pa lahko mežiknemo tudi samo enkrat.

Tako pravi Alenka Gril, dr. med., specialistka oftalmologije iz očesne ambulante v Slovenj Gradcu.



18 19

ZDRAVE OČIZdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin

Obolenje mrežnič-nih kapilar ali diabetična reti-nopatija (DR), ki nastane kot posle-

dica sladkorne bolezni, zavzema največji delež med vzroki za sle-poto v razvitem delu sveta. »Pri sladkornih bolnikih so zelo pomembni preventivni pregle-di očesnega ozadja vsaj enkrat na leto,« poudarja specialistka oftalmologije Alenka Gril, dr. med., saj se lahko le s pravoča-snim laserskim zdravljenjem ohrani ali celo izboljša obsto-ječi vid. Pravočasnost je nujna, pojasnjuje naša sogovornica, saj je v začetni fazi bolezni vid še ohranjen in mrežnica ni v celoti okvarjena. Posebno hitro pride pri sladkornih bolnikih do poslabšanja vida in slepote, če nastane oteklina v osrednjem delu mrežnice, v rumeni pegi (makula lutea).

Zdravljenje z MPLOteklina v rumeni pegi (maku-larni edem) lahko nastane še za-radi zvišanega krvnega tlaka kot posledica tromboze mrežnične vene ali pri različnih očesnih vnetjih, razlaga Grilova in se v pogovoru dotakne tudi težav z oteklino v rumeni pegi pri mla-dih odraslih, ki je povezana s stresnim načinom življenja. To okvaro je mogoče uspešno zdra-viti z mikropulznim laserjem (MPL). Ta postopek, ki ne pov-zroča okvare mrežnice, je no-vost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Na univerzitetni očesni kliniki v Ljubljani prav zdaj opravljajo posebno študijo o zdravljenju otekline v rume-ni pegi z MPL. »Rezultati tega zdravljenja so odlični,« pravi

Grilova, ki sodeluje pri projektu, saj se pri večini pacientov otekli-na zmanjša že po enem mesecu in tako izboljša vid. Oteklino v rumeni pegi je mogoče zdraviti tudi z injiciranjem steroidov in bioloških zdravil v oko, kar je tudi nova oblika zdravljenja. Pri zelo napredovali bolezni mre-žnice zaradi sladkorne bolezni pa je treba napraviti operativni poseg – vitrektomijo.

Starostna degeneracija rumene pege

Pri ljudeh po 65. letu starosti je najpogostejši vzrok slepote starostna degeneracija rumene pege (SDM, AMD), ki prizade-ne centralni vid. Ti ljudje ne vi-dijo brati, slabo vidijo televizijo, ne gre pa za popolno izgubo vida, saj je obrobni vid ohra-

njen, kar pomeni, da se lahko orientirajo v prostoru. Obsta-jata dve obliki bolezni, suha in vlažna. »Pri suhi obliki priporo-čamo antioksidante v prehrani. Vlažno obliko lahko zdravimo s fotodinamično terapijo (PDT) in injiciranjem bioloških zdra-vil v oko, ki sta tudi novi obli-ki zdravljenja. Z zdravljenjem na žalost ne izboljšamo vidne ostrine, temveč jo le ohrani-mo,« pravi sogovornica.

Ko mrežnica odstopiZaradi stanjšane mrežnice pri kratkovidnosti ali zaradi de-generacij na perifernem delu mrežnice lahko ob večjih fizič-nih naporih (napenjanju, skla-njanju) nastanejo raztrganine v mrežnici, kar opazimo kot bliskanje ali plavajoče motnjave

pred očmi. To je zelo nevarno stanje, saj lahko mrežnica od-stopi in posledica je, da izgubi-mo vid. »Vendar tudi te spreme-be uspešno zdravimo z očesni-mi laserji. Spet bi poudarila, da je potreben pravočasen pregled pri oftalmologu, kadar bolniki opazijo bliske pred očesom.« Izreden razvoj se v zadnjih letih dogaja v vitreoretinalni kirurgiji (kirurgija steklovine in mre-žnice) in refrakcijski kirurgiji (kirurgija odpravljanja refrak-cijskih napak). »Pri svojem delu se včasih pošalim s pacienti, ko jih moram poslati na kirurško zdravljenje, da so lahko veseli, da živijo v Sloveniji in da morajo na operacijo zdaj in ne pred 20 ali 30 leti. Imajo namreč veliko boljše možnosti za ozdravitev in boljši vid kot nekoč,« pravi Grilova.

Optična koherentna tomografija (OCT) natančno prikaže strukturo mrežnice. Na fotografiji je vidna oteklina (serozni odstop) v makuli, ki pogosto nastane pri mlajših moških, ki so pod stresom.

Nevidni ubijalec vidaOftalmologi čedalje uspešneje zdravijo bolezni rumene pege, ki nastanejo pri sladkornih bolnikih in pri starostnikih v obliki suhe oziroma vlažne degeneracije rumene pege. Tudi kirurško zdravljenje očesnih

bolezni in stanj je v zadnjih 20 letih močno napredovalo in postalo prijaznejše do bolnikov.

Spet vidim brez očalLaserske operacije oči zaradi velike zanesljivosti, natančnosti in majhnega števila zapletov omogočajo

milijonom ljudi po svetu, da se delno ali povsem rešijo očal ali kontaktnih leč. Kdaj na lasersko operacijo oči?

»Pri odločitvi za lasersko operacijo so po-membni dejavniki starost, zdravstveno sta-nje očesa, višina dioptrije in njena stabilnost, torej da ta ne narašča,« razlaga dr. Marjan Ir-man, dr. med., specialist oftalmolog, ki ima na tem področju veliko izkušenj, saj je v Sloveniji uvedel vse laserske metode in implantacijo fa-kične leče artisan v oko ter bil več let edini iz-vajalec laserskih operacij dioptrije. Operacija je smiselna tudi, če morate stalno nositi očala ali kontaktne leče, da dobro vidite. Vsekakor pa sta pred tem potrebna temeljit pregled in priprava. »Ali so vaše oči primerne za opera-cijo, lahko zanesljivo preverimo le z obsežnim pregledom in meritvijo oči. Šele po opravlje-nih preiskavah in temeljitem pogovoru s paci-entom vemo, kakšna so njegova pričakovanja in ali jih lahko zadovoljimo. Ali se bo nekdo operiral in kdaj, pa je vedno pacientova oseb-na odločitev,« poudarja dr. Irman in dodaja, da sta pacientovo sodelovanje in zaupanje še kako pomembna za uspešen izzid operacije.

Očesu še prijaznejša operacijaV Centru za refraktivno oftalmokirurgijo v Očesnem centru Irman v Žalcu izvajajo najmodernejše laserske operacije oči, med drugim tehniko Z-LASIK, ki je trenutno očesu najprijaznejša operacija dioptrije. »Posebnost tehnike je v uporabi dveh laser-jev: laserja excimer in femto. Slednji deluje v infrardečem spektru in s pulzi z izredno natančnostjo razmika plasti roženice – jih ne reže –, zaradi česar je celjenje tkiv hitrejše.« Femto-LASIK je najnaprednejša in najvar-nejša tehnika laserske operacije dioptrije. Primerna je za vse vrste motenj vida. Koliko dioptrije lahko odstranijo, je odvisno od de-beline roženice, njene zakrivljenosti in vrste dioptrije. Korekcija vida z laserjem excimer je ambulanten operativni poseg, pri katerem s hladnim žarkom svetlobe preoblikujejo po-vršino roženice, s čimer dosežejo izboljšanje ostrine vida. S pulzirajočo svetlobo nežno posnamejo mikroskopsko majhno količi-no tkiva in tako preoblikujejo zakrivljenost roženice, kar omogoča jasnejše fokusiranje svetlobe na mrežnico. S tem se izboljša re-frakcijsko stanje očesa in zmanjša odvisnost od očal ali kontaktnih leč.

Poseg traja 10 do 15 minutPoseg s tehniko femto-LASIK traja v pov-prečju od 10 do 15 minut, po njem pa se paci-ent vrne v domačo oskrbo. Vid se zbistri že po nekaj urah. Dan po operaciji lahko paci-ent opravlja lažja vsakodnevna opravila, po enem do dveh tednih se lahko vrne v vsako-dnevno življenje.Na vprašanje, ali so vse operacije uspe-šne, dr. Irman odgovarja: »Operacija dio-ptrije je uspešna takrat, ko pacient vidi normalno oziroma tako dobro, da očal ali kontaktnih leč ne potrebuje več. Realno je pričakovati, da po operaciji ostane malo dioptrije, to je med + 0,5 D in – 0,75 D.« Kako dolgo traja celjenje po operaciji, ni mogoče zanesljivo predvideti, ker tudi pred operacijo ne moremo z gotovostjo izmeriti, ali je kratkovidnost oziroma z njo povezan astigmatizem stabilna, po-jasnjuje dr. Irman in dodaja, da je rezul-tat trajen, če so optična razmerja v očesu stabilna. Poseg se lahko tudi ponovi, ko je stanje po prvem posegu stabilno. V Očesnem centru Irman so v 15 letih de-lovanja opravili več tisoč la serskih operacij dioptrije. Tako kot v svetu tudi pri njih več kot 90 odstotkov vseh posegov opravijo s pomočjo laserja excimer. Statistika kaže, da so uspešni v več kot 95 odstotkih.

Za pregled se lahko naročite: s spletnim obrazcem na

www.irman.si po elektronski pošti okulistika@

irman.si po telefonu (03) 713 35 12 od

ponedeljka do petka med 8.00 in 11.30

osebno v ordinaciji v Žalcu od ponedeljka do petka med 8.00 in 11.30

INFORMACIJEOčesna ordinacija Irman Žalec, Savinjska cesta 2, Žalec

Podrobne informacije o laserski operaciji dioptrije dobite na spletni strani: www.irman.si

20

ZDRAVE OČI

in

Iste stvari vidimo drugače.

www.morela.si

Vabljeni v našo optiko na Dalmatinovi 2 v Ljubljani, kjer vas čaka široka ponudba športno-elegantnih in ostalih korekcijskih očal.

Očala za branje niso nujno zlo Da se staramo, nas opozorijo tudi oči, ko na blizu ne vidimo več dobro in za branje potrebujemo očala.

Z leti, predvsem po 40. letu starosti, postaja očesna leča vedno bolj toga, njena oblika in lomnost za svetlobo se vse teže prilagajata. Zdravnik nam v takem primeru postavi diagnozo starostna daljnovidnost ali prezbiopija,

ki pa jo lahko z lasersko operacijo trajno odpravimo.

Težave, ki so posledica staro-stne daljnovidnosti, se naj-pogosteje odpravljajo s pred-pisom očal za bližino. Kadar že pred tem nosimo očala za

daljavo, se predpišejo bifokalna ali multi-fokalna očala, lahko tudi kontaktne leče. Očala kot modni dodatek se na prvi pogled sicer mnogim zdijo kar dobra rešitev, pogo-sto pa kaj kmalu spoznajo tudi vse njihove pomanjkljivosti. Od tega, da jih pozabljajo, izgubljajo ter da jih motijo pri mnogih de-javnostih, pa vse do tega, da nas taka očala navidezno vsaj malo postarajo, kar niko-mur ni všeč.

Laserska operacija je primerna tudi za starejše

»Splošno razširjeno prepričanje, da je z la-serskimi operativnimi posegi možno trajno odpraviti dioptrijo le pri mlajših, ne drži,« pravi mag. Kristina Mikek, dr. med., spe-cialistka oftalmologije iz centra za očesno kirurgijo Morela okulisti. Pojasnjuje, da se rešitev za trajno odpravo starostne daljno-vidnosti imenuje multifokalna znotrajoče-sna leča. Kot pravi sogovornica, gre za zelo izpopolnjeno umetno lečo, s katero nado-mestimo naravno, starostno spremenjeno lečo. Multifokalne leče so se sprva uporabljale le pri operacijah sive mrene, zaradi izjemne-ga uspeha pa se je njihova indikacija precej razširila. Tako se danes uporabljajo tudi pri pacientih s starostno daljnovidnostjo, ki imajo starostno spremenjeno naravno oče-sno lečo in želijo biti neodvisni od očal za branje. »Za tak poseg so primernejši tisti, ki poleg očal za bližino potrebujejo tudi očala za daljavo,« poudarja Kristina Mikek.

Multifokalne leče dokazano omogočajo dober vid

Obstaja več vrst multifokalnih leč. Vsem je skupno, da imajo posebno obliko optike in lomijo svetlobo pod različnimi koti, kar omogoča oster vid tako na daljavo kot tudi na bližino. »Razumeti je treba, da s temi le-čami dosežemo le približek naravne očesne

akomodacije in da sposobnost akomodacije s temi lečami, torej ostrenja pogleda pri gle-danju na različne razdalje, ni enaka kot pri mladem človeku. Kljub temu je dokazano, da multifokalne leče pacientom omogočajo dober vid pri gledanju na različne razdalje povsem brez uporabe očal,« pojasnjuje so-govornica.

Poseg je neboleč in zelo kratekŽe sama misel na operacijo oči mnogim vzbudi strah, ki pa je povsem odveč. Mike-kova razlaga, da je poseg, pri katerem vsta-vijo v oko multifokalno lečo, za pacienta preprost, povsem neboleč in zelo kratek. Iz-vedejo ga v tako imenovani topični aneste-ziji, kjer z očesnimi kapljicami naredijo oko neobčutljivo za bolečino. Skozi približno tri milimetre velik rez v stranskem delu rože-nice zatem s posebno sondo posrkajo narav-no, a okvarjeno očesno lečo in jo nadome-stijo z umetno. Dobra stran tako majhnega posega je tudi hitro okrevanje. Oster vid se vzpostavi že naslednji dan po posegu, kar omogoča hitro vrnitev na delo in k vsem drugim dejavnostim.

Prva skrb je varnost pacientaPri vsakem operativnem posegu je prva skrb varnost pacienta. Slednjo zagotavlja-jo izkušenost, podroben pregled oči pred operacijo, pravilna izbira multifokalne leče, uporaba najsodobnejših materialov in izvedba posega v optimalnih pogojih ste-rilnosti. Bistveno za odločitev o tem, ali je pacient primeren za vstavitev multifokalne leče, je razumevanje njegovih vsakodnev-nih potreb in pričakovanj glede vida. »Sama dajem velik poudarek prav izčrpnemu pogo-voru s pacientom pred sprejetjem odločitve za operacijo. Le dobro informiran pacient in zdravnik lahko ob medsebojnem zaupa-nju skupaj sprejmeta pravo odločitev. To pa je najboljše zagotovilo za zadovoljstvo pa-cienta z vidom po posegu,« pravi Kristina Mikek.Več informacij o operativni odpravi staro-stne daljnovidnosti lahko dobite na spletni strani www.morelaokulisti.si, v centru za očesno kirurgijo Morela okulisti pa ponu-jajo tudi brezplačne informativne preglede, kjer dobite informacije, ali in kako se lahko trajno znebite očal za branje.

»Multifokalne leče omogočajo dober vid pri gledanju na različne razdalje brez uporabe očal,« pravi mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije iz centra za očesno kirurgijo

Morela okulisti.

