Podravje

Varaždinska županija

Međimurska županija

1:75000

www.mura-drava.eu

Dravska kolesarska potkolesarska karta in opis poti

avtocesta

državna cesta

lokalna cesta

stranska cesta, poljska ali gozdna pot

Dravska kolesarska pot

Kolesarjenje ob reki Dravi je nekaj posebnega. Dravska kolesarska pot, ki nosi mednarodno oznako R1, je po naravnih lepotah ter kulturni raznolikosti ena najlepših kolesarskih poti v Evropi. Naj vas reka Drava spremlja ob kolesarskih užitkih in naporih večino poti od njenega izvira v Italiji, preko avstrijske Koroške v Slovenijo in Hrvaško. Združuje vožnjo po neokrnjeni naravi in vožnjo po urbanem okolju. Ob tej mogočni reki je namreč v preteklosti nastalo najstarejše slovensko mesto Ptuj, njeno nabrežje predstavlja eno od najživahnejših točk Maribora, poseben pečat daje nekdanja hrvaška prestolnica Varaždin s svojo bogato zgodovino ter ohranjenimi baročnimi zgradbami, in mesto po meri človeka – Čakovec. S številnimi zanimivostmi pa ne zaostajajo niti manjša mesteca, ki jih Drava prečka na svoji vijugasti poti. Pot se zaključi v kraju Legrad.

Na poti boste imeli možnost obiskati različne muzeje, cerkve in gradove ter doživeti številna tradici-onalna praznovanja, med katerimi bodo mnoga prikazovala stare običaje, ki jih tukaj, morda še bolj kot kje drugje, ne nameravamo pozabiti. Zaradi biotske raznovrstnosti so ob Dravi svoje mesto našli številni krajinski parki, ki svoje rastlinsko in živalsko bogastvo dobrodušno dajejo na ogled vsem, ki bi ga želeli videti in okusiti na lastni koži. S kolesom se lahko ustavite na obronkih gozdov, gozdnih jas in na nabrežinah, ki pričajo čarobni občutek miru.

Ogledate si lahko številne kulturne in naravne znamenitosti v bližini kolesarske poti ter se okrepčate s tradicionalno lokalno hrano, ob kateri ne sme manjkati kozarček dobrega vina iz vinogradov, ki ste jih opazovali ob kolesarjenju. Ustavite se lahko v katerih izmed term ob poti in si privoščite tudi kakšen dan razvajanja.

Pot poteka po urejenih kolesarskih poteh in manj prometnih lokalnih cestah. Pot je primerna za vse rekreativne kolesarje. Zaradi različnih vrst podlage je priporočljiva uporaba treking ali gorskih koles.

Mura–Drava bike • kolesarska pot

Mura–Drava bike • neasfaltirana kolesarska pot

Začetek kolesarske poti po razgibanem terenu

Konec kolesarske poti po razgibanem terenu

Turistično informativni center

Kulturna znamenitost

Naravna znamenitost

Športne aktivnosti

Prenočišče

Gostilna

Servis koles

Počivališče

Pozor, zelo prometna cesta

Mejni prehod za mednarodni promet

Mejni prehod za meddržavni promet

0 1 2 3 4 5 10 km

1

2 3

4

5

6 7

10

8

9

E 57

E 59

E 57

E 59

E 653

E 653

E 653

E 65 E 71

E 65 E 71

HA

1 Vič – Lovrenc na Pohorju 6 2 Lovrenc na Pohorju – Mariborski otok 12 3 Mariborski otok – Malečnik 14

4 Malečnik – Orešje (Ptuj) 18

7 Velika Nedelja – Središče ob Dravi 30 8 Središče ob Dravi – Vularija 34 9 Vularija - Donja Dubrava – Legrad 42 10 Zavrč – Varaždin – Gornji Kuršanec 48

5 Orešje (Ptuj) – Markovci 20 6 Markovci – Velika Nedelja 26

Maribor

Dravograd

PtujOrmož

Varaždin

Čakovec

Lendava

Ljutomer

Lenart

A

Drauradweg1.Vič–LovrencnaPohorju(45 km – asfalt)Kolesarska pot se začne pri mejnem prehodu Vič, kjer kolesarite po levem bregu reke Drave, in poteka kot novozgrajena samostojna kolesarska pot, od vozišča ločena z varovalno ograjo. Izvedena je pretežno na visokih nasipih, ki slonijo ob boku glavne ceste, na nekaterih mestih pa se na samo nekaj metrov približa reki Dravi. Pot vas popelje skozi mestece Dravograd, kjer poteka kolesarska pot kot obojestransko zarisana steza po cestišču glavne ceste ter preko dravskega mostu preide na desni breg Drave. Pot nadaljujete v smeri proti Trbonjam.

DRAVOGRAD leži ob sotočju Drave z Mežo in Mislinjo, oziroma na stičišču njihovih dolin. Kraj je bil naseljen že v starem veku, verjetno je bilo tu križišče starih rimskih poti iz Ptuja (Poetovione) in Celja (Celeia) proti Virunumu (Gosposvetsko polje).

Pot do Trbonj je zložna, nezahtevna in dobro označena, slikovita pokrajina pa hitro spreminja svojo podobo. Pot se nadaljuje po strmem in skalnatem

TIC Dravograd Trg 4. julija 50 SI-2370 Dravograd T: +386 2 871 02 85 E: info.dravograd@kanet.si I: www.dravograd.si

pobočju Bukovje, kjer se severozahodni obronki Pohorja spustijo vse do Drave. Celo-tno območje je zaradi svojih naravnih lepot zavarovano kot gozdni rezervat. Kolesarite skozi prijetno in pomirjajoče gozdno okolje.

V Trbonjah si lahko ogledate cerkev. Peljete po desni strani in na koncu Trbonj zavijete levo proti Dravčam.

Po 14 km boste iz Dravograda prikolesarili v Vuzenico.

VUZENICA se prvič omenja leta 1238, kasneje leta 1288 pa kot trg. Nad Zgornjim trgom stoji Novigrad ali kot mu Vuzeničani rečejo »Štok«. Nad njim pa se je od razvalin Starega gradu ohranil predelan renesančni vhodni stolpič s strelnimi linami in sledovi dvižnega mostu. Skozi kraj teče tudi železniška proga, ki od leta 1863 povezuje Maribor s Celovcem. Zanjo so tipični kamniti viadukti, ki jih lahko vidimo v več krajih Dravske doline.

Ob lokalni cesti Vuzenica - Vuhred stoji razgledna cerkevDeviceMarijenaKamnu. V starem naselbinskem jedru se nahaja župnišče in cerkev sv. Nikolaja. V cerkvi so srednjeveški nagrobniki in tabla z imeni župnikov od leta 1045. V župnišču je stalna razstava posvečena nekdanjemu vuzeniškemu župniku Antonu Martinu Slomšku.

TIC Vuzenica Mladinska ul. 1 SI-2367 Vuzenica T: +386 2 8791220 F: +386 2 8791221 E: tic@vuzenica.si I: www.vuzenica.si

6 7

V Vuzenici najdemo tudi razne tesanestavbe s številnimi okrasnimi detajli, ki so še danes spomenik ljudskega stavbarstva in priča bivalne kulture, kot so na primer Poberska bajta, Levkova domačija in dimnica pri Sabodinu, ki stojijo še danes in so v ponos Vuzeničanom in vuzeniški zgodovini.

Kolesarite ob reki Dravi v smeri kraja Sv. Vid in prikolesarite do kraja Vuhred, ki je poznan po splavarstvu.

VUHREDje poznan predvsem po splavarstvu in splavarjih, imenovanih flosarji. V preteklosti so tu izdelovali plitve štirioglate ladje, imenovane šajke, s katerimi so tovorili blago po Dravi.

Naravna znamenitost je potok Vuhreščica, ki pada v Dravo v dveh zapo-rednih slapovih, zgornji je visok 8 m. Po letu 1958 vodno energijo izrablja Hidroelektrarna Vuhred.

Na drugem bregu reke Drave stoji od Vuhreda 4 km oddaljeno mestece Radlje ob Dravi, med obema krajema pa je povezava preko mostu.

RADLJEOBDRAVIV središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo, leži mesto Radlje, ki ima zelo lepo geografsko lego na nadmorski

višini 371 m. Na eni strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi gozdovi v Sloveniji. Radlje

ob Dravi je v uradnih zapisih prvič omenjeno že pred več kot 850 leti. Dolina se tukaj razširi, tudi splošni pogoji za razvoj industrije so ugodnejši. Sam kraj pa je kljub mnogim spremembam obdržal svojo trško podobo, trenutno nekoliko prenovljeno, a posrečeno vpeto v prvotno okolje.

Iz Vuhreda vodi 10 km zelo razgibane poti do kraja Podvelka. V kraju Podvelka boste zavili desno proti kraju Lehen na Pohorju in se oddaljili od reke Drave. Po 6 km boste prispeli do kraja Lehen na Pohorju. Tukaj kolesarite na nadmorski višini nad 500 m, na najvišji točki te kolesarske poti. Pot teče ob reki Velki proti Lovrencu na Pohorju.

