UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ELEKTRONSKO POSLOVANJE PODJETJA MARIBORKSKA LIVARNA MARIBOR Z

BANKAMI

ELECTRONIC BUSINESS OPERATIONS OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR WITH

BANKS Kandidatka: Eva Grah Študentka rednega študija Številka indeksa: 81655548 Program: Visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Poslovne finance in bančništvo Mentor: mag. Simona Sternad Študijsko leto: 2009/2010

Maribor, september 2010

2

PREDGOVOR Diplomski seminar predstavlja elektronsko poslovanje, ki je danes najpogosteje uporabljena oblika poslovanja. Je tudi zelo enostavna in hitra. Kaj je elektronsko poslovanje? Elektronsko poslovanje pomeni, da sklepamo posle elektronsko; to je prek računalnika, kjer gre za izmenjavo podatkov. Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in medmrežja. Elektronsko poslovanje se danes najpogosteje uporablja med podjetji in posamezniki (elektronska trgovina), med podjetji (trgovanje) ter med posamezniki in državnimi ustanovami (npr. napoved dohodnine). Elektronsko poslovanje je velika prednost v podjetju, kjer se dnevno izmenja veliko podatkov, saj gre za hitro izmenjavo podatkov. Tovrstno poslovanje ima za podjetje velik pomen. Največja prednost elektronskega poslovanja je čas, saj so nam vse storitve dosegljive 24 ur na dan in vse dni v letu. Dolge vrste čakanja na bankah, poštah in drugih finančnih institucijah so se z novim načinom poslovanja zmanjšale, tako pa omogočile hitrejše in enostavnejše poslovanje. Za diplomski seminar smo si izbrali temo Elektronsko poslovanje podjetja Mariborska livarna Maribor z bankami Za to temo smo se odločili, saj smo opravljali v podjetju prakso in smo tako spoznali njihov način poslovanja. Spoznali smo tudi, kako poteka elektronsko poslovanje z bankami ter program HALE- BANK Corporate 1996-2008 Elektronsko poslovanje pozitivno vpliva na vse funkcije v podjetju. Zahvalila bi mentorici profesorici mag. Simoni Sternad, ki me je vodila skozi to pot, me usmerjala s koristnimi informacijami in navodili ter me strokovno dopolnjevala pri pisanju diplomske naloge. Hvaležna sem tudi profesorici. mag. Nataši Gajšt za pomoč pri prevodu in profesorici slovenščine Manji Žugman Širnik za letoriranje. Hvaležna sem tudi staršem, prijateljem in vsem, ki ste mi na kakršen koli način pomagali pri delu, me bodrili, zaupali in verjeli vame.

3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD.......................................................................................................................6

1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................6

1.2 Namen, cilji in teze dela diplomskega seminarja ..........................................................6

1.2.1 Namen.......................................................................................................................6

1.2.2 Cilji ...........................................................................................................................6

1.2.3 Trditve ......................................................................................................................7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .............................................................................7

1.4 Predvidene metode dela ...............................................................................................7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ............................................................................8

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja..........................................................................8

2.2 Kratka zgodovina elektronskega poslovanja ................................................................8

2.2.1 Tradicionalno elektronsko poslovanje in elektronsko poslovanje na medmrežju ........9

2.3 Uvajanje elektronskega poslovanja ............................................................................ 10

2.3.1 Razlogi za uvajanje elektronskega poslovanja ......................................................... 10

2.4 Potrebna tehnologija .................................................................................................. 12

2.4.1 Osnovna oprema ..................................................................................................... 12

2.4.2 Omrežna oprema ..................................................................................................... 13

2.4.3 Baze podatkov ......................................................................................................... 13

2.5 Vrste elektronskega poslovanja ................................................................................. 13

2.5.1 Računalniška izmenjava podatkov med podjetji....................................................... 15

2.6 Zakonodaja na področju elektronskega poslovanja .................................................... 16

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V SLOVENIJI IN SVETU ................................ 18

3.1 Elektronsko poslovanje v Sloveniji ............................................................................ 18

3.1.1 Elektronsko poslovanje pred letom 2000 ................................................................. 18

3.1.2 Elektronsko poslovanje danes .................................................................................. 19

3.2 Trendi in smeri razvoja elektronskega poslovanja v svetu .......................................... 20

3.2.1 Evropska unija (EU) ................................................................................................ 20

3.2.2 ZDA ........................................................................................................................ 20

3.2.3 Samodejna elektronska izmenjava informacij v Sloveniji in EU .............................. 21

4 E-BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE ................................................................ 24

4

4.1 Kaj omogoča e-bančništvo? ....................................................................................... 24

4.2 Varnost podatkov ...................................................................................................... 25

4.3 Vdori v sisteme e-bančništva ..................................................................................... 25

5 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ...................... 26

6 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V MARIBORSKI LIVARNI MARIBOR d.d. ... 28

6.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................. 28

6.2 Mariborska livarna Maribor danes ............................................................................. 29

6.3 Programi v Mariborski livarni Maribor ..................................................................... 30

6.3.1 Alutec ..................................................................................................................... 30

6.3.2 Baker ...................................................................................................................... 31

6.3.3 Aklimat ................................................................................................................... 32

6.3.4 Armal ...................................................................................................................... 32

6.4 Predstavitev e- poslovanja ......................................................................................... 33

6.5 E-bančništvo bank ..................................................................................................... 34

6.5.1 Abanka Vipa d.d. .................................................................................................... 34

6.5.2 Probanka d.d. .......................................................................................................... 35

6.5.3 Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. .................................................................................... 35

6.5.4 NKBM d.d. ............................................................................................................. 36

6.5.5 UniCredit Banka Slovenije d.d.. .............................................................................. 36

7 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V

MARIBORSKI LIVARNI MARIBOR ............................................................................ 37

8 SKLEP .................................................................................................................... 38

9 POVZETEK ............................................................................................................ 39

9.1 Abstract ..................................................................................................................... 39

10 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 41

11 SLOVAR KRATIC ................................................................................................ 44

KAZALO SLIK Slika 1: Sestavine elektronskega poslovanja ..................................................................... 12

Slika 2: Razlika v vrednostni verigi .................................................................................. 14

Slika 3: Logotip podjetja MLM ........................................................................................ 29

Slika 4: Organizacijska shema Poslovne skupine MLM.................................................... 29

5

Slika 5: Proizvodi Alutec-a .............................................................................................. 30

Slika 6: Bakrov proizvod.................................................................................................. 31

Slika 7: Aklimat radiatorji ................................................................................................ 32

Slika 8: Armalov izdelek .................................................................................................. 32

Slika 9: Logotip Abanke .................................................................................................. 34

Slika 10: Logotip Probanke .............................................................................................. 35

Slika 11: Logotip Hypo banke .......................................................................................... 36

Slika 12: Logotip Nove KBM banke ................................................................................ 36

Slika 13: Logotip UniCredit Bank .................................................................................... 36

KAZALO TABEL Tabela 1: Razlika med tradicionalnim in elektronskim poslovanjem na medmrežju ............9

Tabela 2: Podjetja, ki e-račune pošiljajo ali jih prejemajo, evropska primerjava, 2008 ...... 21

Tabela 3: Štiri največje slovenske banke in njihove elektronske banke ............................. 25

Tabela 4: Prednosti in slabosti bank ................................................................................. 37

KAZALO GRAFOV Graf 1: Pošiljanje podatkov v elektronski obliki ............................................................... 19

Graf 2: Elektronska izmenjava informacij o upravljanju nabavne verige – Slovenija ........ 22

Graf 3: Elektronska izmenjava informacij o upravljanju nabavne verige - EU-27 ............. 23

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Informacijska tehnologija postaja vse bolj pomembna za poslovanje podjetij in posameznikov. Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in medmrežja z združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov, ki segajo v leto 1968. Razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij je pomembno vplival na spremembo načina življenja ljudi in na poslovanje. Sprva je bila računalniška tehnologija namenjena predvsem računalniškim strokovnjakom, kasneje pa je postala nepogrešljiva tudi za posameznike in podjetja. Klasični način poslovanja je potekal drugače in mnogo bolj zamudno. Elektronsko poslovanje pa je hitro, natančno in učinkovito. V diplomskem seminarju bomo prikazali značilnosti elektronskega poslovanja oziroma potek ter njegove prednosti in slabosti. Ta način poslovanja ugodno vpliva na poslovni uspeh podjetij, ima pa tudi pomanjkljivosti. Elektronsko poslovanje ima v današnjem poslovnem svetu velik pomen. Najpogosteje se uporablja v podjetjih, kjer potekajo transakcije z drugimi podjetji. Elektronsko poslovanje zajema vse; od vzpostavljene povezave med prodajalci do elektronskega bančništva. Zategadelj je pomembno, da se podjetja redno seznanjajo z novostmi njegove uporabe.

1.2 Namen, cilji in teze dela diplomskega seminarja

1.2.1 Namen Namen diplomskega seminarja je prikazati pomen elektronskega poslovanja ter njegove osnovne značilnosti (pomen elektronskega poslovanja z bankami). Ta način poslovanja je pomemben za podjetja in posameznike, prav tako pa je tudi cenovno dostopen.

1.2.2 Cilji V diplomskem seminarju ugotavljamo, kakšna je povezava med medmrežjem in elektronskim poslovanjem. Pojasnjujemo tudi vpliv elektronskega poslovanja na podjetja. V seminarju pojasnjujemo pojem elektronskega poslovanja in predstavljamo njegovo poslovanje v večjem podjetju Mariborska livarna Maribor. V diplomskem seminarju so navedene tudi prednosti in slabosti elektronskega poslovanja ter njegov vpliv na podjetje.

7

1.2.3 Trditve V diplomskem seminarju skušamo dokazati naslednje trditve:

pomanjkanje znanja o elektronskem poslovanju slabo vpliva na podjetje in posameznika,

elektronsko poslovanje uporablja vedno več podjetij in posameznikov, elektronsko poslovanje je ena izmed ugodnih storitev, saj je časovno in cenovno

dostopna.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Medmrežje je v podjetjih prisotno že vrsto let. Večina podjetij že uporablja elektronsko poslovanje (predvsem večja podjetja). Predpostavljamo, da se bo število uporabnikov elektronskega poslovanja še povečalo, saj ga odlikuje hitrost, kakovost, varnost, nenehna in cenovno ugodna dostopnost. V diplomskem seminarju smo se omejili na elektronsko poslovanje z bankami v podjetju Mariborska livarna Maribor. Pri pisanju diplomskega seminarja smo bili omejena predvsem na področju strokovne literature, zato smo določene informacije in podatke črpali z medmrežja in literature v tujih jezikih. Omejitve so predstavljali tudi poslovni podatki v podjetju (finančni), ki so poslovna skrivnost.