ZZZdravidravidravifitfitfitdravidravidravifitfitfitdravifitdravidravidravifitdravifitdravifitdravidravidravifitdraviin


dravidravidraviin





dravifitdraviin


22 23


ZDRAVI ZOBJE

V ustih imamo stal-no 60 do 70 tisoč različnih vrst ba-kterij, ki so krive, da pri lepljivi in

mehki hrani hitreje pride do reakcij. Končni produkt teh reakcij so kisline, ki mehčajo zobno sklenino in tako ogro-žajo zdravje zob. Najpogostejši bolezni ustne votline sta karies pri mlajših in parodontoza pri starejših ljudeh.

Ko napadejo uničujoče kisline

Že v nekaj urah po zaužitju hra-ne se bakterije začnejo gostiti z neočiščenimi ostanki hrane. Ti se najraje zadržujejo v medzob-nih prostorih, kjer se nekatere bakterijske vrste močno na-množijo. Pri tem tvorijo kisli-ne, ki začnejo raztapljati zobno površino, razgrajujejo zob ter povzročijo vnetje v dlesni in ob-zobni kosti. Nezdravljeno vnetje dlesni sča-soma napreduje v globlja obz-obna tkiva, nastanejo obzobni žepi, v katerih se kopičijo bakte-rije. Z napredovanjem bolezni, kariesa, se obrobni žepi zaradi propadanja tkiv, ki držijo zob v čeljusti, poglabljajo. Zobje se začnejo majati, in ker nimajo več opore, tudi izpadejo. Z do-bro ustno higieno odstranimo vir hrane za bakterije in tako lahko močno pripomoremo k boljšemu zdravstvenemu stanju tako zob kot ustne votline, pa tudi celotnega organizma.

Žepki nastanejo tudi pri parodontozi

Parodontoza je bolezen obzob-nega tkiva – parodonta, kamor prištevamo dlesen, kost, v ka-tero je vraščen zob, zobno ko-

renino ter vezivo med korenino in kostjo. Prvo znamenje bole-zni je vnetje dlesni, za katerim sčasoma zboli kar 80 odstotkov ljudi. Vzroki za vnetje parodonta so zobne obloge, zobni kamen, slabo izdelane zalivke, prevle-ke, mostički ali proteze, pre-obremenitev zob, nepravilna prehrana oziroma pomanjkanje beljakovin in vitaminov A, B, C, pa tudi sladkorna bolezen, hormonske motnje, predvsem v nosečnosti in puberteti, dedna nagnjenost, alergije in še kaj. K razvoju bolezni spet pripomo-rejo slaba skrb za ustno votlino, pa tudi kajenje, uživanje alko-holnih pijač, stres, debelost ter nezadostno in nepravilno (ho-rizontalno) ščetkanje zob.Tudi pri parodontozi nastanejo žepki, ki se ob nadaljevanju bo-lezni poglabljajo, zobje se zač-

nejo majati, med njimi nastane-jo vrzeli, zaradi umika dlesni se navidezno podaljšajo.Bolezen lahko preprečimo ali omilimo z redno, pravilno in natančno zobno higieno. Pri hujših primerih zdravljenje po-teka s kirurškim posegom, ki upočasni ali celo ustavi napre-dovanje parodontalne bolezni oziroma tudi za več let prepreči izgubo zob. Klasični kirurški poseg pa vse bolj nadomešča-jo sodobni operativni posegi z laserjem, ki so manj boleči in učinkovitejši.

Mnogo bolezni se začne v ustih

Vse več znanstvenih študij do-kazuje, da je ustno zdravje po-vezano s splošnim zdravjem. Okužbe pri parodontalni bole-zni motijo mehanizme koagu-lacije in povzročajo spremembe

v stenah koronarnih arterij. Nekatere bakterije, ki se spro-ščajo ob vnetju obzobnih tkiv, sodelujejo pri nastanku atero-skleroze srčnih žil. Bolniki, ki imajo napredovalo parodon-talno bolezen, so izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za srčni infarkt kot ljudje brez vne-tja obzobnih tkiv.Obstaja tudi povezava med pa-rodontalnimi obolenji in po-gostnostjo srčnega in možgan-skega infarkta, slabšim stanjem sladkorne bolezni ter nekateri-mi dermatološkimi boleznimi. Novorojenčki mater s parodon-talno boleznijo imajo manjšo težo, porod pa je pogosto pred rokom. Nezdravljene bolezni ustne votline zaradi nelepega videza lahko zelo vplivajo tudi na psi-hično počutje in zdravje posa-meznika.

Bolezni se širijo izpod zobaSodobni način življenja, uživanje mehke hrane, ki vsebuje moko in sladkor, pitje sladkih pijač ter nezadostna

ustna in zobna higiena so vzrok za veliko razširjenost zobne gnilobe.

Prvo znamenje parodontoze je vnetje dlesni, za katerim sčasoma zboli kar 80 odstotkov ljudi.

KMALU TUDI NA PTUJU! VEČ INFORMACIJ NA 040 550 500!

ZA ZDRAVJE IN LEPOTO VAŠEGA NASMEHA!

•implantologija•beljenje zob••porcelanske zalivke•prevleke••porcelanske luske•koreninsko zdravljenje•

Modri zob, d. o. o.Šmartinska ulica 10, 1000 [email protected]

> IMPLANTOLOGIJAizvrstna rešitev enega ali več manjkajočih zob> BELJENJE ZOBpovečajte si samozavest z ZOOM2 beljenjem zob> PORCELANSKE ZALIVKEnajzaneslivejša rešitev za karies> NEVIDNI ZOBNI APARATI CLEARSTEPtako prozorni, da boste pozabili, da ga imate> PORCELANSKE LUSKEhitro in preprosto izboljšajte svoj nasmeh


























Tel.: 080 2722

Strah pred zobozdravnikom

»Raje bi šla še enkrat rodit, kot pa da mi vrtajo po zobeh,« se zaklinjajo predstavnice nežnej-šega spola. »Noben zlom roke ni tako grozen kot zvok svedra v ustih,« pa rečejo moški. Kaj se skriva za tem strahom, ki pre-žema današnje moderne ljudi? Kot pravi Janez Šekoranja, dr. dent. med., iz Zobozdravstve-nega centra Modri zob, se strah pred zobozdravnikom pojavi zaradi negativnih izkušenj v preteklosti, največkrat zaradi bolečega vrtanja po zobu.

Neskončnih 20 minut groze

Spekter negativnih asociacij, povezanih z zobozdravnikom, se hitro razširi. Najprej vonj čakalnice, nato zvok svedra, ki se skozi vrata zažira v naša ušesa, vrvež pospravljanja za prejšnjim pacientom in urno nameščanje naše nebogljene malenkosti na stol ter nato neu-smiljeno tlačenje več kovinskih,

plastičnih, hladnih, ukrivljenih, koničastih inštrumentov v naša usta. Veliki finale pa se zgodi, ko zobozdravnik reče: »Ooo-ooo, na šestici zgoraj imate pa luknjico.« Vsi nadaljnji dogodki so zmes vsega groznega na tem svetu, skrčenega v neskončnih 20 minut. Ko v tretjem stanju končno odhajamo iz ordinacije, si v možgane vgraviramo zaob-ljube, kako bomo odslej odlično skrbeli za higieno in nam nikoli več ne bo treba prenašati takega terorja.

Lahko je tudi drugače»Sodobno zobozdravstvo ni le zagotavljanje vrhunskih stori-tev, ampak je predvsem pravilen individualen pristop k pacien-tu,« pravi Šekoranja in dodaja, da je strah pred zobozdravni-kom nekaj, kar pesti mnoge. »Temu je treba nameniti dovolj pozornosti in s pozitivnimi izkušnjami korak za korakom pacientu pomagati strah pre-

magati.« Sogovornik pravi, da v Zobozdravstvenem centru Mo-dri zob temu namenjajo veliko pozornosti. Na prvem pregledu večinoma ne popravljajo zob in mnogim se že zaradi tega od-vali kamen od srca. Raje se le pogovorijo o težavah in željah posameznika ter naredijo pre-gled in diagnostiko. »Pacient se mora počutiti prijetno, vedeti mora, da je on tisti, ki vodi igro, da je on tisti, ki ima nadzor. Vsi

posegi morajo biti brez bolečine in minimalno neprijetni. Za vse to pa je potreben čas.« V vseh ordinacijah Modri zob so pravi-la enaka – časa mora biti vedno dovolj, da ima lahko odnos do pacienta prednost pred storitvi-jo. »Ta odnos naj bo dolgoročen in naj temelji na medsebojnem zaupanju,« poudarja Šekoranja.A prvi korak morate vendarle narediti sami in poklicati zo-bozdravnika. Si upate?

Skoraj ga ni junaka, ki bi z veseljem obiskal zobozdravstveno ordinacijo. Mnoge je strah in groza in se zato zobozdravniškemu stolu izogibajo do zadnjega. Zobozdravnik pa lahko s pravilnim osebnim pristopom

takšen strah omili in sčasoma povsem odpravi.

Fot

o: T

hink

stok

Fot

o: T

hink

stok

24 25

V Sloveniji posebne specializa-cije iz estetskega zobozdra-vstva ni, čeprav se nekateri zobozdravniki poimenujejo »estetski« ali se s tem pro-

movirajo. So pa nekateri med njimi lahko člani različnih tujih nacionalnih združenj za estetsko zobozdravstvo ali imajo opra-vljena izobraževanja v teh okvirih. Janez Gorjanc, dr. dent. med., specialist oralne kirurgije, nam je razložil, da se estetsko zobozdravstvo v ožjem pomenu razume kot izvajanje storitev, kakršne so denimo zalivke v barvi zoba, beljenje zob, keramič-ne luske, restavriranje odlomljenih zob in nekatere druge. Te storitve se izvajajo zelo pogosto, in to ne samo v zobozdravstvenih ordinacijah, ki se trženjsko predstavljajo kot ordinacije za estetsko zobozdravstvo.V širšem pomenu pa lahko tudi vsa druga področja zobozdravstva razumemo kot estetska, recimo zobno in čeljustno ortope-dijo, kjer s premiki zob dosežemo estetiko zob in čeljusti. Sogovornik meni, da bi mo-rala biti sicer vsaka zobozdravstvena sto-ritev v svojem bistvu tako zdravstvena kot tudi estetska, kar pravzaprav ni odvisno od

Janez Gorjanc, dr. dent. med., je zobozdravnik in specialist oralne kirurgije, ki je svoje znanje dopolnjeval na podiplomskem izobraževanju iz otroškega in preventivnega zobozdravstva na Stomatološki kliniki v Ljubljani, na izobraževanjih na Univerzitetni kliniki Charite v Berlinu in na Kliniki in polikliniki za oralno kirurgijo ter implantologijo Univerze J. W. Goetheja v Frankfurtu na Maini.

ZA ZOBOZDRAVSTVO 120 MILIJONOV EVROV NA LETO Pravice do zobozdravstvenih storitev, ki jih zavarovanim osebam zagotavlja

obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se v zadnjih 20 letih niso bistveno spremenile, v preventivi so se celo povečale, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer iz zdravstvenega zavarovanja za zobozdravstveno dejavnost namenijo več kot 120 milijonov evrov na leto. Več kot 90 odstotkov zobozdravstvenih storitev je za zavarovane osebe brezplačnih, če imajo urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. »Neresnična je trditev, da ZZZS za zobozdravstvo namenja premalo denarja, saj se o tem sporazumno odločajo trije partnerji, ZZZS pa je le eden izmed njih. Druga dva sta ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica Slovenije, zraven pa so še nekatera druga združenja in organizacije izvajalcev zdravstvenih storitev. Ti o tem vsako leto sklenejo poseben dogovor in ga tudi podpišejo,« pravijo na ZZZS.

naziva zobozdravnika ali le od uporablje-nih materialov.

Estetsko in funkcionalnoZelo izrazita je težnja po uporabi materi-alov v barvi zoba. V zobozdravstvu so bili tako velika revolucija kompozitni (beli) materiali za zalivke, ki se ves čas izbolj-šujejo in se danes tudi največ uporabljajo. Druga velika revolucija so zobni vsadki, ki kot stabilizacijski element v kosti omogo-čajo izdelavo protetičnih nadgradenj, ki so estetske in funkcionalne. »Tu mislim na prevleke, mostičke ali proteze, ki so fiksira-ni na zobnih vsadkih, ob tem pa ohranjajo naravno estetiko sosednjih zob, ki jih je bilo

treba včasih zaradi protetičnih del brusiti ali drugače preoblikovati,« našteva sogo-vornik in dodaja, da danes veliko govorimo tudi o zamenjavi kovinskih ogrodij prevlek in mostičkov s cirkonijevimi keramičnimi ogrodji. To je keramični material v barvi zoba, ki zagotovo ima svoje mesto v sodobni zobni protetiki, nikakor pa ni primeren za vse indikacije in ni čudežni material, ki bi sam po sebi zagotavljal estetiko. »Ni nujno, da je najnovejše tudi najboljše, najtrajnejše in res nujno potrebno,« poudarja Gorjanc. Meni namreč, da bi morali biti zobozdrav-niki pri izbiri materialov zdravo kritični in ne slepo sprejemati vsega, kar industrija in trgovci bolj ali manj agresivno ponujajo.

Ne smemo zapostaviti funkcije in zdravja

Naš sogovornik je tudi prepričan, da se v zobozdravstvu vse preveč prikazuje in omenja estetika, premalokrat pa tudi dobra funkcija in zdravje – ne samo zob, ampak tudi obzobnih tkiv, celotne ustne votline in vsega organizma. »Zato je treba v zoboz-dravstvu gledati in zdraviti celostno, vzpo-staviti zdrave zobe in obzobna tkiva ter na

teh temeljih graditi drugo konzervativno in protetično oskrbo, ki naj bo tudi estetska in trajna glede na pacientova pričakovanja.«

Veliko povpraševanjaNa vprašanje, kaj svetuje ljudem, ki sicer ne bi potrebovali nobenega estetskega po-sega, pa se vseeno odločajo za te storitve, dr. Gorjanc odgovarja: »Take storitve bi

jim odsvetoval. Zaradi tega je treba s pacie-ntom vzpostaviti odkrit in zaupljiv odnos, se z njim pogovoriti ter spoznati njegove želje in pričakovanja. Sam kot izvajalec zdravstvenih storitev pa se moram zavedati svojih znanj in sposobnosti, še bolj pa svojih neznanj; zavedati se svojih medicinskih in moralnih načel in na podlagi tega svetovati in ponuditi realne možnosti.«

Kaj je estetsko zobozdravstvo

ZDRAVI ZOBJEZdravifitdravifitdravifitdravidravifitdravifitdraviin petek • 17. februarja 2012 • št. 01

Estetsko zobozdravstvo je razmeroma nov pojem, ki pa se v zadnjih letih vse bolj uporablja. A mnogokrat niti ne vemo, za kakšno zobozdravstvo gre.

Foto: Thinkstok

26


STRES

Stroka vedno bolj spo-znava in priznava, da so skrivnostne bole-zni oziroma simpto-mi, ki jih nikakor ne

zna pravilno diagnosticirati, največkrat posledica dolgole-tnih stresnih situacij. Zato se je tudi rodila nova interdiscipli-narna veda psihonevroimuno-logija, ki se ukvarja predvsem s skrivnostnimi sistemskimi obolenji, ki jih ne moremo

umestiti v nam znani sistem bolezni. Med taka skrivnostna obolenja se uvrščajo različne nevrodegeneracije, psihoze, alergije, avtoimunske bolezni, bolezni srca in ožilja, prebavil in tudi razvoj raka.

