Čebelarska zveza Slovenije

Čebelarski priročnik za začetnikeVlado Pušnik

ČEBELARSKI PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE

Avtor: Vlado Pušnik

Fotograije in ilustracije:arhiv ČZS, Vlado Auguštin, Marko Borko, Robert Brus, Brane Borštnik, Janez Gregori, Franc Gosar, Igor Holy, Drago Hrelič, internet, Miha Kunstelj, Vida Lešnik, Logar Trade, d. o. o., Branko Obranovič, Drago Pančur, Stanislav Plut, Vlado Pušnik, Čebelarstvo Rihar - Kocjan, Mira Rogelj Jenko, Tomaž Samec, Marija Sivec, Franc Šivic, Ciril Tovšak

Recenzenti in konzultanti:Vlado Auguštin, mag. Andreja Kandolf Borovšak, Drago Karl Kotnik, Nataša Lilek, Tanja Magdič, Tomaž Samec, Lidija Senič

Tehnični urednik:Marko Borko

Lektoriranje:Nuša Radinja, prof.

Izdala in založila:Čebelarska zveza SlovenijeBrdo pri Lukovici 8, 1225 LukovicaTelefon: 01/729 61 00Faks: 01/729 61 32

Oblikovanje in tisk:Tiskarna Povše

Naklada:2000 izvodov

Lukovica 2013

© (2013) ČZS.Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

638.1(035)

PUŠNIK, Vlado Čebelarski priročnik za začetnike / Vlado Pušnik ; [fotograije in ilustracije arhiv ČZS ... et al.]. - Ljubljana : Čebelarska zveza Slovenije, 2013

ISBN 978-961-6516-51-8

266086400

1

O avtorju

Vlado Pušnik je bil rojen leta 1947, stanuje v Mariboru, čebelari od leta 1987 ter je član Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, član Slovenskega akademskega čebelarskega društva Ljubljana, član Čebelarskega društva »Klub čebelarskih mojstrov«, član Društva zeli-ščarjev Maribor ter član Sekcije apiterapevtov dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Mari-bor. Bil je predsednik Čebelarske zveze društev Maribor, podpredsednik in član upravnega odbora Čebelarske zveze Slove-nije ter član Sveta za živinorejo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot predsedniku gradbenega odbora za zgraditev Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici mu je leta 2002 uspelo graditev poslo-pja tudi končati, predvsem pa mu je uspelo spremeniti program Čebelarskega izobraževalnega centra v program Čebelarskega centra Slovenije. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel najvišje odličje Antona Janše I. stopnje ter državno odlikovanje – medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije.

Čebelari v 20 Kirarjevih, 40 AŽ-panjih in 10 nakladnih panjih na sedmih stojiščih na Pohorju in v okolici Maribora. Usposabljanje za čebelarske mojstre je opravil na »Imkerschule« v Gradcu, oddelek v Mariboru. V okviru Čebelarske zveze Slovenije deluje kot predavatelj, terenski svetovalec ter preglednik za med.

PE Čebelarski center MariborStreliška 150, 2000 Maribortel.: 02/331 80 10jana.pp@amis.netwww.cebelarski-center.siOdprto od ponedeljka do petka od 9.–17. ureter ob sobotah od 8.–13. ure.

2

Čebelarska zveza SlovenijeBrdo pri Lukovici 81225 Lukovica

Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si

Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si

Opazovalno-napovedovalna služba medenja: Jure Justinek, vodja ONS: 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik – tel.: 01/729 61 20

Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi in tretji delovni četrtek med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si

Javna svetovalna služba v čebelarstvu:Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.siVlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.siTanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 10, 040/436 513, tanja.magdic@czs.simag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.siNataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.siTomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 517, tomaz.samec@czs.siNataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si.

Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083matična številka ČZS: 5141729ID za DDV: SI 81079435šifra dejavnosti: 94.120.

3

Obvezna literatura k čebelarskemu priročniku za začetnike

Mlaker - Šumenjak, M. (2011): Čebela se predstavi. Učbenik in delovni zvezek za ljubitelje čebel. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Meglič, M., Auguštin, V. (2007): Varoja, čebela, čebelar. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Veljanovski Geremia, V., et al. (2012): Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

Priporočam ogled ilmov:

Čebelarska zveza Slovenije (2008): S čebelo do medu [Videoposnetek]. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu.

Čebelarska zveza Slovenije (2009): Varoja [Videopo-snetek]. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slove-nije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu.

Filmi s čebelarsko tematiko na spletni strani Čebe-larske zveze Slovenije (http://www.czs.si/cebelarski-ilmi.php):• Točenje medu• Analiza kakovosti medu• Cvetni prah• Domovina odličnih čebelarjev• Huda gniloba• Uporaba medu v kulinariki

4

Priporočam branje literature:

Auguštin, V., et al. (2010): Pridelava in predelava voska. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Bokal, L., ur. (2008): Čebelarski terminološki slovar. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Božič, J. (2009): Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov: pridelava in priprava osnovnih surovin, priprava polizdelkov, predstavitev priprave posameznih izdelkov. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Glasilo Slovenski čebelar.Grad, J., et al. (2010): Pomembni in ogroženi opraševalci: Čmrlji v Sloveniji.

Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.Gregori, J., ur. (2007): Slovenija – domovina kranjske čebele: Vzrejno delo in

vzrejevalci. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska svetovalna služba.

Gregori, J. in sodelavci (2011): Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Janša, A. (2004): Popolni nauk za vse čebelarje (priredil Franc Prezelj). Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Jurančič, I. (2004): Čebeloreja: kratek in lahkoumeven navod k umnemu čebelarstvu po najnovejih pravilih in skušnjah s posebnim ozirom na Dzierzonove panje in njegova vodila: s 50 dodanimi podobami. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije; Radovljica: MRO – Čebelarski muzej; Maribor: Čebelarska zveza društev; Ptuj: Čebelarska zveza.

Juvanec, B. (2010): Slovenski čebelnjak. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Kandolf, A., et al. (2008): Cvetni prah. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Kandolf, A., et al. (2008): Med – značilnosti slovenskega medu. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

Lilek, N., ur. (2009): Propolis. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.Meglič, M. (2004): Čebelji pridelki – pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici:

Čebelarska zveza Slovenije.Pušnik, V., Flac, I., Brvar, J., Zidarič, Z., Sajevec, S., Bračko, I., (2009): Kirarjev

panj in čebelarjenje z njim. Maribor: Čebelarska zveza društev Maribor.Šivic, F., ur. (2007): Domovina odličnih čebelarjev: Čebelarske turistične poti. Brdo

pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.Umeljić, V. (2012): Čebelarstvo za začetnike in strokovnjake. Kamnik: Samozaložba

F. Prezelj.Zdešar, P., ur. (2008): Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje I. Brdo pri Lukovici:

Čebelarska zveza Slovenije.Zdešar, P., ur. (2011): Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje II. Brdo pri Lukovici:

Čebelarska zveza Slovenije.Zupančič, M., et al. (2008): Ekološko čebelarjenje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska

zveza Slovenije.

5

TEORETIČNO IZOBRAŽEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Pomen in zgodovina čebelarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Organizacija čebelarjev v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Specializirane službe, ki so v pomoč čebelarjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Kako začeti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Čebelje bivališče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Oprema čebelarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Biologija čebelje družine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Življenje čebelje družine čez leto in delo v čebelnjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Prevozi čebel na pašo in premiki čebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Fenološki koledar, čebelja paša in čebelji pridelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45Bolezni čebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Škodljivci čebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Varstvo čebel pred zastrupitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Februarski pregled čebelnjaka, opreme, zaščitnih sredstev in priprava satov . 63Prvi spomladanski pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Dražilno krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Priprava čebelje družine za prvo pašo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Preprečevanje rojenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Apitehnični ukrepi za zatiranje varoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Prvo točenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Naravni roj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Sestavljanje narejenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Sestavljanje ometenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Dodajanje matic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Zadnje točenje in pregled čebelje družine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Krmljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Zatiranje varoj s sonaravnimi sredstvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Zimsko krmljenje avgusta in septembra ter po potrebi dodatno krmljenje oktobra. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Preprečevanje ropanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

KORISTNI NAPOTKI ZA ČEBELARJE ZAČETNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

PRVA POMOČ PRI ČEBELJEM PIKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

V s e b i n a

6

7

TEORETIČNO IZOBRAŽEVANJE

Uvod

Čebelarski priročnik za začetnike obsega osnovne informacije in bo v pomoč zače-tniku, ki se je odločil za čebelarjenje. Pri pripravi priročnika sem upošteval, da imamo Slovenci veliko obsežne in podrobne literature in da je mogoče tako teo-retično kot praktično tudi pozneje izpopolnjevati znanje in spretnosti. Po mojem mnenju v čebelarskem priročniku ni nujno obdelati nekaterih tem, ki so na razpo-lago v specializirani oz. obsežni literaturi, saj bi s širitvijo nekaterih poglavij dobili knjigo, kakršne že imamo, tako da po svoji funkciji ne bi bila več priročnik.

Ko usvoji osnovna znanja, se vsak čebelar lahko udeleži številnih specializi-ranih predavanj, delavnic in tečajev, ki jih organizira Javna svetovalna služba v čebelarstvu (JSSČ).

Prepričan sem, da za čet nika ne smemo preveč obremeniti s preobsežno lite-raturo, temveč mu moramo dati le osnove in mu povedati, kako lahko svoje znanje poglablja. Zato sem obseg priročnika omejil na 96 strani. Uporabnik tega priročnika mora pridobiti dovolj znanja, da uspešno konča program Izobraževa-nje začetnikov, ki ga je spre-jela Čebelarska zveza Slove-nije (ČZS). Čebelarji zače-tniki bodo zelo veliko kori-stnega našli tudi na spletni strani ČZS: www.czs.si

Namen tega priročnika je, da začetnik usvoji osnovna znanja, na podlagi kate-rih se bo pozneje uspešno usposabljal za zahtevnejša znanja, kot so pridobiva-nje cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, vzreja matic, pridobivanje čebeljega strupa …

Znanja, pridobljena v začetnem programu, morajo čebelarju začetniku zado-ščati, da uspešno čebelari na med že po prvem letu izobraževanja in praktičnega dela z mentorjem v svojem čebelarskem društvu. Za začetnika je mentor nujna pomoč, saj ga lahko kadar koli prosi za nasvet, hkrati pa pri njem pridobiva praktična znanja in spretnosti, ki preprečijo marsikatero napako. Na napakah se učiti je namreč zelo drago in tudi izgubljene sezone se nikoli več ne vrnejo.

Da je začetnik usvojil osnovna znanja in da se bo sposoben izpopolnjevati:• se mora naučiti opravljati delo v skladu z varstvom okolja in ohranjanjem čebel,• mora razumeti pomembnost čebel v kmetijski pridelavi, • se mora seznaniti s posameznimi opravili pri čebelah, • mora pripraviti in uporabiti čebelarsko opremo in orodja, • mora spremljati čebeljo družino vse čebelarsko leto, • mora spremljati čebeljo pašo, • mora spoznati najpomembnejše čebelje pridelke in njihovo uporabo,• mora povezati teoretična in praktična znanja, • se mora zavedati pomena znanja za uspešno čebelarjenje.

Po usvojitvi začetnega programa mora čebelar začetnik poznati, razložiti, opisati:POMEN IN ZGODOVINO ČEBELARSTVA• pomembnost čebel v kmetijstvu,• pomembnost opraševanja in čebeljih pridelkov,• zgodovino čebelarstva na Slovenskem in v svetu;

BIOLOGIJO ČEBELJE DRUŽINE• različne rase čebel in njihove sorodnike,• telesne dele in organe čebele, trota in matice,• sestavo čebelje družine,• delitev dela v čebelji družini,• sporazumevanje čebel;

ČEBELJE BIVALIŠČE IN ČEBELARJEVO OPREMO• pozna satnico, sat, matičnik, razporejenost medu, zalego ter cvetni prah

v bivališču,• pozna vlogo primerne mikroklime v panju,• pozna panje, ki jih uporabljamo v Sloveniji,• pozna opremo panjev,• pozna opremo, ki jo potrebuje čebelar;

ŽIVLJENJE ČEBELJE DRUŽINE MED LETOM• kdaj začne matica zalegati,• izletavanje čebel in pomembnost vnosa svežega cvetnega prahu,• kdaj in zakaj se čebelja družina številčno povečuje,• ukrepi, potrebni v obdobju krepitve čebelje družine,• vzroki rojenja in možnosti za preprečevanje rojenja,• kako čebele nabirajo nektar, mano, cvetni prah in smolnate snovi za

propolis ter kje dobijo vodo,• razmere v družini jeseni in pozimi;

8

9

ČEBELJO PAŠO IN ČEBELJE PRIDELKE• najpomembnejše medovite rastline in proizvajalce mane, • kdaj rastline medijo, • pomembnost opraševanja s čebelami za razmnoževanje in povečanje koli-

čine kmetijskih pridelkov in drugih rastlin,• čebelje pridelke;

DELO V ČEBELNJAKU• spomladanska opravila,• obnova matic in preprečevanje rojenja,• pridelovanje in točenje medu,• pridelava cvetnega prahu,• jesenska opravila,• krmljenje čebel,• zazimovanje čebel;

BOLEZNI ČEBEL IN ŠKODLJIVCE V ČEBELNJAKU• varoza,• poapnela zalega, huda gniloba, pršičavost, nosemavost – preventivni ukrepi

ter možnosti zdravljenja,• škodljivci in škoda, ki jo ti povzročajo čebelam in čebelarju;

VARSTVO ČEBEL PRED ZASTRUPITVAMI• kako škropljenje ob neprimernem času škoduje čebelam,• vpliv škropljenja s pesticidi na čebele,• kako čebele zavarovati pred zastrupitvami,• kako ukrepati ob morebitni zastrupitvi;

SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU• sistem za zagotavljanje in dokumentiranje vseh pomembnih elementov

varne pridelave in predelave živil ter zagotavljanje sledljivosti.

Praktično znanje si začetnik pridobi v praktičnem delu tečaja, predvsem pa s skupnim delom z mentorjem. Da obvlada osnovno delo, mora začetnik po enem letu (pod predpostavko, da je opravil začetni teoretični del tečaja in celo-sezonski praktični del od januarja do januarja ali od julija do julija) znati upo-rabljati, vzdrževati in razkuževati:• čebelarsko opremo, čebelarski klobuk, čebelarske rokavice, • kadilnik (priprava za dimljenje čebel),• panjsko dleto, čebelarske klešče, grebljico,• osipalnik,

10

• krmilnike,• kozico (stojalo za satje),• matično rešetko,• šilo, kladivce, žico, satnice, stojalo za zbijanje satnikov, satnike

(lesene okvirje), električni transformator za vtiranje satnic (12 ali 24 V),• higienski napajalnik,• omelce, ometalnik, posodo za med,• AŽ-panj, nakladni panj, Kirarjev panj.

V praksi mora znati demonstrirati, razložiti ali pokazati:• vodenje čebelarskega dnevnika in potrebnih evidenc,• zbijanje satnikov, žičenje satnikov in vtiranje satnic,• izbiro primerne lege za postavitev čebelnjaka oz. stojišča,• pravilen pristop k čebelam (urejenost in primerno vedenje čebelarja pri

delu s čebelami),• vstavljanje satnic, gradilnega satnika, premeščanje (prevešanje) satov iz

plodišča v medišče oz. nastavljanje naklad,• obarvanost obročkov na zadku čebele,• telesne dele čebele,• čebeljo družino v panju,• prepoznavanje osebkov čebelje družine,• razvojne stadije čebel,• ogled matičnikov,• ogled trotovine,• ogled zalege in prepoznavanje morebitnih bolezenskih sprememb,• ogled izletavanja pred čebelnjakom in opazovanje družin,• oceno živalnosti,• zamenjavo matic in preprečevanje rojenja,• označevanje matic (prikaz na trotih),• oceno medenih zalog in zalog cvetnega prahu ob zalegi,• pripravo rezervne družine,• urejenost osebe, ki se ukvarja z medom in drugimi čebeljimi pridelki,• primerno urejenost prostora za točenje medu,• točenje medu v točilu, pravilno vstavljanje satov v točilo,• prikaz polnjenja medu v embalažo za prodajo na drobno,• prikaz opremljenosti kozarca za med in oznak podatkov na nalepki.

11

Pomen in zgodovina čebelarstvaČebelarstvo je kmetijska dejavnost, za katero številni pravijo, da je poezija kme-tijstva. Človek je že v pradavnini opazoval čebele in se od njih tudi učil. Pred-vsem je že zelo zgodaj spoznal koristnost čebeljih pridelkov, zlasti medu kot odličnega sladila, pa tudi bogato beljakovinsko hrano cvetnega prahu in zalege ličink, ki so jo iskale in ropale iz čebeljega gnezda tudi živali. Počasi je človeštvo že pred tisočletji spoznavalo tudi koristnost voska, propolisa, matičnega mlečka in čebeljega strupa.

Razmeroma pozno pa smo se zavedli, da je največja korist čebel pravzaprav opraševanje žužkocvetk. Soodvisnosti čebel in rastlinstva se zavemo šele, ko se zaradi naravnih katastrof poruši naravno ravnovesje ali ko človek s svojim nespametnim ravnanjem in nasilnimi posegi, predvsem v zadnjih stotih letih, tako drastično vpliva na naravo, da prek vseh meja onesnažuje zrak, vodo, zemljo, rastlinstvo in živalstvo. Naloga čebelarjev je predvsem omogočiti čebe-lam opravljanje njihove naravne vloge, da bi s tem našim potomcem zapustili naravo, ki so nam jo prihodnje generacije samo posodile.

Seveda je čebelarstvo koristno tudi za čebelarja. Ne smemo zanemariti pred-vsem zdravega načina življenja ob čebelah, ne glede na to, ali gre za hobi ali za pridobitno dejavnost. Čebele nas obdarijo s pridelki, ki imajo veliko upo-rabno vrednost kot živilo, sladilo, prehransko dopolnilo, kozmetično sredstvo in domače zdravilo. Tudi uporabna vrednost voska in propolisa je izjemna, in to ne samo v svečarstvu ali kot odlično zaščitno sredstvo za premaz, ampak tudi kot apiterapevtsko sredstvo.

V tehnologiji dela s čebelami je človeštvo prešlo veliko faz, od najbolj pri-mitivnega iskanja in ropanja čebeljega gnezda do načrtnega gojenja čebel. Šele v minulih treh stoletjih se je tehnologija tako izpopolnila, da je delo s čebelami olajšano in da čebele delajo po volji čebelarja tudi tisto, kar čebelar od njih pri-čakuje, seveda v okviru zakonitosti njihovega nagona, ki se je razvil v tisočletjih in ki si ga čebele ne dajo odvzeti.

