16
BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO APRIL 2020

EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

BANKASLOVENIJE

EVROSISTEM

EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO

APRIL 2020

Page 2: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

Plačilna bilanca

V prvih štirih mesecih leta 2020 je presežek tekočega računa znašal 1,1 mrd EUR, kar je za 173 mio EUR več kot v enakem

obdobju 2019. Presežek menjave blaga se je povečal za 260 mio EUR, presežek menjave storitev pa zmanjšal za 166 mio EUR.

Večji presežek blaga v letu 2020 je glede na primerljivo lansko obdobje predvsem posledica večjega padca uvoza blaga v

primerjavi z izvozom. Do padca je prišlo v marcu, še izraziteje sta se uvoz in izvoz blaga zmanjšala v aprilu 2020. Primanjkljaj

primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 16 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa za 64 mio EUR.

Presežek tekočega računa je v zadnjih 12 mesecih znašal 3,3 mrd EUR. Tekoči račun je aprila 2020 izkazoval presežek v znesku

230 mio EUR, 33 mio EUR manj kot aprila predhodnega leta. Blagovna in storitvena menjava sta skupaj dosegli presežek v znesku

312 mio EUR, od tega je saldo blagovne menjave predstavljal 60 % presežka. Primarni in sekundarni dohodki so izkazovali

primanjkljaj v znesku 82 mio EUR, od tega primarni dohodki 48 mio EUR. Na nekaterih delih tekočega računa je opazen velik

učinek korona krize. Prizadeti so blagovna, storitvena menjava ter primarni dohodki (dohodki od dela). Od marca 2020 naprej sta

se najbolj zmanjšala izvoz in uvoz potovanj, saj je bila turistična dejavnost zaradi zaprtja mej najbolj prizadeta.

Blagovna menjava

Presežek blagovne menjave je v prvih štirih mesecih 2020 znašal 718 mio EUR in je bil za 260 mio EUR višji kot v enakem obdobju

2019. Izvoz se je medletno zmanjšal za 11,1 %, uvoz pa za 14,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 108,1 %.

Izvoz v države članice EU je v prvih štirih mesecih 2020 predstavljal 74,9 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim

obdobjem predhodnega leta zmanjšal za 14,0 % oz. 1,2 mrd EUR. Najbolj se je zmanjšal izvoz v Italijo in Nemčijo, zaradi katerih se

je izvoz v EU zmanjšal kar za 56 %. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,0 % celotnega uvoza in se je glede na predhodno

leto zmanjšal za 15,4 % oz. tudi 1,2 mrd EUR. Najbolj se je zmanjšal uvoz iz Avstrije, Nemčije in Italije, skupaj za 63 % manjši uvoz

iz EU.

Aprila 2020 je raven blagovne menjave glede na isti mesec predhodnega leta izrazito upadla. Saldo blagovne menjave je sicer

dosegel 188 mio EUR presežka, kar je za 147 mio EUR več kot aprila predhodnega leta, vendar le zaradi večjega zmanjšanja

uvoza (za 41,4%) od izvoza (za 35,5%).

Storitvena menjava

Presežek storitvene menjave je v prvih štirih mesecih 2020 znašal 719 mio EUR, kar je za 166 mio EUR manj kot v enakem

obdobju leta 2019. Pri tem se je najbolj zmanjšal presežek potovanj in sicer za 151 mio EUR, kot posledica korona krize. Najvišji

pozitivni saldo so dosegle transportne storitve (423 mio EUR), vendar so bile prav tako nižje glede na prve štiri mesece 2019 (za

36 mio EUR). Izvoz vseh storitev se je v prvih štirih mesecih 2020 glede na enako obdobje 2019 zmanjšal za 13,0 %, uvoz pa za

10,0 %.

Aprila 2020 je presežek storitev znašal 124 mio EUR, kar je za 176 mio EUR manj kot aprila 2019 zaradi že omenjene korona

krize. Največji padec je prisoten pri potovanjih, katera je zaprtje mej najbolj prizadelo. Potovanja, kot ena najpomembnejših

sestavin storitvene menjave, so se tako na izvozu kot uvozu glede na april 2019 zmanjšala za 96 % (izvoz je aprila 2020 znašal 9

milijonov EUR, uvoz pa le 4 milijone EUR). Podobna zmanjšanja so pri potovanjih prisotna v večini evropskih držav.

Primarni in sekundarni dohodki

Primanjkljaj primarnih dohodkov je v prvih štirih mesecih 2020 znašal 157 mio EUR, kar je 16 mio EUR manj kot v enakem obdobju

2019. Nižji primanjkljaj je predvsem posledica večjega zmanjšanja izdatkov (za 44 mio EUR), največ iz naslova dohodkov od

kapitala (za 19 mio EUR). Primarni dohodki so aprila 2020 izkazovali primanjkljaj v znesku 48 mio EUR, kar je za 5 mio EUR manj

kot aprila 2019. Tako na prejemkih kot na izdatkih so se zaradi zaprtja meja izrazito zmanjšali dohodki od dela. Primanjkljaj

sekundarnih dohodkov je v prvih štirih mesecih 2020 znašal 176 mio EUR in je bil za 64 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta

2019. Aprila 2020 so sekundarni dohodki beležili primanjkljaj v višini 34 mio EUR, 9 mio EUR več kot aprila 2019.

1

Page 3: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

2

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance ter zunanji dolg Aprila 2020 je bil saldo kapitalskega računa skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval primanjkljaj v znesku 0,3 mrd EUR. Ta mesec

močno izstopa povečanje obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev (2,1 mrd EUR) iz naslova izdanih državnih obveznic. V zadnjih

dvanajstih mesecih kapitalski račun izkazuje skupno 0,2 mrd EUR primanjkljaja in ne odstopa bistveno od ravni v zadnjih letih. Saldo

finančnega računa pa beleži v zadnjih 12 mesecih presežek v obsegu 1,7 mrd EUR, kar predstavlja obseg neto financiranja tujine. Daleč

največja odlivna postavka v tem obdobju je bila gotovina in vloge (5,8 mrd EUR), kjer sta več kot 94 % odliva prispevali Banka Slovenije

in država, kateri sledi odliv v obliki posojil (0,6 mrd EUR). Največji neto priliv kapitala v zadnjih 12 mesecih izkazujejo naložbe v

vrednostne papirje (4,0 mrd EUR) ter neposredne naložbe (0,6 mrd EUR).

V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega računa (3,3 mrd EUR) in kapitalskega računa (-0,2 mrd EUR) kažeta na 3,1 mrd EUR neto

financiranja tujine, pojasnjenega v finančnem računu z 1,7 mrd EUR presežka in z 1,4 mrd EUR neidentificiranega toka v negativni

statistični napaki. Obseg statistične napake predstavlja 1,7 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni. Bruto dolg je aprila 2020 znašal

47,8 mrd EUR, kar je 5,3 mrd EUR več kot aprila 2019, terjatve do tujine pa so s 47,1 mrd EUR za 7,2 mrd EUR višje kot pred enim

letom. Posledično je neto zunanji dolg aprila 2020 znašal 0,7 mrd EUR, kar je 2,0 mrd EUR manj kot aprila 2019. Neto zunanji dolg in

bruto zunanji dolg sta, izražena v odstotkih BDP za leto 2019 (tekoče cene), v aprilu 2020 znašala 1,5 %, oziroma 99,6 %, neto stanje

mednarodnih naložb v prvem četrtletju 2020 pa 16,8% BDP.