Stres lahko doživimo tudi med gledanjem

poročilModerno življenje nam je pri-neslo nove izzive in s tem tudi

nove oblike stresa. Že deset minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o požarih, po-plavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodar-skih krizah, težavah sosedov in znancev, nam dviguje raven stresa. Podoben vpliv imajo tudi vsakodnevne službene obveznosti, kot so pravočasno odgovarjanje na pošto, telefoni-ranje, sestankovanje, priprave na predstavitve, pomembni do-

ODZIVANJE TELESA NA DOLGOTRAJNI STRES IN POSLEDICEORGAN POTEK POSLEDICA

PrebavilaStresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline ter praznijo želodec in čreva. Pride do driske in bolečin v želodcu.

Povečanje apetita in stalen občutek lakote.

Koža in dihala

Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje ter zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu.

Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las, kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi.

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred drugimi imunskimi reakcijami. To preklapljanje prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo pri tem, da imunski sistem začne slabeti in tako postanemo manj odporni. Pri dolgotrajnem nekajletnem stresnem dejavniku se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v avtoimunsko bolezen. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice.

Okvare na koži, okostju in živčevju, večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno izpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči, težave s spanjem, izguba želje po seksu, izguba apetita, motnje spomina.

Krvožilni sistem

Kortizol povzroči pospešitev srčnega utripa in krvnega pretoka ter s tem povečanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi, kopičenje trebušnih maščob (trebuh v obliki jabolka)

ŠTEVILKA1 V SVETU!

Arne Hodalič, univ. dipl. biol., fotograf revije National Geographic: “Ne morem verjeti! Zjutraj vstanem in sem takoj ‘sestavljen’! Ampak zdaj redno uživam po 12 kapljic Cellfooda zjutraj in zvečer.”

VREDEN ZAUPANJA• Cellfood izdelki imajo certifikat Agencije za

zdravila in hrano, ZDA (FDA, Food and Drug Administration).

• V več kot 90 državah že več kot 42 let. Na voljo je v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, ter državah EU in Švici.

• Cellfood izdelki so izdelani iz naravnih substanc, ne vsebujejo alkohola, glutena, glukoze, kvasa, niti katerekoli substance, ki je prepovedana na profesionalnih ali amaterskih športnih tekmovanjih.

• Študije (klinične dvojno slepe, marketinške, in vitro) izvajane na CELLFOOD® formulaciji družbe NuScience.

• 1997, nagrada HITECH, ZDA kot najboljše prehransko dopolnilo.

L. 2010 NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV v ZDA in Kanadi kot NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO prehransko dopolnilo !

V lekarnah, ki vedo, SANOLABORJU in spec. trgovinah!

INFO: 031 278 381, www.cellfood.si

Kapljice za:• ve~jo MO^ in VZDRŽLJIVOST,• bolj{o KONCENTRACIJO,• hitrej{o REGENERACIJO,• ve~jo ODPORNOST.

Skrivnostne bolezni so posledica stresa

Stres je vzrok za razvoj novodobnih sistemskih »skrivnostnih« obolenj, ki so jim skupni izgorelost, kronična utrujenost, raztresenost, črnogledost, tesnobnost, apatija, vnetja in bolečine ter slabša odpornost.

godki, ki morajo biti izpeljani v zelo kratkih časovnih termi-nih, vsemu temu pa se pridru-žijo še prikrite grožnje, ustra-hovanje in negotovost. Nič na boljšem niso niti učenci, dijaki in študenti, ki se morajo boje-vati z izpitnimi roki, šolskimi obveznostmi in tekmovati za položaj med vrstniki. Poleg tega pa nas tarejo vsakodnevne skrbi ob bolnih otrocih, star-ših, nas samih ter mnoge druge težave in iskanje rešitev zanje.

Ko telo prestavi v višjo prestavo

Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjka-nje energije in nastajanje od-večnih prostih radikalov. Prva znamenja stresa so vsem znana bolečina v želodcu, plitko di-hanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. V takem primeru občutimo strah in negotovost. Stres deluje na organizem ve-dno enako. Telo se odzove tako, da se, enostavno povedano, po-stavi v višjo prestavo. Tako kot avto potrebuje več energije za večjo hitrost, tudi telo potrebu-

je refleksnost, koncentracijo in poskočnost, da se ščiti oziroma da teče, kakor hitro zmore. Ko se to zgodi, hipotalamus, maj-cena žleza v možganih, pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe. Kombinaci-ja živčnih in hormonskih signa-lov povzroči, da se v nadledvič-ni žlezi sprosti cel niz hormo-nov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol. Adrena-lin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omo-goči boljši pretok krvi, ki je pre-našalka goriva. Kortizol, naj-pomembnejši stresni hormon, pa poveča količino sladkorja v krvi in posledično v možga-nih. Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv ter spodbudi imunski sistem in pri tem zmanjša delovanje »manj potrebnih« organov, kot so pre-bavila, razmnoževalni organ in proces rasti. Sistemski alarm tudi komunicira z deli možga-nov, ki nadzirajo naše gibanje, motivacijo in strah.

Nevaren je zlasti dolgotrajen stres

Takoj po stresu se količina stresnih hormonov zmanjša, kar omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delova-nja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani. Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je dobrodošla. Če pa si stresne situacije sledijo druga za drugo, če so dolgotraj-ne, so takšni obrambni meha-nizmi za naše telo in duha zelo škodljivi. Dolgotrajna aktivaci-ja celega niza stresnih hormo-nov in živčevja namreč zahteva ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število pro-stih radikalov. Usklajeno delo-vanje vseh organov je ogrože-no, saj organizmu primanjkuje energije za normalno »obrato-

vanje«. Organizem se izčrpa-va in tako prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov. Prvi simptomi energetske izčr-panosti, ki jih lahko zaznavamo z našimi čutili, so ravno utruje-nost, razdražljivost, raztrese-nost, malodušje, črnogledost, nespecifična vnetja in bolečine. Z leti pa preidejo v degenerativ-ne procese, kronična obolenja tistih organov, ki so pri posa-mezniku »šibka točka«, in pre-hitro staranje.

UPRAVLJAJMO STRES

S stresom živimo ves čas.

Ne pozabimo na svojo dedno zasnovo, poglejmo, kakšni so bili naši starši, stari starši.

Naučimo se razbrati, kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati.

Ob stresu se naučimo pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo, plavanje …), tako telo naučimo, da zna kasneje samo uravnavati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij, temveč katere snovi smo pojedli.

Vzpostavimo bioritem hranjenja.

Vir: klinika Mayo, 2006

Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov.


28 29


STRES

Smo Slovenci kot narod na-gnjeni k stresu? Najbrž nič več in nič manj kot drugi Evropejci, čeprav si do-mišljamo, da smo najbolj dela-ven narod in bi kot takšni mora-li doživljati največ stresa v zvezi z našim delom. Recesija je uda-rila po vseh in vsak se zdaj boju-je za čim boljšo eksistenco v tem kapitalističnem umiranju.

Slovenija se je znašla v novi recesiji. Kako to vpliva na lju-di, ki so v službah pod čedalje hujšimi pritiski in se hkrati nenehno bojijo za delovno mesto?Najhuje, kar se lahko zgodi člo-veku, je brezperspektivnost, saj mu vzame vso energijo, ki bi jo potreboval za reševanje težav. In prav recesija povzroča tako stanje. Vsak dan dobivamo šte-vilne informacije, ki kažejo le na slabšanje razmer, ekonomi-sti so brez besed, politikom ni več zaupati, prijatelji pa so po-stali nedosegljivi, ker se morajo pehati za zaslužkom. Vzdušje obupa se bolj in bolj zažira v srca ljudi. Vrednote, kot so čast, družbeni položaj in dostojan-stvo, izgubljajo pomen. Vse to lahko vpliva na človeka tako, da se umakne, zboli, se zlomi. V ožjem smislu pa je največ stresa povezanega z izgubo delovnega mesta ter zahtevami in razpolo-ženjem na delovnem mestu.

Ali zaradi vseh teh okoliščin opažate med ljudmi več psi-hičnih obolenj?Raziskav o tem pri nas ni, ven-dar praktiki na področju du-ševnega zdravja v gospodar-skih okoliščinah, kakršne so zdaj, opažajo veliko rast števila psihosomatskih ali čustvenih težav, kamor nedvomno sodijo težave, ki so posledice stresa. Vendar moram povedati, da stres ni povezan samo z eko-nomskimi dejavniki, čeprav so ti ljudem v potrošniški družbi najpomembnejši. Stres povzro-čajo pretirane zahteve okolja, ki presegajo človekove sposobno-sti, da bi jim bil kos. Tu moramo upoštevati vse zahteve v okolju: pritiske, sile ali stresorje, ki sprožijo reakcije pri posame-zniku in obrambne mehanizme, ki pripomorejo k psihičnemu ali telesnemu zdravju ali psihični in telesni bolezni.

Ljudem običajno svetuje-te, naj se ne obremenjujejo s službo ves dan, naj vsake toli-ko časa odmislijo delo in skr-bi. Ampak ali ni to veliko laže reči kot storiti?Takšne nasvete smo suvereno delili v 90. letih prejšnjega sto-letja, ko je življenje teklo bolj umirjeno, počasi, brez takšnih pretresov, kot smo jim priče zdaj. Kako naj danes od nekoga zahtevaš, naj se ne obremenjuje

s službo, saj bi to pomenilo, da ga potiskaš v bedo! Danes ima-mo razvite številne strategije in sistematične treninge, s ka-terimi lahko človek zmanjšuje stres ali se mu izogne. Vendar je takšne strategije v ustanovah in podjetjih, kjer se dogaja mo-bing, težko uresničiti. In tega je danes veliko, po mojem mnenju več v ustanovah kot v podjetjih. Denimo v državnih ustanovah zdaj grozi plaz odpuščanja ozi-roma krčenje delovnih mest. V teh kolektivih se v takšnem vzdušju začnejo posebni pro-cesi, ki vodijo v to, da pri posa-mezniku stopnjujejo pritiske do take mere, da končno sam odi-de, se upokoji. Zanimivo je, da je upokojitev na desetem mestu Holmesove lestvice stresnih dogodkov.

Kakšne vrste ljudje so še po-sebno nagnjeni k stresu?Ljudje se glede občutljivosti za stres močno razlikujejo. Eni kažejo povečano nagnjenost k stresnim odzivom, drugi ne. Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Stresnost določajo posamezni-kova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okoli-ščine, v katerih se pojavi, ter šir-še in ožje okolje, v katerem živi posameznik. Veliko vlogo pri vplivanju stresa ima življenjska

Stres povzročajo pretirane zahteve

okoljaKako smo pripravljeni na vsakodnevne situacije in izzive v času, ko se zdi,

da je vse okoli nas stresno, smo se pogovarjali z doc. dr. Tonetom Pačnikom, specialistom klinične psihologije.

in miselna naravnanost posa-meznika, trdnost in kakovost medsebojnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življe-nju.

Kakšne posledice vse ima lahko stres?Posledice stresa ugotavljamo na več ravneh. Na področju telesnih znamenj so to deni-mo glavobol, zvišan krvni tlak, prebavne motnje, vzdražena koža in drugi. Na področju du-

ševnega doživljanja se najprej pojavijo nezanesljiv spomin, slaba koncentracija, skrbi, sla-ba sposobnost presojanja. Naj-bolj pa ljudje stres občutijo na področju čustvovanja v obliki vzdražljivosti, napetosti, potr-tosti, izgubljenosti, nemotivi-ranosti in občutkov splošnega nezadovoljstva. Na področju vedenja pa se pokažejo nedru-žabnost, nemir, več pitja alko-hola, neobčutljivost za druge, neustrezno izkoriščanje časa, vedno večje partnerske težave in podobno.

Je izgorelost posledica stresa ali gre za drugo motnjo?Lahko bi rekli, da se stres neka-ko prevesi v izgorelost. Gre za to, da je stres v povezavi s stra-hom bistven element, ki pripelje človeka do tako imenovanega sindroma burn-outa oziroma stanja kronične utrujenosti ali izčrpanosti. Izčrpanost je v

teo riji stresa tretja faza prila-goditvenega sindroma, ko pride do popolnega izčrpanja prilago-ditvene energije, škoda, ki je že nastala, pa se ne da več popravi-ti. Zato govorimo o kroničnosti. Veliko ljudi pozna ta pojav, ko se po intenzivnemu in napornemu delu znajdejo v stanju praznine in otopelosti.

Kako naj danes od nekoga zahtevaš, naj se ne obremenjuje s službo, saj bi to pomenilo, da ga potiskaš v bedo!

Tako pravi doc. dr. Tone Pačnik, specialist klinične psihologije.

Največ stresa je povezanega z izgubo delovnega mesta ter z zahtevami in ozračjem na delovnem mestu.

Stres je v povezavi s strahom bistven element, ki pripelje človeka do stanja kronične utrujenosti ali izčrpanosti.

Foto: Barbara Reya


30 31


STRES

Ajurveda – mati vseh medicinAjurveda je najstarejši in najbolj holističen zdravstveni sistem, kar jih poznamo. Utemeljen je bil pred več kot

pet tisoč leti v Indiji in je bil že takrat označen kot medicina telesa in duha.

Beseda ajurveda je v sanskrtu kombinacija dveh besed in do-besedno pomeni vedo o življe-nju. Iz nje izvirajo tudi kitajska in grška medicina ter cela za-

hodna farmacevtika, zaradi česar se je ajur-vede prijel naziv »mati vseh medicin«.

Pet elementov in tri došePo ajurvedi je človeško telo zgrajeno iz petih elementov, tkiv, odpadnih snovi in kanalov, vse skupaj pa je pod vplivom psihofizičnega metabolizma posameznega tipa telesa, ime-novanega doša. Doše so tri – vata, pita, kapa – in vsak od nas je kombinacija ene, dveh ali vseh treh. Vse, kar je živega in neživega, je kombinacija osnovnih petih elementov, vsi telesni gibi in preostale fiziološke ter psiho-loške funkcije živih organizmov pa so pod vplivom treh doš.

Bolezen je posledica neravnovesja doš

Teorija ajurvede pravi, da ko ena ali več doš pride v neravnovesje, nastopi bolezen. Na to neravnovesje lahko vpliva veliko stvari, od izbire prehrane do letnega časa. Tudi stres in delo ali težave v družinskem krogu lahko porušijo harmonijo doš, zaradi česar se zač-nejo v telesu in umu nabirati toksini. Ko se identificirajo vzroki, se lahko odpravljanja problema lotimo individualno, pod nadzo-rom ajurvedskega zdravnika se strupi izlo-čijo in ravnovesje je vnovič vzpostavljeno. Ko smo uravnovešeni, je naš imunski sistem

namreč močno okrepljen in naša dojemlji-vost za bolezni bistveno manjša.

