DVOPREDMETNI UČITELJ · 2018. 6. 28. · DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje 10 5. Obvladovanje osnovnih praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

Univerzitetni študijski program prve stopnje

DVOPREDMETNI UČITELJ

Študijsko leto 2017/2018

Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje

2


3

1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Ime: DVOPREDMETNI UČITELJ

Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje

Trajanje: 4 leta

Število

ECTS:

240

Smeri: Program sestavljajo tri komponente: obvezni splošni predmeti in dve smeri

(predmetni področji poučevanja) izmed naslednjih: Biologija, Fizika,

Gospodinjstvo, Kemija, Matematika, Računalništvo in Tehnika, pri čemer so

dovoljene vezave v preglednici.

Biologija Fizika Gospodinjstvo Kemija Matematika Računalništvo

Fizika X

Gospodinjstvo X X

Kemija X X X

Matematika X X X

Računalništvo X X X X

Tehnika X X X X X X

Preglednica dovoljenih vezav

Moduli

študijskega

programa:

program nima modulov

Strokovni

naslov

diplomanta:

profesor/-ica predmeta A* in predmeta B*(UN)

*predmetna področja so navedena v abecednem vrstnem redu


4

2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA

Temeljni cilji programa

Diplomant dvopredmetnega študijskega programa za izobraževanje učiteljev pridobi:

- temeljno strokovno znanje z dveh predmetnih področij, ki je pomembno za izobraževanje na tem predmetnem področju,

- specialno-didaktična znanja z dveh izbranih predmetnih področij izobraževanja skupaj s praktičnim pedagoškim usposabljanjem,

- temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških, filozofskih in socioloških ved, ki so pomembna za delovanje v vzgoji in

izobraževanju.

Program omogoča nadaljevanje študija na 2. bolonjski stopnji in s tem pridobitev kvalifikacije za samostojno delovanje v zavodih na področju

izobraževanja obeh izbranih predmetnih področjih. .

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

PeF UL se je leta 2002 vključil v projekt TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija v programu

Socrates-Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/). V okviru tega projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved

in izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Na podlagi sodelovanja v tem projektu je UL PeF nato

uporabil metodologijo opredeljevanja kompetenc, prilagodil skupaj razviti seznam in ga uporabil pri oblikovanju svojih novih študijskih programov

(gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S. Tancig; Ljubljana: UL PeF, 2006). Tako oblikovani

seznami kompetenc za prvo stopnjo študija so bili preverjeni pri zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in

visokošolski učitelji) ter razdeljeni v štiri bolj podrobne skupine: dve skupini splošnih (skupina A vsebuje splošne kompetence vseh visokošolskih

diplomantov ne glede na smer študija, skupina B pa splošne kompetence diplomantov s študijskega področja izobraževanja učiteljev in

izobraževalnih ved) ter dve skupini predmetnospecifičnih kompetenc (skupina C se nanaša na študijski program kot celoto, skupina D pa izraža

posebnosti obeh izbranih predmetnih področij v študijskem programu).

(A) Splošne (generične) kompetence univerzitetnih diplomantov

1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.


5

2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.

3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.

4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.

5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.

6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja.

7. Informacijska pismenost.

8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samo pripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov.

9. Komuniciranje v tujem jeziku.

(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in

Izobraževanju

1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju).

2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.

3. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.

4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih.

5. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega

dela).

6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.

7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.

8. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost.

(C) Predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF

1. Poznavanje vsebine in metodike področja.

2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na predmetnem področju.

3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.

4. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.

5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.

6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.

7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje povratnih informacij.


6

8. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.

9. Sodelovanje s starši.

10. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov

(fizičnih, socialnih, kulturnih).

(D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov za smeri - predmetna področja, ki jih lahko izbere študent v tem študijskem

programu

Biologija

1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.

2. Znanje osnov matematike, fizike in kemije.

3. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.

4. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.

5. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.

6. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.

7. Poznavanje zgradbe in delovanja človeškega telesa, razvoj človeka, človek kot del biosfere in njegov vpliv na okolje.

8. Poznavanje domače favne in flore in njenih značilnosti.

9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.

10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod,

oblik, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.

11. Obvladanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja organizmov za

pedagoške potrebe.

12. Obvladanje metodologije posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka

bioloških predmetov.

Fizika

1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega razmišljanja.

2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.


7

3. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.

4. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.

5. Razumevanje in reševanje osnovnih fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.

6. Računske spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov.

7. Obvladanje različnih specifičnih učnih strategij.

8. Priprava, izvedba in interpretacija demonstracijskih poskusov.

9. Obvladovanje osnovnih merskih metod in uporaba pri pouku in laboratorijskih vajah učencev.

10. Prikaz in interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo, ocena natančnosti izmerjenih količin.

11. Organiziranje in vodenje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.

12. Uporaba računalnika pri eksperimentalnem delu.

13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z

njimi.

Gospodinjstvo

1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega in družboslovnega razmišljanja.

2. Poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov stroke in njihovih povezav in teorij.

3. Poznavanje in razumevanje upravljanja posameznika in družine z razpoložljivimi viri ob upoštevanju načel izvajanja predmeta.

4. Poznavanje problemov ekologije okolja in razumevanje pomena ter načina njegovega varovanja.

5. Sposobnost usmerjanja učencev v iskanje optimalnih rešitev za funkcionalno postavitev stanovanjske opreme.

6. Poznavanje in razumevanje prehrane človeka v povezavi z zdravjem ter prepoznavanje problemov vezanih na prehrano prebivalstva.

7. Obvladovanje specifičnih učnih strategij.

8. Obvladovanje, organizacija, vodenje in vrednotenje praktičnega pouka ter sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih

predpisov in ravnanje v skladu z njimi.

9. Obvladovanje metodologije posredovanja teoretičnega in praktičnega prehranskega znanja v okviru prehranskega svetovanja.

10. Obvladovanje organizacije in vodenja šolske prehrane.

11. Poznavanje, prepoznavanje ter reševanje problemov, vezanih na finančno stanje družine, upravljanje premoženja obnašanje v nakupnem

procesu ter na organizacijo časa.

12. Sposobnost uporabe teoretičnih znanj o vzdrževanju/ higieni in uporabi tekstilnih izdelkov/obutve v vsakdanjem življenju.

13. Razvijanje kreativnosti v okviru načrtovanja in izdelave skice (modnega) tekstilnega


8

izdelka/obutve.

14. Sposobnost uporabe znanja in veščin potrošniške vzgoje in izobraževanja pri vzgoji in

izobraževanju otrok in odraslih.

Kemija

1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.

2. Poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov stroke in njihovih povezav in teorij.

3. Povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na submikroskopski ravni in z zapisi na simbolni ravni.

4. Razumevanje in reševanje osnovnih kvalitativnih in kvantitativnih problemov.

5. Vrednotenje in interpretacija ter povezovanje informacij in podatkov.

6. Razvijanje vizualizacijskih sposobnosti za predstavitev in razumevanje zgradbe snovi.

7. Usposobljenost za varno ravnanje s snovmi in varno eksperimentiranje, sposobnost ocene varnosti dela.

8. Interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo (tudi obratno).

9. Organizacija in vodenje eksperimentalnega dela.

10. Matematične spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov.

11. Poznavanje vpliva kemije in kemijske tehnologije na razvoj družbe.

12. Razumevanje okoljske problematike in ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja.

Matematika

1. Poznavanje in razumevanje osnov matematike.

2. Poznavanje, razumevanje in apliciranje osnovnih matematičnih konceptov in teorij.

3. Obravnavanje matematičnih problemov (abstrahiranje konkretne situacije, poznavanje strategij, kritičnost pri obravnavi ipd.) in

povezovanje matematike z drugimi področji človekovega delovanja.

4. Zavedanje o pomenu matematike v človeški kulturi.

5. Poznavanje splošnih in za matematiko specifičnih informacijsko – komunikacijskih in drugih tehnologij.

6. Jezikovno in strokovno pravilno izražanje pri strokovnem in pedagoškem delu.

7. Poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih posebnosti pouka matematike v osnovnih in srednjih (tehničnih in poklicnih šolah).

8. Poznavanje, razumevanje in razvijanje matematičnega kurikuluma.


9

9. Didaktično preoblikovanje matematičnih vsebin za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik,

didaktičnih sredstev in učnega gradiva.

10. Motiviranje učencev in razvijanje njihove pozitivne (matematične) samopodobe.

11. Refleksija in izboljševanje kakovosti lastne prakse.

12. Zavedanje o različnih stilih in zmožnostih matematičnega razmišljanja (npr. vizualni in ne vizualno – simbolni stil) ter upoštevanje tega pri

pouku.

Računalništvo

1. Poznavanje in razumevanje bistvenih dejstev, konceptov in teorij s področja računalništva.

2. Identifikacije in analize problemov ter načrtovanja strategij za njihovo reševanje.

3. Izbira in uporaba ustrezne teorije in orodij za specifikacijo, zasnovo in izvedbo sistemov.

4. Upoštevanje principov interakcije uporabnik-računalnik pri snovanju in vrednotenju sistemov.

5. Kritična analiza in vrednotenja skladnosti sistema ali njegovih delov s specifikacijami.

6. Poznavanje in uporaba socialnih, poklicnih in etičnih vidikov pri uporabi računalniške tehnologije.

7. Poznavanje in razumevanje didaktičnih posebnosti pri poučevanju računalništva in informatike.

8. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na različna področja izobraževanja.

9. Sposobnost upravljanja z različnimi pojavnimi oblikami podatkov/informacij.

10. Uporaba sodobne strokovne terminologije in knjiženega jezika pri strokovnem in pedagoškem delu.

Tehnika

1. Poznavanje in razumevanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi tehničnih pojavov in dogajanj v

okolju.

2. Didaktično preoblikovanje vsebin tehnike v kurikulumu OŠ in SŠ za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri

pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.

3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih

dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih sredstev, s poudarkom na multimediji.

4. Obvladanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela s pomočjo multimedijske tehnologije ter uporaba IKT na različnih področjih

tehniškega izobraževanja.


10

5. Obvladovanje osnovnih praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih tehnologij različnih materialov

(papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna

embalaža).

6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.

7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.

8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.

9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter

izdelovalnih tehnologij.

10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu

razvoja izdelkov.

11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo

in izdelavo tehničnih risb.

12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za

izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.

13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega

izobraževanja.

14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.

3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

Splošni pogoji za vpis v program

V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je:

a. opravil maturo

b. opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta. Izbrani predmet ne sme biti predmet,

ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.

c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa


11

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

kandidati iz točk a. in c. izbrani glede na:

- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;

kandidati iz točke b. izbrani glede na:

- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,

- uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih

za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 05. 2007 in posebnega Pravilnika o

postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 01. 2013 in je

objavljen na spletnih straneh fakultete.

Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidatke in kandidati pridobili pred vpisom v program po formalni poti, se prične na pobudo študentke

oziroma študenta, ki v referat odda pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami, ki dokazujejo

uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki oceni ali je mogoče

znanje in spretnosti, pridobljene pred vpisom v program na formalen način, priznati kot študijsko obveznost.

Prizna se lahko za največ 12 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.


12

5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Splošni pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik so opravljene vse vaje. Študent mora za vpis v višji letnik zbrati najmanj 54 KT

obiskovanega letnika in vse kreditne točke predhodnih letnikov.

Pogojni vpis v višji letnik: v primeru, da kandidat/ka ne doseže zgoraj zapisanih pogojev je možen ob upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa

153. čl. Statuta UL.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponavljanje letnika mora študent zbrati vsaj 30 KT tega letnika. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski

program.

Pogoji za podaljšanje statusa študenta so opredeljeni v 153. in v 158. čl. Statuta UL.

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Za dokončanje študija mora kandidat/ka zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko

upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oziroma dosežene na podlagi priznanega

znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete.

7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI

Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:

- zadostno število mest;

- kandidat/ka za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan/a.


13

O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za

nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoče, če:

- se kandidatu/ki pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil/a na prvem (prejšnjem) študijskem

programu;

- kandidat/ka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa.

O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za

nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

8. NAČINI OCENJEVANJA

Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi

analizo opravljenih študijskih obveznosti (dosežki študentk in študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo so

seznanjeni predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z visokošolskimi učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in

študentkami, študenti ter oblikujejo načrt za izboljšanje stanja. Vsaki študentki oziroma študentu je dostopna analiza izpita na govorilnih urah.

Dokument o spodbujanju kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani fakultete. Učiteljice in

učitelji pri objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni strani oziroma v VIS, kar omogoča, da študentka oziroma

študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.

9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Obvezni strokovni predmeti posameznega predmetnega področja se izvajajo predvsem v prvih dveh letnikih študija, delno tudi v tretjem in četrtem

letniku. Predmeti s področja obveznih splošnih pedagoških predmetov so uvrščeni pretežno v drugi in tretji letnik, predmeti s področja specialne

didaktike pa intenzivno v tretji in četrti letnik. Biologija, fizika, gospodinjstvo, kemija, matematika, računalništvo in tehnika so močno strukturirane

znanstvene vede, zato so horizontalne in vertikalne povezave med predmeti iz ožje stroke posebej tesne in pomembne.

Vertikalno so povezana tudi vsa področja poučevanja v šoli (naravoslovje s tehniko, okolje, kemija, biologija, fizika ipd.). Izhodišče vsakega

področja je ožja stroka, ki se nadaljuje v specialno didaktiko.

http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508

http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508


14

Praktično usposabljanje študentov na programu dvopredmetni učitelj obsega najmanj 450 ur in vključuje dve vrsti praktičnega usposabljanja:

integrirano prakso (nastope in hospitacije) in strnjeno praktično usposabljanje, ki poteka neposredno v vzgojno izobraževalnih inštitucijah.


15

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri BIOLOGIJA – GOSPODINJSTVO

1. letnik, 1. semester (zimski)

1. semester

Zap.

št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.

B – Obvezni strokovni

predmeti

1. Splošna zoologija Damjana Drobne 45 45 90 180 6

2. Splošna botanika Jasna Dolenc Koce 30 35 55 120 4

3. Kemija I Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4

4. Ekonomika gospodinjstev Francka Lovšin Kozina 30 30 30 90 180 6

5.

Fizika v naravoslovju

Mojca Čepič, Jerneja

Pavlin, Jurij Bajc

45

30 75

150

5

6.

Matematika v naravoslovju

Marko Slapar, Boštjan

Kuzman

30

15 30

75

150

5

SKUPAJ 210 60 30 155 445 900 30

DELEŽ 23,33% 6,67% 3,33% 17,22% 49,44%

100,00

%


16

1. letnik, 2. semester (poletni)

2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Osnove zoologije

nevretenčarjev

Rudi Verovnik 30 55 95 180 6

2. Mikrobiologija

Nina Gunde –

Cimerman

30 15 45 90 3

3. Anatomija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3

4. Didaktika biologije I Gregor Torkar 15 15 15 45 90 3

5. Kemija II

Iztok Devetak,

Katarina Senta Wissiak

Grm

30 30 60 120 4

6. Načini prehranjevanja Stojan Kostanjevec 30 15 30 75 150 5

7. Temelji tekstilstva Alenka Čuden Pavko 30 30 30 90 180 6

SKUPAJ 195 45 15 190 455 900 30

DELEŽ 21,67% 5,00% 1,67% 21,11% 50,56%

100,00

%


17


3. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1

KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š. A - Obvezni splošni predmet

1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4


predmeti

2. Didaktika biologije II Gregor Torkar 15 15 15* 45 90 3**

3. Biokemija

Gregor Anderluh, Peter

Maček, Kristina Sepčić

30 15 45 90 3

4. Genetika

Jerneja Ambrožič

Avguštin

45 45 90 3

5. Zoologija strunarjev Rok Kostanjšek 30 40 50 120 4

6. Poznavanje živil Verena Koch 30 15 30 75 150 5

7.

Prebivalstvo in okolje Iztok Devetak, Maja

Umek

30 30 60 120 4

C – Strokovni izbirni

predmeti

7.

C – Strokovni izbirni predmet

(iz nabora predmetov za

gospodinjstvo)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 225 75 30 115 15 440 900 30


18

DELEŽ 25,00% 8,33% 3,33% 12,78% 1,67% 48,89%

100,00

%


19



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika

z osnovami informacijsko -

komunikacijskih tehnologij

Milena Valenčič

Zuljan, Jože Rugelj

35 20 5 15* 75 150 5**

2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3


predmeti

3. Fitofiziologija Marjana Regvar 30 30 60 120 4

4. Sistematska botanika Jernej Jogan 45 50 115 210 7

5. Sociologija družine Slavko Gaber 30 30 60 120 4

6.

Osnove znanstvene in

tehnične informatike

Bojana Boh

Podgornik

15 30 45 90 3

7. Potrošniška vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 30 60 120 4

SKUPAJ 200 45 50 145 15 445 900 30

DELEŽ

22,22

%

5,00

% 5,56% 16,11% 1,67% 49,44%

100,00

%


20


5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno

izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge


1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6


predmeti

2. Zoofiziologija Marko Kreft 55 5 30 90 180 6

3.

Didaktika biologije III Gregor Torkar,

Jelka Strgar

30 15

15*

30**

90 180 6***

4. Gastronomija in kulinarika Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3

5. Didaktika gospodinjstva I Verena Koch 30 15 15 15* 75 150 5****


predmeti

6.


predmet (iz nabora

predmetov za gospodinjstvo)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 205 50 15 120 60 450 900 30

DELEŽ

22,78

% 5,56% 1,67% 13,33% 6,67% 50,00%

100,00

%


21


6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je

obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno

izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.

A - Obvezni splošni predmet

1. Sociologija vzgoje

Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*

2. Izbrana poglavje iz filozofije

Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*


predmeti

3.

Ekologija Alenka Gaberščik, Ivan

Kos

50 10 45 105 210 7

4. Fiziologija prehrane Iztok Devetak 45 15 15 75 150 5

5.

Praktično pedagoško

usposabljanje iz

gospodinjstva

Verena Koch 15 30** 45 90 3***

6.

Kultura bivalnega okolja –

stanovanjski del

Beatriz Gabriela Čerkez

Tomšič

15 30 45 90 3


predmeti


22

7.



biologijo)

Razni 60 60 120 4

SKUPAJ 260 70 30 60 30 450 900 30

DELEŽ 28,89%

7,78

% 3,33% 6,67% 3,33% 50,00%

100,00

%


23


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. **Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ***

Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Možgani in vedenje Janko Božič 45 45 90 3

2. Biologija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3

3.

Evolucija Igor Jerman , Peter

Trontelj

45 45 90 3

4. Načrtovanje prehrane Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3

5. Šolska prehrana Stojan Kostanjevec 15 15 10

5* 45 90 3

6. Didaktika gospodinjstva II Verena Koch 15 15 15** 45 90 3***

D – Splošni izbirni

predmeti

7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4



SKUPAJ 255 30 90 55 20 450 900 30

DELEŽ 28,33% 3,33%

10,00

% 6,11% 2,22% 50,00%

100,00

%


24


8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***

Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupa

j ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


1.

Inkluzivna vzgoja in

izobraževanje

Alenka Kobolt, Marija

Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.

Didaktika biologije IV Gregor Torkar, Jelka

Strgar

30 15 15 15*

30**

105 210 7***

3. Prehrana bolnika Stojan Kostanjevec 15 15 15 45 90 3

4.

Didaktika gospodinjstva III s

praktičnim pedagoškim

usposabljanjem

Verena Koch 15 15*

30**

60 120 4***


predmeti

5.



biologijo)

Razni 60 30 30 120 4

6.



gospodinjstvo)

Razni 30 30 60 120 4


25

F – Diplomski projekt

7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4

SKUPAJ 165 75 30 60 105 465 900 30

DELEŽ

18,33

%

8,33

% 3,33% 6,67% 11,67 % 51,67 %

100,00

%


26

C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer BIOLOGIJA

C – Strokovni izbirni predmeti => študent izbere enega v 6. in enega v 8. semestru

Zap.

št. Predmet Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred. Sem. Vaje Kliničn

e vaje Druge

obl. š.

1. Biologija celice

Jasna Štrus, Damjana

Drobne

30 15 15

60 120 4

2. Ekologija morja Mihael Jožef Toman 30 30 60 120 4

3. Ekologija površinskih

voda

Mihael Jožef Toman 30 10 20 60 120 4

4. Embriologija vretenčarjev Boris Bulog 30 5 25 60 120 4

5. Mikrobiologija v šolskem

laboratoriju

Nina Gunde – Cimerman 30 30

60 120 4

6. Nevrobiologija

Marko Kreft, Gordana

Glavan

45 15

60 120 4

7. Okoljske spremembe in

varstvo narave

Alenka Gaberščik 30 15 15

60 120 4

8. Organizmi pri pouku

biologije in naravoslovja

Iztok Tomažič 30 30

60 120 4

9. Osnove biologije dvoživk Boris Bulog 30 10 20 60 120 4

10. Rastline in človek Jernej Jogan 30 15 15 60 120 4

11. Slovenska flora in favna

Jernej Jogan, Peter

Trontelj, Rudi Verovnik

30 15 15

60 120 4

12. Strupeni organizmi Kristina Sepčić 30 30 60 120 4


27

13. Uvod v odnose med

organizmi

Marjana Regvar, Rok

Kostanjšek

30 15 15

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


28

C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer GOSPODINJSTVO

C - Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 3., enega v 6. in enega v 8. semestru

* Obseg dela se izvede v obliki terenskega dela.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.

1.

Eksperimentalno in

projektno delo pri

naravoslovju

Iztok Devetak 30 15 15

60 120 4

2. Elementi stanovanjske

kulture


Tomšič

30 30

60 120 4

3. Kemija v domačem okolju Katarina Senta Wissiak

Grm

30 30

60 120 4

4. Kulturna dediščina

Slovencev

Darja Kerec 30 20 10*

60 120 4

5. Nanodelci v gospodinjstvu Iztok Devetak, Mojca

Čepič

30 15 15

60 120 4

6.

Predstavitve in nastopanje

za naravoslovce

Vesna Ferk Savec,


Grm

30 30

60 120 4

7. Prehransko svetovanje Stojan Kostanjevec 30 30 60 120 4

8. Preverjanje in ocenjevanje

pri gospodinjstvu

Francka Lovšin Kozina 30 30

60 120 4

9. Prosti čas Francka Lovšin Kozina 30 30 60 120 4


29

10. Slovenska tekstilna

tradicija

Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4

11. Slovenska tradicionalna

kuhinja

Stojan Kostanjevec 30 30

60 120 4

12. Sociološki vidiki

družinske ekonomike

Slavko Gaber 30 30

60 120 4

13. Tekstilije in moda Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4

14. Varstvo naravne dediščine Gregor Torkar 30 30 60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


30

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri BIOLOGIJA - KEMIJA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Splošna zoologija Damjana Drobne 45 45 90 180 6

2. Splošna botanika Jasna Dolenc Koce 30 35 55 120 4

3. Splošna kemija Barbara Modec 60 30 60 150 300 10

4. Matematika v naravoslovju Marko Slapar , Boštjan

Kuzman

30 15 30 75 150 5

5. Fizika v naravoslovju Mojca Čepič, Jerneja

Pavlin, Jurij Bajc

45

30 75

150

5

SKUPAJ 210 45 30 170 445 900 30

DELEŽ 23,33% 5,00% 3,33% 18,89% 49,44%

100,00

%


31


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Osnove zoologije

nevretenčarjev

Rudi Verovnik 30 55 95 180 6

2. Mikrobiologija

Nina Gunde –

Cimerman

30 15 45 90 3

3. Anatomija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3

4. Didaktika biologije I Gregor Torkar 15 15 15 45 90 3

5. Analizna kemija Mitja Kolar 45 30 75 150 5

6. Anorganska kemija Barbara Modec 30 30 30 60 150 5

7.

Informacijska orodja za pouk

kemije

Vesna Ferk Savec 15 60 75 150 5

SKUPAJ 195 30 15 220 440 900 30

DELEŽ 21,67% 3,33% 1,67% 24,44% 48,89%

100,00

%


32



KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2. Didaktika biologije II Gregor Torkar 15 15 15* 45 90 3**

3. Biokemija

Gregor Anderluh, Peter

Maček, Kristina Sepčić

30 15 45 90 3

4. Genetika

Jerneja Ambrožič

Avguštin

45 45 90 3

5. Zoologija strunarjev Rok Kostanjšek 30 40 50 120 4

6. Organska kemija 1 Jernej Iskra 60 15 75 150 5

7. Eksperimentalno delo I Saša Aleksij Glažar 30 15 45 60 150 5

8.

Didaktika kemije I Katarina Senta

Wissiak Grm, Vesna

Ferk Savec, Iztok

Devetak

30 15 45 90 3

SKUPAJ 255 45 30 130 15 425 900 30

DELEŽ 28,33% 5,00% 3,33% 14,44% 1,67% 47,22%

100,00

%


33


34



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3. Fitofiziologija Marjana Regvar 30 30 60 120 4

4. Sistematska botanika Jernej Jogan 45 50 115 210 7

5. Organska kemija 2 Jernej Iskra 60 15 75 180 330 11

SKUPAJ 200 15 50 160 15 460 900 30

DELEŽ

22,22

%

1,67

% 5,56 % 17,78 % 1,67% 51,11%

100,00

%


35



izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2. Zoofiziologija Marko Kreft 55 5 30 90 180 6

3.

Didaktika biologije III Gregor Torkar,

Jelka Strgar

30 15

15*

30**

90 180 6***

4.

Didaktika kemije II z učno

prakso

Vesna Ferk Savec,

Katarina Senta

Wissiak Grm

30 45 15*

30**

120 240 8***


predmeti

5.


predmet (iz nabora

predmetov za kemijo)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 190 50 15 105 90 450 900 30

DELEŽ

21,11

% 5,56% 1,67% 11,67% 10,00% 50,00%

100,00

%


36


37



obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.