Aprila 2020 je bruto dolg do tujine znašal 47,8 mrd EUR, kar je 5,3 mrd EUR več kot pred enim letom. Svojo zadolženost so povečale

država (4,1 mrd EUR), centralna banka (1,7 mrd EUR) ter institucije, ki sprejemajo vloge (0,4 mrd EUR), medtem ko so ostali sektorji

svojo zadolženost zmanjšali (1,0 mrd EUR). V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor z 52,7 % deležem celotnega

dolga, delež bank in centralne banke pa skupaj znaša 17,5 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih

papirjih (48,5 %) in posojilih (20,5 %). Bruto terjatve do tujine so aprila 2020 znašale 47,1 mrd EUR, kar je 7,2 mrd EUR več kot pred

enim letom. Svoje terjatve sta povečala sektorja centralna banka (6,2 mrd EUR) in država (1,3 mrd EUR) medtem ko so ostali sektorji

terjatve znižali. Tudi med imetji prevladujejo gotovina in vloge (35,3 %), ki jim sledijo dolžniški vrednostni papirji (35,0 %). Neto dolg do

tujine (obveznosti – terjatve) je aprila 2020 znašal 0,7 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 2,0 mrd EUR. Aprila 2020 je bila do

tujine neto zadolžena zgolj država (18,4 mrd EUR), vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine.

Neto stanje mednarodnih naložb, ki se od neto dolga razlikuje po tem, da vključuje poleg dolžniških tudi lastniške instrumente ter

finančne derivative, je bilo konec prvega četrtletja 2020 negativno v znesku 8,1 mrd EUR, kar predstavlja 16,8 % BDP1. V primerjavi s

koncem leta 2019 gre za rahlo izboljšanje, saj so se imetja do tujine povečale za 1,2 mrd EUR več kot obveznosti.

Konec marca je opazen padec cen vrednostnih papirjev, ki je bil povezan s krizo povzročeno s koronavirusom. To se odraža tako na

imetjih kot na obveznostih do tujine. Na imetjih so dosegla 4,8% padec vrednosti vrednostnih papirjev (1,1 mrd EUR) glede na konec leta

2019. Pri tem so lastniški vrednostni papirji in investicijski skladi utrpeli skupno 13,5% (0,8 mrd EUR), dolžniški vrednostni papirji pa

1,8% (0,3 mrd EUR) razvrednotenja zaradi padcev cen. Na obveznostih je vrednost domačih vrednostnih papirjev v rokah nerezidentov

zaradi padcev cen nižja za 3,2% (0,7 mrd EUR). Pri tem so lastniški vrednostni papirji in investicijski skladi izgubli dobro četrtino vrednosti

(25,4% kar je 0,5 mrd EUR), dolžniški vrednostni papirji pa le 1% (0,2 mrd EUR) glede na stanje konec leta 2019.

Pregled neto pozicij posameznih instrumentov konec prvega četrtletja 2020 pokaže, da neposredne naložbe izkazujejo najvišjo

negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

dolžniške vrednostne papirje, kjer naložbe nerezidentov v Sloveniji za 5,2 mrd EUR presegajo tovrstne naložbe rezidentov v tujini.

Negativno pozicijo do tujine pa marca 2020 izkazujejo tudi finančni derivativi (1,8 mrd EUR). Najvišjo pozitivno neto pozicijo do tujine v

tem obdobju izkazujejo ostale naložbe (4,5 mrd EUR) med njimi predvsem gotovina in vloge, kjer izstopa država s 4,7 mrd EUR, katerim

sledijo lastniški vrednostni papirji (3,6 mrd EUR) ter mednarodne denarne rezerve (0,9 mrd EUR).

Pregled neto pozicije do tujine po posamičnih sektorjih pokaže, da je daleč največji neto dolžnik do tujine sektor država S.13 (17,2

mrd EUR), ki mu sledijo nefinančne družbe S.11 z 11,5 mrd EUR neto negativne pozicije do tujine. Med neto vlagatelji v tujino pa

izstopajo centralna banka in banke (skupaj 8,9 mrd EUR), prebivalstvo S.14 (5,3 mrd EUR) ter investicijski, pokojninski skladi in

zavarovalnice (S.124, S128, S129) s skupno 7,5 mrd EUR neto naložb v tujino. Sektorski razrez neto pozicij konec prvega četrtletja ne

odstopa bistveno od konca leta 2019.

1 Izračunano glede na letni BDP iz 2019 po tekočih cenah.

Page 4: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

3

A) PLAČILNA BILANCApredhodni podatki, z dne 15.06.2020 tokovi v mio EUR

2019 2020 2019 2020

I. Tekoči račun 929,7 1.102,9 3.323,9 263,2 230,1

1. Blago 457,5 717,5 1.587,3 41,7 188,2

1.1. Izvoz blaga 10.767,7 9.576,5 30.792,6 2.784,9 1.796,5

Izvoz f.o.b. 11.081,3 10.792,8 33.230,1 2.826,2 2.011,0

Prilagoditev zaobjema -429,7 -1.360,6 -2.858,2 -75,7 -250,2

Neto izvoz blaga za preprodajo 109,9 137,0 394,0 33,1 35,7

Nemonetarno zlato 6,2 7,3 26,6 1,3 0,0

1.2. Uvoz blaga 10.310,2 8.859,0 29.205,3 2.743,3 1.608,3

Uvoz c.i.f. 11.264,2 10.207,0 32.986,7 3.165,6 1.861,6

Prilagoditev zaobjema -667,0 -1.120,2 -2.982,3 -345,0 -207,0

Prilagoditev c.i.f./f.o.b -298,3 -255,8 -842,3 -79,3 -46,3

Nemonetarno zlato 11,3 27,9 43,2 1,9 0,0

2. Storitve 885,2 718,9 2.863,7 299,6 124,1

2.1. Izvoz storitev 2.536,0 2.205,1 8.227,9 737,6 435,7

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 59,7 60,8 199,3 12,8 6,2

Vzdrževanje in popravila blaga 35,0 39,0 120,6 8,3 9,0

Transport 809,9 738,0 2.362,1 210,3 158,1

Potovanja 719,9 408,8 2.441,6 233,8 9,0

Gradbene storitve 189,0 187,9 598,9 48,2 41,6

Zavarovalne in pokojninske storitve 53,0 60,1 140,3 15,6 22,8

Finančne storitve 19,2 22,4 65,6 4,9 5,0

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine 22,1 15,9 63,7 4,5 2,9

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 169,2 217,9 687,6 47,3 49,7

Ostale poslovne storitve 428,0 426,4 1.457,3 135,2 116,3

Storitve raziskav in razvoja 65,0 49,3 222,7 38,8 30,4

Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 96,1 110,3 361,3 26,3 30,4

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 266,9 266,8 873,3 70,1 55,5

Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 27,6 25,0 79,0 15,6 13,6

Državne storitve 3,4 2,8 11,8 1,0 1,3

2.2. Uvoz storitev 1.650,7 1.486,1 5.364,2 438,0 311,6

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 11,1 9,6 33,5 2,8 1,6

Vzdrževanje in popravila blaga 23,9 23,4 75,1 7,1 6,7

Transport 351,3 315,4 1.035,5 94,7 76,8

Potovanja 352,7 192,7 1.223,3 105,8 4,0

Gradbene storitve 51,8 55,8 204,1 13,3 12,5

Zavarovalne in pokojninske storitve 50,9 40,9 113,7 15,1 11,1

Finančne storitve 32,4 37,9 111,8 8,4 9,0

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine 77,6 63,6 215,1 15,6 11,3

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 179,5 208,3 622,0 49,3 47,7

Ostale poslovne storitve 469,5 483,4 1.552,5 115,7 119,8

Storitve raziskav in razvoja 24,0 14,0 71,1 4,9 2,8

Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 179,9 200,5 646,4 46,3 50,0

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 265,6 269,0 835,0 64,5 67,0

Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 28,0 27,9 91,0 7,2 7,1

Državne storitve 22,1 27,4 86,7 3,0 4,0

3. Primarni dohodki -173,2 -157,2 -684,3 -53,5 -48,1

3.1. Prejemki 540,5 512,8 1.535,6 122,9 108,6

Od dela 123,9 85,9 412,1 35,9 7,4

Od kapitala 237,6 230,7 724,6 62,9 55,4

Ostali primarni dohodki 179,0 196,2 398,9 24,1 45,7

3.2. Izdatki 713,7 670,0 2.219,9 176,4 156,7

Od dela 59,6 43,9 181,3 17,7 3,9

Od kapitala 577,0 558,1 1.837,0 142,9 140,1

Ostali primarni dohodki 77,1 68,1 201,6 15,7 12,7

4. Sekundarni dohodki -239,9 -176,4 -442,7 -24,6 -34,1

4.1. Prejemki 252,4 262,4 804,7 70,5 68,0

Državni sektor 55,7 60,6 241,8 16,5 16,7

Ostali sektorji 196,8 201,7 562,9 54,0 51,3

4.2. Izdatki 492,3 438,7 1.247,4 95,1 102,1

Državni sektor 273,4 239,6 598,6 39,7 52,4

Ostali sektorji 218,9 199,2 648,9 55,4 49,7

januar-april aprilzadnjih 12

mesecev

Page 5: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

4

predhodni podatki, z dne 15.06.2020 tokovi v mio EUR

2019 2020 2019 2020

II. Kapitalski račun -27,9 -50,9 -191,8 -6,8 -1,91. Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij 33,6 15,7 -24,3 3,9 2,6

2. Kapitalski transferi -61,5 -66,7 -167,5 -10,7 -4,5

III. Finančni račun 749,3 211,9 1.744,6 141,4 -314,4

1. Neposredne naložbe* -547,0 -450,9 -595,7 -105,9 -292,7

Imetja 384,9 -120,2 27,6 -30,0 -129,1

Lastniški kapital in reinvestirani dobički 34,3 69,1 112,6 27,8 17,7

Dolžniški instrumenti 350,6 -189,3 -85,0 -57,8 -146,8

Obveznosti 931,9 330,7 623,3 75,9 163,7

Lastniški kapital in reinvestirani dobički 894,3 275,9 773,6 150,9 82,1

Dolžniški instrumenti 37,5 54,7 -150,3 -75,0 81,5

2. Naložbe v vrednostne papirje 716,5 -4.120,2 -3.993,9 168,4 -2.150,3

Imetja 442,6 -291,7 70,6 148,5 -57,5

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov -36,8 137,3 277,8 -10,4 43,0

Dolžniški vrednostni papirji 479,5 -429,0 -207,2 158,9 -100,4

od tega: Banka Slovenije 77,7 -119,1 -131,0 15,4 27,4

Obveznosti -273,9 3.828,5 4.064,5 -19,9 2.092,8

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov -20,0 -16,2 87,1 -5,0 0,3

Dolžniški vrednostni papirji -253,9 3.844,7 3.977,4 -14,9 2.092,5

od tega: Državni sektor -286,3 3.730,0 3.734,6 -48,5 2.092,9

3. Finančni derivativi -181,0 11,4 14,6 2,6 -8,2

4. Ostale naložbe 714,7 4.714,2 6.271,3 51,3 2.128,2

4.1. Imetja 898,2 4.991,2 7.567,2 196,8 1.823,8

Ostali lastniški kapital 50,1 -1,1 32,3 5,0 -0,4

Gotovina in vloge 226,1 4.920,2 7.624,6 206,6 2.306,8

Banka Slovenije -804,1 3.260,8 6.243,3 352,4 2.219,5

Banke 178,4 417,3 128,6 12,6 200,6

Državni sektor 692,2 1.169,6 970,9 -152,6 -106,4

Ostali sektorji 159,6 72,6 281,8 -5,8 -6,9

Posojila 62,7 91,3 448,1 11,7 19,1

Banke 42,3 83,6 251,9 10,5 20,1

Državni sektor 0,1 2,5 179,5 0,1 0,6

Ostali sektorji 20,3 5,2 16,7 1,2 -1,6

Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 8,6 0,0 2,2 0,4 0,0

Komercialni krediti in predujmi 585,7 -5,4 -523,2 17,1 -372,0

Ostale terjatve -35,1 -13,9 -16,7 -44,1 -129,7

4.2. Obveznosti 183,5 276,9 1.295,8 145,4 -304,3

Ostali lastniški kapital -1,1 -0,3 2,5 -1,2 0,1

Gotovina in vloge 234,2 800,7 1.783,3 124,5 320,6

Banka Slovenije 310,7 659,6 1.719,3 151,8 266,1

Banke -76,5 141,1 64,0 -27,3 54,5

Posojila -57,5 -57,1 -168,9 51,8 -90,1

Banke 6,2 -144,7 -69,8 40,2 -77,8

Državni sektor -103,9 176,8 370,6 -2,7 16,9

Ostali sektorji 40,1 -89,1 -469,7 14,2 -29,1

Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 44,3 0,0 17,6 4,5 0,0

Komercialni krediti in predujmi -67,4 -564,7 -432,7 -69,8 -494,1

Ostale obveznosti 30,9 98,4 94,1 35,8 -40,8

Posebne pravice črpanja (SDR) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

5. Rezervna imetja 46,0 57,3 48,3 25,1 8,7

Monetarno zlato, SDR in rezervna imetja pri MDS 5,1 0,0 -1,6 13,3 0,0

Gotovina in vloge 61,9 7,1 -38,1 0,2 0,9

Vrednostni papirji -20,8 49,5 88,3 11,5 9,1

Finančni derivativi -0,1 0,7 -0,3 0,0 -1,3

IV. Neto napake in izpustitve -152,6 -840,1 -1.387,5 -115,0 -542,6

* V osnovnem prikazu plačilne bilance so neposredne naložbe prikazane po načelu imetij/obveznosti, dodaten analitični prikaz po smeri naložb pa se nahaja

v točki A2) FINANČNI RAČUN na str. 8.

