EKONOMIKA_OKOLJA_2015

Prof. dr. BOGOMIR KOVAČ

EKONOMIKA OKOLJA

1. KAJ JE EKONOMIKA OKOLJA

- ekonomsko vrednotenje okolja

- ekonomski vzroki onesnaževanja

- ekonomska sredstva preprečevanja

Okoljevarstvena ekonomika obsega:

- naravne tokove

- ekonomske tokove

- socialne tokove

1

2. ZGODOVINA EKONOMIKE OKOLJA

- XVIII. –XIX. stoletje (Malthus, Ricardo, Marx, Mill)

- ekonomika neobnovljivih virov (Gray, Hotelling 1914-1931 - renta)

- okoljska ekonomika v 60-letih (enviromentalizem)

- teorija omejene rasti oz. omejene rasti (Rimski klub)

- etična vprašanja rasti in razvoja (Easterlinov paradoks)

- Bouldingova Vesoljska ladja Zemlja (ekonomika kot cirkularni sistem)

- teorija odprtega sistema (model materialnih ravnotežij –ekstrakcija, proizvodni proces, potrošnja)

- ekološka ekonomika (obseg, onesnaženje, eksterni stroški, zunanji učinki)

- teorija lastninskih pravic in teorija javne izbire (tržne in vladne pomanjkljivosti)

- teorija ravnotežne rasti, trajnostnega razvoja

- teorija okoljevarstvene regulacije (ekonomske spodbude)

2

3. OKOLJE KOT NARAVNI, EKONOMSKI IN SOCIALNI SISTEM

Ekologijo preučujemo z vidika splošne teorije sistemov. Sistem sestavljajo elementi in povezave med njimi, vsi elementi, ki ne pripadajo obravnavanemu sistemu, imenujemo okolje.

Sistemi so realni, če jih najdemo v dejanskem okolju, v teoriji sistemov pa predstavljajo abstrakten model realnih razmerij. Elementi so najmanjše enote sistema, odnosi ali relacije pomenijo zveze.

Strukturo sistema dobimo z abstrakcijo sistemskih relacij. Bertalanffy definira sistem kot kompleks elementov, ki se nahajajo v medsebojni povezanosti.

Eden najpomembnejših dosežkov kibernetike je dokaz, kako upravljamo s sistemi, kako jih reguliramo. Wiener je pokazal, da na sedanje stanje sistema vplivajo pretekli procesi ali pa izhodne povezave.

x-> S1 -> S2 -> S-3 => Na stanje sistema vplivajo izključno vhodi.

Toda v kompleksnih sistemih so lahko relacije bolj zapletene. Recimo, da imamo relacijo x-> S1-> S2 -> S3 ->y in sedaj y vpliva na spremembo relacije x (y->x ). Nova vrednost x pa potem spremeni novo izhodiščno stanje S1-S2 …. in tako naprej. To je sistem povratne zveze ali povratne zanke.

Na sistemski proces (Si) vplivajo informacije (y), ki potem spremenijo odločitve (x) in zahtevajo (re)akcijo (popravek sistemskega stanja = krmiljenje sistema). Sistemi s povratno zvezo so tako odvisni od vhodov in izhodov prejšnjega stanja. Takšni so naravni sistemi (narava) in tudi družbeno ekonomski sistemi (organizacije).

3

Dinamični sistemi so sistemi, na katere vplivajo notranji in zunanji faktorji. Naravni in ekonomski sistemi so dinamični sistemi.

Sistemi so linearni, če neki vhodni spremenljivki lahko določimo izhodno vrednost. Linearni sistemi so običajno deterministični sistemi (y=f(x). Dinamiko linearnih sistemov opišemo z linearnimi diferencialnimi enačbami. Ekonomski teoretski sistemi so običajno linearni sistemi.

Sistemi so nelinearni, če sistemi nimajo splošne rešitve in jih rešujemo od primera do primera s pomočjo simulacij. To so tudi nedeterministični sistemi, ker njihovega obnašanja ne moremo predvideti in eksaktno opisati.

Kompleksni sistemi so nederministični sistemi. Spodnja meja tega nedeterminizma so stohastični sistemi, verjetnost napovedi njihovega obnašanja je namreč majhna.

Kompleksni sistemi imajo posebno zapletene odnose med elementi sistema, ne moremo niti dobro opredeliti elementov niti zvez niti obnašanja sistema. Takšni sistemi potrebujejo za upravljanje veliko upravljavskih impulzov. Kompleksni sistemi so odprti dinamični sistemi.

Toda odprti kompleksni in dinamični sistemi imajo še eno sistemsko lastnost. Ti sistemi pogosto težijo k lastni notranji samoorganizaciji in samoregulativnost. To lastnost imenujemo avtopoetičnost sistema. To so vsi sistemi, ki so sposobni adaptacije in učenja (takšni so na primer »tržni sistemi«, podobno velja tudi za »naravne (ekološke) sisteme«).