Čebelarji so postavili pomembne mejnike predvsem v zadnjih stoletjih.• Leta 1845 je čebelar poljskega rodu Jan/Johannes Dzierzon uvedel premični

satnik z gornjo letvico.• Leta 1852 je Nemec baron August von Berlepsch satniku dodal še stranski dve

letvici in spodnjo letvico ter tako neodvisno od Langstrotha in Prokopoviča odkril premično satje.

• Premični satnik v celoti je prvi skonstruiral slepi švicarski čebelar Francois Huber. Bil je štirioglat, daljša letvica je bila pokončna, visoka 44,76 cm, spodnja pa krajša, dolga 23,18 cm. S posebno tehniko mu je uspelo redno menjavati satje in ustvariti možnosti za znanstveno preučevanje čebelje družine.

12

• Leta 1852 je Američan Lorenzo Loraine Langstroth patentiral panj, ki se odpira od zgoraj in po potrebi omogoča širjenje prostornine panja. Gre za nakladni panj, dandanes imenovan LR-panj, katerega satniki so dolgi 44,76 cm in visoki 23,18 cm. Ugotovil je čebelji presledek 8 mm ± 2 mm, to je genetsko pogojeno razdaljo, ki si jo čebele v panju ustvarijo za prehajanje in je ne zapolnijo z voščenimi prizidki ali zadelavino.

• Leta 1857 je nemški čebelar Johann Mehring iz voska izdelal satnico s tlorisom čebelje celice.

• Leta 1865 je Francoz Abbe Collin izdelal matično rešetko. Pozneje jo je izpopolnil Avgust Hannemann, zato se po njem imenuje Hannemannova matična rešetka.

• Leta 1865 je častnik avstro-ogrske vojske, major František Hruška, po rodu Čeh, iznašel točilo za med, ki je čebelarstvu – podobno kot premični satnik – omogočilo zelo velike razvojne možnosti.

• Leta 1881 je ameriški čebelar Doolittle predstavil izdelavo umetnih matičnikov s presajanjem žerk in vzrejo matic v malih prašilčkih; to odkritje je odprlo pot množični vzreji matic.

• Leta 1987 je nemški čebelar Karel Jenter prejel nagrado Apimondie za aparat za presajanje žerk brez dotika.

Tudi v zgodovini slovenskega čebelarstva obstaja nekaj zelo pomembnih mož:• Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) je bil Tirolec, ki je kot zdravnik in

naravoslovec deloval v Idriji. Leta 1763 je prvič zapisal, da se matice parijo zunaj panja z več troti.

• Anton Janša (1734–1773) je bil prvi predavatelj čebelarstva na dunajskem dvoru. Leta 1771 je v nemščini izdal knjigo »Razprava o rojenju«, leta 1775 pa je po njegovi smrti izšel še »Popolni nauk o čebelarstvu«.

Joannes Antonius Scopoli Anton Janša »Popolni nauk o čebelarstvu«

13

• Peter Pavel Glavar (1721–1784) je bil organizator, pisec in ustanovitelj prve čebelarske šole na Slovenskem.

• Janez Goličnik (1737–1807), župnik iz Griž, je leta 1792 v slovenščino prevedel Janšev »Popolni nauk o čebelarstvu«. V letih 1776–1778 je sicer Janševo knjigo »Razprava o rojenju« prvi v slovenščino prevedel P. P. Glavar, vendar ni izšla, tako da je bil Goličnikov prevod prva čebelarska knjiga v slovenščini.

• Peter Dajnko (1787–1872), štajerski pesnik in jezikoslovec, leta 1831 je izšla njegova knjiga »Čelarstvo«.

• Dr. Filip Terč (1844–1917) je bil po rodu Čeh, ki je delal in umrl v Mariboru. Znan je kot prvi apiterapevt moderne dobe, raziskoval je zlasti zdravilno delovanje čebeljega strupa.

• Fran Lakmayer (1863–1946) je bil župnik, po rodu Čeh, ki je umrl na Vrhniki. Napisal je knjigo »Umni čebelar«, ki jo je leta 1907 in 1908 v dveh

Peter Pavel Glavar Janez Goličnik

»Čelarstvo«

Dr. Filip Terč

Fran Lakmayer

14

delih izdala Mohorjeva družba iz Celovca, in to kar v nakladi približno 70.000 izvodov. Ker jo je dobila skoraj vsaka slovenska družina, se je zelo povečalo tudi zanimanje za čebelarstvo.

• Frančišek Rojina (1867–1944) je bil prvi urednik Slovenskega čebelarja.• Anton Žnideršič (1874–1947) je konstruktor AŽ-panja.• Ivan Jurančič (1861–1935) je bil potovalni učitelj in pisec.• Prof. dr. Jože Rihar (1914–2002) je bil avtor več pomembnih knjig:

»Vzrejajmo boljše čebele«, »Čebelarjenje v nakladnem panju«, »Varoza čebel«, »Mana iglavcev«. Leta 1965 je uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo o gozdnem medenju in postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji. Ukvarjal se je predvsem s čebeljimi boleznimi, selekcijo čebel, z gozdnim medenjem in nakladnim panjem.

Frančišek Rojina »Slovenski čebelar«

Anton Žnideršič

»Umni čebelar«

Ivan Jurančič Prof. dr. Jože Rihar

15

Vzporedno je potekalo tudi raziskovanje biologije čebel.• V starem veku so življenje čebel primerjali z življenjem ljudi. Čebela je bila mala

delavka, trot velik delavec in matica car, ki nič ne dela, a ga morajo vsi ubogati.• V 16. stol. je bila matica prvič omenjena kot samica, ki leže jajčeca. V 17. stol.

je nastala knjiga »Ženska monarhija«, v kateri je matica imenovana kraljica.• Nizozemski znanstvenik Jan Swammerdam (1637–1680) je začel na

znanstveni podlagi s seciranjem ugotavljati spol, razvoj čebele v satu, graditev satja in vlogo matičnega mlečka v razvojnem ciklu čebel.

• Leta 1744 so še trdili, da se matica pari v panju in v matičnike zalega posebna jajčeca.

• Leta 1770 je Adam Gottlieb Schirach (1724–1773) zapisal, da si lahko čebele same vzredijo matico, če so osirotele, in opisal vlogo malih prašilčkov za vzrejo matic. Ob tem je ovrgel trditev, da matica v matičnike zalega posebna jajčeca.

• Anton Janša je leta 1771 zapisal, da se matica pari zunaj panja, da se opraši z več troti, da se mlade matice, stare 20 do 25 dni, ne prašijo več in ostanejo trotovke ter da čebele niso dvospolne samice. Opozoril je tudi na partenogenezo (razvoj bitja iz neoplojenih jajčec), prvi je čebele prevažal na ajdovo pašo, znatno je povečal donos na panj ter pri čebelarjih povzročil pravo revolucijo.

• Partenogenezo si je prisvojil strokovnjak poljskega rodu Jan Dzierzon. Na to je čakal kar 51 let, saj so mu to odkritje uradno priznali šele leta 1906.

• Francois Huber je dokazal, da lahko pod posebnimi pogoji ležejo jajčeca tudi čebele delavke, da se iz njih izvalijo troti, da se jajčeca oplodijo v spolnem sistemu matice, da se te prašijo v zraku in da neoprašena matica zalega samo trotovska jajčeca.

• Ukrajinec Petar Ivanovič Prokopovič (1775–1850), prvi industrijski čebelar z več tisoč panji, je leta 1826 ustanovil čebelarsko šolo in v petdesetih letih izšolal 640 čebelarjev.

• Langstroothova zasluga je ugotovitev, da čebele ustvarijo med satniki in stenami panjev potrebne razdalje 6–10 mm, ki jih ne zadelajo z voskom. Od 0 do 3 mm razdalje čebele zadelajo s propolisom.

• Avgust Pollmann (1812–1898) je bil raziskovalec čebeljih ras. Leta 1879 je v svoji knjigi predstavil našo kranjsko čebelo in ji dal znanstveno ime Apis mellifera carnica, po nemško »Die Krainer Biene«.

• Zanimivo je, da se je francoski akademik Aleksander Mezonov pri preučevanju čebeljih bolezni okužil z mikozo, edino čebeljo boleznijo, ki se s čebele prenaša na človeka. Za posledicami te bolezni je umrl leta 1937.

• Nemški čebelarski strokovnjak Ferdinand Gerstrung je preučeval in natančno opisal delovanje žlez in vlogo matičnega mlečka. Bil je tudi konstruktor po njem imenovanega panja.

16

• Karl Kerle – brat Adam (1898–1996) je bil po rodu Nemec, vendar je od 12. leta naprej živel v Veliki Britaniji. Brat Adam je »oče« buckfaške čebele.

• Karl von Frisch (1886–1982) je odkril sporazumevanje čebel s plesom.• Georgij Filipovič Taranov (1907–1986), ruski profesor čebelarstva, je avtor

pomembne knjige »Biologija čebel«.

Organizacija čebelarjev v SlovenijiČebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in tudi nekaj posebnosti. Pouda-rimo, da je v Sloveniji dovoljeno čebelariti samo s kranjsko čebelo Apis mellifera carnica, večina čebelarjev pa čebelari z AŽ-panji, postavljenimi v čebelnjake. Tradicionalne poslikane panjske končnice lahko dandanes opazimo tudi na šte-vilnih sodobnih panjih.

Bogato tradicijo ima tudi organiziranost čebelarjev, saj se ti že od leta 1873 povezujejo v čebelarske organizacije. Mesečno glasilo Slovenski čebelar jih povezuje že od leta 1898. V začetku leta 2013 je bilo približno 7.500 čebelarjev organiziranih v 210 čebelarskih društev, ta pa v 15 regijskih oz. območnih čebe-larskih zvez. Vsa društva so tudi člani Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). ČZS je osrednja organizacija čebelarjev, ki ob pomoči profesionalnih in strokovnih organizacij skrbi za napredek in obstoj čebelarstva na Slovenskem.

Specializirane službe, ki so v pomoč čebelarjem• Kot kmetijska dejavnost sodi čebelarstvo v okvir Ministrstva za kmetijstvo in okolje,• Javna svetovalna služba v čebelarstvu,• Rejska organizacija za kranjsko čebelo,• Opazovalno-napovedovalna služba medenja,• Kmetijski inštitut Slovenije,• Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani,• Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kako začeti?1. Priporočljivo se je vključiti v najbližje čebelarsko društvo ter se povezati s

svetovalcem JSSČ.2. Preučiti moramo možnosti za postavitev stojišča čebel.

• Preveriti in urediti moramo lastništvo zemljišča ali pridobiti dolgoročno soglasje za lokacijo in dostop ter zagotoviti možnost postavitve napajalnika in tekoče vode.

• V čebelarskem društvu se moramo z upravljavcem paš in pašnega reda dogovoriti za možnost postavitve stojišča na želeni lokaciji.

17

• Če postavljamo nov gospodarski objekt – čebelnjak, potrebujemo v skladu s predpisi tudi lokacijsko informacijo, ki jo pridobimo na občinskem oddelku za okolje in prostor.

3. Opraviti moramo začetni tečaj čebelarstva.4. Priskrbeti si moramo nujno opremo in orodje, zaščitna sredstva ter

veterinarsko pregledane čebele.5. Registrirati moramo stojišče ter pridobiti registrsko številko čebelnjaka.

Čebelje bivališčeČebelje bivališče je panj. Panje po navadi zlagamo v vrste (po možnosti pod drevesa, tako da bo spomladi dovolj sonca, poleti pa senca pred preveliko pri-peko) ali v čebelnjake oz. čebelnjakom podobne pokrite prostore. Panj lahko postavimo tudi na teraso, balkon, celo v steno sobe, pod kozolec ali v lopo.

Najpomembneje je, da imajo čebele na razpolago dovolj paše in vode ter da imajo v okolici mir. Prav tako je pomembno, da čebele niso moteče za sosede, mimoidoče živali in ljudi. Za čebelarja je seveda ugodno, da ima čebele čim bliže domu in da ima na razpolago vso infrastrukturo: cesto, tekočo vodo, elek-triko, orodje, točilnico, polnilnico, shrambo.

Stojišče naj bi bilo obrnjeno proti jugovzhodu, smer izleta naj bi bila zju-traj osončena in zavetrna. Primeren prostor za stojišče najlaže izberemo zgodaj spomladi, in sicer tam, kjer sneg najhitreje skopni.

Panji naj bodo zaradi vlage in lažjega dela dvignjeni od tal, saj bodo tako zaščiteni pred mravljami in drugimi škodljivci. Seveda mora biti panj od vseh strani zaščiten tudi pred padavinami in vlago.

Koš Kranjič

18

Trietažni AŽ-panj

AŽ-panj

19

LR-nakladni panj

Kirarjev panj zadaj Kirarjev panj spredaj

20

Oprema čebelarjaOsnovna oprema in orodje sta odvisna od vrste panjev:

1. panjsko dleto za odpiranje delov panja, odmikanje satov, odstranjevanje prizidkov,

2. klešče za izvlečenje satov,3. kozica oz. stojalo za sate,4. grebljica za čiščenje dna sata,5. omelce za ometanje čebel,6. ometalnik7. sipalnik za ometanje čebel,8. vilice in nož ali drug specializiran pribor

za odstranjevanje voščenih pokrovcev,9. posoda in stojalo za odkrivanje satov,

10. točilo za med,11. satnice,12. satniki,13. žica in žičniki za žičenje satnikov,14. kladivce,15. klešče ščipalke,16. napenjalnik žice,17. električni transformator za

utiranje žice v satnico 24 V,18. tehtnica za panj.

4

1

2

3

7

6

5 8

21

9

10

11

13

14

15

16

17

18

12

22

1

23

Neodvisno od vrste panjev so zaščitna sredstva in pribor:1. svetla obleka, izdelana iz dovolj goste tkanine, da čebelje želo ne prodre

skoznjo, dovolj hladna in zračna, da se v njej ne potimo,2. zaščitni klobuk,3. zaščitne rokavice za delo s čebelami,4. zaščitne rokavice, odporne proti vsem vrstam organskih kislin za delo

s sredstvi za zatiranje varoj,5. metlica in smetišnica,6. kadilnik za dimljenje čebel,7. cedila za med,8. posoda za shranjevanje medu.

4

5

8

6

3

2

7

24

Oprema za pridobivanje voska:1. sončni topilnik,2. kuhalnik voščin.

1

1

3 4 5

Oprema za pridobivanje cvetnega prahu:1. osmukalnik za cvetni prah,2. sita,3. naprava za vehanje, 4. sušilnik,5. zamrzovalnik.

2

2

25

1

1 2 3

1 2

Oprema za pridobivanje čebeljega strupa:1. naprava za pridobivanje čebeljega strupa,2. strgalo.

Oprema za pridobivanje propolisa:1. mreža za pridobivanje propolisa,2. sita,3. mlinček za drobljenje in mletje propolisa.

Oprema za pridobivanje matičnega mlečka:1. vzrejni pribor,2. črpalka za matični mleček ali drug pribor za pobiranje.

2

26

Biologija čebelje družineKraljestvo: živali (Animalia)Deblo: členonožci (Arthropoda)Razred: žuželke (Insecta)Red: kožekrilci (Hymenoptera)Družina: čebele (Apidae)Rod: prava čebela (Apis) Vrsta: medonosna čebela (Apis mellifera)Podvrsta (rasa): kranjska čebela (Apis mellifera carnica)

1. Kranjska čebela, Apis mellifera carnica, Pollman 1879, sivka, kranjica

27

2. Italijanska čebela, Apis mellifera ligustica

3. Temna čebela, Apis mellifera mellifera

4. Buckfaška čebela

29

1 5

2 6

3 7

4 8

Delitev dela je odvisna od spola in starosti osebka

30

Čebela delavka po izvalitvi opravlja dela, ki so odvisna od razvoja in aktivi-ranja žlez od enaindvajsetega do približno šestdesetega dneva v obdobju od februarja do avgusta.

V svojem življenju lahko v navedenem zaporedju opravlja: čiščenje, nego-vanje zalege (1), krmljenje matice (2), skrb za zorenje medu (3), skladiščenje cvetnega prahu (4), graditev satja (5), zračenje panja in prašenje (6), varovanje panja pred vsiljivci (7), nabiranje medičine ali mane, cvetnega prahu, propolisa in vode (8). Nekaj odstotkov čebel se specializira za obveščanje o razmerah v okolici družine in v družini sami, po potrebi pa se specializirajo tudi za prina-šanje vode ali propolisa.V obdobju od avgusta do novembra žleze delujejo drugače, saj se čebele poča-sneje izčrpavajo, tako da čez zimo preživijo tudi do šest mesecev. V tem obdo-bju skoraj ne proizvajajo matičnega mlečka ali voska, pa tudi druge žleze miru-jejo, saj je treba zaloge ohraniti za podaljšanje življenja do novega razvojnega cikla. V zimskem obdobju se čebele občutno manj izčrpavajo, ker ne nabirajo medičine, skoraj ne izletavajo in ne gradijo satja. V telesih zimskih čebel so nakopičene večje zaloge maščob, beljakovin in drugih sestavin, to pa jim ob počasnejši presnovi omogoča preživetje zimskega obdobja, v katerem se lahko le občasno iztrebijo (ob toplejšem vremenu).

Na začetku novega razvojnega cikla imajo čebele še razvite žleze za izloča-nje matičnega mlečka, da lahko začnejo nov razvoj generacij čebel. Življenjska doba sezonskih čebel je torej občutno krajša kot življenjska doba zimskih čebel.

21 3

1. delavka, 2. matica, 3. trot

31

Matica postane spolno zrela 5. dan po izleženju, godna za parjenje zunaj panja z več troti pa v tednu dni po izleženju. Če matica ni pravočasno oprašena, po treh tednih ni več godna za oprašitev in postane trotovka. Oprašena matica ima zaradi kakovostne prehrane ter zaradi svoje funkcije zaleganja jajčec in izloča-nja feromonov daleč najdaljšo življenjsko dobo, tudi do šest let. Zaradi biolo-ških in ekonomskih razlogov pa čebelarji z isto matico le redkokdaj gospodarijo več kot dve leti.

Vloga feromonov, ki jih izloča matica, je organizacija in vzdrževanje soci-alne skupnosti. Od matice se feromoni prek spremljevalk prenašajo na druge delavke.Življenjska doba trota je približno osem tednov v obdobju od marca do sep-tembra, seveda odvisno od vremena, razpoložljive paše in moči čebelje družine ter od potrebe po oprašitvi matic. Prvih nekaj dni po izleženju trote krmijo čebele delavke, pozneje pa sami jemljejo med iz satja. Trot doseže spolno zre-lost v približno dveh tednih. Ob lepem vremenu troti izletavajo večkrat na dan, po večini med 14. in 16. uro. Trot je izvaljen iz neoplojenega jajčeca, njegove značilnosti pa so velike oči, okrogel zadek in to, da nima žela. Njegovi nalogi sta predvsem oprašitev matic in vzdrževanje klime v družini.Poglavitno je, da posamičen osebek čebelje družine sam zase tako rekoč ne pomeni ničesar, zelo pomembna pa je vloga vsakega člana v skupnosti.Pri gospodarskih čebeljih družinah je pomembno poznati približno shemo nji-hove množičnosti in njihovo sposobnost nabiranja v naravi. Za razumevanje uspešne izrabe čebelje paše, povezane s številom čebel v panju, nam je v pomoč tabela po V. I. Lebedevu.