1.4 Predvidene metode dela Pri pisanju diplomskega seminarja smo uporabila deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo opisovali strukture elektronskega poslovanja in definirali pojme, kot so npr. elektronsko poslovanje, spletno bančništvo, spletno poslovanje itd. Elektronsko poslovanje je širok pojem in ponuja veliko storitev, ki smo jih definirala na podlagi obstoječega gradiva. Uporabili smo tudi metodo klasifikacije, kjer smo povzeli ugotovitve in rezultate avtorjev iz strokovne literature. Vire smo iskali s pomočjo knjižno-informacijskega sistema COBISS in s pomočjo medmrežja. Uporabili smo tudi informacije s spletne strani podjetja Mariborska livarna Maribor.

8

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza, ki predstavlja izmenjavo podatkov med računalniki. Danes se uporabljata besedi »electronic commerce«, ki se je pojavil prvi, in »ebusiness«, ki se vse bolj uveljavlja v zadnjem času. Elektronsko poslovanje ne zajema le elektronsko izmenjavo podatkov in delovanje spletne trgovine. Vse, kar počnemo danes v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega elektronsko bančništvo, elektronsko trženje, spletno trgovino, delo na daljavo, elektronsko zavarovalništvo itd. (Jerman-Blažič et. al. 2001, 11). Elementi teh dejavnosti so: – način dela, kjer gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij (npr. medmrežje), – vsebina poslovanja, kjer gre za prodajo blaga in storitev, plačevanje, bančne transakcije, nakupovanje v spletnih trgovinah itd. (so skorajda neomejene), – udeleženci poslovanja so lahko podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka med skupinami in znotraj njih. Elektronsko poslovanje je pomembno predvsem na štirih področjih: – povezovanje med potrošniki in organizacijami, – notranje poslovanje organizacije, – poslovanje med organizacijami, – poslovanje znotraj državne administracije in z občani. Izrazi, ki se uporabljajo za določene vrste elektronskega poslovanja: – elektronsko trgovanje, – elektronsko bančništvo (banking, telebanking), – elektronsko zavarovalništvo, – elektronska prodaja, – elektronsko plačevanje (potrošniško: e-trgovina, e-kartice, bankomati …), – elektronska ponudba (katalogi, videoteksti, večpredstavnostni kioski …). Elektronsko poslovanje je prineslo veliko sprememb, ki so vplivale na zmerno rast storitev, mobilnosti ljudi, izdelkov ter na spremenjen način dela.

2.2 Kratka zgodovina elektronskega poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in medmrežja, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov, katerega začetki segajo v leto 1968 (Jerman-Blažič et. al. 2001, 13).

9

Prvi finančni prenosi so bili osnova za razvoj standarda za RIP, ki je povezovala izbrane poslovne partnerje. Ti so si prek zasebnega omrežja1 ali posebnih omrežij z dodatno vrednostjo2 izmenjavali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. Računalniška tehnologija je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom. Nato je postala nepogrešljiva tudi za druge uporabnike. V sedemdesetih letih se je pojavil elektronski finančni prenos med bankami prek varnih zasebnih omrežij. Pojav je spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je razširilo elektronsko poslovanje v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. Elektronske konference, ki so postale nova oblika družabne interakcije, so se pojavile sredi osemdesetih let. Devetdeseta leta so pomenila preobrat, saj se je razvil in razširil svetovni splet. Nove tehnologije so zagotovile prijaznost do uporabnika ter enostavnejšo uporabo. Rešitev za enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po medmrežju je zagotovil svetovni splet.

2.2.1 Tradicionalno elektronsko poslovanje in elektronsko poslovanje na medmrežju Iz Tabele 1 je razvidno, da imamo opravka z dvema različnima modeloma e-poslovanja. Levo je predstavljen tradicionalni model, ki je visoko strukturiran in reguliran, na desni pa je medmrežni model. Uporabniki svetovnega spleta lahko brez velikih finančnih investicij izkoriščajo vse prednosti RIP-a.

Tabela 1: Razlika med tradicionalnim in elektronskim poslovanjem na medmrežju

Tradicionalno elektronsko poslovanje Elektronsko poslovanje na medmrežju Podjetje-podjetje Podjetje-državna uprava

Podjetje-podjetje Podjetje-državna uprava Porabnik-podjetje Porabnik-državna uprava

Zaprti »klubi«, največkrat panožno specifični Neomejen trg, globalen obseg Omejeno število partnerjev Neomejeno število partnerjev

Zaprta zasebna omrežja Odprta omrežja Poznani in preverjeni partnerji Poznani in nepoznani partnerji

Vir: Skrt, 1999, str. 36

1 Zasebna omrežja – omrežja, ki jih vzpostavijo partnerji med seboj. So draga omrežja, zato si jih lahko privoščijo le večja podjetja. 2 So omrežja, ki jih omogoča določen ponudnik omrežnih storitev.

10

2.3 Uvajanje elektronskega poslovanja V današnjem času že večina podjetij uporablja elektronsko poslovanje. Pri tem je pomemben predvsem način, na katerega podjetja tovrstno poslovanje izpeljejo. Infrastruktura elektronskega poslovanja je nujno potrebna, če se hoče podjetje obdržati na trgu ali uveljaviti konkurenčne prednosti. Elektronsko poslovanje postaja del vsakdanjega poslovanja. Spremembe v poslovanju zahtevajo, da se podjetje najprej usmeri k strankam in hkrati k partnerjem, s katerimi sodeluje v poslovnem procesu. Prav tako mora podjetje intenzivno komunicirati z zaposlenimi, tem pa mora biti omogočeno čimbolj učinkovito sodelovanje v poslovnem procesu in pridobivanju ter ohranjanju znanj. Uvajanje elektronskega poslovanja daje veliko poslovnih priložnosti in izboljšuje učinkovitost poslovanja, ki jo občutijo stranke in podjetja. Uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje ne pomeni le nakupa informacijske in komunikacijske tehnologije, ampak prinaša veliko sprememb tudi v poslovanju. Elektronsko poslovanje vpliva na razvoj novih poslovnih modelov, prenovo poslovnih procesov, sprememb v poslovni kulturi, organizacijski strukturi in vedenju (Kovačič, et.al. 2005, 64). : Podjetja, ki se odločijo za uvedbo elektronskega poslovanja, morajo najprej vzpostaviti notranjo infrastrukturo in kupiti potrebno tehnologijo; strojno in programsko opremo. V tej fazi so poleg tehnologov vključeni tudi strokovnjaki informacijske tehnologije (notranji ali zunanji). Poskrbeti morajo za ustrezno zmogljivo strojno opremo, sistemsko programsko opremo, pripravo in realizacijo aplikacije, vzpostavitev in vzdrževanje povezave med obema partnerjema, način izmenjave obrazcev in dokumentov, identifikacijo in avtorizacijo, za potrditev prevzema dokumenta, arhiviranje podatkov ter za vključitev prejetih podatkov v nadaljnje obdelave. V naslednji fazi se je potrebno naučiti opremo uporabljati. Ponavadi se pri tem pokaže potreba po dodatnem izobraževanju in usposabljanju. Podjetja porabijo veliko finančnih sredstev za nabavo potrebne opreme in dodatna izobraževanja, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da so ti znatno nižji, kot pa je potencialna korist, ki narekuje zmanjševanje in povečanje profita..

2.3.1 Razlogi za uvajanje elektronskega poslovanja Podjetja želijo hitro in z nizkimi stroški razviti nov izdelek oziroma storitev, to pa uspešno uveljaviti na tržišču. Spremenili so se načini ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovo posredovanje od proizvajalcev do uporabnikov. Dodatno spodbudo k uvajanju elektronskega poslovanja prinaša razširitev uporabe svetovnega spleta in liberalizacija telekomunikacij v razvitih državah.

11

Razlogi za uvajanje elektronskega poslovanja (Gobec,2004, 24): 1) Tržni razlogi. Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem nove načine dostopa do trga in tržnih segmentov. Interaktivnost na trgu in osebno trženje bosta pomagala prilagajati izdelke in storitve različnim odjemalcem. Po meri ustvarjena ponudba ustvarja nove zamisli o potrošniški družbi. Podjetjem omogoča nove tržne priložnosti ter prodajo novih izdelkov in storitev. 2) Globalizacijski razlogi. Zaradi globalizacije se poslovno okolje zelo spreminja. Lokalni konkurenci preti globalna. Cilj posameznega podjetja je izboljšanje konkurenčnosti poslovanja tako na lokalnih kot na globalnih trgih. Podjetje se lahko samostojno na ciljnih trgih vedno težje uveljavi, zato se mora povezovati z drugimi podjetji na različnih nivojih. Tukaj pride do uveljavitve sodelujočega poslovanja. V današnjem času smo priča številnih sprememb organizacij v globalne. Uspešno poslovanje globalnih organizacij lahko sloni le na elektronskem poslovanju. 3) Ekonomski razlogi. Uporaba cenovno ugodnih komunikacijskih tehnologij, popolna avtomatizacija poslovnih procesov, takojšnja odzivnost, manjša poraba časa za določeno opravilo, zmanjšana poraba papirja privarčuje mnogo virov. Elektronsko poslovanje znižuje stroške in zagotavlja konkurenčno prednost ter obstoj na trgu. 4) Kadrovski razlogi. Pri uvajanju elektronskega poslovanja se večina poslovnih procesov delno ali popolnoma avtomatizira. Zmanjšajo se kadrovske potrebe, poveča pa se potreba po dodatnem izobraževanju. Podjetja za pridobivanje novih znanj porabijo veliko finančnih sredstev, vendar so po mnenju strokovnjakov ta znatno manjša, kot pa koristi, ki jih prinaša elektronsko poslovanje. 5) Poslovno- organizacijski razlogi. Elektronsko poslovanje pomeni spremembo načina izvajanja poslovnih procesov, kar ima neposredno povezavo s spremembami v organiziranosti poslovanja. Ob tem se pojavlja priložnost, da se organizacija reorganizira. 6) Tehnološko-tehnični razlogi. Nove tehnologije omogočajo neposredne in zelo hitre povezave med udeleženci v poslovnih procesih, ki omogočajo poslovanje brez papirja. V elektronske dokumente so lahko prevedeni skoraj vsi dokumenti, ki se uporabljajo in izmenjujejo na tradicionalen način. Sodobna tehnologija omogoča takojšnjo odzivnost in stalno časovno prisotnost. Hitrost transakcije se bistveno poveča kot pri tradicionalnem poslovanju. Elektronsko poslovanje prinaša udeležencem različne koristi (Marinč, 2007, 11-12): – znižanje stroškov nakupa, – znižanje obsega zalog, – skrajšanje poslovnega cikla, – znižanje stroškov prodaje, trženja in ustvarjanja novih tržnih priložnosti, – razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči ter povezovanja z odjemalci.