8 9

LOVRENCNAPOHORJUMed župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in pokopališčem stoji pohorskapajštva-sušilnica za sadje in lan. Objekt je delno zidan, delno lesen, pokrit pa z dvokapnico. Sadje so sušili v notranjosti na posebnih derah, kurili pa so od zunaj. Pajštva je etnološki spomenik.

Severozahodno od trga leži naselje Puša, ki je eden najstarejših zaselkov v Lovrencu. Tu stoji tudi pristna kmečka domačija - Ladejenkovo. Stavba, ki naj bi bila iz 15. stoletja, je v celoti lesena, grajena iz brun, okna so kvadratna, zaščitena z baročnimi kovanimi mrežami. Hišo pokriva mogočna strma čopasta “šintlasta” streha. Dimnica je bila ohranjena do prve svetovne vojne, nato pa so stene pobelili z apnom. Tla so še vedno lesena.

Ob 75-letnici obstoja čebelarske organizacije, leta 1996, je bil zgrajen čebelarskidomz gozdarsko in čebelarsko učno potjo. Gozdarska učna pot prikazuje avtohtone ra-stlinske vrste Pohorja. Predstavljena je tudi pot medovitih rastlin. Čebelarska učna pot prikazuje zgodovinski razvoj panjskih sistemov (Kranjič, Kirarjev panj, AŽ panj, LR panj). V panjih je večkrat uporabljeno steklo, da je možen pogled v notranjost.

Iz Lovrenca na Pohorju lahko nadaljujete še proti Lovrenškim jezerom, prečudoviti naravni in turistični znamenitosti Pohorja

Lovrenškajezera so jezerca in barjanska okna na Pohorskem šotišču. Jezerca ležijo na površini okoli 16 ha med Planinko (1392 mnm) in Mulejevim vrhom (1533 mnm) v povirju potokov Radolnje, Mislinje in Velke. Jezerca so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 m. Po opustitvi paše jih zarašča rušje, ki prehaja na obeh straneh barja na bolj strmem in odcednem pobočju v smrekov gozd. Jezerc je 11-22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Najvišje jezerce leži na višini 1529 mnm, najnižje pa na višini 1517 mnm. Ob najvišjem ležešem jezercu je postavljen lesen razgledni stolp. Lovrenška jezera so naravna in turistična znamenitost Pohorja. Od hotela na Rogli je urejena in označena nezahtevna pešpot.

Iz Lovrenca na Pohorju se po regionalni cesti spustite proti Puščavi, kjer je poleg cerkvice sv. Marije zanimivo pokopališče. Prvotno se je vsa soteska proti Sv. Lovrencu imenovala Puščava, danes pa le kraj, kjer stoji Marijina cerkev.

Turistično društvo Lovrenc na Pohorju Cesta vstaje 1 2344 Lovrenc na Pohorju Email: turizem@lovrenc.si

10 11

2.LovrencnaPohorju–Mariborskiotok(23 km – asfalt)Iz Lovrenca na Pohorju pot nadaljujete v smeri kraja Ruše. Po 5,6 km vaš čaka zadnji vzpon in prispete v kraj Činžat, kjer vas vrh nagradi s prečudovitim razgledom. Med spustom, malo pred Falsko pečino, pridete do Falske graščine. Tukaj lahko s poti zavijete proti Dravi in pridete do HE Fala. Pot pa drugače vodi mimo Falske graščine in se nadaljuje proti kraju Ruše.

RUŠEKraji v občini Ruše imajo izjemno bogato kulturno, zgodovinsko in po-litično dediščino. Že v bronasti dobi so ti kraji privabili prve naseljence. O dolgi in bogati zgodovini pa pričajo tudi arheološke najdbe, ki govore o prazgodovinski kulturi žarnih grobišč, pa o antičnih, rimskih gomilnih grobiščih, o sledovih stavb iz prazgodovinskega in rimskega obdobja, o mitreju iz tretjega stoletja.

RomarskacerkevMarijinegaimenav Rušah je bila zgrajena leta 1387. V župnišču pri cerkvi je bila latinska gimnazija Ruše, kjer so kot predmet poučevali tudi slovenski jezik. Gimnazija je delovala med leti 1645 in 1760.

Pri kraju Smolnik se v Dravo izliva potokLobnica,ki je eden izmed bolj vodnatih in deročih potokov Pohorja, ki blizu svojega izvira tvori znamenita slapova Veliki in Mali Šumik. Ob potoku

Lobnica so po drčah spuščali les v dolino. Železnica potok premosti s slikovitim kamnitim viaduktom.

HidroelektrarnaFala je prva elektrarna zgrajena na reki Dravi, ki so jo pričeli graditi še pred pričetkom prve svetovne vojne, in je pričela z obratovanjem davnega leta 1918.

Iz Ruš se usmerite proti kraju Bezena ter krajem Bistrica ob Dravi, Laznica in Limbuš.

LIMBUŠ in njegovo širše območje imata bogato zgodovi-no, ki sega v ilirsko–keltsko obdobje, ko je bilo naseljeno obrežje Drave ob starem zalivu, kjer so bila najdena ognjišča in posodje. Iz rimskega obdobja je znano, da se je naselje v času Kristusovega rojstva imenovalo Olimacium. Do danes je ohranjenih sedem rimskih gomil, v katerih je najden Trajanov novec. Tudi te gomile so neposredno ob Dravi, med starim in novim zalivom.

V Limbušu se nahaja tudi Center Drava, ki izposoja čolne. Na voljo pa vam je tudi zelenica z nekaj igrišči za ekipne športe. Od tukaj vas nova kolesarska pot pripelje v stari del mesta Maribor.

12 13

3.Mariborskiotok–Malečnik(7 km – asfalt)Prikolesarite v stari del mesta Maribor. Prečkate Dravo in po mariborskih ulicah priko-lesarite v središče drugega največjega mesta v Sloveniji, v mesto Maribor.

MARIBOR je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzho-dne Slovenije.

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi, so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Vendar pa je grad verjetno stal že pred tem datumom, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski, omenja že leta 1124.

Staratrta,najstarejšatrtanasvetuinHišaStaretrteTrta v Guinnessovi knjigi rekordov, ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, nadvojvoda Janez na Meranovem, mestni praznik Stari trti v čast, pokušine vin v vinogradniškem muzeju ali v sodobni vinoteki – vse

to in še več vas bo navdušilo in prepričalo o izjemno bogati vinski tradiciji, ki je svetovno primerljiva in edinstvena hkrati.

TIC Maribor Partizanska c. 6a, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)2 23 46 611 Fax: + 386 (0)2 23 46 613 E: tic@maribor.si I: www.maribor-pohorje.si/

Malečnik

1:2500014 15

Staromestnojedro–Lent (Vodni stolp, Minoritska cerkev s samostanom in Lutkovnim gledališčem, Sodni stolp), mestnoobzidjeinsplavarjenjeČaru številnih znamenitosti prikupnega dela mesta dodajo svoj žar še vrli splavarji. Najstarejša trta na svetu s Hišo Stare trte, obrambni stolpi, židovska četrt s sinagogo, Židovskim trgom in Židovskim stolpom ter ostale zanimivosti na Lentu, vas pozdravljajo na obrežju reke Drave vse od Vodnega do Sodnega stolpa.

StolnicazrazglednimstolpomNastanek in nadaljnji razvoj sta mestu prinesla dodatni kulturni zagon in uveljavitev. V 12. stoletju je bila zgrajena kot romanska stavba, danes pa kaže gotsko obliko z dolgim korom iz 14. stoletja in osrednjo cerkveno ladjo iz 15. stoletja.

SinagogainŽidovskistolpPrvič je bila sinagoga omenjena leta 1429, a je zagotovo nastala že prej. Ob ostalih dokazih, ki govorijo o obstoju židovske skupnosti v našem mestu, je tudi njena občasna vloga sedeža židovskega vrhovnega rabinata za Štajersko. Leta 1501 so jo predelali v katoliško cerkev Vseh svetnikov, po letu 1785 pa so jo preuredili in uporabljali kot skladišče. Mariborska sinagoga, ki danes služi kot center, namenjen kulturni dejavnosti, je prostor, kamor se

lahko odpravite, željni raznih prireditev, kot so koncerti, razstave, literarni večeri in okrogle mize.

Mariborskigrad s Pokrajinskim muzejem, ki ga krasijo različna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče.

UmetnostnagalerijaMariborRazstavni prostori – Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž na Trgu Borisa Kraigherja in Razstavni salon Rotovž na Rotovškem trgu – pričajo o uspešni raziskovalni, dokumentacijski, pedagoški in razstavni dejavnosti muzeja sodobne umetnosti, ustanovljenega leta 1954, ki ima v svoji stalni zbirki približno 2200 slikarskih, kiparskih in grafičnih del.

Frančiškanskacerkev s samostanom, ki se bohoti ob pomembnih prometnicah v središču mesta, Partizanski cesti in Svetozarevski ulici.

Rotovškitrg(kužno znamenje, Rotovž)Leta 1515 so na današnjem Glavnem trgu zgradili poznogotski rotovž, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali. Iz tega časa izvira tudi balkon (loggia), okrašen z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565. Fasada je členjena s pilastri.