Preglednica 1: Število izletnih čebel v čebelji družini v odvisnosti od njene moči

Število čebel Število izletnic Število izletnic v %15000200002500030000400005000060000

230050007500

12000200003000039000

15253040506065

Ob preučevanju biologije čebelje družine se vse bolj utrjuje Janševo dognanje, da je treba tehnologijo čebelarjenja prilagoditi naravnim razmeram in zahte-vam čebelje družine. Čebelje družine, ki so uspešno prezimile, se spomladi zelo hitro razvijajo, to pa je še posebej značilno za kranjsko čebelo. Za svoj opti-malni razvoj potrebuje čebelja družina v obdobju burnega razvoja, ki sledi

32

fenološkemu koledarju, postopno povečanje prostora. Za končni razvojni stadij potrebuje čebelja družina prostornino od 120 do 160 dm3. Čebelja družina ne sme biti prenaseljena; če je, bo gotovo rojila.

Kadar je na dm3 od 100 do 300 čebel, je njihov poglavitni cilj razvoj družine. Kadar je na dm3 od 300 do 500 čebel, prinašajo v panj več, kot porabijo za spro-tni razvoj. Najboljše pridelke nam dajo družine, v katerih je v pašnem obdobju od 450 do 480 čebel na dm3 prostornine panja. Taka družina polno zaseda satje, v plodišču in medišču ima vedno dovolj prostih celic, poleg tega pa ima pri optimalnem obsegu nepokrite in pokrite zalege največje število nabiralk v pri-merjavi s hišnimi čebelami. Kadar čebele zasedajo več kot 500 čebel na dm3, je to eden izmed razlogov za pojav rojilnega razpoloženja.

Na rojenje čebel imajo precejšen vpliv matični feromoni. Ko se v panju pove-čuje število čebel in začne primanjkovati prostora za širjenje gnezda, se zmanjša prehodnost panjskih ulic. Dodatno se pojavi še neugodna večja količina pokrite zalege v primerjavi z nepokrito zalego. To po navadi pomeni večje število nede-javnih mladih čebel, ki bi morale krmiti ličinke. Te težave je mogoče odpra-viti z velikoprostorninskim oz. raztegljivim panjem in ali vsaj s pravočasnimi protirojilnimi ukrepi, kot so izrezovanje gradilnih satov, postopno odvzemanje pokrite zalege, če je razmerje med nepokrito in pokrito zalego, dodajanje novih satnic, pravočasna zamenjava matice in pravočasno točenje medu.

število čebel / zalege

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

40.000

30.000

20.000

10.000

0

Razvoj čebelje družine čez leto je nazorno prikazan v spodnjem grafu:

pot soncapoletna čebelja zalegapoletne čebele

zimska čebelja zalegazimske čebele

33

Življenje čebelje družine čez leto in delo v čebelnjakuUspešno čebelarjenje se začne s pripravo čebelje družine v poletnih mesecih, takoj po kostanjevi paši, s skrbjo, da ima čebelja družina tudi po iztočenju medu dovolj hrane za razvoj zdravih zimskih čebel, in seveda s skrbnim zatiranjem varoj.

V nadaljevanju po koledarju navajam opravila, ki so odvisna od razvoja čebelje družine, vse do zazimitve. Pri koledarju moramo upoštevati veliko raznovrstnost pokrajine (primorje, višinski alpski del, panonska nižina) in višinske razlike, ki so lahko od nadmorske višine 0 do 900 in več metrov. Zato se je najbolje opreti na fenološki koledar, saj je razvoj čebelje družine odvisen od razvoja rastlin in podnebnih razmer v njenem okolju.

Nujno je voditi evidenco v čebelarskem dnevniku in na panjskem listu, saj bomo le tako kadar koli vedeli, kaj se med letom dogaja s čebeljo družino, kaj smo delali v preteklosti in kaj je treba narediti naslednjič.

V zvezi z opravili po mesecih, ki sledijo, naj opozorim, da se lahko v Slove-niji zaradi vremenskih razmer pojavijo časovni zamiki tudi za 30 in več dni, zato za primerjavo navajam cvetenje medovitih rastlin. Če te cvetijo pred mesecem, pri katerem so omenjene, ali za njim, potem opravila izvajamo v tistem mesecu, ko na posameznem območju cvetijo te rastline.

Opravila v januarju (mraz, sneg) – cveti leska• Zagotoviti moramo mir v čebelnjaku in njegovi okolici.• Družino moramo nadzorovati pri žrelu panja, in če je potrebno, namestiti

mreže ali strašila proti pticam.

34

• V panjih je treba zagotoviti primerno zračenje in hkrati preprečiti prepih. Sredi januarja matice že začnejo zalegati. Zaradi tega se temperatura v gnezdu zviša za približno 10 °C, na notranjih stenah panja pa zaradi precej nižje zunanje temperature nastaja kondenz. Poveča se tako poraba hrane kot tudi potreba po vodi. S primerno izolacijo, npr. s penasto gumo, moramo zagotoviti tudi prepustnost vlažnega zraka, kajti za prezimitev in razvoj čebel sta škodljiva tako prepih kot vlaga v panju.

Opravila v februarju (mraz, sneg) – cvetita leska in teloh• Pripravimo se na čistilni izlet čebel. Pred panji odmečemo na novo zapadli

sneg. Prostor pred panji očistimo ter ga posujemo z drobirjem ali oblanci, lahko pa namestimo tudi travnato preprogo, da čebele, ki padejo na tla, ne otrpnejo v snegu.

• Preverimo, ali žrela panjev morda niso zadelana z mrtvicami, ter jih po potrebi očistimo.

• S poslušanjem šumenja v panjih že lahko ugotovimo, ali je z družino vse v redu ali ne. Če rahlo potrkamo po panju, se družina vznemiri in

razkužimo in zapremo. Če se družina na trkanje odzove z dolgotrajnim, neenakomernim in jokajočim visokim glasom, posumimo, da je izgubila matico. Ob poznejšem pregledu v njej ne bomo našli jajčec, ličink in bub. V takem primeru bomo brezmatični družini dodali rezervno družino ali pa jo bomo pridružili močni družini.

• Konec meseca bomo ob toplem vremenu na hitro pregledali moč družine in število zasedenih satov. Ob morebitnem pomanjkanju hrane ji bomo neposredno ob gručo dodali ogret sat medu.

zašumi, a se hitro pomiri. V tem primeru smo lahko zanesljivo prepričani, da je v družini matica. Če čebele ob toplejših urah prinašajo cvetni prah, pa smo lahko prepričani, da matica že zalega. Če se družina na trkanje ne odzove s šumom, preverimo še s slušno cevko, ali je družina še živa. Če se izkaže, da je družina odmrla, panj izpraznimo, očistimo,

35

Opravila v marcu – cvetijo zvonček, trobentica, narcisa, dren, vrba iva, jelša, topol• Ta mesec pregledamo vse družine. Ob tem očistimo dna panjev in

pregledamo mrtvice. • Gnezdo premaknemo na sredino.• Če opazimo presledkasto zalego, bodimo pozorni na kužne bolezni zalege

(poapnelo zalego, hudo gnilobo). Če morda opazimo grbasto zalego, potem je nekaj hudo narobe z matico ali pa je ni. Najbrž zalegajo trotovke. V takem primeru je družino najbolje podreti. Sate s čebelami zložimo na stojalo. Pustimo, da se čebele napijejo medu. Panj zapremo. Sate ometemo nekaj deset metrov stran od čebelnjaka. Site čebele si bodo izprosile nov dom, trotovke pa ne bodo preživele.

• Na sončnem in mirnem mestu postavimo higienske napajalnike za vodo.• V okolici čebelnjaka namestimo lovilce mrčesa (os, sršenov).• Po potrebi jih lahko tudi dražilno krmimo – morda zaradi vremena trpijo

žejo in lakoto. Pomagamo jim lahko tudi s praskanjem oz. delnim odpiranjem voščenih pokrovcev.

Opravila v aprilu – cvetijo črni trn, sliva plavkica, marelica, divja češnja, breskev, češnja, regrat, rumena in bela detelja• Čebeljim družinam je treba dodati gradilnik in na robu gnezda še trotovski

sat. Če bomo zamudili, bo na večini satov v plodišču ob njihovem spodnjem robu tudi nekaj trotovske zalege.

• Družine moramo pripraviti za pašo (prevešanje satov oz. dodajanje naklad). Sate, ki jih prevešamo, vidno označimo, da jih pozneje ne bi točili, saj lahko vsebujejo predelano krmo.

36

• Družinam postopno dodajamo satnice.

• Po potrebi jih dražilno krmimo (ob deževnem vremenu oz. če se zaloga hrane v plodišču zmanjša na manj kot 5 kg), vendar le toliko, da hrana ne zaide v zaloge medu v medišču, in do tedaj, ko si čebele same lahko naberejo dovolj medičine. Poglavi-tni cilj dražilnega krmljenja je, da

matica 30 dni pred najpomembnejšo spomladansko cvetlično pašo inten-zivno zalega.

• Prevoz na prve pomladanske paše (oljna ogrščica, regrat).• Ko zacveti regrat, lahko namestimo osmukalnike za cvetni prah, če so

družine dovolj razvite (vsaj osem satov zalege).• Ko zacvetijo divja češnja, črni trn in divja sliva (plavkica), je zadnji čas, da

pri Kirarjevem panju dodamo predale oz. pri nakladnem panju naklade. • Konec aprila že cvetijo ozkolistni javor, divji kostanj in sadno drevje. Maja

bomo točili le, če bodo naše družine dovolj močne.• Napake ali zamude pri širjenju gnezda oz. neupoštevanje naravnih potreb

čebelje družine se nam s prvimi roji lahko maščujejo že konec aprila. • Izvajati začnemo apitehnične ukrepe, to je ukrepe za zadrževanje razvoja

varoj, in protirojilne ukrepe.

Opravila v maju – cvetijo jablana, hruška, sliva, oljna ogrščica, robinija oz. akacija• Ob obilni paši izrabimo buren razvoj

čebelje družine. Morda se odločimo tudi za prevoz na razvojno pašo na oljno ogrščico.

• Čebele nabirajo medičino in gradijo satnice, čebelar pa osmukava cvetni prah in toči med.

• Če ne upoštevamo naravne potrebe po graditvi satov, porabi matičnega mlečka ter po potrebnem prostoru za zalego in medičino, so roji neizogibni.

• Zato je razmere v panju nujno preverjati vsakih nekaj dni, pa še

37

v tem primeru ne bomo mogli v celoti preprečiti naravnega nagona po razmnoževanju čebeljih družin (rojenju). Preverjamo donos cvetnega prahu na žrelu in graditev satja v gradilniku, na tehtnici spremljamo spreminjanje teže panja, po potrebi pa tudi posegamo v panj.

• Če so čebelje družine pripravljene oz. pravočasno dobro razvite, bomo ta mesec točili cvetlični med, kmalu za njim pa še akacijevega. Ne pozabimo na zakonitost, da čebelje družine v enakih zunanjih razmerah naberejo tolikšno količino medu, kolikor je sorazmerno obsegala površina njihove zalege mesec dni prej.

• Meseca maj in junij bosta pokazala, ali obvladujemo rojenje v primernem obsegu, sicer pa je to tudi čas za vzrejo matic za svoje potrebe ter za sesta-vljanje narejencev in umetnih rojev.

• Izvajamo apitehnične ukrepe za zaviranje razvoja varoj.

Opravila v juniju – cvetita lipa, lipek, na smreki se pojavlja mana • V obdobju, ko cveti bezeg, ki sicer ne medi, se na smreki pojavlja mana.• Izvajamo kontrolne preglede in protirojilne ukrepe.• Točimo zrel med.• Vzrejamo matice za svoje potrebe.• Omejujemo zaleganje pred pašo.• Čebelje družine prevažamo na pašo.• Povečujemo število čebeljih družin

(narejenci, umetni roji).• Tako kot maja tudi junija ob poslabša-

nju paš in po deževnem vremenu prve dni opazujemo in lovimo naravne roje, če smo jih dopustili ali če ne obvladu-jemo rojenja. Morda nam bodo prišli prav lovilniki rojev.

Opravila v juliju – cvetijo pravi kostanj, buče, sončnice, facelija, na smreki in hoji se pojavlja mana • Po potrebi zamenjamo matice.• Točimo med.• Preverjamo število varoj v družinah (vstavljamo testne vložke za

ugotavljanje naravnega odpada varoj) in izvajamo morebitne ukrepe proti tem zajedavcem.

• Po kresu (poletni solsticij med 20. in 23. junijem), ko se dan obesi, se začnejo čebele in z njimi tudi čebelar pripravljati na jesen in zimo.

• Ko smo iztočili med (po kostanjevi paši), bo ob morebitnem pomanjkanju paš treba čebele krmiti, saj matica ne sme prekiniti zaleganja, da bo čebelja

38

družina začela vzrejati zimske čebele. Letne čebele bomo izkoristili za predelavo hrane.

• Morda se na smreki in hoji še pojavijo paše, vendar se bodo čebele na njih izčrpale, tako da bodo le stežka prezimile. Pozne paše v avgustu in septembru nam bodo povzročile tudi težave pri zatiranju varoj, saj med pašo ne smemo uporabljati nobenega takega sredstva za njihovo zatiranje, ki pušča ostanke v medu in drugih čebeljih pridelkih. Za kemična sredstva, ki puščajo škodljive ostanke, sta še posebej dojemljiva vosek in propolis. Pomagamo si lahko le z mravljinčno kislino, ki poškoduje tudi varoje v pokriti zalegi, medene sate, ki jih še nameravamo iztočiti, pa pred tem odvzamemo iz panja.

• V drugi polovici julija že lahko odstranimo gradilne in trotovske sate.• Če za zatiranje varoj ne bomo uporabljali takšnih sredstev, ki v čebeljih

pridelkih puščajo ostanke, že lahko namestimo mreže za zbiranje propolisa.

Opravila v avgustu – cvetijo krvenka, zlata rozga, nedotika, ajda• Če donosi zlate rozge, nedotike in drugih medovitih rastlin ne zadoščajo, je

nujno krmljenje čebel. Ponekod se spet pojavlja ajdova paša, vendar si bomo morali čebelarji še zelo prizadevati, da bo ta paša spet tako pomembna, kot je bila v preteklosti. Če so donosi majhni, tak cvetlični med raje pustimo čebelam, saj bodo prezimile na najkakovostnejši naravni krmi.

39

• V tem mesecu bomo veliko pozornosti namenili preverjanju števila varoj in njihovemu zatiranju. Še pred zatiranjem bomo pregledali in uredili čebelje družine. Za vsak panj posebej moramo vedeti, koliko hrane ima, koliko je družina obremenjena z varojami, kolikšna je moč družine, koliko je zalege, kakšna je sposobnost matice za lepo zaleganje in kakšna je kakovost satja.

• Morebiti bomo v panju našli staro, črno satje in nezgrajene satnice. Čas je, da jih odstranimo in zamenjamo. Ker je še toplo, je take sate najbolje takoj pretopiti v vosek in ga dvakrat prečistiti, kajti le v tem primeru ne bo težav z voščeno veščo.

• Šibke, slabo razvite družine bomo podrli in jih pridružili dobrim družinam ali pa bomo v njih zamenjali matico kar z rezervno družino. Slabe matice s presledkasto zalego in matice, ki kljub solidnemu dražilnemu krmljenju ne zalegajo dovolj čebelje zalege, je najbolje uničiti.

• Posebej bodimo pozorni na ropanje čebel. Rop največkrat povzroči kar čebelar sam.

40

• Ko odstranjujemo sate z manovim medom, jih odlagamo tako, da čebele nimajo dostopa do njih.

• Vse krmilnike, ki jih nameravamo vstaviti v panj ali so že v njem, pred uporabo preglejmo, ali morda ne puščajo. Če je treba, jih popravimo in zatesnimo. Nove krmilnike segrejemo ter jih zatesnimo z vročim parainom, z barvo ali s snovjo, ki je lahko v stiku z živili. Če krmilnike zalivamo s čebeljim voskom, tekočemu vosku dodajmo vsaj 10 odstotkov propolisa, saj bi čisti vosek čebele lahko razgrizle.

• S sladkorno ali medeno raztopino čebelje družine krmimo zvečer, pri tem pa pazimo, da je ne polivamo. Čebele ali mravlje bodo našle vsako kapljico, privabile bodo tudi ose, predvsem pa čebele roparice. Veliko je načinov krmljenja in tipov krmilnikov. Krmimo odvisno od tipa panjev: od spodaj, od zgoraj ali od zadaj.

• Dražilno krmimo tako, da vsak dan ali na vsaka dva dneva zvečer v krmil-nik dolivamo manjšo količino raztopine, vendar največ toliko, kolikor je čebele porabijo čez noč. Z velikimi krmilniki (kot so npr. Frančiškov, Rihar-jeva plastenka na cevko, vedro s pokrovom z navrtanimi luknjicami) pa družine krmimo tako, da so prehodi do krme dostopni le nekaj čebelam hkrati ali da je na razpolago le nekaj 1,5 mm velikih luknjic. Prostornina velikih krmilnikov je tolikšna, da gre vanjo 5 l raztopine oz. približno 6,5 kg (npr. apiinverta, ki vsebuje le še 30 odstotkov vode). Takšni krmilniki so zelo koristni, če je čebelnjak oz. stojišče bolj oddaljeno, krma je na razpolago več dni, čebele jemljejo hrano podnevi in ponoči, to pa je prikladno tudi ob sla-bem vremenu. Zaradi majhnih prehodov ni nevarnosti ropov.

• Več dni skupaj lahko krmimo tudi s sladkornimi pogačami ali celo s suhim sladkorjem. Kadar krmimo s suhim sladkorjem, je v dvojno korito krmilnika dobro dodati tudi kak deciliter čiste vode, še posebej, če je zunanja temperatura visoka ali če je v naravi suša. Seveda so ob stojišču čebel nujni tudi napajalniki, vendar ti ponoči, ob močnem vetru, dežju ali hladnih dneh ne opravijo svoje vloge.

41

Opravila v septembru – cveti nedotika, na hoji se pojavlja mana • Preverjamo naravni odpad varoj in jih zatiramo (nevarnost reinvazije).• Družine krmimo za dopolnitev zimskih zalog.• Preprečujemo ropanje. Zožimo žrela, prednje namestimo ogledala (da se

roparice zaletavajo v svojega napadalnega dvojnika) ali panje preprosto premestimo.

• Odstranimo hlapilnike in drugo opremo za zatiranje varoj.• Namestimo pasti za rovke in miši.