Ekologija Alenka Gaberščik, Ivan

Kos

50 10 45 105 210 7

4. Fizikalna kemija Marija Bešter Rogač 45 15 30 60 150 5

5. Eksperimentalno delo II Vesna Ferk Savec 15 15 60 90 180 6


predmeti

6.



biologijo)

Razni 60 60 120 4

SKUPAJ 260 40 30 135 435 900 30

DELEŽ 28,89%

4,44

% 3,33% 15,00% 48,33%

100,00

%


38


39



izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 4 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinič

ne vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Možgani in vedenje Janko Božič 45 45 90 3

2. Biologija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3

3.

Evolucija Igor Jerman , Peter

Trontelj

45 45 90 3

4.

Eksperimentalno in

projektno delo

Vesna Ferk Savec,


Grm

30 45 30*

30**

135 270 9**

*


predmeti




SKUPAJ 240 45 90 15 60 450 900 30

DELEŽ 26,67% 5,00%

10,00

% 1,67% 6,67% 50,00%

100,00

%


40


41


8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***

Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Drug

e obl.

š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.

Didaktika biologije IV Gregor Torkar, Jelka

Strgar

30 15 15 15*

30**

105 210 7***

3.

Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar, Iztok

Devetak

30 30 60 120 4

4. Osnove kemije okolja Iztok Devetak 45 45 90 3


predmeti

5.



biologijo)

Razni 60 60 120 4

6.



kemijo)

Razni 30 30 60 120 4


42



SKUPAJ 225 45 30 45 60 495 900 30

DELEŽ

25,00 %

5,00

% 3,33% 5,00%

6,67 %

55,00 % 100,00

%


43

C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer BIOLOGIJA

C – Strokovni izbirni predmeti => študent izbere enega v 6. in enega v 8. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred. Sem. Vaje Kliničn

e vaje Druge

obl. š.

1. Biologija celice

Jasna Štrus, Damjana

Drobne

30 15 15

60 120 4

2. Ekologija morja Mihael Jožef Toman 30 30 60 120 4

3. Ekologija površinskih

voda

Mihael Jožef Toman 30 10 20 60 120 4

4. Embriologija vretenčarjev Boris Bulog 30 5 25 60 120 4

5. Mikrobiologija v šolskem

laboratoriju

Nina Gunde – Cimerman 30 30

60 120 4

6. Nevrobiologija

Marko Kreft, Gordana

Glavan

45 15

60 120 4


varstvo narave

Alenka Gaberščik 30 15 15

60 120 4

8. Organizmi pri pouku

biologije in naravoslovja

Iztok Tomažič 30 30

60 120 4

9. Osnove biologije dvoživk Boris Bulog 30 10 20 60 120 4

10. Rastline in človek Jernej Jogan 30 15 15 60 120 4

11. Slovenska flora in favna

Jernej Jogan, Peter

Trontelj, Rudi Verovnik

30 15 15

60 120 4

12. Strupeni organizmi Kristina Sepčić 30 30 60 120 4


44

13. Uvod v odnose med

organizmi

Marjana Regvar, Rok

Kostanjšek

30 15 15

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


45

C - Strokovni izbirni predmeti : DVOPREDMETNI UČITELJ – smer KEMIJA

C – Strokovni izbirni predmeti

=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru

* Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Drug

e obl.

š. 1. Bioanorganska kemija Elizabeta Tratar Pirc 30 30 60 120 4

2. Energija v procesu –

fizikalnokemijski pristop

Andrej Godec, Barbara

Hribar Lee

15 45

60 120 4

3. Naravne spojine v živih

sistemih

Bojana Boh Podgornik 30 30

60 120 4

4. Naravoslovje v forenziki

in športu

Iztok Devetak 30 30

60 120 4

5. Organska analiza in

spektroskopija

Franc Požgan 30 30

60 120 4

6. Praktično pedagoško

usposabljanje pri kemiji


Grm, Vesna Ferk Savec

30 30

60 120 4

7. Pregled tehnologij Radovan Stanislav

Pejovnik

30 30

60 120 4

8. Razvoj kemije * Iztok Devetak, Katarina

Senta Wissiak Grm

30 30

60 120 4

9. Strokovna angleščina za

kemike

Karmen Pižorn 30 30

60 120 4


46

10. Strukturna kemija Anton Meden 30 30 60 120 4

11.

Učenje kemije v

kontekstu življenjskih

situacij

Vesna Ferk Savec,


Grm, Iztok Devetak

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


47

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - KEMIJA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Mehanika v poučevanju Gregor Bavdek, Mojca

Čepič

60 45 105 210 7

2.

Osnove merjenj Gregor Bavdek, Jurij

Bajc

15 30 45 90 3

3.

Matematične metode v

fiziki 1

Jurij Bajc, Bojan Golli 30

15 30 75 150 5

4. Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan

Kuzman

30 15 30 75 150 5


SKUPAJ 195 60 105 90 450 900 30

DELEŽ 21,67% 6,67%

11,67

% 10,00% 0,00% 50,00%

100,00

%


48


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Termodinamika in

elektromagnetika v

poučevanju

Gregor Bavdek, Mojca

Čepič

60 45 105 210 7

2.

Fizikalni eksperimenti 1 Gregor Bavdek, Jurij

Bajc

15 45 60 120 4



5.


kemije



predmeti

7.


predmet (iz nabora

predmetov za fiziko)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 180 45 75 165 435 900 30

DELEŽ 20,00% 5,00% 8,33% 18,33% 0,00% 48,33%

100,00

%


49


3. semester *Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.

Nihanje in valovanje v

poučevanju

Irena Drevenšek-

Olenik,

Mojca Čepič

45 30 75 150 5

3.

Matematične metode v fiziki

2

Bojan Golli, Jurij Bajc 45 15 30 90 180 6

4. Fizikalni eksperimenti 2* Bojan Golli, Jurij Bajc 15 15 30 60 2



7.


Wissiak Grm, Vesna

Ferk Savec, Iztok

Devetak

30 15 45 90 3

SKUPAJ 240 75 90 60 435 900 30

DELEŽ 26,67% 8,33%

10,00

% 6,67% 0,00% 48,33%

100,00

%


50



KT. *** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.

Svetloba v poučevanju Irena Drevenšek-

Olenik, Mojca Čepič

30 30 60 120 4

4. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5

5.

Fizikalni eksperimenti 2*** Bojan Golli, Jurij

Bajc

30 30 60 2


SKUPAJ 200 15 80 140 15 450 900 30

DELEŽ

22,22

%

1,67

% 8,89 % 15,56 % 1,67% 50,00%

100,00

%


51



izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu

usposabljanju so namenjene 3 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.

Didaktika fizike 1 Mojca Čepič, Jurij

Bajc

30 15 15 15*

15**

60 150 5***

3.

Osnove moderne fizike Bojan Golli,

Mojca Čepič

60 30 15 105 210 7

4.


prakso

Vesna Ferk Savec,

Katarina Senta

Wissiak Grm

30 45 15*

30**

120 240 8****


predmeti

5.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 60 75 60 75 435 900 30


52

DELEŽ

21,67

% 6,67%

8,33 % 6,67 % 8,33% 48,33%

100,00

%


53



obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. *** Praktično

pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.

Didaktika fizike 2 Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**

15***

38 90 3***

*

4.

Atomi, molekule jedra Bojan Golli, Mojca

Čepič

30 15 15 60 120 4




predmeti

7. Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 226 30 75 121 20 428 900 30


54

DELEŽ 25,11%

3,33

% 8,33% 13,44% 2,22% 47,56%

100,00

%


55



izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu


Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4***

2.

Astronomija Tomaž Zwitter, Andreja

Gomboc

45 15 15 75 150 5

3.

Fizika snovi Mojca Čepič, Bojan

Golli, Jurij Bajc

30 15 15 60 120 4

4.

Eksperimentalno in

projektno delo

Vesna Ferk Savec,


Grm

30 45 30*

30**

135 270 9***

*


predmeti



SKUPAJ 190 80 75 30 90 435 900 30

DELEŽ 21,11% 8,89% 8,33% 3,33% 10,00% 48,33%

100,00

%


56


8. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***

Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinič

ne vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.

Didaktika fizike 4 Jurij Bajc, Mojca Čepič 21 5 20 6*

30**

38 120 4***

3. Računalnik v pouku fizike Slavko Kocijančič 15 15 15 45 90 3

4.

Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar, Iztok

Devetak

30 30 60 120 4



5.



fiziko)

Razni 30 30 60 120 4

6.



kemijo)

Razni 30 30 60 120 4


57



SKUPAJ 201 80 30 65 51 473 900 30

DELEŽ

22,33 %

8,89

% 3,33% 7,22% 5,67 %

52,56 %

100,00

%


58

C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer FIZIKA

C – Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 2. in enega v 8. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

. Sem.

Vaj

e

Klinične

vaje Druge

obl. š.

1. Astronomska opazovanja Tomaž Zwitter, Andreja

Gomboc

30 15 15 60 120 4

2. Didaktika fizike v

naravoslovju Mojca Čepič

30 30

60 120 4

3. Fizikalni pogled na naravo Mojca Čepič, Jurij Bajc,

Katarina Susman

30 30

60 120 4

4. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4

5. Razvoj fizike Andrej Likar 30 30 60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


59




**** Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Drug

e obl.





Hribar Lee

15 45

60 120 4


sistemih


60 120 4


in športu

Iztok Devetak 30 30

60 120 4


spektroskopija

Franc Požgan 30 30

60 120 4





30 30

60 120 4


Pejovnik

30 30

60 120 4

8. Razvoj kemije **** Iztok Devetak, Katarina

Senta Wissiak Grm

30 30

60 120 4


kemike


60 120 4


60


11.

Učenje kemije v


situacij

Vesna Ferk Savec,


Grm, Iztok Devetak

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


61

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - MATEMATIKA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 30 45 90 3

3.


fiziki 1


15 30 75 150 5

4. Osnove linearne algebre Aleksander Malnič 45 15 45 105 210 7

5.

Osnove matematične

analize

Matija Cencelj, Marko

Slapar

45 30 15 60 150 5

6. Logika in množice Primož Šparl 30 15 45 90 3

SKUPAJ 225 60 150 30 435 900 30

DELEŽ 25,00% 6,67%

16,67

% 3,33% 0,00% 48,33%

100,00

%


62


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Termodinamika in

elektromagnetika v

poučevanju


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 45 60 120 4

3.

Elementarna geometrija Dušan Repovš, Matija

Cencelj

45 15 45 105 210 7

4.

Matematična analiza Matija Cencelj, Marko

Slapar

60 15 30 135 240 8


predmeti

5.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 45 150 45 465 900 30

DELEŽ 21,67% 5,00%

16,67

% 5,00% 0,00% 51,67%

100,00

%


63


64



Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


poučevanju

Irena Drevenšek-

Olenik,

Mojca Čepič

45 30 75 150 5

3.


2



5. Algebrske strukture Aleksander Malnič 45 15 30 90 180 6

6.

Matematične tehnologije Primož Šparl, Boštjan

Kuzman

45 45 90 3

7. Funkcije več spremenljivk Marko Slapar 45 30 45 120 4

SKUPAJ 210 45 150 60 435 900 30

DELEŽ 23,33% 5,00%

16,67

% 6,67% 0,00% 48,33%

100,00

%


65



KT.

*** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.



30 30 60 120 4


5.


Bajc

30 30 60 2

6.

Višja geometrija Dušan Repovš,

Matija Cencelj

45 30 105 180 6

7.

Osnove didaktike

matematike

Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**

SKUPAJ 215 45 80 80 30 450 900 30


66

DELEŽ

23,89

%

5,00

% 8,89 % 8,89 % 3,33% 50,00%

100,00

%


67





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


Bajc

30 15 15 15*

15**

60 150 5***

3.


Mojca Čepič

60 30 15 105 210 7

4.

Didaktika osnovnošolske

matematike

Zlatan Magajna 30 15 15 15*

30**

105 210 7****

5.

Abstraktna algebra Aleksander

Malnič, Primož

Šparl

45 15 15 75 150 5

SKUPAJ 210 45 60 75 75 435 900 30

DELEŽ

23,33

% 5,00% 6,67% 8,33% 8,33% 48,33%

100,00

%


68




pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.


15***

38 90 3***

*

4.


Čepič

30 15 15 60 120 4

5. Analitična topologija Dušan Repovš 30 30 30 90 3

6.

Diskretna matematika Aleksander Malnič,

Primož Šparl

30 30 60 120 4


predmeti


69

7.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


predmeti


SKUPAJ 256 90 75 31 20 428 900 30

DELEŽ 28,44%

10,00

% 8,33% 3,44% 2,22% 47,56%

100,00

%


70


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2

KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4**

2.

Astronomija Tomaž Zwitter,

AndrejaGomboc

45 15 15 75 150 5

3.


Golli, Jurij Bajc

30 15 15 60 120 4

4.

Elementarna matematika Zlatan Magajna,

Boštjan Kuzman

15 30 15 30* 60 150 5**


predmeti

5.


predmet (iz nabora

predmetov za matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


predmeti



SKUPAJ 205 95 90 30 60 420 900 30


71

DELEŽ 22,78% 10,56%

10,00

% 3,33% 6,67% 46,67%

100,00

%


72



Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ***** Praktičnemu

pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Za

p.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinič

ne vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.


30**

38 120 4***


4.

Poglavja iz didaktike

matematike

Zlatan Magajna 30 15 15**** 30 90 3****

*


5.



fiziko)

Razni 30 30 60 120 4

6.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


73

7.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4



SKUPAJ 186 110 30 50 66 458 900 30

DELEŽ

20,67 %

12,22

% 3,33% 5,56% 7,33 % 50,89 %

100,00

%


74



Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

. Sem.

Vaj

e

Klinične

vaje Druge

obl. š.


Gomboc

30 15 15 60 120 4



30 30

60 120 4


Katarina Susman

30 30

60 120 4



SKUPAJ / / / / / / / /


75

C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer MATEMATIKA

C - Strokovni izbirni predmeti

=> izvedba: študent izbere enega v 6., enega v 7. in dva v 8. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje Kliničn

e vaje Druge

obl. š.

1. Didaktika matematike za

srednje šole

Zlatan Magajna 30 30

60 120 4

2. Diferencialna geometrija

krivulj in ploskev

Marko Slapar 30 30

60 120 4

3. Elementarna topologija Dušan Repovš 30 30 60 120 4

4. Izbrana poglavja iz analize Marko Slapar 30 30 60 120 4

5. Metrični prostori Dušan Repovš, Matija

Cencelj

30 30

60 120 4

6. Preštevanje z grupami Aleksander Malnič 30 30 60 120 4


matematičnega znanja


60 120 4

8. Teorija grafov Aleksander Malnič,

Primož Šparl

30 30

60 120 4

9. Teorija števil Aleksander Malnič,

Primož Šparl

30 30

60 120 4

10. Teorija vozlov Dušan Repovš 30 30 60 120 4

11. Uporabna matematika za

pedagoge

Zlatan Magajna, Primož

Šparl

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


76


77

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - RAČUNALNIŠTVO


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 30 45 90 3

3.


fiziki 1


15 30 75 150 5


Kuzman

30 15 30 75 150 5

5. Uvod v računalništvo Irena Nančovska Šerbec 30 30 90 150 5

6. Uvod v programiranje Irena Nančovska Šerbec 30 15 30 75 150 5

SKUPAJ 195 45 105 90 465 900 30

DELEŽ 21,67% 5,00%

11,67

% 10,00% 0,00% 51,67%

100,00

%


78


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Termodinamika in

elektromagnetika v

poučevanju


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 45 60 120 4

3.

Programiranje 1 Janez Demšar, Irena

Nančovska Šerbec

30 45 105 180 6

4.

Uporaba programske opreme Irena Nančovska

Šerbec

30 30 60 120 4

5.

Izbrane vsebine iz

matematike

Boštjan Kuzman,

Primož Šparl

45 30 75 150 5


predmeti

7.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 15 105 120 465 900 30


79

DELEŽ 21,67% 1,67%

11,67

% 13,33% 0,00% 51,67%

100,00

%


80



Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


poučevanju

Irena Drevenšek-

Olenik,

Mojca Čepič

45 30 75 150 5

3.


2



5.


Nančovska Šerbec

30 15 30 105 180 6

6.

Arhitekture računalniških

sistemov

Irena Nančovska

Šerbec

30 30 30 90 3

7.

Verjetnostni račun in

statistika

Primož Šparl, Boštjan

Kuzman

30 30 60 120 4

SKUPAJ 210 45 90 105 450 900 30

DELEŽ 23,33% 5,00%

10,00

% 11,67% 0,00% 50,00%

100,00

%


81



KT.


Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.



30 30 60 120 4


5.


Bajc

30 30 60 2

6. Računalniška matematika Aleksander Malnič 60 30 90 180 6

7.

Informacijsko -

komunikacijske tehnologije

za poučevanje računalništva

Jože Rugelj, Irena

Nančovska Šerbec

30 15 30 75 150 5

SKUPAJ 230 15 110 95 15 435 900 30


82

DELEŽ

25,56

%

1,67

% 12,22% 10,56% 1,67% 48,33%

100,00

%


83





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


Bajc

30 15 15 15*

15**

60 150 5***

3.


Mojca Čepič

60 30 15 105 210 7

4. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6***

5.

Didaktika računalništva s

prakso

Jože Rugelj 30 15 30 30**

15*

60 180 6****

SKUPAJ 195 30 45 120 105 405 900 30

DELEŽ

21,67

% 3,33% 5,00% 13,33% 11,67% 45,00%

100,00

%


84




pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.


15***

38 90 3***

*

4.


Čepič

30 15 15 60 120 4

5.

Algoritmi in podatkovne

strukture

Janez Demšar, Irena

Nančovska Šerbec

45 45 90 180 6

6.

Sistemska programska

oprema Jože Rugelj

30 30 90 150 5


predmeti



85

SKUPAJ 241 75 106 20 458 900 30

DELEŽ 26,78%

0,00

% 8,33% 11,78% 2,22% 50,89%

100,00

%


86


7. semester * Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. Obseg ur se izvede v obliki nastopov in

hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti


2.

Astronomija Tomaž Zwitter, Andreja

Gomboc

45 15 15 75 150 5

3.


Golli, Jurij Bajc

30 15 15 60 120 4

4.

Z informacijsko -

komunikacijskimi

tehnologijami podprta učna

gradiva 1

Jože Rugelj 30 15 30 30* 45 150 5**


predmeti

5.


predmet (iz nabora

predmetov za

računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4


predmeti


87



SKUPAJ 220 50 75 90 60 405 900 30

DELEŽ 24,44% 5,56% 8,33% 10,00% 6,67% 45,00%

100,00

%


88




Zap

. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4

B – Obvezni strokovni predmeti

2.


30**

38 120 4***


4.

Z informacijsko -

komunikacijskimi tehnologijami

podprta učna gradiva 2

Jože Rugelj 30 15 45 90 3


5.

C – Strokovni izbirni predmet (iz

nabora predmetov za fiziko)

Razni 30 30 60 120 4

6.


nabora predmetov za

računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4

7.


nabora predmetov za

računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4



89


SKUPAJ 156 80 30 110 51 473 900 30

DELEŽ

17,33 % 8,89%

3,33

% 12,22% 5,67 %

52,56 %

100,00

%


90



Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

. Sem.

Vaj

e

Klinične

vaje Druge

obl. š.


Gomboc

30 15 15 60 120 4



30 30

60 120 4


Katarina Susman

30 30

60 120 4



SKUPAJ / / / / / / / /


91

C - Strokovni izbirni predmeti – DVOPREDMETNI UČITELJ – smer RAČUNALNIŠTVO


=> izvedba: študent izbere enega v 7. in dva v 8. semestru

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT


e vaje Druge

obl. š.

1. Informacijski sistemi v

šolstvu

Irena Nančovska Šerbec,

Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4

2. Inteligentni sistemi Aleš Leonardis, Irena

Nančovska Šerbec

30 30 60 120 4

3. Kombinatorična

optimizacija

Primož Šparl 30 30

60 120 4

4. Modeliranje v

izobraževanju

Irena Nančovska Šerbec 30 30

60 120 4

5. Podatkovne baze Jože Rugelj 30 30 60 120 4

6. Računalniška grafika Jože Rugelj 30 30 60 120 4

7. Spletno programiranje Jože Rugelj 30 30 60 120 4

8. Uporaba umetne inteligence

v izobraževanju


Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4

9. Večpredstavnost in

hipertekst

Jože Rugelj 30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


92

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA – TEHNIKA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 30 45 90 3

3.


fiziki 1


15 30 75 150 5

4. Fizika v tehniki Mojca Čepič, Jurij Bajc,

Gregor Bavdek

15 15 15 45 90 3


Kuzman

30 15 30 75 150 5

6. Kemija materialov Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4

7. Tehnična dokumentacija 1 Samo Zupan, Ivan

Prebil

15 30 45 90 3

SKUPAJ 195 60 105 90 450 900 30

DELEŽ 21,67% 6,67%

11,67

% 10,00% 0,00% 50,00%

100,00

%


93


94


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Termodinamika in

elektromagnetika v

poučevanju


Čepič

60 45 105 210 7

2.


Bajc

15 45 60 120 4

3. Elektrotehnika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4

4.

Stroji in naprave Roman Žavbi, Jože

Duhovnik

30 15 15 60 120 4

5.

Tehnična dokumentacija 2 Samo Zupan, Ivan

Prebil

15 30 45 90 3

6. Tehniški praktikum 1 Stanislav Avsec 15 45 60 120 4


predmeti

7.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 165 45 75 165 450 900 30


95

DELEŽ 18,33% 5,00% 8,33% 18,33% 0,00% 50,00%

100,00

%


96



Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


poučevanju

Irena Drevenšek-

Olenik,

Mojca Čepič

45 30 75 150 5

3.


2



5.

Strojni elementi Roman Žavbi, Jože

Duhovnik

45 15 15 75 150 5

6.

Tehnologija in obdelava

materialov

Stanislav Avsec 60 15 75 150 5

7. Tehniški praktikum 2 Stanislav Avsec 45 45 90 3

SKUPAJ 225 60 90 75 450 900 30

DELEŽ 25,00% 6,67%

10,00

% 8,33% 0,00% 50,00%

100,00

%


97



KT.


Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.



30 30 60 120 4


5.


Bajc

30 30 60 2

6.


tehniki

Janez Jamšek,

Slavko Kocijančič

30 15 45 90 3


8.

Uporaba programske opreme

s seminarjem

Irena Nančovska

Šerbec

30 15 30 75 150 5

SKUPAJ 200 30 95 125 15 435 900 30


98

DELEŽ

22,22

%

3,33

% 10,56% 13,89% 1,67% 48,33%

100,00

%


99



izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


Bajc

30 15 15 15*

15**

60 150 5***

3.


Mojca Čepič

60 30 15 105 210 7

4.

Didaktika tehnike 1

(+nastop, hospitacije)

Janez Jamšek 15 15 15*

15**

30 90 3***

5. Projekti z elektronike Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5


predmeti

6.


predmet (iz nabora

predmetov za tehniko)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 210 45 45 120 60 420 900 30

DELEŽ

23,33

% 5,00% 5,00% 13,33% 6,67% 46,67%

100,00

%


100




pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT ***** Praktičnemu

pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.

Didaktika fizike 2 (+nastop,

hospitacija, praksa)

Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**

15***

38 90 3***

*

4.


Čepič

30 15 15 60 120 4

5.

Didaktika tehnike 2 Janez Jamšek 30 15 45 30*** 60 180 6***

**

6. Energetika Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5


predmeti


101


SKUPAJ 226 30 75 106 50 413 900 30

DELEŽ 25,11%

3,33

% 8,33% 11,78% 5,56% 45,89%

100,00

%


102


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2

KT. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti


2.

Astronomija Tomaž Zwitter,

AndrejaGomboc

45 15 15 75 150 5

3.


Golli, Jurij Bajc

30 15 15 60 120 4

4.

Didaktika tehnike 3


Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***

5. Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4


predmeti



SKUPAJ 205 50 75 90 45 435 900 30

DELEŽ 22,78% 5,56% 8,33% 10,00% 5,00% 48,33%

100,00

%


103




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.


30**

38 120 4***


4.

Didaktika tehnike 4 (+nastop,

hospitacije, praksa)

Janez Jamšek 30 30 45 30** 75 210 7***


predmeti

5.



fiziko)

Razni 30 30 60 120 4

6.



tehniko)

Razni 30 30 60 120 4


104



SKUPAJ 156 80 30 110 81 443 900 30

DELEŽ

17,33 %

8,90

% 3,33% 12,22% 9,00 %

49,22 %

100,00

%


105



Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

. Sem.

Vaj

e

Klinične

vaje Druge

obl. š.


Gomboc

30 15 15 60 120 4



30 30

60 120 4


Katarina Susman

30 30

60 120 4



SKUPAJ / / / / / / / /


106

C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer TEHNIKA



Zap.


Kontaktne ure Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje Klinične

vaje Druge

obl. š.

1. Inženirska pedagogika Janez Jamšek 30 15 15 60 120 4

2. Mehanizmi Samo Zupan, Ivan Prebil 30 30 60 120 4


4. Novi materiali in

tehnologije

Janez Grum 30 15 15

60 120 4

5. Projekti iz mehatronike Slavko Kocijančič 30 15 15 60 120 4

6. Tehniška ustvarjalnost in

podjetništvo

Stanislav Avsec 30 15 15

60 120 4

7. Tehniški praktikum 4 Janez Jamšek, Slavko

Kocijančič

15 45

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


107

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri GOSPODINJSTVO - KEMIJA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Ekonomika gospodinjstev Francka Lovšin Kozina 30 30 30 90 180 6

2. Fizika v naravoslovju

Mojca Čepič, Jerneja

Pavlin, Jurij Bajc

45

30 75

150

5

3.

Matematika v naravoslovju

Marko Slapar, Boštjan

Kuzman

30

15 30

75

150

5



predmeti

5.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 105 30 120 450 900 30

DELEŽ 21,67%

11,67

% 3,33% 13,33% 50,00%

100,00

%


108


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Načini prehranjevanja Stojan Kostanjevec 30 15 30 75 150 5

2. Temelji tekstilstva Alenka Čuden Pavko 30 30 30 90 180 6



5.


kemije



predmeti

6.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 180 105 180 435 900 30

DELEŽ 20,00%

11,67

% 20,00% 48,33%

100,00

%


109


3. semester

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2. Poznavanje živil Verena Koch 30 15 30 75 150 5

3.