Seveda lahko odprte kompleksne dinamične sisteme tudi upravljamo. Ker so ti sistemi zaradi kompleksnosti (pogosto hierarhične ali pa tudi mrežne organizacije) težko upravljivi, potrebujem o več informacij. Te informacije v ekonomskih sistemih običajno se nanašajo na (1) vrednosti (koristi) in (2) stroške, (3) zanesljivost in (4) tveganja.

4

V sistemih razvojni procesi vodijo do entropije. To je lastnost sistema, kjer se da sistemski elementi neprestano spreminjajo, čeprav se ohranja sistemska celota energije in materije (prvi zakon termodinamike).

Dejansko dinamika teh procesov povečuje kaotičnost znotraj sistema, pogosto tudi postopno razpadanje sistemskih struktur. Tako prihaja do neprestane notranje degradacije, kaotičnosti sistema. Dinamični razvoj (sprememba elementov) povzroča, da sistem vse bolj izgublja svojo urejenost. Red se spreminja v nered (drugi zakon termodinamike). V odnosu materije, energije, časa in prostora vsa narava in tudi družbeni sistemi delujejo skladno z entropičnimi procesi notranjega nereda.

Ekonomski in naravni sistemi so dinamični kompleksni odprti sistemi, kjer veljajo zakoni entropije. Ekonomski sistemi se kot odprti dinamični kompleksni sistemi neprestano spreminjajo (grško, treope pomeni spremembo, razvoj). Neravnotežje je njihovo naravno stanje.

Georgescu Roegen je pokazal, da so entropijski zakoni sestavni del ekonomskih procesov. Dejansko je mogoče razumeti povezavo med naravnimi in ekonomskimi sistemi s pomočjo entropijske paradigme.

Ekonomika materialnih tokov

A) PREPROSTI MODEL:

Proizvodni faktorji: Z, K, D

5

Nagrade proizvodnih faktorjev: renta, profit, plača

Ekonomski subjekti: gospodinjstva, podjetja, trgi

Tokovi: proizvodnja – menjava – potrošnja(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 1.1.)

Temeljni model ekonomije: zaprt linearni sistem materialno energetskih tokov

B) KOMPLEKSNI MODEL

Dva zakona termodinamike

Entropijski procesi

Principi redkosti, pomanjkanja in obilja

Obnovljivi in neobnovljivi viri

6

Sposobnost asimilacije

Življenjski podporni sistem

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 1.1., 1.2., 1.3.)

Temeljni model ekoloških in ekonomskih procesov: odprt kompleksen model materialnih in energetskih tokov s povratnimi zankami reverzibilnih in ireverzibilnih procesov

C) Druge lastnosti ekoloških procesov

Ekonomski procesa: ekstracija, proizvodnja, menjava, potrošnja

Ekološki procesi: : odpadki, recikliranje, modifikacije aktivnosti

7

Ekonomski in ekološki subjekti: zasebni in javni , okoljski onesnaževalci, okoljski receptorji

Ekološke posledice: škode, koristi

Reciklažni tokovi: nacionalna stopnja reciklaže R

4. TEMELJI EKONOMIKE

Ekonomski problem (redkost-obilje, izbira, vrednotenje)

Ekonomske institucije (gospodinjstva, podjetja, država)

Ekonomski mehanizmi (trg, plan)

Ekonomska sredstva trga (cena, ravnotežje, alokacijski mehanizem, konkurenca, dobiček/stroški)

Povpraševanje = sposobnost plačevanja (mejne koristi)Ponudba = sposobnost prodaje (mejni stroški)

Zasebna in javna ekonomika

Zasebne in javne dobrine

Eksternalije in javne dobrine

Tržne pomanjkljivosti

Pomanjkljivosti vlade

Socialni in zasebni mejni stroški

8

Tržni mehanizem na ekološkem področju:

Tržni mehanizem in učinek eksternalij:

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 1.4., 1.5.)

Potrebno znanje: tržni mehanizem, ponudba in povpraševanje, spremembe na trgu, vloga cen, tržno prilagajanje

9

5. OKOLJSKA ETIKA

5.1. TEMELJNI POJMI

Ekonomska učinkovitost

Socialna pravičnost

Okoljska enakopravnost

5.2. EKOLOŠKA NADGRADNJA

Okoljske ideologije (antizelene, zelene, vmesne)

Neoklasična ekonomika in okolje

Okoljski kriteriji (teorija uravnoteženega razvoja)

5.3. ŠTIRI VRSTE EKONOMIK

A) Tržna liberalna ekonomika:

- neomejenost virov, trg. maksimiranje rasti + - konkurenca, ekonomska učinkovitost + - vrednote trga -> neomejena rast in razvoj

B) Zelena ekonomika:

10

- omejeni viri, omejena rast, tržni zaščitni ukrepi +- temeljni cilji vzdržnega razvoja + - omejena rast -> kombinacija tržnih in netržnih omejitev

C) Ekocentrična ekonomika:

- zaščita omejenih virov, vzdržna ali ničelna rast (steady state) +- makrookoljski standardi + - ničelna vzdržna rast -> podrejanje trga neposrednim omejitvam

D) Ekstremni ekologizem:

- popolna zaščita virov, ohranjanje ravnotežja + - anti – ekonomika, redikacija rasti, bioetika + - negativna rast -> popolna prevlada biološke etike


5.4. TEMELJNO PRAVILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

- pravice tekoče generacije, da uporablja vire z vidika prihodnjih generacij

- pravica in dolžnost ohranjanja naravnih, materialnih, človeških tokov

11

- pravica in dolžnost znotraj generacijskega in medgeneracijskega usklajevanja

- pravica in dolžnost enakopravnega trajnostnega razvoja človeštva na globalni ravni

- pravica in dolžnost vzdrževanja Gaja hipoteze – obnovljivost vseh virov življenja

5.5. EKONOMISKI PROBLEMI IN OKOLJSKA ETIČNA PRAVILA

- teorija utilitarizma (teleologija)

- teorija pravičnosti (izhodišča)

- teorija sporazumevanja (kontraktualizem)

- teorija enakosti (pravice)

- teorija življenjskih virov (resursizem)

- teorija popolne enakosti

- bioetika

- teorija vrednosti (vrednote)

EKOLOŠKA ETIKA: Človek ni edini subjekt in kriterij presoje moralnih norm. Možna višja instanca je Narava ali Biosfera. Toda narava ne oznanja, da želi biti nedotaknjena, Biosfera molči glede interesov samoohranitve.

12

Če je Narava organizem (Lovelock govori o hipotezi Gaje – Planeta zemlje), super organizem, človek pa je vpet v to, potem se človek realizira šele kot ekološko in ne ekonomsko bitje.

Ali lahko ima Narava pravni status, lahko postane imetnik pravic in tako s tega vidika, skozi model lastninskih pravic, zagovarjamo ekološke vrednote, merimo in pripisujemo ekološke stroške in zahtevamo ekološko ravnanje in povrnitev škod.

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 2.2.; dodatno branje: L. Ferry, Novi ekološki red, Krtina, 1998

6. EKONOMSKA RAST IN MEJE RASTI, RAVNOTEŽNA RAST IN SONARAVNI RAZVOJ

6.1. EKONOMSKA PRAVILA

Ekonomsko rast merimo v BDP. To je mera ekonomske aktivnosti. Ekonomska rast povzroča stranske učinke onesnaževanja. Rast omejujejo naravni viri in naravna sposobnost absorbcije onesnaževanja.

- obnovljivi viri

- neobnovljivi viri

Meje rasti (Limits of growth, Meadows, 1972) in kritične postavke meja rasti:

- tehnološke spremembe,

- rast produktivnosti,

13

- novi viri,

- recikliranje, - obvladovanje onesnaženosti,

- cenovni učinki substitucije in ohranjanja,

- nižje stopnje rasti prebivalstva.

Razlike v razvitosti (svetovni sever – svetovni jug)

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 3.1. – 3-5.)

6.2. TEMELJNA OPREDELITEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

1987 definicija ZN:

» Razvoj, ki zadovoljuje potrebe današnjih generacij, ne da bi ovirali sposobnosti prihodnjih generacij pri zadovoljevanju njihovih lastnih potreb«.

PODROČJA URAVNOTEŽENOSTI:

- ekonomski procesi- socialni procesi - okoljski procesi

PODROČJA NERAURAVNOVEŠENOSTI:

- revščina in onesnaženost okolja- gospodarska rast in socialna neenakost

14

- gospodarska rast in okoljska onesnaženost

6.3. ŠIBKA IN MOČNA SONARAVNOST RAZVOJA

Ekonomsko vrednotenje okolja je podcenjeno, ker ekosistemi obstajajo kot primarna ekonomska vrednost pred gospodarsko in okoljsko dejavnostjo.

Naravni kapital se kvantitativno mora amortizirati, kvalitativno pa se zmanjšuje njegova vrednost zaradi onesnaženja.

Šibki sonaravni razvoj: popolna nadomestljivost različnih oblik kapitala, ki omogoča zadostno akumulacijo kapitala (naravnega in proizvedenega) za druge (prihodnje) generacije.

Močan sonaravni razvoj: delna nadomestljivost naravnega kapitala, ki ne zadošča za normalno reprodukcijo prihodnjem generacijam.