Opravila v oktobru – cveti bršljan• Še zadnjič pregledamo sumljive družine in ustrezno ukrepamo.• Odstranimo krmilnike.• Odstranimo lovilce mrčesa.• Vse prebrane, lepe sate, naklade s satjem ali Kirarjeve predale dobro

zavarujemo pred voščeno veščo. Ne pozabimo, da sta plodiščno satje s srajčkami in satje, v katerem so sledi cvetnega prahu, pravo gojišče za voščeno veščo. Táko satje bomo najbolje zavarovali, če ga najprej damo za nekaj dni v zamrzovalnik, nato pa ga shranimo v dobro zaprto embalažo ali hladilne komore. Ko se temperatura zviša na več kot 8 °C, med satjem pa ni močnega prepiha, ga pogosto pregledujmo, da nas ne bi presenetila voščena vešča. Če imamo tako satje v rezervi, te napotke upoštevajmo tudi med letom.

42

Opravila v novembru• Preverimo, ali so čebele že brez zalege,

potem pa se lotimo zimskega zatiranja varoj z oksalno kislino. Opozarjam pa, da moramo z zatiranjem počakati toliko časa, da v družini res ni več nobene zalege, v nasprotnem pa opravilo preložimo na december.

• Če je na kakšnem starem, črnem satu še ostalo nekaj zalege, jo odstranimo. V njej je namreč brez dvoma veliko število varoj, tako da od tega zaroda res ne more biti nobene koristi za družino.

• Po zimskem zatiranju opažimo panje.

Opravila v decembru• Skrbimo za mir pred čebelnjakom in v njem.• Posebno pozornost namenimo izdelavi lepo embaliranih darilnih kompletov

iz čebeljih pridelkov.

43

Prevozi čebel na pašo in premiki čebelZaradi zdravstvenega varstva čebel na območju, na katerega namerava pre-peljati svoje čebele, mora vsak čebelar poskrbeti, da so njegove čebele zdrave. Pred premikom čebel mora čebelar, ki želi čebele prepeljati na neko območje, pridobiti dovoljenje koncesionarja pašnega območja – izvajalca pašnega reda oz. pristojnega poverjenika za pasišča. Ob tem je treba preveriti, ali je območje odprto za premike čebel. O tem se je nujno treba pozanimati pri veterinarski službi NVI oz. pri pristojnem veterinarju. Ovire so lahko zaprta območja zaradi hude gnilobe, hruševega ožiga ipd.

Pri premikih čebel ne smemo pozabiti na upoštevanje cestnoprometnih predpisov in varnost. Čebele prevažamo ponoči, zgodaj zjutraj ali v deževnem in hladnem vremenu, da bo stres čebel čim manjši. Ne pozabimo na dobro zate-snitev panjev, dobro zračenje in dovolj prostora v panju, da se gnezdo ne pre-greje. Če prevoz traja dalj časa, čebele občasno tudi škropimo z vodo.

Na stojišču je treba na vidno mesto pritrditi fotokopijo veterinarskega spri-čevala, ki ga izda veterinar, priporočljivo pa je dodati tudi čebelarjeve kontaktne podatke: ime in priimek, točen naslov stalnega bivališča in telefonsko številko. Čebelar prevaževalec je odgovoren za redno in skrbno strokovno oskrbo čebel, upoštevati pa mora tudi pašni red.

Prevozni čebelnjak

44

PROMET S ČEBELAMI

1. IZJAVA IMETNIKA ČEBEL Podpisani ____________________________ bivali¥če _____________________________ tel. ____________, imetnik čebelnjaka ¥t. SI_______________ s svojim podpisom potrjujem, da čebelje druyine v tem čebelnjaku na lokaciji v kraju __________________ k.o.__________________,¥t. parc._________________¥t. čebeljih druyin ___________ NE KAxEJO ZNAKOV BOLEZNI HUDE GNILOBE ČEBELJE ZALEGE (iz priloge 1

Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve¥čanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje

zalege 椴 Pestis apium). Datum: Podpis imetnika čebelnjaka: ________________________________

2. POTRDILO UNIVERZA V LJUBLJANI Zap.¥t. VETERINARSKA FAKULTETA NACIONALNI VETERINARSKI IN[TITUT Datum: OE: VETERINAR:

Potrjujem, da čebelje druyine v čebelnjaku ¥t. SI _____________ z lokacijo v k.o._____________, ¥t. parc._________________ izvirajo z območja, za katero dne ____________ ob _______ uri ne velja prepoved zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege in ni postavljen sum bolezni. Potrdilo se izdaja na yeljo imetnika čebelnjaka na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve¥čanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege 椴 Pestis apium, ( Ur. list RS, ¥t. 119 / 06). Potrdilo je napisano v dveh izvodih, od katerega prejme enega stranka zaradi prodaje čebel 椴 premika čebel na pa¥o, drugega pa obdryi VF NVI.

Opombe: __________________________________________________________________ Kraj: Datum: Veterinar:

xig

45

Fenološki koledar, čebelja paša in čebelji pridelkiDa bi uspešno čebelarili, moramo zelo dobro poznati čas cvetenja rastlin ter kataster čebeljih paš, saj se čebele ne ravnajo po gregorijanskem, temveč po fenološkem koledarju. Fenologija je veda o cikličnem pojavljanju bioloških dogodkov v rastlinskem svetu. Leta 1762 je G. A. Scopoli v znamenitem delu Flora Carniolica, v poglavju Calendarium lorae carniolicae, objavil prvi feno-loški koledar, v katerem je cvetenje nekaterih rastlinskih vrst razvrščeno po mesecih.

Preglednica 2: Razvrstitev najpomembnejših medovitih rastlin in čas njihovega cvetenja

Vrsta

Čas cvetenja

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

leska

črni teloh

mali zvonček

pomladanski žafran

pomladanska resa

topoli

breskev

marelica

vrbe

češnja

grašica

esparzeta

jablana

hruška

javorji

oljna ogrščica

navadni regrat

češmin

borovnica

žajbelj

46

Vrsta

Čas cvetenja

januar

februar

marec

april

maj

junij

julij

avgust

september

oktober

november

rožmarin

navadna robinija (akacija)

vinska trta

inkarnatka

robida

malina

detelja

krhlika

vezavka

travniška kadulja

pravi kostanj

bob

soja

sivka

lipa

sončnice

izop, ožepek

buče

ižol

lucerna

navadni gabez

materina dušica

zlata rozga

boreč

meta

melisa

ajda

jesenska resa

kraški šetraj, žepek

bršljan

jesenski podlesek

55

Prav je, da čebelarji sodelujemo pri urejanju vzorčnih nasadov in pri posa-ditvi medovitih rastlin. Koristno bo, če bomo začeli sistematično saditi tiste okrasne rastline, ki so tudi medovite, če bomo pogozdovali in nadomeščali na primer propadajoči kostanj in jelko ter če bomo prepričali poljedelce o nujnosti sejanja medovitih kultur. Tako bomo naši krajini vrnili čudovite jesenske barve ajde na poljih.

Živinorejce prepričajmo, naj travnikov ne kosijo toliko časa, da bodo rastline dočakale cvetenje in tudi dozorele.

Sodelujmo s sadjarji. Ponekod v svetu že primanjkuje čebel za kakovostno opraševanje nekaterih kultur, zato je tako sodelovanje v obojestransko korist.

Intenzivna izraba prostora s pogosto košnjo travnikov siromaši za čebele pomembno poletno spodbujevalno pašo, na kateri bi se lahko oskrbele z zadostnimi količinami cvetnega prahu.

56

Bolezni čebelMed nalezljive ali kužne bolezni sodijo tiste, ki se prenašajo in jih povzročajo bakterije, plesni, virusi in zajedavci. Ločimo bolezni zalege in bolezni čebel.Povsod so navzoče varoje (varroa destructor), zato jim moramo nameniti vso pozornost, če želimo s čebeljo družino čebelariti več let.

Čebelarji se zelo bojimo hude gnilobe čebelje zalege. To bolezen je treba zatirati po zakonu, zato moramo ob znaku oz. sumu bolezni to takoj prijaviti pristojnemu veterinarju, ki bo na podlagi odvzetih vzorcev in laboratorijske preiskave nadziral zatiranje. Znaki okužbe s hudo gnilobo so:• presledkasta zalega,• pokrovci so vdrti, pogosto predrti in pregrizeni,• vsebina v celicah je vlečljiva; če jo preizkusimo z vžigalico, se vleče kot

lepilo in smrdi po kleju.

57

Viri okužbe so lahko opuščeni okuženi panji, okuženo orodje, okužen med, roji neznanega izvora, roparske čebele. Okužbo preprečujemo z rednim pre-gledovanjem zaleženega satja, menjavo satja, vzdrževanjem higiene, razkuže-vanjem opreme in orodja s plamenom ali z vročim 5–10-odstotnim oz. vrelim 3-odstotnim natrijevim lugom (NaOH). Vir okužbe je lahko vsak neznan roj, pregledane pa morajo biti tudi čebele na zaleženih satih, ki smo jih dobili ali smo jih podarili sami.

Poapnela zalega je nalezljiva bolezen pokrite zalege. Povzroča jo plesen. Micelij preraste celotno ličinko in jo spremeni v belkasto črno mumijo. Čebele delavke odnašajo poapnelo zalego iz satja na brado panja, od koder se spore širijo po okolici. Bolezen lahko prepre-čujemo z vzdrževanjem močnih in odpornih družin, zamenjavo satja ter z razkuževanjem opreme, orodja, rokavic z močnimi kislinami ali lugi ter s plamenom. Poskrbeti moramo, da panji ne bodo vlažni in da bodo čebele zasedale ves prostor v njih. Dotok hrane mora biti obilen, v hrano bomo dali kisline, da bo njen PH približno 4, s tem pa bomo pomagali tudi okuženim delavkam, ki imajo v medenih golšah in čreve-snih kanalih trose, ki jih prenašajo. Od kislin lahko uporabljamo askorbinsko, citronsko in mlečno kislino, vendar le v majhnih koncentracijah, saj v naspro-tnem čebele ne bodo jemale hrane. Občasno lahko vstavimo tudi hlapilnike z mravljinčno kislino. Seveda med okužbo ne bomo osmukavali cvetnega prahu in pridelovali drugih čebeljih pridelkov.

58

Nosemavost je bolezen odraslih čebel. Povzročajo jo praživali, ki so v čebelje telo vstopile skozi usta. Zlasti nevarna je nosemava matica, delavke pa se oku-žijo s čiščenjem iztrebkov čebel, ki jih te ne morejo zadržati v povečanem zadku.

Satje razkužujemo s hlapi 80-odsto-tne ocetne kisline, sicer pa ga tudi menjamo. Poleg tega zamenjamo še nosemavo matico ter zamenjamo in namestimo higienske napajalnike za vodo. Če hudo okužena družina ni propadla že sama, jo uničimo. V začetku leta redno pošiljamo vzorce čebel v analizo okuženosti z nosemo.

Seveda je še več drugih bole-zni, vendar jih bo začetnik spoznal na predavanjih in v specializiranih poglavjih obširne literature o tej temi.

Velika in mala voščena vešča se razvijata na temnem, starem satju in cvetnem prahu. Vešča ne prenese temperatur, nižjih od 10 °C, in moč-nega prepiha. Sate, ki jih bomo skladiščili, je najbolje za nekaj dni zamrzniti in neprepustno zapreti v embalažo, v katero vešča nima dostopa. Ne pozabimo, da so zelo mrzli sati zelo krhki, zato je treba z njimi ravnati zelo previdno. Dovolj razmaknjeni sati, med katerimi bo prepih, bodo varni pred veščo vsaj ob hladnejšem vremenu. Sicer pa za zaščito medenega satja pred voščeno veščo uporabljamo samo sredstva, ki ne puščajo ostankov v vosku. Sate v zaprti embalaži proti voščeni vešči tudi žveplamo (požarna ogrože-nost!), lahko pa uporabimo tudi timol, mra-vljinčno kislino ali 85-odstotno ocetno kislino. Pred vnovično uporabo jih moramo prezračiti, če je treba, jih moramo osušiti in morda za nekaj časa postaviti na sonce, seveda pa ne za toliko časa, da bi se voščine preveč zmehčale, se sesedle ali celo stopile.

Škodljivci čebel

59

Miši in rovke uničujejo satje in čebele v panju predvsem jeseni in pozimi. Zato takrat žrela zožimo z zapahi za žrela ali namestimo »grabljice« in nastavimo pasti.

Mravlje vznemirjajo čebele in kradejo med. Nekatere večje mravlje lahko tudi uničujejo čebele. Praviloma jih ne uničujemo, temveč čebele zavarujemo pred vdorom teh žuželk. Mravlje se zelo rade gostijo z mrtvimi varojami v testnih vložkih in nam s tem preprečujejo ugotavljanje napadenosti čebelje družine s temi zajedavci. Na dostopnih mestih jim nastavimo pasti za mravlje. Če ne gre drugače, mravljišča odstranimo oz. preselimo iz bližine stojišča čebel.

Smrtoglavec vdira v panj pred-vsem ponoči, da se nasesa medu. Po navadi z njim opravijo čebele same in ga mumiicirajo.

Sršeni so zelo vztrajni in lovijo čebele tudi v naravi. Podnevi so zelo napadalni zlasti pri žrelu. Nastaviti moramo lovilnik za sršene in ose. Najdena sršenja gnezda uničimo, npr. z vrelo vodo ali z ognjem oz. gasilnim aparatom z zelo mrzlim plinom.

Ose so zelo nadležne v okolici čebelnjaka in v njem. Nastaviti moramo lovilnik za sršene in ose. Osja gnezda uničujemo podobno kot sršenja.

Pajki radi nastavljajo svoje mreže v vogalih čebelnjaka. Skrbimo za čistočo in odstranjujmo mreže.

Sinica, legat, srakoper, vrabec, tudi lastovka in nekateri drugi ptiči radi lovijo čebele. Čez zimo namestimo pred panje zaščitne mreže, ki jim onemogočijo

60

dostop do čela panja in do žrel. Poleti namestimo gibljiva strašila. Krmilnice za ptice namestimo precej stran od čebelnjaka.

Medved rad vdira v čebelnjake in panje. Sladka se tako z zalego kot z zalogami hrane čebel. Stojišče lahko zavarujemo izično in z električno ograjo, vendar moramo upoštevati medvedovo neverjetno moč in vztrajnost. Tam, kjer je v bližini medved, so panji kljub zaščiti pogosto v nevarnosti.

Človekova lahkomiselnost pri uporabi strupov ali celo namerno hudodel-stvo iz kakršnih koli razlogov. Pomaga samo dober odnos z okolico in prijazno seznanjanje sosedov s tem, kaj škoduje čebelam.

61

Varstvo čebel pred zastrupitvamiNajvečja nevarnost zastrupitve čebel je maja in junija, ko sadjarji, vinogradniki, poljedelci in vrtičkarji škropijo s pesticidi. Insekticidi in drugi strupi so za čebele zelo nevarni tako v zraku, na rastlinah kot tudi v vodi.

Če imamo čebele manj kot tri kilometre od kulturnih rastlin ali drugih izvo-rov zastrupitve, bodimo pozorni na delo uporabnikov insekticidov. Obvestimo jih, da so v bližini čebele, hkrati pa jih prosimo in poučimo, da nas pravoča-sno, vsaj 48 ur pred uporabo za čebele škodljivega itofarmacevtskega sredstva, o tem obvestijo, tako da bomo ponoči lahko pravočasno zaprli žrela panjev, odprli zračnike, panje zatemnili pred svetlobo ter dodali v krmilnik do pol litra vode, kajti zaradi stresa čebel se bo občutno povečala tako poraba vode kot tudi potreba po zračenju. Žrela odpremo šele, ko smo prepričani, da je jutranja rosa ali rosa škropiva posušena, in ko v zraku ne lebdijo več ostanki škropiv.

Če želimo čebelam dobro, ni dovolj, da se zanašamo na zakonske obveze in odgovornost povzročiteljev zastrupitev. Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar pokliče pristojne službe na telefonsko številko 112!

62

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCPPo predpisih, ki veljajo v EU, morajo nosilci živilske dejavnosti – čebelarji vzpostaviti in voditi svoj lasten notranji nadzor, ki je usklajen z načeli HACCP (analiza tveganja in obvladovanje kritičnih kontrolnih točk). Gre za preventivni sistem zagotavljanja varne hrane za zaščito porabnika. Čebelar je produktno odgovoren za svoje čebelje pridelke, zagotavljati pa mora tudi njihovo sledlji-vost tako rekoč od cveta do kozarca.

V brošuri »Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sis-tema HACCP«, ki jo je izdala ČZS in o katerih potekajo tudi izobraževanja, je nazorno navedeno vse, kar mora čebelar vedeti o tej temi. Ta obsega:• varna živila,• higienske in tehnične zahteve za delo,• higienske zahteve za pridelavo čebeljih pridelkov,• higienske zahteve za pripravo čebeljih izdelkov,• naloge odgovornih oseb za zagotavljanje varnih živil,• obrazce, vire in povezave s spletnimi naslovi.

63

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE

Pri praktičnem izobraževanju oz. delu se bomo med sezono seznanili z vsemi pomembnimi opravili, ki se jim gotovo ne bomo mogli izogniti niti pri usposa-bljanju niti pozneje pri samostojnem delu. Tudi pri tem upoštevamo fenološki koledar in manj gregorijanskega, še posebej, če čebelarimo na območjih s skrajnimi vremenskimi razmerami.

Februarski pregled čebelnjaka, opreme, zaščitnih sredstev in priprava satovFebruarska opravila so posebej pomembna, da ugotovimo, kakšno je stanje v čebelnjaku.

Stanje v družinah bomo ugotavljali ob primerno toplem vremenu (okoli sv. Matije, ki led razbije), ko se čebele odpravijo na čistilni izlet. Če je potrebno, tedaj očistimo podnice in žrela. Preverimo zaloge hrane in jih po potrebi dopolnimo. Ugotovimo, ali je v panju že zalega in koliko je je, pa tudi, ali so zimo preživele vse čebelje družine. Če ugotovimo, da je katera družina odmrla, moramo takoj zapreti žrela, izprazniti panje in jih razkužiti. Razkuževanje pra-

64

znih panjev izvedemo s plinskim ali električnim gorilnikom na vroč zrak, vendar moramo biti pri tem zelo pre-vidni, da ne povzročimo požara.

Pri odpiranju panjev moramo paziti, da je zunanja temperatura dovolj visoka, da pregled opravimo zelo hitro, tako da ne ohladimo čebe-ljega gnezda (torej da sami ne pov-zročimo prehlajene zalege). Zato pregled opravimo samo z listanjem satov. Če dodajamo medene sate ali pogače (morda čebele že trpijo lakoto), hrano pred dodajanjem segrejmo na približno 30 °C. Tudi ob poznejšem dražilnem krmlje-nju s sladkornim sirupom mora biti tekočina topla, da z njo ne ohlajamo notranjosti panja.Levo deformirane satnice, desno pravilno vtrte

satnice

Pregledamo tudi opremo in zaščitna sredstva ter pripravimo sate s satni-cami.