Prebivalstvo in okolje Iztok Devetak, Maja

Umek

30 30 60 120 4



6.


Wissiak Grm, Vesna

Ferk Savec, Iztok

Devetak

30 15 45 90 3


predmeti

7.



gospodinjstvo)

Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 240 120 30 75 435 900 30


110

DELEŽ 26,67%

13,33

% 3,33% 8,33% 0,00% 48,33%

100,00

%


111



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3. Sociologija družine Slavko Gaber 30 30 60 120 4

4.

Osnove znanstvene in

tehnične informatike

Bojana Boh

Podgornik

15 30 45 90 3

5. Potrošniška vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 30 60 120 4


SKUPAJ 185 60 50 140 15 450 900 30

DELEŽ

20,56

%

6,67

% 5,56 % 15,56 % 1,67% 50,00%

100,00

%


112



izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu


Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2. Gastronomija in kulinarika Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3

3.

Didaktika gospodinjstva I Francka Lovšin

Kozina

30 15 15 15* 75 150 5***

4.


prakso

Vesna Ferk Savec,

Katarina Senta

Wissiak Grm

30 45 15*

30**

120 240 8****


predmeti

5.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

6.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4


113

SKUPAJ 180 90 15 105 60 450 900 30

DELEŽ

20,00

%

10,00

% 1,67% 11,67% 6,67% 50,00%

100,00

%


114


6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na

to je obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno


Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študen

ta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinič

ne

vaje

Druge

obl. š.

A - Obvezni splošni

predmet


Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*

2.

Izbrana poglavje iz

filozofije


*

3/5*


predmeti

3. Fiziologija prehrane Iztok Devetak 45 15 15 75 150 5


usposabljanje iz

gospodinjstva

Francka Lovšin Kozina 15 30** 45 90 3**

*

5.

Kultura bivalnega okolja –

stanovanjski del

Beatriz Gabriela

Čerkez Tomšič

15 30 45 90 3



SKUPAJ 210 90 30 105 30 435 900 30


115

DELEŽ 23,33%

10,00

% 3,33% 11,67% 3,33% 48,33%

100,00

%


7. semester *Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. *** Praktično

pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

***** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 4 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupa

j ECTS Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1. Načrtovanje prehrane Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3

2. Šolska prehrana Stojan Kostanjevec 15 15 10

5* 45 90 3

3. Didaktika gospodinjstva II Francka Lovšin Kozina 15 15 15** 45 90 3****

4.

Eksperimentalno in

projektno delo

Vesna Ferk Savec,


Grm

30 45 30**

30***

135 270 9****

*


predmeti




SKUPAJ 165 75 90 40 80 450 900 30


116

DELEŽ 18,33% 8,33%

10,00

% 4,44% 8,89% 50,00%

100,00

%


8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih.

*** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.

A - Obvezni splošni

predmet

1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2. Prehrana bolnika Stojan Kostanjevec 15 15 15 45 90 3

3.

Didaktika gospodinjstva III

s praktičnim pedagoškim

usposabljanjem

Francka Lovšin Kozina 15 15*

30**

60 120 4***

4.

Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar,

Iztok Devetak

30 30 60 120 4


117



predmeti

6.


predmet (iz nabora

predmetov za

gospodinjstvo)

Razni 30 30 60 120 4

7.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4



SKUPAJ 180 90 30 45 60 495 900 30

DELEŽ

20,00 %

10,00

% 3,33% 5,00% 6,67 % 55,00 %

100,00

%


118

C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer GOSPODINJSTVO

C - Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 3., enega v 6. In enega v 8. semestru

* Obseg dela se izvede v obliki terenskega dela. ** Izbirna predmeta se ponudita le v vezavi GOSPODINJSTVO-KEMIJA 1. letnik (v zimskem

ali letnem semestru)

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.

1.

Eksperimentalno in

projektno delo pri

naravoslovju

Iztok Devetak 30 15 15

60 120 4

2. Elementi stanovanjske

kulture


Tomšič

30 30

60 120 4

3. Kemija v domačem okolju Katarina Senta Wissiak

Grm

30 30

60 120 4

4. Kulturna dediščina

Slovencev

Darja Kerec 30 20 10*

60 120 4

5. Nanodelci v gospodinjstvu Iztok Devetak, Mojca

Čepič

30 15 15

60 120 4

6.

Predstavitve in nastopanje

za naravoslovce

Vesna Ferk Savec,


Grm

30 30

60 120 4

7. Prehransko svetovanje Stojan Kostanjevec 30 30 60 120 4


pri gospodinjstvu

Francka Lovšin Kozina 30 30

60 120 4

9. Prosti čas Francka Lovšin Kozina 30 30 60 120 4


119

10. Slovenska tekstilna

tradicija

Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4

11. Slovenska tradicionalna

kuhinja

Stojan Kostanjevec 30 30

60 120 4

12. Sociološki vidiki

družinske ekonomike

Slavko Gaber 30 30

60 120 4

13. Tekstilije in moda Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4

14. Varstvo naravne

dediščine**

Gregor Torkar 30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


120




**** Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

EC

TS Pred

.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Drug

e obl.





Hribar Lee

15 45

60 120 4


sistemih


60 120 4


in športu

Iztok Devetak 30 30

60 120 4


spektroskopija

Franc Požgan 30 30

60 120 4





30 30

60 120 4


Pejovnik

30 30

60 120 4

8. Razvoj kemije **** Iztok Devetak, Katarina

Senta Wissiak Grm

30 30

60 120 4


kemike


60 120 4


121


11.

Učenje kemije v


situacij

Vesna Ferk Savec,


Grm, Iztok Devetak

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


122

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri MATEMATIKA - RAČUNALNIŠTVO


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti


2.

Osnove matematične

analize


Slapar

45 30 15 60 150 5




6. Tehniška fizika Mojca Čepič, Jurij Bajc,

Gregor Bavdek

45 30 75 150 5

SKUPAJ 225 60 75 90 450 900 30

DELEŽ 25,00% 6,67% 8,33% 10,00% 0,00% 50,00%

100,00

%


123


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Cencelj

45 15 45 105 210 7

2.


Slapar

60 15 30 135 240 8

3.


Nančovska Šerbec

30 45 105 180 6

4.


Šerbec

30 30 60 120 4


SKUPAJ 210 30 75 105 480 900 30

DELEŽ 23,33% 3,33% 8,33% 11,67% 0,00% 53,33%

100,00

%


124


3. semester

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti


3.


Kuzman

45 45 90 3


5.


Nančovska Šerbec

30 15 30 105 180 6

6.


sistemov

Irena Nančovska

Šerbec

30 30 30 90 3

7.


statistika


Kuzman

30 30 60 120 4

SKUPAJ 210 30 90 135 435 900 30

DELEŽ 23,33% 3,33%

10,00

% 15,00% 0,00% 48,33%

100,00

%


125



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.


Matija Cencelj

45 30 105 180 6

4.

Osnove didaktike

matematike

Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**


6.

Informacijsko -



Jože Rugelj, Irena

Nančovska Šerbec

30 15 30 75 150 5

SKUPAJ 230 60 80 50 30 450 900 30

DELEŽ

25,56

%

6,67

% 8,89 % 5,56% 3,33% 50,00%

100,00

%


126


127



izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu

usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


matematike

Zlatan Magajna 30 15 15 15*

30**

105 210 7***

3.


Malnič, Primož

Šparl

45 15 15 75 150 5

4. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6****

5.


prakso


15*

60 180 6***

SKUPAJ 180 45 30 105 120 420 900 30

DELEŽ

20,00

% 5,00% 3,33% 11,67% 13,33% 46,67%

100,00

%


128



obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti


4.


Primož Šparl

30 30 60 120 4

5.


strukture


Nančovska Šerbec

45 45 90 180 6

6.


oprema Jože Rugelj

30 30 90 150 5


predmeti

7.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


129

SKUPAJ 255 90 30 75 450 900 30

DELEŽ 28,33%

10,00

% 3,33% 8,33% 0,00% 50,00%

100,00

%


130


7. semester * Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju

sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Boštjan Kuzman

15 30 15 30* 60 150 5**

2.

Z informacijsko -

komunikacijskimi


gradiva 1

Jože Rugelj 30 15 30 30* 45 150 5**


predmeti


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

3.


predmet (iz nabora

predmetov za

računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4


predmeti


131




SKUPAJ 195 75 105 60 60 405 900 30

DELEŽ 21,67% 8,33%

11,67

% 6,67% 6,67% 45,00%

100,00

%


132


8. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S

Pred

.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4

B – Obvezni strokovni predmeti

2.


matematike

Zlatan Magajna 30 15 15* 30 90 3**

3.

Z informacijsko -

komunikacijskimi


gradiva 2



4.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4

5.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


133

6.



računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4

7.



računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4



SKUPAJ 180 90 30 90 30 480 900 30

DELEŽ 20,00

%

10,00

% 3,33% 10,00% 3,33 %

53,34 %

100,00

%


134




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT


e vaje Druge

obl. š.


srednje šole


60 120 4


krivulj in ploskev

Marko Slapar 30 30

60 120 4




Cencelj

30 30

60 120 4





60 120 4


Primož Šparl

30 30

60 120 4


Primož Šparl

30 30

60 120 4



pedagoge


Šparl

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


135


136




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT


e vaje Druge

obl. š.


šolstvu


Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4


Nančovska Šerbec

30 30 60 120 4

3. Kombinatorična

optimizacija


60 120 4

4. Modeliranje v

izobraževanju


60 120 4





v izobraževanju


Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4


hipertekst

Jože Rugelj 30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


137

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri MATEMATIKA - TEHNIKA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti


2.

Osnove matematične

analize


Slapar

45 30 15 60 150 5



Gregor Bavdek

15 15 15 45 90 3


Gregor Bavdek

45 30 75 150 5



Prebil

15 30 45 90 3

SKUPAJ 225 75 75 90 435 900 30

DELEŽ 25,00% 8,33% 8,33% 10,00% 0,00% 48,33%

100,00

%


138


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Cencelj

45 15 45 105 210 7

2.


Slapar

60 15 30 135 240 8


4.


Duhovnik

30 15 15 60 120 4

5.


Prebil

15 30 45 90 3


SKUPAJ 180 60 75 120 465 900 30

DELEŽ 20,00% 6,67% 8,33% 13,33% 0,00% 51,67%

100,00

%


139


3. semester

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti


3.


Kuzman

45 45 90 3


5.


Duhovnik

45 15 15 75 150 5

6.


materialov



SKUPAJ 225 45 90 105 435 900 30

DELEŽ 25,00% 5,00%

10,00

% 11,67% 0,00% 48,33%

100,00

%


140



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti

3.


Matija Cencelj

45 30 105 180 6

4.

Osnove didaktike

matematike

Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**


6.


tehniki

Janez Jamšek,

Slavko Kocijančič

30 15 45 90 3


SKUPAJ 215 60 65 80 30 450 900 30

DELEŽ

23,89

%

6,67

% 7,22% 8,89% 3,33% 50,00%

100,00

%


141


142





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


matematike

Zlatan Magajna

30 15

15

15*

30** 105 210 7***

3.


Malnič, Primož

Šparl

45 15 15 75 150 5

4.

Didaktika tehnike 1



15**

30 90 3****



predmeti

6.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 60 30 105 75 435 900 30


143

DELEŽ

21,67

% 6,67% 3,33% 11,67% 8,33% 48,33%

100,00

%


144





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti


4.


Primož Šparl

30 30 60 120 4

5.



Janez Jamšek 30 15 45 30** 60 180 6***



predmeti

7.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4


145

SKUPAJ 240 120 30 75 30 405 900 30

DELEŽ 26,67%

13,33

% 3,33% 8,33% 3,33% 45,00%

100,00

%


146


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih

zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je

namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Boštjan Kuzman

15 30 15 30** 60 150 5***

2.

Didaktika tehnike 3


Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***

*

Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4


predmeti


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4


predmeti




SKUPAJ 180 75 105 60 45 435 900 30


147

DELEŽ 20,00% 8,33%

11,67

% 6,67% 5,00% 48,33%

100,00

%


148


8. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT. ***


Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.


matematike

Zlatan Magajna 30 15 15* 30 90 3**

3.



Janez Jamšek 30 30 45 30* 75 210 7**

*


4.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4

5.



matematiko)

Razni 30 30 60 120 4

6.



tehnika)

Razni 30 30 60 120 4


149



SKUPAJ 180 90 30 90 60 450 900 30

DELEŽ

20,00 %

10,00

% 3,33% 10,00% 6,67 % 50,00%

100,00

%


150




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT


e vaje Druge

obl. š.


srednje šole


60 120 4


krivulj in ploskev

Marko Slapar 30 30

60 120 4




Cencelj

30 30

60 120 4





60 120 4


Primož Šparl

30 30

60 120 4


Primož Šparl

30 30

60 120 4



pedagoge


Šparl

30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


151


152




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje Druge

obl. š.





tehnologije

Janez Grum 30 15 15

60 120 4



podjetništvo


60 120 4


Kocijančič

15 45

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


153

Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri RAČUNALNIŠTVO - TEHNIKA


1. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti



3.

Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan

Kuzman

30 15 30 75 150 5


Gregor Bavdek

15 15 15 45 90 3


Gregor Bavdek

45 30 75 150 5



Prebil

15 30 45 90 3

SKUPAJ 195 60 30 150 465 900 30

DELEŽ 21,67% 6,67% 3,33% 16,67% 0,00% 51,67%

100,00

%


154


2. semester

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.


Nančovska Šerbec

30 45 105 180 6

2.


Šerbec

30 30 60 120 4

3.

Izbrane vsebine iz

matematike

Boštjan Kuzman,

Primož Šparl

45 30 75 150 5


5.


Duhovnik

30 15 15 60 120 4

6.


Prebil

15 30 45 90 3


SKUPAJ 180 30 30 195 465 900 30

DELEŽ 20,00% 3,33% 3,33% 21,67% 0,00% 51,67%

100,00

%


155


3. semester

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge




predmeti

2.


Nančovska Šerbec

30 15 30 105 180 6

3.


sistemov

Irena Nančovska

Šerbec

30 30 30 90 3

4.


statistika


Kuzman

30 30 60 120 4

5.


Duhovnik

45 15 15 75 150 5

6.


materialov



SKUPAJ 225 45 30 150 450 900 30

DELEŽ 25,00% 5,00% 3,33% 16,67% 0,00% 50,00%

100,00

%


156



KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge


1.

Didaktika



Milena Valenčič


35 20 5 15* 75 150 5**



predmeti


4.

Informacijsko -



Jože Rugelj, Irena

Nančovska Šerbec

30 15 30 75 150 5


6.


tehniki

Janez Jamšek,

Slavko Kocijančič

30 15 45 90 3


SKUPAJ 230 30 95 95 15 435 900 30

DELEŽ

25,56

%

3,33

% 10,56% 10,00% 1,67% 48,33%

100,00

%


157





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure


Klinične

vaje

Druge




predmeti

2. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6****

3.


prakso


15*

60 180 6***

4.

Didaktika tehnike 1(+nastop,

hospitacije)


15**

30 90 3****



predmeti

6.


predmet (iz nabora


Razni 30 30 60 120 4

SKUPAJ 180 45 15 150 105 405 900 30

DELEŽ

20,00 %

5,00 % 1,67% 16,66 % 11,67% 45,00 %

100,00

%


158


159





Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred.

Sem

. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.



Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150

*

3/5*



*

3/5*


predmeti

3.


strukture


Nančovska Šerbec

45 45 90 180 6

4.


oprema Jože Rugelj

30 30 90 150 5

5.



Janez Jamšek 30 15 45 30** 60 180 6***


SKUPAJ 225 30 30 150 30 435 900 30

DELEŽ 25,00%

3,33

% 3,33% 16,67% 3,33% 48,33%

100,00

%


160


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih

zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je

namenjena 1 KT.

Zap.


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


predmeti

1.

Z informacijsko -

komunikacijskimi


gradiva 1

Jože Rugelj 30 15 30 30** 45 150 5***

2.

Didaktika tehnike 3


Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***

*

Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4


predmeti


predmet (iz nabora

predmetov za

računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4


predmeti



161



SKUPAJ 195 30 90 120 45 420 900 30

DELEŽ 21,67% 3,33%

10,00

% 13,33% 5,00% 46,67%

100,00

%


162


8. semester * Obseg ur se izvede v vzgojno-izobraževalnih zavodih. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S

Pred

.

Sem

. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.


izobraževanje


Kavkler

30 30 60 120 4


predmeti

2.

Z informacijsko -

komunikacijskimi


gradiva 2


3.



Janez Jamšek 30 30 45 30* 75 210 7**


4.



računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4

5.



računalništvo)

Razni 30 30 60 120 4


163

6.



tehnika)

Razni 30 30 60 120 4



SKUPAJ 150 60 30 150 45 465 900 30

DELEŽ

16,67

%

6,67

% 3,33% 16,67% 5,00 %

51,66 %

100,00

%


164




Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT


e vaje Druge

obl. š.


šolstvu


Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4


Nančovska Šerbec

30 30 60 120 4

3. Kombinatorična

optimizacija


60 120 4

4. Modeliranje v

izobraževanju


60 120 4





v izobraževanju


Ljupčo Todorovski

30 30

60 120 4


hipertekst

Jože Rugelj 30 30

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


165




Zap.


Kontaktne ure Sam. delo

študenta

Ure

skupa

j

ECT


vaje Druge

obl. š.





tehnologije

Janez Grum 30 15 15

60 120 4



podjetništvo


60 120 4


Kocijančič

15 45

60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


166

D – Splošni strokovni predmeti => za vse smer študijskega programa

Študijski program vsebuje 3 splošne izbirne predmete po 4 KT (skupaj 12 KT), ki jih študent izbira med razpisanimi predmeti (glej prilogo Splošni

izbirni predmeti PeF UL), in med razpisanimi izbirnimi predmeti drugih študijskih programov PeF UL ali drugih članic UL. Izbrani predmeti na drugih

članicah UL morajo v skupnem obsegu ustrezati predvidenemu številu točk.

* Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela.

Zap.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupa

j

ECT


vaje

Druge

obl. š.

1. Andragoški vidiki

učiteljevega dela Milena Valenčič Zuljan

30 30

60 120 4

2. Antropologija vzgoje Janez Krek 30 30 60 120 4

3. Biologija Jasna Štrus 30 30 60 120 4

4. Didaktične računalniške

igre


Jože Rugelj 30 30 60 120 4

5. Didaktični in metodološki

vidiki ocenjevanja

Milena Valenčič Zuljan,

Janez Vogrinc 30 30 60 120 4

6. Fizikalni pogled v

naravoslovju

Mojca Čepič, Katarina

Susman 30 30 60 120 4

7. Informacijski pristopi v

naravoslovju Bojana Boh Podgornik

30 30 60 120 4

8. Inoviranje pedagoške

praske in učiteljev razvoj

Milena Valenčič Zuljan,

Janez Vogrinc 30 30 60 120 4

9. Izbrana poglavja

kombinatorike

Aleksander Malnič, Primož

Šparl 30 30 60 120 4

10. Kemija kot naravoslovno

gibalo družbe


Grm 30 30 60 120 4

11. Matematična delavnica Zlatan Magajna 30 30 60 120 4


167

12. Matematika v umetnosti Matija Cencelj, Dušan

Repovš 30 30 60 120 4

13.

Migracije, manjšine in

multikulturalizem v vzgojno

izobraževalnem delu

Špela Razpotnik 30 30 60 120 4

14. Modeli mentorstva

Bojan Dekleva, Špela

Razpotnik, Jana Rapuš

Pavel

30 10 20 60 120 4

15. Nacionalni in mednarodni

projekti v šolstvu Janez Jamšek 30 30 60 120 4

16. Nadarjeni učenci v osnovni

šoli Mojca Juriševič 30 30 60 120 4

17. Naravoslovje plus Dušan Krnel 30 30 60 120 4

18. Naravoslovje v forenziki in

športu Iztok Devetak 30 30 60 120 4

19. Naravoslovni vidiki

kozmetologije


Grm, Vesna Ferk Savec,

Iztok Devetak

30 30 60 120 4

20. Od opazovanja do

raziskovanja v naravoslovju

Mojca Čepič, Iztok

Devetak, Iztok Tomažič 15 15 25 5* 60 120 4


varstvo narave Alenka Gaberščik 30 15 15

60 120 4

22. Oris sodobne fizike Bojan Golli 30 30 60 120 4

23. Osnove znanstvenega

pisanja

Janez Vogrinc, Janez Krek,

Milena Valenčič Zuljan

30 30

60 120 4


168

24. Pojmovanje in

preprečevanje nasilja Bojan Dekleva

30 30

60 120 4

25. Poučevanje fizikalnih

vsebin v naravoslovju Mojca Čepič, Jerneja Pavlin

30 10 20

60 120 4

26. Prehrana in prehranska

vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 120 150 5

27. Programska oprema Jože Rugelj, Irena

Nančovska Šerbec 30 30 60 120 4

28. Računalniško podprte

meritve in krmiljenje Slavko Kocijančič

30 15 15

60 120 4

29. Računalniško podprto

sodelovanje Jože Rugelj

30 30

60 120 4

30. Raziskovanje vzgojno-

izobraževalne prakse Janez Vogrinc

30 30

60 120 4

31. Razredništvo

Tatjana Devjak, Milena

Valenčič Zuljan, Alenka

Polak

30 15 15 60 120 4

32. Razumevanje naravoslovja Dušan Krnel 30 30 60 120 4

33. Slovenska flora in favna Jernej Jogan, Peter Trontelj,

Rudi Verovnik 30 15 15 60 120 4

34. Socialne igre Alenka Kobolt 30 10 20 60 120 4

35. Sporočanje matematičnih in

fizikalnih odkritij

Jurij Bajc, Boštjan Kuzman 10 20 120 150 5

36. Svet zvoka in svetlobe Mojca Čepič, Bojan Golli

30 10 20

60 120 4


169

37. Šolska zakonodaja Pavle Zgaga, Slavko Gaber,

Janez Krek

30 30

60 120 4

38. Študije spolov Špela Razpotnik 30 30 60 120 4

39. Tokovi in energija v okolju Jurij Bajc, Mojca Čepič,

Bojan Golli 30 10 20 60 120 4

40.

Trojna narava

naravoslovnih pojmov in

poučevanje naravoslovja

Iztok Devetak, Tatjana

Hodnik Čadež, Janez

Vogrinc, Janez Krek

15 5 10 120 150 5

41. Učenje naravoslovja z

raziskovanjem Mojca Čepič 20 10 30 60 120 4

42. Učitelj raziskovalec Iztok Devetak 24 6 120 150 5

43. Učna diferenciacija in

individualizacija Milena Valenčič Zuljan 30 30 60 120 4

44. Uporaba in zloraba drog Bojan Dekleva 30 30 60 120 4

45. Večpredstavna učna gradiva Jože Rugelj, Irena

Nančovska Šerbec 30 30 60 120 4

46.

Vizualizacija v

naravoslovnem

izobraževanju


Grm, Vesna Ferk Savec,

Iztok Devetak

30 30

60 120 4

47. Vplivi na okolje Saša Aleksij Glažar, Iztok

Devetak 30 30 60 120 4

48. Zanimiva fizika okoli nas Jurij Bajc 30 30 60 120 4 49. Zdravo prehranjevanje Stojan Kostanjevec 30 15 15 60 120 4 50. Zgodovina matematike Aleksander Malnič 30 30 60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /

11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV

A – OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI

TEORIJA VZGOJE

Študenti spoznajo zakonitosti vzgojnega procesa in vzgoje z vidika posameznika, družbe in

odnosa. Usposobijo se za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli, refleksije svojega

dela in argumentiranja svojih strokovnih odločitev ter za vrednotenje različnih teorij in

konceptov o vzgoji otrok v družini in vzgojno izobraževalnih ustanovah.

DIDAKTIKA Z OSNOVAMI INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

Študenti spoznajo didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja

dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobijo se za artikuliranje pouka po

posameznih stopnjah učnega procesa od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja, za

povezavo procesa načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo didaktičnih

vidikov pouka in raziskovanje didaktičnih vsebin (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, iskanje

primernih postopkov zbiranja podatkov, interpretiranje dobljenih rezultatov…), poznavanje in

vpeljevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso. Študenti spoznajo osnove

izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost pripomočkov za izboljšanje

produktivnosti učitelja, usposobijo se za uporabo IKT orodja za komunikacijo in sodelovanje

na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.

PEDAGOŠKA METODOLOGIJA

Študenti se usposobijo za raziskovanje na pedagoškem področju, za samoevalviranje lastne

prakse in za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in sorodnih strokovnih področij. Študenti

se seznanijo z različnimi vrstami raziskav, s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa

in z osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov.

PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE

Študenti spoznajo temeljne pojme pedagoške psihologije (učenje, spomin, transfer, motivacija,

sposobnost, kognitivni stili …), značilnosti učenja in poučevanja v otroštvu in mladostništvu

ter dejavnike (zlasti socialni kontekst) učenja. Vaje temeljijo na izkustvenem učenju, ki

študente usposablja za medosebno komunikacijo.

SOCIOLOGIJA VZGOJE

Študenti spoznajo mesto vzgoje in izobraževanja kot enega od družbenih podsistemov ter

socialno pogojenost vzgoje. Spoznajo razliko med skupnostjo (družina, oddelčna skupnost v

šoli) in družbo (narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Spoznajo šolo kot kategorijo

družbenega ter proces vdružbljanja preko vzgoje, pri čemer reflektirajo (ne)zmožnost

privzgajanja vrednot. Razumejo pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice.

Reflektirajo reprodukcijo neenakosti, sobivanje različnih kultur, pravico do drugačnosti in

kritično ovrednotijo različne pedagoške izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi in šoli.