12

2.4 Potrebna tehnologija

2.4.1 Osnovna oprema Pomembne tehnološke sestavine slehernega elektronskega poslovanja so: – računalnik, – programske rešitve, – komunikacije. K omenjenim sestavinam prištevamo še organizacijo poslovanja, ki s tehnološkimi sestavinami podpira cilje poslovnega sistema. Sestavine elektronskega poslovanja nam prikazuje Slika 1.

Slika 1: Sestavine elektronskega poslovanja

Vir: Gradišar, 2003, str. 22

Razvejana globalna podjetja si postavljajo lastno informacijsko infrastrukturo za obvladovanje poslovanja. Infrastruktura je za visoko organizirana in učinkovita podjetja pomemben del tehnologije. Dobro zastavljena večslojna arhitektura lastne infrastrukture zagotavlja učinkovite spremembe v poslovanju. Tista podjetja, ki pravočasno načrtujejo in gradijo sodobno infrastrukturo, hitreje spreminjajo in nadgrajujejo integrirane aplikacije elektronskega poslovanja. Podjetje si mora s prehodom na elektronsko poslovanje in nastopom na svetovnem spletu zagotoviti sledeče: – vzpostaviti takojšnjo komunikacijo s svojimi partnerji, strankami, kupci in podizvajalci (vključuje tudi pošiljanje želenih informacij na željo stranke), – vzpostaviti sodelovanje z dobavitelji in posodobiti logistiko, – začeti s promocijo podjetja in blagovne znamke,

13

– objaviti tržne informacije, kot so »on-line« dostopni prospekti, poročila, katalogi in oglasi, – pripraviti spletno izložbo, ki bo prvi pogoj za neposredno prodajo na straneh svetovnega spleta.

2.4.2 Omrežna oprema Programske opreme, ki omogoča sodelovanje na omrežju, je veliko. Ločimo zaprte in odprte sisteme. Zaprti sistemi so ponavadi lastniški. Za vstop v odprti sistem, kot je na primer splet, potrebujejo pretvornike. To so na primer Lotus Notes, Open Mail Hewlett Packarda …. Poleg teh obstajajo še cenovno ugodnejši (tudi brezplačni) sistemi, kot so Elm, Pine, Eudora … Prednost teh je enostavna uporaba in omogočanje branja pošte s kateregakoli spletnega brskalnika. To je uporabna rešitev za poslovneže, ki veliko potujejo. Problem predstavlja varnost. Druga pomembna oprema je oprema za nadzor in uporabo lastnega deleža v omrežni infrastrukturi. Upravljavski sistem omogoča skladiščenje, nadzorovanje in dodeljevanje nalog posameznim elementom omrežja, varnost dostopa in zanesljivost.

2.4.3 Baze podatkov Baze podatkov in sistemi za upravljanje z informacijami so postali pomembna oprema v pripravi sistema za elektronsko ali spletno trgovanje. Bazo podatkov predstavlja strežnik, na katerem podjetje hrani svoje podatke in zbirke. Z dovoljeno komunikacijo med spletnim strežnikom in strežnikom za baze podatkov je omogočeno preusmerjanje vprašanj partnerjev na strežnik za baze podatkov in generiranje odgovorov, ki se nato usmerjajo nazaj na omrežje. Današnji strežniki omogočajo takšen sistem s pomočjo jezika SQL. Na trgu je veliko sistemov za upravljanje z bazami podatkov, ki so prilagojeni tudi za delo s spletnim strežnikom - DB2, Interbase, Oracle Server … Današnji sistemi omogočajo shranjevanje zelo kompleksnih podatkov, varnost dostopa in precejšnjo hitrost. Največja pridobitev sodobnih sistemov je standardizacija postopkov, ki zagotavlja odgovore na vprašanja. Omogoča o jezik SQL (Gobec, 2004, 13-14).

2.5 Vrste elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje v današnjem času pomeni poslovati elektronsko oziroma v poslovni obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje (Kovačič et. al. 2009, 55-56 ): 1) B2B3 poslovanje med podjetji Tovrstno poslovanje predstavlja največji del elektronskega poslovanja. Nanaša se na transakcije in sodelovanje med podjetji. Ta se s svojimi poslovnimi partnerji prek omrežja povezujejo z namenom posredovanja sporočil (npr. naročila). B2B poslovanje zajema vse dejavnosti; vzpostavljanje povezave med

3 B2B (angl. Business to Business) - poslovanje med podjetji.

14

prodajalci na drobno in dobavitelji, elektronsko bančništvo, sodelovanje na skupnih projektih. 2) B2C4 poslovanje med podjetji in potrošniki. Tovrstni model je v praksi prav tako dobro zastopan. Kaže se v tržnih transakcijah prek svetovnega spleta. Zajema odnos podjetja s končnimi potrošniki oziroma kupci. Strankam omogoča nakupovanje izdelkov in storitev od podjetij, prisotnih na svetovnem spletu. Kdorkoli lahko s kateregakoli konca sveta kupi izdelek oziroma storitev. Način poslovanja zajema veliko področij, ki večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo spletnih strani. Potrošnik lahko opravlja raznovrstna opravila prek domačega računalnika (bančništvo, nakupovanje, izobraževanje …). Poglavitna prednost v primerjavi s tradicionalno trgovino je v tem, da lahko porabniki časovno neomejeno dostopajo do spletnih trgovin. Pri tem niso časovno in/ali krajevno omejeni. Slika 2 prikazuje razliko med tradicionalno trgovino in spletno trgovino.

Slika 2: Razlika v vrednostni verigi

Vir: Jerman-Blažič et. al., 2001, str. 30

3) C2C5 poslovanje med potrošniki Tovrsten način elektronskega poslovanja je zaživel istočasno kot elektronska trgovina, torej s pojavom svetovnega spleta. Značilen je za elektronske dražbe, licitacije, pogajanja in posredništvo. C2C poslovanje pomeni, da spletni uporabniki zbirajo informacije o izdelkih in jih tudi samostojno ustvarjajo. Najslavnejša pot C2C je elektronska pošta, ki deluje kot digitalni sodobnik tradicionalne. 4) B2G6 poslovanje med podjetji in javno oziroma državno upravo Pri tej vrsti poslovanja s podjetji kot subjekt nastopa javna oziroma državna uprava (npr. izvajanje javnih razpisov).

4 B2C (angl. Business to Consumer) - poslovanje med podjetji in potrošniki. 5 C2C (angl. Consumer to Consumer) - poslovanje med potrošniki. 6 B2G (angl. Business to Government) - poslovanje med podjetji in javno oziroma državno upravo.

15

5) C2G7 poslovanje med državljani in javno oziroma državno upravo Gre za poslovanje med javno oziroma državno upravo in njenimi državljani (npr. oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz zemljiške knjige …). 6) G2G8 poslovanje znotraj javne oziroma državne uprave Notranje poslovanje uprave obsega poslovanje znotraj posameznih organov in institucij, med upravo in njenimi zaposlenimi in med posameznimi organi uprave. Obstajajo še druge vrste poslovanja glede na interakcijo subjektov v e-poslovanju, npr. B2B2C9, mobilno poslovanje, elektronsko poslovanje znotraj podjetja, B2E10, elektronsko poslovanje neprofitnih družb.

2.5.1 Računalniška izmenjava podatkov med podjetji Danes predstavlja elektronsko poslovanje med podjetji največji del elektronskega poslovanja. Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici šestdesetih let. Elektronsko poslovanje med podjetji predstavlja največji del elektronskega poslovanja. V zgodnjih osemdesetih se je pojavil prenos datotek, računalniška izmenjava podatkov in elektronska pošta. Računalniška izmenjava podatkov je temeljila na ideji o nadomestitvi nekaterih poslovnih listin z elektronsko obliko. Izbrani poslovni partnerji so si prek zasebnih omrežij izmenjavali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. Osnovni pogoj za vzpostavitev elektronskega poslovanja v podjetju je postavitev notranje infrastrukture in nakup potrebne tehnologije. Za uspešno elektronsko poslovanje je priporočljiva še notranja tehnološko-medmrežna organiziranost podjetja. Podjetje lahko investira v strežnik, ki omogoča povezavo med kupcem in notranjim informacijskim sistemom podjetja. Na tak način je kupcu omogočeno iskanje, naročanje in spletno plačevanje želenega blaga, podjetju pa je omogočena notranja obdelava zbranih podatkov, spremljanje naročil, pregledovanje zalog … Tovrstna investicija je lahko cenovno precej visoka. Povrnitev naložb vanjo pa zavisi od velikosti podjetja. Večje kot je podjetje, prej se bo naložba povrnila. Prav zaradi tega je elektronska izmenjava podatkov za mnoga manjša podjetja nedosegljiva. Dostopnost elektronskega poslovanja tudi manjšim podjetjem pa je povzročil nastanek svetovnega spleta. 7 C2G (angl. Consumer to Govermment) - poslovanje med državljani in javno oziroma državno upravo. 8 G2G (angl. Government to Government) - poslovanje znotraj javne oziroma državne uprave. 9 B2B2C (angl. Business to Business to Consumer) – poslovanje podjetja s podjetjem in porabnikom 10 B2E (angl. Business-to-Employee)- poslovanje med podjetjem in zaposlenimi