januar-april aprilzadnjih 12

mesecev

Page 6: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

5

A1) TEKOČI RAČUN

632542

925

590704 713

837

530

667

849787

848 873

230

-900

-700

-500

-300

-100

100

300

500

700

900

1100

1300

1500

2017 I 2017 II 2017 III 2017 IV 2018 I 2018 II 2018 III 2018 IV 2019 I 2019 II 2019 III 2019 IV 2020 I 2020april

SEKUNDARNI DOHODKI PRIMARNI DOHODKI

STORITVE BALGO

TEKOČI RAČUN

STRUKTURA TEKOČEGA RAČUNA v mio EUR

1,51,3

2,2

1,41,6 1,6

1,9

1,21,4

1,8 1,7 1,8 1,8

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2017 I 2017 II 2017 III 2017 IV 2018 I 2018 II 2018 III 2018 IV 2019 I 2019 II 2019 III 2019 IV 2020 I

SEKUNDARNI DOHODKI PRIMARNI DOHODKI OD NEPOSREDNIH NALOŽB

PRIMARNI DOHODKI BREZ NEPOSREDNIH NALOŽB STORITVE

BLAGO TEKOČI RAČUN

STRUKTURA TEKOČEGA RAČUNA v % BDP(BDP je vsota štirih četrtletji BDP do obravnavanega četrtletja)

A1.1) BLAGO

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

J F M A

2

M

0

J

1

J

7

A S O N D J F M A M J

2

J

0

A

1

S

8

O N D J F M A M J

2

J

0

A

1

S

9

O N D J F M A

Saldo Izvoz Uvoz

IZVOZ IN UVOZ BLAGA v mio EUR

90

95

100

105

110

115

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

POKRITOST UVOZA Z IZVOZOM (v %)

2018 2019 2020

379410

384

34 4037

345366

292404

527 399

6 13 13

1.675

2.146

3.144

2.0222.128

1.815

4.068

4.277

3.577

1.0841.167

965

10 9166

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

jan - apr 2018 jan - apr 2019 jan - apr 2020

Živali in živa živila Pijača in tobak Surove snovi razen goriv

Mineralna goriva in maziva Olja, mast in voski Kemični proizvodi

Izdelki razvršćeni po materialu Stroji in transportne naprave Razni izdelki

Proizvodi in transakcije

IZVOZ BLAGOVNIH SKUPIN v mio EUR (Vir: SURS)

379410

384

34 4037

345366

292404

527 399

6 13 13

1.675

2.146

3.144

2.0222.128

1.815

4.068

4.277

3.577

1.0841.167

965

10 9166

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

jan - apr 2018 jan - apr 2019 jan - apr 2020

Živali in živa živila Pijača in tobak Surove snovi razen goriv

Mineralna goriva in maziva Olja, mast in voski Kemični proizvodi

Izdelki razvršćeni po materialu Stroji in transportne naprave Razni izdelki

Proizvodi in transakcije

IZVOZ BLAGOVNIH SKUPIN v mio EUR (Vir: SURS)

Page 7: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

6

2019 2020 2019 2020 kumulat. mesec

Evropska unija (27), od tega: 8.347,1 7.176,0 2.150,8 1.277,4 86,0 59,4

Avstrija 748,7 606,9 199,2 117,4 81,1 58,9

Češka 265,7 225,6 70,4 42,4 84,9 60,2

Francija 631,3 540,8 154,7 90,7 85,7 58,6

Hrvaška 965,9 829,9 281,8 166,5 85,9 59,1

Italija 1.334,4 1.039,7 334,4 200,0 77,9 59,8

Madžarska 325,7 280,0 83,7 52,5 86,0 62,7

Nemčija 2.240,0 1.879,7 567,7 335,7 83,9 59,1

Poljska 330,7 316,6 83,1 49,4 95,7 59,4

Slovaška 202,3 154,5 49,8 29,8 76,4 59,8

EFTA 169,1 181,2 47,2 44,7 107,2 94,8

Druge evropske države, od tega: 1.374,9 1.336,8 360,0 267,1 97,2 74,2

Bosna in Hercegovina 242,6 215,0 70,5 40,0 88,6 56,8

Makedonija 68,7 67,0 19,0 13,8 97,5 72,4

Srbija 309,0 318,8 79,8 58,9 103,2 73,8

Črna Gora 33,5 30,2 9,9 6,4 90,2 65,0

Ruska Federacija 247,4 280,5 69,8 70,4 113,4 100,8

ZDA 206,0 189,0 54,1 46,2 91,8 85,6

CELOTNI IZVOZ 10.767,7 9.576,5 2.784,9 1.796,5 88,9 64,5

januar - april april indeksIZVOZ BLAGA PO DRŽAVAH IN SKUPINAH

DRŽAV v mio EUR

2019 2020 2019 2020 kumulat. mesec

Evropska unija (27), od tega: 7.962,1 6.733,2 2.110,1 1.156,8 84,6 54,8

Avstrija 1.102,2 900,8 279,3 157,3 81,7 56,3

Češka 266,2 243,9 65,9 35,6 91,6 54,0

Francija 419,1 321,9 109,7 59,3 76,8 54,1

Hrvaška 548,0 447,2 137,3 76,8 81,6 56,0

Italija 1.438,9 1.144,4 414,3 225,8 79,5 54,5

Madžarska 411,7 341,8 101,9 55,4 83,0 54,3

Nemčija 1.829,3 1.552,0 458,1 250,8 84,8 54,8

Poljska 291,4 250,1 81,3 44,4 85,8 54,6

Slovaška 209,1 166,3 51,9 28,0 79,5 54,0

EFTA 124,1 96,8 35,4 18,8 78,0 53,1

Druge evropske države, od tega: 1.107,6 932,6 273,2 146,1 84,2 53,5

Bosna in Hercegovina 147,5 124,5 39,9 26,3 84,4 66,0

Makedonija 42,1 30,5 10,6 5,8 72,5 55,0

Srbija 190,5 164,9 49,9 34,1 86,5 68,3

Črna Gora 4,1 6,6 1,2 2,2 161,0 192,0

Ruska Federacija 277,0 182,8 60,7 26,7 66,0 44,0

ZDA 68,5 64,3 20,2 10,9 93,9 53,9

CELOTNI UVOZ 10.310,2 8.859,0 2.743,3 1.608,3 85,9 58,6

UVOZ BLAGA PO DRŽAVAH IN SKUPINAH

DRŽAV v mio EUR

januar - april april indeks

Page 8: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

7

A1.2) STORITVE

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2017 2018 2019

Saldo Izvoz Uvoz

IZVOZ IN UVOZ STORITEV v mio EUR

-200

-100

0

100

200

300

400

2017 2018 2019

SALDO TRANSPORTNIH STORITEV SALDO POTOVANJ SALDO DRUGIH STORITEV

IZVOZ TRANSPORTNIH STORITEV IZVOZ POTOVANJ IZVOZ DRUGIH STORITEV

UVOZ TRANSPORTNIH STORITEV UVOZ POTOVANJ UVOZ DRUGIH STORITEV

POTOVANJA, TRANSPORTNE IN DRUGE STORITVE v mio EUR

2015 2016 2017 2018 2019 2020 2015 2016 2017 2017 2018 2019 2020

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 2,1 2,1 1,9 2,3 2,4 2,8 0,7 0,5 1,2 2,3 0,6 0,7 0,6