IZBRANA POGLAVJA IZ FILOZOFIJE

Študenti spoznajo temeljne koncepte, avtorje in pojme, ki so potrebni za kritično presojo

diskurzov, ki oblikujejo šolsko vzgojo in njene inštitucije. Naučijo se argumentiranja,

analitičnega branja in pisanja strokovnih besedil. Poleg usposabljanja za analizo družbenih

ravnanj z otroki in mladostniki, imajo te vsebine tudi kulturni pomen.

INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE


172

Študenti spoznajo sistem družbene skrbi za učence s posebnimi potrebami. Seznanijo se s

posebnostmi posamezne vrste težav, ki jih je pričakovati v šolskem obdobju v zvezi z

usmerjanjem in razumeti stiske, težave, potrebne prilagoditve pri posamezniku in družini.

Usposobijo se za sodelovanje z drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega učenca s

posebnimi potrebami.

B – OBVEZNI STROKOVNI PREDMETI

Biologija

SPLOŠNA ZOOLOGIJA

Razumevanje različnih nivojev biološke organizacije od celice, organizma do združbe in

ekosistema. Spoznavanje mikroskopskih metod, ki omogočajo opazovanje različnih bioloških

nivojev. Predstavitev strukture in delovanja celice, tkiv, organov in organskih sistemov.

Izpostavljena bo raznolikost, ki vlada v živalskem svetu, in predstavljene bodo tiste skupine

živali, ki ponazarjajo raznolikost živalstva. Izbrani bodo primeri živali, ki jih bodo bodoči

učitelji lahko uporabili, in nadgradili za podajanje snovi iz področja zoologije.

MIKROBIOLOGIJA

Spoznavanje osnov mikrobiologije; celične strukture prokariontske celice v primerjavi z

evkariontsko; parametri in kontrola mikrobne rasti; metabolne značilnosti posameznih skupin

mikroorganizmov (bakterij, arhebakterij, gliv in virusov).

ANATOMIJA ČLOVEKA

Vsebina predmeta zagotavlja študentom znanje anatomije Človek v obsegu, ki zadošča za

osnovno razumevanje zgradbe in delovanja Človeškega telesa. Predstavljena je orientacija

telesa ter poimenovanja. Opisane so vse štiri vrste tkiv, ki gradijo posamezne organe in zgradba,

naloge in povezanost organskih sistemov: kože, živčnega sistema, endokrinega sistema, obtočil

(krvožilje in limfni sistem), dihal, prebavil izločal ter spolnih organov. Ločeno se obravnava

skeletni sistem z naukom o kostnih stikih in mišičje.

DIDAKTIKA BIOLOGIJE I

Usposabljanje študentov za poučevanje bioloških vsebin na osnovnošolskem in srednješolskem

nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Teoretične osnove

načrtovanja pouka, napačne predstave v biologiji in predsodki do živih bitij, gojenje

organizmov za pedagoške potrebe, uporaba organizmov pri pouku.

SPLOŠNA BOTANIKA

Razumevanje glavnih konceptov biologije rastlin (povezava med zgradbo in delovanjem rastlin,

okoljem in evolucijo). Zgradba in delovanje rastlin v povezavi z ravnmi organizacije živih

sistemov (celica, tkivo, organ, organizem, ekosistem, biosfera). Razmnoževanje rastlin.

Osnovne raziskovalne metode v biologiji rastlin.

OSNOVE ZOOLOGIJE NEVRETENČARJEV

Seznanjanje s sestavo, raznolikostjo, morfološkimi značilnostmi, ekološkimi posebnostmi,

gospodarskim pomenom in sorodstvenimi odnosi pomembnejših nevretenčarskih skupin.

Vpogled v osnove biološke sistematike ter spoznavanje nevretenčarjev kot modelnih

organizmov v poučevanju biologije v šoli.


173

ZOOLOGIJA STRUNARJEV

Predmet predstavlja študentu izvor strunarjev in vretenčarjev skozi njihovo evolucijsko

zgodovino do recentnega obdobja ter ga seznani z biologijo in sistematsko klasifikacijo, zlasti

domače vretenčarske favne. Poda tudi osnove organizacijske pestrosti vretenčarjev s primerjavo

organskih sistemov pri nižjih in višjih vretenčarjih. Na ta način mu bo omogočeno poznavanje

in razumevanje njihove pestrosti in principov zgradbe in delovanja njihovega organizma.

Pridobi si tudi veščine za terensko in laboratorijsko delo z vretenčarji za pedagoške potrebe.

DIDAKTIKA BIOLOGIJE II


nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Samostojno delo

študentov na izobraževalni ustanovi (pedagoška praksa). Oblike in metode dela pri pouku

biologije, praktično, eksperimentalno, terensko in projektno delo pri pouku biologije. Učila in

učni pripomočki, načrtovanje pouka, predmetnik, učni načrt, zakonodaja na področju šolstva.

SISTEMATSKA BOTANIKA

Kratkemu uvodu o zgodovini vede in metodologiji sledi sistematski pregled skupin

organizmov, ki so bile tradicionalno obravnavane kot »rastline«, danes pa pripadajo

kraljestvom Prokaryota (modrozelenke), Protista (alge), Fungi in Plantae. Predstavljena

specifika vsake skupine (zgradba in delovanje, biologija in ekologija, evolucija, terminologija)

ter pregled podskupin s poudarkom na tistih, ki so za človeka posebej pomembne. Terenske

vaje služijo spoznavanju flore višjih rastlin različnih ekosistemov.

BIOKEMIJA

Uvajanje v molekulske osnove bioloških struktur, raznolikost in hierarhijo molekul metabolitov

in bioloških makromolekul. Osnove celične presnove, uravnavanja presnove in energijskih

sprememb. Oris presnove posameznih zvrsti molekul: aminokislin, beljakovin, nukleinskih

kislin, ogljikovih hidratov, maščob. Osnove bioenergetike.

GENETIKA

Spoznavanje osnov dednih zakonitosti in osnov molekulske genetike s poudarkom na

družbenem pomenu. Vpogled v načine dedovanja: odnos genotip - fenotip, Mendlovi zakoni

dedovanja, reprodukcija in prenos kromosomov, genetske analize in tehnologije ter njihova

uporabnost, osnove populacijske genetike.

FITOFIZIOLOGIJA

Predmet je namenjen seznanjanju študentov z najpomembnejšimi področji in koncepti v

fiziologiji rastlin. Razdeljen je na štiri večje sklope, ki vključujejo znanja o rasti in delovanju

rastlinskih celic, transportu vode in metabolitov, regulaciji rastlinskega metabolizma in novejša

spoznanja o regulaciji rasti in razvoja rastlin. Vključuje tudi ustrezne laboratorijske vaje iz

fiziologije rastlin.

ZOOFIZIOLOGIJA

Oblikovanje temeljnih znanj o delovanju živalskega organizma na različnih nivojih, od

procesov na molekulskem nivoju do sobivanja organizmov in vklapljanja organizma v živo in

neživo okolje. Podaja odnos med strukturo in funkcijo.

DIDAKTIKA BIOLOGIJE III


174


nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Samostojno delo

študentov na izobraževalni ustanovi (pedagoška praksa).

EKOLOGIJA

Spoznavanje temeljnih značilnosti globalnega okolja ter okolja organizma, njegovih

prilagoditev in interakcij z drugimi organizmi. Značilnosti populacij, njihove rasti, kompeticije

in reprodukcije. Vpogled v zgradbo in delovanje ekosistemov, produktivnost, kroženje hranil,

globalno kroženje ter človekove vplive.

MOŽGANI IN VEDENJE

Predmet Možgani in vedenje omogoča študentom razumevanje bioloških osnov vedenja živali

in ljudi. To je kompilacija dognanj na področju etologije, nevrobiologije, molekularne biologije

in primerjalne psihologije. Po desetletju možgan (Ameriški kongres, 1991-2001) je nastopilo

obdobje razumevanja kompleksne kontrole vedenja. Bodoči učitelji bodo spoznali vedenje in

živčne mreže, ki kontrolirajo vedenje, od refleksov do kompleksnega vedenja in učenja.

BIOLOGIJA ČLOVEKA

Temeljne vsebine biologije človeka v treh tematskih sklopih: Osnove primatologije (skupne

značilnosti primatov, sistematika in vedenjski vzorci hominoidov), evolucija človeka (proces

učlovečenja, posamezne izumrle vrste hominidov in evolucija vrste Homo sapiens), osnove

humane genetike (kromosomi in kromosomske napake, zakoni dednosti in vzorci dedovanja pri

človeku).

EVOLUCIJA

Seznanitev z biološko evolucijsko teorijo, moderno sintezo evolucije, evolucijsko razvojno

biologijo, osnovami populacijske genetike in filogenetike ter povezanosti med evolucijo in

biotsko pestrostjo.

DIDAKTIKA BIOLOGIJE IV


nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Praktično

načrtovanje, izvajanje in evalvacija učnih tem, preverjanje in ocenjevanje znanja, zunajšolske

oblike izobraževanja na področju biologije, razvoj šolstva in biološkega izobraževanja.

Fizika

MEHANIKA V POUČEVANJU

Predmet obravnava opisovanje različnih gibanj in vzroke za ta gibanja izhajajoč iz Newtonovih

in ohranitvenih zakonov. Opisovanje mirujočih in gibajočih se teles se posploši na opise in

vzroke pojavov v mirujočih in gibajočih se tekočinah. Razlaga je kvalitativna in kvantitativna

s poudarkom na razvoju sposobnosti kvantitativnega opisovanja pojavov.

MATEMATIČNE METODE V FIZIKI 1

Študent spozna nekatera matematična orodja, ki so pomembna za opis osnovnih fizikalnih

zakonitosti: vektorje, matrike, funkcije ene in več spremenljivk ter njihove odvode in integrale.

Poudarek je na uporabi pridobljenih znanj na fizikalnih zgledih. Študent pridobi osnovne

računske spretnosti, potrebne za reševanje problemov pri strokovnih fizikalnih predmetih.


175

TERMODINAMIKA IN ELEKTROMAGNETIKA V POUČEVANJU

Pri predmetu vpeljemo novo fizikalno količino – temperaturo – in obravnavamo pojave in

vzroke zanje, ki so z njo in njenimi spremembami povezani. Obravnava elektromagnetnega

polja izhaja iz nove lastnosti predmetov – mirujočega in/ali gibajočega se električnega naboja

in z njim povezanim električnim in magnetnim poljem. Razlaga je kvalitativna in kvantitativna

s poudarkom na razvoju sposobnosti kvantitativnega opisovanja pojavov.

OSNOVE MERJENJ

Študent se seznani z osnovnimi metodami za zajemanje, obdelavo in prikaz merjenih količin.

Pridobi izkušnje v rabi računalnika za obdelavo podatkov in napak. Uvede se v laboratorijsko

delo, spozna osnovno eksperimentalno opremo in postopke za merjenje nekaterih količin v

mehaniki, toploti in elektriki.

FIZIKALNI EKSPERIMENTI 1

Študent izvaja poskuse iz snovi, ki jo spozna v okviru predmetov Mehanika v poučevanju in

Termodinamika in elektromagnetika.v poučevanju. Nauči se pisati poročilo, v katerem

predstavi meritve in kritično analizira rezultate. Usposobi se za samostojno izvajanje preprostih

demonstracijskih poskusov.

NIHANJE IN VALOVANJA V POUČEVANJU

Nihanje in valovanje sta univerzalna pojava, izražena v mnogih variacijah v vsakdanjem

življenju. Pri predmetu spoznamo mehanizme nastanka različnih nihanj in valovanj in jih

matematično obravnavamo. Ukvarjamo se s fizičnimi nihali in valovanji na struni, v zraku, na

vodni gladini. Seznanimo se z valovnimi pojavi – interferenco in uklonom.

SVETLOBA V POUČEVANJU

Vsebine predmeta sledijo vsebinam predmeta Nihanje in valovanja v poučevanju in jih širijo.

Obravnavamo električne nihajne kroge, elektromagnetno valovanje in vidno svetlobo. Vidno

svetlobo obravnavamo v približku geometrijske optike. Podane so osnove valovne optike.

MATEMATIČNE METODE V FIZIKI 2

Študent spozna nekatera orodja matematične fizike, ki jih bo potreboval pri teoretičnih

predmetih v višjih letnikih. Nauči se osnovnih prijemov pri reševanju preprostih diferencialnih

enačb prvega in drugega reda, pri uporabi Fourierovih vrst za opis periodičnih pojavov, pri

računanju vektorskih in skalarnih polj in njihovih odvodov. Spozna osnove verjetnostnega

računa in statistike. Izpopolni se v matematični formulaciji fizikalnih problemov in zna

dobljene rešitve kritično ovrednotiti in interpretirati.

FIZIKALNI EKSPERIMENTI 2

Študent izvaja preproste iz snovi predmetov Nihanje in valovanje v poučevanju ter Svetloba v

poučevanju. Spozna se z osnovnimi metodami za merjenje količin, povezanimi z mehanskimi

in električnimi nihanji, zvokom ter optiko. Spozna osnovne optične instrumente. Usposobi se

za samostojno izvajanje demonstracijskih poskusov.

DIDAKTIKA FIZIKE 1

Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja mehanike. Študentje se

seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z obravnavanimi

tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih imajo učenci z

razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage, demonstracijskimi in


176

laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so razširjene tudi na

tematike obravnavane na poklicnih šolah. Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen

povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike.

Sestavni del predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.

DIDAKTIKA FIZIKE 2

Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja termodinamike in optike.

Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z

obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih

imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage,

demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so

razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.

Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter

preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh dveh področij. Sestavni del predmeta so hospitacije,

nastopi in praktično delo v razredu.

OSNOVE MODERNE FIZIKE

Predmet je uvod v dva osnovna koncepta moderne fizike 20. stoletja, posebno teorijo

relativnosti in kvantno mehaniko. Oba temeljna koncepta radikalno presežeta pojmovanje,

dostopno vsakdanjim izkušnjam in ponudita nov, precej abstrakten pogled na svet. Pri

obravnavi posebne teorije relativnosti so ključni pojmi Lorentzove transformacije, gibalna

količina ter zakon o ohranitvi mase in energije. Uvod v osnovne principe kvantne mehanike

obsega pregled zgodovinsko relevantnih pojavov in konceptov, ki so pripeljali do razvoja

kvantne mehanike, vpeljavo načela nedoločenosti, pojma funkcije stanja in Schrödingerjeve

enačbe. Na laboratorijskih vajah izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na snov

Moderne fizike.

ATOMI, MOLEKULE, JEDRA

Osnovna koncepta moderne fizike, kvantna mehanika in posebna teorija relativnosti sta orodje,

s katerima opišemo lastnosti in pojave v mikroskopskem svetu atomov, molekul, jeder in

osnovnih delcev. Pri predmetu obravnavamo vodikov atom, večelektronske atome, molekule,

atomska jedra, radioaktivnost, jedrske reakcije in osnovne delce. Podan je uvod v statistično

mehaniko z vpeljavo porazdelitvenih funkcij za klasične delce, fermione in bozone ter opisom

črnega sevanja. Na laboratorijskih vajah izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na

snov predmeta.

FIZIKA SNOVI

Pri fiziki snovi se študentje naučijo uporabe zakonov moderne fizike za razlago obnašanja in

lastnosti snovi v kondenziranem stanju. Z mikroskopsko razlago pridejo do poznavanja raznih

vrst snovi (kristalov, amorfnih snovi, zlitin, izolatorjev, kovin, tekočih kristalov) in

razumevanja njihovih lastnosti (mehanskih, električnih, optičnih). Na laboratorijskih vajah

izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na snov predmeta.

DIDAKTIKA FIZIKE 3

Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja elektrike in magnetizma.

Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z

obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih

imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage,

demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so

razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.


177


preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike. Sestavni del predmeta so hospitacije, nastopi in

praktično delo v razredu.

DIDAKTIKA FIZIKE 4

Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja osnov astronomije in

interdisciplinarne ter povezovalne teme (vreme, energijska preskrba, fizika živali in rastlin) ter

projektnim delom. Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred

srečanjem z obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi

problemi, ki jih imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini

razlage, demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode

poučevanja so razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.


preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh vsebin in organizaciji projektnega dela. Sestavni del

predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.

ASTRONOMIJA

Predmet Astronomija seznani študenta z metodami in sredstvi za raziskovanje vesolja, s

fenomenologijo objektov in pojavov v vesolju ter z astrofizikalnimi dognanji, ki

fenomenologijo vesoljskih pojavnih oblik postavljajo v širšo sliko našega vedenja o svetu, v

katerem živimo. Cilj je zgraditi konsistentno fizikalno sliko opaženega in jo ilustrirati z

numeričnimi ocenami, ki povežejo na prvi pogled neobičajne velikosti, razdalje in fizikalne

pogoje v vesolju s fizikalnim znanjem, pridobljenim pri drugih fizikalnih predmetih. Pri

obravnavi snovi razložimo možne načine obravnave na osnovnošolskem in srednješolskem

nivoju.

RAČUNALNIK V POUKU FIZIKE

Namen predmeta je povezati različne oblike uporabe informacijske in komunikacijske

tehnologije (IKT) pri pouku fizike. Poudarek je na usposabljanju za izvajanje eksperimentov,

kjer računalnik nastopa kot del merilnega sistema. Vlogo realnih eksperimentov primerjamo z

izbranimi primeri računalniških simulacij. Predmet študente seznani s primeri dobre prakse

uporabe IKT kot tudi z nekaterimi manj primernimi aplikacijami s tega področja. Študenti se

usposobijo za učinkovito uporabo IKT pri pouku fizike vendar ne brez kritične presoje.

ELEKTRONIKA

Temeljne vsebine iz elektrotehnike nadaljujemo z obravnavo lastnosti osnovnih komponent

elektronike s poudarkom na uporabi v konkretnih vezjih. Poleg vezij z diodami, tranzistorji,

operacijskimi ojačevalniki in digitalnimi vezji študenti uporabijo tudi programabilna vezja.

Pomemben cilj predmeta je usposobiti študente za načrtovanje, praktično izvedbo in testiranje

vezij, pri čemer je računalnik eden od osnovnih orodij za dosego ciljev.

FIZIKA V NARAVOSLOVJU

Predmet obravnava fizikalne zakonitosti, ki so pomembne za razumevanje kemijskih procesov,

procesov v živih bitjih in številnih procesov v vsakdanjem življenju. S tega stališča so pregledno

obravnavane naslednje vsebine: opisi gibanj in vzroki za gibanja, mehanska energija in delo kot

prenos energije med telesi preko sil, notranja energija ter toplota kot prenos energije med telesi

zaradi razlike temperatur, svetloba kot način prenosa energije skozi prazen prostor; poleg teh

vsebin obravnavani še tlak, kot sila razporejena na površino in s tem povezani hidrostatski tlak,


178

gostota snovi in vzgon ter zaznavanje in prenos informacij preko zvoka, svetlobe in električnih

impulzov.

TEHNIŠKA FIZIKA

Predmet predstavi temeljne fizikalne pojme, količine in z njimi povezane enote ter uvaja

študente v naravoslovni način razmišljanja. Vsebinsko zajema pregled glavnih področij

klasične fizike (Mehanika, Toplota, Elektromagnetizem z optiko) ter osnove moderne fizike

(preprost pogled na kvantno sliko sveta, dvojna narava valovanj in delcev ter nekatere osnovne

lastnosti snovi, posebej delitev na električne prevodnike, izolatorje in polprevodnike). Predmet

poudarja tesno povezanost med naravoslovjem in tehniko, seznanja študente z uporabo

fizikalnih znanj v tehniki ter z razumevanjem fizikalnih osnov tehnoloških postopkov. Študente

navaja na samostojno razmišljanje pri reševanju fizikalnih in s tehnologijo povezanih

problemov ter jih usposablja za pripravo in izvedbo eksperimentov, njihovo povezavo s teorijo

ter interpretacijo dobljenih rezultatov. Je osnova za predmet Fizika v tehniki.

Gospodinjstvo

KEMIJA I

Predmet je zasnovan za študije na smereh, pri katerih je razumevanje kemijskih pojmov

potrebno za razumevanje vsebin drugih predmetov. Osnova pri obravnavi kemijskih pojmov in

njihovih povezav je povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na submikroskopski ravni in

zapisi na simbolni ravni. Predmet obravnava: zgradbo atomov in periodni sistem elementov,

kemijske vezi, kemijsko ravnotežje, hitrost kemijske reakcije, raztopine, ionska in protolitska

ravnotežja in redoks reakcije. Podane so osnove poznavanja ogljikovodikov, kisikovih in

dušikovih organske spojine.

Vključuje tudi osnove poznavanja ogljikovodikov ter kisikovih in dušikovih organskih spojin.

KEMIJA II

Predmet je zasnovan kot podpora za razumevanje predmetov povezanih s prehrano. Izhodišče

programa je poznavanje lastnosti ogljikovega atoma in zgradbe organskih spojin. Podane so

osnove poznavanja ogljikovodikov, kisikovih in dušikovih organske spojine. Iz tega je izpeljana

obravnava osnovnih skupin organskih spojin pomembnih za prehrano: lipidov, ogljikovih

hidratov in aminokislin z beljakovinami. Podane so tudi polimere in njihov pomen.

FIZIOLOGIJA PREHRANE

Predmet obravnava naslednje vsebine: celica, tkivo, organ, organizem ter prebavila, endokrine

žleze, avtonomni živčni sistem in izločala. Obravnava tudi osnove metabolizma, presnove

hranilnih snovi ter presnove med stradanjem ter osnove nekaterih patofizioloških procesov

povezanih s prehrano.

EKONOMIKA GOSPODINJSTEV

Študenti se seznanijo z osnovnimi koncepti ekonomike, obravnavajo gospodinjstvo in njegovo

tržno okolje, teorije povpraševanja in ponudbe. Vsebina predmeta je usmerjena v upravljanje

družinskega gospodinjstva (finančne naložbe, vrednost denarja, gospodarjenje z

nepremičninami, davki in ravnanje s časom), tržne strukture in oblikovanje prodajnih cen ter

obnašanje potrošnikov.


179

TEMELJI TEKSTILSTVA

Študenti spoznajo temeljne tekstilne in oblačilne surovine (naravna in umetna vlakna),

tehnologije (predenje, tkanje, pletenje, izdelava vlaknovin, oplemenitenje, konfekcija) in

izdelke (hišne tekstilije, oblačila, tehnične tekstilije, specialni tekstilni izdelki). Seznanijo se s

tekstilno ekologijo in kakovostjo. Dojamejo pomen povezave med tekstilno tehnologijo,

oblikovanjem in trženjem.

OSNOVE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE INFORMATIKE

Predmet obravnava primarne vire informacij, reference in citiranje, bibliografske baze

podatkov v naravoslovju, pripravo iskalnih profilov, osnove intelektualne lastnine, faktografske

baze v naravoslovju, organizacijo in strukturiranje podatkov, osnove pisanja znanstvenih

besedil, osnove vizualizacijskih tehnik v naravoslovju.

POZNAVANJE ŽIVIL

Predmet obravnava kemijsko sestavo živil, hranilno in energijsko vrednost. Predstavljeni so

načini razvrščanja živil na osnovi različnih kriterijev. Študenti se seznanijo s pomembnejšimi

tehnološkimi procesi v predelavi živil in z zakonodajo, ki določa kakovost živil. Usposobijo se

za senzorično ocenjevanje živil.

PREBIVALSTVO IN OKOLJE

Vsebine predmeta povezujejo obravnavo človeka kot najpomembnejšega dejavnika pri

spreminjanju okolja z geografskega vidika. Podan je vpliv gospodarskega in tehničnega razvoja

kot dejavnikov rastočega poseganja v okolje in spreminjanja družbenega odnosa do okolja in

posledic, ki jih v njem povzroča človek. Obravnavani so glavni okoljski problemi kot posledica

onesnaževanja zraka, vode in tal. Poseben poudarek je namenjen logistiki ravnanja z odpadki

in njihovim procesiranjem kot sekundarnih virov surovin in energije.

POTROŠNIŠKA VZGOJA

Pri predmetu bodo študentje osvojili znanja s področja potrošniške vzgoje. Obravnavane

vsebine pokrivajo področje formalnega in neformalnega izobraževanja različnih skupin

prebivalstva s poudarkom na potrošniški vzgoji osnovnošolskih otrok. Temeljne vsebine

pokrivajo potrošništvo, pravice potrošnikov ter zakonodajo, osebne finance, zdravje,

globalizacijo, trajnostno potrošnjo ter vsebine s področja psihologije in didaktike potrošniške

vzgoje.

SOCIOLOGIJA DRUŽINE

Poznavanje preteklih družinskih oblik ter družbeno konstruiranih vlog družinskih članov je

nujno, v kolikor želimo razumeti strukturo in vlogo družine, ki jo ta prevzema v visoko razvitih

družbah. Zaradi modernizacijskih procesov, ki jih spodbuja kapitalska logika se družina

neprestano spreminja. Preživetvene zahteve družbe tveganja predstavljajo trajen vir pritiska na

posameznika in nas preizkušajo o zadostnosti našega razumevanja družine. Morda bi se morali

vprašati, če lahko družina v prihodnje sploh obstane ?

GASTRONOMIJA IN KULINARIKA

Pri predmetu obravnavamo uživanje hrane in gastronomski vidiki prebave. Študenti se

seznanijo z osnovnimi in dopolnitvenimi tehnološkimi procesi obdelave živil v kulinariki in

njihovim vplivom na hranilno ter jedilno kakovost posameznih sestavin ali celih obrokov.

Spoznajo osnovno kulturo strežbe in uživanja hrane.


180

NAČINI PREHRANJEVANJA

Študentje se bodo seznanili z osnovnimi načeli prehrane različnih skupin prebivalcev glede na

narodnost, vero, filozofijo in zdravstveno stanje. Predstavljen bo vpliv fizioloških, psiholoških

in socioloških dejavnikov na prehransko vedenje in navade posameznika. Predavanja

vključujejo tudi vsebine o zdravem načinu prehranjevanja ter tradicionalnih in netradicionalnih

načinih prehranjevanja Slovencev.

DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA I

Organiziranost vzgojno izobraževalnega procesa v Sloveniji. Učenje, poučevanje. Osnovni

koncept didaktike gospodinjstva. Načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa. Didaktična

sredstva. Spremljanje napredka učencev, preverjanje in ocenjevanje znanja; verifikacija in

evalvacija. Učiteljeva uspešnost. Sodelovanje staršev in učitelja

PRAKTIČNO PEDAGOŠKO USPOSABLJANJE IZ GOSPODINJSTVA I

Praktično pedagoško usposabljanje obsega hospitacije in poučevanje gospodinjstva v razredu

na izbrani osnovni šoli. V okviru hospitacij študentje sistematično spremljajo potek učnih ur,

zapisujejo svoja spoznanja in opažanja . Samostojno izvedejo najmanj 3 nastope. V času PPU

se seznanijo z organizacijo delovanja šole in delom učitelja gospodinjstva.

KULTURA BIVALNEGA OKOLJA - STANOVANJSKI DEL

Študenti opredelijo osnovne pojme iz področja arhitekture, spoznajo družbeno-kulturni pomen

in funkcijo arhitekture, metodologijo arhitekturnega oblikovanja, arhitekturo in umetnost.

Študenti ovrednotijo pomen in vloge razvoja bivalne kulture v času in prostoru ter se usposobijo

za ustvarjalno, funkcionalno in smiselno ureditev bivalnega oz. stanovanjskega prostora.

NAČRTOVANJE PREHRANE

Študenti se pri predmetu seznanijo z uporabo različnih metod ugotavljanje prehranskega

stanja ljudi. Načrtujejo prehrano za posameznike in za skupine ljudi s specifičnimi potrebami.

Pri načrtovanju uporabljajo različne tabele o energijski in hranilni vrednosti živil ter

računalniške programe za analizo in načrtovanje prehrane. Načrtujejo prehrano s pomočjo enot

in prehranske piramide.

ŠOLSKA PREHRANA

Študenti spoznajo šolska prehrano kot skriti kurikulum predmeta Gospodinjstvo. Obravnavajo

smernice in priporočila za prehrano šolarja, zagotavljanje varne hrane - HACCP sistem, načela

dobre higienske prakse. Spoznajo organizacijo šolske prehrane in uporabljajo računalniške

programe. Ovrednotijo tehnologijo postopkov priprave hrane v šolski kuhinji. Seznanijo se z

izpeljava dietnih jedilnikov v šolski kuhinji in razdeljevanjem obrokov, s transportom znotraj

in izven šolskega objekta. Obravnavajo higieno in sanitacija šolske kuhinje ter notranji in

zunanji nadzor.

PREHRANA BOLNIKA

Študenti se seznanijo z osnovami dietoterapije in spoznajo različne načine prehranjevanja

bolnika glede na njegovo zdravstveno stanje. Spoznajo različne dejavnike, ki vplivajo na

načrtovanje dietnega predpisa. Predmet obsega tudi oris zgodovine dietetike s pojmi, ocena

prehranskega statusa bolnika in hranilne ter energijske potrebe, predpisovanje diet in dietni

jedilnik, načrtovanje dietnega jedilnika, diete pri posameznih boleznih, motnje prehranjevanja

in hranjenja ter neugodne reakcije na hrano.


181

DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA II

Študenti se seznanijo z izobraževalno vzgojnimi programi gospodinjstva v šolah, ki jih

obiskujejo učenci s posebnimi potrebami ter umestitvijo predmeta in vsebin gospodinjstva v

srednješolskem izobraževanju v Sloveniji. Primerjajo študijski programe gospodinjstva v

Sloveniji s programi v tujini. Spoznavajo izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje

pedagoških delavcev s posebnim poudarkom na stroki. Usposabljajo se za izobraževanje

odraslih, za svetovanje in akcijsko ter znanstveno raziskovanje didaktičnih pojavov in

problemov

DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA III S PRAKTIČNIM PEDAGOŠKIM

USPOSABLJANJEM

Praktično pedagoško usposabljanje obsega hospitacije in poučevanje gospodinjstva v razredu

na izbrani osnovni in srednji šoli. V okviru hospitacij študenti sistematično spremljajo potek

učnih ur, zapisujejo svoja spoznanja in opažanja . Samostojno izvedejo najmanj 3 nastope.

Pripravijo primerjalno analizo izvedbe PPU I in PPU II.

Kemija

SPLOŠNA KEMIJA

Predmet obravnava osnovne kemijske zakonitosti, zgradbo atomov in periodni sistem

elementov, kemijske vezi, agregatna stanja snovi, kemijsko ravnotežje, hitrosti kemijskih

reakcij, raztopine, ionska in protolitska ravnotežja, redoks reakcije in koordinacijske spojine.

ANORGANSKA KEMIJA

Predmet obravnava elemente in njihove spojine. Vodik in kisik. Pregled lastnosti elementov ter

njihovih spojin z vodikom in kisikom ter drugih pomembnih spojin glavnih skupin periodnega

sistema, pregled lastnosti prehodnih elementov.

ANALIZNA KEMIJA

Slušatelji v okviru predmeta osvojijo temeljne principe kemijske analize, pridobijo znanja,

potrebna za razumevanje in izvedbo posameznih kemijskih ter nekaterih osnovnih

instrumentalnih analiznih tehnik. Spoznajo pristope k izvedbi analiz ter osnovne principe

reševanja analiznih nalog in problemov v praksi. Vsebina: Uvod v osnovne koncepte analizne

kemije. Statistično vrednotenje podatkov. Kemijsko ravnotežje in analizna kemija.

Gravimetrija in titrimetrija. Uvod v instrumentalne analizne metode: elektrokemijske,

spektroskopske in kromatografske metode kemijske analize. Primeri uporabe analizne kemije

na različnih področjih znanosti.

INFORMACIJSKA ORODJA ZA POUK KEMIJE

Predmet obravnava uporabo informacijskih orodij pri pouku kemije: orodja za risanje in prikaz

kemijskih struktur, programe za izdelavo kemijskih animacij in urejanje posnetkov kemijskih

eksperimentov, orodja za izdelavo pojmovnih map, orodja za izdelavo predstavitev in spletnih

strani z interaktivno in multimedijsko kemijsko didaktično vsebino, programska učna okolja.

ORGANSKA KEMIJA 1

Cilj predmeta je poglobiti in nadgraditi znanje organske kemije. Poudarek je na poznavanju

strukturnih značilnosti različnih vrst organskih spojin, tudi biološko pomembnih spojin, na

razumevanju vpliva strukture na reaktivnost spojin in na poznavanju vrst in mehanizmov

osnovnih organskih reakcij.


182

ORGANSKA KEMIJA 2

Pri tem predmetu je poudarek na poznavanju osnovnih, predvsem kisikovih funkcionalnih

skupin v organskih spojinah. Obravnavane so sinteze in pretvorbe glavnih tipov organskih

spojin v povezavi s primeri v vsakdanjem življenju. Prav tako so podani primeri kemijskih

sintez in pretvorb izbranih biološko pomembnih spojin.

EKSPERIMENTALNO DELO I

Namen predmeta je spoznati aktivne oblike dela s poudarkom na eksperimentalnem delu.

Predstavljeni bodo možni načine integracije eksperimentalnega dela pri učenju in poučevanju

kemijskih pojmov in njihovih povezav. Študenti se bodo usposobili za zasnovo in vodenje

eksperimentalnega dela v razredu, ter spoznali kriterije za vrednotenje eksperimentalnega dela

učencev. Poudarek je tudi na razvijanju lastnih eksperimentov ob upoštevanju možnosti varne

izvedbe v šolskih pogojih. Pri tem bo poudarjeno mikroeksperimentiranje in alternativna

laboratorijska oprema.

DIDAKTIKA KEMIJE I

Študenti bodo na osnovi primerjalne analize učnih načrtov kemije za osnovno in srednjo šolo

spoznavali povezovanje in nadgrajevanje kemijskih pojmov. Naučili se bodo preciznega in

konciznega predstavljanja rezultatov primerjalnih študij. Spoznavali bodo pisne in elektronske

vire, ki so zlasti uporabni za učitelje kemije (domače in tuje kemijske učbenike in projekte,

revije, elektronske vire in IKT za kemijo). Naučili se bodo vrednotiti različne učne vire.

Posebna skrb bo namenjena “kemijskemu trikotniku”, ki predstavlja povezovanje

makroskopskih lastnosti kemijskih pojmov z njihovo sub-mikroskopsko razlago in simbolno

predstavitvijo. Kompetenco uporabe “kemijskega trikotnika” pri poučevanju kemije bodo

razvijali s pripravo mikro-učne enote, ob kateri bodo razvijali tudi sposobnost refleksije in

vrednotenja svojega lastnega dela v primerjavi z delom svojih kolegov.

FIZIKALNA KEMIJA

Predmet obravnava lastnosti idealnih in realnih plinov, zakone termodinamike, termokemijo,

fazna ravnotežja, kemijsko ravnotežje, elektrokemijo, kemijsko kinetiko, površinsko in

koloidno kemijo. Vključene so tudi eksperimentalne vsebine s področja termodinamike,

elektrokemije, kinetike in spektroskopije.

DIDAKTIKA KEMIJE II Z UČNO PRAKSO

Študenti bodo pridobili neposredne izkušnje pri strukuriranju kemijskega znanja v sisteme.

Uporabili bodo pristope z zasnovo pojmovnih map in miselnih vzorcev. Na primerih se bodo

uvajali v uporabo različnih strategij uspešnega posredovanja kemijskega znanja kot so

problemsko učenje, izkustveno učenje, učenje v kontekstu, e-učenje. Zasnovali bodo svoje

mikro-učne enote z uporabo multimedije in jih predstavili kolegom. Sposobni bodo refleksije

svojih lastnih dosežkov v primerjavi z dosežki ostalih članov skupine.

V sklopu tega predmeta je vključeno tudi prisostvovanje pouku kemije (hospitiranje) in

poučevanje kemije v razredu na izbrani osnovni šoli. V okviru hospitacij študentje sistematično

spremljajo potek učnih ur ter zapisujejo svoja spoznanja in opažanja. V okviru samostojnih

nastopov študentje popolnoma samostojno izvedejo najmanj 2 delna nastopa. V smislu

spoznavanja delovanja šole se študenti seznanijo z delom učitelja kemije na šoli in organizacijo

delovanja šole na splošno.


183

EKSPERIMENTALNO DELO II

Pri predmetu bodo študenti samostojno preizkušali izbrane poskuse s področja organske

kemije, in spoznavali njihovo uporabnost pri poučevanju in učenju kemije. Spoznali bodo

trende na področju šolskega eksperimentalnega dela (eksperimenti v mikroizvedbi, navidezni

eksperimenti in podobno). Znali bodo samostojno razvijati poskuse in jih varno predstaviti v

šoli kot demonstracijo oziroma vodeno skupinsko delo učencev/dijakov. Spoznali bodo pomen

delovnih listov za spremljanje poskusov in povezovanje rezultatov poskusov s teoretičnim

znanjem. Razvijali bodo sposobnosti refleksije svojega lastnega eksperimentalnega dela in

vrednotenje dela svojih kolegov.

EKSPERIMENTALNO IN PROJEKTNO DELO

Spoznavanje, načrtovanje in izvedba eksperimentalnega projektnega dela študentov. Študenti

se bodo pri predmetu naučili: (1) opredeliti izhodišče in problem eksperimentalnega projekta,

(2) zbirati in kritično oceniti literaturo, (3) načrtovati in izvesti eksperimentalni projekt, (4)

prenesti rezultate projektnega dela v šolsko prakso, (5) predstaviti svoje eksperimentalno

projektno delo. V sklopu tega predmeta je vključeno tudi načrtovanje, priprava in izvedba učnih

ur kemije na izbrani osnovni šoli ter hospitiranje pri nastopih kolegov. V okviru nastopov

študentje samostojno izvedejo učne ure kemije, pri načrtovanju in pripravi le-teh pa imajo na

voljo pomoč učitelja-mentorja iz izbrane šole ter univerzitetnega sodelavca, ki po zaključenih

nastopih podajo povratne informacije o nastopih. V okviru hospitacij študentje sistematično

spremljajo potek učnih ur ter zapisujejo svoja spoznanja in opažanja.

VREDNOTENJE ZNANJA

Namen predmeta je usposobiti študente za preverjanje in ocenjevanje znanja in drugih dosežkov

učencev ter oblikovanje povratnih informacij učencem in staršem. Študenti bodo znali pripraviti

in uporabiti specifične instrumente za preverjanje in ocenjevanje znanja in znali interpretirati

rezultate preverjanja vključno s statističnimi podatki. Predstavljeni bodo tudi načini

povezovanja rezultatov preverjanja znanja učencev z učenjem in poučevanjem ter načini

ugotavljanja napačnih razumevanj.

OSNOVE KEMIJE OKOLJA

Lastnosti atmosfere in njeni onesnaževalci. Glavni onesnaževalci površinskih in podzemnih

voda. Kmetijstvo in nevarnosti uporabe gnojil in fitofarmacevstskih sredstev. Stabilne spojine

(klorirane organske spojine, policiklične aromatske spojine, kovine) in njihovo obnašanje v

okolju. Prenosi stabilnih spojin med zrakom, vodo in zemljo. Hitri testi za določanje okoljskih

onesnaževalcev.

KEMIJA

Pri predmetu študentje poglobijo razumevanje osnovnih kemijskih pojmov in njihovih povezav.

Za podajanje teh vsebin je značilno povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na

submikroskopski ravni in zapisi na simbolni ravni. Predmet obravnave so osnovni pojmi

splošne kemije, ki se navezujejo na spoznavanje anorganskih in organskih snovi. Vključene so

tudi okoljske vsebine, ki se navezujejo na onesnaževanje zraka in vod.


184

Matematika

OSNOVE LINEARNE ALGEBRE

Predmet obravnava osnovne pojme iz linearne algebre na primerih: načelo linearnosti na

temeljnem prostoru urejenih n-teric realnih števil skozi študij geometrijskih vektorjev, sistemov

linearnih enačb, matrik, linearnih preslikav in njihovih lastnosti.

LOGIKA IN MNOŽICE

Predmet je namenjen spoznavanju osnov matematične logike, deduktivnega sklepanja in

dokazovanja ter aksiomatske teorije množic. Obravnava se pojme relacij, funkcij, ekvipolence

ter kardinalnosti množic. Posebej je poudarjena tudi obravnava izrazoslovja v matematičnem

argumentiranju.

OSNOVE MATEMATIČNE ANALIZE

To je eden temeljnih predmetov študija matematike. V prvem delu študentje spoznajo številske

sisteme, s posebnim poudarkom na polju realnih števil. V nadaljevanju obravnavamo številska

zaporedja in številske vrste, ter pojem zveznosti realih funkcij.

ELEMENTARNA GEOMETRIJA

Študentje poglobijo znanje evklidske geometrije iz osnovne in srednje šole, hkrati bistveno

razširijo krog znanih načrtovalnih nalog. Jedro predmeta je dosledno deduktivna izgradnja

evklidske geometrije. Za boljše razumevanje te izgradnje je vključena kratka informacija o

sferni in hiperbolični geometriji. Dodan je tudi kratek zgodovinski pregled razvoja geometrije.

MATEMATIČNA ANALIZA

Študenti podrobneje spoznajo tisti del matematične analize, ki se ukvarja z realnimi funkcijami

ene realne spremenljivke. Poseben poudarek je na pojmih odvedljivosti in integrabilnosti

funkcij, pa tudi na funkcijskih zaporedjih ter vrstah. Študent se nauči tudi uporabljati

matematično analizo pri reševanju raznovrstnih problemov geometrije, fizike in tehnike.

ALGEBRSKE STRUKTURE

Predmet obravnava osnove algebrskih struktur, pojem vektorskih prostorov ter pojem simetrije

v prostoru prek pojma simetrijskih grup.

MATEMATIČNE TEHNOLOGIJE

Študent se nauči uporabljati sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo pri

matematiki. Zna oblikovati svoje matematične izdelke v besedi in sliki, zna uporabljati

programje dinamične geometrije in simbolnega računanja.

OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

Študentje spoznajo in razumejo osnovne pojme, pojave in procese pri učenju matematike

(koncept matematičnega znanja, matematičnih problemov), spoznajo pomen socialnih,

psiholoških, jezikovnih in drugih dejavnikov pri učenju matematike. Cilj predmeta je izgradnja

osnovnega konceptualnega aparata o učenju matematike, ki bo za študente pomembna

orientacija pri študiju predmetov s področja specialne didaktike in nekaterih predmetov s

psihološko-pedagoškega področja.


185

FUNKCIJE VEČ SPREMENLJIVK

Znanje, pridobljeno pri predmetu Matematična analiza, se nadaljuje s funkcijami več realnih

spremenljivk. Poseben poudarek je spet na zveznosti, odvedljivosti in integrabilnosti, na

prostorski predstavi, kjer se le da, in na vsakršni uporabi.

VIŠJA GEOMETRIJA

Predmet nadgrajuje elementarno geometrijo v smislu Kleinovega Erlangenskega programa, po

katerem je geometrija študij transformacijskih grup. Študentje najprej spoznajo afino in

projektivno geometrijo, potem pa še transformacije evklidskega prostora. Naslednji korak so

topološki prostori, in sicer predvsem konstrukcija kvocientne topologije, ki je osnovni

pripomoček za klasifikacijo sklenjenih ploskev. Dodani so še poliedri, ki so topološko blizu

evklidskim prostorom.

DIDAKTIKA OSNOVNOŠOLSKE MATEMATIKE

Študentje poglobljeno spoznajo didaktične vidike osnovnošolskih matematičnih vsebin.

Pomemben del predmeta je izkušenjsko učenje in praktično pedagoško usposabljanje. Cilj

predmeta je poglobljeno, kritično in teoretično podprto razmišljanje o učenju in poučevanju

osnovnošolskih vsebin matematike ter razvijanje temeljnih praktičnih znanj o poučevanju.

ABSTRAKTNA ALGEBRA

Predmet obravnava osnove teorije števil ter osnovne algebrske strukture: grupe, kolobarje,

obsege in polja. Pri obravnavi izhajamo iz študentom poznanih primerov številskih in drugih

množic in na njih gradimo pojme abstraktnih algebrajskih struktur, ki so temelj algebrskega

načina razmišljanja.

ANALITIČNA TOPOLOGIJA

Pri tem predmetu študentje predvsem poglobijo znanje matematične analize, ki so ga pridobili

v prvih dveh letih študija. Prvi korak te nadgradnje so metrični prostori, naslednji pa topologija,

pri čemer sta najbolj poudarjena kompaktnost in povezanost topoloških prostorov: ta dva pojma

sta namreč ključna za poglobljeno razumevanje matematične analize. Dodanih je še nekaj

primerov prostorov, ki se topološko zelo razlikujejo od evklidskih.

DISKRETNA MATEMATIKA

Predmet obravnava osnovne koncepte diskretne matematike: principe preštevanja elementov

končnih množic, elementarno kombinatoriko, rekurzijo, osnove teorije grafov in osnove teorije

kodiranja. Študentje nadgradijo določena srednješolska matematična znanja in spoznajo

matematična orodja, ki so nepogrešljiva na številnih sodobnih uporabnih in teoretičnih

področjih matematike.

POGLAVJA IZ DIDAKTIKE MATEMATIKE

Študentje bolj poglobljeno spoznajo izbrane specialno-didaktične vsebine, kot so programi za

učenje matematike (računalniške preglednice, programi za dinamično geometrijo, uporaba

spletnih aplikacij), razne oblike diferenciacije pri pouku matematike, novosti v učnih načrtih.

Cilj je razumevanje izbranih vsebin, poznavanje pomena v šolski praksi in kritična in

reflektirana uporaba teh znanj pri praktičnem delu.

ELEMENTARNA MATEMATIKA

Študentje poglobijo in razširijo naslednje osnovnošolske in srednješolske matematične vsebine,

kot so zapisi števil in računski algoritmi, racionalna in iracionalna števila, dokazovanje v


186

geometriji, geometrijske konstrukcije. Spoznajo tudi dodatne elementarne vsebine: diofantske

enačbe, verižni ulomki, pristopi pri matematičnem modeliranju.

MATEMATIKA V NARAVOSLOVJU

Pri predmetu študenti ponovijo osnovne pojme analize v eni realni spremenljivki, torej odvod

in integral. Nadalje spoznajo osnove matričnega računa in osnove teorije navadnih

diferencialnih enačb ter sistemov diferencialnih enačb prvega reda. Predvsem na področju

diferencialnih enačb je poudarek na uporabi pridobljenega znanja pri modeliranju na področju

naravoslovja.

TEHNIŠKA MATEMATIKA

Pri predmetu študenti ponovijo osnovne pojme analize v eni realni spremenljivki, torej odvod

in integral. Nadalje spoznajo osnove matričnega računa, osnove analize v več spremenljivkah

ter osnove teorije navadnih diferencialnih enačb. Vseskozi je pri predmetu poudarek na uporabi

pridobljenega znanja na primerih iz fizike in tehnike.

Računalništvo

UVOD V RAČUNALNIŠTVO

Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovami računalništva in ga usposobiti za

nadaljnjo poglobljeno obravnavo posameznih tem pri specializiranih računalniških predmetih.

UPORABA PROGRAMSKE OPREME

Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove poznavanja

programske opreme ter interneta na nivoju storitev.

UVOD V PROGRAMIRANJE

Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu osnovno poznavanje prvega programskega

jezika, osnove algoritmičnega razmišljanja in osnovnih metod programiranja. Študent spozna

osnovne pojme iz programiranja in jih uporabi za samostojno reševanje enostavnih

problemov.

RAČUNALNIŠKA MATEMATIKA

Študent spozna temeljne matematične pojme in metode iz teoretičnega računalništva:

rekurzije in metode reševanja rekurzij, matematične osnove teorije grafov skupaj z

uporabo pri problemih urejanja ter osnove iz teorije končnih avtomatov in teorije

izračunljivosti.

IZBRANE VSEBINE IZ MATEMATIKE

Študent spozna temeljne pojme iz logike in teorije množic ter osnovne pojme iz algebre,

s poudarkom na linearni algebri. Pri tem razvija sposobnost logičnega sklepanja,

utemeljevanja, formalnega dokazovanja ter natančnega izražanja. Pridobi tudi za

računalništvo nujno osnovno znanje o algebrskih strukturah in njihovi uporabi.

PROGRAMIRANJE 1

Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu operativno poznavanje programskih jezikov in

poglobljeno poznavanje prvega programskega jezika. Študent se seznani s sestavljenimi

podatkovnimi tipi, datotekami, rekurzijo in spozna osnovne principe objektno orientiranega


187

programiranja. Študent bo sposoben samostojno uporabljati računalnik za reševanje problemov

iz različnih področij.

ARHITEKTURE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV

Cilj predmeta je, da študent spozna delovanje preklopnih struktur in sistemov ter področje

arhitekture in organizacije računalniških sistemov.

VERJETNOSTNI RAČUN IN STATISTIKA

Osnovni cilj predmeta je, da študent spozna osnovna načela verjetnostnega računa in pridobi

osnovo za razumevanje matematične statistike.

PROGRAMIRANJE 2

Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu dodatno poznavanje konceptov programskih

jezikov, poznavanje kompleksnejših konstruktov in metod programiranja ter širjenje področja

poznavanja programiranja. Predmet omogoča pridobivanje programerskih znanj potrebnih za

poučevanje programiranja, kot je zmožnost razlikovanja med različno elegantnimi rešitvami.

Poglobi znanja potrebna za reševanje konkretnih problemov, na katere bi naleteli pri delu z

učenci. Predmet študente vpelje osnove funkcijskega programiranja in jih seznani dogodkovno

vodeni programi.

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA ZA POUČEVANJE

RAČUNALNIŠTVA

Pri tem predmetu študenti pridobijo temeljna teoretična znanja o uporabi IKT kot izobraževalne

tehnologije v procesih učenja in poučevanja računalništva ter o praktičnih možnostih, ki jih

tehnologija nudi za izboljšanje njune učinkovitosti in učinkovitosti dela učitelja.

RAČUNALNIŠKE KOMUNIKACIJE

Študenti pri tem predmetu spoznajo vseh sedem slojev arhitekturnega modela odprtih

komunikacijskih sistemov in njihove najpomembnejše značilnosti ter protokole, ki jih ti sloji

uporabljajo. Ta znanja potem uporabijo pri praktičnih problemih, ki se pojavljajo pri

vzpostavljanju komunikacijskih sistemov in pri implementaciji komunikacijskih storitev v teh

sistemih.

DIDAKTIKA RAČUNALNIŠTVA S PRAKSO

Cilj predmeta je poglobljeno, teoretično podprto spoznavanje dejstev o učenju in poučevanju

računalništva ter razvijanje temeljnih praktičnih znanj o poučevanju. Študenti spoznajo

didaktične vidike osnovnošolskih in srednješolskih vsebin s področja računalništva in

informatike ter o uporabi IKT v vsakdanjem življenju. Pomemben del predmeta je tudi

praktično pedagoško usposabljanje.

ALGORITMI IN PODATKOVNE STRUKTURE

Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove s področja

algoritmov in podatkovnih struktur za reševanje problemov. Predstavi jim zahtevnejše

podatkovne strukture, ter načine dela z njimi. Predstavi jim različne algoritme in metode

programiranja. Študente seznani z zahtevnostjo programskih rešitev.

SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA


188

Študenti pri tem predmetu spoznajo osnovne koncepte in mehanizme, na katerih temeljijo

operacijski sistemi in druga sistemska programska oprema. Ta znanja potem uporabijo za

reševanje praktičnih problemov s področja upravljanja računalniške strojne in uporabniške

programske opreme.

Z INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO PODPRTA UČNA

GRADIVA 1

Cilj predmeta je usposabljanje študentov za specifikacijo, analizo, zasnovo, izdelavo, testiranje

in vzdrževanje sodobnih učnih gradiv in okolij z uporabo informacijsko-komunikacijske

tehnologije. Študenti pridobijo tako tehnična kot tudi pedagoška znanja, ki so za to potrebna.