Kjer druge medicine odpovedo, pogosto ozdravi ajurveda

Ajurveda ima izjemne preventivne in ku-rativne sposobnosti. Nekatera stanja, ki so velik izziv za druge medicinske sisteme, se z ajurvedo pozdravijo tako rekoč z lahkoto. Posebno dobre rezultate ima v zdravljenju kroničnih bolezni, glavobolov in nespečno-sti ter težav s prebavili. Njen največji adut je, da po določitvi posameznikove konsti-tucije lahko pomaga individualno. Tako je popolnoma mogoče, da se isto stanje pri dveh ljudeh zdravi na različne načine, kar je v drugih medicinskih sistemih nepojmljivo.Tretmaji so odlična rešitev tudi pri pomla-ditvi in regeneraciji. Ajurveda uspešno zdravi vse vrste kožnih ekcemov, prebavnih in prehrambnih motenj, hormonske težave, alergije, astme, težave z bolečim hrbtom, te-žave s krvnim tlakom, imunskim sistemom (preventiva in kurativa), lajša ženske težave (od menzesa in priprave telesa na nosečnost do poporodnih tretmajev in menopavze), težave z jetri, migrene, psoriazo, seksualne motnje, težave z vnetji ledvic in mehurja, vrtoglavico in utrujenost ter mnogo drugih stanj. Ker daje ajurveda izjemen poudarek pre-hrani, je posebno prijetna misel na to, da velika moč za naše počutje izvira iz naše lastne kuhinje. Ko si očistimo telo in odpra-vimo vzrok našega neravnovesja ter dobimo

individualna navodila za prehrano, ki je pri-merna za nas, je dolgoročno ohranjanje na-šega zdravja le še v naših rokah in v lastnem loncu.

Vir: dr. R. Manivannan B. A. M. S., Hiša Ayurveda

Kako vemo, da nam je stres začel škoditi, in kako naj ukrepamo?Ljudje, ki znajo prisluhniti svojemu telesu, se bodo že ob manjših spremembah poču-tja začeli spraševati po vzroku sprememb. Takšni ljudje imajo prednost pred drugimi in zač-nejo hitreje odpravljati težave ter tako preprečijo, da bi dlje časa izgubljali energetske po-tenciale. Prav ta faza izčrpava-nja je pri prepoznavanju stresa bistvena, saj v njej ljudje najdejo trike, misleč, da so našli način, kako do boljšega počutja. V tej fazi se običajno rekrutirajo od-visni od alkohola in drog. Al-kohol, denimo, lahko v hipu da občutek sproščenosti.

Zakaj naj bi sploh obvladovali stres?Stres je prepoznan kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na po-javljanje telesnih bolezenskih znamenj, psihičnih težav in osebnih socialnih stisk. Je tudi prvi spremljevalec revščine. Kljub že zelo dobremu znan-stvenemu poznavanju tega po-

dročja je stres še vedno, in celo vedno bolj, težava, s katero se spopada sodobni človek, ki se mora nenehno prilagajati no-vim zahtevam v okolju in sku-pnosti, v kateri živi. Po nekem podatku naj bi Velika Britanija zaradi posledic stresa zgubila dva odstotka bruto domačega prihodka, pri čemer ne vemo, ali je ta ocena sploh zajela teže merljive elemente, kot so re-cimo trpljenje ljudi, manjši učinkovitost in produktivnost ter posledično nizek socialno--ekonomski status družine in posameznika. Za Slovenijo za zdaj ni bilo resnih študij, ki bi pokazale, koliko sredstev na-menjamo za zdravljenje težav, ki so posledice stresa.

Kakšen je naravni odziv na stres?Če človek neke pritiske ali po-sebnosti v okolju prepozna kot

neprijetne, neobvladljive in ne-predvidljive, torej ogrožajoče, bo vedno reagiral po načelu boja ali bega. Torej se bo s stresom spoprijel, ga začel premagovati, odpravljati ali pa se bo stresnim dejavnikom izognil. Velja pra-vilo, da je treba premagovati že manjše stresorje, saj se ob tem učimo pristopanja k reševanju problemov. Seveda pa, če človek prepozna, da bi bila zanj neka situacija nerešljiva, ne bo rinil z glavo skozi zid in se ji bo izognil.

Kako oziroma s čim stres zdravi medicina?Klasični pristop v medicini je še vedno biološki, torej tak, da se tegobe, ki se pojavijo kot po-sledica stresa, zdravijo z zdra-vili, najpogosteje s pomirjevali in antidepresivi. Seveda gre pri tem za trenutno premagovanje človekove napetosti in je kot takšno dobrodošlo v začetni

fazi, da se stiske pri človeku to-liko zmanjšajo, da jih je mogoče kasneje psihološko dokončno rešiti.

So slovenski menedžerji zelo nagnjeni k stresu? Kaj jim svetujete, da bi se stresa ubra-nili?Za menedžerje na splošno ve-lja, da so to ljudje, pri katerih so posledice stresa lahko katastro-falne. Čeprav se za menedžer-stvo odloča značilen tip oseb-nosti, ki je naravnan k hitrosti, tveganjem in dolgotrajnemu delu, je njihov način dela tak, da čez nekaj časa kljub vsemu pripelje do stanja, ki je nepopra-vljivo. Prav zaradi tega je bilo narejenih ogromno raziskav, ki so prinesle dodatna znanja o stresu in dala dragocen prispe-vek pri oblikovanju protistre-snih programov. Drži tudi, da se menedžerji bolj kot drugi zave-dajo, kako nevaren je stres, tako da se marsikateri udeležuje preventivnih programov, ki da-jejo podrobna znanja o učinkih stresa in načinih premagovanja stresa.

TRI VRSTE PROBLEMATIČNEGA STRESA

Stres za preživetje je akutna stresna reakcija. Pojavlja se v situacijah, ki jih posameznik doživi ali dojame kot skrajno ogrožajoče.

Notranje povzročeni stres nastane zaradi dolgotrajnejšega doživljanja zaskrbljenosti zaradi dogodkov in stvari, ki jim ne bomo kos.

Preobloženost z delom in utrujenost nastaja skozi daljši čas.

Pojavi se pri tistih, ki hočejo v čim krajšem času narediti čim več in si ne znajo organizirati dela (določen tip menedžerjev).

Stres povzročijo pretirane zahteve okolja, ki presegajo človekove sposobnosti, da bi jim bil kos.

Foto: Barbara Reya


32 33


PORTRET: BRANKO KRAŠOVEC

Hiter tempo ži-vljenja, dolgi in naporni delav-niki ter stres od p o s a m e z n i k a

terjajo, da je psihično in fizično dejaven. Branko Krašovec se tega še kako zaveda. »Nepriča-kovane situacije, ko se je treba hitro odzvati, odločitve, ki so pomembne in prinašajo dol-gotrajne učinke na poslovanje zavarovalnice, zagotovo pov-zročajo stres, ki ga ni možno preprosto prezreti. Stresu ne moreš ubežati, lahko pa se mu upreš,« pravi. In prav tek, za katerega se je že zdavnaj odlo-čil, je način, kako se lotiti stre-sa. »Eden od koristnih učinkov teka je kurjenje odvečnega adrenalina in pomirjanje. Po vsaj polurnem, najbolje pa eno-urnem teku imam občutek, da napetosti, ki so se nabrale čez dan, počasi izgorijo in posto-poma izginejo. Stres preprosto izgine.«

V skupini je lažeNajprej je začel teči sam in hitro ugotovil, da potrebuje spodbu-

do. Zato se je pred dobrim letom pridružil tekaški sekciji kluba Vzajemna, ki deluje v okviru družbe in v skrbi za zdravo ži-vljenje združuje tako zaposlene kot zavarovance. Trenirajo ozi-roma tečejo dvakrat na teden. Sogovorniku to ni bilo dovolj in je dodal še trening v lastni režiji. Začetek ni bil najlažji, vendar mu je vse kmalu prešlo v navado. »Najprej sem potre-boval veliko vztrajnosti, moči in volje, da sem se sploh odpravil na trening. Po dobrem mese-cu dni redne vadbe mi je ritem treh treningov na teden prešel v navado in zdaj ga razumem kot del tedenskega življenjskega ritma.« Zelo pomembno se mu zdi, da vadi v organizirani skupini pod strokovnim vodstvom. »Večina misli, da zna pravilno teči, pa ni tako. Veliko laže je, če imaš usposobljenega strokovnjaka, ki ti pove, v kakšnem položa-ju naj bo telo med tekom, kako naravnati boke, kako premikati noge, v kakšnem položaju naj bo glava, kakšni naj bodo teka-ški copati in podobno. Zelo po-

membni so tudi pravilno ogre-vanje in raztezne vaje na koncu. Posebna dodana vrednost vsa-kemu treningu so vaje za moč, ki so ključne za krepitev posa-meznih mišic ali delov telesa,« razlaga Krašovec prednosti tre-niranja v skupini.

Tudi smeh je pol zdravjaPoleg tega, da je zaradi teka v dobri kondiciji, ga ta spravlja tudi v dobro voljo, saj se nema-lokrat zgodi, da se zaradi ne-predvidenih dogodkov od srca nasmeji. Eden takšnih se mu je zgodil pred lanskim ljubljan-skim maratonom. »Pred mara-tonom smo odšli na ogrevanje v bližnji park Tivoli. Pa me po nekaj minutah nekam pritisne. Po 15 minutah se zavem, da bo treba nekaj ukreniti. Zapustim skupino, iščem varno zavetje, a glej ga zlomka, listje na grmovju je že davno odpadlo, sprehajal-cev pa je bilo nenavadno veliko – no, vsaj meni se je zdelo, da je gneča. Tečem od grma do grma in le najdem enega, ki je dajal še kar varno zavetje. Izračunam,

Tek trikrat na teden je njegov način življenja

»Vse je v glavi, gre za odločitev in samodisciplino, da storimo, kar verjamemo in čutimo, da je prav, nam koristi ter je tudi prijetno in zabavno,« pravi Branko Krašovec, direktor sektorja za trženje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

da prvih sprehajalcev še ne bo tako hitro mimo, se pripravim na akcijo, ko naletim na novo te-žavo – tekaške pajkice brez za-drge imajo naramnice, prek teh pa tri majice in vetrovka … Bil je pravcat projekt … Pa še pošteno mi je šlo na smeh. Vse se je sicer srečno izšlo in tudi starta nisem zamudil,« opisuje eno izmed svojih smešnih dogodivščin.

Vzajemna Klub – TekZdrav način življenja, ki vklju-čuje dobro fizično kondicijo, je tudi usmeritev podjetja, v katerem je Branko Krašovec zaposlen. V Vzajemni se skrb za zdravje zaposlenih začne pri ozaveščanju. Pomembna področja so rekreacija, zdrava prehrana in zdrav način življe-nja. Prvo področje so obdelali lani, ko so ustanovili Vzajemno Klub za tekače, katerega član je tudi sam. Združuje tako za-poslene kot zavarovance Vza-jemne, za katere je dvakrat na teden organiziran tek oziroma vadba. »Eden pomembnejših strateških ciljev je ohranitev zdravja naših članov, zato tudi izvajamo številne dejavnosti, ki to zagotavljajo: recimo orga-nizirana vadba rekreativnega teka, da ostanejo naši člani fit in imajo tako manjše potrebe po zdravstveni oskrbi oziroma se tako znižujejo stroški. Tudi zato je premija za dopolnil-no zdravstveno zavarovanje v

Vzajemni najnižja,« pravi Kra-šovec in dodaja: »Tako skrbimo za fizično kondicijo kot tudi za dobro razpoloženje naših za-varovancev in zaposlenih. Le-tos bomo naša prizadevanja še nadgradili in za vse pripravili dejavnosti na področju zdrave prehrane in zdravega načina življenja.«

Odločitev je našaBranko Krašovec prisega na rekreacijo in zdrav način življe-nja. Pravi, da je vse v naši glavi. Od nas je odvisno, ali se bomo odločili za lenarjenje in zane-marjanje pred televizijskim ekranom ali za telesno dejav-nost. Prav tako se sami odloči-mo, kaj bomo nesli v usta: zdra-vo ali nekakovostno hrano, bo te hrane preveč ali ravno prav. »Prekomerna ali primerna te-lesna teža je prav tako stvar po-sameznikove odločitve – pove-zana je s pravilno vrsto hrane, pravim ritmom hranjenja. Sam zagovarjam preprosto pravilo, ki se ga tudi držim: nehaj jesti, ko si sit, in ne šele potem, ko te tišči na vseh koncih.« Enako je z rekreacijo. Branko Krašovec svetuje, naj se vsakdo ukvarja s tisto telesno dejav-nostjo, ki mu ustreza. Pri tem naj mu bo ta dejavnost recept za ohranitev dobre kondicije, zdravja in morda prevečkrat pozabljenega dobrega razpolo-ženja.

Od nas je odvisno, ali se bomo odločili za lenarjenje in zanemarjanje pred televizijskim ekranom ali za telesno dejavnost. Prav tako se sami odločimo, kaj bomo nesli v usta.

Veliko laže je, če imaš usposobljenega strokovnjaka, ki ti pove, v kakšnem položaju naj bo telo med tekom, kako naravnati boke, kako premikati noge, v kakšnem položaju naj bo glava, kakšni naj bodo tekaški copati in podobno.

Eden od koristnih učinkov teka je kurjenje odvečnega adrenalina in pomirjanje.

Najprej je začel teči sam in hitro ugotovil, da potrebuje spodbudo. Zato se je pred dobrim letom pridružil tekaški sekciji kluba Vzajemna.


34 35


DOBRO POČUTJE

Od sprostitve do olajšanja

Dileme ni: inten-zivno gibanje vsaj dvakrat, še bolje trikrat na teden pomaga

pri razstrupljanju in hitreje ob-navlja zalogo energije v telesu. Obisk savne pa topljenje ma-ščob in izločanje nakopičenih strupov iz telesa še pospeši in na telo deluje vsesplošno bla-godejno. Širjenje krvnih žil in posledično boljša oskrba s kisikom, visoka stopnja vlage, ki pospešuje čiščenje dihalnih poti, povečevanje števila belih krvnih telesc, kar izboljšuje imunski sistem organizma, in navsezadnje zmanjševanje tele-sne teže so le nekateri od razlo-gov, zakaj se je vredno odpraviti v savno, prostor, ki so ga poznali že pred več kot dva tisoč leti. Savno, kakorkoli že so ji pra-vili, so poznali Egipčani, tudi Grkom ni bila tuja, Rimljani so v savnah (natančneje parnih kopelih) celo opravljali nujne državniške sestanke. Ameriški Indijanci so izumili svojo savno pod šotori, turški hamami pa so bili nekoč razširjeni od Turčije do Avstrije. Ta tako imenovana turška kultura užitkov in spro-ščanja je še zdaj razširjena na območju Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine.

Priporočajo jo zdravnikiSavna se je kot kultura užitka ali kot pot do večje odpornosti ohranila vse do današnjih dni in prav nič ne kaže, da se bo to spremenilo. Nekaj, kar je nekoč veljalo za prestiž in je bilo mal-ce nedosegljivo ali celo tabui-zirano (zlasti zaradi golote), je dandanes postalo nekaj vsak-danjega. Zdravniki so si namreč enotni, da je savnanje zaradi

blagodejnih učinkov nekaj pri-poročljivega. Redni tedenski obiski savne krepijo organizem, kar je še posebno priporočljivo v zimskih mesecih, ko je naše telo dovzetnejše za prehlad in gripo. Poleg tega savnanje pospešuje krvni obtok in prebavo, odstra-njuje strupe iz telesa, omehča mišice in blaži (ne odpravlja!) stres. Zdravniki savno pripo-ročajo astmatikom in ljudem z bronhialnimi obolenji. Seveda pa se je treba prej posvetovati z osebnim zdravnikom. Na drugi strani pa savnanje odsvetujejo srčnim bolnikom in ljudem z motnjami v krvnem tlaku.