Kuga, zaradi katere je umrla tretjina prebivalstva, se je v Mariboru prvič pojavila v 17. stoletju. V zahvalo za prenehanje kuge so mariborski prebivalci leta 1681 postavili kužno znamenje - steber s podobo Marije. Tega so v 18. stoletju nadomestili z današnjim, ki je delo Jožefa Štrauba.

AlojzijevacerkevČudovita stavba poznobaročne arhitekture se nahaja v starem mestnem jedru, kjer krasi staro Koroško cesto ter zaokrožuje kulturno-umetniško podobo Glavnega trga. Zgradbo je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs, opremo je izdelal Jožef Holzinger. Cerkev, ki vzbudi pozornost že z izredno lepo izdelano rokokojsko ograjo, je bila zgrajena 1769.

MestniparkstremiribnikiinAkvarijem-terarijemSprehodite se severno od mestnega jedra ter se sprostite v lepo ureje-nem parku, ki skupaj s tremi ribniki, Piramido in Kalvarijo tvori 5 ha parkovnih in oblikovalnih površin. Pot je speljana med raznolikim drevjem, urejenimi cvetličnimi nasadi, Rožnim gričem in fontanami, tudi preko čudovitih treh ribnikov, ki predstavljajo dom številnim vodnim pticam. Obiščete pa lahko tudi Akvarij-terarij, ki je zelo priljubljen, tako med otroki kot odraslimi. V manjšem delu parka je urejeno otroško igrišče in otroci so navdušeni nad igrali. Z nekoliko sreče lahko ob nedeljah prisluhnete koncertu v paviljonu sredi parka.

Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic. Za gorske kolesarje je to idealen kraj, kjer se lahko popeljejo s Pohorsko vzpenjačo in kolesarijo v dolino ali obiščejo kolesarski park.

16 17

MalečnikVurberkNa Pohorju se odvijajo številne kolesarske prireditve. V neposredni bližini

se nahajajo prenočišča, namenjena kolesarjem.

Mariborskiotok je naravna znamenitost – otok na reki Dravi – s športnimi igrišči za odbojko na mivki, igrali za otroke ter sprehajalnimi in trim stezami po naravnem, z drevjem poraščenem okolju. V poletnih mesecih obratuje tudi odprt poletni bazen z istim imenom: Mariborski otok.

Prečkate dvoetažni most čez Dravo in nadaljujete krajši del poti po desnem bregu Drave v smeri kraja Malečnik. Po slabih dveh kilometrih preidete na levi breg reke Drave. Pot nadaljujete skozi kraj Malečnik.

4.Malečnik–Orešje(Ptuj)(24 km – asfalt)Pot vas pelje skozi kraje Malečnik, Celestrina, Zgornji in Spodnji Duplek ter ob kraju Dvorjane. Od Malečnika do Dvorjan kolesarite več kot 12 km po ravni cesti, kjer ni večjih vzponov.

Nad krajem Malečnik stoji daleč naokrog vidna cerkev sv. Marije na Gorci, do katere vodi tudi križev pot. Na vrhu vzpetine se odpira razgled na Dravsko polje, vse od obronkov Pohorja do Haloz.

Kolesarite po Krajinskem parku Drava, ki obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej med Mariborom in Ptujem, in sega na območje Mestne občine Maribor, občine Duplek, občine Miklavž na Dravskem polju in občine

Starše. Sega od Malečniškega mostu do meje z občino Ptuj, s tem da vključuje staro strugo Drave z vsemi najvrednejšimi biotopi, ki so se še ohranili v tem prostoru, velikem 2337 ha.

Od kraja Dvorjane do kraja Vurberk je večji vzpon. Ob kolesarjenju lahko opazite znameniti grad Vurberk v kraju Vurberk. Ostanki prvega gradu izvirajo iz 12. stol. Z Vurberka se razprostira čudovit pogled na pokrajino vse do Pohorja in na Dravsko polje.

VURBERKOstanki prvega gradu na Vurberškem griču izvirajo iz 12. stoletja. Grad je bil v lasti grofov Hollenburgov ali gospodov Vurberških, ki so ga poimenovali in mu dali značilen grb z zmajem. Leta 1493 so ga napadli Turki. V 16. stoletju so grad preuredili in ga utrdili z renesančnim obzidjem in obrambnim stolpom. Po prvi svetovni vojni je ruski Rdeči križ v gradu uredil sanatorij za pljučne bolezni, ki je deloval vse do druge svetovne vojne. Takrat so grad zavzeli Nemci in ga spremenili v center za usposabljanje nemških vojaških in političnih komisarjev. Po bombardiranju je eden najlepših slo-venskih gradov postal le vir gradbenega materiala za okoliške prebivalce. Kasneje je bilo notranje dvorišče gradu preurejeno v letno gledališče.

18 19

Po spustu iz kraja Vurberk kolesarite 8 km ob reki Dravi proti kraju Orešje, ki je 2,5 km oddaljen od najstarejšega slovenskega mesta Ptuj. Pot poteka po lepi lokalni cesti, ves čas pa kolesarja na njegovi desni spremlja stara struga reke Drave. Pri Orešju je na robu gozda urejeno počivališče za kolesarje, kjer si lahko oddahnete in na veliki razlagalni tabli pogledate, kje se nahajate.

HincejevasekvojaOb levem bregu reke Drave, 2 kilometra pred centrom Ptuja, v naselju Orešje, stoji Hincejeva sekvoja. V 19. st. so prinesli to vrsto drevesa v Evropo in jo sadili po parkih. Sekvoja v Orešju je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Obseg drevesa je 743 cm, v višino pa meri 43,5 m.

5.Orešje(Ptuj)–Markovci(8 km – asfalt)Pot se nadaljuje ob reki Dravi proti kraju Ptuj, ki je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem. Nastalo je ob reki Dravi, na stičišču Slovenskih goric in Haloz ter Dravskega in Ptujskega polja. V mestu Ptuj prečkate kolesarski most in nadaljujete manjši del poti po desnem bregu reke Drave ter se po Puhovem mostu vrnete nazaj na levo stran, kjer nadaljujete pot ob Ptujskem jezeru vse do brodarskega društva Ranca Ptuj, od koder je prečudovit pogled na Ptuj in njegovo jezero.

PTUJima bogato zgodovino in kulturno dediščino. Iz gradu boste imeli razgled na celotno mesto. Mestna hiša je najimenitnejša hiša na Mestnem trgu, danes je sedež Mestne občine Ptuj. Sredi trga stoji Florjanov spomenik, ki so ga prebivalci postavili leta 1745. Vredno si je ogledati dominikanski in minoritski samostan, Cerkev sv. Jurija, Mitrej ... Lahko pa se odpočijete v kompleksu term, kjer najdete notranje in zunanje bazene, hotel, wellnes ali poizkusite odlična lokalna vina v vinski kleti v središču mesta.

Območje mesta je bilo poseljeno že v mlajši kameni dobi, a največji razcvet je mesto doživelo v rimskem času, ko se je iz vojaškega tabora razvila utrd-ba Petoviona. Ime izvira iz časov cesarja Trajana, ki je naselbini podelil status mesta. Ptuj se uvršča med največja središča mitraizma v Evropi s petimi mitreji. Pred mestnim stolpom stoji marmorni nagrobnik, Orfejev spomenik, ki pripada grobišču ob Prešernovi ulici. Rimsko Petoviono

TIC Ptuj Slovenski trg 5 2250 Ptuj Telefon: 02 779 60 11 e-mail: info@ptuj.info www.ptuj.info

1:2500020 21

predstavljajo neštete ohranjene peči na Rimski ulici in Rimski ploščadi, vzidani rimski kamni na Prešernovi in Cankarjevi ulici. V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali cerkvi. Srednjeveški Ptuj se je razvil med reko Dravo na jugu in Grajskim gričem na severu. Značilno trikotno obliko omejujejo na severu grad, na zahodu dominikanski samostan in na vzhodu minoritski samostan. Mesto je v 14. stol. dobilo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi, ki so ga v 16. stoletju posodobili zaradi turške nevarnosti itali-janski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še Dravski stolp. V stolpu se nahaja Miheličeva galerija.

GradPtujje lociran v starem mestnem jedru na gričku. Grič je bil poseljen že v prazgodovini in v antiki, zaradi svoje strateške lege pa je bil privlačen tudi za srednjeveške fevdalce. Ti so si tako tu že v 9. ali 10. stoletju uredili svojo postojanko, od katere se je do danes ohranil stolp. Ko je ta v vihri časov propadla, so salzburški nadškofje kot fevdalni gospodarji Ptuja v prvi polovici 12. stoletja pozidali nov grad, od katerega se je ohranil mogočni palacij - današnji Leslijev trakt. Močan pečat so dale grajski stavbi prezidave v času renesanse in baroka. Ptujski grad je danes urejen kot muzej. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo glasbila, s katerimi so pred stoletji igrali plemičem in meščanom. V prvem nadstropju so najlepše grajske sobane. Ambientalna postavitev pohištva, tapiserij, slik in drobnega inventarja predstavlja fevdalno bivalno kulturo od druge polovice 16. do druge polovice 19. stoletja. V drugem nadstropju so predstavljene tradicionalne pustne maske in liki s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, kot so znameniti koranti, orači, ploharji in drugi. V grajski galeriji hrani muzej še nekatere izjemne primerke gotskih in baročnih umetnin na Slovenskem.