Z INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO PODPRTA UČNA

GRADIVA 2

Pri tem predmetu študenti v okviru projektne naloge izdelajo zahtevnejša z IKT podprta

študijska gradiva ali računalniško podprta okolja za poučevanje in učenje. Dodatna praktična

znanja pridobijo študenti tudi v okviru praktičnega usposabljanja v izobraževalnih institucijah,

kjer sodelujejo s pedagoškimi delavci.

Tehnika

FIZIKA V TEHNIKI

Predmet je nadaljevanje in dopolnitev predmeta Tehniška fizika. Povzame temeljna fizikalna

znanja, posebej o zgradbi in lastnostih snovi, ki so osnova za uporabo fizike v tehniških

disciplinah; pri tem študentje dopolnijo že pridobljeno fizikalno znanje ter odkrivajo uporabnost

fizikalnih zakonitosti v tehnoloških aplikacijah. Študentje se seznanijo se z osnovami merilne

tehnike in z nekaterimi eksperimentalnimi metodami, potrebnimi za specifične tehniške

aplikacije. Pridobijo razumevanje delovanja tehničnih priprav, naprav in pripomočkov. Hkrati

se seznanjajo s podajanjem pridobljenih znanj pri pouku. Predmet Fizika v tehniki vključuje

fizikalna znanja, ki so potrebna za predmete Stroji in naprave, Strojni elementi, Elektrotehnika

in Elektronika.

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 1

Osnove opisne geometrije, kot vede o projiciranju objektov iz prostora na površine (ravnine),

so temelj, ki ga je potrebno spoznati, preden je mogoče obravnavati standardizirana pravila

izdelave različnih vrst tehničnih risb (tehnike risanja, orodje in mediji za risanje, tehnična

pisava, uporaba črt, oprema risb, shranjevanje in reprodukcija risb). V nadaljevanju

obravnavamo osnovna pravila prikazovanja objektov na risbah z dogovorjenimi

poenostavitvami ter osnove podajanja dimenzij objektov (kotiranja).

ELEKTROTEHNIKA

Vsebine elektrike iz predmeta Tehniška fizika nadgradimo z obravnavo električnih vezij z

izmenično napetostjo. Opišemo trifazni sistem in obravnavamo električnih napeljav v

stanovanju. Poudarek predmeta je na opisu lastnosti in uporabi električnih strojev, ki so

dosegljivi tudi za obravnavo v osnovnih in srednjih šolah. Laboratorijsko delo vključuje

podporo IKT pri meritvah in za simulacijo delovanja vezij in strojev.

STROJI IN NAPRAVE


189

Obravnavamo pomen tehniškega ustvarjanja ter osnove procesa celovitega razvoja tehničnih

sistemov. V ospredje postavljamo tehnični proces, ki služi kot osnova za razvoj konkretnih

strojev in naprav. Izbrane vsebine iz predmeta Tehniška fizika nadgradimo z delovnimi principi

na osnovi katerih konstruiramo stroje in naprave in s katerimi tudi analiziramo njihovo

delovanje. Izpostavimo osnovne stroje in naprave, ki omogočajo delovanje sodobne družbe.

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 2

Študenti spoznajo osnovna pravila ISO standardov in dogovore v stroki, ki so potrebni za

interpretacijo in izdelavo različnih vrst tehničnih risb. Poudarki so namenjeni pravilom

prikazovanja objektov na tehničnih risbah, dogovorjenim poenostavitvam, pravilom kotiranja

in uporabe simboličnih oznak, dimenzijskih toleranc in ujemov (ISO), osnovam geometrijskih

toleranc (GDT) ter označevanju stanja površin in robov. Študenti se seznanijo tudi z dogovori

in poenostavitvami pri risanju nekaterih najpogostejših strojnih elementov in pri risanju

shematskih risb ter s splošnimi pravili in principi, ki so pomembni za uspešno uporabo

računalniških programov za tehnično risanje (CAD). V drugem delu se naučijo uporabljati

temeljni program za računalniško podprto tehnično risanje v osnovnem šolstvu (CiciCAD).

TEHNIŠKI PRAKTIKUM 1

Predmet tehnični praktikum 1 vsebuje teme iz papirnih materialov, umetnih mas in tehničnih

sestavljank. Pri laboratorijskih vajah, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih delavnicah,

študentje spoznajo in preoblikujejo papir, karton, lepenko in različne umetne mase. Študentje

spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo materialov, primerne za delo z učenci v

osnovnih, poklicno-strokovno in srednjih šolah. Iz tehničnih sestavljank sestavijo različne

modele in konstrukcije. Izdelajo tehnično dokumentacijo s tehnološkimi postopki izdelave.

STROJNI ELEMENTI

Obravnavamo funkcijo strojnih elementov, lastnosti, delovne principe, gradiva in postopke

izdelave, osnovne izračune ter primere uporabe. Pri delovnih principih nadgrajujemo znanje

pridobljeno v okviru izbranih vsebin predmeta Tehniška fizika. Laboratorijsko delo vključuje

izbiranje ustreznih modelov strojnih elementov (iz konstrukcijskih zbirk) za sestavljanje

modelov enostavnih gonil ter analizo vpliva osnovnih parametrov na njihovo delovanje.

TEHNOLOGIJA IN OBDELAVA MATERIALOV

Tehnologija materialov se ukvarja s temeljnimi lastnostmi materialov, ki jih srečujemo v tehniki

in v vsakdanjem življenju. Obravnavani so kovinski materiali, pa tudi nekovinski materiali, kot

so polimerne mase, kompoziti, gradbeni ter naravni materiali – na primer glina in les.

Poudarjene so tehnične lastnosti materialov in možnosti izboljšanja lastnosti s posebnimi

postopki, kot je na primer toplotna obdelava poboljšanja jekla. Pomemben del izobraževanja

predstavlja seminarska naloga, ki študenta navaja k samostojnemu iskanju informacij ter

predstavitvi svojega dela skupini poslušalcev.


Pri tehničnemu praktikumu 2, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih delavnicah, se

študentje seznanijo z različnimi vrstami lesa, lesnimi polizdelki, postopki obdelave in njihovo

uporabo za izdelavo izdelkov. Študentje spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo

materialov, primerne za delo z učenci v osnovnih, poklicno-strokovno in srednjih šolah.

Samostojno načrtujejo izdelke, tehnologijo izdelave in izdelajo dokumentacijo.

ELEKTRONIKA


190

Temeljne vsebine iz elektrotehnike nadaljujemo z obravnavo lastnosti osnovnih komponent

elektronike s poudarkom na uporabi v konkretnih vezjih. Poleg vezij z diodami, tranzistorji,

operacijskimi ojačevalniki in digitalnimi vezji študenti uporabijo tudi programabilna vezja.

Pomemben cilj predmeta je usposobiti študente za načrtovanje, praktično izvedbo in testiranje

vezij, pri čemer je računalnik eden od osnovnih orodij za dosego ciljev.

MATEMATIČNE METODE V TEHNIKI

Obravnava in uporaba matematičnih metod izhaja iz konkretnih zgledov iz tehniških področij.

V ospredju je razumevanje problema, sledi iskanje ustreznih matematičnih metod, ki pripeljejo

do rešitve. Primeri uporabe nekaterih matematičnih postopkov: določitev ekstremov funkcije z

odvajanjem, določeni integral, numerično odvajanje in integracija, diskretna Fourierjeva

transformacija, Laplacove transformacije, računalniška orodja za matematične metode, …


V nadaljevanju vsebin tehničnega praktikuma, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih

delavnicah, obravnavamo osnovne postopke obdelave kovinskih materialov. Poudarek je na

spoznavanju tehnoloških lastnostih in praktični uporabi kovinskih materialov. Študentje

spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo kovin, primerne za delo z učenci v osnovnih,

poklicno-strokovno in srednjih šolah. Pri laboratorijskih vajah si pridobijo praktične izkušnje,

ter načrtujejo in izdelajo nekaj izdelkov primernih za delo v OŠ. Za izdelke izdelajo tehnično

dokumentacijo s tehnološkimi postopki izdelave.

DIDAKTIKA TEHNIKE 1 - 4

Predmet je namenjen neposredni pripravi na delo v šoli. Študenti pri njem spoznajo kako

učencem posredovati znanje iz tehnike in kako organizirati delo v razredu. Pri predavanjih se

seznanijo z uporabo različnih učnih metod in z didaktičnimi pojmi, ki jih je mogoče ubrati pri

obravnavi različnih tehniških vsebin. Pri seminarjih sami obdelajo izbrane učne teme in jih

predstavijo pred kolegi. Laboratorijske vaje se izvajajo v dobro opremljenih šolskih delavnicah.

Študentje izdelujejo učne pripomočke, ki so namenjeni poučevanju v osnovni šoli in izdelke iz

različnih gradiv kjer pridobijo praktične izkušnje, ki jih potrebujejo pri izvedbi z učenci. V

okviru predmeta se izvajajo tudi hospitacije pouka tehnike in tehnologije na osnovnih in

srednjih šolah, kjer opazujejo delo izkušenih učiteljev. Vsako leto študentje pripravijo po dve

(eno) šolski uri in jih izvedejo pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev – mentorjev. Ravno tako

opravijo po 14 dni strnjene pedagoške prakse, ki jo preživijo na izbranih šolah. Tam aktivno

prisostvujejo pouku in imajo svoje nastope.

PROJEKTI IZ ELEKTRONIKE

Osnova predmeta so izbrane teme iz elektronike, ki so primerne za praktično izvajanje v

šolskem laboratoriju. Primeri projektov so: regulacijski sistemi, optoelektronika, brezžičen

prenos podatkov, elektronski merilni sistemi, itd. Pri laboratorijskih vajah se študenti

usposobijo za tehnološko pripravo izdelovanja tiskanih vezij kot tudi za postopke izdelave

preskusnih vezij primernih za šolske laboratorijske vaje. Predmet zaključijo z izpeljavo

projektne naloge.

ENERGETIKA

Vsebina predmeta je medpredmetno naravnana in izhaja iz obravnave energetskih sistemov iz

vsakdanjega življenja. Študente seznanja z delovanjem toplotnih strojev, sistemi za ogrevanje


191

in ohlajanje, energijskimi viri, vplivi energetskih sistemov na okolje. Posebej obravnava mesto

energetike pri pouku naravoslovnih in tehniških vsebin.

ROBOTIKA

Študenti se seznanijo z osnovnimi principi robotskih sistemov. Posebej se obravnava vloga

robotike v tehnologiji. Praktične izkušnje pridobijo na programabilnih sistemih, ki krmilijo

cenovno dostopne mehanizme in modele naprav primerne za šole brez dostopa do drage

opreme. Med cilji predmeta je tudi izdelava manjšega projekta, ki združuje večino značilnosti

za robotiko.

C – STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI

Biologija

BIOLOGIJA CELICE

Seznanjanje z najnovejšimi odkritji in raziskavami s področja celične biologije. Spoznavanje

celice kot osnovne enote življenja, celičnih membran in izmenjave snovi, energijskih procesov

v celici, jedrnih procesov, procesov programirane celične smrti, osnovnih strukturnih in

funkcionalnih razlike med rastlinami in živalmi.

EMBRIOLOGIJA VRETENČARJEV

Predmet predstavlja osnove embrionalnega razvoja vretenčarjev predvsem na anatomskem,

funkcionalno-morfološkem in celičnem nivoju. študenta podrobneje seznani z embrionalnim

razvojem človeka in z določenimi kliničnimi korelacijami v zvezi z različnimi motnjami v

zgodnjem razvoju pri človeškem zarodku. Omogoči torej poznavanje zgradbe in delovanje

vretenčarskega telesa v prenatalnem obdobju, razumevanje specifičnih morfogenetskih

mehanizmov. Pridobi si tudi veščine v gojenju vretenčarskih organizmov za pedagoške potrebe.

EKOLOGIJA MORJA

Premet vključuje uvod v oceanografijo in uvod v ekologijo morja s posebnim poudarkom na

Sredozemskem in Jadranskem morju; spoznavanje favne in flore v Slovenskem obalnem morju.

EKOLOGIJA POVRŠINSKIH VODA

Vodni ekosistemi, struktura in funkcija. Jezera, abiotski in biotski dejavniki, pestrost

življenjskih prostorov in združb. Kroženje hranil in evtrofnost. tekoče vode, ekohidrologija in

krojenje organskih snovi. Samočistilni procesi in pestrost združb perifitona in

makroinvertebratov.

OKOLJSKE SPREMEMBE IN VARSTVO NARAVE

Seznanjanje s spremembami v atmosferi, pedosferi in biosferi, vključno z globalnimi

spremembami, problemi obremenjevanja in degradacije, poti za izboljšanje stanja ter stanje v

Sloveniji. Predmet povzema tudi zakonske osnove varovanja okolja in narave.

SLOVENSKA FLORA IN FAVNA

Uvodu (geografija, geologija, klimatske razmere) sledi biogeografska delitev Slovenije in

pregled raznolikosti habitatnih tipov. Vsak habitatni tip predstavljen z značilnimi rastlinskimi

in živalskimi vrstami, ki so orisane z biološkega in naravovarstvenega vidika. Endemizem in

endem(ič)ne vrste, invazivnost, ekonomsko pomembne vrste, indikatorske vrste. Pregled


192

zavarovanih območij Slovenije. Vaje: individualna floristična in/ali favnistična obdelava

izbranega območja.

RASTLINE IN ČLOVEK

Razumevanje pomena rastlin za človekovo družbo. Kulturne rastline (izvor, umetni izbor,

genski inženiring), uporabne rastline (npr. hrana, pijača, les, goriva), vloga rastlin v ekosistemih

(ekosistemske storitve npr. fotosinteza, uravnavanje podnebja, preprečevanje erozije), rastline

kot škodljivci, zanimivosti iz sveta rastlin.

STRUPENI ORGANIZMI

Strupi, toksini in toksične snovi; delitev toksinov glede na način delovanja; načini vnosa strupa

v organizem; delitev, glavni predstavniki, biologija in distribucija strupenih organizmov

(mikroorganizmov, rastlin, gliv in živali) in ravnanje z njimi; klinična toksinologija in prva

pomoč pri zastrupitvah; pomen toksinov (evolucijski pomen, pomen za organizme, ki jih

proizvajajo, pomen za človeka, pomen v znanstvenih raziskavah).

OSNOVE BIOLOGIJE DVOŽIVK

Predmet študentu predstavi specifično skupino vretenčarjev, katere davno izumrli predstavniki

so pred več kot 350 milijoni let začeli z osvajalskim pohodom na kopno. Danes pa so z več kot

5.800 vrstami dvoživke dosegle zelo veliko diverziteto v telesnih oblikah, velikostih, ekologiji

in vedenjskih vzorcih. Spozna tudi osnove biologije naše endemične jamske dvoživke, človeške

ribice, njeno specifično anatomsko zgradbo, metabolizem, senzorične sposobnosti,

razmnoževanje in potencialno ogroženost vseh dvoživk zaradi onesnaževanja.

ORGANIZMI PRI POUKU BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA

Predmet je namenjen spoznavanju osnovnih tehnik nabiranja organizmov v naravnih okoljih, s

predstavitvijo problematike pretiranega lova in izlova. Predstavljene so osnove gojenja in

razmnoževanja organizmov v laboratorijskih pogojih in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost

gojenja s poudarkom na praktičnem delu.

MIKROBIOLOGIJA V ŠOLSKEM LABORATORIJU

Seznanjanje z metodami v mikrobiologiji (metode vzorčenja, s površin, iz tekočih vzorcev, iz

trdnega materiala, iz zraka, gojenje mikroorganizmov ter rastne zahteve mikroorganizmov.

Predmet vključuje tudi pojavljanje mikroorganizmov v vsakdanjem življenju ter vlogo

mikroorganizmov v naravi.

UVOD V ODNOSE MED ORGANIZMI

Predmet je namenjen seznanjanju študentov z interakcijami med rastlinami, živalmi in

mikroorganizmi. Večina teh interakcij v udeleženih organizmih sproži različne odgovore, ki so

se razvili kot prilagoditve tekom evolucije. Predmet je razdeljen v sklope, ki pokrivajo področje

simbiontskih odnosov, rastlinske in živalske patologije, alelopatij in posledic koevolucije

organizmov vključno z razvojem celičnih organelov.

NEVROBIOLOGIJA

Znanje o delovanju živčnih sistemov, razumevanje delovanja osnovnih nevronskih mrež, tako

umetnih kot naravnih, razumevanje delovanja psihoaktivnih drog na ravni živčnih celic,

povezanih v ustrezne živčne mreže, ter razumevanje delovanja kognitivnih funkcij, od spomina

do višjih miselnih procesov.


193

Fizika

DIDAKTIKA FIZIKE V NARAVOSLOVJU

Predmet je namenjen študentom, ki nameravajo po diplomi poučevati tudi predmet

Naravoslovje v 6. in 7. razredu. Obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin v

Naravoslovju s posebnim poudarkom na posebnosti obravnave pri starostni skupini 10-12 let.

Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov,

preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike in organizaciji praktičnega dela. Sestavni del


ASTRONOMSKA OPAZOVANJA

Astronomija je eno najhitreje razvijajočih se področij fizike, ki je močno prisotno tudi v novicah

za širšo javnost. Nova odkritja so predvsem posledica fizikalne razlage inovativnih

astronomskih opazovanj. Predmet gradi na tej motivaciji in na ilustrativnih zgledih razloži

njihovo ozadje ter kako jih lahko uporabimo pri delu v šoli. Poleg tega skozi praktično

opazovanje z opremo dostopno šolam ter s profesionalnimi instrumenti študentom posreduje

osnovne praktične izkušnje, ki jim bodo omogočile, da bodo ob njihovi pomoči mladi znali

dvigniti pogled proti nebu, pri tem uživali in spoznali srž naravoslovnega raziskovanja.

MODERNI MATERIALI

Študentje se naučijo uporabljati znanje fizike za ugotavljanje in razlago lastnosti materialov

(kovin, zlitin, tekočih kristalov itn.). Ugotavljajo, kako mikroskopski procesi določajo

makroskopske lastnosti snovi. Razumejo osnovne elastične, električne, magnetne ter optične

lastnosti različnih materialov, predvsem s stališča njihovih tehnoloških aplikacij.

FIZIKALNI POGLED NA NARAVO

Predmet je namenjen predstavitvi različnih področij v naravoslovju (tekoči kristali, voda v

rastlinah, osmoza, gibanje vodnih živali, superprevodniki), kjer razumevanje fizikalnih

zakonitosti pomaga pri razumevanju dogajanj v naravi in živih bitij. Predavanja potekajo ob

spremljavi mnogih demonstracijskih in preprostih laboratorijskih poskusov, ki s

problematikami seznanjajo zgolj na kvalitativnem nivoju in služijo kot uvod v bolj podrobno

obravnavo kasneje pri temeljnih predmetih.

RAZVOJ FIZIKE

Predmet vpeljuje razvoj fizikalnih pojmov in teorij skozi čas kot jih razumemo danes.

Gospodinjstvo

TEKSTILIJE IN MODA

Študentje obravnavajo splošne principe oblikovanja, načrtovanja, upravljanja proizvodnje in

marketinga modnih tekstilnih izdelkov (hišnih tekstilij, oblačil in modnih dodatkov). Pridobijo

znanje o raziskovalno-razvojnih procesih od ideje do prototipa. Učijo se o pomenu mode,

zgodovinskem razvoju tekstilij in oblačil, modnih oblikovalcih in modnih ikonah ter modnih

prireditvah.

SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽINSKE EKONOMIKE

Da bi razumeli položaj družine v družbah tveganja, moramo razumeti položaj žensk, mladih in

starejših na sodobnih trgih delovne sile. Razumeti moramo tudi vlogo različnih dejavnikov, ki

opredeljujejo revščino, dejavnikov, ki zadevajo tako imenovano 'socialno izključenost’, poznati


194

pa moramo tudi razredno strukturo družb tveganja. Razumevanje odnosov med družino, državo

in gospodarstvom nas usposablja za kritično razumevanje temeljnih predpogojev smiselne

družbene reprodukcije.

SLOVENSKA TEKSTILNA TRADICIJA

Študenti spoznajo in povežejo zgodovino in sodobnost tekstilne tradicije na Slovenskem,

vključujoč tekstilno in oblačilno umetnost, tekstilno in oblačilno obrt ter tekstilno in oblačilno

industrijsko proizvodnjo. Učijo se o tekstilnih surovinah, tekstilnih in oblačilnih tehnologijah

ter narodnih nošah, specifičnih za Slovenijo. Predmet vključuje ekskurzije, seminarje in okrogle

mize.

PROSTI ČAS

Pri predmetu se vsebine dotikajo vprašanj povezanih z vsebinskim, organizacijskim in

finančnim vidikom izrabe prostega časa. Študenti se seznanijo z načrtovanjem, tehnikami

učinkovite izrabe prostega časa s katerimi se lahko izognejo tako negativnim posledicam

stresnega življenja in istočasno razvijajo kreativnost. Vsebine predmeta so strukturirane tako,

da se navezujejo tako na učitelja kot tudi na učenca.

PREHRANSKO SVETOVANJE

Pri predmetu bodo študenti osvojili praktična in teoretična znanja za izvajanje prehranskega

svetovanja. Obvladali bodo strokovne specifičnosti in metode poučevanja strokovnih

specifičnosti. Seznanili se bodo z delom s posameznikom in skupinami, organizacijo in

vodenjem izobraževanja različnih ciljnih skupin. Uporabljali bodo različne učne strategije,

oblikovanja in pripravo vzgojno izobraževalnih programov. Spoznajo osnove raziskovalnega

preverjanja didaktično - metodičnih rezultatov.

ELEMENTI STANOVANJSKE KULTURE

Študenti opredelijo pojma arhitektura kot dejavnost urejanja prostora in znanstvena ter

umetniška interdisciplinarna dejavnost, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj

materialnega, čustvenega in duhovnega življenja človeka. Usposobijo se za ustvarjalno

raziskovanje arhitekturnih problemov, vrednotenje prostora, prostorskih rešitev ter pomena

domače in tuje bivalne kulturne dediščine.

SLOVENSKA TRADICIONALNA KUHINJA

Vsebina predavanj in laboratorijskih vaj vključuje spoznavanje različnih tradicionalnih

slovenskih jedi. Predstavljene bodo zgodovinske in kulturne značilnosti posameznih pokrajin,

ki so vplivale na nastanek določenih jedi. Študenti se seznanijo z osnovnimi načini priprave

tradicionalnih jedi.

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O NARAVNI DEDIŠČINI

Študent spozna razsežnosti varstva okolja in še posebej varstva naravne dediščine. Pri predmetu

naj bi študent dobil osnovno védenje o bogati naravni dediščini Slovenije, ki je produkt

zgodovine sobivanja človeka in narave (okolja). Na osnovi tega znanja naj bi ga predmet uvedel

v temeljna načela naravne dediščine, njenega nastajanja, ter pomena ohranjanja in prilagajanja

tradicionalnih znanj v okvirih načel trajnosti.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI GOSPODINJSTVU

Pri predmetu se študenti soočijo s povezavo med preverjanjem in ocenjevanjem znanja ter

motivacijo za učenje. Spoznajo namen preverjanja in ocenjevanja pri pouku gospodinjstva,


195

različne vrste preverjanja znanja ter merske karakteristike ocenjevanja. Spoznajo tudi različne

oblike preverjanja znanja. Seznanijo pa se tudi z nekaterimi alternativnimi načini preverjanja

in ocenjevanja znanja, ki jih lahko uporabljajo pri poučevanju vsebin gospodinjstva. Izdelajo

tudi bazo nalog primernih za preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku gospodinjstva.

KEMIJA V DOMAČEM OKOLJU

Predmet obravnava osnovna spoznanja o kemiji kot naravoslovni vedi z vidika prepoznavanja

njenih vplivov na vsakodnevno življenje posameznika doma, v družbi in svetu. Poudarek je na

usvajanju specifičnih znanj na področju kemije, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v

družini, zaznamujejo zdravo okolje in imajo posledično globalen vpliv na širše družbeno

okolje. Posebna pozornost je namenjena tudi prepoznavanju strategij, ki lahko doprinesejo k

vzgoji o okoljski ozaveščenosti potrošnikov ter posledično k prepoznavanju kakovostnega

življenja posameznika v družbi, s stališča premišljene in varne rabe kemije na vseh področjih

našega življenja.

VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE

Naravna dediščina je zbir elementov biotske pestrosti, vštevši favno in floro ter različne tipe

ekosistemov, kot tudi geološke strukture in tvorbe, ki jim ljudje pripisujemo posebno vrednost.

Pri predmetu Varstvo naravne dediščine naj bi študent(ka) dobil(a) osnovno védenje o glavnih

naravovarstvenih problemih na različnih ravneh (lokalno, regionalno in globalno) ter to

apliciral(a) na področje vzgoje in izobraževanja. Pozornost je torej namenjena proučevanju

tistega dela narave, ki mu pripisujemo poseben pomen ter še posebej razumevanju odnosov

človek-narava pri njenem nastajanju in ohranjanju. Temeljni cilj predmeta je prepoznavanje in

razumevanje pomena narave in naravne dediščine za obstoj človeštva ter uporaba pridobljenega

znanja in razumevanja v procesih vzgoje in izobraževanja. Študent(ka) bo podrobneje

spoznal(a) pojme, kot so: okolje, narava, dediščina, ekologija, biodiverziteta, naravni viri,

trajnostni razvoj, enakopravnost, intrizična vrednota, kulturna krajina itd. Naučil(a) se bo tudi

uporabljati različne pedagoške pristope, ki spodbujajo učenčev celovit razvoj ekološke

pismenosti.