Pri vstavljanju satnic v satnike ne pozabimo, da morajo biti voščene satnice segrete na približno 30 °C, sicer se bo satnica čez mesec ali dva, ko se bo v panju segrela, raztegnila in vzvalovila, posledica tega pa bo deformirano satovje.

Prvi spomladanski pregledPrvi spomladanski pregled opravimo marca, še vedno z listanjem satov ter brez nepotrebnega hlajenja gnezda in prepiha v panju. Pregled opravimo ob lepem sončnem in mirnem dnevu, ko čebele množično izletavajo.

Morda bo treba kakemu medenemu sata postrgati pokrovce, da čebelam olajšamo delo. Tudi to je namreč vrsta dražilnega krmljenja.

Pozorni bodimo na morebitno presledkasto in grbasto zalego, podrobno jo preglejmo in ukrepajmo, saj se družina s tako zalego ne razvija normalno. Takšna zalega nas opozarja, da je obolela ali da v panju ni matice. Če nale-timo na grbasto zalego, jo zalegajo trotovke. V takem primeru je družino naj-bolje podreti. Vse sate zložimo na stojalo, pustimo, da se čebele napijejo medu, zapremo žrelo panja, vse čebele pa ometemo v travo pred čebelnjak. Čebele, ki so polne hrane, si bodo izprosile vstop v sosednje družine, trotovke pa bodo odmrle. Izpraznjen panj bomo očistili, razkužili in ga naselili z rezervno dru-

65

žino. Če naletimo na presledkasto zalego in ob tem posumimo na hudo gni-lobo, takoj pokličimo pristojnega veterinarja, ker se nam obeta zahtevna sana-cija čebelnjaka.

Če najdemo presledkasto in poapnelo zalego, ki je opazna tudi že pred žre-lom panja, je treba narediti vse, da bo družini toplo in da v panju ne bo preveč vlage ter plesnivih in starih satov. Družini bomo pomagali s primerno kislo sladkorno raztopino, naletno desko in podnico pa bomo oprali s 85-odstotno ocetno kislino. Če je vreme dovolj toplo, bomo v panj za teden dni vstavili hla-pilnik z mravljinčno kislino proti sporam poapnele zalege. V spomladanskih mesecih bomo zamenjali vse temne sate.

Ob večerih ne bo odveč dražilno krmljenje s sladkornim sirupom v raz-merju 1 : 1 (en del vode in en del sladkorja), še posebej, če čebele zaradi slabega vremena ne morejo do vode. S hrano pa nikakor ne pretiravajmo. Ne pozabimo, da bodo čez približno 40 dni že izdatne cvetlične paše. Pri kakršni koli obliki krmljenja pazimo, da sladkor iz sirupa ali pogače ne bo zašel v medene sate oz. v med!

66

Dražilno krmljenjeZ dražilnim krmljenjem skušamo doseči, da bi matice obilneje zalegale in da v dneh, ko ni paše, ter v deževnih dneh matica zaradi pomanjkanja hrane ne bi ustavila naravnega tempa zaleganja. Mnenja o koristnosti dražilnega krmljenja so pri čebelarjih različna, vendar se temu ne bomo mogli izogniti, če v panju ne bo dovolj medu in cvetnega prahu. Pri dražilnem krmljenju pazimo, da ob hla-dnem in deževnem vremenu, ko v družini primanjkuje vode, dodajamo krmo v tekoči obliki (sladkorni sirup v razmerju 1 : 1) in v manjših količinah, primer-nih moči družine, tako da jo lahko porabijo sproti in je ne kopičijo v zalogo (npr. 2–5 dcl).

Zgodaj spomladi je vsekakor bolje dodajati topel sat z medom in s cvetnim prahom kot čisto sladkorno saharozno pogačo ali raztopino, saj s predelavo saharoze še dodatno obremenjujemo šibke družine. Če imamo med, ki je potr-jeno brez spor hude gnilobe, naredimo pogače iz medu in cvetnega prahu, ob tem pa pazimo, da imajo čebele na razpolago tudi vodo.

Če so v okolici stojišča bogate zgodnje paše ali če čebele vozimo na razvojne paše, pa je ob zadostnih zalogah hrane spomladansko dražilno krmljenje odveč.

Za dražilno krmljenje med letom lahko družinam dodamo sladkorne pogače, ki jih čebele načnejo takrat, kadar v naravi ni dovolj medičine ali mane, lahko pa tudi posode na vakuum z nekaj luknjicami premera 1,5 mm. Pri kakr-šni koli obliki krmljenja moramo paziti, da sladkor v sirupu ali pogači ne bo zašel v medene sate oz. v med!

67

Priprava čebelje družine za prvo pašoČebelar mora dobro poznati fenološki koledar ter rastlinstvo v svoji okolici. Vemo, da imajo pašne čebele približno 60-dnevni cikel od jajčeca do smrti. Da bi do prve in vsake naslednje pomembne paše imeli obilo pašnih čebel, sta-rih približno 20 dni, moramo začetek intenzivnega zaleganja načrtovati vsaj 40 dni pred prvo izdatno spomladansko pašo ter si že 20 dni pred tem poma-gati tudi s pokrito zalego iz rezervnih družin. Ne pozabimo, da veliko število podpovprečno močnih družin ne bo pridelalo toliko čebeljih pridelkov kot le nekaj močnih družin. Smiselno je dražilno krmljenje vsaj 40 dni pred osre-dnjimi pašami.

Pred prvo pomembno pašo smo opravili že vsa prej potrebna dela. Gnezdo smo pomaknili na sredino, če je bilo preveč levo ali desno ob robu panja. Med gnezdo in hrano smo dodali nov sat s satnico. Ko je zaleženih pet satov zalege, dodamo v plodišče ob steno panja gradilnik za trotovski sat. Ko je v plodi-šču približno sedem zaleženih satov zalege, je v AŽ-panjih čas za prevešanje v medišče in nato postopno dodajanje novih satov s satnicami. Širjenje gnezda navzgor izvedemo, ko smo plodišče razširili do stranic panja, pri postavitvi satov na toplo stavbo pa tedaj, ko smo plodišče razširili do zadnjih vrat panja. Pri nakladnih in Kirarjevih panjih dodamo po eno mediščno naklado.

Pri AŽ-panjih in nakladnih panjih pazimo, da iz plodišča v medišče ne pre-meščamo satov s hrano iz obdobja krmljenja in da teh satov pozneje ne točimo. Tega problema pri Kirarjevih panjih ni.

Ob izdatnem dotoku hrane aprila, maja in junija bodo čebele intenzivno gradile satje. Ne pozabimo, da moramo na leto zamenjati vsaj tretjino vseh satov, sicer bo v panju staro, črno satje, ki čebelarju ni v ponos in ki je vir bole-zni zalege in čebel.

Pri pripravah na prvo pašo moramo zelo paziti, da posege prilagajamo moči družine in temperaturam zunaj in znotraj panja. Čebelam moramo s svojimi posegi omogočiti, da lahko obvladujejo ves prostor in ga primerno ogrevajo. Če bomo prehitevali in iskali bližnjice, da bi bilo posegov manj, se nam to lahko maščuje. Preslabo ogret panj in vlaga kar kličejo po plesni, poapneli zalegi in drugih čebeljih boleznih, zato sta potrebni postopnost in individualna obrav-nava vsakega panja. Ne pozabimo, da je aprila vreme lahko zelo muhasto. Ne smemo pa tudi zamujati! Vsaka zamuda se nam bo že aprila in maja maščevala z nezaželenimi roji. Če se nam to zgodi, se lahko kar poslovimo od prvega toče-nja cvetličnega medu.

68

Preprečevanje rojenjaRojenje je sicer naravni proces razmnoževanja in obnove čebeljih družin. Vsak čebelar, ki čebelari gospodarno, si želi nadzorovati rojenje. Če si želimo naravne roje, uporabljamo lovilnike rojev na panjih, nekateri čebelarji pa matici prire-žejo eno ali obe krilci, da roj ne more daleč (sicer pohabljanje matic ni v skladu z etičnim čebelarjenjem). Če v bližini rastejo nizka sadna drevesa, je ogrebsti lep roj pravi dogodek in užitek.

Tri in več kilogramov težek roj bo ob obilnem dotoku hrane v tednu dni zgradil vseh deset satnic v plodišču, pa še za medišče bo poskrbel. Ker čebele v začetku ne bodo imele veliko dela z zalego, bo roj ob obilni paši prinesel tudi veliko medu.

Izrojeni panj seveda ne bo imel dovolj pašnih čebel, zato bo potreboval kar skoraj dva meseca, preden se bo mlada matica izlegla, postala spolno zrela, se oprašila in zalegla novih približno 60.000 jajčec, da bo znova dosegel moč, potrebno za obilen donos lipove ali kostanjeve paše. Ne pozabimo, da bo v tem obdobju umrla kar polovica preostalih čebel.

Pri izrojenem panju moramo paziti, da ne bo rojil še drugič ali celo tre-tjič. Preverjati moramo tudi, ali je mlada matica sploh pravočasno odletela na praho, ali je bila dobro oprašena, ali se je vrnila v panj in ali lepo zalega. Zato moramo imeti pripravljene rezervne družine, s katerimi izrojeno družino občutno hitreje vnovič okrepimo v gospodarsko družino.

Da ne bi bili odvisni samo od naravnega poteka stvari in celo sami povzročili nezaželeno rojenje, moramo poznati razloge za roj. Ti so predvsem posledica stresa čebel zaradi:• pretesnega prostora za čebele,• pretesnega prostora za zalego,• nesorazmerja med nepokrito in pokrito zalego (premalo nepokrite zalege),• premalo prostora za medičino,• premalo prostora za graditev satja,• matice, ki je stara več kot eno leto,• bolezni v družini, npr. zaradi hude gnilobe, prevelikega števila varoj ipd.

(na bolezen kaže predvsem roj po kresni noči).

Roj torej lahko povzroči tudi čebelar sam, če ne upošteva biologije čebel. Po razvoju posameznih žlez so čebele v stresu, če nimajo kam z matičnim mleč-kom ali voskom oz. če zaradi omenjenih omejitev ne morejo delati.

Roj lahko pričakujemo po končani obilni paši ali po nekaj dneh slabega vre-mena že konec aprila, predvsem pa maja in junija. Čebele rade rojijo po poslab-šanju paše v prejšnjih dneh, ob lepem in mirnem vremenu okoli opoldneva.

69

V večini primerov lahko rojenje preprečimo z odpravljanjem zgoraj navedenih razlogov za roj. Rojenje pre-prečujemo tako, da:• povečujemo prostor družini, če je

to mogoče (nakladni panj, Kirarjev panj), pri dvoetažnem AŽ-panju prevešamo sate s pokrito zalego, pri trietažnem AŽ-panju pa premestimo matično rešetko za eno etažo navzgor,

• pravočasno iztočimo polno medišče,

• naredimo umetni roj (odvzamemo del mladih čebel),

• narejamo narejence (odvzamemo 2–3 sate pokrite zalege),

• ob gradilnem razpoloženju dodajamo dovolj satov s satnicami,

• izrezujemo gradilno trotovsko satje in trotovsko zalego,

• osmukavamo cvetni prah ter hkrati zagotavljamo dovolj praznih satov za zaleganje jajčec in s tem za nepokrito zalego, ki jo mlade čebele hranijo z matičnim mlečkom,

• pravočasno zamenjamo matico.Nobeden izmed teh ukrepov pa ne bo uspešen, če je matica prenehala zale-gati, če čebele ne nabirajo več cve-tnega prahu, če v gradilniku ne gradijo več in že sedajo na roj ter če že imajo matičnike. Podiranje matičnikov se po navadi ne obnese, saj hitro kate-rega spregledamo. Najbolje je razstaviti družino, tako da kombiniramo nekaj zgoraj navedenih ukrepov. Pozneje, ko izvedemo apitehnične ukrepe, lahko čebeljo družino po prenehanju rojil-nega razpoloženja hitro okrepimo z rezervnimi družinami.

70

Apitehnični ukrepi za zatiranje varojV pašnem obdobju in med sezono pridobivanja čebeljih pridelkov ne smemo uporabljati nikakršnih sredstev za zatiranje varoj. Pogoj za izvajanje apitehnič-nih ukrepov pa je čebelarsko znanje biologije čebel, tehnologije čebelarjenja, biologije varoj in diagnostike.

Apitehnični ukrepi vključujejo: zmanjševanje števila varoj v obdobju paš, zaviranje in preprečevanje rojenja, pomlajevanje družin in matic, obnavlja-nje satja, pridobivanje neoporečnega voska ter pridobitev zadostnega števila rezervnih družin.

Diagnostiko najpreprosteje izvajamo tako, da občasno za 7–10 dni vsta-vljamo testne vložke, s katerimi preverjamo naravni odpad varoj. Koliko varoj je v zalegi in na čebelah, nam pove izračun: število odpadlih varoj delimo s številom dni vloženih testnih vložkov, dobljeno število pa pomnožimo s 150. Če je v poletnem obdobju po izračunu v čebeljem gnezdu več kot 500 varoj, je ukrepanje nujno.

Najpreprostejši apitehnični ukrepi so tisti, ki zavrejo razvoj ene ali več gene-racij varoj, da čebele vzdržijo z znosnim številom teh zajedavcev do poletnega zatiranja po paši. Uporabimo lahko preproste apitehnične ukrepe, kot so:• izrezovanje pokrite trotovine (kadar je na

50 ličink in bub več kot ena varoja), • odvzemanje pokrite zalege, po izleženju

v narejencih pa v njih zatiramo varoje,• vstavljanje lovilnega sata v roj ali umetni roj ter

odvzemanje tega,• priprtje matice za določen čas pred osrednjo

pašo na satu izolatorju.

Za uspešno zatiranje varoj moramo dobro poznati tudi njihovo biologijo. Naj navedem le nekaj podatkov:• pršica varoja povzroča parazitarno bolezen čebelje družine – varozo;• čebelja družina z razvojem varoj peša, dokler ne propade;• zatiranje varoj je zahtevno; z apitehničnimi ukrepi vzdržujemo napadenost

z varojami na takšni ravni, da nista prizadeti biologija in ekonomika čebelje družine;

• varoje so vidne s prostim očesom: imajo ovalno sploščeno telo, rdečerjav hitinast ščit, prekrit z dlačicami in s kaveljci, štiri pare nog in ustni aparat, ki je prilagojen za sesanje čebelje hemolimfe;

• z odrasle čebele varoja vstopi v celico z ličinko in se tam razmnožuje;• najraje izbere trotovsko zalego;• na čebelji ličinki samice varoje ležejo jajčeca; teh je lahko tudi nekaj deset;

71

• po nekaj dneh se iz jajčeca razvije odrasla varoja;• pod pokrovci pokrite čebelje zalege varoje spolno dozorijo, in to vsaj dve;• samček in neoplojene samičke propadejo;• oplojene samičke se hranijo s hemolimfo ličink in skupaj z izleženo, že

prizadeto čebelo zapustijo celico;• vse samičke se ne oplodijo;• po navadi se v eni celici delavske zalege oplodita do dve samički; v eni celici

trotovske zalege pa štiri;• iz ene varoje se lahko v petih mesecih izleže tisoč ali več potomcev;• dokler je v čebelji družini zalega, je v njej približno 90 odstotkov varoj, samo

10 odstotkov pa jih je prehodno na odraslih čebelah;• zatiranje varoj je najuspešnejše in najhitrejše, kadar so v panju samo odrasle

čebele, brez zalege (naravni roj, umetni roj oz. ometenec);• poleti varoje živijo približno dva meseca ali 2–3 razvojne cikle;• pozimi varoje živijo 6–8 mesecev, izjemoma eno leto;• čez zimo naravno propade največ 10 odstotkov varoj;• brez hrane zdržijo do devet dni, sicer pa kot zajedavci živijo na čebeli.

Klinični znaki navzočnosti varoj v pokriti zalegi:• na pokrovcih so razpoke ali luknjice z neravnimi robovi, zato je pokrita

zalega videti grbasta.

Klinični znaki na ličinkah in bubah:• vidimo jih predvsem na spodnjem delu.

Klinični znaki na odraslih čebelah:• čebele so slabo razvite in različno deformirane: krila so poškodovana, jih ni

več ali pa jih ne morejo zravnati, poškodovane so tipalke ali noge;

72

• poškodovane čebele lezejo po bradi ali pred čebelnjakom, kamor jih odvržejo druge čebele; so nemirne, se vrtijo na mestu ali krilijo, kot da bi hotele poleteti.

Dopustna meja števila varoj v čebelji družini spomladi:• naravni odpad do ena varoja na dan, • manj kot 2-odstotna napadenost trotovske zalege oz. ena varoja na

50 trotovskih ličink/celic,• do 1-odstotna napadenost čebelje zalege oz. ena varoja na 100 čebeljih

ličink/celic.

Ne pozabimo, da je do 90 odstotkov varoj v pokriti zalegi in da jih je samo do 10 odstotkov prehodno, torej kratek čas, na mladih čebelah in krmilkah, prav tako pa tudi ne pozabimo, da so vse varoje na čebelah samo v obdobju brez zalege!

V trotovski zalegi je do desetkrat več varoj kot v delavski zalegi, čeprav je te sicer desetkrat več. Ko v družini ni več trotovske zalege, varoje preidejo v delavsko zalego in tam se pozno poleti in jeseni obilno razvijajo, če jih ne zati-ramo. Kadar v družini ni zalege, se varoje ne morejo razmnoževati in so vse na čebelah.

Posledice obremenjenosti čebelje družine z varojami so:• krajša življenjska doba čebel in slabši donos medu,• slabše razvite žleze delavk,• troti se niso sposobni pariti,• čebele in bube so nemirne,• manjša imunska sposobnost čebel,• ker je možnost okužbe na poškodovanih delih čebel večja, se pogosteje

pojavljajo tudi druge bolezni,• drugačen potek nekaterih drugih bolezni,• večja možnost širjenja povzročiteljev bolezni – zlasti virusov,• čebelja družina slabi, lahko zapusti panj,• šibko čebeljo družino napadejo različni škodljivci, npr. voščena vešča,• ko je presežen prag škodljivosti, lahko čebelja družina propade v nekaj

tednih (1500 varoj v gnezdu pri 40.000 čebelah v panju, torej približno tri odstotke), zato moramo varoje pravočasno zatirati.

Apitehnične ukrepe po večini izvajamo v obdobju paše, torej aprila, maja in junija. Avgusta in septembra zatiramo varoje s sonaravnimi sredstvi, npr. z mrav ljinčno kislino (ki edina učinkuje tudi na varoje pod pokrovci pokrite zalege), mlečno kislino, timolom ali z drugimi registriranimi sredstvi po napot-kih veterinarja. Konec novembra ali decembra, ko v družini ni zalege, zatiramo z oksalno kislino.