Kriterij:

- OBNOVLJIVOST KONSTANTNEGA (naravnega, proizvodnega, finančnega) KAPITALA

- NEOBNOVLJIVOST KONSTANTNEGA (naravnega, proizvodnega, finančnega) KAPITALA

SONARAVEN RAZVOJ (ZN):

15

Razvoj kot medgeneracijski dogovor. Nobena generacija ne sme ovirati možnosti in sposobnosti razvoja drugim.

Rešitve:

- ireverzibilnost zahteva minimalne okoljske standarde

- vzdržnost pri uporabi in potrošnji konstantnega kapitala

- tržni instrumenti (davki, subvencije…)

- javni nadzor in državni intervencionizem

- merjenje in usmerjanje Razmejevanje vzdržnosti sonaravnega razvoja med ireverzibilnostjo (ekološki imperativ) in stroškovnim pristopom (ekonomski imperativ):

16

PRAVILA SONARAVNEGA (TRAJNOSTNEGA, URAVNOTEŽENEGA) RAZVOJA:

- PRAVICA IN DOLŽNOST TEKOČE GENERACIJE, DA UPORABLJA VIRE Z VIDIKA MOŽNE UPORABE IN ŽIVLJENJSKE VARNOSTI PRIHODNJIH GENERACIJ.

- PRAVICA IN DOLŽNOST OHRANJANJA NARAVNIH, MATERIALNIH IN NEMATERIALNIH TER ČLOVEŠKIH VIROV.

- PRAVICA IN DOLŽNOST MEDGENERACIJSKEGA IN INTRAGENERACIJSKEGA SODELOVANJA.

- PRAVICA IN DOLŽNOST VAROVANJA VSEH VIROV

ŽIVLJENJA NA GLOBLANI RAVNI.

17

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 4.1. – 4.3.)

6.4. MERJENJE URAVNOTEŽENEGA RAZVOJA

EKONOMSKE MERITVE IN KAZALCISOCIALNE MERITVE IN KAZALCI IN KAZALCI OKOLJSKE MERITVE EKONOMSKI KAZALCI:

- BDP

- INFLACIJA

- DEFICIT

- DAVKI

- INVESTICIJE

- NETO DODANA VREDNOST

- ŠTEVILO BREZPOSELNIH

- TEČAJ

- IZVOZ

- PLAČILNA BILNACA

- ZADOLŽEVANJE

- PORABA ENERGIJA

18

6.5. MERJENJE URAVNOTEŽENEGA RAZVOJA SOCIALNI KAZALCI

Objektivni in subjektivni kazalci

- DEMOGRAFSKI (PREBIVALCI, STRUKTURA)

- KAZALCI NEENAKOSTI (PREMOŽENJE, RAZDELITEV DOHODKA, REVŠČINA)

- KAZALCI ZDRAVJA (BOLEZNI REVNIH IN BOGATIH, SMRTNOST, IZDATKI)

- KAZALCI IZOBRAŽEVANJA (STOPNJE IZOBRAZBE, IZDATKI, INOVATIVNOST)

- PRAVICE SVOBOŠČINE (MOBILNOST, OBVEŠČENOST, SODELOVANJE, SVOBODA)

- VARNOST (OSEBNA, EKONOMSKA, VOJAŠKA, NESREČE)

- MODEL ČLOVEKOVEGA RAZVOJA (ZAPOSLITEV, PREMOŽENJE, VARNOST, SVOBODA….)

19

6.6. MERJENJE URAVNOTEŽENEGA RAZVOJA KAZALCI OKOLJSKEGA RAZVOJA

KAZALCI NARAVNIH VIROV IN VIROV OKOLJAKAZALCI OBNOVLJIVIH VIROV IN NEOBNOVLJIVIH VIROV

VIRI OKOLJA:

- EMISIJE (ONESNAŽEVANJE)

zrak: emisija SO2, CO, NO2, SO4…

vode: organski onesnaževalci, emisije težkih kovin, koncentracija fosforja, nitratov, težkih kovin…

tla: poseljene površine, nerodovitnost, kmetijske površine, odlagališča odpadkov, količinodpadkov, nevarni odpadki

hrup: urbano prebivalstvo, obremenjenost s hrupom

- NARAVNI VIRI

zaloge naravnih virov

energija (struktura, na prebivalca)

kmetijske površine

gozdne površine

izvoz/uvoz hrane

20

lesne zaloge

ulov rib

število ogroženih vrst

7. KAKO DELUJE TRG IN NJEGOVE NAPAKE

7.1. VLOGA TRGA

- CENOVNI MEHANIZEM- ALOKATIVNI MEHANIZEM

- UČINKOVITOST DELOVANJA- PRIPRAVLJENOST PLAČEVATI

- MOTIVIRANOST ZA UKREPANJE

ENAČBA DOBIČKA = PRIHODEK – STROŠKI

DETERMINANTE MARGINALISTIČNE TEORIJE

MEJNI STROŠKI (MC)

MEJNI DOHODKI (MR)

21

TRŽNI OPTIMUM:

MR = MC

22

7.2. VLOGA TRGA PRI OKOLJSKIH VIRIH

MEJNI NETO ZASEBNE KORISTI (MNPB)

MEJNI VARIABILNI STROŠKI (MVC)

EKSTERNI STROŠKI (EC)

MEJNI EKSTERNI STROŠKI (MEC) = MVC + EC

23

ASIMILACIJSKA KAPACITETA (SPOSOBNOST SPREJEMANJA)

SOCIALNO TRŽNI OPTIMUM:

MNPB = MEC

7.3. RAZLIKE MED ČISTIM TRŽNIM IN OKOLJSKIM PRISTOPOM

SOCIALNO TRŽNI IN ČISTO TRŽNI OPTIMUM

PROSTI TRG IN CENE, STROŠKI TER OPTIMUM

SOCIALNO OKOLJSKI TRG IN CENE, STROŠKI TER OPTIMUM

TRŽNE NAPAKE IN NJIHOVO ODPRAVLJANJE

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 5.1. – 5.6.)

24

Doseganje ekološkega in ekonomskega optimuma v kompleksnih odprtih sistemih

25

8. NAPAKE VLADNEGA INTERVENCIONIZMA

Trg ne rešuje alokacijske probleme okolja. Zunanji vplivi ter učinki (eksternalije) dokazujejo različne vplive zasebne poslovne dejavnosti na druge (socialno in naravno okolje).

Vladni intervencionizem na trgu kot posledica tržnih pomanjkljivosti.

Zakaj grešijo tudi vlade pri svojem intervencionizmu?

- vlada mora delovati v našem (zasebnem, splošnem) interesu (dejansko pogosto deluje v skladu s svojimi interesi)

- vlade nimajo najboljših informacij in niso dovolj odgovorne za svoja ravnanja

- državni standardi in birokracija zmanjšujejo učinkovite oblike nadzora, ker ni mehanizmov odgovornosti.

Skupna kmetijska politika (svetovne in domače cene, subvencionirane cene, učinek neučinkovite proizvodnje, učinek manjšega zadovoljstva kupcev).

Podobne posebnosti nejasne strategije vlade najdemo v okviru rabe energije, zajemanja voda in podobno, kjer lahko podrobneje preučimo primere. (Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 6.1. – 6.2.

26

27

9. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (CBA)

Individualno vrednotenje stroškov in koristi.

Ba - Ca > 0

Družbena izbira – glasovanje (demokracija) in tržni mehanizem (trg)

Kolektivna (socialna, družbena) izbira:

- volje in interesi mnogih ljudi- racionalnost obnašanja vsakega posameznika- metode agregiranja okusov posameznikov- individualne razvrstitve in družbene razvrstitve- protislovje med individualnimi in družbenimi interesi- tragedija skupnega, pripornikova dilema,

zastonjkarjev problem- sodelovanje in samoomejevanje individualnih

interesov kot pogoj maksimiranja individualne blaginje

Teorem Arrowa:

Če ne napravimo nobenih vnaprejšnjih predpostavk o naravi individualnih razvrstitev, ne obstaja nobeno glasovanje, ki bi bilo hkrati lahko racionalno ali pa demokratično. Trg ne ustvarja sam po sebi racionalne družbene izbire.

28

Družbena izbira temelji na ideji namena (želje) po plačilu (WTP). Hkrati pa mora upoštevati namen (željo) sprejemanja nadomestila za nekaj, kar sprejemamo z našimi odločitvami (WTA)

WTP = koristiWTA = stroški

Načelo plačevanja (WTP) in načelo sprejemljivosti (WTA)

WTP = 0ACD (tržni vidik) WTP = 0BCD (eko vidik)

29

Pareto načelo: vsi pridobivajo, toda nihče ne izgublja.

Časovna komponenta – diskontiranje časa

Neto sedanja vrednost (NPV)

Časovna in vrednostna CBA

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 7.1., 7.2., 10.1)

9. VREDNOTENJE OKOLJA

Vrednotenje netržnega in tržnega blaga.Vrednotenje zasebnega in javnega blaga.

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 5.6.)

Metoda vrednotenja

Tržno povpraševanje Netržno povpraševanje

Celotna ekonomska vrednost (TEV)

30

Tri metode netržnega povpraševanja in ekonmskega vrednotenja:

- metoda oportunitetnih stroškov (Opportunity C)- metoda nadomestitvenih stroškov (Replacement C)- metoda preprečevalnih izdatkov (Preventive E)

OC => Okolje vrednotimo glede na koristi, ki se jim moramo odreči, ko želimo zaščititi okolje. Gre za nekakšna kompenzacijska plačila za izgubljene alternative.

RC => Okolje vrednotimo glede na stroške, ki bi nastali, če želimo vzpostaviti prvotno stanje po degradaciji okolja.