NANODELCI V GOSPODINJSTVU

Študenti bodo osvojili osnovne pojme o nanodelcih in nanotehnologiji, usvojili specifična

znanja na področju nanokemije, nanofizike in nanobiologije, spoznali pomen nanodelcev za

človeka, kje v domačem okolju nastanejo ali kateri proizvodi, ki jih uporabljamo doma jih

vsebujejo. Spoznali bodo kakšen pomen imajo nanodelci v prehrani. Zmožni bodo ovrednotiti

morebitne nevarnosti, ki jih predstavljajo nanodelci v okolju. Spoznali pa bodo tudi aplikacijo

nanodelcev v naravoslovnem izobraževanju predvsem njihov pomen v posodobitvi učnih

vsebin v učnih načrtih za spodbujanje interesa in razvoj sodobne naravoslovne pismenosti.

EKSPERIMENTALNO IN PROJEKTNO DELO PRI NARAVOSLOVJU

Študenti bodo pri predmetu spoznali pomen eksperimentalnega in projektnega dela pri pouku

naravoslovja v osnovni in srednji šoli. Seznanili se bodo z načrtovanjem in izvajanjem

eksperimentalnega dela pri kemijskem delu naravoslovja ter osnovami toksikologije in

ekotoksikologije. Spoznali bodo tudi načrtovanje in izvajanje terenskega dela ter kriterije za

vrednotenje eksperimentalnega in terenskega dela učencev in dijakov.

PREDSTAVITVE IN NASTOPANJE ZA NARAVOSLOVCE


196

Študenti se seznanijo z načrtovanjem in pripravo učinkovite predstavitve iz področja

naravoslovja (npr. oblikovanje ciljev in definiranje ključnih idej predstavitve, prilagoditev

predstavitve ciljni populaciji, zasnova strukture predstavitve, zbiranje, priprava in izbor

vizualizacijskih gradiv, izdelava ustne in posterske predstavitve ob podpori IKT, izdelava

izročkov) ter njeno izvedbo (jezikovne in nejezikovne oblike komunikacije, priprava na nastop

in obvladovanje treme, odgovarjanje na vprašanja).

KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV

Študenti poglobijo znanje o vseprisotni kulturni dediščini tako na prostem kot v izbranih

institucijah (muzeji, galerije, muzeji na prostem, obrtne delavnice). Poglobijo teoretično znanje

na več področjih, kot so: stavbna in spomeniška dediščina, rokodelstvo in izumirajoče obrti na

Slovenskem (in v zamejstvu), slovenske šege in navade, prazniki, tradicionalne slovenske jedi.

Na terenskih vajah se na primeru izbrane slovenske pokrajine neposredno seznanijo z ohranjeno

dediščino ter s pedagoškimi vidiki kulturne dediščine.

Kemija

STROKOVNA ANGLEŠČINA ZA KEMIKE

Osredotočenje na tri jezikovne spretnosti: branje (razumevanje strokovnih tekstov s področja

kemije), gradnja strokovnega besedišča, pisanje (opisovanje eksperimentov, pisanje

povzetkov), govor (sodelovanje v razpravah, predstavitve v angleščini ter izgovorjava kemijske

terminologije).

NARAVNE SPOJINE V ŽIVIH SISTEMIH

Predmet interdisciplinarno obravnava naslednje skupine naravnih spojin, ki so ključnega

pomena za žive sisteme: naravna barvila, lipide, eterična olja, ogljikove hidrate, alkaloide,

antibiotike in citostatike naravnega izvora.

ORGANSKA ANALIZA IN SPEKTROSKOPIJA

Predmet obravnava najpogostejše spektroskopske metode za določanje strukture organskih

molekul. UV-vidna spektroskopija z osnovami fotokemije, vibracijska spektroskopija, masna

spektrometrija in osnove NMR spektroskopije.

BIOANORGANSKA KEMIJA

Nadgradnja znanja iz koordinacijske kemije kot teoretske osnove bioanorganske kemije.

Bioligandi, mesta vezave kovinskih ionov in reaktivnost koordinacijskih spojin. Privzem,

transport in shranjevanje kovinskih ionov v bioloških sistemih. Redoks reakcije in transport

elektronov. Primeri delovanja pomembnejših kovinskih ionov v organizmih. Kovinski

kompleksi v medicini.

STRUKTURNA KEMIJA

Študent/tka bo dobil vpogled v razumevanje struktur snovi in materialov. Poseben poudarek bo

na kristaliničnih materialih različnega izvora. Opisane bodo različne eksperimentalne metode

določevanja struktur.

RAZVOJ KEMIJE

Pri predmetu je podan zgodovinski razvoj kemijskih pojmov in vpliv kemije na industrijski

razvoj in s tem na način življenja. Posebna pozornost je namenjena pregledu razvoja kemijskega


197

izobraževanja v Sloveniji in s tem tudi razvoju učbenikov in drugega učbeniškega gradiva za

poučevanje kemije. Obravnavani so tudi primeri poučevanja v kontekstu na osnovi primerov iz

zgodovine kemije.

ENERGIJA V PROCESU – FIZIKALNOKEMIJSKI PRISTOP

Predmet obravnava različne možnosti za prenos poznavanja nekaterih fizikalno - kemijskih

principov v pouk v osnovni šoli. Vsebine so kemijski in fizikalni procesi okoli nas, sistem in

okolica, energija v družbi in v okolju, sprememba energije pri procesih, eksotermni in

endotermni procesi, toplota in delo, merjenje toplote pri kemijski reakciji, delo kemijske

reakcije in galvanski členi.

PREGLED TEHNOLOGIJ

Kemija in sorodni poklici (biokemija, kemijsko inženirstvo in tehnologija) obravnavajo po eni

strani teoretične osnove kemije in tako tudi del naravoslovja po drugi strani pa zelo uporabne

vidike, ki imajo nadgradnjo v gospodarskih dejavnostih. V pred univerzitetnem izobraževanju

je poudarek predvsem na prvem delu, tj. teoriji. "Pregled tehnologij" na univerzitetnem nivoju

seznanja študente s tem, za nas morebiti še pomembnejšem aspektu kemijske industrijske

proizvodnje. Predmet obravnava industrijsko proizvodnjo od ustrezne surovinske in energetske

osnove kemijskih procesov do njihove industrijske izvedbe. V tem sklopu obravnavamo nekaj

pomembnejših sklopov kemijskih procesov kot so: katalitski procesi, predelava mineralnih

surovin, elektrokemijski procesi, visoko-temperaturni procesi in proizvodnja tehničnih plinov.

Vpliv industrijskih procesov na okolje, varovanje naravnega

okolja in zmanjšanje množin odpadnih snovi, načrtovanje sodobnih industrijskih procesov,

zaprti krogi procesnih vod in medijev je vsakdanja sodobna tema zato morajo bodoči

predavatelji poznati in razumeti te strokovne podlage. Spoznajo, da mora biti ustrezno rešena

tudi ekonomika teh procesov in kaj vse nanjo vpliva. Primeri iz industrijske prakse omogočajo

razumevanje povezave med osnovnimi zakonitostmi in tehnično-tehnološkimi rešitvami v

industrijskih procesih in lahko tako služijo kot dobra ponazoritev teoretskih osnov.

UČENJE KEMIJE V KONTEKSTU ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ

Študenti spoznajo kemijo kot znanost, ki razvija razumevanje pojavov okrog nas in prispeva k

višji kakovosti življenja posameznika in družbe. Seznanjajo se z vlogo kemije na številnih

področjih človekovega bivanja in delovanja. Pridobijo osnovna znanja o temeljnih področjih

kemije v življenju (npr. kemija materialov, goriva, voda, zrak, mila in detergenti, hrana,

zdravila, ipd)

PRAKTIČNO PEDAGOŠKO USPOSABLJANJE PRI KEMIJI

V okviru predmeta poteka nadgradnja praktičnega pedagoškega usposabljanja predmetov,

izvaja se na izbranih osnovnih in srednjih šolah v sodelovanju z izbranimi učitelji mentorji.

Poudarek je na spoznavanju različnih pristopov poučevanja, kot tudi na prepoznavanju različnih

učnih navad učencev v različnih učnih okoljih kot tudi spremljanju in vrednotenju študentovega

napredka, pri čemer so študentu zagotovljene sprotne povratne informacije o izvedenih nastopih

in konkretne ideje za njihovo izboljšavo.

NARAVOSLOVJE V FORENZIKI IN ŠPORTU

Pri predmetu bodo študenti spoznali nekatere osnovne naravoslovne pojme, ki so povezani z

forenzično znanostjo in športom. V sklopu forenzičnega naravoslovja bodo spoznali nekatere

osnove zgodovina in razvoj forenzične znanosti, obdelave kraja zločina in materialnih dokazov

(prstni odtisi, kri, kosti, DNK in drugih snovi). V delu naravoslovja v športu pa bodo študenti


198

osvojili osnove kemija mišičja, kemije krvi, prehrane športnika in snovi, kot dodatek prehrani

športnika ter dovoljene in prepovedane snovi za povečanje zmogljivosti športnika.

Matematika

DIDAKTIKA MATEMATIKE ZA SREDNJE ŠOLE

Študentje spoznajo in razumejo principe poučevanja matematike v srednjih strokovnih in

poklicnih šolah. Posebej smo pozorni na didaktične pristope pri obravnavi, na povezovanje

obravnavanih tematik s poklicno usmerjenostjo dijakov in na upoštevanje socialnih in

psiholoških vidikov pouka v srednjih strokovnih in poklicnih šolah.

DIFERENCIALNA GEOMETRIJA KRIVULJ IN PLOSKEV

Pri predmetu obravnavcamo osnovne lastnosti krivulj in ploskev v tridimenzionalnem

evklidskem prostoru. Pri krivuljah vpeljemo pojma torzijske in fleksijske ukrivljenosti in

spoznamo nekaj globalnih izrekov v povezavi z ukrivljenostjo krivulj: osnovni izrek o

kongruentnosti krivulji, izoparametrično neenakost, Fenchelov izrek o ukrivljenosti, Fary-

Milnorjev izrek o zavozlanosti in Hopf Umlaufsatz. V nadaljevanju obrvnavamo drugo

fundamentalno formo ploskev v evklidskem prostoru ter Gaussovo in povprečno ukrivljenost.

Vpeljemo pojem geodetskih krivulj na ploskvi. Obravnavo ploskev zaključimo z vpeljavo

roda in Eulerjeve karakteristike ploskve ter pokažemo Gauss-Bonettov izrek, ki ukrivljenost

ploskve poveže z njeno topologijo.

ELEMENTARNA TOPOLOGIJA

Topološki prostor je posplošitev navadnega evklidskega prostora, osnovana na pojmu odprte

množice. V topoloških prostorih se dajo naravno definirati še zaprte množice, rob in notranjost,

kompaktnost in povezanost, zveznost funkcije. Opisani sta osnovni topološki konstrukciji,

produkta in kvocienta dveh topoloških prostorov.

METRIČNI PROSTORI

Metrični prostor je ena od posplošitev navadnega evklidskega prostora, in sicer ne tako

radikalna kot topološki prostor. Osnovan je na zelo nazornem pojmu razdalje med točkami

(metrike), zato so tudi rezultati teorije metričnih prostorov razumljivi in nazorni. Hkrati pa ti

rezultati omogočajo boljše razumevanje topologije.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE MATEMATIČNEGA ZNANJA

Študentje poglobljeno spoznajo osnovne teoretske vidike problematike, analitično in holistično

spremljanje in ocenjevanje znanja, pomembne merske karakteristike ugotavljanja znanja.

Obravnavamo različne tehnike ugotavljanja matematičnega znanja in jih ilustriramo na zgledih

iz šolske prakse ter tudi mednarodnih raziskav matematičnega znanja.,Glavni poudarek pa je

na usvajanju tehnik formativnega in sumativnega ugotavljanja matematičnega znanja.

TEORIJA GRAFOV


199

Predmet obravnava osnove teorije grafov (pojem grafa, prehodnost grafa, eulerjevi grafi,

hamiltonski grafi, faktorizacija grafa, barvanje grafov, prirejanje v grafih, grupa

avtomorfizmov grafa, simetrije grafov, grafi s tranzitivno grupo avtomorfizmov, lastne

vrednosti grafa, uporaba teorije grafov v družboslovju in naravoslovju). Predmet je podprt z

ustreznimi sodobnimi računalniškimi programi in zato poglobi študentovo poznavanje

informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

TEORIJA VOZLOV

Osnovni problem teorije vozlov se da opisati zelo na kratko in nazorno:

vozel je sklenjena in v splošnem zavozlana krivulja v prostoru, ki sama sebe ne seka; za dve

taki krivulji bi radi ugotovili, ali se da ena preoblikovati v drugo, ne da bi jo rezali in potem

konca spet zlepili. Problem ni zanimiv samo za matematike, ampak tudi za fizike (zavozlana

magnetna polja), mikrobiologe (zavozlane molekule DNA), itd. Čeprav je formulacija

problema enostavna, je reševanje v splošnem matematično zahtevno. Študentje spoznajo nekaj

elementarnih metod za reševanje problemov v zvezi z vozli: Gaussov diagram, determinanto

vozla, Alexandrov in Jonesov polinom.

PREŠTEVANJE Z GRUPAMI

Predmet obravnava osnovne pojme delovanja grup (orbite in stabilizatorji, reprezentacija

delovanja, preštevanje z grupami) ter uporabo le-teh pri celi vrsti kombinatoričnih problemov

preštevanja, ki jih srečamo tako v matematiki, na primer v algebri in geometriji, kakor tudi v

drugih disciplinah, na primer v kemiji in računalništvu.

UPORABNA MATEMATIKA ZA PEDAGOGE

Študentje spoznajo temelje verjetnostnega računa in osnovne tehnike matematičnega

modeliranja. Cilj je razvijati razumevanje slučajnosti in matematičnih orodij za obravnavo

slučajnosti ter usposobiti študente za reševanje praktičnih problemov z osnovnimi tehnikami

matematičnega modeliranja.

TEORIJA ŠTEVIL

Študentje pri predmetu spoznajo osnove teorije števil preko obravnave različnih tem, kot so

praštevila in njihova porazdelitev, osnovne diofantske enačbe, kongruence, Eulerjeva Phi

funkcija in Möbiusova inverzija, pitagorejske trojke in zadnji Fermatov izrek, itd. Študentje

spoznajo zgodovinski razvoj teorije števil in njen vpliv na sodobni pouk matematike. Spoznajo

tudi nekatere najpomembnejše odprte domneve v teoriji števil in spoznajo možnosti uporabe

primernih programskih orodij za raziskovanje in testiranje domnev o številih.

IZBRANA POGLAVJA IZ ANALIZE

Pri predmetu študenti spoznajo osnove kompleksne analize in teorije navadnih diferencialnih

enačb ter sistemov diferencialnih enačb prvega reda. Pri kompleksni analizi je poudarek na

teoriji potenčnih in Laurentovih vrst, medtem ko je pri diferencialnih enačbah poudarek na

modeliranju v naravoslovju in tehniki.

Računalništvo

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA


računalniške grafike.

VEČPREDSTAVNOST IN HIPERTEKST


200

Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi koncepti algoritmi in formati s

področja kodiranja, obdelovanja, shranjevanja in prikazovanja podatkov/informacij v različnih

predstavnih oblikah ter z uporabo teh znanj za vključevanje večpredstavnosti v izobraževanje.

KOMBINATORIČNA OPTIMIZACIJA

Študent se seznani s pomembnejšimi problemi kombinatorične optimizacije kot so problem

trgovskega potnika, barvanje grafov, iskanje maksimalnega pretoka, problem razvoza, itd.

Spozna tudi linearno programiranje. V praktičnih problemih razpoznava optimizacijske

probleme, jih matematizira in analizira glede na zahtevnost reševanja. Uporabnost algoritmov

preveri na konkretnih problemih.

INTELIGENTNI SISTEMI


umetne inteligence, ki so osnova za inteligentne (kognitivne) (robotske) sisteme.

PODATKOVNE BAZE

Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi koncepti podatkovnih baz, njihovo

zgradbo ter sistemi za upravljanje podatkovnih baz. Študent spozna tudi nekatera orodja za delo

s podatkovnimi bazami v okolju osebnih računalnikov, se nauči njihove uporabe in spozna

področja podatkovnih baz v procesu izobraževanja.

UPORABA UMETNE INTELIGENCE V IZOBRAŽEVANJU


umetne inteligence pri reševanju računalniških problemov v zvezi z izobraževanjem.

MODELIRANJE V IZOBRAŽEVANJU


statistike in metod umetne inteligence pri vrednotenju problemov v zvezi z izobraževanjem.

SPLETNO PROGRAMIRANJE

Osnovni cilj predmeta je nadgraditi študentovo znanje objektno orientiranega programiranja s

koncepti programskega jezika Java in to znanje uporabiti za razvoj splošno namenskih in

spletnih programov, tudi za področje izobraževanja. Dodatno pridobi študent tudi znanja za

razvijanje spletnih programskih rešitev, temelječih na skriptnem jeziku PHP.

INFORMACIJSKI SISTEMI V ŠOLSTVU


informacijskih sistemov zlasti za potrebe šolstva.

Tehnika

NOVI MATERIALI IN TEHNOLOGIJE

Predmet je namenjen zahtevnejšim študentom, ki jim osnovno znanje o materialu ne predstavlja

težav in ki bi želeli tudi med svojim kasnejšim pedagoškim delom poglobljeno spremljati razvoj

novih materialov in tehnologij. Pri predavanjih študenti pridobijo znanje in specifične

informacije o posebnih vrstah materialov, kot so na primer zlitine za visoko-temperaturno

uporabo, nerjavna jekla odporna proti kemičnim vplivom in inženirska keramika. Obravnavani

so tudi tehnološki postopki obdelave, kot je obdelava z vodnim curkom, elektroerozijska in

laserska obdelava.


201


Vključuje vsebine iz osnov prometne vzgoje, modelarstva in osnov fotografske tehnike, ki se

izvajajo v OŠ kot interesne dejavnosti. Poudarek prometne vzgoje je na vzgojnih vsebinah

primernih učencem OŠ iz cestno prometnih predpisov. Študentje pri modelarstvu načrtujejo,

izdelajo različne modele, konstrukcije in jih preizkusijo na terenu. Študentje spoznajo različna

orodja, pripomočke in stroje za obdelavo materialov, primerne za delo z učenci v osnovnih,

poklicno-strokovno in srednjih šolah. Pri osnovah fotografije pa spoznajo teoretične in

praktične načine fotografiranja in izdelavo slik.

MEHANIZMI

Študenti spoznajo zgradbo in delovanje osnovnih tipov mehanizmov in naprav, ki so široko

uporabljeni v vsakodnevnem življenju. Obravnavane so osnovne metode sinteze in analize

mehanizmov in postopki koncipiranja, oblikovanja in dimenzioniranja mehanizmov na osnovi

opredeljenih zahtev pri delovanju. Predstavljena je uporaba informacijske tehnologije pri

simulaciji in predstavitvi delovanja mehanizmov za didaktične potrebe. Študenti znajo

zasnovati in analizirati gibanje ter obremenitve preprostih mehanizmov in vrednotiti njihovo

primernost za reševanje praktičnih problemov.

INŽENIRSKA PEDAGOGIKA

Predmet je nadgradnja Didaktike tehnike. Pridobili boste znanja kako narediti pouk kar se da

sodoben. Katero vzgojno-izobraževalno strategijo uporabiti, kako jo zasnovati in izpeljati, da

boste poudarili efektivno (aktivno) učenje in pri tem zagotovili (tehnično) ustvarjalnost.

Seznanili se boste z razvojem tehnike in tehnologije in njenimi aktualnimi temami, ki jih boste

lahko uporabili pri vašem pouku. Pouk boste zasnovali medpredmetno, uporabili boste sodobno

informacijsko-komunikacijsko opremo in pristopili znanstveno-raziskovalno.

PROJEKTI IZ MEHATRONIKE

Predmet temelji na integraciji vsebin s področja elektrotehnike, strojništva in informatike.

Razširja znanje in predvsem uporabo elektronskih merilnih sistemov, različnih aktuatorjev,

pnevmatskih in hidravličnih sistemov, mehanizmov, … Povezava med njimi so programabilna

elektronska vezja zasnovana na izbranem mikrokrmilniku. Osnovni dosežek študenta je

načrtovanje, izdelava prototipa, preskus ter vrednotenje modela naprave, ki ima večino

elementov mehatronike.

TEHNIŠKA USTVRJALNOST IN PODJETNIŠTVO

Osnovni cilj predmeta je predstaviti družbenoekonomsko okolje nastanka in poslovanja v

združbah in temeljne pojme ekonomike poslovanja v njihovi logični odvisnosti. Učni načrt je

oblikovan tako, da omogoča študentu osnovno razumevanje teorije ekonomike podjetja že od

samega nastanka in uporabo spoznanj na pomembnih področjih organiziranja in vodenja

poslovnih sistemov. Poseben poudarek je tudi na metodah in načinih vrednotenja faz

tehnološkega procesa, stroškov dela in materiala ter izračunu končne cene izdelka pri pouku

tehnike v šoli.

MODERNI MATERIALI

Študentje se naučijo uporabljati znanje fizike za ugotavljanje in razlago lastnosti materialov

(kovin, zlitin, tekočih kristalov itn.). Ugotavljajo, kako mikroskopski procesi določajo


202

makroskopske lastnosti snovi. Razumejo osnovne elastične, električne, magnetne ter optične

lastnosti različnih materialov, predvsem s stališča njihovih tehnoloških aplikacij.

D – SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI

INOVIRANJE PEDAGOŠKE PRAKSE IN UČITELJEV RAZVOJ

Sposobnost odzivanja na spremembe in pripravljenost za vseživljenjsko profesionalno

razvijanje, je v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu ena izmed temeljnih učiteljevih

kompetenc. V okviru predmeta se študenti seznanijo s temeljnimi značilnostmi inoviranja na

pedagoškem področju, spoznajo dejavnike inoviranja in pomen inovacij za kakovostno

izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Seznanijo se z načeli in modeli učiteljevega

profesionalnega razvoja , reflektirajo lastna pojmovanja učiteljeve poklicne vloge ter se

uzavestijo o pomenu inoviranja za učiteljev profesionalni razvoj.

ANDRAGOŠKI VIDIKI UČITELJEVEGA DELA

V okviru predmeta se študenti seznanijo z opredelitvijo izobraževanja odraslih, sistemsko in

zakonsko ureditvijo izobraževanja odraslih, z najpogostejšimi motivi in ovirami, s katerimi se

srečujejo odrasli pri njihovem izobraževanju. Poglobijo poznavanje pojmov vseživljenjsko

učenje, vseživljenjsko izobraževanje, izkustveno učenje, andragoški proces in se seznanijo z

mentoriranjem kot procesom medsebojnega sodelovalnega učenja odraslih in dejavnikom

profesionalnega razvoja učiteljev.

NADARJENI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI

Predmet predstavlja sintezo vsebin o fenomenu nadarjenosti v učnem kontekstu, ki so jih

študenti absolvirali pri različnih temeljno pedagoških in specialno didaktičnih predmetih v

prvih treh letih študija ter poglablja oz. nadgrajuje znanje študentov na aplikativni ravni

pedagoškega dela z nadarjenimi učenci – razvija proceduralno znanje o prepoznavanju

nadarjenih učencev v razredu (njihovih potreb in posebnosti) ter o načrtovanju

individualiziranega pedagoškega pristopa za negovanje in/ali spodbujanje njihove nadarjenosti.

ANTROPOLOGIJA VZGOJE

Pri predmetu študenti poglabljajo razumevanje vzgoje in človeka ter njegovega mesta in

delovanja v polju vzgoje in izobraževanja na osnovi antropoloških spoznanj o človeku in

človeškosti, ki vključuje predvsem spoznavanje neevropskih, prvotnih družb in spoznavanje ter

reflektiranje razlik v socialnih strukturah teh družb, v socialnih diferenciacijah, sorodstvenih

sistemih, spolni diferenciaciji, poroki in družini, družbeni moči, itd., ter izbranih kulturnih

fenomenov (kot so iniciacija, tabu, incest, obred, religija, sveto, mit itd.) in njihovih razlag.

Spoznajo modele in dejavnike transmisije kulture v prvotnih in modernih družbah.

DIDAKTIČNI IN METODOLOŠKI VIDIKI OCENJEVANJA

V okviru predmeta študenti poglobijo svoje znanje s področja preverjanja in ocenjevanja kot

pomembne etape v organizaciji pouka. Spoznajo različne vrste preverjanja in ocenjevanja,

različne vrste testov ter različne taksonomije učnih ciljev. Seznanijo se z glavnimi fazami

sestavljanja standardiziranega in nestandardiziranega testa znanja ter si pridobijo spretnost

sestavljanja preizkusa znanja, ki bo imel ustrezne merske karakteristike.

RAZISKOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE

V okviru predmeta študenti poglobijo svoje znanje s področja pedagoške metodologije in

statistike. Poglobljeno se seznanijo s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa in z

osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov. Znanje o raziskovanju


203

povežejo s teoretskimi spoznanji, ki so jih pridobili pri drugih predmetih in s praktičnimi

izkušnjami, ki so si jih pridobili v času študija, ter ga uporabijo pri reševanju konkretnega

problema.

RAZREDNIŠTVO

Osnovni cilji predmeta so usmerjeni k načelom, vsebinam in nalogam učitelja razrednika.

Predmet bo temeljil na pravnih izhodiščih slovenskega šolskega sistema, na poudarjanju

multikulturalnega in inkluzivnega pristopa. Predmet bo poglabljal komunikacijske,

organizacijske, vodstvene spretnosti in usposabljal za sprotno refleksijo ter evalvacijo

pedagoškega dela razrednika.

UČNA DIFERENCIACIJA IN INDIVIDUALIZACIJA

Usposobljenost učiteljev za prilagajanje pouka različnim učencem, nadarjenim in učno

šibkejšim učencem, predstavlja kompleksno kompetenco, ki je po ugotovitvah domačih in tujih

raziskav pri učiteljih začetnikih dokaj slabo razvita. V okviru predmeta študenti spoznajo

utemeljenost učne individualizacije in diferenciacije pri sodobnem pouku, se seznanijo s

teoretičnimi osnovami in empiričnimi rezultati različnih sistemov diferenciacije in

individualizacije ter se usposobijo za praktično izpeljavo notranje, fleksibilne in zunanje

diferenciacije.