V PokrajinskemmuzejuPtuj-Ormož so obiskovalcem na voljo stalne postavitve na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka orožja, zbirka glasbil, zbirka pustnih mask, etnološka zbirka, zbirka slik na steklo, grafični kabinet Franceta Miheliča in novo pridobljena zbirka Sluga), v dominikanskem samostanu (numizmatična zbirka, lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva), v velikonedeljskem gradu in v gradu Ormož in občasnih razstav, ki jih prireja. Pod okrilje Pokrajinskega muzeja Ptuj

22 23

spadata tudi I. mitrej na Spodnji Hajdini in III. mitrej na Zgornjem Bregu. Galerijski dejavnosti pa je namenjena Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi.

Mestnistolp je najmogočnejša mestna zgradba, ki močno oblikuje mestno veduto že od obdobja gotike naprej. Leta 1830 je ptujski kurat Simon Povoden dal vanj vzidati zbrane antične spomenike s Ptuja in okolice; tako je nastal najstarejši muzej na prostem – Povodnov muzej.

Orfejevspomenik je najstarejši javni spomenik v Sloveniji, ohra-njen na svojem originalnem mestu. Stoji pred mestnim stolpom sredi Slovenskega trga na Ptuju. Ozek, pet metrov visok monolit pohorskega marmorja je simbol mesta. Postavljen je bil v spomin na Marka Velerija Vera, župana Petovione v drugem stoletju. V srednjem veku je služil kot sramotilni steber. Številni rimski spomeniki so od leta 1830 vzidani v stene mestnega stolpa, ki je postal prvi slovenski muzej na prostem.

MitrejiV mestu in okolici so odkrili pet svetišč bogu Mitri. Tri se nahajajo v Dominikanskem samostanu, dva pa sta razstavljena na mestu najdišča (Spodnja Hajdina in Zgornji Breg, Ptuj). Prvi mitrej je bil postavljen sredi 2. stoletja n. št., odkrit je bil v letih 1898-1899 in je najstarejše Mitrovo središče v obdonavskih provincah. Leta 1901 je bil odkrit drugi mitrej, katerega spomeniki so v kripti dominikanske cerkve na Ptuju. Na Zgornjem

Bregu ob potoku Studenčnica stoji tretji mitrej, zgrajen sredi 3. stoletja n. št. V mitreju je več žrtvenikov z reliefi.

Prva arhivska omemba minoritskegasamostana je iz 13. stoletja. Ustanovili so ga gospodje Ptujski. Sprva je bila to dolga, ozka, enoladijska in precej preprosta pridigarjeva cerkev, s poudarjenim prezbiterijskim de-lom, tako imenovanim »dolgim korom«. V 13. stoletju so bila samostanska poslopja skromna in so obsegala samo vzhodni del današnjega poslopja. V zadnji četrtini 17. stoletja pa so samostan, ki ga je vodil gvardijan Gašper Dietl, barokizirali. Barokizirano pročelje cerkve je prvo na današnjem slovenskem ozemlju uveljavilo polno plastično razgibanost ostenja. Do leta 1696 so obnovili križni hodnik in vse tri trakte samostana. Najodlič-nejša prostora v samostanu sta letni refektorij in prostor, kjer je danes minoritska knjižnica.

Ptujskojezero leži na reki Dravi vzhodno od Ptuja. Z zajezitvijo reke Drave z jezom v Markovcih je leta 1978 nastalo največje slovensko umetno jezero dolžine 7 km in površine 4,1 km2. Jezero vsebuje 17,1 milijona m3 vode. Služi kot akumulacija za hidroelektrarno Formin, pa tudi kot rekreacijska površina za veslanje, jadranje, deskanje in ribištvo. Je tudi pomembno zatočišče ptic selivk, zlasti redkih in ogroženih ptičjih vrst, ki so tu našle nadomestni habitat.

V neposredni bližini mesta se nahajajo Terme Ptuj, kjer lahko prenočite, uživate v vodnih aktivnostih, največjem toboganu, golfu ali pa se zgolj sprostite v wellnessu.

Po kratkem oddihu ob jezeru se pot za približno 100 m priključi na regionalno cesto, nakar se nadaljuje skozi kraj Spuhlja do kraja Zabovci. Vas Zabovci ima bogato dediščino v stavbarstvu. Nadaljujete skozi kraj Markovci vse do jeza, od koder imate pogled na celotno Ptujsko jezero in začetek krajinskega parka Šturmovec. Markovci s širšo okolico so znani kot središče ohranjanja bogatega tradicionalnega pustnega dogajanja in jih imenujejo kar Korantova dežela. V času pusta je zelo živahno tudi v vseh okoliških vaseh.

MARKOVCIMed najbolj znane pustne like in skupine spadajo kurenti, ki jim pravijo koranti. Demonski lik, ki s svojo pojavnostjo in gibanjem preganja zimo, je danes oblečen v ovčji kožuh in prepasan s težkimi kravjimi zvonci, na glavi ima masko z gosjim perjem, barvnimi trakovi, dolgim rdečim jezikom in zobmi iz fižola, na nogah rdeče ali zelene gamaše, v roki pa strašno ježevko. Takšno podobo je dobil v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, Markovčani pa so v življenje obudili tudi njegovo starejšo podobo z zajčjim kožuhom in doma izdelano masko.

KrajinskiparkŠturmovecse nahaja na JV (koncu) delu Ptujskega jezera. V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera, leži 125 hektarjev obsegajoč ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovec. Območje odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali temu, da na majhnem prostoru najdemo pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in prezrte. Tukaj lahko opazimo preko 230 vrst ptic. Zanimive in hkrati zelo ogrožene so vrste, ki so vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje, kot na primer mali martinec, mali deževnik in vodomec. V parku je urejena 3 kilometre dolga naravoslovna učna pot. Dostop do parka je s ceste Markovci-Videm pri Ptuju.

24 25

6.Markovci–Muretinci–VelikaNedelja(20 km – asfalt, manjši del makadam)Pot nadaljujemo na mirni lokalni cesti med polji skozi kraja Nova vas pri Markovcih in Stojnci. Na tem mirnem odseku se nahajata dve urejeni počivališči. Prvo nahajališče se nahaja prav ob stari rečni strugi ob urejenem športnem igrišču. Drugo pa je postavljeno ob lokalni cesti, obdano s polji.

Vas Stojnci meji na Muretince, kjer prispete do prednostne ceste, na kateri zavijete levo in kolesarite mimo doma upokojencev (na vaši desni strani). Pot nadaljujete v smeri Ormoža. Kolesarite skozi dokaj strnjena naselja Mala vas, Gajevci in Placerovci, ki s svojo umirjenostjo in domačnostjo kar vabijo k počitku. Za vasjo Placerovci boste na svoji levi strani opazili most, ki vas bo popeljal na levo stran reke Drave. Kolesarite med naselji in polji, prečkate potok Pesnica ter prispete v kraj Osluševci, sledi kraj Cvetkovci. Na levi strani vas obdaja ravnica, ki je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št., na desni strani pa vas ves čas spremlja reka Drava. Pot je lepo urejena z makadamom in poteka daleč stran od hiš. Ob robu varovanega območja zajetja vode se nahaja tudi urejeno počivališče za kolesarje, kjer si lahko v miru in neokrnjeni naravi privoščite malico. Počasi se vam odpira pogled na grad Velika Nedelja. Ko se pripeljete do manjšega mosta, zavijete levo, nato prečkate nezavarovan železniški prehod in nadaljujete do glavne ceste v kraju Velika Nedelja.

NaseljeingradVelikaNedeljasta dobila ime po pomembni bitki na veliko noč 1199, v kateri naj bi Friderik Ptujski še neobljudeno zemljo na tem območju iztrgal Madžarom in jo kasneje podelil križevnikom. Pomembnejša spomenika sta cerkev sv. Trojice in grad, v katerem si lahko ogledate kapelo, etnološko zbirko in zgodovinsko razstavo Velika Nedelja skozi stoletja. V etnološki zbirki je razstavljenih 900 eksponatov, ki pričajo o življenju tukajšnjih ljudi.

Tukaj bodite pozorni, saj se pot vključuje na zelo prometno regionalno cesto proti Ormožu. V kolikor si želite ogledati grad, boste na glavni cesti zavili levo in po nekaj 100 m prispeli do prečudovitega gradu, od koder se vam odpira razgled preko polj na prelepe haloške vrhove. V kolikor pa želite nadaljevati pot proti Ormožu, boste na glavni cesti zavili desno v smeri Ormoža.

6

6a

26 27

6a.Markovci–Muretinci–Zavrčvarianta po desnem bregu Drave proti Varaždinu (9 km – asfalt)

V kolikor se odločite nadaljevati pot v smeri proti Varaždinu, se v Muretincih usmerite desno in po slabih 2 km kolesarjenja prispete do križišča z regionalno cesto, kjer zavijete levo proti Zavrču. Na mostu se vam odpre lep pogled na staro strugo reke Drave in grad Borl na pečini.

GradBorlstoji na pečini nad reko Dravo pri vasi Dolane. Dravska kolesarska pot pelje pod grajsko pečino. Grad Borl je zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Madžarsko ime gradu je Borlyn (kar označuje rečni prehod), znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein.