73

Prvo točenjeKo sta v medišču pokriti vsaj dve tretjini prve cvetlične paše, bomo točili. Zre-lost medu lahko preizkusimo tudi tako, da poln sat otresemo: če se iz sata ne usuje »medeni dež«, lahko točimo. Zrel med naj vsebuje manj kot 18,6 % vode, kajti le tak med je zrel in dovolj zgoščen. Seveda lahko dosežemo tudi približno 14-odstotno vsebnost vode, če čebelam pustimo dovolj časa in če je konkretna paša že pojenjala.

Pred točenjem si v točilnici pripravimo točilo, cedilo in posodo za med. V točilnici bomo potrebovali še stojalo za odkrivanje satja in pribor za odkrivanje satov, to je vilice in nož za odkrivanje ter nož za čiščenje voščin in propolisa. Nujne so posode za med, voščine, propolis in za voščeno medene pokrovce. Vsa oprema in pripomočki morajo biti izdelani iz ustreznega materiala, pri-mernega za živila.

Točilnica mora biti čista, brez tujih vonjav, poskrbeti pa moramo, da ne bo dostopna za čebele, ose, mravlje in druge živali. Delali bomo čisti, oblečeni v belo haljo, pri roki mora biti čista tekoča voda za umivanje rok in pranje orodja, seveda pa moramo biti tudi zdravi, torej ne smemo bolehati za kako nalezljivo boleznijo ali biti prenašalci povzročitelja nalezljivih bolezni. V točilnici naj bo tudi primerno velik prostor za zaboje za medene in iztočene sate.

Točenje bo potekalo najhitreje, če bomo vso opremo razporedili tako, da bodo posamezne faze del potekale po vrstnem redu brez križanja poti.

Ko je v točilnici vse pripravljeno, si pripravimo še opremo za odvzemanje medenih satov iz medišč.

Ob tem ni odveč pripomniti, da je delo v čebelnjaku prijetno dopoldne, ob lepem vremenu, ko je večina pašnih čebel zunaj panja. Potrebovali bomo dleto, metlice in sipalnik za čebele. Zelo priročen je električni ometalnik za čebele, saj bo delo z njim potekalo precej hitreje in tudi čebele bodo mirnejše.

74

Če pred točenjem v medišču ne želimo imeti čebel, je prejšnji večer ali nekaj ur pred odvzemanjem satov iz medišč odlično uporabiti begalnice za čebele. V nekaterih panjih so begalnice že v njih, le odpreti jih moramo ali vstaviti ploščo, tj. pregrado med medišče in plodišče. Ker bodo čebele v medišču izgubile stik s plodiščem, bodo popile nedozorel med in se skozi majhne odprtine preselile v plodišče. Uporaba begalnice ima vsaj dve prednosti: manj dela z ometanjem čebel iz medenih satov in bolj dozorel med, ki je ostal na medenih satih.

• Zaradi bolezni čebel in zalege je iste sate najvarneje vračati v medišče tistega panja, iz katerega smo jih odvzeli.

• Iztočeni med je priporočljivo precejati skozi dvojno cedilo. Pri inejšem cedilu reža ne sme biti manjša od 0,2 mm, saj iltracija cvetnega prahu iz medu ni dovoljena.

• Po treh dneh, ko se med nekoliko uleži in sam očisti, prvič posnamemo morebitne voščene delce, postopek pa ponovimo še čez 14 dni, tako da je površina popolnoma gladka.

Ob točenju je dobro upoštevati še nekaj nasvetov:• V točilo vstavljamo približno enako težke sate, da nam centrifuga ne bo

skakala.• Sate vstavimo tako, da so celice z zgornjim delom obrnjene v nasprotno

smer od vrtenja koša v točilu.• Mlade, sveže zgrajene rumene medene sate točimo posebej in zelo previdno,

med točenjem pa jih večkrat obračamo, da ne deformiramo satja. Pomagamo si tudi z gostejšo mrežo, ki jo vstavimo med notranjo stran koša točila in sat. Čeprav je delo z deviškimi sati težje, ker so pri centrifugiranju bolj občutljivi, pa se trud z njimi izplača, saj je med iz deviških satov res prvovrsten.

• Sate sicer točimo tako, da na eni strani iztočimo tretjino medu, nato sat obrnemo in iztočimo drugo stran sata, potem pa ga znova obrnemo. Prvi obrati naj bodo počasnejši. Kolikor bolj prazen je sat na obeh straneh, toliko hitreje lahko vrtimo centrifugo, dokler satja povsem ne izpraznimo.

• Cvetlične paše po navadi lahko lepo iztočimo iz satja, težave pri praznjenju medenih satov pa se utegnejo pojaviti pri manovih pašah, še posebej če smo predolgo odlašali z odvzemanjem polnih satov tistih vrst manovega medu, ki hitro kristalizira. Kadar mana kristalizira že v satih, ne čakamo, da bi čebele pokrile celice, temveč moramo včasih točiti zelo pogosto, tudi na vsake tri dni.

75

Naravni rojNaravno razmnoževanje čebeljih družin je rojenje čebel. Ob rojenju stara matica z delom čebel in trotov zapusti družino, ki se je razdelila, v panju pa ostanejo zalega, drugi del čebel in trotov ter pokriti matičniki z mladimi maticami. S posegi lahko rojenje pospešujemo, zaviramo ali preprečujemo.

S starostjo začne matica pešati in slabše zalegati, na koncu pa je popolnoma izčrpana. Le redkokatera matica dočaka 5 let starosti, saj jo čebele v panju s preleganjem zamenjajo same. Prelaganje poteka mirno in tiho, tako da čebele nastavijo nekaj matičnikov in prenehajo oskrbovati staro matico. Ko se izleže mlada matica, jo nadomesti ter hkrati uniči morebitno konkurenco.

Rojenje se najpogosteje pojavi pri močni čebelji družini z dve leti staro matico, bodisi zaradi prirojenega nagona oz. čebelarjevih napak bodisi zaradi premišljenih posegov, ki pospešujejo rojenje.

Pripravo družine na roj je mogoče opaziti. Delovna vnema čebel pojenjuje, nabiranje cvetnega prahu skoraj usahne, del čebel sede »na roj« ločeno od gnezda z zalego, pred rojenjem pa se do sitega napijejo hrane. Ko je prvi matič-nik star približno 12 dni in seveda pokrit, stara matica ob lepem vremenu okoli poldneva skupaj z delom čebel izleti iz panja, zaokroži, da se čebele zberejo,

76

in odleti do primernega mesta, najpogosteje na drevo. Tam se usede, okoli nje pa se v gručo zberejo čebele. Roj je lahko manjši (tak tehta do 2 kg) ali velik (tak lahko tehta tudi do 5 kg). V okolici čebelnjaka čebelarji sadijo nizko sadno drevje tudi zato, da roj z užitkom ogrebejo z veje.

Da so čebele mirnejše, jih še v gruči poškropimo s hladno vodo in ogrebemo v ogrebalnik. Če je v njem matica, bodo čebele, ki so še zunaj, že v eni uri same priletele vanj. Medtem ogrebalnik postavimo v senco. Nič naj nas ne skrbi, ali je matica v delno zaprtem ogrebalniku z manjšim žrelom ali ne, če čebele pri-hajajo in vletavajo skozi žrelo h gruči, ki je v njem. Če pa je matica ostala na veji, bodo vse čebele hitro zapustile ogrebalnik. V tem primeru bomo postopek ponovili in pazili, da bo matica padla v ogrebalnik.

Če ne vemo, iz katerega panja so čebele rojile, bomo ogrebalnik odnesli, ko je večina roja v njem že umirjena in je na veji le še nekaj čebel. Tiste, ki so ostale na veji, bomo posuli z belo moko in opazovali, v kateri panj v čebelnjaku se bodo vrnile. Zaradi nadaljnjih kontrol moramo namreč vedeti, kateri panj še nima oprašene matice.

Najpozneje zvečer, ko so vse čebele v ogrebalniku, to priložnost izrabimo za zatiranje varoj, saj so te čebele brez zalege, tako kot umetni roj oz. ometenec. Nato jih damo za 24–48 ur v hladen in temen prostor v karanteno, še posebej, če ne vemo, od kod je roj.

Proti večeru vsujemo roj v pripravljen panj z novimi satnicami. Zanj je zna-čilno izjemno gradilno in nabiralno razpoloženje, vendar mora imeti obilen dotok hrane. Če so donosi hrane obilni, bo roj zgradil satje in pridelal še zalogo medu, če pa so pašne razmere slabše, mu moramo hrano dodajati toliko časa, da bo zgradil vse satnice, v medišče pa mu dodamo tudi nekaj zgrajenega novega satja, ki ni bilo še nikoli zaleženo.

Hkrati moramo pozornost nameniti tudi izrojeni družini. Ta je v začetku oslabljena, v njej so po večini mlade čebele in pokrita zalega. Matica potre-buje nekaj dni, da postane spolno zrela in se na paritvenem izletu oz. prahi opraši s troti. Če se s prahe ne vrne zaradi plenilcev (ptičev, sršenov ipd.), bomo ostali brez zalege. Preden začne matica zalegati, se po navadi izleže vsa stara zalega. Takrat v družini zatiramo varoje s 15-odstotno mlečno ali z 2,1-odsto-tno oksalno kislino, in sicer z metodo pršenja. Mirni bomo lahko šele čez pri-bližno 10–15 dni od dneva rojenja, ko bomo našli zaležena jajčeca in morda tudi že žerke.

Če v tem obdobju ni dobre paše, ne skoparimo s tekočim dražilnim krmlje-njem, tudi zaradi vode.

Kaj pa, če v družini ni niti matice niti nove zalege? V tem primeru bomo družini dodali oprašeno matico ali rezervno družino.

Pa še en nasvet. Nikar po nepotrebnem ne odpirajmo panja in ne motimo čebel prav v največjem zanosu urejanja čebelje družine!

77

Sestavljanje narejencaNarejence sestavimo iz pokrite zalege iz ene ali več čebeljih družin, sata medu in cvetnega prahu ter satnika s satnico, zrelega matičnika ali oprašene oz. neo-prašene matice v 5–7-satnih panjih. Narejamo jih zaradi:• vzdrževanja števila varoj z apitehničnimi ukrepi (pri tem odvzemamo

pokrito zalego z varojami, te pa zatiramo po izvalitvi zalege); • nadomeščanja zimskih izgub čebel;• okrepitve gospodarskih družin;• dodajanja gospodarskim družinam, ki so brez matice (takrat, kadar matice

ni mogoče dodati);• preprečevanja rojenja z odvzemanjem pokrite zalege;• povečanja števila čebeljih družin v prihodnjem letu;• prezimitve presežka kakovostno vzrejenih matic;• prodaje čebeljih družin.

Kdaj in kako narediti narejenca? Moč narejencev prilagodimo letnemu času narejanja. Vedno jih narejamo ob lepem vremenu, ko je večina pašnih čebel zunaj panja.• Maj: dva sata pokrite zalege s čebelami, tri satnice in sat ali dva medu.• Junij: tri sate pokrite zalege s čebelami, dve satnici in sat ali dva medu.• Julij: štiri sate pokrite zalege s čebelami in sat ali dva medu ter eno satnico.

Oprašeno matico dodamo v matičnici.

SHEMA NAREJENCA V MESECU JUNIJU

LEGENDA

satnica

matica v matičnici

sat z medom in cvetnim prahom

sat s pokrito zalego

78

Maja in junija lahko narejence nare-dimo tudi s pokritimi zrelimi matič-niki, vendar je treba v tem primeru dodati sat zalege več. Po devetih dneh uničimo vse zasilne matičnike, ki so jih potegnile čebele, in dodamo zrel zašči-ten matičnik. Tega vedno dodamo na sat s pokrito zalego!

Narejenec z rojevim matičnikom sestavimo tako, da sat s pokrito zalego z najlepšim zrelim matičnikom posta-vimo v sredino narejenca, odstranimo vse druge matičnike, levo in desno pa dodamo sate s pokrito zalego ter sat s hrano in satnico.

Če narejencev ne preselimo na drugo stojišče, pustimo, da odletijo stare čebele, in jih okrepimo z doda-janjem mladih čebel. Ne pozabimo na vodo (sladkorno raztopino), če v narejencu ni dovolj pašnih čebel. Do konca junija jih lahko narejamo na istem stojišču, potem pa je treba vse narejence prepeljati vsaj 3 km stran (možnost ropa). Po juniju jih obvezno narejamo samo z oprašenimi maticami!

Narejenci morajo imeti stalen dotok hrane (pogačo ali sladkorno raztopino). V obdobju, ko so narejenci brez zalege, v njih zatiramo varoje. Prazen prostor v panju matične družine zapolnimo s sati s satnicami, julija pa z lepim zgrajenim in praznim satjem.

Sestavljanje ometencaOmetence sestavljamo zaradi:• preprečitve rojenja,• pomlajevanja družin,• povečanja števila družin maja in junija,

najuspešneje do kresa.

Sate s čebelami iz enega, najpogosteje pa iz več panjev zložimo na stojalo in poča-kamo 20 minut, da se čebele napijejo hrane. Pustimo, da stare čebele odletijo, 2–3 kg mladih čebel pa ometemo v zabojček.

79

V ometencu so lahko tudi troti, seveda pa moramo paziti, da stara matica ostane v panju.

V ometenih mladih čebelah v zabojčku zatiramo varoje tako kot pri naravnih rojih: s škropljenjem z 2,1-odstotno oksalno kislino ali s 15-odstotno mlečno kislino, saj v ome-tencih ni zalege, zato sta omenjeni kislini dovolj učinkoviti. Pazimo le, da ne pretiravamo s količino kisline. Tako na 10.000 čebel oz. 1 kg čebel uporabimo 20 ml 2,1-odstotne oksalne kisline ali 40 ml 15-odstotne mlečne kisline. S pršenjem čebele le ovlažimo, ne pa zmočimo. Lahko uporabimo tudi šok terapijo z mravljinčno kislino ali kako drugo registrirano sredstvo po navodilih veterinarja.

Po končanem zatiranju dodamo na mrežo zabojčka pol kilograma pogače, v zabojček pa obesimo v matičnico zaprto oprašeno mlado matico. Ometenec naj bo do tri dni v temnem in hladnem prostoru, do tedaj pa bodo čebele oprašeno matico osvobodile iz matičnice.

Na večer bomo čebele iz zabojčka vsuli v panj, v katerem sta delno zgrajeno satje in kak sat hrane. Maja in junija je lahko v panju več satov s satnicami, pozneje pa damo v panj le lepo zgrajene sate. Čebele bomo krmili toliko časa, dokler ne bo družina dosegla načrtovane velikosti.

Dodajanje maticMatico dodajamo takrat, kadar je v družini iz kakršnih koli razlogov ni ali kadar jo želimo zamenjati. Čebelarji začetniki prehitro sklepajo, da čebele nimajo matice, zato je marsikatera dobra matica žrtev čebelarjevega neznanja.

Dejstvo pa je, da bo družina brez matice propadla, zato jo je nujno pravoča-sno dodati. Tudi zamenjava stare in slabše matice s produktivno mlado matico je nujen poseg pri gospodarskih družinah. Vedeti je treba, da imajo družine z enoletno matico kar približno 40 odstotkov več zalege in več medu v primerjavi z družinami, ki imajo tri leta stare matice, in da te matice čez zimo odmrejo 50 odstotkov pogosteje. Starejša matica zalega več trotovske zalege, posledici česar sta hitrejši razvoj varoj in manj čebel, poleg tega pa prej preneha zalegati, zato je tudi manj zimskih čebel. V družinah s staro, ne dovolj produktivno matico se

80

tudi pogosteje pojavljajo različne bolezni. Za zamenjavo matice se bomo odlo-čili, če je obseg zalege majhen, če je zalega presledkasta, če je čebelja zalega že pomešana s trotovsko zalego, če je matica nosemava in če je družina ob enakih razmerah v primerjavi s povprečnimi oz. nadpovprečnimi družinami podpovprečna.

Čebelarji dodajajo matice na različne načine. Veliko o tem lahko preberemo tudi v literaturi. Naj omenim le nekaj načinov, primernih za začetnike. Pri vsaki metodi moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil.• Matico lahko dodamo le takrat, kadar smo prepričani, da v čebelji družini

ni oprašene ali neoprašene matice, da v njej ni nobenega matičnika in da ni nepokrite zalege.

• Kadar je v družini že zavladalo močno rojilno razpoloženje, bo menjava matice skoraj gotovo neuspešna.

• Če čebele same prelegajo svojo matico, mlada matica ne bo zalegala jajčec, dokler se ne bo izlegla stara pokrita zalega. Čebelarji naredijo največ napak, kadar skušajo prehitro dodati novo matico, v panju pa je že mlada matica. To bomo težko našli, saj je še razmeroma majhna, vendar je hitra in beži po panju, se skriva in ni označena. Čebele seveda dodane matice ne bodo sprejele.

• Preizkus brezmatične družine lahko naredimo tako, da v družino vstavimo sat z zelo svežo čebeljo zalego iz drugega panja. Če čebele na tem satu v 4–5 dneh ne potegnejo matičnikov, je v panju gotovo že matica. Če pa potegnejo matičnike, odstranimo dodani sat in dodamo oprašeno matico.

• Tudi stare matice, ki še lepo in dobro zalega ter izloča še dovolj feremonov, ne bo preprosto zamenjati. Zamenjava bo uspešnejša po koncu rojilnega razpoloženja.

• Če smo čakali predolgo in v panju ni nobene zalege več niti matice, si bodo čebele izmed svojih vrstnic same vzredile lažne matice, vendar te seveda niso oprašene.

• Če je družina že trotovec, dodajanje mlade oprašene matice ne bo uspešno. Najbolje je izprazniti panj. Iz njega vzamemo sate z vsemi čebelami in jim pustimo, da se na travniku napijejo hrane ter se vrnejo in izprosijo vstop v svoj nekdanji panj. Medtem ko je bil panj zaprt, smo vanj vstavili rezervno družino z matico, ki dobro zalega in je umirjena. Trotovke bodo propadle.

• Dodajanje novih matic bo uspešno, če upoštevamo biološko dejstvo, da čebelja družina nima nikakršne možnosti, da si sama vzredi matico. Najzanesljiveje je, da družini dodamo matico devet dni po odvzemu stare matice in odstranitvi vseh matičnikov.

• Pri dodajanju matice upoštevajmo tudi pašo, temperaturo in letni čas. Najboljše razmere so ob zmerni paši in normalni temperaturi. Če paše ni, jo nadomestimo s čebeljo pogačo.