Vzdrževanje in popravila 1,1 1,1 1,1 1,5 1,4 1,8 1,3 1,6 1,2 1,5 1,6 1,4 1,6

Transport 29,5 30,6 29,9 32,1 31,9 33,5 21,2 21,7 22,2 32,1 20,7 21,3 21,2

Potovanja 32,6 31,6 31,5 29,5 28,4 18,5 20,9 20,3 21,7 29,5 20,8 21,4 13,0

Gradbene storitve 4,6 5,3 5,5 5,4 7,5 8,5 2,2 1,8 2,1 5,4 2,4 3,1 3,8

Zavarovalne in pokojninske storitve 2,2 2,0 2,1 1,9 2,1 2,7 3,4 3,1 2,9 1,9 2,9 3,1 2,8

Finančne storitve 0,9 0,8 0,7 0,8 0,8 1,0 3,3 4,6 3,1 0,8 2,7 2,0 2,5

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine 0,7 1,1 1,0 0,7 0,9 0,7 5,7 5,3 4,9 0,7 4,6 4,7 4,3

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 9,5 9,1 7,9 6,7 6,7 9,9 13,0 11,6 11,6 6,7 10,9 10,9 14,0

Ostale poslovne storitve 15,4 14,7 17,4 18,1 16,9 19,3 24,1 25,3 25,7 18,1 29,4 28,4 32,5

Storitve raziskav in razvoja 2,5 2,3 2,1 2,7 2,6 2,2 1,2 1,2 1,1 2,7 1,2 1,5 0,9

Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 4,4 4,7 4,7 4,4 3,8 5,0 10,8 9,5 10,6 4,4 10,4 10,9 13,5

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 8,5 7,7 10,6 11,0 10,5 12,1 12,1 14,5 14,0 11,0 17,8 16,1 18,1

Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 1,2 1,5 0,9 0,9 1,1 1,1 2,1 2,2 2,1 0,9 1,5 1,7 1,9

Državno blago in storitve 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 2,1 2,0 1,4 0,1 1,9 1,3 1,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

STORITVE (delež posamezne postavke v celotnem

izvozu ali uvozu; v %)

januar - april

A1.3) PRIMARNI IN SEKUNDARNI DOHODKI

-250

-220

-190

-160

-130

-100

-70

-40

-10

20

50

80

110

2017 2018 2019

SKUPNI SALDO PRIMARNIH DOHODKOVSALDO DOH. OD NNSALDO DOH. OD VPSALDO OSTALIH PRIMARNIH DOHODKOV*SALDO DOH. OD DELA

SALDO PRIMARNIH DOHODKOV v mio EUR

*Vključuje postavke: ostale naložbe in rezervna imetja v okviru dohodkov iz kapitala ter ostale primarne dohodke

-130

-80

-30

20

70

120

2017 2018 2019

SALDO SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI

SALDO SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR

PREJEMKI SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR

PREJEMKI SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI

IZDATKI SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR

IZDATKI SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI

SEKUNDARNI DOHODKI v mio EUR

Page 9: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

8

A2) FINANČNI in KAPITALSKI RAČUN

NETO INSTRUMENTI april april

FINANČNEGA RAČUNA v mio EUR 2019 2020 2019 2020

FINANČNI RAČUN (imetja - obveznosti) 749,3 211,9 1.744,6 141,4 -314,4

od tega1. Neposredne naložbe -547,0 -450,9 -595,7 -105,9 -292,7

2. Naložbe v vrednostne papirje 716,5 -4.120,2 -3.993,9 168,4 -2.150,3

3. Finančni derivativi -181,0 11,4 14,6 2,6 -8,2

4. Posojila, od tega 120,3 148,3 617,0 -40,0 109,2

Državni sektor 104,0 -174,3 -191,1 2,8 -16,2

Banke 36,1 228,3 321,6 -29,8 97,9

5. Komercialni krediti in predujmi 653,1 559,4 -90,5 86,9 122,2

6. Gotovina in vloge, od tega -8,1 4.119,5 5.841,3 82,2 1.986,3

Banka Slovenije -1.114,8 2.601,1 4.524,1 200,7 1.953,4

Banke 254,9 276,2 64,6 39,9 146,2

Država 692,2 1.169,6 970,9 -152,6 -106,4

7. Ostalo -50,6 -113,0 -96,4 -77,7 -89,5

10. Rezervna imetja 46,0 57,3 48,3 25,1 8,7

Neto napake in izpustitve -152,6 -840,1 -1.387,5 -115,0 -542,6

januar-aprilzadnjih 12

mesecev

april april

2019 2020 2019 2020

NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci)

Neposredne naložbe - neto -547,0 -450,9 -595,7 -105,9 -292,7

Imetja 384,9 -120,2 27,6 -30,0 -129,1

Lastniški kapital -2,0 8,8 48,6 13,2 1,2

Reinvestirani dobički 36,3 60,2 64,0 14,6 16,6

Dolžniški instrumenti 350,6 -189,3 -85,0 -57,8 -146,8

Obveznosti 931,9 330,7 623,3 75,9 163,7

Lastniški kapital 660,8 62,0 467,3 136,3 4,4

Reinvestirani dobički 233,5 213,9 306,2 14,6 77,8

Dolžniški instrumenti 37,5 54,7 -150,3 -75,0 81,5

NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene)

Neposredne naložbe - neto -547,0 -450,9 -595,7 -105,9 -292,7

Domače v tujini 138,6 -27,9 -45,6 72,5 -178,3

Lastniški kapital -2,0 8,8 48,6 13,2 1,2

Reinvestirani dobički 36,3 60,2 64,0 14,6 16,6

Dolžniški instrumenti 104,3 -97,0 -158,2 44,7 -196,1

Tuje v Sloveniji 685,6 423,0 550,1 178,4 114,4

Lastniški kapital 660,8 62,0 467,3 136,3 4,4

Reinvestirani dobički 233,5 213,9 306,2 14,6 77,8

Dolžniški instrumenti -208,8 147,0 -223,5 27,5 32,3

NEPOSREDNE NALOŽBE v mio

EUR

januar-aprilzadnjih 12

mesecev

april april

2019 2020 2019 2020

Naložbe v vrednostne papirje - neto 716,5 -4.120,2 -3.993,9 168,4 -2.150,3

Imetja 442,6 -291,7 70,6 148,5 -57,5

Lastniški vrednostni papirji in delnice inv. skladov -36,8 137,3 277,8 -10,4 43,0

Dolžniški vrednostni papirji 479,5 -429,0 -207,2 158,9 -100,4

od tega: Banka Slovenije 77,7 -119,1 -131,0 15,4 27,4

Obveznosti -273,9 3.828,5 4.064,5 -19,9 2.092,8

Lastniški vrednostni papirji in delnice inv. skladov -20,0 -16,2 87,1 -5,0 0,3

Dolžniški vrednostni papirji -253,9 3.844,7 3.977,4 -14,9 2.092,5

od tega: državni sektor -286,3 3.730,0 3.734,6 -48,5 2.092,9

NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v mio

EUR

januar-april zadnjih 12

mesecev

-2.500

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

2016 2017 2018 2019 2020

NETO NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v mio EUR

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

2016 2017 2018 2019 2020

NEPOSREDNE NALOŽBE PO NAČELU SMERI NALOŽBE v mio EUR

DOMAČE V TUJINI

TUJE V SLOVENIJI

NEPOSREDNE NALOŽBE - NETO

-2.200

-1.200

-200

800

1.800

2.800

OSTALI SEKTORJI

DRŽAVA

BANKE

BANKA SLOVENIJE

VSI SEKTORJI SKUPAJ

NETO GOTOVINA IN VLOGE v mio EUR

Page 10: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

9

B) PLAČILNA BILANCA PO DRŽAVAH (četrtletno, datum preseka 15.06.2020)