Suha in parna savnaNajbolj znani sta suha in par-na savna, prva je finska, druga turška. Razlikujeta se po višini temperature in vlažnosti zra-ka. V parni znaša vlažnost tudi do 100 odstotkov, temperatura pa doseže približno 45 stopinj Celzija. V finski savni so tem-perature višje, dosežejo tudi 95

stopinj Celzija, vlage v zraku pa je le kakšnih 15 odstotkov. Poleg teh dveh najbolj znanih je v sodobnih centrih dobrega počutja mogoče najti razširjeno paleto ponudbe savn – od bio- do aromasavnanja, od blatnih do infrardečih savn. A vrnimo se k Turkom in njihovim hamamom. To so bila javna kopališča, strogo ločena na moški in ženski del, in tako je še danes. Zanimivo je, da se je moško savnanje v takem ha-mamu običajno končalo z ohla-jevanjem ob pitju čaja, ženske pa so si po razstrupitvi telesa s paro in vodo privoščile maserja, ki je v njihova telesa vtiral dišeče ete-rično olje.

Za telo in duhaIn prav masaža je tesno poveza-na s savnanjem. Gre namreč za odlično kombinacijo. Osnovno delovanje masaže delimo na fi-zično, ki ugodno vpliva na kožo, mišice, živčevje, krvni obtok in sklepe, ter na psihično sprosti-tev duha in uma, kar tudi krepi

imunski sistem. Kot ocenjuje-jo strokovnjaki, je ena najbolj priporočljivih masaž ročna masaža, saj noben aparat ne na-domesti toplih rok izkušenega maserja ali maserke. Masaža blagodejno vpliva na naše telo in dušo, saj sprošča mišice in pospešuje prekrvitev, zmanjšu-je stres in pripomore k dobremu počutju. Poleg izboljšanja pre-toka krvi posredno zelo ugodno učinkuje na vegetativni živčni sistem. Hkrati pripomore k ne-motenemu delovanju presnove in izločanju odvečne vode. S segrevanjem kože in mišic do-bijo mišična vlakna več krvi, se zmehčajo in podaljšajo, izboljša se pretok krvi in limfe. Zaradi tega izgine bolečina oziroma neprijeten občutek bolečine v vratu, ramenih, hrbtu, rokah in nogah. Vse to je posledica pritiskanja, gnetenja in božanja našega telesa, kar v kombinaciji s savno skoraj čudežno pripelje od sprostitve do blagodejnega učinka.

Savna in masaža sta tesno povezani. Gre za odlično kombinacijo, ki okrepi imunski sistem in izboljša splošno počutje.

Fot

o: T

erm

e O

limia

Pridruži se nam na Facebooku!Pridruži se nam na Facebooku!

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 PodčetrtekT 03 829 70 00, [email protected], www.terme-olimia.com

Razvajajte se eno noč dljeOdlična ponudba v Wellness hotelu Sotelia****sPlačate 3 dni (2 noči) in bivate 4 dni (3 noči)

Cena: že od 203 EUR / 3x polpenzion in vključene wellness storitve v vrednosti 15 EUR, vstop v savna svet v Wellness centru Termalija, izlet v Olimje ali Rogaško Slatino....Cena velja po osebi v dvoposteljni sobiv terminu do 26. 2. 2012. V ceno je že vključena akcija 1 noč brezplačno.

BONUS zimskih počitnic:Brezplačno bivanje za enega otroka starega do 12 let, skupaj z dvema odraslima osebama (min. bivanje 3 noči, velja v obdobju od 17.2. do 26.2.2012).

Razvajajte se eno noč dlje

Masaža dokazano spod-buja zdravje, saj zmanj-šuje strah in utrujenost, znižuje raven stresnih hormonov, krepi imun-

ski sistem, zmanjšuje pogostost glavobolov, odpravlja bolečine v hrbtu, lajša mišično napetost, blaži depresijo, poveča prehranje-nost in zdravje kože ter izboljšuje prožnost telesa in obseg gibov.

Uravnovesite jin in jangMasažo Olimia si privoščite, ko si želite sprostitve, harmonije ter usklajenosti jina in janga v sebi. Terapevti z različnimi masa-žnimi tehnikami eno uro telo obravnavajo lokalno (masirajo mišične skupine, podko-žno vezivno tkivo …), refleksno (obravnavajo refleksne cone, hrbtenično živčevje …) in energetsko (meridijani, akupresurne to -č ke …). Odlično počutje med masažo in po njej je rezultat uravnovešenja jina in janga v telesu. Kadar namreč aktivni del jang in mirni del jin prideta iz ravnovesja, obču-timo to kot motnjo v telesu, ki se kaže na različne načine – velikokrat tudi kot bole-zen. Svoje k učinkom masaže dodajo tudi naravna aromatična olja, ki jih uporabljajo pri masaži.

Masaža Armonia je dotik celotnega telesa, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah tera-pevtov. S kombiniranjem olimskega medu in olja iz izvlečkov tradicionalnih domačih zelišč dosežejo izjemno sprostitveno, tera-pevtsko in energijsko harmonijo telesa.

Masaža Vitae je letošnja novostMasaža Vitae pa je letošnja novost v po-nudbi Term Olimia. Gre za masažo celega telesa, ki vključuje več masažnih tehnik, med drugim japonski šiatsu in kitajsko tui--no. Obdelujejo se akupresure točke, kar izboljša počutje na fizični in psihični ravni. Poseben poudarek namenijo hrbtenici in

ramenskemu obroču. Pri masaži terapevti uporabljajo posebno antistresno olje, ki do-datno pomiri in povrne izgubljeno energijo.

Doživite prebujenje ljubezniV Termah Olimia si lahko opisane ma-saže privoščite v Spa & Beauty centru Wellness centra Termalia in v Spa Amali Wellnessa Orhidelia. Oba velnesa zaradi svojih inovativnih pristopov sodita med najboljše ponudnike na svojem področju. Wellness Orhidelia je najprestižnejši svet termalnih užitkov, kjer boste med popol-nim razvajanjem telesa in duha, kot pra-vijo tamkajšnji terapevti, doživeli prebu-

Edinstveno razvajanje drznih željaV Termah Olimia lahko doživite tri masaže, ki so jih razvili njihovi izkušeni terapevti in jih zato ne boste našli

nikjer drugje. Poimenovali so jih masaža Olimia, masaža Armonia in masaža Vitae.


36 37

Hotel Ambasador *****in Five Elements Wellness & Spa Centar 2 polpenziona, uporaba bazena, fi tnessa in spa cone, pijača, masaža...

od 99 € po osebi (do 31.03.)

Opatija - Več za manj

T. +385 51 710 444 • [email protected] • www.liburnia.hr

Harmonija vzhoda in zahoda za dobro počutje

V Liburnia Riviera hotelih v Opatiji, hrvaškem obmorskem kraju, znanem po zdravstvenem turizmu, ponudba velnesa temelji na edinstvenem pristopu, ki združuje starodavno kitajsko filozofijo feng šuija in

sodobni zahodni koncept velnesa.

Spoznanje, da je za ob-čutek umirjenosti in sproščenosti treba vzpostaviti primerno harmonično energet-

sko okolje, je snovalce ponudbe velnesa v Liburnia Riviera ho-telih pripeljalo do odločitve, da prostore uredijo po načelih feng šuija. Tako ima vsak prostor nji-hovega velnesa svoje energetsko polje, ki dodatno spodbuja ugo-dno počutje.

Energija iz petih življenjskih elementov

Zgodba njihove zaokrožene po-nudbe petih življenjskih elemen-tov (Five Elements Wellness & Spa) se začne v hotelu Ambasa-dor, kjer poudarjajo vodo kot po-memben element zdravja, konča pa se v Wellness & Spa centru v hotelu Marina v Mošćenički

Dragi, kjer zdravilno energijo črpajo iz elementa zemlje.V energetsko umirjenem oko-lju opatijskega velneškega cen-tra se tako med vrsto tretmaji spoznate tudi s stoletja staro azijsko metodo masaže z zeli-šči. Kombinacija toplega olja in zdravilnih zelišč, ki izločajo eterična olja, učinkovito od-

pravlja napetost in čisti telo. Recept hiše je »ritual petih ele-mentov«, premišljena kombina-cija masaže s kristalnimi kro-glami, ki zagotavlja energetsko skladnost in harmonijo telesa in duha. V ozračju, ki ga napol-njuje vonj tleče kadulje, sledijo še sproščajoče tehnike šiatsuja in tajske masaže.

Kamen, blato in šampanjec

Nove občutke daje tudi črpa-nje zdravilnih energij, zbranih v zemlji. Iz toplega in vlažne-ga ozračja velneškega centra Liburnia Riviera hotelov telo hlastno črpa energijo iz ka-mnine jaspis, ki ugodno deluje na prebavo, žolč, jetra in led-vice, uravnava delovanje hor-monov, krepi imunski sistem in vitalnost.Če umirjajočemu zvenenju ti-betanskih posod v ozadju do-damo še enega od prijetnih za-hodnjaških sprostitvenih obre-dov s šampanjcem in jagodami v čokoladi, se bomo s sveže okrepljenim telesom zagotovo uspešno uprli izzivom bližajo-čega se spomladanskega časa, ki utegne biti zelo naporen za zdravje.

Pregneti me nežno

Kaj najprej naredi-te, ko se udarite oziroma vas ne-kaj zaboli? Bolj ali manj zavedno

se podrgnete po tem mestu. To je verjetno pred tisočletji storil tudi pračlovek, ko pa so njegovi razvijajoči se možgani ob tem zaznali prijeten občutek, so nastale prve masažne tehnike. Kot medicinska doktrina se je masaža najverjetneje pojavila pred približno pet tisoč leti na Kitajskem kot del tradicionalne kitajske medicine, iz katere se je kasneje razvila tudi medicina v zahodnem svetu. Veliko po-zornosti je masaži namenjala starodavna indijska ajurvedska medicina, kot obliko sprostitve, lajšanja tegob, krepitev telesa in duha so jo prakticirali v stari Grčiji in Rimu. Temačni srednji vek, prežet s krščanskimi vre-dnotami, je vse oblike zdravlje-nja, ki so izvirala iz »drugega sveta«, zavračal, vnovično pre-

bujenje vzhodnjaških zdravilnih postopkov, med katerimi je bila tudi masaža, pa se je v našem delu sveta začelo v 19. stoletju.

Harmoničen pretok energije

Ena najstarejših oblik masa-že je kitajska tehnika tui-na, ki z gnetenjem mišic in vezi vzpostavlja harmoničen pre-tok življenjske energije či po energetskih kanalih in telesu tako omogoča, da začne zdra-viti samega sebe oziroma da se v organizmu spet vzpostavi energetsko ravnovesje. Masaža tui-na krepi imunski sistem, pospešuje prekrvitev ter telesu vrača prožnost in gibčnost, kar pripomore k boljšemu splošne-mu počutju. Ugodno deluje tudi pri funkcionalnih okvarah in poškodbah gibalnega aparata oziroma sklepov, kit, mišic in vezi. Kitajska medicina upora-blja tudi akupresurne masažne metode, s katerimi intenzivneje

stimulira akupunkturne točke na energetskih poteh v telesu in tako uravnava pretok življenj-ske energije.

Ne gre samo za božanjeTudi japonska masaža šiatsu (beseda pomeni pritisk s prsti) kot vse vzhodnjaške terapije temelji na kitajskem konceptu telesa kot energetskega orga-nizma. Če se življenjska energi-ja po telesu ne pretaka več ena-komerno, organizem ne deluje pravilno in zbolimo. Šiatsu je masaža, pri kateri pritiskamo na akupresurne točke in spod-bujamo pretakanje in uravno-vešanje telesne energije ter tako ohranjamo zdravje. Terapija je lahko dinamična ali statična, pri njej poleg pritiskanja s prsti uporabljamo tudi druge dele dlani, pa tudi komolce in kolena. Poleg pritiskanja lahko vključu-je še natezanje udov, gnetenje in sproščanje zategnjenih mišic.Za tradicionalno tajsko masažo

bi lahko rekli, da gre le za eno od različic že omenjenih ma-sažnih tehnik, kjer s pritiski na akupresurne točke vzdolž me-ridijanov, blagodejnim dotikom palcev, dlani, komolcev, kolen in stopal ter blagimi razteznimi vajami povečujemo vitalnost organizma. Indijska ajurveda pa pri masaži uporablja toplo masažno olje, ki je lahko zelišč-no ali z dodatkom eteričnih olj.

Na zahodu imamo drugačen pristop

Bistvena razlika vzhodnjaške-ga razumevanja masaže kot metode zdravljenja celotnega organizma v primerjavi s »kla-sično« zahodnjaško masažo je, da se slednja posveča predvsem obdelovanju mišic, vezi in kit, kar večinoma samo spodbuja pretok telesnih tekočin, krvi in mezge, vzhodnjaške tehnike pa se bolj posvečajo pretakanju življenjske energije po celotnem organizmu.


DOBRO POČUTJE

Vzhodnjaško razumevanje masažnih tehnik temelji na uravnavanju pretoka življenjske energije.

38 39


DOBRO POČUTJE

Najprej se moramo zaveda-ti, da je vadba nujna zaradi nas samih, da je to vložek v zdravje in prihodnost. Kako naj začnemo, smo se

pogovarjali s kondicijskim in osebnim tre-nerjem Markom Mrakom (www.studio-markomrak.com). Sogovornik pravi, naj bo izbira vadbe prilagojena potrebam. Začeti moramo počasi, glede na pripravljenost, in stopnjevati težavnost glede na zmogljivost. Tistim, ki ne želijo hitrih sprememb, Mrak priporoča jogo, saj jih bo sprostila in jim umirila duha, predvsem pa bo uravnotežila

energijo v telesu ter jim dala veliko vitalno-sti in življenjske moči. Če smo začetniki, je jogo najbolje začeti vaditi v skupini, kjer se bomo naučili vseh asan, pravilnega dihanja in sproščanja.Pilates je odlična izbira za tiste, ki si želijo več dinamike, niso navdušeni nad delom z utežmi, radi pa bi vadbo, ki je motorično zahtevnejša od joge. »Pilates je vadba, ki izvira iz bistva energije v telesu, iz stabiliza-cije, in prek različnih vaj stimulira vse telo. Deluje na estetiki in krepitvi stabilizator-jev, pri gibanju pa vključuje tudi mišice spo-dnjega in zgornjega dela telesa. Vadba je ce-

lovita in primerna za vsa starostna obdobja, saj se poleg krepitve telesa zelo izboljšata tudi gibljivost in medmišična koordinacija,« učinke pilatesa pojasnjuje Mrak. Za vse, ki si želijo dinamike in treninga, ki jih bo na-polnil z energijo, pa je prava izbira vadba v fitnesu.

Prednosti fitnesaVadba v fitnesu je kompleksna, z njo je mogoče izpolniti večino želja. Lahko iz-boljšamo vzdržljivost, moč, obliko telesa, hujšamo, zmanjšamo stres in zlasti, kar ni zanemarljivo, vlagamo v svoje zdravje. »Ka-teri način vadbe v fitnesu bomo izbrali, je odvisno tudi od trenerja in naše pripravlje-nosti,« pravi Mrak, saj različni programi razvijajo različne sposobnosti. Prednost vadbe v fitnesu je tudi v tem, da lahko va-dimo v vsakem vremenu in z različnimi metodami treninga razvijamo vse svoje mo-

Fitnes, joga ali pilates? Ko izbiramo vrsto rekreacije, ki nas bo najbolj pritegnila, je priporočljivo premisliti tudi, kaj z njo sploh želimo doseči. Predstavljamo vam, kaj lahko pričakujete od vadbe v fitnesu, za koga je primernejša joga

in kaj ponuja pilates.