Prvi konkretnejši datum njegove omembe je leto 1255, ko ga je ogrski kralj in takratni štajerski vojvoda Bela IV. podelil Frideriku Ptujskemu v fevd. V lasti gospodov Ptujskih je ostal do njihovega izumrtja leta 1438.

Nadaljnjih dobrih 7 km proti Zavrču in mednarodnemu mejnemu prehodu z Republiko Hrvaško kolesarite po regionalni cesti.

6

6a10(stran 48)

28 29

7.VelikaNedelja–SrediščeobDravi(17 km – asfalt, manjši del makadam)Iz kraja Velika Nedelja kolesarite po regionalni cesti proti kraju Ormož, kjer si lahko poleg kulturnih zanimivosti ogledate tudi vinsko klet in poizkusite različne sorte vin. V centru mesta pri gradu in prelepem grajskem parku zavijete desno proti reki Dravi in kolesarite mimo železnice in večjega industrijskega objekta na levi strani in Ormoškega akumulacijskega jezera na desni strani.

ORMOŽje mesto pod obronki Slovenskih goric, zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Mesto, bogato z zgodovino, so sekale pomembne prometne poti in ravnica nad Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliške kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistične zasnove prištevamo med tovrstno največje naselbine v vzhodno-alpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon šele v srednjem veku.

Ormoškigradse prvič omenja leta 1278. Takrat je namreč Rudolf Habsburški Frideriku Ptujskemu za njegovo pomoč v bojih proti češkemu kralju Otokarju II. dovolil postaviti grad. Grad so imenovali po njegovem

prvem grajskem gospodu Frideriku, ki ga je dal zgraditi – Friedau. Ormoški grad je obdan z lepim parkom, v katerem raste veliko jesenov, lip, hrastov in tudi nekaj eksotičnih primerkov rastlin (tulipanovec, maklura, ginko in druge). Sredi parka pa je tudi grobnica iz začetka 20. stoletja, v kateri so pokopani pokojniki iz plemiških rodbin Wurmbrand–Stuppach, Pongratz in Georgevits.

Del nekdanjega veličastnega naravnega procesa reke Drave, ki je dinamično preoblikoval Dravsko nižino, je sedaj preoblikovan v Ormoškoakumulacijskojezero, ki predstavlja sekundarni vodni biotop. Ob jezeru so večja trstišča, močvirna travišča in močvirni gozd. Ormoško jezero je postaja in prezimovališče številnih vodnih ptic – rac, gosi, pobrežnikov, galebov in čiger. Tukaj prezimuje za Slovenijo redek pritlikavi kormoran. V času prezimovanja populacij evropskih in sibirskih vodnih ptic je reka Drava ena njihovih najpomembnejših prezimovališč v Sloveniji, zlasti njen predpanonski odsek med Mariborom in Središčem ob Dravi. Tudi polovico od skoraj 40.000 vodnih ptic, ki v zadnjih letih prezimujejo v naši državi, lahko naštejemo prav tukaj.

TIC Ormož Kolodvorska 9 2270 Ormož Tel: 02 741 53 56 Mail: tic.ormoz.grad@siol.net www.slovenia.info/ormoz

30 31

Kolesarite ob železniški progi in pot nadaljujete med polji proti kraju Frankovci, kjer se držite desne strani ob robu prostranih polj. Tukaj je potrebno biti pozoren, saj je pot nekaj časa asfaltna, pa spet makadamska. Med samo vožnjo kolesar uživa v pogledih na široka polja, ki obdajajo pot. Sledijo kraji Obrež in Grabe, od koder pot nadaljujete nekaj časa po glavni cesti skozi kraj Središče ob Dravi. V samem kraju pot naredi majhen ovinek in vas zapelje mimo trga, kjer si vzemite čas za oddih in občutite sproščujoč utrip kraja. V kraju sledite kolesarskim tablam, ki vas bodo, najprej po stranskih in nato po glavni cesti, pripeljale do državne meje Slovenija – Hrvaška.

Pisni viri SREDIŠČEOBDRAVI omenjajo prvič v letu 1255, ko so ga gospodje Ptujski sprejeli kot madžarski fevd. Arheološke najdbe odkrivajo prazgodovinsko naselbino iz mlajše kamene dobe, rimske novce in ostanke stavb s sledovi prejšnjih in zgodnjih slovanskih naselitev. V srednjem veku se je naselje razvilo okoli stolpnega gradu, ki so ga Turki kasneje ob svojih vpadih porušili. Leta 1433 je naselje po odloku grofice Barbare pridobilo trške pravice. Za ogled je zanimiva farna cerkev v Grabah ter muzej, oljarna in kapela v Središču.

KrajinskiparkSrediščeobDraviPri Središču ob Dravi izgine Dravska dolina in se začne ravnina Panonske nižine. Drava ima na 9 km dolgi poti med jezom Ormoškega jezera in Središčem ob Dravi, kjer dokončno zapusti Slove-nijo, 7 m padca, tvori številne brzice in zavoje, rečne rokave in otoke, mnoge mrtvice, prodišča in trstišča. Ta neokrnjen svet se je ohranil zaradi varne oddaljenosti naselij od reke in tako skoraj 2 km široka poplavna loka predstavljata izjemno krajinsko podobo. Največje bogastvo reke je njen

svobodni tok in razigranost ter neprestana rečna dinamika, ki kar naprej spreminja njeno obliko. V Krajinskem parku najdemo veliko število različnih habitatnih tipov, ki omogočajo izjemno veliko biotsko pestrost območja. Doslej je bilo ugotovljenih 105 vrst ptic gnezdilk, 15 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in številni sesalci, med katerimi je najpomembnejša vidra.

32 33

8.SrediščeobDravi–Vularija(glavna pot: 23 km – asfalt)Takoj po prehodu čez mejo boste prispeli v Trnovec, zavijte levo v smeri železniške proge proti naselju Macinec, kjer lahko obiščete cerkev.

MACINECCerkevsv.DeviceMarije (Cerkev Bl. Djevice Marije), o kateri prvi podatki izvirajo iz začetka 14. st., so v gotskem stilu zgradili redovniki templjarji.

ČREČANNa vstopu v naselje se nahaja lepo urejeni ribnik, kjer si je mogoče odpočiti in poskusiti sveže ribe. V mestu je mogoče videti vrsto starih tradicionalnihhiš, ki so bile zgrajene v 19. st., kar je redko ohranjena ruralna arhitekturna dediščina.

Po 7 km vožnje od meje prispete v Gornji Hrašćan, ki je poznan po Horvatovi kovačnici.

Če boste pot nadaljevali po glavni cesti, pa boste prispeli do naselja Pušćine.

PUŠĆINEOb cesti se nahaja penzion »Mamica« z odličnimi jedmi in sobami za nočitev, kjer so kolesarski turisti še posebej dobro-došli. Tukaj lahko dobite informacije o lokalnih kolesarskih poteh, ki so označene in speljane skozi slikovito pokrajino. Če želite obiskati številne divje in domače živali, vprašajte domačine za pot do »safari parka Lovište Zrinskih«, ki je od glavne ceste oddaljen 3 km po makadamski cesti.GORNJIHRAŠĆAN

Horvatova kovačnica se nahaja v zgradbi, v kateri že več 100 let obratuje kovaška obrt. Kovačije so v preteklosti imele zelo pomembno vlogo v vaškem življenju. Tam so se izdelovali ali popravljali različna orodja in podkovali konje.

V Gornjem Hrašćanu lahko pot nadalju-jete po glavni cesti ali pa se odločite za vzporedno cesto, ki vas bo pripeljala v mesto Čakovec.

Ko pridete iz naselja Pušćina, pot nadaljujte proti naselju Gornji Kuršanec kjer zavijete levo v smeri Orehovice. Če skozi Gornji Kuršanec nadaljujete pot naravnost do mosta čez reko Dravo, lahko obiščete čudoviti baročni Varaždin.

GORNJIKURŠANECObeliskgrofuNikoliZrinskemGrof Nikola Zrinski je ena izmed najpomembnejših oseb Hrvaške v 17. stoletju. Veljal je za velikega bojevnika, politika in pesnika. Leta 1664 je umrl med lovom na divje merjasce.

Varaždinsko jezero je umetno akumulacijsko jezero, zgrajeno za potrebe hidroelektrarne. Je zanimiva točka za kopanje, vožnjo s čolni in ribolov, pri Kuršancu pa se nahaja restavracija Vrbi z ribjimi specialitetami.

Pot lahko nadaljujete proti Dravi in tako prispete do Varaždinskega jezera. Če se ne odločite za razgled jezera v Gornjem Kuršancu, zavijte levo proti Kuršancu v smeri Šandorovec, Totovec, Vularija. Skupno 10 km kolesarskih poti vas vodi med polji, travniki in manjšimi vasmi.

8

8b

8

8b

8

8b

8a

34 35

8a.GornjiHrašćan–Čakovec–Totovec(vzporedna pot: 15 km – asfalt)V Gornjem Hrašćanu lahko vožnjo nadaljujete po glavni cesti ali pa se odločite za vzporedno cesto proti naseljem Pretetinec, Nedelišće in Čakovec. Do Čakovca je 8 km vožnje med obdelanimi njivami, za krajem Nedelišće pa po urejenih kolesarskih poteh.