2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020

Svet 666,5 872,8 415,9 529,3 585,6 594,9 -119,7 -109,1 -215,3 -142,3

EU 27 580,5 633,9 344,4 322,2 506,8 518,0 -87,1 -78,7 -183,6 -127,6

Avstrija -223,9 -209,2 -273,4 -254,1 114,6 113,5 -33,9 -43,7 -31,2 -25,0

Italija 104,3 38,7 -24,5 -78,9 143,0 128,4 -16,8 -16,9 2,7 6,0

Francija 161,6 180,1 167,2 187,6 16,6 21,6 -21,3 -29,1 -0,9 -0,1

Nemčija 389,8 340,1 301,0 242,8 105,1 110,6 -28,7 -28,6 12,3 15,4

Hrvaška 259,1 295,0 273,4 293,1 2,6 18,1 -0,5 4,0 -16,3 -20,1

Druge evropske države z EFTO 202,5 336,5 213,7 341,7 32,8 38,0 -12,3 -14,7 -31,6 -28,5

Bosna in Hercegovina 51,0 60,2 64,5 76,8 -3,1 -4,1 5,2 5,2 -15,7 -17,7

Črna Gora 20,8 15,3 20,7 19,4 -1,5 -3,8 1,9 2,0 -0,3 -2,4

Srbija 85,3 113,8 88,6 129,1 17,6 8,1 -1,3 -1,4 -19,6 -22,0

Makedonija 30,2 36,5 18,1 28,5 1,9 -0,4 11,0 11,0 -0,7 -2,7

Združeno Kraljestvo 32,2 18,9 56,4 26,7 -10,1 -0,1 -7,9 -8,5 -6,2 0,9

Rusija -37,3 52,3 -38,8 54,0 -5,6 -7,8 7,0 6,8 0,0 -0,7

Švica 17,3 58,3 12,0 32,1 26,9 44,4 -34,0 -34,6 12,5 16,4

ZDA 126,8 122,3 103,6 89,3 18,7 15,6 6,9 8,8 -2,5 8,5

Ostale države in -243,3 -219,8 -245,9 -224,0 27,4 23,2 -27,2 -24,5 2,4 5,4

nerazporejeno

Sekundarni dohodkiSALDO tekočega računa in

podbilanc (v mio EUR)

Tekoči račun Blago Storitve Primarni dohodki

JANUAR - MAREC

2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020

Svet 414,9 8,9 855,9 167,0 294,1 -234,3 -254,0 1.735,6 701,4 3.167,3 38,1 581,2

EU 27 400,2 -57,3 779,8 168,3 149,8 -126,4 672,5 1.821,6 291,1 2.117,0 225,1 531,5

Avstrija 118,7 5,5 137,0 110,5 -2,7 16,4 -6,3 1.345,0 258,2 163,7 68,1 24,3

Italija 31,7 10,0 36,3 20,7 -28,7 -32,3 0,0 0,1 140,8 95,8 1,8 3,9

Francija 66,6 -117,2 65,5 -4,2 57,0 -117,4 -0,1 -6,9 267,6 130,1 -12,6 -1,3

Nemčija 47,6 40,6 36,7 40,0 20,0 3,9 -0,1 0,4 336,2 440,2 5,5 66,6

Irska 0,9 3,4 -1,0 -0,5 11,7 60,7 0,0 0,0 3,6 3,6 2,3 -3,8

Grčija 2,4 0,0 0,9 0,2 23,4 -1,9 0,0 0,0 8,9 -0,2 -11,5 -0,6

Hrvaška 62,3 36,0 -1,7 -4,1 12,8 7,0 -0,7 -5,6 52,4 62,4 -4,4 -5,1

Druge evr. države z EFTO 13,9 61,1 57,0 -3,7 57,5 -13,1 -0,4 -3,3 379,4 1.057,3 -172,5 110,8

Bosna in Hercegovina -24,8 7,9 -9,4 3,3 -1,3 -0,3 -1,9 -1,0 20,8 14,2 -3,2 1,8

Črna Gora 1,7 3,0 -0,3 -0,7 7,0 -7,3 0,0 -0,1 -1,1 8,6 27,9 -11,3

Srbija 8,0 21,5 29,6 -40,9 3,2 -3,9 -0,9 0,2 -8,0 38,1 5,4 52,4

Makedonija 7,6 22,8 9,1 6,5 0,3 -1,3 0,0 0,2 0,4 1,9 -12,1 -0,1

Združeno Kraljestvo 8,7 -8,8 10,0 -20,1 64,6 2,6 2,9 -2,7 361,4 952,1 -220,7 125,3

Rusija 5,1 14,0 -14,1 -27,0 14,0 -8,4 0,0 0,0 -6,8 2,8 0,9 -33,0

Švica -0,1 3,8 29,9 76,1 -0,7 3,0 -0,5 0,0 -0,6 21,6 27,6 -21,0

ZDA 1,9 0,0 3,1 1,1 87,6 -6,0 0,1 0,7 9,4 -25,1 9,7 2,4

Ostale države in -1,2 5,1 16,1 1,3 -0,8 -88,7 -926,2 -83,3 21,5 18,1 -24,3 -63,5

nerazporejeno

JANUAR - MAREC

Finančni račun plačilne

bilance (v mio EUR)

NEPOSREDNE NALOŽBE NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE OSTALE NALOŽBE

Imetja Obveznosti Imetja Obveznosti Imetja Obveznosti

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

Nemčija Hrvaška Nizozemska Srbija Švedska ZDA

jan-mar 2019

jan-mar 2020

IMETJA IZ NASLOVA POSOJIL PO DRŽAVAH/INSTITUCIJAH transakcije v mio EUR

-150

-100

-50

0

50

100

150

Avstrija Nemčija Francija Združeno

Kraljestvo

Luksemburg EU institucije

jan-mar 2019

jan-mar 2020

OBVEZNOSTI IZ NASLOVA POSOJIL PO DRŽAVAH/INSTITUCIJAH transakcije v mio EUR

Page 11: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

10

C) STANJE MEDNARODNIH NALOŽB (četrtletno, datum preseka 15.06.2020) v mio EUR

Imetja

Neposredne

naložbe -

lastniški

kapital

Neposredne

naložbe -

dolžniški

instrumenti

Vrednostni

papirji

Ostale

naložbeObveznosti

Neposredne

naložbe -

lastniški

kapital

Neposredne

naložbe -

dolžniški

instrumenti

Vrednostni

papirji

Ostale

naložbe

1=2-7 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Svet -8.082 57.417 4.921 4.522 21.190 25.224 65.499 15.408 4.147 22.826 20.729

Evropska unija (27),

od tega -15.971 40.049 2.560 3.011 15.928 17.984 56.020 12.643 3.096 20.804 17.153