81

Dodajanje matic narejencu bo uspešnejše, če bo narejenec sestavljen iz več družin, tako da se bodo feromoni pomešali, če v njem ne bo mlade, nepokrite zalege, če mu bomo dodali dovolj hrane, morda tudi čebeljo pogačo. Matico bomo dodali po nekaj urah. Uspeh bo večji, če bomo narejenca odpeljali nekaj kilometrov stran od čebelnjaka, tako da se tudi pašne čebele ne bodo mogle vrniti v svoj stari panj. Mlade čebele sicer občutno raje sprejmejo novo matico. Ker v tem primeru v panju ni dovolj pašnih čebel, moramo družino zaradi vode krmiti s tekočo hrano.

Dodajanje matice ometencu (suhemu umetnemu roju) lahko izvedemo hitreje, že v kaki uri, kadar čebele željno pričakujejo matico, vendar nimajo nobene biološke možnosti, da bi si jo vzredile same. V ometenec ometemo predvsem nakrmljene mlade čebele ter jih umirimo v hladnem in temnem prostoru. Po zatiranju varoj jim bomo dodali matico v zavarovani matičnici, ne pozabimo pa tudi na hrano.

Dodajanje mladih oprašenih matic v matičnicah z nekaj spremljevalkami in pogačo je priročno, zato jih za transport uporabljajo tudi vsi registrirani vzrejevalci matic. Matica s spremljevalkami lahko v matičnici živi nekaj dni, matičnica je dovolj velika in zračna, primerna pa je tudi za stik ob dodajanju v družino. V dveh do treh dneh se čebele pregrizejo skozi daljši kanal, napolnjen s pogačo, in osvobodijo matico. Ob vstavljanju matičnice v družino moramo seveda odstraniti majhno ploščico, da sprostimo dostop do hrane v matičnici.

Da bi bilo sprejetje matice iz matičnice še lažje, spremljevalke izpustimo s pomočjo male matične rešetke, morebiti pa v matičnico k matici dodamo še tri mlade čebelice iz gruče, v katero dodajamo matico.

Matičnico vstavimo med sate zgoraj ali od zadaj, tako da je kanal s pogačo usmerjen proti gruči. V močnih družinah lahko damo matičnico kar na pod-nico, če čebelja gruča dosega dno panja.

Če so čebele prijazne do matice, sproščajo Nasonovo žlezo in trepetajo s krili, jo bodo sprejele. Če pa se čebele do matice vedejo napadalno, se trdo okle-pajo matičnice in pikajo vanjo, je matico nujno rešiti, saj smo v panju zanesljivo spregledali matico ali matičnik.

Družino, v katero smo dodali matico, pustimo teden dni pri miru, da začne matica zalegati. Pa tudi po tem ne iščimo matice, temveč sredinski sat rahlo potegnimo toliko ven, da vidimo, ali je v družini zalega in kakšna je.

82

Zadnje točenje in pregled čebelje družineZadnje točenje je po navadi po kostanjevi paši, iztočiti pa moramo tudi manovo hojevo pašo, ki se lahko pojavi še avgusta ali celo septembra. Samo na neka-terih območjih imajo čebelarji priložnost iztočiti še med zlate rozge ali celo ajdov med. Če je pozna cvetlična paša bolj pičla, jo kar pustimo čebelam, saj bo dobrodošla kakovostna hrana za prezimitev. Ob zadnjem točenju tudi temeljito pregledamo družine, in sicer njihovo zdravstveno stanje, zaloge medu in cve-tnega prahu v plodišču, kakovost matice in zalege ter kakovost satja. Po potrebi satje tudi preuredimo. Odstranimo gradilni trotovski sat. Namestimo testne vložke. Vstavimo krmilnike in začnemo krmiti. Zatiramo varoje. Krmimo do potrebnih zalog za prezimitev. Konec septembra preverimo obremenjenost z varojami zaradi morebitne reinvazije. Preberemo in izločimo staro in poško-dovano satje ter stopimo in prečistimo voščine in vosek. Po zadnjem točenju pospravimo opremo, uredimo čebelnjak, razkužimo panje in drugo opremo, ki je do spomladi ne bomo potrebovali, saj je treba pozimi v čebelnjaku in okoli njega zagotoviti mir, pa tudi vsa dela so v lepih jesenskih dneh prijetnejša.

Ne pozabimo vseh potrebnih podatkov zapisati v beležko, saj nam bo to v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Ne zanašajmo se na dober spomin, če imamo več panjev.

Ko bomo začeli delo v polnilnici medu, bomo zadovoljni, da smo takoj po točenju na vsaki posodi za med označili lot, dan in kraj točenja ter naše mnenje o vrsti medu.

83

KrmljenjeKrmljenje čebel je v določenih fazah čebelarjenja nujno, to pa je predvsem tedaj, kadar si čebele iz narave ne morejo prinesti dovolj hrane in vode. Krmimo s pripravljeno hrano iz medu, ob pomanjkanju cvetnega prahu tudi z mešanico medu in cvetnega prahu (pogače) ali z nadomestki, kot sta sladkorni sirup in sladkorna pogača.

V gospodarskih družinah seveda nadomestkov ne smemo uporabljati v obdobju paše, saj bi v med zašel tudi saharozni sladkor ali kemično ločena glu-koza, fruktoza in drugi sladkorji ter morebitni dodatki.

Ločimo dražilno krmljenje, katerega namen je spodbujati družino k večjemu zaleganju, in krmljenje, katerega namen je nadomestiti in povečati zaloge hrane, da čebele ne bi stradale. Posebej izdatno je krmljenje za zimske zaloge hrane v panju, dokler te ne dosežejo od 10 do 20 kg. Razumljivo je, da na potrebne zaloge vplivajo velikost in tip panja ter trajanje zime. Ni pa odveč opozorilo, da lahko s pretiranim krmljenjem blokiramo matico pri zaleganju.

Krmimo lahko tudi z medenimi sati iz zaloge ali iz tistih družin, ki imajo presežek hrane, vendar moramo paziti, da so čebele zdrave in da hrana ni okužena s spo-rami hude gnilobe, noseme, plesni, poapnele zalege, da ni skisana in podobno.

Sladkorno raztopino pripravimo v raz-merju 1  : 1, to pomeni 1 kg sladkorja in 1 l vode. To pomeni, da je v raztopini koncen-tracija 60-odstotne suhe snovi, znano pa je tudi kapalno krmljenje do 70-odstotne suhe snovi (apiinvert) v sirupu. Sladkorna razto-pina ne sme biti preredka, da se ne skisa, pa tudi ne pregosta, da se čebele ne lepijo in ne utapljajo. Paziti moramo, da so v krmilnikih večjih površin nameščeni različni plovci, saj bodo ti preprečili utapljanje čebel, ki padejo v tekočino. Krmimo lahko od zgoraj, od spodaj ali od zadaj. Najboljše krmljenje v hladnem vremenu je čim bliže gnezdu, najbolj stimulativno in podobno umetni paši pa je krmljenje od spodaj. Možnosti so zelo odvisne od vrste in tipa panja. Krmilniki so lahko manjši (s prostornino približno 2 litra), pa tudi taki, ki držijo do 10 litrov.

Pri krmilnikih s prostornino več kot 2 litra po navadi odprtine doziramo tako, da čebele na dan ne morejo porabiti več kot 1,5 litra tekočine, kajti le toliko je lahko predelajo. Zavedati se moramo, da kakovostno predelavo hrane za zaloge zagotavlja postopna, ne pa prehitra predelava. Počasno kapilarno krmljenje lahko poteka tudi čez dan, le da uporabljamo dobro zatesnjeno opremo. Vedno pazimo, da krma ne zaide v med, ki ga bomo kdaj pozneje točili.

84

Zatiranje varoj s sonaravnimi sredstviPred zatiranjem varoj najprej čebele vsaj dvakrat krmimo. V gospodarskih panjih varoje z apitehničnimi ukrepi omejujemo in zatiramo aprila, maja, junija in julija, torej v pašnem obdobju.

Sredstva za zatiranje varoj (akaricide) lahko uporabimo pri suhih čebe-lah, tj. pri naravnih in umetnih rojih ali pri čebelah na satju v plodišču samo po odstranitvi medenih satov iz panja, saj ostanki akaricidov ne smejo zaiti v vosek, propolis in druge čebelje pridelke. Vsa sredstva, ki uničujejo varoje, niso neškodljiva niti za čebele niti za čebelarja. Zato je treba dosledno upoštevati predpisan način uporabe, navodila, doziranje in varnostne predpise.

Sonaravno zatiranje varoj morajo izvajati čebelarji, ki so vključeni v pro-gram ekološkega čebelarstva, izvajajo pa ga tudi tisti, ki so bolj ozaveščeni in si prizadevajo, da v čebeljih pridelkih ne bi bilo akaricidov. Ta način je sicer zah-tevnejši, ob neupoštevanju strokovnih navodil pa je lahko za čebele in čebelarja tudi nevaren.

Doktrina »Sonaravno zatiranje varoj v slovenskem čebelarstvu«, ki jo je ČZS sprejela že januarja 2003, priporoča uporabo organskih kislin: mravljinčno in mlečno, kadar temperatura zraka dosega od 15–25 °C, oksalno kislino pa tudi v zimskem obdobju, ko so zunanje dnevne temperature okoli 8 °C. Uporabe timola in eteričnih olj, ki so prav tako sonaravna sredstva, »doktrina« ne pri-poroča zaradi vonjav, ki se jih med uporabo navzameta vosek in propolis, saj obstaja nevarnost ropa.

Poudarjam, da samo mravljinčna kislina uničuje tudi varoje v pokriti zalegi pod pokrovci! Uporabna je tudi proti poapneli zalegi, saj so proti njej učin-kovite tako kisline kot baze. Mravljinčna kislina deluje tudi proti voščenemu molju. V zimskem obdobju, ko ni zalege, »doktrina« priporoča samo uporabo oksalne kisline.

85

Zimsko krmljenje avgusta in septembra ter po potrebi dodatno krmljenje oktobraZimsko krmljenje je sestavni del priprave čebel na prezimitev. Po zadnji boljši paši jih dražilno krmimo s suhim, nekoliko navlaženim sladkorjem, pogačo ali s sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1, in sicer tako, da jim vsak drugi dan v krmilnik nalijemo pol litra raztopine ali da raztopino dodajamo kapilarno. Vse to bo komaj zadoščalo, da matica ne bo prenehala zalegati.

Pred zimskim krmljenjem iztočimo manov in kostanjev med. Še posebej je to pomembno na območjih, na katerih pozimi ni veliko izletnih dni, da bi se čebele lahko otrebile, kajti gozdni in kostanjev med vsebujeta veliko mineralnih snovi, ki se kopičijo v prebavilih čebel. Če se čebele ne morejo pogosteje otre-biti, bodo zbolele za grižo ali nosemo.

Na sladkorni hrani bodo čebele vzdržale nekaj mesecev brez trebljenja, saj sladkor vsebuje nekajkrat manj pepela kot med. Za zimo jih bomo intenzivneje krmili v obdobju, ko je v družini še dovolj poletnih čebel, da ne bi s predelavo sladkorja izčrpavali zimskih čebel.

Iz 1 litra oz. kg vode in 1 kg kristalnega sladkorja (razmerje 1 : 1) dobimo približno 1,64 litra sladkorne raztopine. En liter sladkorne raztopine tehta pri-bližno 1,25 kg, iz enega litra take raztopine pa dobijo čebele le 0,61 kg sladkorja. Ta podatek je pomemben za oceno potrebne zaloge hrane čez zimo. Dobro je skrbeti tudi za to, da ob krmljenju gnezda ne hladimo po nepotrebnem s hrano in da hrano, ki smo jo pripravili dan prej, dodamo nekoliko mlačno, seveda pa ne sme biti segreta na več kot 30 °C. Ne glede na to, kakšne krmilnike upora-bljamo, pazimo na čistočo in na to, da se hrana ne skisa.

Za zazimitev čebeljih družin je prav tako pomembno, da imajo čebele ure-jeno gnezdo z lepim satjem in dovolj hrane (približno 10–20 kg) ter da šibkim družinam zmanjšamo število satov v panju na tolikšno število satov, kolikor so jih zasedale oktobra. Od vrste panjev je odvisna potreba po zimskih zalo-gah. Čebele s sati na toplo stavbo bodo porabile nekoliko manj zalog, tiste v

86

nakladnih panjih, ki so izpostavljeni ostrejšim vremenskim razmeram, pa je bodo porabile tudi do 50 odstotkov več. Seveda je prav tako pomembno, koliko časa traja zimsko obdobje na stojišču čebel, saj lahko na posameznih območjih Slovenije traja tudi približno mesec dni več ali manj. Ker na potrebno količino zimske zaloge hrane vpliva veliko dejavnikov, naj začetnik, dokler v nekaj letih ne pridobi svojih izkušenj, upošteva nasvete izkušenega bližnjega čebelarja.

Preprečevanje ropanjaPo kresu, ko se dan obesi, v obdobju zatiranja varoj in predvsem v obdobju krmljenja moramo še bolj paziti, da ne spodbudimo ropa. Tega največkrat lahko povzroči čebelar sam, če:• iztočene sate ob slabši paši vrača v panj prej kot v nočnih urah;• krmi čebele čez dan;• se mu raztopina razlije na kraju, na katerega imajo dostop čebele;• krmilniki puščajo;• v bližini čebelnjaka pušča sate in opremo z ostanki medu;• krmi samo nekatere družine;• pravočasno ne uniči družine, ki je bolna in tik pred propadom.Zaradi varoj, hude gnilobe ali poapnele zalege propade veliko družin, še huje pa je, da v šibki družini roparice z medom prevzamejo tudi zajedavce oz. pov-zročitelje bolezni in jih prenesejo v zdrave družine, tako da se okužijo tudi te.

Ropa tudi ne bomo preprečili, če je v družini matica, ki ne izloča več dovolj feromonov, ali če je družina brez matice.

Ko opazimo začetek ropa lahko poskusimo s škropljenjem z vodo. Napa-deno družino je najbolje zapreti, jo odnesti na rezervno stojišče in tam preve-

87

riti, zakaj se družina ne zna braniti, ter ustrezno ukrepati. Sosednjim panjem do prvega slabega vremena zožimo žrela, da se bodo čebele lažje branile, ropa-nemu panju pa zožimo žrelo na 0,5 cm ter morebiti pred žrelo namestimo tudi majhno ogledalo. Najbrž ne bo pomagalo, če bomo samo zožili žrela na panju na prehod za širino ene čebele, bolje bo zapreti žrelo in omogočiti dotok zraka od zadaj, po pomiritvi pa pogledati, kaj je vzrok, da se družina ne more braniti.

Roparice lahko posujemo z belo moko, saj bomo tako videli, kje se lahko pojavijo težave zaradi reinvazije varoj in morebitnih okužb. Izropan panj obve-zno zapremo, ga očistimo in razkužimo.

Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislinoČe varoj ne zatiramo pravočasno, povzročijo veliko težav, saj poškodujejo tako čebele kot zalego. Čebele s poškodbami na hitinskem ovoju so dovzetnejše za virusna in druga obolenja, njihova življenjska doba je precej krajša, poleg tega pa so tudi manj produktivne.

Ker varoj z nobenim sredstvom ne moremo 100-odstotno zatreti, se tru-dimo, da jih imamo v panju čim manj. Pravilo je, da v gospodarski družini ob zazimljenju ne sme biti več kot 50 varoj. To dosežemo tako, da iz gnezda odstranimo zadnjo pokrito čebeljo zalego, saj je najbolj obremenjena z varojami (apitehnični ukrep).

Zagotovo pa moramo varoje zatirati z oksalno kislino, ko v čebeljih druži-nah ni več pokrite zalege. Znanih je več metod: pršenje (2,1-odstotne vodne raztopine, tj. 30 g dihidrata oksalne kisline v l litru destilirane vode), kapa-nje (2,1–2,5-odstotne sladkorne raztopine, tj. 35 g dihidrata oksalne kisline v 1 litru sladkorne raztopine, ki jo pripravimo iz 600 ml destilirane vode in 600 g sladkorja) in sublimacija s testiranim sublimatorjem (1–2 g dihidrata oksalne kisline na panj) ob potrebni zaščiti čebelarja.

Najpriročnejša in za čebelarja najvarnejša je metoda kapanja, pri kateri s posebno iglo na ulico, ki jo zasedajo čebele, pokapamo 5 ml sladkorne raztopine, v kateri je približno 2,5 odstotka oksalne kisline. Metoda je hitra, preprosta, uspešna in varna.

Paziti moramo le, da delamo dopoldne, ob lepem vremenu in pri temperaturi vsaj 5–8 °C, da čebele lahko izletajo in da do večera znova oblikujejo razpu-ščeno gručo. Po čebelah kapamo (ne polivamo!) raz-topino, ki smo jo segreli na 30 °C. Vsaj dva dneva po tem mora biti vreme lepo, z dnevnimi temperaturami po možnosti okoli 12 °C, da se čebele lahko očistijo.

88

KORISTNI NAPOTKI ZA ČEBELARJE ZAČETNIKE

Kdaj in kako pristopamo k čebelam?Pred posegi v panj moramo vedeti, kaj in kako bomo delali in kaj bomo storili, če bo kaj narobe. Zato si vnaprej pripravimo vse, kar bomo zagotovo ali more-biti potrebovali.

Predvsem pazimo na higieno. Najprej se oprhajmo, nato pa oblecimo svetla oblačila iz naravnih materialov. Nikakor se ne smemo odišaviti, saj čebele zelo motijo znoj, različni parfumi in nekatere druge dišave.

Vsa dela pri čebelah opravljamo mirno, brez tresenja in udarcev ter z mir-nimi, preudarnimi gibi. Za pomiritev čebel imejmo pri roki ročno vodno briz-galko, ki prši ino vodno meglico, in kadilnik s celuloznim gorivom.

Nekateri čebelarji si pred napadi čebel pomagajo z oljem iz nageljnovih žbic, blagim jabolčnim kisom, biorepelenti proti mrčesu ipd., s katerimi si poškro-pijo ali pokapajo oblačila, pokrivalo in roke, predvsem tam, kjer so najbolj izpo-stavljeni ali se najbolj znojijo. Če to ne pomaga, pa imejmo vedno pri sebi še zaščitna oblačila in rokavice.

K čebelam pristopamo od zadaj ali od strani. Če smo v čebelnjaku in odpi-ramo panje, se ne postavimo med vir svetlobe (okno, vrata, svetilka) in čebele. Obiskovalca postavimo v temen ali senčen prostor, ne pa pred vir svetlobe.

Po opravilih moramo orodje razkužiti.S čebelami delamo takrat, kadar niso napadalne.Najbolje je delati dopoldne ob lepem vremenu, ko so pašne čebele na paši.

Zračni tlak naj bo visok ali naj raste. Če se pripravlja k slabemu vremenu in če zračni tlak pada, raje pustimo čebele pri miru.