VADBA ZA MENEDŽERJE »Menedžerji so specifična skupina rekreativcev,« razlaga Marko Mrak. Zanje je trening predvsem odklop od vsakodnevnega stresa in mora biti zastavljen tako, da se telo ustrezno odzove, kljub temu pa ne povzroči prevelike utrujenosti. Menedžerji se največkrat odločajo za osebnega trenerja in vadbo pod nadzorom strokovnjaka, saj lahko tako dosežejo maksimalne rezultate glede na vloženi čas. Način treninga je odvisen tudi od njihove starosti. »Mlajši menedžerji imajo rajši dinamičen trening, ki povzroči trenutno veliko utrujenost. Od trenerja pričakujejo inovativnost pri sestavi treninga, ki mora biti zastavljen kot nadgrajevanje začetega dela z veliko različnimi vajami kratkega trajanja na visoki ravni. Starejši menedžerji pa imajo rajši ustaljeno rutino, ki se progresivno spreminja in je merljiva, da pač vsakič zagotavlja napredek in rezultat,« pravi Mrak in dodaja, da je tako kot za vse tudi zanje pomembno zlasti to, da se gibljejo in uživajo v vadbi. Gibanje je pomembno za odlično delovanje organizma, zdravje, vitalnost in mladosten videz ter visoko raven hormonov, ki skrbijo, da bomo učinkovito delali tudi v starosti.

torične sposobnosti. Vadba v fitnesu je primerna za starejše od 16 let, mlajšim ne priporočajo dela z utežmi, saj kosti še niso zakostenele in še raste-jo. »Ključ do uspeha in napredka sta postopnost vadbe in individualen program,« dodaja Mrak, medtem ko se lahko pri neustreznem in neprila-gojenem programu pojavijo neželene poškodbe, tudi trajne.

Funkcionalna vadbaV zadnjem času je zelo priljubljena funkcional-na vadba, ki temelji na treningu na vseh ravneh in tridimenzionalno. Naš sogovornik priporoča kombinacijo vaj ravnotežja, teka, TRX, vaj z ob-težilnimi vrečami in kettbebella, kjer sta za naj-boljše rezultate nujna dejavnika odlična tehnika in vodenje strokovnjaka.Da bo naša vadba prinesla rezultate, ne smemo biti neučakani in pričakovati takojšnjih spre-memb. »Tega pri športu ni, začne se na dnu in se postopoma povzpne na vrh – zajamčeno, če le imamo voljo, dober program, ustrezno vodenje in malce trme. Vedno, kadar šele začnete vaditi, je treba imeti v mislih, da je telo čudovit stroj, ki ga je treba poslušati,« pravi Mrak.

Pretiravanje se ne obneseKot z vsemi stvarmi v življenju je tudi pri rekre-aciji priporočljiva zmernost. »Pretiravanje se ne obnese, saj trening vsak dan oziroma šestkrat na teden pomeni, da z vsakim treningom pov-zročimo stres, ki se v telesu kaže kot utrujenost. To lahko vodi v poškodbe, anemičnost, pretre-niranost, kronično pojavljanje bolečin in slab napredek. Ker naše telo potrebuje 48 do 72 ur za regeneracijo, je pretiravanje v treningu prej slaba popotnica kot uspeh. Telo se je zmožno regene-rirati samo toliko, kot mu privoščimo počitka in damo ustreznih hranil.« Za vse, ki želijo vlagati v zdravje in dobro počutje, je vadba trikrat na teden povsem dovolj, svetuje Marko Mrak. Naj-boljše rezultate bomo dosegli, ko bomo vadili redno in bo vadba postala naš način življenja, dodaja.


Fot

o: T

hink

stok

Fot

o: T

hink

stok

3938

40


DELO IN ZDRAVJE

Kot pravi doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., specialistka me-dicine dela, pro-

meta in športa ter predstojnica Kliničnega inštituta za medi-cino dela, prometa in športa UKCL, sta bila hrup in osvetlje-nost med prvimi dejavniki tve-ganja na delovnem mestu, ki ju je urejala že zakonodaja nekda-nje Jugoslavije, posebej pa sta upoštevana tudi v starem in no-vem zakonu o varnosti in zdrav-ju pri delu ter v podzakonskih aktih. »Oba dejavnika tveganja je obravnaval tudi poseben pra-vilnik, ki je govoril o meritvah in predpisoval dovoljene vre-dnosti, ki pa se z leti spreminja-jo. Spreminjanje dovoljene vre-dnosti ali, kot pravimo, norma-tivov je zelo odvisno od znanja družbe in seveda od tega, kaj je mogoče tehnološko doseči. Mi jih prevzemamo po smernicah EU,« razlaga sogovornica in do-daja, da je bila mejna vrednost hrupa še pred nekaj leti 90 deci-belov, zdaj je 85 decibelov, sča-soma pa je pričakovati še nižje dovoljene vrednosti. Pri tem gre za razmeroma preprost izračun verjetno-sti izgube sluha ob osemurni kontinuirani izpostavljenosti hrupu: izračun pove, kolikšen odstotek ljudi bo po 40 letih izpostavljenosti hrupu intenzi-tete 85 decibelov imel prizadet sluh. Večina bo po osemurni izpostavljenosti v 40-letnem obdobju imela še normalen in neprizadet sluh, pri nekaterih pa bo prišlo do okvare sluha že pri 75 decibelih. Z nižanjem intenzitete izpostavljenosti to-rej zmanjšujemo delež ljudi, ki bodo prizadeti.

Ko se naglušnosti zavemo, je že prepozno

Če gre za nenaden vdor hrupa visoke intenzitete okrog 120 decibelov (pok, glasba, klofu-ta, krik na uho), lahko nastopi akutna naglušnost, ki je lahko trajna ali začasna (odvisno od stopnje poškodbe). Najpogo-steje pa govorimo o poklicni za-znavni naglušnosti, ki je podob-na starostni in se s starostno se-števa, nastane pa po dolgotrajni izpostavljenosti hrupu nad 85 decibelov. Te je največ. Med skritimi poklicnimi boleznimi je na prvem mestu prav poklic-na naglušnost. Posledice hrupa so lahko dolgo skrite. Hrupu smo namreč izpostavljeni leta in leta, preden postanemo toli-ko naglušni, da to sami zazna-mo in da postane to moteče za okolico. Ko smo enkrat že na-glušni, pa ni mogoče nič več na-rediti. Poškodba sluha lahko z leti povzroča socialno izolacijo, saj lahko zaradi hrupa postane-mo trajno naglušni. Hrup povzroča spremembe tudi na drugih organih. Z leti je lahko prizadet srčno-žilni sistem, saj hrup zvišuje krvni tlak, telo spravlja v stanje raz-burjenja, povišane so vrednosti nekaterih hormonov in slad-korja v krvi, zviša se frekvenca bitja srca, hrup deluje tudi na centralni živčni sistem, moti koncentracijo pri delu, povzro-ča okvaro hormonskega sistema ter iztirja metabolizem lipidov, sladkorja in hormonov stresa.

Oceanski tip pisarne neprimeren

Ob vsem skupaj ne gre zanema-riti dejstva, da hrup za tekočim trakom ni nekaj normalne-ga, saj ga je mogoče z dobrim

vzdrževanjem stroja in nabavo nehrupne naprave spraviti na sprejemljivo raven (pod 85 de-cibelov), tako da ne bo poškodo-val sluha in ne bo tako drastično vplival na srčno-žilni sistem. Hrup je treba naprej analizirati, videti, od kod prihaja – je izvor kričanje in glasno govorjenja ali stroji. Če gre za slednje, je treba premisliti, kako stroje izolirati, če pa gre za hrup človeških grl, je treba ljudi naučiti govoriti tiše. Ob tem Dodič Fikfakova pojanjuje, da je pred leti mode-ren oceanski tip pisarn (veliki prostori brez sten s številnimi

delovnimi mesti) zdaj prepo-znan kot neprimeren, saj je moteč za sodelavce. »Delo novi-narjev, če smem omeniti, mora potekati v miru, zato svetujemo ločene protihrupno urejene ozi-roma izolirane prostore. Enako seveda velja tudi za druga de-lovna okolja, kjer se je uveljavil ta tip pisarn, denimo v bankah, različnih uradih in drugod. Če pa gre za arhitekturo, ki hrup sešteva, je mogoče problem re-šiti z manjšimi posegi v prostor, kot je vgradnja absorpcijske obloge sten ali protihrupnih za-ves,« pravi sogovornica.

Ne oglušite na delovnem mestuHrup je pomemben dejavnik tveganja na delovnem mestu. Poklicna naglušnost je denimo med skritimi

poklicnimi boleznimi na prvem mestu.

»Hrupu smo izpostavljeni leta dolgo, preden postanemo toliko naglušni, da to sami zaznamo in da postane to moteče za okolico. In ko smo enkrat že

naglušni, ni mogoče nič več narediti,« pravi doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa ter predstojnica

Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKCL.

Kontakt: T: 01 585 51 64, M: 031 637 880, E: [email protected]

ZVD Zavod za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00, F: 01 585 51 01, W: www.zvd.si, E: [email protected]

ŠPORTNO-MEDICINSKI MENEDŽERSKI PREGLED Pregled obsega: osnovni pregled za pridobitev zdravniškega spričevala, specialni obremenitveni test na kolesu ali tekalni stezi, kjer merimo

največjo porabo kisika, krvni laktat, krvni tlak in obremenitveni EKG, diagnostični pregled gibal na izokinetičnem dinamometru, kjer preveri-

mo največjo jakost mišic trupa, kolena, gležnja in ramenskega sklepa. Preventiva in rehabilitacija športnih poškodb pod nadzorom ortopeda in fizioterapevta

ortopedski pregled, pregled z ultrazvokom, terapija z udarnimi globinskimi valovi, infiltracijska terapija, infiltracija trombocitne plazme (ACP), predoperacijska, zgodnja in pozna rehabilitacija.

Športna vadba z vrhunskimi trenerji osebni trening za rekreativce vseh starosti, sestava programov vadbe na podlagi funkcionalno - športne diagnostike, programi za fitnes, rekreativni tek, kolesarjenje, redukcijo maščob,

preventivni programi, učenje pravilne tehnike teka in vadbe v fitnesu, organizacija in vodenje športne vadbe v delovnih organizacijah. Nutricionistika

Načrt prehrane in sestava jedilnika na podlagi telesne sesta-ve, krvne slike in dnevnika prehranjevanje in telesne aktivnosti (izračun vnosa in porabe energije). Poleg tega vam nudimo tudi izvedbo delavnice upravljanja s stresom v trajanju od 3 do 4 ure posamezno ali v okviru dvodnevnega športno - medicinskega menedžerskega pre-gleda v termah Radenci. Delavnica vsebuje teme: učenje samokontrole - hitrost odločitve - rizične odločitve - odnosi med sodelavci - odnosi s poslovnimi partnerji - krizni menedž-ment.

Strokovno osebje Centra za medicino in šport skrbi tudi za preventivno zdravje in napredek v treningu naših najbo-ljših športnikov, ki se pripravljajo za olimpijske igre v Londonu 2012.

42 43


DELO IN ZDRAVJE

Ana Lozar je pou-darila, da je prva pomembnejša no-vost ZVZD-1, da lahko delodaja-

lec, ki je doslej varnost in zdrav-je pri delu zagotavljal na podlagi zakona in izvršilnih predpisov, zdaj to zagotavlja tudi s smer-nicami kot instrumentom tako imenovanega mehkega prava, ki ni pravno zavezujoč. Smer-nice sestavljajo sistem neobve-zujočih navodil in priporočil, namenjenih delodajalcem in delavcem kot pripomoček za iz-polnjevanje zakonskih zahtev.Pomembna novost je, da ZVZD-1 glede na prejšnji zakon opušča uporabo zakona za osebe, ki so zavarovane za primer poškod-be pri delu in poklicne bolezni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju. Za-kon se namreč uporablja za vse, ki sodelujejo v delovnem proce-su, s čimer dejansko upošteva tudi vse zavarovance za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Velja za vse dejavnosti, izjeme so samo glede posame-znih vprašanj za nekatere dele specifičnih dejavnosti, kot so vojska, policija, službe za za-ščito, pomoč in reševanje ter rudarstvo.

Prenovljena izraza delavec in delodajalec

ZVZD-1 je nekoliko prenovil tudi pomen izrazov za dva te-meljna subjekta zagotavljanja

varnega in zdravega dela, to sta delavec in delodajalec. Za delavca se ne šteje več oseba, ki opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost. Kot samozaposlene osebe so opredeljeni tisti, ki opravljajo pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposlujejo drugih oseb in jih tudi ne vključujejo v svoj delovni proces, ter tisti, ki so zavarovani kot kmeti in ne zaposlujejo delavcev ter v svoj delovni proces ne vključujejo drugih oseb. Dolžnosti samo-zaposlenih oseb v zvezi z zago-tavljanjem varnosti in zdravja pri delu so med drugim oceni-tev tveganja, obvezna izdelava izjave o varnosti z oceno tvega-nja, če ugotovijo, da v njihovem delovnem procesu obstajajo ne-varnosti za nezgode, poklicne bolezni oziroma bolezni.

Tudi definicija delodajalca je z novim zakonom nekoliko spre-menjena. Med drugim navaja, da je to vsaka pravna ali fizič-na oseba in drug subjekt, kot je recimo državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ali diplomatsko in kon-zularno predstavništvo, ki za-posluje delavca na podlagi po-godbe o zaposlitvi. Delodajalec je tudi ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, in uporabnik, h kateremu so skla-dno z zakonom o delovnih raz-merjih napoteni delavci od de-lodajalca, ki opravlja dejavnost

zagotavljanja dela delavcev dru-gemu uporabniku in ima torej sklenjeno koncesijsko pogodbo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve za posredo-vanje delavcev uporabniku.Na novo so v ZVZD-1 oprede-ljeni tudi pojmi nezgoda pri delu, nevarni pojav, delavski za-upnik za varnost in zdravje pri delu, preventivni ukrep, delovni proces, promocija zdravja, zu-nanja strokovna služba in izva-jalec medicine dela, ki pojmov-no zamenjuje pooblaščenega zdravnika.

Promocija zdravja na delovnem mestu

Novost ZVZD-1 je obveza de-lodajalca načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V ta namen mora delo-dajalec pripraviti načrt promo-cije zdravja na delovnih mestih, zanjo zagotoviti potrebna sred-stva in način spremljanja nje-nega izvajanja. Delodajalcem v pomoč ministrstvo za zdravje pripravlja smernice za izdela-vo načrta promocije zdravja, ki vsebuje elemente za zagota-vljanje večjega zdravja delavcev, kot so spodbujanje zdravega prehranjevanja, ponujanje re-kreativnih in drugih sprosti-tvenih možnosti, zagotavljanje delavnic za obvladovanje stresa in drugo. Novost v zakonu je tudi načelo predhodnega varstva, po ka-terem mora delodajalec že pri načrtovanju delovnega okolja,

prostorov, postopkov in opre-me zagotoviti, da so bili upo-števani vsi vplivi na varno in zdravo delo, da so torej že pred ureditvijo delovnih prostorov in uvedbo delovnega procesa zaobjeta in minimalizirana vsa tveganja za varnost in zdravje pri delu.