16

2.6 Zakonodaja na področju elektronskega poslovanja ZEPEP11 ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače. (Uradni list RS, št. 57/2000) Na področju elektronskega poslovanja še niso urejeni vsi predpisi in poenotenja. Najverjetneje je to vzrok, da se tovrstno poslovanje ne razvija in uveljavlja hitreje. Pri elektronskem plačilnem prometu je mogoče uporabljati različne instrumente in vsak od njih ustreza nekemu položaju in določenim potrebam. Slovenija je sprejela zakon o elektronskem poslovanju junija leta 2000. Zakon izhaja iz veljavne evropske zakonodaje. V tem pogledu je svetoven, saj je evropska zakonodaja na tem področju že usklajena z ameriško. Sledi pa še sprejetje mnogih drugih dodatkov, saj širina področja zahteva izvajanje velikega števila zakonov in drugih predpisov. ZEPEP ureja elektronsko poslovanje, uporabo podatkov v elektronski obliki in uporabo elektronskega podpisa. V zakonu so opredeljena: – Splošna določila (določajo namen zakona in bistvene posamezne pojme, ki se v njem pojavljajo); – Elektronsko poslovanje (obsega sprejemanje, pošiljanje in potrjevanje sporočil ter odgovornost ponudnikov storitev. Elektronskemu sporočilu ne sme biti odvzeta veljavnost, ker je v elektronski obliki.); – Elektronski podpis (obsega splošne določbe, digitalni podpis in ustanove za overjanje. Elektronskemu podpisu ne sme biti odvzeta veljavnost samo zaradi njegove elektronske oblike.); – Kazenske, prehodne in končne določbe (opredeljujejo denarne kazni za prekrške …). Leta 2004 je bil ZEPEP spremenjen in dopolnjen. in ureja naslednje pojme (Uradni list RS, št. 25/2004) : V svetu se je pričelo uveljavljati razlikovanje, ki uporablja pojem elektronski podpis za vse možne oblike podpisa, dobljene z elektronsko tehnologijo, medtem ko naj bi bil digitalni podpis le tisti, ki ga dobimo s šifriranimi postopki. Digitalni podpis je šifriran na način asimetričnega dvojnega ključa, in sicer s sistemom javnega potrjevanja ključev (Topinšek, 1998, 30). Elektronski podpis ima pri elektronskem poslovanju pomembno vlogo. Elektronski oziroma digitalni podpis izvajamo drugače od lastnoročnega. Za delovanje digitalnega podpisovanja skrbijo izdajatelji podpisnih certifikatov (ustanove za overitve). Njihova dejavnost potrjevanja je urejena z zakonom in notranjimi pravili, ki so objavljeni s splošnimi pogoji. – Časovni žig je elektronsko podpisano potrdilo. Potrjuje vsebino podatkov na katere se nanaša v navedenem času.

11 ZEPEP - zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.

17

– Podpisnik je oseba, ki ustvari ali je v njenem imenu in v skladu z njeno voljo ustvarjen elektronski podpis. – Sredstvo za elektronsko podpisovanje je programska ali strojna oprema, ki je nastavljena. Podpisnik jo uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa. – Sredstvo za preverjanje elektronskega podpisa je nastavljena programska ali strojna oprema. Uporablja se za preverjanje elektronskega podpisa. 14. člen ZEPEP opredeljuje elektronski podpis kot varen, overjen s kvalificiranim potrdilom. Elektronski podpis je enakovreden lastnoročnemu. Ima enako veljavnost in dokazno vrednost. 17. člen ZEPEP pravi, da je uporaba podatkov ali sredstev za elektronsko podpisovanje brez vrednosti podpisnika ali imetnika potrdila, ki se nanaša na te podatke ali sredstva, prepovedana.

18

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V SLOVENIJI IN SVETU

3.1 Elektronsko poslovanje v Sloveniji Elektronsko poslovanje ima pomembno vlogo. To potrjujejo številne dejavnosti, ki se odvijajo v raznih slovenskih organizacijah, kjer lahko zasledimo veliko primerov uspešne uporabe e-poslovanja (npr. zavod za zdravstveno zavarovanje, Petrol, carinska uprava …).

3.1.1 Elektronsko poslovanje pred letom 2000 Veliko podjetij, ki ima dostop do svetovnega spleta, tega uporablja za oglaševanje (25 %). Zelo majhen pa je delež teh, ki uporabljajo medmrežje za finančne transakcije, spletno prodajo ali sorodne prodajne dejavnosti. Slovenska podjetja vidijo uporabnost spleta predvsem v oglaševanju, saj kar 34 % podjetij načrtuje njegovo tovrstno uporabo. (Lozar, 1997, 1) Podjetja najpogosteje uporabljajo splet za pridobivanje poslovnih informacij, na lestvici sledi komuniciranje (Slovenija–tujina) ter raziskovanje in izobraževanje. Manjše število podjetij uporablja splet za iskanje kadrov. Poleg elektronskega poslovanja, ki poteka prek svetovnega spleta, so poslovne transakcije v elektronski obliki mogoče tudi prek drugih medijev (npr. prek omrežij, ki niso javno dostopna). Elektronsko poslovanje uporablja 19 % velikih, 12 % srednje velikih in 7 % malih podjetij.

Pomemben del elektronskega poslovanja je računalniška izmenjava podatkov (RIP)12. Tovrstno izmenjavo podatkov uporabljajo tudi nekatera slovenska podjetja. Največ podjetij pošilja Agenciji za plačilni promet podatke v elektronski obliki (na disketah ali prek omrežja). Približno enak del velikih podjetij pošilja podatke v tovrstni obliki tudi zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugim zavodom in uradom (predvsem zavodu za zaposlovanje) pa pošilja podatke v elektronski obliki le majhen del slovenskih podjetij. Predvsem med malimi in srednje velikimi podjetji je veliko število takih, ki o tovrstnem poslovanju sploh ne razmišljajo.(glej Graf 1).

12 RIP- računalniška izmenjava podatkov ; angl. EDI - Electronic data interchange .

19

Graf 1: Pošiljanje podatkov v elektronski obliki

Vir: Lozar, 1996, str. 1

3.1.2 Elektronsko poslovanje danes V današnjem času je elektronsko poslovanje razširjeno že na vse velikosti podjetij; velikih, srednje velikih in malih. Brez tovrstnega poslovanja si delovanje slehernega podjetja ni mogoče predstavljati. Elektronsko poslovanje ima pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju podjetja na trgu. Elektronsko poslovanje podjetij (Gobec, 2004, 25): - Svetovni splet ali medmrežje uporabljajo že skoraj vsa podjetja. - Najpogosteje se uporablja za pridobivanje poslovnih informacij in komunikacijo s strankami, zaposlenimi, tujino. - Večina podjetij meni, da svetovni splet pomembno vpliva na njihovo poslovanje. - Petina podjetij uporablja splet za naročanje, veliko podjetij se na to še pripravlja. - Računalniške izmenjave podatkov (RIP) se poslužujeta dve petini podjetij, kar pa zavisi tudi od opredelitve RIP. - Neposredna spletna prodaja se ne širi (ostaja pri nekaj odstotkih podjetij). - Spletno avtorizacijo kreditnih kartic uporablja manj kot sto podjetij (kot izvajalec finančnega dela tovrstne aplikacije je najpogosteje navedena banka). - E-poslovanje uporablja polovica podjetij z dostopom do svetovnega medmrežja. - Najpogostejši razlogi za uvajanje e-poslovanja so večja kvaliteta storitev, konkurenčna prednost, fleksibilnost in novi trgi. - Osnovna prednost e- poslovanja je takojšnja izvedba in vpogled v transakcije. - Med primanjkljaji večja podjetja omenjajo pomanjkanje kadrov in sredstev. - Visoko varnost e-poslovanja - ne glede na ceno - podpira večina podjetij. - Podjetja, ki uporabljajo e-poslovanje menijo, da bo le to sčasoma postalo standard poslovanja v panogi. - Večina podjetij meni, da mora uvedba e-poslovanja znižati stroške za več kot 10 %, da bi ga bilo smiselno uveljaviti.

20

- V mednarodnih primerjavah e-poslovanja Slovenija ne zaostaja. Visoka uporabnost svetovnega spleta, predvsem pa uporaba elektronskega plačilnega prometa APP, slovensko državo v mnogih pogledih uvršča med razvitejše.

3.2 Trendi in smeri razvoja elektronskega poslovanja v svetu

3.2.1 Evropska unija (EU) Evropska unija dejavno razvija direktivo in politike na področju elektronskega poslovanja prek spleta. Pri tem se osredotoča na štiri vidike spletnega poslovanja: – avtorske pravice, – elektronski podpis – elektronsko poslovanje in – elektronski denar.

3.2.2 ZDA Clintonova administracija je leta 1997 v smislu zmanjševanja regulative in obdavčitve ter spodbujanja elektronskega poslovanja postavila pet načel: 1. privatni sektor mora biti prevladujoč, 2. vlade naj se ne omejujejo elektronskega poslovanja, 3. kjer so potrebni posegi države, naj bo v smislu podpore in spodbujanja konsistentnega, predvidljivega in pravno varnega okolja za elektronsko poslovanje, 4. vlade morajo priznati prednosti svetovnega spleta, 5. elektronsko poslovanje naj bo olajšano na globalni bazi. Problemi, ki se lahko pojavijo, so davki, carine, omejitve glede vrste posredovanih informacij, nadzor nad razvojem standardov in možne spremembe predpisov. Za vlade v različnih državah je bilo najtežje sprejeti. tržno usmerjen pristop k elektronskemu poslovanju in zagotoviti pravno okolje, ki bi spodbujalo rast elektronskega poslovanja. Poslovneži so izpostavili naslednje nevarnosti: – pomanjkanje predvidljive zakonodaje, – nevarnost, da se pretirano obdavčijo posli prek spleta, – negotovost glede zanesljivosti in varnosti spletnega delovanja. Vlada ZDA je postavila stališče, da s sprejetjem omenjenih petih načel podpre in oglašuje elektronsko poslovanje. V posameznih mednarodnih organizacijah še vedno nastajajo osnovna pravila na področju elektronskega poslovanja.

21

3.2.3 Samodejna elektronska izmenjava informacij v Sloveniji in EU V Sloveniji in tudi v EU (torej povsod po svetu) se uporablja elektronska izmenjava informacij. E-računi so računi, na katerih so vsi podatki zapisani v digitalni obliki in omogočajo samodejno obdelavo. Uporaba tega način poslovanja prihrani čas, zniža materialne stroške, poenostavi postopek plačevanja računov in je hkrati še ekološko prijazna. Po deležu podjetij, ki so prejemala e-račune, je bila Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU-27 le pred Madžarsko in Ciprom; vodilni državi po vrednosti tega kazalnika sta bili Estonija (36 %) in Latvija (34 %), v EU-27 je bilo tovrstnih podjetij povprečno 18 %. Tudi pri pošiljanju e-računov je bila Slovenija le pred Madžarsko in Ciprom. Največ podjetij je e-račune pošiljalo na Danskem (30 %); sledila so podjetja v Estoniji (28 %). Na območju EU-27 je e-račune pošiljalo povprečno 10 % podjetij, kar je razvidno s Tabele 2. (SURS 2010, 18).

Tabela 2: Podjetja, ki e-račune pošiljajo ali jih prejemajo, evropska primerjava, 2008

AT BE DE DK EE EU-27

FI LT LU NL SI UK

Pošiljanje e-računov %

7 10 12 30 28 10 19 18 13 10 4 6

Prejemanje e-računov %

14 33 24 30 36 18 19 34 22 25 7 8

Kratice držav: AT- Avstrija, BE- Belgija, DE- Nemčija, DK-Danska, EE-Estonija, FI- Finska, LT-Latvija, LU- Luksemburg, NL- Nizozemska, SI-Slovenija, UK- Združeno kraljestvo ( SURS, 2010, 18). V Sloveniji je v letu 2008 14 % podjetij izmenjavalo informacije s svojimi dobavitelji z namenom koordiniranja dosegljivosti ali dostave izdelkov ali storitev. 17 % podjetij je izmenjavalo informacije o stanju zalog, proizvodnih načrtov, napovedih o povpraševanju (po surovinah, izdelkih ali storitvah), 19 % pa informacije o poteku dobav. Izmenjava informacij z dobavitelji je bila najpogostejša v dejavnosti prodaje, popravil motornih vozil, trgovine na drobno z motornimi gorivi z 32 %. Sledila je dejavnost posredništva in trgovine na debelo, razen z motornimi vozili, z 29 %. 11 % podjetij je s svojimi strankami elektronsko izmenjavalo informacije o dosegljivosti izdelkov, storitev ali njihovi dostavi. 13 % podjetij je izmenjavalo informacije o stanju zalog, proizvodnih načrtih, napovedih o povpraševanju ter 16 % informacije o poteku dobav. Tudi pri izmenjavi informacij s strankami je prevladovala z 22 % dejavnost prodaje, popravila motornih vozil, trgovine na drobno z motornimi gorivi ter s po 17 % dejavnost predelovalne panoge (proizvodnja naftnih, kemičnih izdelkov) ter predelovalne dejavnosti (proizvodnja strojev, vozil, pohištva). Glej Graf 2 (SURS 2010, 21).

22

Graf 2: Elektronska izmenjava informacij o upravljanju nabavne verige – Slovenija

0

10

20

30

40

Mala podjetja Srednje velikapodjetja

Velika podjetja

Podjetja

Ods

tote

k

elektronska izmenjava informacij o upravljanju nabavne verigeelektronsk izmenjava informacij s strankamielektronska izmenjava z dobavitelji

Vir: SURS, 2010, 21

Pri izmenjavi informacij o zalogah, dobavi s strankami so bila leta 2008 slovenska podjetja nad povprečjem držav članic EU-27 (6 %). Največ podjetij v EU je izmenjavalo informacije s svojimi strankami v Litvi (15 % podjetij) in najmanj na Madžarskem, Cipru ter v Združenem kraljestvu (2 %). Delež podjetij je bil najvišji pri izmenjavi informacij o nabavni verigi z dobavitelji v Litvi (18 %), najnižji je bil v Združenem kraljestvu (2 %) Glej graf 3 (SURS 2010, 21).

23

Graf 3: Elektronska izmenjava informacij o upravljanju nabavne verige - EU-2713

0

10

20

30

40

Mala podjetja Srednjevelika

podjetja

Velikapodjetja

Podjetja

Ods

tote

k

elektronska izmenjavainformacij o upravljanjunabavne verigeelektronsk izmenjavainformacij s strankami

elektronska izmenjava zdobavitelji

SURS, 2010, 21

13 EU-27 – okrajšava za EU s 27 državami članicami.

24

4 E-BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE Elektronsko bančništvo je opredeljeno kot način poslovanja strank z bankami. Pri e-bančništvu lahko stranke izvedejo transakcijo prek spleta. Tako jim ni potrebno obiskati banke. Mediji, ki podpirajo elektronsko bančništvo, vključujejo: – telefon (v živo in avtomatski odzivnik). – osebni računalnik, – bančne avtomate, – spletne storitve in svetovni splet, – informacijske terminale, – televizijo, – mobilne telefone, – elektronske denarnice, – elektronsko pošto, – pametne kartice (to je varnostna plastična kartica, ki je namenjena preverjanju identitete, elektronskemu podpisovanju in šifriranju podatkov) (Medved, 2007, 7). Vse več bančnih komitentov opravlja enostavne transakcije, kot so dvig gotovine izven poslovalnice, in se selijo na druge medije, ki nudijo večje udobje in razpoložljivost. Ta način poslovanja je koristen za komitente in banko. Strankam poleg udobja nudi velik prihranek časa, banke pa na ta način razbremenijo delavce na bančnih okencih, ki se lahko bolj posvetijo posameznim strankam (Bračun 1997, 149). Elektronska banka naj bi omogočala uporabo vseh bančnih negotovinskih storitev. Banka od komitenta prejema zahtevke, on pa od nje najrazličnejše vrste podatkov (poročila o finančnih transakcijah na njegovem računu, odgovore na zahtevke, sporočila in obvestila, ki so namenjena stranki osebno ali pa so globalnega pomena za vse komitente).

4.1 Kaj omogoča e-bančništvo? Potrebujemo elektronsko banko, kjer lahko na enostaven način plačujemo položnice in spremljamo promet na tekočem računu. E-banke so odprte podobno kot prave banke. Vse, kar komitent plača zvečer ali ob koncu tedna, se bo izvedlo naslednji delovni dan. Večina bank omogoča spletne prenose med računi brez plačevanja provizije, na nekaterih pa lahko stranka prenaša zneske tudi med računi z različnimi valutami (menjava tujih valut). Koristno je tudi plačevanje na določen dan. Položnico, ki jo stranka želi plačati 15. v mesecu, lahko vnese že več dni pred tem, ob vnosu pa označi, da želi plačilo izvesti šele petnajstega.

25

E-bančništvo omogoča tudi pregled stanja na plačilnih in kreditnih karticah, vpogled v stanje kreditov, vezanih in varčevalnih vlog. Pogosta zmogljivost je tudi vzpostavitev vezave. Redkeje se uporabljajo trajniki. E- bančništvo omogoča: – vpogled v stanje na računu, – pregled prometa na računu v določenem obdobju, – pregled izpiskov, – pregled sporočil, – povečanje limita, – vezavo sredstev (depozit), – prenos sredstev med računi v matični banki in na račune drugih bank.

4.2 Varnost podatkov Osebni bančni podatki so tajni in nikomur dostopni. Za varovanje elektronskega bančništva je dobro poskrbljeno. Podatki, ki se pretakajo med računalnikom in bančnim strežnikom, so varovani. Nihče jim ne more prisluškovati, varovan pa je tudi dostop. Stranka se lahko v elektronsko banko prijavi, če pozna pravo kombinacijo tajnih podatkov. Štiri največje banke so prikazane v Tabeli 3.

Tabela 3: Štiri največje slovenske banke in njihove elektronske banke

Fizične osebe Pravne osebe

A banka d.d., Ljubljana Abanet Abacom NLB d.d., Ljubljana Klil NLB Proklik NLB, Proklik+

SKB Banka d.d., Ljubljana

SKB net SKB net

Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor

Bank@NET Poslovni Bank@NET

Vir: Kolar, 2005, 5

4.3 Vdori v sisteme e-bančništva Vdorov v sisteme e-bančništva je ob primerjavi z vdori v druge sorodne sisteme malo, vendar pa lahko povzročajijo veliko škode. Glavni varnosti problemi pri uporabi elektronskega bančništva so: – elektronsko vohunstvo, – elektronski vandalizem, – vdor v sistem, – prestrezanje sporočil in vmešavanje, – pretvarjanje.

26

5 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Glavne prednosti in slabosti elektronskega poslovanja so (Hunski, 2006, 9-10): 1) Zniževanje stroškov. Transakcije se izvajajo elektronsko prek spleta in so cenovno ugodnejše od prenosov, v katerih deluje človek. Transakcijski stroški so nižji kot pri tradicionalnem poslovanju. 2) Zmanjšanje obsega zalog. Elektronsko poslovanje omogoča organizacijam, ki so poslovno in tehnološko povezane v proizvodni verigi, da se izognejo dvojnemu skladiščenju. 3) Skrajšanje poslovnega cikla. Elektronsko poslovanje omogoča hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov, prometnih in podobnih dokumentov. To vpliva na cikel, ki je krajši (to je čas, ki je potreben za razvoj in izdelavo proizvoda ter njegovo posredovanje kupcu). 4) Enostavnejši dostop do informacij. Enostaven in hiter dostop do informacij. Cilj elektronskega poslovanja je enostaven dostop do podatkov kdajkoli in kjerkoli. 5) Nove poslovne možnosti. Elektronsko poslovanje omogoča nove poslovne priložnosti, procese, priložnost pridobivanja pomembnih poslovnih informacij prek spleta. Podjetja se lahko bolj prilagajajo potrebam trga, kar vodi do konkurenčne prednosti. Prednosti so še: – hitrost transakcije, – kvalitetnejše upravljanje s podatki, – odprava časovnih in krajevnih omejitev, – dostop do globalnega tržišča, – povečanje ravni storitev za kupca, – dostop do konkurenčnega tržišča, – znižanje stroškov, – celoten posel se izvede elektronsko. Pomembnejše slabosti elektronskega poslovanja so (Hunski, 2006, 11-12): 1) Varnostna problematika. Elektronsko poslovanje poteka skozi odprta omrežja. Podjetja in uporabniki so zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Za zavarovanje organizacij pred zunanjim vdorom obstaja veliko možnosti. Ena izmed njih je požarni zid. 2) Vdor v zasebnost. Z elektronskim poslovanjem je ogrožena zasebnost osebnih podatkov. Če kupec naroči proizvod ali storitev na elektronski način, pridejo njegovi podatki, kot so ime, naslov in nakupovalne navade, v bazo podatkov določenega podjetja, pri katerem je opravljal nakupe. Podjetja lahko strankine osebne podatke uporabijo za nadaljnje trženje svojih proizvodov in storitev. 3) Problem strokovno usposobljenega kadra. Problem se nanaša na zaposlen kader v podjetju. Ljudem lahko primanjkuje znanje, ki ga potrebujejo pri opravljanju dela. Ta problem je še posebej izpostavljen v manjših podjetjih, kjer primanjkuje finančnih sredstev in usposobljenih strokovnjakov za lastne rešitve, ki temeljijo na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi.

27

4) Pravni problem. Globalno elektronsko poslovanje se spopada s posameznimi težko obvladljivimi pravnimi težavami. Vsebina predpisov in zavest o varstvu potrošnikov se med državami med seboj razlikuje. 5) Problem lastništva. Pojavlja se pri dobrinah, ki jih lahko dobavljamo elektronsko in jih je mogoče na preprost način posnemati. Tod se kaže problem pri varovanju avtorskih pravic in pravice intelektualne lastnine. Slabosti so še: – možnost zlorabe informacijske tehnologije, – nezaupanje v novosti, – neosebne oblike komuniciranja, – napake in zamude ob uvajanju novih tehnologij.

28

6 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V MARIBORSKI LIVARNI MARIBOR d.d.

6.1 Predstavitev podjetja Današnja Mariborska livarna Maribor (v nadaljevanju MLM) je pravzaprav unija različnih »livarskih« podjetij, ki so delovala vse od začetka 19. stoletja, predvsem pa velja kot tradicija obrti oblikovanja kovin skozi stoletno zgodovino Štajerske. Gre za različna podjetja in obrtne delavnice, tako po organizaciji, dejavnosti, materialnem položaju, poslovnem ugledu, tradiciji in še čem. Vsa ta so imela zanimiv lasten razvoj in v stroki izredno strokovno usposobljene ljudi, ki so poleg znanja bistroumno razmišljali tudi o prihodnosti. Zakaj leto 1924? Datumi nastankov podjetij in obrtnih delavnic, ki jih lahko štejemo za neposredne predhodnice MLM, segajo že pred leto 1924. Dejstvo je, da je bilo predhodnikov današnje livarne veliko, prihajali pa so iz različnih obrti in podjetij. Leto ustanovitve bi lahko postavili tudi več sto let v preteklost. Zato je odločitev o letnici nastanka podjetja Mariborska livarna Maribor povezana s podatkom o prostorski lokaciji podjetja. Leta 1923 sta inženirja Josef in Hans Bühl od Mestne občine Maribor v Melju v Motherjevi ulici kupila zemljišče in pričela graditi upravno stavbo, ki svojemu namenu služi še danes. Nadaljevala sta z gradnjo zvonolivarne in livarne ostalih ulitkov ter oblikovalnice. Leto 1924 zaznamuje začetek proizvodnje na lokaciji v Melju, kjer ima podjetje svoj sedež še danes. Ob svojem nastanku je podjetje zaposlovalo okrog dvajset zaposlenih, sčasoma pa je dobilo značilnosti industrijskega podjetja. Dokazi njegove prodornosti in sposobnosti so kmalu postajali vidni. Eden prvih izdelkov v novi livarni v Melju je bil do tedaj v Jugoslaviji največji uliti zvon, izdelan za mariborsko frančiškansko cerkev. Tehtal je 3.375 kilogramov. Ulivanje zvonov ni zagotavljalo preživetja in razvoja. Tudi mnoga druga podjetja in delavnice so se v tistem času velikokrat znašle na robu preživetja, posamezne pa so tudi prenehale delovati. Pogosti so bili stečaji in prisilne poravnave, menjavali so se lastniki, osebje je iskalo nove tržne niše in priložnosti za zaslužek. To je tudi čas, ki ga zgodovina imenuje obdobje svetovne gospodarske krize. Tedanje dejavnosti podjetja najbolje navaja reklamni oglas, objavljen v Mariborskem adresarju 1925: »Izdelava vseh kovinskih izdelkov v srebru in bronu. Izdelava predmetov za električno razsvetljavo, svetilke itn. Prekonstruiranje plinovih lustrov v električne. Strelovodni vrhi in pozlačenje, kakor poniklovanje. Livarna, kovinotisk in brušenje.« V Račah so delali še ulitke iz brona, medenine, aluminija in posebnih zlitin. Kovina d.d. je proizvajala razne armature, gradbeno okovje in pribor, železne in medeninaste izdelke, instalacijski material, pločevinasto embalažo, vinogradniške in sadjarske škropilnice, medeninaste in bakrene zakovice ipd. Leta 1931 je podjetje prevzel inženir Johann Pengg, izkušen avstrijski industrijalec, ki je želel s prevzemom mariborskega podjetja vstopiti na širše jugoslovansko tržišče. Razširjal in prilagajal je zalogo oziroma izbiro proizvodov (od železnih lopat do bodeče žice in izdelave bergmanovih instalacijskih cevi). Povečeval je obseg proizvodnje in število zaposlenih.

29

Slika 3: Logotip podjetja MLM

Vir: MLM, 2010 6.2 Mariborska livarna Maribor danes Danes je MLM d.d. največje mariborsko industrijsko podjetje s 1.100 zaposlenimi. V vseh svojih osemdesetih letih delovanja je podjetje predstavljalo pomemben industrijski člen v ožjem in širšem okolju, geografske meje pa mu niso nikoli predstavljale ovir za pot na globalne trge. Povezovanje orodjarskega in tehnološkega proizvodnega znanja, znanja o barvnih kovinah ter visoka stopnja fleksibilnosti in posluha za kupca je zagotovilo konkurenčne prednosti in dolgoročne perspektive v vseh treh proizvodnih programih. Poslovna skupina MLM se deli na dve hčerinski družbi; to je na MLM d.d. in MLM Armal d.o.o.. Hčerinska družba MLM d.d. ima štiri poslovne enote: – PE Alutec, – PE Sanitec, – PE Armal International, – PE Baker. Poslovne enote prikazuje Slika 4.

Slika 4: Organizacijska shema Poslovne skupine MLM

Vir: MLM , 2010

30

6.3 Programi v Mariborski livarni Maribor

V MLM imajo štiri poslovne enote, in sicer Alutec, Baker, Aklimat in Amral, ki jih bomo na kratko predstavili v nadaljevanju poglavja.

6.3.1 Alutec Prihodnost je aluminij. Alutec je v mariborski livarni najhitreje rastoč program, ki obsega: – mehansko obdelavo izdelkov, – tlačno livarno, – orodjarno. Podjetje je v zadnjem času izvedlo veliko vlaganj. Zagotovilo je visoko tehnološko in tehnično raven proizvodnje. Alutec izdeluje predvsem aluminijaste tlačne ulitke. Nekaj jih uporabi v lastni proizvodnji, večje število pa jih dobavlja na slovenski in tuji avtomobilski, strojni in elektroindustriji. V podjetju usmerjajo pozornost predvsem na visoko kakovost izdelkov. Nanjo se lahko kupci vedno zanesejo. V orodjarni izdelujejo orodja, ki so namenjena za lastne potrebe in zunanje kupce. Izdelavo aluminijskih tlačnih ulitkov prilagajajo predvsem potrebam kupcev. To omogoča lastna in dobro razvita razvojna dejavnost. Dejavnosti obsegajo (Slika 5): – taljenje, – tlačno litje, – obdelavo površin, – toplotno obdelavo, – mehansko obdelavo izdelkov.

Slika 5: Proizvodi Alutec-a

Vir: MLM, 2010

31

6.3.2 Baker V programu Baker je zajeta proizvodnja polizdelkov iz bakra in bakrovih zlitin. Izdelujejo predvsem palice, profile in debelostenske cevi različnih oblik in dimenzij, žice, odkovke in obdelance.(Slika 6).

Delovanje Bakra je usmerjeno predvsem v konstanten razvoj novih izdelkov, pozornost pa usmerjajo tudi v izpolnjevanje pričakovanj najzahtevnejših kupcev. Njihov cilj je ustvarjanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo in visoko stopnjo finalizacije.

Delujejo na medpodjetniškem trgu.

Slika 6: Bakrov proizvod

Vir: MLM, 2010

32

6.3.3 Aklimat Aklimat je znamka za visokokakovostne radiatorje. Od leta 1973 jih proizvajajo v Lenartu. Izdelava zajema aluminijske radiatorje, dodatno opremo in pribor za njihovo montažo. Najpomembnejši trgi so Slovenija, Bosna in Hercegovina, Ukrajina in Rusija. Poslovanje se širi tudi na druge trge. Kupec si lahko samostojno izbere velikost radiatorja, možnost njegovega priklopa in barvo (Slika 7). Radiatorji Aklimat so edini v Evropi, ki se lahko priklopijo na tri možne načine; to je zgoraj, spodaj ali v sredini. Radiatorji imajo desetletno garancijo, dolgo življenjsko dobo, ne rjavijo, so energetsko varčni, so lahki.

Slika 7: Aklimat radiatorji

Vir: MLM, 2010

6.3.4 Armal Armal je vodilna blagovna znamka za kuhinjske in kopalniške armature v Sloveniji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in Srbiji. Nova izdelke razvijajo že več kot štirideset let. Pri razvoju teh sodelujejo z uporabniki, priznanimi oblikovalci in arhitekti. Armalovi izdelki so kopalniške armature, priprave za tuš, kopalniški dodatki, kuhinjske armature in armature za javne prostore. Slika 8 prikazuje Armal-ov izdelek.

Slika 8: Armalov izdelek

Vir: MLM, 2010

33

6.4 Predstavitev e- poslovanja V podjetju MLM poslujejo s petimi bankami. Program, s katerim delajo, se imenuje HALE-BANK Corporate 1996–2008. Banke, s katerimi poslujejo, so: – Abanka Vipa d.d., – Probanka d.d., – Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., – NKBM d.d., – UniCredit Banka Slovenije d.d.. MLM posluje s tujim in slovenskim trgom. Večji obseg poslovanja ima s slovenskim trgom, vendar so vrednosti nižje, kot pri poslovanju s tujino, kjer je obseg poslovanja manjši, vrednosti pa so višje. V programu HALE-BANK Corporate 1996–2008 so prikazani prilivi in odlivi v podjetje iz tujine ter prilivi in odlivi slovenskega trga. Program prikazuje tudi stanje, promet, prilive, tečajnice, izpiske, obvestila in potrdila (sprejemajo plačila). Za odlive z bančnega računa, ki se izvede v tujino, pride vedno povratna informacija v obliki SWIFT potrdila. To je obvestilo o (ne)uspešnosti storjene storitve. Način omogoča natančno vodenje evidence oziroma računov. Za Banko Slovenije je zmeraj potrebno urediti statistične podatke, ki prikazujejo prilive iz tujine za slovenske banke. Podjetje svoje izdelke prodaja v tujino – drugim podjetjem, zato je poslovanje s tujino in tujimi bankami zelo pomembno. Podjetje si pomaga s programom HALE-BANK Corporate 1996–2008. Podjetje z uporabo programa HALE-BANK Corporate 1996–2008 preverja stanja v bankah. Transakcije potekajo vsak dan. Program omogoča podjetju, da vidi, katera banka je nakazala denar. Npr. tuje podjetje mora plačati MLM d.d. znesek, ki ji ga dolguje. To stori tako, da dolžnikova banka naredi prenos transakcije na podjetje, ki mu dolguje. Ko je prenos denarja z dolžnikovega računa nakazan na upnikov račun, dobi podjetje sporočilo o izvršeni transakciji. Na njem je zapisan datum in ura prenosa, znesek in številka računa, da podjetje – če ima odprtih več računov – ve, kateri račun je bil poravnan. Sporočilo vsebuje še znesek, ki ga je podjetje nakazalo. Če podjetje, ki dolguje denar, svoje obveznosti v dogovorjenem roku ne poravna, mora plačati zamudne obresti, ki so določene z zakonom.

34

6.5 E-bančništvo bank

6.5.1 Abanka Vipa d.d.

Abanka Vipa d.d. svojim komitentom ponuja poslovanje prek različnih e-poti (Slika 9). Stranke lahko poslujejo prek: 1) Spletne banke Abanet Spletna banka Abanet je namenjena fizičnim osebam in zasebnikom. Slednjim ne nudi popolne podpore v poslovanju, zato priporočajo uporabo elektronske banke Abacom. Abanet omogoča popoln pregled osebnih financ, saj zagotavlja dostop do podatkov o limitu, plačilih, prenosih sredstev itd., kar je za podjetja zelo pomembno; predvsem za večja kot je MLM. 2) E- račun. E-račun je izdan v standardni elektronski obliki in skladno z zakonskimi predpisi enakovredno zamenjuje račun v papirnati obliki, ki ga izdajatelj predloži svojemu dolžniku – prejemniku računa. Fizične osebe in zasebniki se lahko na prejemanje e-računov naročijo pri izdajateljih, ki so vključeni v sistem e-račun ali neposredno prek spletne strani banke Abanet. Pogoj za prejem e-računov je, da ima komitent odprt račun pri Abanki in je uporabnik spletne banke Abanet. 3) Mobilna storitev Abasms. Z mobilno storitvijo Abasms imajo uporabniki osebnih računov in plačilnih kartic popoln nadzor nad svojimi sredstvi v obliki SMS obvestil o stanju in prometu na osebnem računu, pregled nad transakcijami, ki so bile izvedene s plačilnimi karticami, prilivih na računu itd. Mobilna storitev Abasms omogoča dve funkciji: – SMS obveščanje (Varnostni paket, Info paket) – ključna beseda – dostop do finančnih podatkov doma in v tujini (zavisi od pokritosti in delovanja omrežja mobilnih operaterjev) ter preprost in zmeraj dostopen pregled nad svojimi sredstvi. 4) Bančni avtomati. Mreža bančnih avtomatov (BA) po Sloveniji deluje 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Nameščeni so na dostopnih in dobro vidnih mestih. Omogočajo opraviti več storitev zapored. Njihova uporaba je preprosta, saj stranko skozi postopke vodijo navodila, ki se izpisujejo na zaslonu bančnega avtomata. Za uporabo bančnega avtomata je potrebno posedovati plačilno kartico (BA Maestro, Visa, MasterCard). Stranka lahko uporablja storitve, kot so dvig in polog gotovine, informiranost o stanju, izpis prometa (mini izpisek), plačilo posebnih položnic (na bančnih avtomatih Abanke in posameznih bančnih avtomatih bank v Sloveniji, ki to omogočajo), nakup GSM vrednostnice in zamenjava osebne številke (PIN).

Slika 9: Logotip Abanke

Vir: Abanka, 2010

35

6.5.2 Probanka d.d.

Probanka svojim komitentom ponuja poslovanje prek e-računa (Slika 10). Namenjeno je pravnim in fizičnim osebam ter vsem, ki želijo svoje poslovanje posodobiti in si znižati stroške. Koraki za izdajanje e-računov: 1. TRR pri eni izmed bank, vključenih v sistem izmenjave e- računov, 2. elektronska banka + pametna kartica s kvalificiranim digitalnim potrdilom, 3. pogodba z banko, 4. pridobitev prejemnikov e-računov, 5. priprava e-računov.

Slika 10: Logotip Probanke

Vir: Probanka, 2010

6.5.3 Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.

Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. se je na slovenskem trgu pojavila v letu 1999 kot članica Hypo Group Alpe Adria (Slika 11). Matična banka je bila ustanovljena leta 1896 v Celovcu in pokriva širšo regijo Alpe–Jadran (Avstrija, Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Nemčija, Madžarska, Bolgarija in Makedonija). Hypo banka je univerzalna slovenska banka in predstavlja del Hypo Group Alpe Adria. Njene dolgoletne izkušnje ji omogočajo razvoj novih in prilagodljivih storitev po potrebah strank ter hitrejšo in učinkovitejšo odzivnost. Za fizične in pravne osebe je na voljo elektronska banka HYPOnet. Elektronska banka HYPOnet fizičnim osebam omogoča: – izvedbo plačil (izvajajo se lahko tudi plačila z vnaprejšnjim datumom), – notranje prenose med računi, – sklepanje pogodb o vezavi sredstev (evrskih, deviznih, kratkoročnih, dolgoročnih), – prekinitev avtomatskega podaljševanja vezanih depozitov, – nakazilo v tujino, – preverjanje stanja na evrskih in deviznih računih in knjižicah, – vpogled v evrske in devizne vezane depozite, – vpogled v osebne kredite, ki so še v poteku odplačevanja, – izpisovanje prometa na računih itd.. Pravnim osebam omogoča v različic HYPOnet poslovanja: – enouporabniška različica (Hal E-Bank/Personal), – večuporabniška različica (Hal E-Bank/Corporate), – spletna različica (Hal E-bank/WEB), – B2B različica (Hal E-bank/B2B).

36

Slika 11: Logotip Hypo banke

Vir: Hypo banka, 2010

6.5.4 NKBM d.d.

NKBM nudi pravnim in fizičnim osebam naslednje vrste elektronskega bančništva (Slika 12): – poslovanje prek bankomatov, – poslovanje prek Bank@Net – za uporabnike spletne banke je na voljo tudi namestitvena različica Bank@Neta, NKBM Paket, ki si jo komitenti lahko namestijo na osebni računalnik; v njej lahko izvajajo plačila na računalniku brez dostopa do svetovnega spleta, z banko pa podatke izmenjavajo, ko se računalnik poveže s spletno banko Bank@Net, – poslovni Bank@Net – vpogled v različne podatke na računu oziroma računih podjetja je možen sleherni trenutek; omogoča opravljanje plačilnega prometa v evrih in devizah ter kolektivno podpisovanje (paket je primeren za podjetja), – mBank@Net, – telefonska banka (TeleBanka), – uporaba SMS-a, Sporoči Mi Stanje, – dnevno-nočni trezor.

Slika 12: Logotip Nove KBM banke

Vir: Nova KBM, 2010

6.5.5 UniCredit Banka Slovenije d.d.. Banka ima na svojih straneh Online b@nko, kjer se komitenti prijavijo (Slika 13). Ponuja storitve za fizične in pravne osebe. Podjetjem z večjim obsegom poslovanja omogoča uporabo drugih sistemov elektronskega bančništva; to je E-bank in MultiCash.

Slika 13: Logotip UniCredit Bank

Vir: UniCredit Bank, 2010

37

7 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V MARIBORSKI LIVARNI MARIBOR

V Tabeli 4 so prikazane prednosti in slabosti bank s katerimi posluje MLM. Prednosti in slabosti so navedene za Abanko, Probanko, Hypo Alpe-Adria-Bank, NKBM in UniCredit Banka Slovenije. Prednosti in slabosti so navedene za prave osebe-podjetja.

Tabela 4: Prednosti in slabosti bank Banke PREDNOSTI SLABOSTI

Abanka Prosto razpolaganje s sredstvi, ki se jih nakaže na račun

Naštetih je veliko vrst transakcijskih račun, a premalo opisana

Probanka Za izdajanje e-računa je lahko odprt TRR v kateri koli banki

Možni so gotovinski krediti, ki pa so običajno draga oblika posojila

Hypo Nudijo dolgoročno in kratkoročno financiranje

Potrebno veliko dokumentacije za odprtje transakcijskega računa

NKBM Paket dobrodošlice za pravne osebe Potrebno veliko dokumentacije za odprtje transakcijskega računa

UniCredit Na voljo je veliko vrst transakcijskih računov- za pravnike, notarje…

Splošni pogoji poslovanja so napisani v več dokumentih- podatki niso združeni in pregledni. Potrebno je poznati veliko strokovnih besed.

Podjetja se lahko na podlagi različnih podatkov o bankah odločijo, v kateri banki bodo odprli tekoči račun in zaprosili za finančna sredstva. Pomembno je, da podjetje podatke preuči in se nato odloči pri kateri banki bo odprlo tekoči račun in zaprosilo za finančna sredstva. .

38

8 SKLEP Diplomski seminar predstavlja elektronsko poslovanje, ki ga uporabljajo v večini podjetij. To je pomemben dejavnik v podjetju, katerega namen je povečevati konkurenčno prednost ter uspeti na globalnem trgu. Pri pisanju diplomskega seminarja smo ugotovili, da je elektronsko poslovanje zelo pomembno v podjetju MLM d.d., saj mu omogoča nenehen pregled transakcij. Medmrežje je v večjih podjetjih, kot je MLM d.d., zelo pomembno. V MLM d.d. je več zajetih več hčerinskih družb, zato je potrebno imeti pregled nad vsemi transakcijami, ki se v podjetju dogajajo. Z elektronskim poslovanjem je omogočen hiter pregled podatkov in izmenjava teh med podjetji. Menimo, da posebno prednost predstavlja enotna baza podatkov, v kateri se shranjujejo informacije o vseh poslovnih dejavnostih. Na tovrsten način so vsi podatki zbrani na enem mestu, do katerega je možen enostaven dostop. Predvsem v velikih podjetjih, kot je MLM d.d., se veliko informacij nahaja že v podjetju samem, zato je pomembno, da so te zbrane v eni bazi podatkov. Elektronsko poslovanje omogoča hitrejšo povezavo z oddaljenimi podjetji (npr. v tujini). Na tovrsten način se podjetja med seboj lažje in hitreje dogovorijo o poslih, v katerih sodelujejo. V današnjem času je hitrost zelo pomembna; še posebej v odnosu s strankami, ki želijo na hiter način dobiti želene odgovore. Menimo, da je elektronsko poslovanje priljubljeno predvsem v večjih podjetjih, kjer si je mogoče informacije hitro izmenjati. V današnjem času morajo podjetja poslovati elektronsko, če želijo »preživeti« na tržišču, ki je vedno bolj zasičeno s konkurenco. Elektronsko poslovanje so uvedla tudi manjša podjetja, saj se zavedajo, da je medmrežje pomemben dejavnik za njihov obstoj. Mala ali velika podjetja se poslužujejo elektronskega poslovanja, saj se zavedajo, da je od njega odvisen njihov obstoj, poleg tega pa je to najenostavnejši način, da obdržijo stare stranke in pridobijo nove. Podjetja, ki tovrstnega poslovanja še ne uporabljajo, ga bodo morala čim prej vpeljati, če bodo želela obstati v naglo razvijajočem se svetu.

39

9 POVZETEK Tema diplomskega seminarja je osredotočena na sodoben način poslovnega komuniciranja znotraj podjetij in med podjetji- elektronsko poslovanje. Pojav sega desetletje nazaj, ko je bila prvič uporabljena računalniška tehnologija. Začelo se je z računalniško izmenjavo podatkov med podjetji. Ta način poslovanja se je začel z razvojem informacijske in komunikacijske tehnologije. Podjetja morajo biti za elektronsko poslovanje ustrezno tehnološko opremljena. Potrebujejo osnovno in omrežno informacijsko opremo. Pravi razvoj je ta način poslovanja doseglo z razvojem računalniških omrežij- predvsem z razvojem interneta, ki je postal svetovno komunikacijsko in informacijsko omrežje. Danes preko interneta potuje veliko informacij in mogoča uporabnikom številne možnosti uporabe. Preko interneta se povezujejo mnoga podjetja. Nekatera podjetja so razvila lastno omrežje, ki je priključeno na lokalno mrežo- intranet. Z razvojem elektronskega poslovanja, je bilo potrebno urediti tudi pravno področje. Tako imamo v Sloveniji zakon, ki ureja to področje (ZEPEP) in ki je tudi usklajen z evropskimi smernicami na tem področju. Povsod po svetu posvečajo elektronskemu poslovanju precej pozornosti in mu pripisujejo velik pomen. Za MLM d.d. je elektronsko poslovanje pomembno, saj podjetje ne posluje samo na slovenskem tržišču, temveč tudi s tujimi trgi. Lažji prenos informacij omogoča, da je podjetje uspešno in da lahko na ta način pridobiva tudi nove stranke.

Ključne besede: – elektronsko poslovanje, – medmrežje, – zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, – računalniška izmenjava podatkov.

9.1 Abstract This diploma seminar paper focuses on modern methods of both inter- and intra-enterprise business communications, i.e. on e-business. E-business operations have been present since the introduction of adequate computer technology more than a decade ago with the first computerised exchange of information between companies. Electronic exchange of information has developed alongside the developments in information and communication technology. In order to engage in e-business, companies must have appropriate technological equipment, the minimum requirements being basic computer equipment and a network. However, a true expansion of this type of business operations began with the development of computer networks, mainly the Internet as a global communication and information

40

network. At present, the Internet facilitates the exchange of vast quantities of information and enables its users to make use of it in many different ways. For example, many companies connect via the Internet. Apart from the Internet, some companies have developed their own local inter-company network, i.e. the intranet. The development of e-business operations requires the regulation of its legal aspects. In Slovenia, this has been done by the Electronic Commerce and Electronic Signature Act (ECESA), which is harmonized with the EU directives in this field. Globally, e-business operations have been receiving a lot of attention and have been given a lot of importance. E-business plays an important part in MLM, d.d business operations since the company does not operate only on the Slovenian market, but also on foreign markets. Such easy exchange of information also enables the company to gain new customers, which contributes to the company’s overall performance.

Key words: – electronic commerce, – Internet, – Law on Electronic Commerce and Electronic Signature, – electronic Data Interchange.

41

10 LITERATURA IN VIRI Abanka, 2010. Dostopno na: http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=8010 (3.8.2010) Bogataj, Kristina. 2007. Izdajanje in prejemanje e-računov. Ljubljana: JAPTI Bogataj, Maja. 2002. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba Bračun, Franc. 1997. Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije. Duhovnik, Jože in Tavčar, Jože. 2000. Elektronsko poslovanje in tehnični informacijski sistemi. Ljubljana: LECAD E-Uspeh, 2010. Kaj je elektronsko poslovanje? Dostopno na: http://www.e-uspeh.com/pomoc/kaj-je-elektronsko-poslovanje.htm (2.8.2010) Gabrijelčič, Primož. 2006. Elektronsko bančništvo v Sloveniji. Revija Monitor. Dostopno na: http://www.monitor.si/clanek/elektronsko-bancnistvo-v-sloveniji/ (3.8.2010) Gobec, Peter, 2004. Elektronsko poslovanje na primeru podjetja Petrol. Zibika:Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Gradišar, Miro. 2003. Uvod v informatiko. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Groznik, Aleš, et.al.. 2009. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo. Housing. 2010. Uvedba elektronskega poslovanja-zakaj in kako? Dostopno na: http://www.housing.si/sl/Uvedba_elektronskega_poslovanja_v_poslovni_sistem/ (2.8.2010) Hunski, Tamara. 2006. Elektronsko poslovanje v termah Olimia d.d. Ljubljana: Ekonomska fakluteta. Hypo-Alpe-Adria-Bank. 2010. Dostopno na: http://www.hypo-alpe-adria.si/home.nsf/home/si (3.8.2010) Jerman-Blažič, et.al. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik Klemenčič, Goran.2003. Internet in pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

42

Kolar, Karmen. 2005. Varno e-bančništvo. Celje Kovačič, Andrej, et.al.. 2005. Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Lozar, Katja in Vehovar Vasja. 1997. Internet in elektronsko poslovanje v slovenskih podjetjih. Radenci Mariborska livarna Maribor.2010. Dostopno na: http://www.mlm-mb.si/ (5.8.2010) Marusich, Carmen in Blackthorn, Snady. 1999. Elektronsko poslovanje za telebane. Ljubljana: Založba Pasadena. Marinč, Jernej. 2007. Elektronsko poslovanje v podjetju Inles d.d Ljubljana: Ekonomska fakluteta. Medved. Žig. 2007. Elektronsko bančništvo v banki Koper d.d. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Ministrstvo za informacijsko družbo. 2010. Elektronsko poslovanje. Dostopno na: http://mid.gov.si/mid/mid.nsf (2.8.2010) Mladi podjetnik.si. 2010. Prednosti in slabosti e-poslovanja. Dostopno na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/prednosti-in-slabosti-e-poslovanja (2.8.2010) MLM. 2004. 80 let Mariborske livarne Maribor. Maribor: Mariborska livarna Maribor d.d NKBM. 2010. Dostopno na: http://www.nkbm.si/ (4.8.2010) Osojnik, Mojca. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja: priročnik za mala in srednje velika podjetja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. Pahor, David. 1996. Z miško po internetu. Ljubljana: Zložba Atlantis. Fakulteta za uporabne družbene študije. Pavliha, Marko in Jeman-Blažič, Borka. 2002. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. Petauer, Boštjan. 2002. Obdavčitev elektronskega trgovanja. Maribor: Davčni inštitut. Probanka.2010. Dostopno na: http://www.probanka.si/ (3.8.2010) Projekt Lexelerator .2010. Elektronsko poslovanje. Dostopno na: http://www.lexelerator.si/wp-content/.../elektronsko-poslovanje.pdf (2.8.2010)

43

Research on the internet on Slovenia. 1997. Internet in elektronsko poslovanje v slovenskih podjetjih. Dostopno na: http://backup.ris.org/si/radenci97/index.html (2.8.2010) Strauss, Judy in Frost, Raymond. 2003. E-marketing. New Jersey:Prentice Hall. Sulčič, Viktorija in Lesjak, Dušan. 2001. Elektronsko poslovanje podjetje-podjetje (B2B). Maribor: EPF Maribor. Svete, Uroš in Pinterič, Uroš. 2008. E-DRŽAVA: upravno-varnostni vidiki. Nova Gorica: Škrt, Radoš. 1999. Elektronsko poslovanje med podjetji. Ljubljana: Sistem priloge revije Monitor. Topinšek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. Turban, Efraim in King, David. 2003. Introduction to e-commerce. New Jersey: Prentice Hall. UniCredit Bank. 2010. Dostopno na: http://www.unicreditbank.si/ (3.8.2010) Ur.l. RS, št. 57/2000, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Dostopno na: http://www.ris.org/uploadi/editor/ZEPEP.pdf (1.8.2010) Ur. l. RS, št. 25/2004, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284 (1.8.2010) Valh, Dejan, 2008. Elektronsko poslovanje: višješolski učbenik. Maribor: Doba Epis. Vehovar, Vasja,et.al.. 1998. Internet v Sloveniji. Izola: Desk Vehovar Vasja,2001. E-poslovanje. Dostopno na: http://www.ris.org/2001/05/RIS_porocila/Podjetja_eposlovanje_2000/1/ (3.8.2010) Vidmar, Tone. 1997. Računalniška omrežja in storitve. Ljubljana: Založba Atlantis.

44

11 SLOVAR KRATIC AT- Avstrija BE- Belgija DE- Nemčija DK-Danska EE-Estonija FI- Finska LT-Latvija LU- Luksemburg NL- Nizozemska SI-Slovenija UK- Združeno kraljestvo SQL – strežnik: datotečni strežnik DB2 – spletni strežnik B2B – poslovanje med podjetji B2C – poslovanje med podjetji in potrošniki C2C – poslovanje med potrošniki B2G – poslovanje med podjetji in javno oziroma državno upravo C2G – poslovanje med državljani in javno oziroma državno upravo G2G – poslovanje znotraj javne oziroma državne uprave B2B2C – poslovanje podjetja s podjetjem in porabnikom B2E – poslovanje med podjetjem in zaposlenimi ZEPEP – zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu RIP – računalniška izmenjava podatkov