ČAKOVEC je mesto evropskega duha in uglednih ljudi. Nahaja se v središču Međimurja in se lahko pohvali s svojo urejenostjo, saj je bil trikrat zapored proglašen za najbolj urejeno hrvaško kontinentalno mesto. V časih Rimskega cesarstva se je tu nahajal legionarski kamp Aquama. V 13. st. je grof Čak na malem otoku zgradil leseni stolp, ki je predhodnik današnjega mesta in izvor njegovega imena. Slavna hrvaška plemiška družina Zrinski je v 16. st. zgradila nepremagan in razkošen grad Wasserburg, v okolici ka-terega se je razvilo svobodno kraljevsko mesto. Ob koncu 19. st. se je mesto industrijsko razvilo, trgovski ceh pa je v začetku 20. st. zgradil eno najlepših palač v mestu. Danes je Čakovec živahno in moderno mesto po meri človeka. Nedaleč iz centra so pokriti bazeni z wellnesom in številnimi športnimi površinami, v samem centru je veliko odličnih restavracij (Lovački dvori, Pilka, Rustica, Kristal, Barok), hotela Park in Royal in nekaj penzionov.

8

8a

8

8a

TIC Čakovec Kralja Tomislava 1 40000 Čakovec Telefon +385 (0)40 313 319 Fax +385 (0)40 310 991 Email:tzg-cakovca@ck.t-com.hr www.tourism-cakovec.hr

1:2500036 37

StarigradZrinskihNajbolj pomemben spomenik Čakovca je stari grad družine Zrinski. Utrdba je prvič omenjena v 13. st., v sami palači pa se nahaja MuzejMeđimurja. Muzej skozi svojo arheološko, zgodovinsko, kulturno in etnografsko zbirko ter likovno galerijo prikazuje bogato zgodovino mesta in regije. V centru mesta se nahajata baročni frančiškanskisamostanincerkevsv.Miklavža(franjevački samostan in crkva Sv. Nikole).

38 39

Trnovec

8b.Trnovec–GornjiKuršanec–Vularija(vzporedna pot: 28 km – makadam – asfalt)V kolikor vas privlači vožnja skozi naravo, se morate nameniti po tej poti. Takoj potem, ko prečkate mejo, 1 kilometer za Trnovcem zavijete desno. Sledi vožnja po makadamu. Prvi del poti vas bo vodil med polji in gozdički, v drugem delu se skozi gozd približate Dravi in se vozite neposredno ob obrežju reke s prekrasnimi prodnatimi sipinami. Skozi gozd in polja se vozite 10 km. Prispeli boste v Gornji Kur-šanec. Tu zavijete desno proti Varaždinskemu jezeru in se naslednjih 10 kilometrov lahko vozite po makadam-ski poti ob kanalu ali pa se povzpnete na nasip in se vozite tik ob jezeru.

Varaždinskojezero je umetno akumulacij-sko jezero zgrajeno v začetku 80-ih 20. stoletja. Je zanimiva točka za kopanje in ribolov, pri Kuršancu pa se nahaja restavracija z ribjimi jedmi.

Na koncu Varaždinskega jezera zavijte levo in se vozite 3 km proti naselju Vularija.8

8b

8

8b

10a(stran 58)

8a

40 41

9.Vularija–DonjaDubrava–Legrad (glavna pot: 37,5 km – asfalt)V naselju Vularija vožnjo nadaljujete proti Orehovcu in Podbrestu. V Podbrestu se lahko osvežite in prespite v kavarni Grin. Sledijo 3 km vožnje do naselja Otok. Tu se nahaja Prepelica, še ena odlična restavracija s tradicionalno kuhinjo in sobami za nočitev. Skozi otok lahko nadaljujete vožnjo po glavni cesti ali zavijete desno proti jezeru Dubrava. Če nadaljujete po glavni cesti, sledi vožnja med polji do mesta Prelog. Vozite se do centra Preloga in zavijete desno v smeri jezera.

TIC Prelog Glavna 33, Prelog T: +385 (0)40 63 80 85 www.prelog.hr

8

8b

99a

9

42 43

PRELOG je majhno mesto z bogato obrtniško zgodovino, danes pa z močno industrijo. V centru mesta se zraven baročne cerkve sv. Jakoba iz 18. st. nahaja družinski hotel Prelog in nekaj restavracij.

JezeroHEDonjaDubrava je dolgo 11 km in je hkrati največje umetno jezero na Hrvaškem. Ob jezeru se nahaja majhna urejena luka za čolne, prostor za kampiranje in majhna restavracija.

Vozite se do kanala – nasipa jezera Dubrava, kjer zavijete desno in se ob kanalu oz. po nasipu jezera Dubrava vozite 7,5 km (vozite se med kanalom in nasipom ali po nasipu, kjer je pot dovolj široka in pelje vzporedno z glavno, zelo

44 45

prometno cesto). Na vaši levi strani se v oddaljenosti nekaj 100 m od ceste nahajajo številna naselja z zanimivo ponudbo.

V OPOROVCU lahko obiščete farmo koz družine Zadravec in poskusite njihove odlične sire, se poigrate z majhnimi kozami, se z domačini odpravite v naravo ali prespite v svežem senu.

SVETAMARIJAZbirkasvetomarskečipke se nahaja 1 km od glavne ceste v centru naselja. Veščina izdelave svetomarske čipke po zaslugi tukajšnjih žena še ni pozabljena. Zaradi svoje lepote je prišla v svetovno enciklopedijo čipk. Razstava o tej čipki je v etnografski zbirki, ob predhodni najavi se lahko vključite v izdelavo le-te.

DONJIVIDOVECČe iz glavne ceste zavijete po nekaj 100 m na levo, lahko doživite edinstveno atrakcijo.

9a.Otok–Prelog(vzporedna pot: 3 km – makadam)V Otoku lahko zavijete desno v gozd proti Dravi, kjer se boste 2,5 km vozili ob reki Dravi do jezera Dubrava. Vožnjo lahko nadaljujete po glavni cesti ali po nasipu HE Donja Dubrava.

9

9a9

IzpiranjezlatanarekiDraviV Donjem Vidovcu živijo poslednji evropski izpiralci zlata. Po legendi je križ, ki se nahaja na vrhu lokalne cerkve sv. Vida, pozlačen s čistim dravskim zlatom, ki so ga darovali vaški izpiralci zlata. Dravsko zlato je najpogostejše nederivi-rano zlato na svetu. To, v Evropi edinstveno tradicionalno obrt, lahko doživite, če obiščete etnografsko zbirko v centru vasi ali se ustavite v hotelu Golf in se dogovorite za predstavitev ali večdnevni program.

DONJADUBRAVADobravskakovačnicaV tej kovačnici v centru Donje Dubrave so od polovice 19. st. in vse do konca 70-ih 20. st. vsako-dnevno podkovali nekaj konj, izdelovali dele za vprego in poljedelsko mehanizacijo. Obiskovalci se lahko sami preizkusijo v kovaških veščinah.

V Dubravi zavijete desno (smer Koprivnica) po glavni cesti. Vozite se preko mosta in čez 3 km prispete v koprivniško–križevačko regijo (županijo) in naselje Legrad, v bližini katerega se Mura izlije v Dravo.

Če želite obiskati izliv Mure v Dravo iz međimurske strani, se morate napotiti skozi center Donje Dubrave proti severozahodu in voziti 2 km po makadamski cesti do izletniške točke Muškatljin. Tu se lahko pri-ključite na mursko smer in se ob reki Muri vozite proti severozahodu oziroma v smeri proti sv. Martinu na Muri in Sloveniji.

MuškatljinTa konjska farma spada v okvir posebnega Zoološkega rezervata Veliki Pažut, ki se nahaja v neposredni bližini izliva Mure v Dravo. Tu lahko pod vodstvom domačinov peš, s kolesom, konjem ali čolnom pridete do izliva dveh rek in vidite ustje rek s položaja, ki je edinstven, toda za tiste brez vodenja nedostopen. Ob ribjih in lovskih gastronomskih dobrotah vam bodo domačini ponudili možnost nočitve, organizacijo ribolova in nepozabnega safarija s fotografiranjem.

46 47

10.Zavrč–Varaždin–GornjiKuršanec(glavna pot: 27 km – asfalt)Po prečkanju mednarodnega mejnega prehoda z Republiko Hrvaško sledi kole-sarjenje proti mestu Varaždin.

Kolesarite po glavni cesti skozi kraje Dubrava Križovljanska, Veliki Lovrečan, kjer si lahko ogledate kapelico, in prikolesarite v Brezje Dravsko.

Pot lahko nadaljujete po glavni poti ali pa se odločite za stransko pot in v kraju Brezje Dravsko zavijete levo proti reki Dravi.

Glavna kolesarska pot se nadaljuje ob glavni cesti skozi kraj Cestica, kjer si lahko ogledate dvorec Križovljangrad.

CESTICADvorecKrižovljangrad je zgrajen v obdobju renesanse. Posebej zani-miv je renesančni portal z reliefnimi liki siren, maskeronom in vinsko trto, ki vodi v glavno dvorano v nadstropju. Je najsevernejši dvorec v hrvaškem Zagorju. Leta 1949 ga je zajel požar in od takrat propada.