PE => Okolje vrednotimo glede na izdatke, ki so jih ljudje pripravljeni plačati, da preprečimo degradacijo okolja (denarna vrednost eksternalije).

Metoda povpraševanja je bolj določna, ker izhaja iz nakupov dobrin na povezanih zasebnih trgih ali pa lahko imamo eksplicitno povpraševanje po določeni okoljski dobrini. Ločimo torej D glede na posredne preference ali pa neposredne.

31

Preference

Posredne (nadomestni trg) Neposredne (direktni trg)

Metode potnih stroškov Kontingenčna metoda Metoda hedonističnih cen Metoda diskretne izbire

Uporabna vrednost Vrednost neuporabe

Metoda potnih stroškov => Povpraševanje je funkcija stroškov dostopa, obiska, ki omogoča uporabo dobrine (oddaljenost, število obiskov…).

Metoda hedonističnih cen predpostavlja, da D sestavlja sveženj atributov okoljske dobrine, ki potem služi za njeno (implicitno) oceno.

Metoda kontingenčnega vrednotenja meri celovito vrednost dobrine s pomočjo različnih lastnosti. Ljudje jih različno vrednotijo in so pripravljeni za te atribute tudi plačati določeno ceno.

Metoda diskretne izbire ločeno obravnava preferenčne odločitve glede posameznih lastnosti dobrin.

32

V vseh treh primerih gre za oblikovanje hipotetičnih (navideznih) trgov in simulacijo preferenc, kaj ljudje bolj ali manj vrednotijo in cenijo.

Vrednost okoljskih dobrin

Uporabna vrednost Vrednost neuporabe

neposredna posredna neuporabnina

Uporabna vrednost in neuporabna vrednost blaga

Neposredna in posredna vrednost

Opcijska (alternativna) vrednost

Zapuščinska (prihodnja) vrednost

Obstoječa (eksistencialna) vrednost

Menjalna vrednost blaga



33

10. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

- reverzibilnost in ireverzibilnost procesov- objektivna in subjektivna tveganja- statična in dinamična tveganja- finančna in nefinančna tveganja

- vrednotenje tveganja- pričakovana vrednosti in tveganja- nevtralnost tveganja - vrednost naravne ali druge nesreče- upravljanje s tveganji

WTA in WTP ter tveganja Nadzor nad tveganji

11. TRG IN UPORABA TRŽNIH SREDSTEV PRI ZAŠČITI OKOLJA

Politika zaščite okolja pomeni doseganje ciljev s pomočjo določenih ukrepov. Ukrepe temeljijo na uporabi določenih instrumentov (sredstev) politike zaščite okolja.

34

Tržno usmerjeni instrumenti (sredstva) - MBARegulacijski (nadzorni) instrumenti - CAC

Tržna sredstva za zaščito okolja > regulacijskih nadzornih sredstev za zaščito okolja

OECD in princip PPP – princip plačevanja onesnaževalca

Raven optimalnega onesnaženja

MNPB = MEC

Obseg onesnaževanja pri optimalnem onesnaženju

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 10.1. 10. 2.) !!!!

Coasev teorem in pristop na temelju lastninskih pravic

- pogajanje med onesnaževalci in oškodovanci- svobodni trg in vladavina zakona- neregulacijski pristop (CAC)


35

12. EKONOMSKE POSLEDICE UPORABE OKOLJA

Ekonomski instrumenti in ekonomska sredstva za usmerjanje dobre rabe okolja:

- dajatve (davek na emisije, davek za uporabnike, prispevek za proizvode…)

- subvencije kot oblika nepovratne pomoči - depozitni sistem za regulacijo onesnaženja- tržna menjava pravic (emisijska dovoljenja)

Kriteriji vrednotenja ukrepov:

- učinkovitost reševanja problemov- ekonomska (socialna) učinkovitost- administrativni stroški- uveljavljanje principa PPP- zagotavljanja enakopravnosti in pravičnosti- nagnjenost in motivacija za spremembe- moralna odgovornost in okoljska etika

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 11.1-11.7)

36

13. TRI OBLIKE URAVNAVANJA OKOLJSKE OBREMENJENOSTI

A) ZELENI DAVEK

Pigujev okoljski davek

- nosilci davka (princip povzročitelja, princip socialnih stroškov)

- prevalitev davka (neposredni in posredni plačniki)- davek in standard obremenjevanja okolja- davek in standardi stalnih dovoljenih emisij - davek kot internalizacija stroškov onesnaženja- davek kot način vplivanja na obnašanje subjektov in

zniževanja okoljskih škod

Kaj je fiskalna nevtralnost in kako lahko vpliva na velikost okoljskega (zelenega) davka?

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 12.1.-12.4.)