OSNOVE ZNANSTVENEGA PISANJA

Namen predmeta je usposobiti študente za pripravo in pisanje strokovnih in znanstvenih

besedil. Študenti se seznanijo z značilnostmi znanstvenega pisanja in s stopnjami pisanja

znanstvenega besedila. Naučijo se analizirati vire in pripraviti zapiske, ki vsebujejo vse

potrebne podatke za kasnejše sklicevanje na prebrana besedila. V povezavi z drugimi predmeti

študenti napišejo samostojno znanstveno besedilo.

ŠOLSKA ZAKONODAJA

Pri predmetu se študent seznanja s temeljnimi vrednotami, normami in pravnimi okviri, v

katerih delujejo strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih institucijah. To vključuje koncept

človekovih pravic, ustrezne mednarodne dokumente, šolsko zakonodajo in druge dokumente.

Pri predmetu reflektira razmerje med pravno-institucionalnimi okviri ter vlogo in mestom

formalnega ukrepanja v javni šoli, vključno s konceptom strokovne avtonomije šole in učitelja,

in razvija usposobljenost za reflektirano uporabo normativnih aktov v pedagoški praksi.

SODOBNA POJMOVANJA ZNANJA IN IZOBRAŽEVANJE

Predmet obravnava spoznavanje sodobnih pojmovanj znanja, ki vplivajo na izobraževalni

proces, na vrednotenje in merjenje znanja; razvija sposobnosti za kritično analizo pojmovanj

znanja, ki so v eksplicitni ali implicitni obliki prisotna v kurikulumu.

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN RAZVIJANJE KOMPETENC

Predmet obravnava vpliv vseživljenjskega učenja na izide vzgoje in izobraževanja, primerjavo

akcijskih načrtov na področju vseživljenjskega učenja v evropskih državah, ter metode in

oblike razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja in kompetenc pri različnih ciljnih

populacijah.

MEDNARODNE ŠTUDIJE DOSEŽKOV PRI MATEMATIKI IN NARAVOSLOVJU

Predmet bo študente seznanil z vrsto, cilji in postopki mednarodnih študij dosežkov v

izobraževanju. Ciklične študije, kot so PISA, TIMSS, PIRLS ponujajo vrsto podatkov in


204

izsledkov, ki lahko pomagajo pri oblikovanju strategije ne le šolskega sistema, ampak tudi v

oblikovanj strategij poučevanja v vsakodnevni pedagoški praksi.

PRAVICE OTROKA – IZBRANE TEME

Predmet je namenjen spoznavanju temeljnih razsežnosti pojma otrokovih pravic, ki

predpostavljajo razumevanje relacijskega koncepta človekovih pravic, posebnosti otroka, ki

terjajo poseben kod otrokovih pravic, in specifično dinamiko razmerja otroka, družine in

države, ki jih opredeljuje. Na temelju tega znanja bo lahko učitelj v praksi presojal mnogotere

situacije, ki zadevajo presojo koristi in pravic otrok, pristojnosti staršev in vlogo strokovnega

delavca v zahtevnih primerih.

IZBRANA POGLAVJA KOMBINATORIKE

Predmet je namenjen študentom, ki jih zanimajo kombinatorični problemi preštevanja, rodovne

funkcije, posebna kombinatorična števila in povezave med njimi.

MATEMATIKA V UMETNOSTI

Nekaj primerov, ko se likovna umetnost sreča z matematiko: zlati rez, tlakovanja, platonska

telesa, Arhimedova telesa, poligoni, poliedri in politopi, platonske sfere, milni mehurčki,

egipčanske piramide, simetrije in vzorci, kristali, kalejdoskopi, perspektiva v renesansi,

Pitagora, Vitruvius, Dürer, Vermeer, Escher, islamska umetnost, kitajska umetnost, in labirinti.

MATEMATIČNA DELAVNICA

Študenti spoznajo osnove rekreativne matematike. Posebej poudarimo aktivnosti, ki so

motivacijsko zanimive (šifriranje, nestandardne konstrukcije, matematika s prepogibanjem

papirja ipd.). Cilj predmeta je obravnava možnosti in načinov dela, namenjenih spreminjanju

stališča otrok in odraslih do matematike.

ZGODOVINA MATEMATIKE

Študentje naj bi dojeli matematiko kot skupni dosežek vsega človeštva, različnih obdobij in

kultur. Zato je precej časa posvečeno glavnim števnikom v različnih jezikih, zgodovini

zapisovanja števil, posebnim primerom računskih algoritmov, npr. egipčanskemu množenju,

deljenju in računanju z ulomki, reševanju enačb po metodi lažne rešitve, … . Podrobneje so

opisani primeri računic: Rhindov papirus, babilonske zbirke nalog, Evklidovi Elementi,

Bhaskarova Lilavati, kitajski učbenik Deset klasikov, Almagest, Fibonacijev Liber abaci,

računica Adama Riesa, o. Marka Pohlina (Bukevce za rajtengo) in Franca Močnika. Opisani so

tudi primeri računal: abakus, sajpan, soroban, sčoty. Nekaj časa je namenjeno tudi

etnomatematiki.

TROJNA NARAVA NARAVOSLOVNIH POJAVOV IN POUČEVANJE NARAVOSLOVJA

Pri predmetu bodo študenti spoznali pomen trojne narave naravoslovnih pojmov;

makroskopska, submikroskopska in simbolna raven, za poučevanje naravoslovnih, še posebej

kemijskih, vsebin na različnih ravneh šolanja. Spoznali bodo zgodovinski pregled razvoja

poučevanja naravoslovnih vsebin z vidika trojne narave predstavitev pojmov doma in v tujini

ter rezultate raziskav tega področja. Študenti bodo uporabljali različne modele prikaza

submikroskopske ravni pojmov ter strategije njihovega umeščanja v pouk naravoslovja, hkrati

pa poglobili razumevanje osnovnih kemijskih pojmov, ki so za učinkovito poučevanje

naravoslovja bistveni.

SPOROČANJE MATEMATIČNIH IN FIZIKALNIH ODKRITIJ


205

Spoznavanje različnih načinov promocije in širjenja javne zavesti o pomenu znanstvenih

odkritij s področja matematike in fizike. Prilagajanje predstavitev znanstvenih odkritij

različnim ciljnim javnostim. Razvoj razumevanja odnosa med popularizacijo in široko

poljudnostjo ter strokovnostjo in poglobljenimi pristopi. Predstavitev izbranih uspešnih

primerov iz domače in mednarodne prakse: matematične ali fizikalne razstave, muzeji,

festivali, tradicionalni in posebni priložnostni projekti.

NARAVOSLOVJE V FORENZIKI IN ŠPORTU

Pri predmetu bodo študenti spoznali nekatere osnovne naravoslovne pojme, ki so povezani z

forenzično znanostjo in športom. V sklopu forenzičnega naravoslovja bodo spoznali nekatere

osnove zgodovina in razvoj forenzične znanosti, obdelave kraja zločina in materialnih dokazov

(prstni odtisi, kri, kosti, DNK in drugih snovi). V delu naravoslovja v športu pa bodo študenti

osvojili osnove kemija mišičja, kemije krvi, prehrane športnika in snovi, kot dodatek prehrani

športnika ter dovoljene in prepovedane snovi za povečanje zmogljivosti športnika.

KEMIJA KOT NARAVOSLOVNO GIBALO DRUŽBE

Spoznavanje razvoja in pomena kemije kot vede spreminjanja snovi ter predstavitev njenega

globalnega vpliva na vsa področja človekovega bivanja in delovanja. Oris pomena kemije kot

znanosti, ki nam pomaga razumeti pojave okrog nas. Razvijanje sposobnosti opazovanja,

sklepanja na osnovi predhodnih znanj, razlage različnih pojavov na osnovi enostavnih poskusov

in zmožnosti postavljanja zaključkov.

VPLIVI NA OKOLJE

Študenti bodo pri predmetu spoznali nekatere osnove kemije okolja, ki zajema kemijo

atmosfere, voda in tal. Spoznali bodo pomen kroženja snovi na Zemlji (bio-geo-kemični cikli

snovi) za človeka in za druge organizme. Študenti bodo spoznali tudi osnove toksikologije in

ekotoksikologije ter varnega dela s kemikalijami v šolskem laboratoriju.

INFORMACIJSKI PRISTOPI V NARAVOSLOVJU

Predmet obravnava temelje naravoslovno-tehniške informatike s poudarkom na naravoslovju:

primarni viri informacij, bibliografske in faktografske podatkovne baze, multimedija, svetovni

splet, osnove intelektualne lastnine, metode dodane vrednosti, metode za urejanje in sintezo

podatkov v sisteme, osnove QSAR metod v naravoslovju.

RAZUMEVANJE NARAVOSLOVJA

Predmet seznanja in utrjuje vedenja o skupnem izvoru, razvoju in metodah v znanosti

(naravoslovju). Študente seznanja z zgodovino in filozofijo znanosti in razvija znanstveno

mišljenje, razmejuje med znanostjo in kvazi znanostjo. Dotakne se odnosa med znanostjo in

sodobno družbo ter etiko znanstvenega raziskovanja.

NARAVOSLOVJE PLUS

Predmet razvija naravoslovno mišljenje in temelji predvsem na spoznavanju in razvijanju

procesnih znanj pri učenju naravoslovja. Pri predmetu se študenti naučijo kako naravoslovne

vsebine in zlasti naravoslovna procesna znanja (opazovanje, razvrščanje, urejanje,

napovedovanje, sklepanje, posploševanje, predstavljanje rezultatov) uporabiti tudi kot sredstvo

za razvoj miselnih sposobnosti.

SLOVENSKA FLORA IN FAVNA


206

Uvodu (geografija, geologija, klimatske razmere) sledi biogeografska delitev Slovenije in

pregled raznolikosti habitatnih tipov. Vsak habitatni tip predstavljen z značilnimi rastlinskimi

in živalskimi vrstami, ki so orisane z biološkega in naravovarstvenega vidika. Endemizem in

endem(ič)ne vrste, invazivnost, ekonomsko pomembne vrste, indikatorske vrste. Pregled

zavarovanih območij Slovenije. Vaje: individualna floristična in/ali favnistična obdelava

izbranega območja.

OKOLJSKE SPREMEMBE IN VARSTVO NARAVE

Seznanjanje s spremembami v atmosferi, pedosferi in biosferi, vključno z globalnimi

spremembami, problemi obremenjevanja in degradacije, poti za izboljšanje stanja ter stanje v

Sloveniji. Predmet povzema tudi zakonske osnove varovanja okolja in narave.

BIOLOGIJA

Predmet je namenjen seznanjanju študentov z lastnostmi živih organizmov od celičnega, preko

tkivnega do organizmskega nivoja. Vključuje osnove razmnoževanja in razvoja rastlin, živali

in človeka, povezanost rastlin, živali in človeka v okolju, ter posledice sprememb v okolju na

ekosistem, združbe in populacije.

ZDRAVO PREHRANJEVANJE

V vsebini predmeta obravnavamo osnovna izhodišča za razumevanje uravnotežene hrane,

njenega hranilnega sestav, energijske vrednosti v povezavi z nasitno vrednostjo in fiziološkimi

potrebami človeka. Povežemo jo z dejavniki tveganja za zdravje človeka skozi vsa starostna

obdobja, s prehransko politiko v R Sloveniji in promocijo zdravega prehranjevanja.

POUČEVANJE FIZIKALNIH VSEBIN V NARAVOSLOVJU

Predmet je namenjen študentom, ki nameravajo po diplomi poučevati tudi predmet

Naravoslovje v 6. in 7. razredu. Obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin v

Naravoslovju s posebnim poudarkom na posebnosti obravnave pri starostni skupini 10-12 let.

Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov,

preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike in organizaciji praktičnega dela. Sestavni del


TOKOVI IN ENERGIJA V OKOLJU Študentje se naučijo opazovati in razumeti temeljne fizikalne pojme in jih uporabljati pri

razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju. Poudarek je na vsebinah, ki so povezane s

tokovi v naravi (mehanskih, električnih, toplotnih), študentje razvijejo in utrdijo jasne in

ustrezne predstave o osnovnih fizikalnih konceptih povezanimi s tokovi. Poznajo in razumejo

osnovni koncept tokov in vzrokov zanje v različnih okoliščinah. Usposobijo se za varno

eksperimentiranje.

SVET ZVOKA IN SVETLOBE

Študentje poglobijo in nadgradijo znanje fizike, pridobljeno pri predmetu fizika v naravoslovju.

Poudarek je na vsebinah, ki so povezane z valovanjem, zvokom in svetlobo. Študentje razvijejo

in utrdijo jasne in ustrezne predstave o osnovnih fizikalnih pojmih, povezanih s temi vsebinami.

Poznajo in razumejo osnovni koncept valovanja in vzrokov zanj v različnih okoliščinah.

FIZIKALNI POGLED V NARAVOSLOVJU

Predmet je namenjen predstavitvi različnih področij v naravoslovju (tekoči kristali, voda v

rastlinah, osmoza, gibanje vodnih živali, superprevodniki), kjer razumevanje fizikalnih


207

zakonitosti pomaga pri razumevanju dogajanj v naravi in živih bitij. Predavanja potekajo ob

spremljavi mnogih demonstracijskih in preprostih laboratorijskih poskusov, ki s

problematikami seznanjajo na kvalitativnem nivoju.

ZANIMIVA FIZIKA OKOLI NAS

Pri predmetu spoznamo fizikalno ozadje zanimivih naravnih pojavov (optičnih, vremenskih in

drugih) in prikažemo fizikalni pogled na aktualna vprašanja okolja, kot so energijski viri in

topla greda. Predstavimo vlogo fizike v modernem času, spoznamo fizikalno ozadje delovanja

modernih tehnoloških naprav (GSM telefoni, mikrovalovna pečica, LCD zasloni, …) ter

medicinske diagnostike (ultrazvok, rentgen, MRI, …). Prikažemo fiziko v ozadju različnih

športov. Dodatne teme obravnavamo na predloge slušateljev.

ORIS SODOBNE FIZIKE

Predmet nudi študentom pregled moderne fizike na poljuben način brez zapletenih enačb. Poda

pregledno fizikalno sliko dogajanj na različnih nivojih narave od osnovnih delcev do galaksij

in vesolja. Spoznajo najpomembnejše fizikalne koncepte, zavejo se povezanosti dogajanj v

mikroskopskem in makroskopskem svetu kot tudi povezanosti fizike z drugimi znanostmi.

RAČUNALNIŠKO PODPRTE MERITVE IN KRMILJENJE

Sodobni merilni sistemi temeljijo na digitalizaciji merskih podatkov. Takšni sistemi so postali

cenovno dostopni za šole in je možna seznanitev učencev že v drugi triadi osnovne šole, še

toliko bolj pa pri naravoslovnih predmetih in tehniki v zadnji triadi OŠ. Poleg računalniške

podpore merilnih postopkov je motivacijsko zelo privlačna tudi robotika prilagojena za

razredno stopnjo. Po seznanitvi z osnovami računalniško podprtih merilnih sistemov in

krmiljenja se študenti pri laboratorijskih vajah in seminarju individualno izberejo področje

svojega interesa.

NACIONALNI IN MEDNARODNI PROJEKTI V ŠOLSTVU

Ste kdaj pomislil, da bi opravili del vašega študija na priznani univerzi v tujini? Bi želeli

opraviti prakso v tujini ali pa izmenjati delovne izkušnje kot učitelj na šoli izven slovenskih

meja? Želite spoznati učitelje iz tujine, njihovo kulturo in običaje in z njimi sodelovati? Ste

polni idej, pa ne veste kako bi jih udejanili? Si želite zagotoviti dobre delovne pogoje in biti

popolnoma na tekočem z razvojem na vašem področju? Potem je čas, da si odprete vrata v svet

in se seznanite z mobilnostjo učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter pridobite vsa

neobhodna znanja kako se aktivno udeležiti nacionalnih in/ali mednarodnih projektov.

PROGRAMSKA OPREMA

Osnovni cilj predmeta je dograditi pridobljeno znanje študentov iz osnov računalništva z

dodatnimi znanji računalništva in informatike iz področja osnov sistemske in programske

opreme, tako da postanejo integralne osebnosti informacijske družbe, da so sposobni uporabljati

računalniške in informacijske sisteme ter orodja pri svojem delu in poučevanju.

DIDAKTIČNE RAČUNALNIŠKE IGRE

Predmet obravnava osnove teorije iger, ki se interdisciplinarno povezujejo z logiko, razvojno

psihologijo (razvojne posebnosti, igranje vlog), umetno inteligenco, igralstvom, teorijo

sistemov in interakcijo človek-računalnik. Dotakne se tudi matematične abstrakcije iger in

nadgradnje tega s praktičnim znanjem. Obravnavana so tudi razvojna okolja načrtovanja iger.

RAČUNALNIŠKO PODPRTO SODELOVANJE


208

Študenti se bodo pri tem predmetu seznanili z osnovami računalniško podprtega skupinskega

dela in sodelovanja na daljavo. Spoznali bodo računalniška orodja in okolja za komuniciranje

in za skupinsko delo ter njihov vpliv na sodobne oblike skupinskega dela v izobraževanju. Med

vsebine tega predmeta sodijo tudi računalniško podprte virtualne učilnice ter virtualni učbeniki

in druga učna gradiva v skupni rabi.

VEČPREDSTAVNA UČNA GRADIVA

Pri tem predmetu se bodo študenti seznanili z osnovnimi teorijami in koncepti s področja

večpredstavnosti in hiperteksta in z možnostmi za njihovo učinkovito vključevanje na različna

področja izobraževanja. Pomembne vsebine predmeta so tudi osnovni principi stiskanja

podatkov ter digitalizacije slik, zvoka in videa ter spoznavanje formatov za njihovo

shranjevanje.

POJMOVANJE IN PREPREČEVANJE NASILJA

Spoznavanje pojavnosti in razvrstitev nasilja. Spolno nasilje, rasno oz. nacionalno nasilje.

Opredelitev nasilja in netolerantnosti: razmejevanje osebn(ostn)ih, socialnih in političnih

vidikov. Biološki, psihološki in socialni dejavniki v pojasnjevanju nasilja; zgodovina

problematiziranja nasilja.. Vrstniško nasilje (v šoli) kot razmeroma “novo odkrit” pojav. Modeli

preventivnega, represivnega in svetovalo terapevtskega obravnavanja vrstniškega nasilja.

Sistemski pristop institucionalnega etosa oziroma "celotne šole" v obravnavanju nasilja med

vrstniki v šoli. Preventivno delo kot (naj)novejša usmeritev. Mediacija, vrstniško izobraževanje

in vloga vrstnikov kot izvajalcev preprečevalnih programov.

UPORABA IN ZLORABA DROG

Značilnosti in razvrstitve dovoljenih in prepovedanih drog. Pojmi uporaba in zloraba drog,

odvisnost in zasvojenost. Odvisnost od drog in druge odvisnosti. Epidemiologija drog in drugih

odvisnosti. Rekreativna uporaba drog. Biološko, psihološko in socialno v uporabi drog; pomen

“seta in settinga”. Politike drog: zmanjševanje škode, prohibicionizem in antiprohibicionizem;

medicinska oz. kazenska, socialna, antiprohibicionistična, libertinska oz. potrošniška.

Preventivno, tretmansko/rehabilitativno in represivno delovanje. Vsebina in pristopi strategij

zmanjševanja povpraševanja po drogah. Terensko delo, delo v skupnosti. Ekološki in

kontekstualni pristop kot teoretično izhodišče preprečevanja. Bloomov konfiguralni pristop.

Značilni pristopi/strategije šolskega/izobraževalnega primarnega preprečevanja.

ŠTUDIJE SPOLOV

Pojem družbenega spola nasproti biološkemu; raziskovanje vzpostavljanja diskurza razlik med

spoloma prek naslavljanja na konstitucijske značilnosti. Koncepti družbenega spola - razvoj

socialnega spola v sodobnih družbah. Vpliv institucij ideologij, družbenih ureditev in gibanj na

vzpostavitev in ohranjanje konceptov družbenega spola; poseben poudarek na institucijah

šolskega sistema, družine in medijev. Politike spolov (koncept moškosti, ženskosti in njuna

vzajemna diskurzivna prepletenost) in relevantna družbena gibanja. Izbrane teme: moškost in

nasilje, vzgoja in spolne vloge, mladinska kultura, nacionalno-kulturne razlike, predsodki,

spolne prakse, politike telesa, itd.

MIGRACIJE, MANJŠINE IN MULTIKULTURALIZM V VZGOJNO

IZOBRAŽEVALNEM DELU


209

Pregled migracij in sodobnih migracijskih tokov v Evropi in po svetu. Etničnost, etnična zavest

in etnična identiteta, etnocentrizem. Nacionalizem, ksenofobija in rasizem. Narava, struktura in

družbene funkcije nacionalistične ideologije. Družbeni položaj manjšin. Osebna identiteta kot

presečišče družbenih, zgodovinsko in kulturnih procesov. Interakcija med etnijo, spolom in

socialnim položajem kot paradigmatski okvir identitetnih umeščanj. Položaj priseljencev v

šolskem sistemu. Vidiki etnične diskriminacije. Različna pojmovanja in teorije

multikulturalizma. Politike in prakse multikulturalnega dela v vzgoji in izobraževanju.

MODELI MENTORSTVA

Opredelitve, zgodovinsko in teoretsko ozadje mentorstva oblike dela z ljudmi. Integrativni in

večperspektivni pogled na mentorstvo, mentorstvo kot oblika vseživljenjskega učenja,

mentorstvo v kontekstu konceptov socialnega vključevanja in socialne povezanosti.

Alternativne oblike mentorskega odnosa: odnos posameznik – z – posameznikom, vrstniško

mentorstvo, mentorstvo v skupini, mentorstvo akcijskega učenja v timu idr. - Metodični vidiki

mentorstva (mentoriranje kot socialno razmerje, mentorstvo kot priložnostno in neformalno

učenje, trislojni model mentoriranja). Razvoj in značilnosti mentorstva na različnih področjih

in pri delu z različnimi ciljnimi skupinami (mentorstvo pri delu z mladimi, mentorstvo v

šolskem okolju, mentorstvo pri vključevanju ranljivih skupin, mentorstvo na delovnem mestu

idr.)

SOCIALNE IGRE

Koncepti socialne kompetence, socialnih veščin in izkušenjskega učenja. Modeli učenja in

umeščenost inventarja socialnih veščin, metakognitivni pristop k socialnim veščinam. Socialna

igra kot medij za učenje socialnih veščin v kontekstih vzgoje in izobraževanja. Izvori socialnih

iger, razvojni vidik socialnih iger, osnovna načela in pravila za izvajanje socialnih iger v

skupini. Intervencijski repertoar vodje v kriznih situacijah skupinskega dogajanja. Pregled in

spoznavanje socialnih iger po posameznih področjih (komunikacija in empatija, identiteta,

sposobnosti, spretnosti in moči, sodelovanje, načrtovanje in reševanje problemov

idr.).Klasifikacijski kriteriji za izbor in analizo socialnih iger. Socialna igra v metodi delavnice,

kreiranje tematske delavnice s pomočjo socialnih iger.

NARAVOSLOVNI VIDIKI KOZMETOLOGIJE

Pri predmetu bo študentom predstavljen razvoj in pomen kozmetologije skozi zgodovino ter

oris temeljnih področij te interdisciplinarne znanosti z različnih vidikov njenega globalnega

vpliva na človekovo življenje in bivanje v svetu na splošno. Specifična znanja bodo

osredotočena na spoznavanje osnovnih pojmov o koži kot mestu delovanja kozmetičnih

izdelkov ter o vlogi, sestavi in lastnostih sestavin kozmetičnih izdelkov, s poudarkom na njihovi

varni uporabi in posledičnemu vplivu na obstoj človeštva in narave v prihodnosti.

VIZUALIZACIJA V NARAVOSLOVNEM IZOBRAŽEVANJU

Študenti bodo spoznali pomen trojne narave naravoslovnega pojma; makroskopska,

submikroskopska in simbolna za njihovo razumevanje. Spoznali bodo različne vizualizacijske

elemente za učinkovit pouk naravoslovja in kako jih uporabiti v praksi. Seznanijo se z razvojem

mentalnih modelov abstraktnih kemijskih pojmov na osnovi vizualizacije. Analizirajo učbenike

z vidika uporabe vizualizacijskih elementov ter zasnujejo učne enote, kjer bo jasno vidna

uporaba vizualizacijskih elementov naravoslovnih pojmov, ki jih sami zasnujejo npr. fizični

modeli, slike, skice, sheme, submikropredstavitve, animacije…

OD OPAZOVANJA DO RAZISKOVANJA V NARAVOSLOVJU


210

Pri predmetu se študenti seznanijo s teoretičnimi izhodišči izkustvenega in raziskovalnega

učenja pri pouku naravoslovnih vsebin. Razvijajo spretnosti in nadgrajujejo znanje za izvajanje

raziskovalnega in izkustvenega pouka. Pridobivajo znanja in spretnosti samostojnega

raziskovanja in sposobnosti naravoslovnega mišljenja. Pri delu študenti uporabljajo sodobno

predmetno specifično IKT ter delajo z organizmi in opremo za laboratorijsko in

eksperimentalno delo. Naučijo se strategij, kako razvijati spretnosti opazovanja in raziskovanja

pri učencih. Študenti pripravijo učna gradiva in izvedejo ter evalvirajo svoje nastope pred

učenci.

UČENJE NARAVOSLOVJA Z RAZISKOVANJEM

Predmet je namenjen usposabljanju za vodenje raziskovalnega pouka vsebin s področja

naravoslovnih ved (biologija, fizika, kemija). Delo je organizirano tako, da se teoretična

spoznanja s predavanj prepletajo z izkušnjami na konkretnih primerih. Poseben poudarek je na

prilagoditvi obravnave izbranih tem za delo z otroki v prvih triletjih osnovne šole in celostni

obravnavi izbranih pojavov, vsebina pa prilagojena učnim načrtom.

Documents

DVOPREDMETNI UČITELJ · 2018. 6. 28. · DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje 10 5. Obvladovanje osnovnih praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih