Embed Size (px)
Citation preview
Kolesarska potRadovna
Dolina Radovna je nelo~ljivo povezana s Triglavskim narod-nim parkom. V njem se dolina za~ne, nam do Krnice poka`emnoge zanimive obraze in se z Vintgarjem poslovi od parka.
Triglavski narodni park je edini slovenski narodni park.Osrednji cilj narodnega parka je ohraniti naravo, obenem patudi omogo~iti raziskovanje, izobra`evanje, sonaravni razvojter obiskovanje parka. Radovna - dolina, reka in vasi - izjemnenaravne vrednote, kulturna krajina z bogato kulturno dedi{~inovabijo k obisku.
Cilj narodnih parkov je pribli`ati naravne in kulturne znameni-tosti zavarovanega obmo~ja vsem, ki v parku `ivijo ali ga obisku-jejo. Spoznati naravo, kulturno krajino ter ljudi v parku je izjem-no do`ivetje, ki pa mora upo{tevati osnovne cilje varstva narave.
S kolesom po parku - zakaj pa ne! Kolesarjenje je ob upo{tevan-ju pravil kolesarjenja primeren na~in obiskovanja parka. S kole-som lahko pristno in neposredno do`ivimo in opazujemo pokra-jino okrog sebe, kolesarjenje je zdravo in kot alternativamotornemu prometu lahko odlo~ilno prispeva k zmanj{evanjuokoljskih obremenitev.
S KOLESOM PO PARKUO KOLESARSKI POTI RADOVNA
Uprava Triglavskega narodnega parka
Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled
Tel.: 04/ 578 02 00, faks: 04/ 578 02 01
E-po{ta: [email protected]
Spletna stran: www.tnp.si
Tisk zlo`enke Kolesarka pot Radovna so omogo~ili:
INFORMACIJE
Zlo`enko je izdal in zalo`il Triglavski narodni park. Avtorja besedila: Marjeta Albinini, Martin [olar.Viri: Napeljite vodo na turisti~ni mlin. Raziskovalna naloga za 16. festival turisti~nih podmladkov.2002. Turisti~ni podmladek O[ Gorje / Gradnik E., Skumavc - Rabi~ V. Kulturna pot ZgornjaRadovna. 2000. Zlo`enka. / Zupan M., Benedik B. Radovna. Vintgar. Gorje. 1993. / Turisti~na kartaob~ine Bled. 1999. Geodetski in{titut Slovenije; oblikovanje kolesarske tematike: Triglavski narodnipark / Strokovne podlage: M. Albinini, J Geltar, T. Lukan - Klav`er, R. Pami}, S. Repe, M. [olar.Avtorja fotografij: I. Maher, M. [olar, Ilustracije: M. Albinini. Lektoriranje: J. Cedilnik. Tisk: Mediumd.o.o. @irovnica. September 2004.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Poskrbimo za svojo lastno varnost.
KOLESARSKA POT RADOVNA je prva tovrstna potTriglavskega narodnega parka. Nastala je na osnovi zamisliTuristi~nega podmladka O[ Gorje, ki je s projektno nalogo"Kolesa nazaj - kolesa naprej" predstavil naravne in kulturnezanimivosti doline ter jih povezal v kolesarsko pot. Kolesarskapot Radovna povezuje znamenitosti doline, v Zgornji Radovnipa se pridru`i tamkaj{nji `e obstoje~i Kulturni poti. Pot `eliljudem pribli`ati znamenitosti doline ter jih vzpodbuditi kaktivnemu in usmerjenemu do`ivljanju narave. Namenjena jevsem, ki radi kolesarijo, imajo radi naravo in kulturno krajinoter `elijo vse to tudi globlje do`iveti.
Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnicepri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve doma~ijev Zgornji Radovni. Dolga je okoli 16 kilometrov, za celotnopot s postanki pri informacijskih to~kah potrebujemo 2,5 do3,5 ure. Ve~inoma poteka po makadamski cesti skozi dolino,edinemu ve~jemu vzponu pred koncem poti se lahko ognemopo la`ji razli~ici. Na poti je ve~ kot deset razli~nih informa-cijskih tabel, ki se nana{ajo na dolino in njene posebnosti. Odene do druge znamenitosti nas vodijo informacijski stebri~kiz jasnimi oznakami. Smer vrnitve si obiskovalec - kolesarlahko izbere sam.
Kolo SRE^KO je znak Kolesarske poti Radovnain predstavlja son~no kolo, za katerega sodoma~ini verjeli, da prina{a sre~o. Rozeto kolesa,izrezljano v stropnem tramu, lahko vidimo v "hi{i"Pocarjeve doma~ije.
Ne bodimo glasni in zaseboj ne pu{~ajmo odpadkov.
Pri kolesarjenju v na-rodnem parku ostani-mo na cestah inkolovozih, vo`nja postezah ter v naravnemokolju travnikov,pa{nikov in gozdov nisprejemljiva.