37

B) TRGOVANJE Z OKOLJSKIMI DOVOLJENJI

Tržni in netržni pristopiLastninske pravice in pravice do onesnaženjaOnesnaževanje kot menjalna dobrinaOblikovanje dovoljenj (pravic) za onesnaženjeTrgovanje s pravicami za onesnaženjeFleksibilen sistem pridobivanja pravicRealokacija sredstev za zmanjšanje onesnaževanja


C) OKOLJSKI STANDARDI

Regulacijski (nadzorni) mehanizmi (CAC)Ekonomska učinkovitost in želeni učinki prisvajanja Regulator in onesnaževalec in standardi Regulacijski izplen (učinek)

Varnostni princip:

- asimilacijska sposobnost- okoljsko onesnaževanje - minimalni standardi varnosti - drugi standardi in kriteriji


38

14. OBNOVLJIVI IN NEOBNOVLJIVI NARAVNI VIRI

Princip javne izbire – tragedija skupnega, pripornikova dilema, prosti jezdec, maltusianstvo, absolutna in relativna redkost

Lastninska razmerja kot način reševanja odgovornosti:

- komunalni menedžment- državna in zasebna lastnina

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 15.3., 16.1., 16.2., 16.4.)

15. STROŠKI OKOLJSKE POLITIKE NA PODJETNIŠKI IN DRŽAVNI RAVNI

Odgovornost za onesnaževanje je globalna, nacionalna, regionalna, lokalna podjetniška in individualna. Zniževanje onesnaževanje je povezano s stroški. Vsaka okoljevarstvena politika zahteva transakcijske stroške (države OECD – 1,5-2,0% BDP za zniževanje onesnaževanja).

39

Tabela 1: Izdatki za varstvo okolja sektorja država, Slovenija, 2001 - 20082001 2005 2006 2007 2008

mio EUR % BDP mio EUR % BDP mio EUR % BDP mio EUR % BDP mio EUR % BDP

Izdatki I.1) 128,61 0,62 190,57 0,66 183,96 0,59 212,30 0,61 229,90 0,62

Izdatki II. 2) 181,12 0,88 195,88 0,68 189,70 0,61 246,70 0,71 265,60 0,71

1) Okoljski izdatki I so seštevek investicij za varstvo okolja in tekočih izdatkov, zmanjšanih za prihodke, dobljene v zvezi s sekundarnimi proizvodi in od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja.2) Okoljski izdatki II so seštevek okoljskih izdatkov I ter pristojbin in nabav, zmanjšanih za prihodke od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, dobljene od drugega sektorja.Vir: SURS

Ekoljevarstvena politika in njene makroekonomske posledice (rast, zaposlenost, inflacija…)

Vpliv okoljevarstvene politike na potrošnike in podjetja

Nekateri temeljni okoljski problemi in okoljevarstvena politika (kisel dež, globalno segrevanje, tropski gozdovi…)

Potencialni učinki globalnih okoljskih problemov

- na globalni ravni- na državni ravni- na lokalni ravni- na podjetniški ravni- na individualni ravni

Podjetniške spodbude za spremembo odnosa do okolja:

- okolje in poslovna učinkovitost- okoljevarstvena politika kot imidž

40

- okolje kot tržna priložnost- okolje kot strošek- aktivna, proaktivna in reaktivna politika


16. PODJETNIŠKI MENEDŽMENT IN OKOLJE

Kaj je strateški menedžment v podjetju

Varovanja okolja kot poslovna priložnost ali stroški

Tveganja, ki so povezana z okoljem

Poslovna standardizacija EU: (BS 7750, ISO 14000, EMAS)

BS 7750

- britanski standard (1992) - prvi standard v EU

41

ISO 14 001

- zahteve kupcev in deležnikov, predpisi varovanja okolja

- ekonomski instrumenti in okolje- konkurenčne prednosti: boljša poraba materialov,

predanost zaposlenih, upoštevanje zakonov…- organizacijsko poslovni predpis- spremembe procesov EMAS

- Eco-Managment Audit Sheme- Okoljska izjava kot zaveza - Tehnološke spremembe

Menedžerski sistem in okolje (EMS)

Ekološka poslovna odgovornost in načini menedžiranja na podjetniški ravni

Certificiranje in okoljski standardi na podjetniški ravni

Okoljski stroški na podjetniški ravni

Ekonomiziranje s stroški in poslovna politika podjetja

42

17. EKOLOŠKO ODGOVORNO POSLOVODENJE

- varovanje kot temelj poslovne politike in strategije podjetja

- zakonsko predpisane norme in delovanje podjetja- podjetje presega okoljske standarde glede na zahteve

deležnikov

- realna ocena stanja okoljskega delovanja podjetja- strateški vidiki (SPN) varovanja okolja- vodenje in menedžment okolja kot izziv

(nagrajevanje)

- dodatno izobraževanje in krepitev ekološke zavesti- razvoj ekološko prenovljenih procesov (procesni

vidik)

- eko-nabava, eko-tehnologije, eko-proizvodnja, eko-proizvodi, eko-trženje

- ekološko računovodstvo in eko-poslovni standardi

- eko-kontroling in nadzor

- sistem neprestanih eko-izboljšav

- poročanje in nadzor (okoljska poročila podjetij)

43

18. RAVNANJE Z ODPADKI

Svetovna raven odpadkov, njihovo zbiranje in akumulacija pomenijo enega najresnejših ekoloških in okoljevarstvenih problemov.