Ocena tveganjaPostopek ocenjevanja tveganja, način izdelave izjave o varno-sti z oceno tveganja in revizijo ocene tveganja po novem ureja ZVZD-1, zato ni več potrebe po pravilniku o načinu izdelave iz-jave o varnosti z ocenjevanjem tveganja, ki je doslej urejal po-dročje. Delodajalec mora v oce-ni tveganja dodatno opredeliti tista delovna mesta, na katerih obstaja večja nevarnost za nasi-lje tretjih oseb, in tista delovna mesta, na katerih bo delavcem zaradi večje nevarnosti za ne-zgode pri delu prepovedano je-manje zdravil, ki lahko vplivajo na njihove psihofizične sposob-nosti. Na področju prve pomoči, var-stva pred požarom in evaku-acije je predpisano sprejetje ukrepov delodajalca za sode-lovanje z zunanjimi službami nujne medicinske pomoči in zunanjimi službami za varstvo pred požarom, še posebej pa so določbe ZVZD-1 glede varstva pred požarom in evakuacije pri-lagojene dejstvu, da to področje sodi v pristojnost Uprave RS za zaščito in reševanje.

Trpinčenje, nasilje in nadlegovanje

Zelo pomembna novost je do-ločba o nasilju, trpinčenju, na-dlegovanju in psihosocialnem tveganju oziroma mobingu, po kateri mora delodajalec spre-jeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov mobinga na delovnem mestu. Doslej so veljavni pred-pisi pojav mobinga urejali le posredno, vključitev te določbe v ZVZD-1 pa delodajalcu nala-ga najmanj sprejetje notranjega akta o tem vprašanju ter dolo-čitev ukrepov za preventivno in kasnejše delovanje ob pojavu mobinga. Določba tudi omogo-ča, da inšpekcija dela opravlja nadzor nad ustreznim izvaja-njem, delavci pa imajo pravico sami ali prek predstavnikov predlagati ukrepe za prepreče-vanje, odpravljanje in obvlado-vanje primerov mobinga.

Novosti tudi pri pravicah delavcev

Nekaj novosti je tudi glede pravic in obveznosti delavcev. Delodajalec mora denimo zago-toviti zdravstvene preglede de-lavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, delavci pa so se dolžni temu od-zvati in tak zdravstveni pregled tudi opraviti. Delavec ima po novem zakonu pravico odkloniti delo iz dveh dodatnih razlogov, in sicer če ni bil vnaprej seznanjen s spre-jetimi varnostnimi ukrepi ter če ni bil usposobljen za varno in zdravo delo. Nima pa delavec več pravice odkloniti dela zato, ker dela več kot polni delovni čas oziroma ponoči in bi mu takšno delo skladno z mnenjem izvajalca medicine dela poslab-šalo zdravstveno stanje. Delavec na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih snovi, prav tako ne sme delati pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične spo-sobnosti, na tistih delovnih me-

stih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varno-sti z oceno tveganja. Delodajalec mora po novem de-lavce dodatno obvestiti tudi o vr-stah nevarnosti v njihovem de-lovnem okolju, delavcih, pristoj-nih za izvajanje ukrepov prve pomoči, in pooblaščencih, ki so po posebnih predpisih odgovor-ni za izvajanje ukrepov varstva pred požarom in evakuacije.Delavci lahko odslej neposre-dno sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo za-gotavljanje varnega in zdravega dela, ali pa prek predstavnikov v svetu delavcev ali delavskih zaupnikov za varnost in zdrav-je pri delu. Zakonodaja jim daje tudi možnost, da se z deloda-jalcem posvetujejo tudi o izbiri delavcev za prvo pomoč in po-oblaščencev, ki so po posebnih predpisih odgovorni za varstvo pred požarom in evakuacijo ter organizacijo usposabljanja za varno in zdravo delo. Po novi zakonodaji imajo pred-stavniki delavcev možnost de-lodajalcu predlagati ustrezne ukrepe za odpravo in zmanjša-nje tveganj za varnost in zdravje pri delu. Po stari zakonodaji so lahko zahtevali samo sprejem teh ukrepov.

Pomanjkljivosti so se že pokazale

Ob uresničevanju novega zako-na pa so se že izkazale tudi ne-

katere nejasnosti oziroma po-manjkljivosti. Ana Lozar, člani-ca delovne skupine za pripravo sprememb zakona, ugotavlja, da določbe o predhodnem varstvu niso dovolj podrobne, temveč so urejene samo načelno, tako da bi jih morebiti kazalo bolje urediti s podzakonskim aktom. A tudi izvajanje nekaterih že iz-danih podzakonskih aktov nove zakonodaje je precej nejasno, ugotavlja sogovornica. Pravilnik o opravljanju stro-kovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 109/2011) posega v že pridobljeni položaj tistih, ki so opravili samo splošni del stro-kovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu, saj določa, da potrdilo o izpitu, ki je obsegal splošni del strokovnega izpita, opravljenem po prejšnjih pred-pisih o opravljanju strokovnega izpita, preneha veljati eno leto po uveljavitvi tega pravilnika. Veliko strokovnih delavcev pri delodajalcih tudi ne izpolnjuje več izobrazbenega pogoja za strokovnega delavca za varnost pri delu po Pravilniku o po-gojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu (Uradni list RS, št. 109/2011). Po njih mora ta stro-kovni delavec imeti izobrazbo z naravoslovno-tehničnega po-dročja pri tistem delodajalcu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bole-

zni, povezane z delom. Pogoj je nekoliko nesmiseln, ugotavlja Lozarjeva, saj so na področju varnosti in zdravja pri delu zelo pomembne tudi izkušnje, ki jih sama izobrazba naravoslovno--tehnične smeri ne zagotavlja.ZVZD-1 ima v 81. členu še eno pomanjkljivost v pove-zavi z drugim odstavkom 20. člena zakona. Zakon namreč ne določa roka za izdajo pod-zakonskega akta, s katerim minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristoj-nim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovi-tev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Ministr-stvo za zdravje tudi še ni izdalo smernic v pomoč delodajalcem za pripravo načrta promocije zdravja. Gospodarske druž-be v teh kriznih časih pogosto nimajo dovolj denarja za zago-tovitev financiranja promocije zdravja in tudi ne morejo pre-vzeti nase večjih stroškov za zaposlitev strokovnih delavcev v smislu določbe zakona, da je treba strokovne naloge najprej zagotavljati z lastnimi strokov-nimi delavci in samo izjemoma z zunanjimi strokovnimi služ-bami. »V luči novega zakona bi bilo treba vnovič ovrednotiti še nacionalni program varnosti in zdravja pri delu ter ga prilago-diti novim, spremenjenim raz-meram,« še razmišlja pravnica Ana Lozar.

Raven varnosti in zdravja delavcev se ne sme znižati

Lani 3. decembra je začel veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/2011). Za nekaj pojasnil o novostih zakona smo prosili pravnico Ano Lozar iz službe za kadrovske,

organizacijske in pravne zadeve ZVD Zavoda za varstvo pri delu, ki je tudi sodelovala pri pripravi nove zakonodaje.

Fot

o: T

hink

stok


44 45


MEDICINSKI PRIPOMOČKI

Če hočemo kar doma poskrbeti za večjo odpornost svojega organiz-ma, lepše obli-

kovano in zagorelo telo, večjo vitalnost ali pa le spremljati srčni utrip in morda ublažiti to ali ono bolečino, so nam na voljo raznovrstni mehanski in elek-tronski pripomočki, ki so od nas oddaljeni samo za računalniški klik ali telefonski klic v TV-pro-dajo. A kljub enostavni dosto-pnosti najsodobnejših tehnolo-ških dosežkov se v ozadju bolj ali manj ugodnih ponudb bije nenehen boj za čim večji zaslu-žek. Zato je potrebne kar nekaj pazljivosti, da v kopici obširne palete sredstev za zunanje ali notranje izboljšanje stanja na-šega telesa izbrskamo res učin-kovito in varno napravo.

Domači fitnes studioNa številnih spletnih straneh ali v TV-prodaji odkrijemo ob-sežen izbor medicinskih in kre-pilnih naprav – od enostavnih merilnikov srčnega utripa in tlaka ali masažnih vibratorjev do raznovrstnih priprav za tek, sobnih koles in fitnes opreme, ki krepijo in oblikujejo vse od očesnih pa tja do petnih mišic. Tu so še naprave, ki uporabljajo širok spekter frekvenc, s kateri-mi si lajšamo tegobe ob nevšeč-nostih, kot so prehlad, gripa ali bolečine, ali pa aparati za po-speševanje vitalnih procesov v telesu. Za le nekaj deset ali pa tudi za nekaj sto evrov dobi-mo stimulatorje, fototerapije, magnetomedicino, aspiratorje,

masažne pripomočke, skratka moč in zdravje z »enostavno nekajminutno« vadbo na dan.

Naprave so testirane in preverjene

Po kakšnem ključu izbirajo naprave v svoji ponudbi, smo vprašali enega največjih TV--prodajalcev, Studio Moderna, ki v 21 evropskih državah prek več kot 300 TV-programov in 120 spletnih strani oskrbuje 400 milijonov porabnikov. »V našo ponudbo vključimo samo naprave, za katere so izdelane študije učinkovitosti vadbe in opravljeni testi varnosti, vse pa morajo ustrezati tudi direkti-vam EU s področja kakovosti in varnosti,« je povedal mag. Ra-doš Skrt, internetni direktor projektov v Studiu Moder-na. Poudaril je, da inšpekcij-ske službe redno nadzorujejo ustrezno prilagojenost naprav predpisom, dobavitelj pa s sle-dljivo dokumentacijo poskrbi za potrdilo o doseganju zahtevane kakovosti. Kupcem svetuje, da pred nakupom preverijo vse in-formacije na izbranem izdelku, garancijo in servisne storitve ter pogoje vračila ali zamenjave.

Ni garancije za učinek naprav

»Tržna inšpekcija opremo za vadbo nadzira na podlagi zako-na o splošni varnosti proizvo-dov, poudarek pa je na varnosti naprave za uporabnike, ne na njeni učinkovitosti,« nam je odgovorila glavna tržna in-špektorica Andrejka Grlić in dodala, da je nadzor aparatov za

merjenje telesnih parametrov, ki se uvrščajo med medicin-ske pripomočke, v pristojnosti Javne agencije RS za zdravi-la in medicinske pripomočke (JAZMP). Na inšpekciji svetu-jejo, da uporabniki upoštevajo priložena navodila za vadbo ter omejitve glede zdravstve-nega stanja. Povedali so še, da je glavni predmet njihovega nadzora označevanje opreme z zahtevanimi podatki in ozna-kami na proizvodu, upraviče-nost nameščanja in pravilnost oblike ter velikosti oznake CE, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje varnostne, zdravstvene in oko-ljevarstvene zahteve EU. Več nadzora so posvetili tudi zago-tavljanju pisnih navodil v slo-venskem jeziku. V letu 2010 so opravili 34 inšpekcijskih pre-gledov ter proučili skladnost s predpisi 74 priprav nepremične opreme za vadbo. Pri tem so pri 31 izdelkih oziroma 42 odstot-kih pregledanih izdelkov ugo-tovili različne administrativne nepravilnosti, izdali so sedem opozoril, en plačilni nalog in 11 upravnih opozoril.Tudi na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripo-močke (JAZMP), kjer so odgo-vorni za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz zakona o medi-cinskih pripomočkih, so nam zatrdili, da periodično izvajajo nadzor skladnosti medicinskih pripomočkov s predpisi. Pri-stojnosti JAZMP pa ne pokri-vajo raziskovanja učinkovitosti elektronskih aparatov, nam je še sporočila direktorica dr. Martina Cvelbar.

V džungli ponudbeVlado Sever, direktor trženja in prodaje medicinskih pripo-močkov in zdravil v Sanolabor-ju, nam je povedal, da se že dalj časa zavzemajo za to, da bi se medicinski pripomočki proda-jali izključno v specializiranih trgovinah ali lekarnah. Meni namreč, da bi bilo le tako naj-bolje poskrbljeno za kakovost in varnost. Opaža tudi, da je zakonska podlaga za nekatere standarde medicinskih naprav sicer urejena, vendar v praksi ni dovolj natančno upoštevana. Kupcem svetuje, naj upoštevajo navodila, ki jih morajo dobiti z aparati, ter preverijo, ali imajo oznake, ki potrjujejo, da izpol-njujejo predpisane norme EU. »Sicer imajo lahko oznako CE tudi priprave, narejene na Kitajskem in dostavljene iz te države, a kolikor vem, gre pri oznakah na teh izdelkih veči-noma za ponaredke. V džungli ponudbe morda lahko celo naj-deš solidno in poceni napravo, a imaš gotovo več možnosti, da naletiš na nekakovostne izdel-ke, zato odsvetujem nakupe od prodajalcev od vrat do vrat ali na spletu, ko izdelka niti ne vi-diš,« svari Sever in dodaja, da v Sanolaborju zelo natančno pre-verjajo, ali ima izdelek vso do-kumentacijo, ki potrjuje, da iz-polnjuje zahtevane predpise in standarde. Sogovornik nakup v specializiranih trgovinah pri-poroča predvsem zato, ker stoji za izdelki celotna linija stroke. Preden se odločite za nakup ka-terikoli priprave, pa je nujen še posvet z osebnim zdravnikom,

Naprave, ki nam dajo vitkost, zdravje in moč

Preden se odločimo za nakup medicinskega pripomočka za domačo rabo, se je treba posvetovati tudi z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, ali je njegova uporaba primerna za naše zdravstveno stanje.

ki bo presodil, ali njena upora-ba ustreza vašemu zdravstve-nemu stanju.

Mnenje strokovnjakaJaka Fetih, profesor športne vzgoje, osebni trener in sveto-valec za področje fitnesa, pa je povedal, da je ob nakupu teh naprav za domačo rabo treba najprej natančno vedeti, za kaj jo bomo uporabljali. Bo slu-žila za dopolnilo dejavnosti, ki jo že izvajamo, ali za edino obliko vadbe? Nekateri manjši in cenejši pripomočki za vad-bo, ki so dosegljivi prek spleta ali televizijske prodaje, so po njegovih izkušnjah dovolj do-bri za doseganje posameznih ciljev, denimo krepitev trebu-šnih mišic ali drugega sklopa mišic. Moramo pa vedeti, da je za optimalne rezultate glede našega počutja, gibalnih spo-sobnosti ali videza telesa treba kombinirati različne dejavno-sti, ki celovito vplivajo na telo in njegovo delovanje. Tako moramo vedeti, da se z zgolj nekaj minutami vadbe na dan ne da veliko storiti v tej smeri. »Učinkovitost in varnost vad-be je zelo odvisna od pravilne-ga izvajanja in primerne, va-šim sposobnostim prilagojene težavnostne stopnje. Zato pra-viloma ne zadošča, da se o tem poučite le iz priloženih navo-dil, ki so običajno napisana na listu ali dveh papirja. Najbolj varen, učinkovit in pameten način za začetnike je, da po obisku osebnega zdravnika poiščejo še strokovno pomoč za uvajanje v vadbo, izdelavo individualnega programa in navajanje na redno vadbo,« priporoča trener fitnesa Jaka Fetih.