Av strija -5.535 3.603 63 801 827 1.911 9.137 4.214 627 1.219 3.073

Belgija -8.480 790 1 41 502 245 9.270 134 18 9.012 103

Ciper -591 128 22 34 36 35 719 511 75 38 96

Francija -739 3.544 3 269 2.069 1.201 4.283 741 154 2.764 607

Grčija 1.078 1.114 0 15 48 1.051 36 18 1 0 17

Irska 966 1.161 2 23 1.017 119 196 5 36 8 147

Italija -111 2.179 81 157 1.069 850 2.290 1.104 269 9 845

Luksemburg -9.032 1.502 1 147 1.159 196 10.535 1.583 520 7.112 1.320

Nemčija 484 4.928 91 542 1.485 2.795 4.444 1.674 395 88 2.260

Nizozemska 540 2.274 185 205 1.246 637 1.734 1.070 421 21 216

Portugalska 363 371 3 5 221 142 9 0 2 0 7

Španija 1.375 1.457 12 46 1.268 130 82 7 17 0 58

EU institucije 715 7.718 0 0 2.460 5.258 7.003 3 0 0 7.001

EFTA, od tega -1.761 848 9 122 368 349 2.609 1.670 361 7 571

Šv ica -1.930 601 8 121 147 326 2.531 1.632 355 7 538Druge evropske

države, od tega 4.902 8.228 1.965 1.128 837 4.267 3.325 823 547 168 1.721

Bosna in Hercegov ina 595 924 388 204 9 324 330 86 92 12 141

Srbija 1.180 1.654 713 342 14 585 474 142 89 7 236

Črna Gora 203 314 148 28 12 126 111 23 10 11 67

Makedonija 487 575 359 94 26 96 88 19 28 4 37

Ruska f ederacija 346 730 217 248 87 177 384 140 143 0 100

Ukrajina 139 160 18 24 0 118 22 1 4 0 17

Amerika, od tega 2.875 3.845 28 151 2.879 472 969 98 61 566 245

ZDA 2.211 3.038 24 91 2.230 378 827 92 46 546 142

Kanada 472 503 2 15 462 24 31 0 2 15 14

Azija, od tega 596 1.182 79 69 545 477 586 98 74 10 404

Japonska 153 207 0 1 183 12 54 16 18 1 20

Kitajska 174 299 73 15 110 100 125 2 11 0 112

Mednarodne org. brez

EU institucij 227 540 0 0 0 52 314 0 0 0 314

Nerazvrščeno* 754 2.341 271 0 406 1.513 1.587 49 0 1.269 269

* V 'Nerazv rščeno' so v ključeni: (a) podatki o delu terjatev do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki jih poroča Sklad za sukcesijo RS;

(b) podatki o dolžniških v rednostnih papirjih, izdanih na trgih v tujini; (c) podatki, katerih v ir ne omogoča razdelitv e po držav ah.

Države oz. skupine

držav

Neto

pozicija

Imetja, od tega Obveznosti, od tega

Page 12: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

11

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 q12019

q22019

q32019

q42019

q12020

NETO STANJE MEDNARODNIH NALOŽB (v % BDP)

OSTALE NALOŽBE NEPOSREDNE NALOŽBE NALOŽBE V DOLŽNIŠKE VP NALOŽBE V LASTNIŠKE VP

MEDNARODNE REZERVE FINANČNI DERIVATIVI NETO POZICIJA

-35.000

-30.000

-25.000

-20.000

-15.000

-10.000

-5.000

0

5.000

10.000

15.000

20.000

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Q1

2019

Q2

2019

Q3

2019

Q4

2019

Q1

2020

v MIO EURNETO STANJE MEDNARODNIH NALOŽB - razčlenitev po sektorijih

Prebivalstvo in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 in S.15)

Ostale fin. družbe (S123 do S129)

Država S13

Banke S122

Centralna banka S121

Nefinančne družbe S11

NETO STANJE

Page 13: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

12

D) BRUTO ZUNANJI DOLG

v mio EUR 31.12.2017 31.12.2018 31.03.2019 30.06.2019 30.09.2019 31.12.2019 31.01.2020 29.02.2020 31.03.2020 30.04.2020

BRUTO ZUNANJI DOLG - STANJE 43.191 42.099 42.408 43.672 44.804 44.062 45.025 45.629 46.177 47.816

1. DRŽAVNI SEKTOR 21.940 21.045 21.058 21.894 22.788 21.632 22.948 23.182 23.330 25.198

1.1. Kratkoročni 652 732 607 883 1.137 832 971 1.083 1.069 1.054

Dolžniški vrednostni papirji 75 85 105 66 69 19 34 39 51 36

Posojila 273 336 239 432 717 510 619 708 671 671

Komercialni krediti in predujmi 35 35 34 45 41 34 34 36 33 32

Ostale dolžniške obveznosti 269 276 229 341 310 268 284 300 315 315

1.2. Dolgoročni 21.288 20.314 20.451 21.011 21.651 20.800 21.978 22.099 22.261 24.144

Dolžniški vrednostni papirji 19.517 18.602 18.743 19.332 19.990 19.171 20.292 20.414 20.577 22.444

Posojila 1.769 1.709 1.705 1.669 1.659 1.625 1.682 1.681 1.680 1.696

Komercialni krediti in predujmi 0 2 3 10 1 3 3 3 3 3

Ostale dolžniške obveznosti 2 0 1 1 1 1 0 0 0 0

2. CENTRALNA BANKA 3.011 2.661 2.824 3.292 3.659 4.035 4.062 4.165 4.432 4.700

2.1. Kratkoročni, od tega 2.755 2.399 2.558 3.028 3.389 3.769 3.793 3.894 4.163 4.429

Gotovina in vloge 2.755 2.399 2.558 3.028 3.389 3.769 3.793 3.894 4.163 4.429

2.2. Dolgoročni, od tega 256 262 267 264 270 266 269 270 269 271

Posebne pravice črpanja 256 262 267 264 270 266 269 270 269 271

3. INSTITUCIJE, KI SPREJEMAJO VLOGE, RAZEN

CENTRALNE BANKE 3.782 3.344 3.305 3.430 3.307 3.544 3.519 3.602 3.743 3.675

3.1. Kratkoročni 1.058 927 907 993 941 946 947 890 1.042 1.054

Gotovina in vloge 765 669 622 621 599 601 602 586 685 742

Dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Posojila 200 251 235 288 297 310 246 241 253 253

Komercialni krediti in predujmi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ostale dolžniške obveznosti 92 7 50 85 45 35 99 62 104 59

3.2. Dolgoročni 2.724 2.418 2.398 2.436 2.366 2.598 2.572 2.713 2.700 2.621

Gotovina in vloge 227 159 156 116 101 82 81 82 80 79

Dolžniški vrednostni papirji 168 88 89 187 152 316 314 428 432 432

Posojila 2.323 2.162 2.144 2.131 2.110 2.196 2.176 2.195 2.186 2.108

Komercialni krediti in predujmi 6 7 3 1 2 4 1 1 1 2

Ostale dolžniške obveznosti 1 1 6 1 1 1 1 6 1 1

4. OSTALI SEKTORJI 10.731 10.982 11.049 11.007 10.777 10.715 10.328 10.421 10.525 10.011

4.1. Kratkoročni 4.596 5.182 5.255 5.348 5.262 5.354 5.049 5.152 5.319 4.842

Gotovina in vloge 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Dolžniški vrednostni papirji 0 1 1 3 3 2 2 2 2 2