Kako ravnati ob pašah?Žrel panjev, v katerih so čebelje družine, nikoli ne zapiramo ali pripiramo brez posebnega razloga. Ko se pojavi obilna paša, močnim družinam odpremo še tako imenovana ameriška žrela, da čebelam omogočimo neovirano izletavanje in vletavanje v panj.

Povečana žrela izboljšajo zračenje, zato lahko čebele hitreje odstranjujejo odvečno vlago.

Če so čebele od spomladi do jeseni množično na napajalniku, je paša slaba. Če pa ob množičnem in hitrem izletavanju čebel skoraj ni na napajalnikih za vodo, je v naravi paša. Kako obilna je, bomo ugotovili s spremljanjem panja na tehtnici, ki mora biti v vsakem čebelarstvu.

Ko zacveti divja češnja, je čas, da čebelji družini povečamo prostor. Tako npr. pri nakladnem panju dodamo naklado, pri Kirarjevem panju pa mediščni predal. Ko zacveti regrat, lahko začnemo osmukavati cvetni prah, seveda če so

89

družine že dovolj razvite. Osmukalnike namestimo na vse panje. Ko zacveti bezeg, bodimo pozorni na smrekovo pašo.

Če osmukavamo cvetni prah, bodo donosi večji, ko bo v panju več nepokrite kot pokrite zalege. Zato je med osmukavanjem peloda nujno premeščanje in tudi odvzemanje pokrite zalege. Če v kateri družini ni donosa cvetnega prahu, je to znak, da je z njo nekaj narobe. Družina je lahko v rojilnem razpoloženju, lahko je brez matice ali pa je v njej premalo prostora za nepokrito zalego.

Z opazovanjem čebel na žrelu panja pridobimo veliko podatkov. Poleg donosa cvetnega prahu lahko že na žrelu opazimo tudi nekatere bolezni čebelje zalege in čebel, npr. majsko bolezen (pomanjkanje vode), drisko, nosemavost, poapnelo zalego, pa tudi invalidne čebele zaradi varoj ali virusov, ropanje in izropan panj.

Kako se ubranimo mrčesa ter škodljivcev in plenilcev?Od aprila do novembra pri čebelnjakih namestimo lovilnike os, sršenov in muh. Obesimo jih na sončno lego pred čebelnjakom ali ob njem ter jih čistimo vsak teden. V pasti za mrčes lahko nalijemo z vodo razredčene ostanke piva, vina, skisanih sokov ali razredčen sadni kis. Preveriti pa moramo, ali ni teko-čina toliko sladka, da bi lovilnik privabil tudi čebele.

V bližini čebelnjaka se rade zadržujejo tudi mravlje. Včasih so rade med panji ali celo v njih, in to na takih mestih, da čebele ne morejo odstraniti nadle-žnih tatic sladkega medu. Mravlje so rade med vrati panja in krmilnika, pod stiropo-rom, penasto gumo, časopisom ali lepenko. Pazimo, da sladkorne raztopine ne polivamo in da v čebelnjaku ne puščamo kakršne koli sladke hrane. Nadležne mravlje bomo iz panja pregnali tako, da bomo prehode posuli s cimetom v prahu. V čebelnjaku pa bomo nastavili ekološke pasti za mravlje, npr. vodo okoli temeljev čebelnjaka.

Od septembra do aprila lahko v čebelnjak in celo v panje slabših čebeljih družin vdrejo nadležne rovke in miši. Pri panjih si poma-gamo tako, da v tem obdobju na žrela name-stimo »grabljice«, s katerimi zagotovimo pre-hod in dotok zraka samo čebelam, večjim vsiljivcem pa preprečimo prehod.

Nenaseljene panje zapremo, zračimo pa jih lahko skozi mreže.V čebelnjaku ne sme biti nikakršne hrane, papirja, lepenke, slame, sena in

podobnega, kar bi pritegnilo rovke, miši ali druge živali, ki bi vznemirjale čebele.

90

Kako oskrbimo čebele z vodo?Čebelja družina potrebuje v sezoni približno 50 litrov vode. Kadar donosi medičine niso veliki, je zelo pomembno, da imajo čebele, še posebej v obdobju zaleganja matice, v bližini na razpolago kakovostno vodo. Da čebele razbreme-nimo nabiranja vode na bolj oddaljenih virih, je predvsem spomladi oz. maja (majska bolezen, ko je obilica cvetnega prahu) in ob poletni vročini nujno, da imajo čebele v bližini vsaj en napajalnik za vodo (glej sliko na strani 35). Ta naj bo nameščen 10–30 metrov od čebelnjaka, na sončni in mirni legi. Najbolje je, če je čebelam na razpolago voda iz vakuumske posode, ki je nameščena na taki višini, da čebele srkajo vodo od spodaj, tako da ne morejo onesnaževati prostora pod napajalnikom. Čebelarji najpogosteje namestijo napajalnike tako, da voda počasi kaplja na nagnjeno desko s cikcakastimi zarezami, stranski in spodnji del korita pa obložijo s šoto, z apnenčastim peskom in podobno. Šota je znana kot naravno zdravilno sredstvo proti črevesnim obolenjem čebel (nose-mavost). Zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko ni več paš, lahko damo v napa-jalnike tudi zelo malo soli, kalijev jodid in podobno, vendar naj bo v obdobju nabiranja medičine voda vedno sveža in brez kakršnih koli dodatkov. Napajal-niki, v katerih je vso sezono čista in neoporečna voda, so za čebele poglavitni oskrbni vir, saj se nanje navadijo. Tako po večini preprečimo, da bi čebele vzne-mirjale sosede ob njihovih vodnjakih, bazenih in vodovodnih pipah ter da bi iskale vodo na morebiti zastrupljenih poljih, v sadovnjakih, lužah in podobno.

Kako označevati stanje čebeljih družin?Označevanje v beležki ali na lepenki je nujno. Delo nam lahko olajšajo simboli v Preglednici 3.

Preglednica 3: Simboli za označevanje stanja čebeljih družin

Osebki in zalega:

dpoškodovana matica

trot

odkrit, pokrit matičnik

Z zalega (Z7 – zalega

na 7 satih)

nazaleženo

Osebki in zalega:

čebela

neoprašena matica

matica v kletki

matica v kletki s testom

13oprašena matica –13

91

Osebki in zalega:

zaležena jajčeca

ličinka

buba

pokrita buba

izlegajoča se čebela

Bolezni:

Ø bolezen

ØZ bolezen zalege

ØČ bolezen čebel

Sati:

S satnica

S satnica premeščena navzdol

S0

zgrajen sat (prazen)

Sz zgrajen sat

premeščen navzgor

Sm

sat medu

Ss

stari sat

Sg

gradilni sat

T+ vstavljen testni vložek

– T 6testna mreža kontrolirana (preštetih 6 varoj)

Hrana:

H hrana brez rezerve

- H premalo hrane

+ H dovolj hrane

++ H hrane več, kot je potrebno

+++ H hrano je mogoče odvzeti

Moč družine:

N normalna moč

N - slaba družina, potrebna pomoči

N + srednje močna družina

N ++ nadpovprečna družina

N +++ zelo močna družina

mirna družina

napadalna družina

R čebele sedijo na roj

– R izrojene čebele

R+ vstavljen roj s staro matico

92

PANJ ŠTEVILKA ________1.

Dat

um

2. O

pis s

tanj

a

v če

belji

dru

žini

3. Č

istos

t kra

njsk

e če

bele

4. M

oč če

belje

dr

užin

e

5. M

irnos

t dru

žine

6. R

ojiv

ost

7. U

stre

znos

t zal

ege

8. Iz

rezo

vanj

e tro

tovi

ne

9. Z

alog

a hr

ane

v

plod

išču

10. S

ati z

aleg

e z

venc

i hra

ne

prem

ešče

ni

v m

edišč

e (o

d le

ve p

roti

desn

e)11

. Št.

vsta

vlje

nih

satn

ic

12. D

onos

med

u

13. P

otre

bna

men

java

mat

ice

14. Š

t. od

padl

ih

varo

j

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

DA-NE odlična / povprečna / slaba DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE DA-NE 1 / 2 / 3 / 4 / 5 / 6 /

7 / 8 / 9 / 10odličen /

povprečen / slab DA-NE

93

Navodila za izpolnjevanje panjskega lista1. Datum: vedno vpišemo točen datum pregleda. Med »čebelarsko sezono« je

priporočljivo družine pregledati na 7–10 dni.2. Opis stanja v čebelji družini: opišemo svoja opažanja v družini in napišemo,

kaj smo pri družini postorili.3. Čistost kranjske čebele: ob vsakem pregledu si temeljito ogledamo barvo

čebel; če opazimo rumene obročke, si to označimo in matico čim prej zamenjamo.

4. Moč čebelje družine: ob vsakem pregledu ocenimo moč družine (med seboj primerjamo družine v istem čebelnjaku). Najslabši tretjini čebeljih družin nujno zamenjamo matico.

5. Mirnost družine: ob pregledu vedno ocenimo mirnost družine; če je družina večkrat nemirna (napadalna), v njej čim prej zamenjamo matico.

6. Rojivost: ob pregledu preverjamo, ali ima družina matičnike. Če panj še ni poln čebel in če so v družini matičniki, je to znak rojive družine. Tudi v teh družinah čim prej zamenjamo matice.

7. Ustreznost zalege: ob pregledu ocenimo ustreznost zalege (obseg zalege, strnjenost, pravilna oblika, spremembe na zalegi). Če se neustrezna zalega pojavi pri več kot dveh pregledih zapored, takoj pokličemo veterinarja NVI.

8. Izrezovanje trotovine: izrezovanje trotovine je odličen apitehnični ukrep, ki zmanjšuje navzočnost varoj v panju. Izrezovanje pokrite trotovine iz gradilnega sata priporočamo vsaj trikrat na leto.

9. Zaloga hrane v plodišču: ob vsakem pregledu ocenimo zalogo hrane v plodišču. Če presodimo, da je je manj kot 5 kg, jo čebelam takoj dodamo.

10. Premeščeni sati zalege: ob vsakem prevešanju satja iz plodišča v medišče si zapišemo, na katero mesto v medišču smo premestili sat zalege z vencem hrane. Teh satov NIKOLI ne točimo. Uporabimo jih za narejanje rezervnih družin ali jih vrnemo v plodišče.

11. Število vstavljenih satnic: zapišemo, koliko satnic smo ob pregledu vstavili v družino.

12. Donos medu: ob točenju si zapišemo, koliko medu je proizvedla posamezna družina. Pridelek ocenimo v primerjavi z drugimi družinami v istem čebelnjaku.

13. Potrebna menjava matic: Zapišemo si, ali je potrebna menjava matic. Če smo pri čistosti, moči čebelje družine, mirnosti ali rojivosti ugotovili pomanjkljivosti ali če je matica starejša od dveh let, jo zamenjamo.

14. Število odpadlih varoj: vsaj v 10 odstotkov čebeljih družin moramo vstaviti testne vložke, na katerih spremljamo odpad varoj. Ob vsakem pregledu preštejemo odpadle varoje na testnih vložkih in njihovo število zapišemo.

Pomembno: Vsako leto je treba zamenjati eno tretjino satja, torej jih je treba v 10-satnem AŽ-panju zamenjati šest!

94

Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic – barva glede na končnico letnice

BELA 1 6 (npr. 2011, 2016)RUMENA 2 7RDEČA 3 8ZELENA 4 9MODRA 5 0

Barve, s katerimi so označene matice, nam povedo leto njihovega rojstva in s tem njihovo starost. Praviloma so najkakovostnejše tiste matice, ki so vzrejene v obdobju obilne paše, obilja cvetnega prahu in velikega števila spolno zrelih trotov, vreme pa je sončno in toplo – najpogosteje je to junija in v začetku julija. Zgodnje majske in pozne avgustovske matice, pa tudi tiste, ki se prašijo pred slabim vremenom ali neposredno po njem, so lahko slabše oprašene. Ker mlade matice potrebujemo predvsem na začetku in na koncu sezone, je smiselno, da si iz junijskih matic ustvarimo rezervne družine, saj tako ne bomo imeli proble-mov, ko bomo za gospodarsko družino nujno potrebovali mlado matico.

Kako je s temperaturo v čebelji družini?Kadar se zunanja temperatura spusti na 12 °C, se čebele v panju stisnejo v zim-sko gručo. Ob robu gruče temperatura ne sme biti nižja od 8 °C, v notranjosti gruče pa temperatura dosega 18 °C.

Temperatura gnezda z zalego je približno 35 °C. V gnezdu, ki bi se pregrelo na več kot 35 °C, bi zalega zaradi stresa čebel odmrla. Čebele ne prenesejo več kot 42 °C.

Zelo pomembno je kakovostno satjeČebele, izležene iz celic svetlega satja, so za 28 odstotkov večje od tistih, ki so se izlegle iz starega črnega satja. Z vsako izleženo čebelo je namreč celica zaradi kokona manjša. Staro satje je tudi vir različnih bolezni, poleg tega pa je lahko tudi onesnaženo z ostanki akaricidov in škodljivih snovi iz okolja.

Kolikšna je optimalna zaloga kakovostne hrane?V plodišču je med letom približno 7 kg hrane. Če se zaloga hrane v panju zmanjša na manj kot 7 kg, je treba čebelam hrano dodati. Za zazimljenje mora imeti družina v 10-satnem AŽ-panju najmanj 10 kg predelane hrane.

95

Kam z medenimi sati, ki jih zaradi kristalizacije medu v celicah nismo mogli iztočiti?Odkrite sate za nekaj ur namočimo v vodo, jih scentrifugiramo ter z medeno tekočino ponoči krmimo čebele, tako da jo še enkrat predelajo. Sicer pa takšno medeno raztopino lahko uporabimo za medico ali medeno žganje. Še pokrite sate lahko tudi shranimo za spomladansko krmljenje prihodnje leto. Preden sate vstavimo v plodišče, jih segrejemo in odpremo pokrovce, po potrebi pa jih lahko tudi poškropimo z vodo.

Roj,ki iz panja izleti julija, avgusta ali septembra, je pravzaprav beg čebel iz panja zaradi varoj, hude gnilobe ali druge bolezni, ki je čebele ne obvladujejo več. Pri takih poznih, tujih rojih bodite zelo previdni. Če pa so izrojile vaše čebele, nujno preglejte vse čebelje družine in takoj ukrepajte.

Dodatne nasvete dobite,če redno prebirate Slovenskega čebelarja in čebelarsko literaturo ter če redno obiskujete spletno stran: www.czs.si.

96

Prva pomoč pri čebeljem piku

Takoj odstranimo želo, tako da preostalega strupa v mešičku ne stisnemo v tkivo, ter vbodno mesto hladimo z ledom ali s hladnim predmetom. Če imamo amonijev klorid oz. salmi-jak, ga namažemo na mesto pika in bolečina bo hitro minila. Pazimo le, da te tekočine ne zanesemo v oko. Bolečina, srbe-čica in rdečina na mestu pika še ni znak alergije.

96

Ob morebitni alergični reakciji so najpogostejše sredstvo anti-histaminske tablete, pri zelo hudih primerih alergične reakcije pa uporaba adrenalina ali atropina. Če se poškodovanec slabo počuti, če dobi rdeče oči, če mu otekajo ustnice, če je hripav ali če težko diha, če se mu na koži pojavijo izpuščaji, naj zau-žije vsebino seta za samopomoč, ki ga priporoča Franc Grošelj, dr. med. (dve tableti medrola po 32 mg in dve tableti claritina). Otroku, ki je lažji od 30 kg, damo eno tableto medrola in eno tableto claritina.

Če se poškodovanec počuti vse slabše, naj se uleže in dvigne noge. Če izgubi zavest, ga položimo v bočni položaj ter opazu-jemo njegovo dihanje in bitje njegovega srca. Ob morebitnem prenehanju dihanja in bitja srca ga začnemo takoj oživljati po sistemu ABC.

Takoj organiziramo prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo oz. po telefonu kličemo reševalno službo (112).

Tudi poškodovanca, čigar počutje se je po zaužitju tablet izboljšalo, moramo odpeljati k zdravniku.

Uporabljena literatura:

• Bokal, L., ur. (2008): Čebelarski terminološki slovar. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

• Božič, J. (2008): Življenje čebel v: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje I del. Zdešar, P., ur., Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, str. 112–136.

• Gregori, J. (1984): Mladi čebelar. Ljubljana: Mladinska knjiga.• Javornik, F., in sod. (1982): Čebelarstvo. Ljubljana: Kmečki glas.• Lehnherr, M. (2004): Imkerbuch. Basel: Aristaios-Verlag, priredil:

Meglič, M.• Mencej, M., Kolenc, F. (1981): Priročnik za čebelarske začetnike.

Ljubljana: Zveza čebelarskih društev Slovenije.• Poklukar, J., ur. (1998): Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki

glas.

Drugi viri:• Literatura, predstavitve, CD-ji in DVD-ji Čebelarske zveze Slo-

venije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu (glej priporo-čeno literaturo).

• Različna čebelarska literatura ob usposabljanju v Čebelarskem izobraževalnem in strokovnem debatnem klubu pri Čebelar-ski zvezi društev Maribor.

• Lastne izkušnje.

Zahvala!V svojem imenu in v imenu Čebelarske zveze Slovenije se zahva-ljujem avtorju priročnika g. Vladu Pušniku, da je bil svoje čebe-larsko znanje pripravljen posredovati čebelarjem začetnikom. Ob tem naj še posebej poudarim, da se je g. Pušnik odpovedal avtorskemu honorarju v dobro prihodnjega razvoja slovenskega čebelarstva.  Verjamem, da bodo začetniki lažje čebelarili tudi ob pomoči tega priročnika.

Boštjan Noč, predsednik ČZS

Čebelarska zveza Slovenije• sedež Čebelarske zveze Slovenije,• kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja

in konference,• čebelarski turizem: možnost organiziranja naravoslovnih dni, šol v naravi

in čebelarskih taborov, ogledi čebelarstva: program za odrasle in otroke,• gostinska ponudba s prenočišči – Gostišče Pri čebelici,• trgovina s čebelarsko opremo in darilnimi izdelki iz čebeljih

pridelkov – Trgovina Čebelarna.

Spletne strani ČZS: www.czs.siOpazovalno-napovedovalna služba: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.phpČebelarska knjižnica Janeza Goličnika: www.czs.si/knjiznica.phpSlovenski čebelar: www.czs.si/slovenskicebelar.phpOhranimo čebele: www.ohranimo-cebele.siSklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.phpSpletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php

Trgovina ČebelarnaOdprto od ponedeljka do petka od 8.–12. ure ter od 15.–18. ure. Ob sobotah od 8.–12. ure.tel.: 01/729 61 30trgovina@medus.siwww.medushisa.si

Gostišče Pri čebeliciOdprto od ponedeljka do petka od 8.–22. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.–22. ure.tel.: 01/729 61 13gostisce.pricebelici@gmail.comwww.gostiscepricebelici.si

Čebelarska zveza SlovenijeBrdo pri Lukovici 81225 Lukovica