45


46 47


MEDICINSKI PRIPOMOČKI

• vsi artikli na

• možnost po celostni Sloveniji v 24 urah

• možnost , ki jo izvede strokovno in izkušeno osebje

• brezplačna telefonska

• hiter in kakovosten v salonu ali na terenu

• v primeru servisa zagotavljamo brezplačen

• brezplačne pripomočkov potrebam pacienta

• strokovno in prijazno ter izkušeno osebje

• možnost in v razstavno prodajnem salonu

• brezplačno pred salonom

• enostaven

dobava pripomočkov

zalogi

dostave

montaže

pomoč

servis

nadomestni izdelek

nastavitve

svetovanje

ogleda testiranja

parkiranje

dostop za starejše in invalide

na naročilnico ZZZS•

Za polno življenjePogodbeni dobavitelj ZZZS

Priročnik za izdajo

in izposojo medicinsko

tehničnih pripomočkov

Za brezplačni izvod

pokličite 051 220 726!

Me d i c i n s k o tehnični pri-pomočki so razdeljeni v skupine pri-

pomočkov za gibanje, higieno, nego in terapijo. Ker je izbira res obširna, se je pred nakupom dobro informirati o dostopnih različicah posameznega pri-pomočka, posebnostih nje-gove uporabe, vzdrževanju in možnosti servisiranja, pa tudi o tem, ali ga lahko dobimo na naročilnico, oziroma o možno-sti, da stroške za izdajo ali izpo-sojo krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Ob dejstvu, da je nakup teh pripomočkov lahko veliko finančno breme, je dobro vedeti tudi, da v podjetju Soča oprema, kjer se že več kot 40

let ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo rehabilitacijskih pripo-močkov, invalidskih vozičkov, bolniških in negovalnih postelj, večino svojih izdelkov dajejo tudi v krajši ali daljši najem.

Za varno oporo pri hoji Pripomočke za hojo, stojo in sedenje potrebujemo za do-bro in varno oporo pri hoji po poškodbi ali operaciji, gibanje olajšujejo invalidnim osebam ali starostnikom. Uporabnik, ki potrebuje le malo dodatne opore pri hoji, lahko izbira med različnimi palicami, berglami in večnožnimi oporami, kdor pa potrebuje večjo pomoč, upo-rablja hodulje. Kot razlagajo v Soči opremi, slednje obstajajo v veliko različnih modelih – od

tako imenovanih rolatorjev, ki so na štiri kolesa, s sedežem za vmesni počitek in košarico za prevoz raznih predmetov, pa do zahtevnejših hodulj s pod-laketno oporo, ki omogočajo večjo oporo telesa v zgornjem delu. Kdor potrebuje oporo že pri sami stoji in uporaba bergel ali hodulje ni več varna, mora uporabljati posebno stojko, ki mu daje oporo v kolenih in hrb-tnem delu.Največkrat so omenjeni pripo-močki uporabni za premago-vanje krajših razdalj, za daljše razdalje ali dnevno sedenje pa so primernejši raznovrstni in-validski vozički na ročni ali ele-ktromotorni pogon. Pri invalid-skem vozičku je pomembno, da izberemo ustreznega glede na

Pripomočke za varno in lažje gibanje si lahko izposodimoPri izbiri medicinsko tehničnih pripomočkov za rehabilitacijo, fizioterapijo in nego na domu je treba biti pozoren na njihove funkcionalne lastnosti ter

ustreznost glede na uporabnikovo zdravstveno stanje in zmožnost uporabe.

vrsto uporabe, recimo lažjega aluminijastega ali takega s sne-mljivimi kolesi za enostavnejši transport, kar prav pride dejav-nejših uporabnikom. Tudi elek-trični skuter omogoča prema-govanje večjih razdalj in s tem uporabniku daje večjo mobilno samostojnost. »Svetujemo tudi, kako premagati stopniščne in višinske ovire, saj so za gibalno ovirane na voljo prirejeni sto-pniščni vzpenjalniki z goseni-čarjem in sedežem, tako da se uporabnik lahko samostojno prepelje v višje nadstropje,« po-jasnjuje Tamara Bokalič iz Soče opreme.

Kako opremimo kopalnico

»Tudi pri tuširanju in kopanju morajo imeti gibalno ovirani dobro oporo, ki je lahko prire-jen stol za tuš kabino ali sedež za kopalno kad. Za težje prime-re so na voljo tudi dvigala za ko-palnico, ki precej olajšajo skrb

za osebno higieno. Pri izbiri toaletnega stola ali nastavka za toaletno školjko je treba pomi-sliti še na to, da si mora uporab-nik invalidskega vozička morda izbrati toaletni stol s snemljivi-mi nasloni za roke, da je premi-kanje z vozička na stol ter nazaj čim enostavnejše. Vsekakor pa morajo biti v kopalnici in sani-tarnih prostorih primerni ro-čaji in nedrseče podloge, da se zagotovi varnost za uporabnika

z oteženim gibanjem,« še svetu-je Tamara Bokalič.

Nega in razgibavanje za večjo kakovost življenja

Za uporabnika in njegove skrb-nike so zelo dobrodošle tudi negovalne postelje z varnostno ograjo, trapezom za dvigovanje, posteljno ali obposteljno mizico, blazino proti preležaninam in navsezadnje tudi sobno dvigalo za enostavnejše premeščanje s

postelje na voziček ali stol. Pri vsem tem ne smemo pozabiti še na pripomočke za terapijo, saj re-dna dnevna vadba in vzdrževanje kondicije preprečujeta bolečine ter zagotavljata hitrejše okreva-nje in večjo kakovost življenja. Glede na vrsto poškodbe, bolezni ali bolečin so za razgibavanje na voljo hodilni trakovi, žoge in dru-gi pripomočki za razgibavanje rok in nog, pripomočki za krepi-tev ravnotežja, terapevtske blazi-ne ter pripomočki za aktivno ali pasivno razgibavanje, kjer lahko uporabnik vadi samostojno ali pa mu pomaga motorček.Da bi kupcem medicinsko teh-nične opreme olajšali odločitev in jih seznanili z možnostmi izbire, so v podjetju Soča opre-ma izdali brezplačen priročnik za izdajo in izposojo medicin-sko tehničnih pripomočkov z nasveti. Večino pripomočkov pa si lahko novi uporabnik tudi ogleda in preskusi v njihovem razstavno-prodajnem salonu.

46

48


ZA KONEC

Srčno-žilne bolezni so še vedno najpogostejši razlog smrti v Slove-niji, saj za njihovimi posledicami vsako

leto umre med sedem in osem tisoč ljudi. Razlike v umrljivosti med posameznimi slovenskimi regijami pa niso zanemarljive. Statistika kaže, da je zdravje Po-murcev še posebno ogroženo, saj pri njih ugotavljajo višjo stopnjo umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni od slovenskega povpre-čja. Ob tem se je pomembno za-vedati, da v boju proti srčno-žil-nim boleznim nismo nemočni, pravijo strokovnjaki. Dejavnike tveganja je namreč mogoče ome-jiti že s preprostimi sprememba-mi življenjskega sloga, s pravil-nimi prehranskimi navadami in redno telesno dejavnostjo.

Telesna dejavnost krepi srce

Vsakodnevna telesna dejavnost je tista, ki lahko najbolj poma-

ga, saj koristi vsakomur. Telesna vadba okrepi srce, ki bije po-časneje in dela bolj učinkovito, izboljša se pretok v tkivih. Doka-zano je, da če vadimo tri ure na teden, najbolje po pol ure na dan, izboljšamo stanje srca in žil ter zmanjšamo tveganje za srčno--žilne bolezni. Redna telesna de-javnost pa zmanjša tudi tveganje za nekatere druge bolezni: za de-belost, visok krvni tlak, sladkor-no bolezen tipa 2, možgansko kap, osteoporozo in posamezne vrste raka. Prav tako telesna vadba spodbuja imunski sistem in pomaga v boju proti virusnim okužbam, kot sta prehlad in gri-pa. Če redno vadimo, se zviša ra-ven dobrega holesterola in zniža raven slabega.

Panvitina srčna potDa bodo Pomurci in turisti lah-ko preventivno še bolj skrbeli za svoje zdravje, jim je skupina Panvita podarila Panvitino srč-no pot – urejeno pot za nordij-

sko hojo, ki so jo pred kratkim odprli v Moravskih Toplicah. Srčna pot vključuje krajšo in daljšo različico in je namenjena priljubljeni, preprosti in finanč-no nezahtevni obliki rekreacije. Krajša pot, imenovana »Testiraj se«, je dolga tri kilometre, pote-ka po urbanem središču mesta in je namenjena preizkusu fi-zičnih spodobnosti. Daljša se imenuje »Vzemi si čas za svoje srce« in je dolga sedem kilo-metrov, obiskovalca pa popelje tudi po slikovitem prekmur-skem podeželju. Vsak torek ob 16. uri bo obiskovalcem na voljo vodena vadba, ki se bo končala z meritvami holesterola in slad-korja v krvi. Prav tako bodo obi-skovalcem za izposojo na voljo palice za nordijsko hojo.Pot je pomagalo urediti Dru-štvo za zdravje srca in ožilja za Pomurje, podpirajo pa jo tudi občina Moravske Toplice, TIC Moravske Toplice in Terme Vi-vat.

Ob odprtju Panvitine srčne poti so v neposredni bližini Term Vivat trak prerezali (z leve) Peter Polanič, predsednik uprave skupine Panvita, Alojz Glavač, župan občine Moravske Toplice, in Ivan Markoja,

predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Pomurje.

S hojo do zdravjaSkupina Panvita je v Moravskih Toplicah odprla urejeno pot za nordijsko hojo.

Poimenovali so jo Panvitina srčna pot.

POZITIVNI UČINKI NORDIJSKE HOJE

Zagovorniki nordijske hoje pravijo, da je to ena najbolj varnih, učinkovitih in ce-lovitih vrst telesne dejav-nosti, ki ima v primerjavi z običajno hojo številne prednosti:

V gibanje je vključeno skoraj vse telo (do 90 od-stotkov mišic).

Hitreje krepi srce in ožilje, dihala in mišice (rok, trupa in nog).

Učinkoviteje poveča gibljivost vseh sklepov in hrbtenice.

Srčna frekvenca je višja za do 20 udarcev na minuto, poraba kisika se poveča za 25 odstotkov.

Poraba kalorij je večja za 20 do 40 odstotkov.

Vodi k bolj pokončni hoji in popravlja vzorec hoje.

Občutno zmanjša/od-pravlja bolečine (denimo v vratu, ramenih in križu).

Za 25 odstotkov manj obremeni skočni, kolenski in kolčni sklep ter hrbte-nico.

Hitreje zmanjša utru-jenost in stres ter izboljša splošno počutje.

Vir: Cindi

V neodvisenem časopisu Medicina in ljudje bomo pisali o najnovejših terapijah na področju medicine, iskali celostne rešitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav življenjski slog in odstirali tančice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

Več informacij in prednaročila na: www.medicina-danes.si/medicina-ljudje

Medicina in ljudje. Znanost za vse.

Novo!

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

27. februarja izide nov neodvisen časopis Medicina in ljudje.

za bralce časnika Finance:

25% popusta za lateks ležišče Optimal Support

Informacije: (01) 520 93 00 , [email protected] (vsak delavnik med 8. in 18. uro, v soboto do 14. ure)

Ergonomija zdravega spanjaMnenje, da je trdo ležišče dobro, že dolgo ne velja več. Ko izbiramo med trdotami, moramo upoštevati predvsem telesno težo (ležišče pod osebo s 60 kg se poda – ugrezne popolnoma drugače kot tisto pod osebo z 90 kg), višino, želje in pa zahteve ter potrebe vsakega posameznika posebej. Ustrezno izbrana trdota ležišča je tista, ki omogoča hrbtenici pravilen fiziološki položaj. To dosežemo le, če se ležišče tam, kjer so pritiski telesa na ležišče največji (rame, boki), dovolj upogne in če je ledveni del ustrezno podprt.

Ležišča iz lateksa Tovrstna ležišča nimajo nobenih kovinskih delov vzmeti, saj se namesto njih za jedro uporablja predelan naravni kavčuk – lateks. Zaradi svoje prožnosti nudi tako ležišče ob ustrezno izbrani trdoti enakomerno oporo celemu telesu (hrbtenici), ne glede na položaj ležanja. Pri boljših modelih je v enem samem ležišču več con, ki so različno trde. Razvrščene so po celi dolžini ležišča glede na obremenitve, ki jih telo ustvarja na ležišče.

Se zjutraj zbudite utrujeni?

TrdoTrdo TrdoMehko MehkoSrednje mehko Srednje mehko Srednje mehko

Cona 3 Cona 3Cona 2 Cona 2Cona 1 Cona 1 Cona 1

www.dollar.si

Lateks ležišče Optimal SupportKakovostno ležišče iz naravnega lateksa za vso družino

Če tudi vi in vaša družina prisegate na odlično udobje, potem je to ležišče pravo za vas. Kar 7 različnih con iz kakovostnega lateksa enakomerno podpira vaše telo, kar boste občutili kot lebdenje brez občutka težnosti. Za prijetno svežino med lebdenjem pa bo poskrbela bambusova prevleka, ki deluje antibakterijsko in antialergijsko. Prevleka je snemljiva in pralna!

Pokličite nas na telefonsko številko (01) 520 93 00 ali pošljite SMS z vsebino “Finance” in s svojimi podatki (ime, priimek, naslov) na telefonsko številko 040 333 905. Slike so simbolične. Različni popusti in akcije se

med sabo ne seštevajo.

Želite naročiti BREZPLAČNI katalog Dollar z akcijsko ponudbo?

7-consko ležišče pravilno podpira telo z različnimi trdotami

Informacije: (01) 520 93 00

Pokličite nas na telefonsko številko (01) 520 93 00 ali pošljite SMS z vsebino “Finance” in s svojimi podatki (ime, priimek, naslov) na telefonsko številko 040 333 905.

Želite naročiti BREZPLAČNI katalog Želite naročiti BREZPLAČNI katalog Dollar z akcijsko ponudbo?

Temeljni pogoj za zdravo in udobno spanje je pravilen položaj hrbtenice, na katerega čez dan vplivamo zavestno s pravilno držo, ponoči pa je le-ta odvisen predvsem od trdote ležišča, oblike in višine vzglavnika ter spalnih navad posameznika. Žal se tega največkrat zavemo šele takrat, ko se pojavijo prve bolečine v predelu vratnega in ledvenega dela hrbtenice ali pa, ko se zjutraj zbudimo neprespani in utrujeni.

Dimenzija: Redna cena: Akcijska cena: Prihranek:

80x200, 90x190, 90x200 cm 529,80 € 397,30 € 132,50 €

140x200 cm 847,68 € 635,70 € 211,98 €

160x200, 180x200 cm 1059,60 € 794,70 € 264,90 €

Posebna ponudba

Prodajni saloni: Ljubljana (City park) in Domžale (Spar center)

Documents

draviin Očala za branje niso nujno zlo 20 Kaj je estetsko ... · Pa naj bo to izguba teže, trening za maraton ali le pridobitev kondicije za boljše počutje in lažje opravljanje