Med krajema Gornje Vratno in Donje Vratno morate paziti, da se držite leve strani poti. Če vam čas dopušča, je 5 km od glavne poti v kraju Vinica arboretum Opeka.

VINICA(5 km s poti)ArboretumOpeka je nasad raznovrstnih domačih in tujih dreves ter grmov, ki služijo v znanstvene, vzgojne in dekorativne namene. V arboretumu proučujejo biološke lastnosti in ekološki namen dreves in grmovja. Je najpomembnejši arboretum v Hrvaški in se razprostira na 64 ha. Nahaja se na ravninskem in hribovitem območju in je klasičen primer angleškega vrta. V njem najdete več kot 800 različnih vrst dreves, grmov, cvetja in drugih rastlin.

10a

10

Kolesarite v smeri kraja Petrinjanec, kjer si lahko ogledate eno od najsta-rejših lovišč na Hrvaškem.

PETRIJANECLoviščeZelendvor je eno najstarejših lovišč na Hrvaškem (iz leta 1870) in se razprostira na 8.500 hektarjih. Poznano je po individualnem ali skupin-skem lovu na jerebice, fazane, prepelice, kljunače, zajce in kunce. V gozdnem parku v centru kompleksa se nahaja lovska hiša in restavracija.

48 49

Pot nadaljujete v smeri Varaždina skozi kraje: Majerje, Sračinec in Hrašćica. Pot vas pripelje v mesto Varaždin.

VARAŽDINŠtevilne današnje kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta Varaž-din pričajo o njegovi bogati zgodovini, ki presega osem stoletij. Ime Varaždin se navaja že leta 1181, status svobodnega kraljevskega mesta pa je Varaždincem s svojo listino iz leta 1209 dodelil hrvaško-ogrski kralj Andrej II. V obdobju svojega največjega razcveta, ob koncu XVIII. stoletja, ko so v njem razkošno živeli mnogi hrvaški plemiči in veleposestniki, obrtniki in umetniki, je bil Varaždin tudi glavno mesto Hrvaške. Plemstvo, obrtniki in trgovci, umetniki in znanstveniki so ustvarjali zgodovino tega mesta in mu zapuščali razkošne baročne zgradbe, svoja dela in zbirke, svojo glasbo. Generacije so druga za drugo ponosno hranile bogato zapuščino, ki se danes obiskovalcem odkriva v muzejskih zbirkah, po balustradah samostanov in na skriv-nih dvoriščih. Tako mesto še danes krasi glas mesta glasbe, baroka in cvetja. Vsak bo v Varaždinu občutil duh prejšnjih stoletij, gostoljubnost Varaždincev in lepoto življenja v tem malem, toplem mestu. V mestu se lahko sprehodite po znamenitem parku in opazujete bogato kulturno dediščino, ohranjene palače in stare mestne hiše. Varaždinci cenijo svojo kulturo, nadgradijo jo s cvetjem, zelenjem in urejenimi drevoredi. Sprehod po mestu vas bo odnesel daleč v preteklost.

Turistički ured Varaždinske županije Uska 4, 42000 Varaždin Tel:+385 (0)42 210 096 Fax +385 (0)42 210 073 Email: tz.var.zupanije@vz.t-com.hr www.turizam-vzz.hr

TIC Varaždin Ivana Padovca 3, 42000 Varaždin Tel:+385 (0)42 210 987 Fax +385 (0)42 210 985 Email: info@tourism-varazdin.com www.tourism-varazdin.hr

10a10

»Špancirfest« pripelje v mesto mojstre starih cehov, na ulicah gostujejo igralci, pevci, klovni in vsi prinašajo živahnost na ulice starega mestnega jedra. Obiskovalci, ki predvsem spoštujejo dol-goletno glasbeno tradicijo, bodo uživali v Varaždinskih baročnih večerih.

50 51

StarigradinmestnimuzejVaraždinska fevdalna utrdba, od nekdaj imenovana Stari grad, je najpomembnejša zgodovinska stavba v Varaždinu. Današnja utrdba je bila zgrajena od 13. do 19. stoletja. Njen najstarejši del je centralni stolp. V preteklosti je bila v lasti pomembnih plemiških družin, npr. Celjskih grofov, Ivana Ungnada, Jurja Brandenburga, hrvaškega grofa Tome Erdödyja in njegovih naslednikov. Leta 1925 je prešla v lastništvo mesta Varaždin. Na tem mestu boste našli tudi Mestni muzej, ki so ga odprli leta 1925 in ima štiri stalne razstave.

Hrvaškonarodnogledališče(HNK)deluje v gradu, v katerem je zelo dolga gledališka tradicija. Dokumentirano je delovalo od leta 1637. In od takrat do leta 1771 so se konstantno odvijale predstave v Isusovačkem gledališču na gimnaziji. Prvo javno gledališče je Varaždin dobil leta 1788. V 19. st. so predstave izvajali v hrvaškem in nemškem jeziku. Nemško gledališče je delovalo do konca stoletja in je odigralo pomembno vlogo v širjenju gledališke kulture in samem nastajanju hrvaškega gledališča. 1:25000

52 53

Entomološkimuzej»Čudežni svet žuželk« je ena od najlepših razstav v Evropi. Muzej najdete v Palači Herzer.

Palačeinstaremestnehiše boste našli v starem mestnem jedru. Največ jih je nastalo v 16. stoletju.

Muzejgasilcevje edini muzej na Hrvaškem, kjer se prika-zuje zgodovina hrvaškega gasilstva. Pri zbiranju eksponatov so sodelovala številna društva iz okolice in prebivalci Varaždina.

Pomembnejši sakralniobjektiso cerkev Blažene Device Marije – Varaždinska katedrala, cerkev sv. Nikole, Frančiškanska cerkev sv. Janeza Krstnika, Uršulinska cerkev Jezusovega rojstva, cerkev sv. Florijana.

Dravskipark-gozdNa severnem delu mesta Varaždin, v nepo-sredni bližini reke Drave, je izrazito gozdno področje, ki obsega 87 ha in je zaščiteno kot park-gozd. Območje je izredno privlačno zaradi svoje biološke raznolikosti (evidenti-rano je 185 rastlinskih in 109 živalskih vrst).

V mestu Varaždin se lahko okopate v mestnih bazenih.

54 55

Pot boste nadaljevali čez most reke Drave, kjer se vam bo odpiral čudovit pogled na Varaždinsko jezero, proti kraju Gornji Kuršanec.

Ko prikolesarite čez most, lahko nadaljujete po glavni poti do kraja Gornji Kuršanec ali za mostom zavijete desno in pot nadaljujete ob Varaždinskem jezeru.

10a.BrezjeDravsko–Varaždinskimost(stranska pot: 34 km – večji del makadam)V kraju Brezje Dravsko se lahko odločite za stransko pot in kolesarite po makadamski poti med njivami, polji ter nepričakovano srečate kakšno ljubko žival. Po 2,5 km boste prikolesarili do dvorca Križovljangrad, ki je najsevernejši dvorec v Hrvaškem Zagorju. Dvorec je leta 1949 prizadel požar in od takrat propada. Pot nadaljujete proti kraju Virje Križovljansko in prikolesarite bliže reki Dravi h kraju Otok Virje, od koder boste lahko videli mesto Ormož. Pot nadaljujete ob desni strani brega

reke Drave blizu akumulacijskega jezera. Ob jezeru so večja trstišča, močvirna travišča in močvirni gozd. Ormoško jezero je postaja in prezimovališče številnih vodnih ptic: rac, gosi, pobrežnikov, galebov in čiger. Tukaj prezimuje redek pritlikavi kormoran. Pot nadaljujete skozi kraj Donje Vratno do kraja Strmec Podravski, kjer se lahko vrnete na glavno pot ali pa nadaljujete po stranski poti. Od tukaj vas samo dva kilometra ločita od prečkanja reke Drave. Pri prečkanju boste lahko občudovali čudovito Ormoško jezero. Pot nadaljujete in na vaši levi strani vas spremlja gozd, ob desni strani pa kanal. Sledi 15 kilometrov kolesarjenja po čisti naravi, kjer boste lahko brezskrbno kolesarili, pozabili na promet, se spočili ter opazovali neokrnjeno naravo, vse dokler ne prikolesarite do Varaždinskega mostu.

10a

10

10a

10a

8

56 57

10b.Varaždinskimost–Vularija(stranska pot: 11 km – makadam)

8

8b

8

8a

10b

Ko prečkate Varaždinski most, zavijete desno in pot nada-ljujete ob Varaždinskem jezeru. Je umetno akumulacijsko jezero, ki je bilo zgrajeno v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Jezero je že vrsto let zanimiva destinacija za kopanje in ribolov, še posebej obala na SZ v bližini kraja Gornji Kuršanec, ko se jezero zaključi. Ob koncu jezera po dobrih 10 km, boste zavili levo proti kraju Vularija.

58 59

Vaszanimakolesarjenjeporazličnihtematskihpoteh?Mogoče kolesarjenje v dvoje, raziskovanje naravne in kulturne dediščine z vašimi otroci, raziskovanje kulinaričnih dobrot, odkrivanje zdravilne vode ... Potem izberete enega izmed tematskih produktov, kateri so razdeljeni na različne etape in se podajte na pot vaših želja. Več o posameznih tematskih izletih najdete na www.mura-drava.eu.