Optimalna raven ravnanja z odpadki in različni načini ravnanja po posameznih državah.

Regijski centri za odpadke in evropske direktive glede ravnanja.

Komunalni mešani odpadki. Komunalna embalaža.

Slovenija: cena odlaganja 40eur/t, sežig 110 eur/t

Odpadna embalaža. Slovenija: 200.000 ton (2009) Odpadna električna in elektronska embalaža (sistem podaljšane odgovornosti proizvajalcev).

44

18. KLIMATSKE SPREMEMBE, OZONSKA LUKNJA IN OKOLJEVARSTVENA POLITIKA

Opis problemov Različni načini politično ekonomske obravnave Globalna ocena stroškov (5-20% BDP; Sternovo poročilo).

Od 19. stoletja se je svet segrel za 0,7 C. Če zmanjšamo izpuste za 80% glede na leto 1990, bi do 2050 s 50% možnostjo ustavili segrevanje na +2% (IPPC).

Kyotski sporazum (1997) in Montrealski protokol.Kopenhagenski sporazum (2009), Cancun 2011

Eu predlaga znižanje izpustov za 20% doleta 2020 glede na leto 1990 (30%). IPPC predlaga, da do leta 2020 znižamo izpuste C02 za 40%, če želimo ustaviti segrevanje.

EU STRATEGIJA 2020 (-20% izpustov Co2, + 20% obnovljivih virov + 20% energetske učinkovitosti)

Green New Deal

- ekonomski sistem z eko-sestavinami- eko-investicijska dejavnost (danes za omejevanje

segrevanja 0,12% BDP, 2% BDP pa bi potrebovali)

45

- zelena javno finančna reforma

- s podnebnimi spremembami spodbujen investicijski ciklus

- nova energetska struktura, nižji stroški..- prehod na nizko ogljično družbo

EU trg z ogljikovimi emisijami

- začetek razvoja 2003/4 (smernica 2003/87/EC 2 - začetek delovanja 1.1. 2005- sistem deluje po načelu omeji in trguj (cap and trade)- trgovanje z C02 velikih onesnaževalcev- izvajanje v fazah in periodično (razdelitveni načrti

kuponov)- emisijski kupon kot menjalna enota (1 k = 1 t Co2)- razdeljeni emisijski kuponi za podjetja v sistemu- državni razdelilni načrt NAP (2005-2007)- dodeljeni kuponi odražajo realno velikost dovoljenih

izpustov + kyotske cilje- sistem beleži 60-90 milijard eur prometa (2010)- določena je tržna cena onesnaževanja - IETA objavlja podatke glede učinkovitosti- EU deluje v tretji fazi (določitev kvot, zaveze glede

izvedbe, avkcije in trgovanje)- EU – 2,5 milijarde ton ekvivalenta C02 (2010) –

povprečna cen 25-30 eur (75 milijard)- Slovenija in Konvencija o podnebnih spremembah

46

19. BIOLOŠKA RAZLIČNOST IN KISEL DEŽ NA GLOBALNI RAVNI

Pomembnost biološke diverzitete kot globalne javne dobrine

Ekonomske koristi in stroški ohranjanja biološke različnosti

Vrednotenje biološke različnosti Oportunitetni stroški ohranjanja biološkega ravnotežja

Mednarodne aktivnosti pri preprečevanju kislega dežja

Stroški in koristi globalnega nadzora kislega dežja

SLOVENIJA

- zmerno onesnažena- biotska pestrost je relativno dovolj velika - zaščita s posebnimi sistemi okoljske prostorske

zaščite (Natura 2000: 286) in je še vedno pod EU povprečjem

- spremembe v kmetijstvu, razvoj infrastrkture, izsuševanje mokrišč, onesnaženje zraka

- 270.000 opisanih živih vrst, 7000 kultiviranih, 200 pridelkov

47

20. OKOLJE IN VARSTVO OKOLJA V NERAZVITEM SVETU

Razvojni paradoks - industrijsko nerazvite države in visoke stopnje onesnaženja

Varstvo okolja in politična demokracijaVarstvo okolja in institucionalni razvoj ekonomskega sistemaLastninske pravice, tržno delovanje in vloga državeSiromaštvo in obvladovanje okoljaIndeks človeškega razvoja in okoljevarstvna politika

(Turner, Pearce, Bateman, EE, Box. 23.1., 23.2., 23.4., 23.5.)

48

Documents

EKONOMIKA_OKOLJA_2015