Pri vo`nji s kolesomspo{tujmo navade in `ivljenje ljudi vparku. trgovina
servistel: 04 535 3818
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Slovenija
PO@GANA RADOVNA - Leta 1944, med drugo sve-tovno vojno, so nem{ki okupatorji iz ma{~evanja po`gali doma-~ije v Srednji Radovni, v katerih je zgorelo 24 doma~inov. Natragi~ni dogodek nas spominjajo ostanki po`gane Smolejevedoma~ije in spominsko obele`je.
PRIDOBIVANJE KREDE - V Radovni je nahajali{~eene najbolj{ih kred v Evropi. Jezerce Kreda je nastalo obkopanju krede, s to dejavnostjo pa so zaradi nedonosnosti inzastarelega strojnega parka prenehali leta 1985.
PSNAKOVA @AGA IN MLIN sodita med najstarej{otehni~no dedi{~ino doline. Zgradili so ju v ~asu Marije Terezijeob koncu 18. stoletja. Delovala sta lahko le ob~asno ob visokivodi. Posebno zanimiva je `aga venecijanka na vodni pogon, nakateri je {e vedno mogo~e `agati les.
GOGALOVA LIPA stoji pred Gogalovo doma~ijo v ZgornjiRadovni. Drevo je visoko pribli`no 25 metrov, deblo ima v prsnivi{ini premer dobra dva metra, po oceni strokovnjakov pa je staropribli`no 500 let.
GRBINASTI TRAVNIKI Grbine kot oblika povr{ja sogeomorfolo{ka zanimivost, travniki na njih pa so del kulturnekrajine, saj so se ohranili zaradi dolgoletne ro~ne ko{nje. Grbi-nasti travniki so ostanek delovanja ledenika. Na apnen~astihnanosih, predvsem talnih morenah, so se s kemi~nim raztaplja-njem razvile nekak{ne plitve vrta~e, ki jih lo~ujejo manj kotmeter visoke zaokro`ene izbokline.
POCARJEVA DOMA^IJA v Zgornji Radovni je enanajstarej{ih ohranjenih doma~ij v Triglavskem narodnem par-ku. Je kulturni spomenik, s katerim upravlja Triglavski narod-ni park, v Pocarjevi doma~iji pa je od leta 1999 urejena muzej-ska zbirka in informacijska to~ka TNP.
NA
DM
OR
SKA
VIŠ
INA
V M
ET
RIH
RAZDALJA V KILOMETRIH
Napoleonov kamen, detajl Dolina Radovne
i1 - AP Krnica
i2 - Dolina R
adovne
i3 - Kra{k
i izvir L
ipnik
i4 - Fu`in
e v Radovni
i5 - Legenda o
"Ta d
ebevmo kamno"
i7 - Po`gana R
adovna
i8 - Prid
obivanje kred
e
i9 - Psnakova `a
ga in mlin
i10 - Gogalo
va lipa
Razcep
Kota 825
i11 - Grbinasti
travniki
i12 - Pocar
jeva d
oma~ija
i6 - Napoleo
nov kamen
1
3
4
7
6
5
8
910
11
12
2
DOLINA RADOVNE se za~ne ob izteku alpskih dolinKrme in Kota pri Zgornji Radovni. Dolina poteka med visoki-ma planotama Pokljuko in Me`aklo in se izte~e pri Krnici priZgornjih Gorjah. Reka Radovna izvira na {tevilnih mestih vZgornji Radovni. Vije se po dolini proti jugovzhodu, pri Krnicise obrne na sever ter se kmalu zatem, ko se izmuzne ozkemuVintgarju, izlije v Savo Dolinko.
KRA[KI IZVIR LIPNIK privre na dan pod navpi~no,250 metrov visoko steno Lipne pe~i. Po ljudskem izro~ilu naj biga poimenovali po lipah, ki so nekdaj rasle v bli`ini.
FU@INE V RADOVNI se prvi~ omenjajo `e leta 1571.Tu so talili `elezo s koksom, postopek pa so imenovali "pudlan-je". Obmo~je fu`in je v ~asu delovanja obsegalo ve~ kot desetobjektov, danes vidni propadajo~i stavbi sta rabili kot bivalni ingospodarski objekt fu`inskih delavcev. Fu`ine v Radovni sozaprli leta 1901.
LEGENDA O "TA DEBEVMO KAMNO" - DolinaRadovne se na ve~ mestih zo`i, na dinamiko povr{inskegaoblikovanja pa nas opozarjajo mnogi balvani na dnu doline.Eden od njih je "ta debev kamen", ki stoji tik ob cesti. Ta debevkamen se je neko~ prikotalil s pobo~ja Me`akle. O dogodkih,povezanih s tem kamnom, govori stara pripoved doma~ina ozakletem gradu in debeli ka~i.
NAPOLEONOV KAMEN - Ustno izro~ilo govori, da seje v ~asu Ilirskih provinc na za~etku 19. stoletja po doliniRadovne pomikala francoska vojska. Na tem mestu naj biNapoleonov vojak v skalo vklesal za~etnice svojega cesarja.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
LEGENDA
Informacijska to~ka
Kolesarska pot Radovna
Te`ja razli~ica poti
La`ja razli~ica poti
Potek Kolesarske poti Radovna
Vi{inski diagram poti
Mojstrana
Krma
Bled