ZdravozanaravoOb kolesarjenju v neokrnjenem obreč-nem okolju rek Mure in Drave se vam bo življenje v sozvočju z naravo zazdelo najbolj običajna stvar na svetu. Priložnost boste imeli izkusiti ekološki način življenja, uživati v dobrotah domače kuhinje, se sprostiti ob kupici domačega vina in poklepetati v prijetni družbi domačinov. Poleg čistega zraka pa boste lahko uživali tudi v številnih naravnih znamenitostih, kot so izviri naravne mineralne vode, in pestrem kulturnem dogajanju, kot je tradicio-nalno kurentovanje na Ptuju. Morda se vam bo kmalu zazdelo, da si želite to bližino narave izkusiti še kdaj.

VodainzrakŽe v rimskih časih so bili zdravilni učinki termalne vode na tem območju dobro znani. A tudi danes voda iz termalnih vrelcev ljudem lajša številne zdravstvene težave, hkrati pa ugodno vpliva na splošno počutje. Kolesarske poti, ki tečejo v njihovi neposredni bližini, vam tako ponujajo odlično priložnost, da s kolesarske steze za-vijete v eno izmed termalnih središč in izkoristite tovrstne darove narave. Kolesarjenje po bližnjih vinorodnih gričih lahko torej zaključite z obiskom bazena, savne ali masaže in dan za-ključite popolnoma sproščeni. Izbira je vaša, gotovo pa boste med pestro ponudbo našli pravo zase.

VzgodovinoV davnih časih je voda predstavljala ključen element za poselitev. Mesta in manjše naselbine so vedno nastajale v bližini vodnih virov in se šele pozneje selile v notranjost dežele. O tem pričajo številni arheološki ostanki v bližini kolesarskih poti ob Muri in Dravi, pa tudi še stoječe stavbe, kot so gradovi, dvorci, obzidja, cerkve in podobno. Zgodovino, tako daljno kot novejšo, pa na tem območju cenijo tudi domačini, saj obstajajo in vedno znova nastajajo številni tematski muzeji, ki z veliko energije in zanosa svojih lastnikov zagotavljajo, da tudi novejša zgodovina ne bo utonila v pozabo.

SkupajvnovezmageTeambuilding v obliki skupinskega kole-sarjenja je odličen način, kako združiti prijetno in aktivno preživljanje prostega časa s pozitivnimi učinki druženja sode-lavcev v drugačnem okolju. S kolegi boste lahko izkusili raznovrstne aktivnosti, ki jih ponuja pokrajina ob rekah Muri in Dravi. Skupinske igre, pohajkovanje po Pohorju, veslanje v čolnu, vožnja z brodom in druge zanimive aktivnosti. V sproščenem vzdušju, ki bo nastalo ob tradicionalni kulinariki in prvovrstnih vinih, boste svoje sodelavce ali kolege spoznali še v drugačni luči. Z njimi boste stkali nove vezi, ki jih boste prenesli v svoje običajno delovno okolje, kar bo gotovo dobro vplivalo na vaše prihodnje skupno delo.

SonceinvinoPotepanje s kolesom po z vinogradi obraslih gričih, med zidanicami in kmečkimi turizmi, vas bo gotovo očara-lo. Novih moči si boste lahko nabrali na prečudovitih sončnih terasah, od koder bo vaš pogled segal v neskončnost, ki jo zna pričarati le pomurska ravnica v objemu vinogradov. Obiskali boste lahko kraje, kjer pridelujejo vrhunsko vino, cenjeno doma in v tujini. Med poskušanjem domače kulinarike vam bo od lokalnih pridelovalcev morda uspelo izvedeli katero od skrivnost pridelave. Velja si jo zapomniti!

VdvojeRomantično kolesarjenje po poteh v neokrnjeni naravi ob reki Muri in raziskovanje starih mestnih središč ob Dravi, bo okrepilo vašo povezanost in prineslo občutek usklajenosti in harmonije. S kolesom se boste lahko podali na daljši ali krajši potep po vinorodnih gričih, se odločili za bolj intimno ozračje ob kulinaričnih užitkih v restavracijah ali za razvajanje v katerem izmed naravnih zdravilišč. Prepričani smo, da bo preživljanje časa ob obeh rekah spodbudilo vašo domišljijo in vam pričaralo čaroben dopust v dvoje.

ZaradovedneDružinsko potepanje s kolesom po neokrnjeni naravi ob rekah Muri in Dravi bo poleg gibanja na svežem zraku in spozna-vanja naravnih ter kulturnih znamenitosti, pomenilo tudi veliko skupno preživetega časa. Kolesarjenje, ki bo potekalo predvsem po ravninskih delih, ne bo prezahtevno za majhne spremljevalce, hkrati pa bo zaradi številnih naravnih in kulturnih znamenitost zanje izjemno zanimivo in poučno. Gotovo vas bodo zasuli z vpra-šanji, na katera boste skupaj in s pomočjo prijaznih domačinov poiskali prave odgovore.

BlizuindalečCelotno traso kolesarskih poti ob Muri in Dravi je mogoče razdeliti na več krajših ali daljših poti. Ljudje smo pač različni; nekateri se boste morda raje kot za raziskovanje lokal-nih znamenitosti odločili za daljše kolesarske potepe po čudoviti naravi ob rekah Muri in Dravi. Na voljo so različne ture, bolj ali manj zahtevne, krajše ali daljše, vsem pa je skupno to, da vas popeljejo na panoramsko vožnjo po obmurskih ali obdravskih vaseh in mestih in vam predstavijo kraje, za katere pred tem morda niste niti slišali. Če pa vas kljub vsemu premaga radovednost, se lahko vedno ustavite pri kateri od zanimivih na-ravnih ali kulturnih znamenitosti ob poti. Morda pa si jo boste samo zapomnili in jo obiskali kdaj drugič.

60 61

Izdajateljpartnerji projekta Mura-Drava.bike

BesedilaMariborska razvojna agencija, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Turistička zajednica Varaždinske županije, Turistička zajednica Međimurske županije

Fotografijearhiv Mariborske razvojne agencije, arhiv ZRS Bistra Ptuj, arhiv MO Ptuj, arhiv občine Ormož (Ciril Ambrož), arhiv občine Središče ob Dravi, arhiv Turističke zajednice Varaždinske županije, arhiv Javne Ustanove za upravljanje zaštićenim prirodnim vrijednostima na području Varaždinske županije, arhiv Turističke zajednice grada Varaždina (Darko Gorenak, Hrvoje Hegedušić, Krešimir Geci, Siniša Sović, Teodor Goričanec), arhiv Turističke zajednice Međimurske županije, arhiv Multimedia, arhiv Turističke zajednice grada Čakovca, Milivoj Kuhar Mimi, arhiv Turističke zajednice Koprivničko-Križevačke županije (Mirko Hanžeković), Damir Gobec, arhiv Regionalne razvojne agencije Mura (Aljoša Videtič).

Priprava kartografske podlageGeofoto, Multimedija, s.kolibri

Oblikovanje publikacijes.kolibri

TiskTiskarna Ekart

Leto izdaje 2011

Projekt MURA-DRAVA.BIKEKolesarska karta s podrobnejšim opisom Dravske kole-sarske poti, ki vas popelje v območje bogate kulture in neokrnjene narave, je nastala v okviru projekta Mura-Drava.bike, sofinanciranim iz sklada IPA SI-HR 2007-2013. Namen projekta, v katerega sta vključeni Slovenija (Pomurska in Podravska regija) in Hrvaška (Međimurska in Varaždinska županija), je na območju čezmejne regije oblikovati skupen turistični produkt. Projekt, katerega osnovni namen je razvoj kolesarskega turizma v regijah in hkrati tudi razvoj spremljajočih storitvenih dejavnosti, se bo navezoval na obstoječe avstrijske kolesarske poti ob Muri in Dravi in na evropski turistični zemljevid postavil novo zanimivo čezmejno turistično destinacijo.

Partnerstvo obsega deset institucij in organi-zacij, ki delujejo na območju štirih projektnih regij. Njihove dosedanje izkušnje na področju razvoja turizma in turističnih produktov, čezmejnega sodelovanja in vpetosti v lo-kalno okolje zagotavljajo projektu ustrezno strokovno podlago za uspešno izvedbo projekta. Poleg omenjenega partnerstva so v projekt vključene tudi občine in županije, ki pri projektu sodelujejo kot pridruženi akterji in ga prepoznavajo kot enega najpomembnejših za razvoj trajnostnega turizma v vključenih regijah in posameznih občinah.

Partnerji projekta:

• Regionalna razvojna agencija Mura, d.o.o.

• Center za zdravje in razvoj Murska Sobota

• Prleška razvojna agencija, giz

• Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

• Turistička zajednica Međimurske županije

• Regionalna razvojna agencija Međimurje – REDEA d.o.o.

• Razvojna agencija Grada Čakovca – Čakra d.o.o.

• Turistička zajednica Varaždinske županije

• Varaždinska županija

• Mariborska razvojna agencija

62 63