Posojila 281 375 460 458 375 445 459 476 503 511

Komercialni krediti in predujmi 4.094 4.540 4.540 4.631 4.622 4.637 4.325 4.401 4.523 4.033

Ostale dolžniške obveznosti 220 267 254 256 263 271 263 273 291 297

4.2. Dolgoročni 6.135 5.800 5.795 5.659 5.514 5.361 5.279 5.269 5.206 5.169

Gotovina in vloge 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Dolžniški vrednostni papirji 355 340 339 226 226 279 279 279 281 280

Posojila 5.490 5.154 5.102 5.057 4.894 4.696 4.650 4.640 4.577 4.540

Komercialni krediti in predujmi 26 17 17 17 24 16 17 17 17 17

Ostale dolžniške obveznosti 264 289 337 359 371 370 333 333 332 332

5. NEPOSREDNE NALOŽBE: MEDPODJETNIŠKA

POSOJILA 3.726 4.067 4.171 4.050 4.274 4.135 4.168 4.260 4.147 4.232

SLO družbe z neposrednimi naložbami do

tujega neposrednega investitorja 2.448 2.593 2.627 2.510 2.675 2.586 2.672 2.681 2.621 2.532

SLO neposredni investitor do tujih družb z

neposrednimi naložbami 375 411 430 428 435 451 461 459 427 627

Do sestrskih podjetij 903 1.064 1.114 1.111 1.163 1.098 1.035 1.120 1.099 1.073

NETO ZUNANJI DOLG 7.572 4.131 2.811 2.557 2.199 1.179 1.148 928 831 728

JAVNI IN JAVNO GARANTIRANI TER ZASEBNI

NEGARANTIRANI DOLG 43.191 42.099 42.408 43.672 44.804 44.062 45.025 45.629 46.177 47.816

6.1. Javni in javno garantirani dolg 28.657 27.235 27.328 28.581 29.713 28.553 29.895 30.229 30.601 32.741

Kratkoročni 3.407 3.150 3.176 3.921 4.536 4.610 4.773 4.986 5.241 5.492

Dolgoročni 25.250 24.085 24.152 24.660 25.176 23.943 25.122 25.243 25.360 27.249

6.2. Negarantirani zasebni dolg 14.534 14.865 15.080 15.091 15.092 15.509 15.131 15.400 15.575 15.076

Kratkoročni 5.654 6.090 6.150 6.331 6.193 6.291 5.987 6.033 6.352 5.887

Dolgoročni 5.154 4.708 4.759 4.710 4.625 5.083 4.976 5.107 5.076 4.957

Neposredne naložbe: medpodjetniška

posojila 3.726 4.067 4.171 4.050 4.274 4.135 4.168 4.260 4.147 4.232

BRUTO ZUNANJI DOLG - v mio EUR

Page 14: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

13

-20.000

-15.000

-10.000

-5.000

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

2015 2016 2017 2018 2019 2020

Država Centralna banka Banke Ostali sektorji Neposredne naložbe - medpodjetniška posojila Skupaj neto zunanji dolg

NETO ZUNANJI DOLG (obveznosti - imetja) v mio EUR

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

200

8

200

9

201

0

201

1

201

2

201

3

201

4

201

5

201

6

201

7

201

9

202

0

% b

ruto

zunanje

ga dolg

a

mio

EU

R

BRUTO ZUNANJI DOLG Negarantirani zasebni dolg

Javni in javno garantirani dolg

Bruto zunanji dolg

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2016 2017 2018 2019 2020

De

lež

ročn

ost

i

BRUTO ZUNANJI DOLG PO DELEŽIH ROČNOSTI IN POVEZANOSTI

11,0%

48,5%

20,5%

8,5%

0,6%11,0%

Gotovina in vloge

Dolžniški vrednostnipapirji

Posojila

Komercialni krediti in

predujmi

Posebne pravice črpanja

Ostalo

BRUTO ZUNANJI DOLG - deleži instrumentov - 4/2020

53%

7%

10%

30%Državni sektor

Banke

Centralna banka

Ostalo

BRUTO ZUNANJI DOLG - deleži sektorjev - 4/2020

Page 15: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

14

METODOLOŠKA POJASNILA

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je

izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na

Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni

sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva ter nerezidenti, ki potekajo v določenem

časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko

utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov

določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do

nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v

določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpel jan iz razlike

med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do nerezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov

ter finančnih derivativov.

Podrobna metodološka pojasnila glede podatkov ekonomskih odnosov s tujino so na voljo na spletni strani

https://www.bsi.si/statistika/podatkovne-serije/metodoloske-opombe-casovnih-vrst/ekonomski-odnosi-s-tujino.

POSAMEZNI METODOLOŠKI POUDARKI

1. IZKAZOVANJE NEPOSREDNIH NALOŽB

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja ter obveznosti iz neposrednih naložb. Po

tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v pričujoči informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 4). Za

analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih

naložb prikazani v tabeli v okviru sklopa A2) FINANČNI RAČUN na strani 8.

Neposredne naložbe - primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb

I. SMER NALOŽBE II. IMETJA/OBVEZNOSTI

1 Neto neposredne naložbe (2-11) Neto neposredne naložbe (B-J) A

2 Slovenske neposredne naložbe v tujini (3+4) Neposredne naložbe/imetja (C+D) B

3 Lastniški kapital Lastniški kapital C

4 Dolžniški instrumenti/neto (5-8) Dolžniški instrumenti/imetja (E+F+G) D

5 Imetja (6+7) Direktni vlagatelji E

6 Med direktno povezanimi družbami Prejemniki naložb F

7 Med sestrskimi družbami (nadzor rezidenta) Sestrske družbe (H+I) G

8 Obveznosti (9+10) Končna družba nadzora je rezident H

9 Med direktno povezanimi družbami Končna družba nadzora je nerezident I

10 Med sestrskimi družbami (nadzor rezidenta)

11 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji (12+13) Neposredne naložbe - obveznosti (K+L) J

12 Lastniški kapital Lastniški kapital K

13 Dolžniški instrumenti/neto (17-14) Dolžniški instrumenti/obveznosti (M+N+O) L

14 Imetja (15+16) Direktni vlagatelji M

15 Med direktno povezanimi družbami Prejemniki naložb N

16 Med sestrskimi družbami (nadzor nerezidenta) Sestrske družbe (P+R) O

17 Obveznosti (18+19) Končna družba nadzora je rezident P

18 Med direktno povezanimi družbami Končna družba nadzora je nerezident R

19 Med sestrskimi družbami (nadzor nerezidenta)

Page 16: EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO€¦ · negativno neto pozicijo do tujine, saj nerezidenti za 10,1 mrd EUR več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino. Sledijo naložbe v

15

2. OBRAVNAVA GOTOVINSKIH EUR TRANSAKCIJ IN STANJ TERJATEV IN OBVEZNOSTI V POGOJIH EMU (od 2007 dalje)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oz. obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka /

kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki

jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost iz naslova izvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka

ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v

Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku,

ki je zelo težko izmerljiva.

3. OCENA REINVESTIRANIH DOBIČKOV

Podatki o reinvestiranih dobičkih za 2019 in 2020 še niso na voljo oziroma niso revidirani, zato je v mesečne podatke vključena ocena

(od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poroči la o

naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu).