UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POMEN LOGISTIKE ZA KONKURENČNOST

PODJETJA

Študent: Klemen Maček

Naslov : Tomšičeva 37, 2380 Slovenj Gradec

Številka indeksa: 81532032

Študij: redni

Program: visokošolski strokovni

Študijska smer: marketing

Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Slovenj Gradec, junij 2006

2

PREDGOVOR Za temo Pomen logistike za konkurenčnost podjetja sem se odločil, ker mislim, da bo ta tema vedno bolj aktualna. To predvsem zato, ker smo priča vedno večjim spremembam. Le-te je treba spremljati in obvladovati, če želimo iti v korak s časom. Tema je zanimiva iz različnih razlogov. Prvi je gotovo ta, da pridobiva logistika v današnjem času vse večjo veljavo v organiziranosti podjetja, saj se le-ta vedno bolj zavedajo njenega prežemajočega značaja in pomembnosti tega področja za uspešno vodenje podjetja in procesov v njem. Sama organiziranost logistične funkcije predstavlja močan izziv, saj se mora logistična funkcija v posameznem podjetju neprestano prilagajati razmeram na trgu. Prilagajati se mora prometnim razmeram, gibanjem na nabavnem in prodajnem tržišču ter pogosto tudi političnim razmeram na posameznem trgu. Upam, da mi bo poznavanje te teme na zahtevnem trgu dela pripomoglo najti primerno zaposlitev. Ker vse tendence kažejo na to, da prihaja do porasta logistike in do vse večjega pomena le-te, pa posledično logistika tudi vpliva na konkurenčnost. Ker je logistika pomembna za določeno podjetje, je pomembna tudi za njegovo konkurenčnost. S tem vidimo, da prihaja do vzajemnega odnosa konkurenčnosti in logistike. V prvem delu sem skušal predstaviti pojem logistike in njen razvoj. Potem sem poskušal predstaviti notranje in zunanje logistične dejavnike ter razmerje med logistiko in konkurenco ter odnos med njima. Na zadnje sem predstavil tudi elemente logističnega sistema ter logistične podsisteme. Tu so me predvsem zanimali vplivi le-teh na podjetje. Za zaključek pa sem predstavil primer iz podjetja Tab d. d., ki na Koroškem predstavlja pojem hitrorastočega podjetja, ki ima tudi veliko logistike. V tem primeru se pa tudi vidi, kako gledajo konkretno na logistiko v današnjem času v tem podjetju in kako le-ta vpliva na konkurenčnost podjetja. Ker je splošna ugotovitev, da je danes v slovenskem gospodarskem prostoru z vidika stroškovne upravičenosti logistiko prav gotovo smotrno prepustiti v izvajanje zunanjemu izvajalcu, sem podrobneje opisal outsourcing.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA............................................... 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................ 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE..................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA........................................................... 6

2 OPREDELITEV LOGISTIKE ....................................................................................... 7

2.1 POJEM LOGISTIKE IN NJEN RAZVOJ .................................................................. 7 2.2 POMEMBNOST LOGISTIKE ................................................................................... 8

2.2.1 POMEN LOGISTIKE ZA PODJETJE ................................................................ 8 2.2.2 POMEN LOGISTIKE ZA NARODNO GOSPODARSTVO............................ 10

2.3 NOTRANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA .............. 11 2.4 ZUNANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI ORGANIZACIJE....................................... 12 2.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE LASTNIH ALI TUJIH LOGISTIČNIH STORITEV...................................................................................................................... 13

3 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST PODJETJA ................................... 16

3.1 DEJAVNIKI KONKURENCE.................................................................................. 16 3.2 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST ...................................................... 17 3.3 NAPOVED RAZVOJA LOGISTIKE IN NJEN VPLIV NA KONKURENČNOST18

3.3.1 VLOGA LOGISTIKE V RAZMERAH GLOBALIZACIJE ............................. 18 3.3.2 VPLIVI GLOBALIZACIJE POSLOVANJA NA LOGISTIČNO PONUDBO 18 3.3.3 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNE PONUDBE V POGOJIH GLOBALIZACIJE 19 3.3.4 KONCENTRACIJE V LOGISTIKI IN RAST LOGISTIČNIH PODJETIJ...... 19

3.4 KAJ STORITI, DA BOMO EN KORAK PRED KONKURENCO......................... 20 4 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU .............................. 21

4.1 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA............................................................... 21 4.1.1 ZUNANJI TRANSPORT................................................................................... 21 4.1.2 NOTRANJI TRANSPORT ................................................................................ 23 4.1.3 SKLADIŠČENJE ............................................................................................... 24 4.1.4 ZALOGE ............................................................................................................ 24 4.1.5 MANIPULACIJE Z BLAGOM ......................................................................... 25 4.1.6 INFORMACIJE, KOMUNIKACIJE IN KONTROLA ..................................... 25 4.1.7 KADRI ............................................................................................................... 25

4.2 LOGISTIČNI PODSISTEMI IN NJIHOV VPLIV NA PODJETJE ........................ 26 4.2.1 NABAVNA LOGISTIKA.................................................................................. 26 4.2.2 NOTRANJA LOGISTIKA................................................................................. 27 4.2.3 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA...................................................................... 28 4.2.4 POPRODAJNA IN RAZBREMENILNA LOGISTIKA .................................. 28

4.3 STROŠKI V LOGISTIKI.......................................................................................... 29 4.3.1 NABAVNI STROŠKI ............................................................................................ 29

4.3.2 STROŠKI SKLADIŠČENJA IN ZALOG ......................................................... 29 4.3.3 TRANSPORTNI STROŠKI............................................................................... 29

4.4 CILJI PODJETNIŠKE LOGISTIKE......................................................................... 30

4

5 PRIMER VPLIVA LOGISTIKE NA KONKURENČNOST V PODJETJU TAB MEŽICA............................................................................................................................. 32

5.1 O PODJETJU ........................................................................................................... 32 5.2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU TAB, dd ...................................... 35

5.2.1 Prevoz po kopnem .............................................................................................. 35 5.2.2 Prevoz po morju ................................................................................................. 36 5.2.3 Prevoz po zraku .................................................................................................. 36

5.3 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH PROBLEMOV ................................................. 37 5.4 PREDLOGI REŠEVANJA ...................................................................................... 38 5.5 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST POSLOVANJA ........................... 38

6 SKLEP ............................................................................................................................. 39

5

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

V diplomskem delu smo predstavili vpliv logistike na konkurenčnost podjetja. Logistika pridobiva v današnjem času vse večjo veljavo v organiziranosti podjetja, saj se podjetja vedno bolj zavedajo pomembnosti tega področja za uspešno vodenje podjetja in procesov v njem. V zadnjem desetletju je prišlo v gospodarstvu do preobrata, ki ga imenujemo globalizacija. Ta preobrat ima svojo količinsko in prostorsko dimenzijo. Količinsko s tem, da so se izredno povečali blagovni toki. Prostorska dimenzija pa se kaže v širitvi ne le prek meja držav, temveč tudi prek kontinentov v svetovno gospodarstvo. In prav s pojavom globalizacije je logistika pridobila na veljavi in postala ena izmed temeljnih funkcij podjetij, ki so naravnane naprej.

1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE Namen diplomskega dela je analizirati področje logistične dejavnosti, ki postaja vse bolj aktualna. Namen je tudi pokazati, kako elementi logistike vplivajo na podjetje. Različni viri navajajo, da ustvarja logistika v različnih tržnih gospodarstvih od 10 do 11 odstotkov bruto družbenega produkta (BDP) teh držav. Kot pomembna komponenta BDP vpliva logistika na stopnjo inflacije, obrestne mere, produktivnosti, stroške energije in druge ekonomske kategorije. Cilji dela so naslednji: • analizirati vloge logistike v podjetju,

• ugotoviti, kakšno vlogo imajo in bodo imele posamezne logistične funkcije v podjetju,

• ugotoviti, kateri so najpomembnejši logistični elementi in kakšna je vloga posameznih elementov logističnega sistema,

• predstaviti logistične stroške in kako jih minimizirati, • predstaviti napovedi razvoja logistike v Sloveniji.

TRDITVE

• Logistika je postala ena izmed temeljnih funkcij podjetij in s tem ima močan vpliv na konkurenčnost podjetja.

• V okviru poslovne logistike je treba obravnavati vse tiste probleme poslovnega sistema in njegovih medorganizacijskih odnosov, ki se nanašajo na tokove v samem poslovnem sistemu ter tokove, ki ga povezujejo z njegovim okoljem.

• Zaradi vedno večje pomembnosti logistike prihaja do rasti specializiranih logističnih podjetij, ki se ukvarjajo le z logističnimi storitvami.

6

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Izhajali smo iz predpostavke, da se logistika v slovenskih podjetjih približuje dnevu, ko bo postala močno strateško orodje za ustvarjanje konkurenčnih prednosti na trgu. Z ustvarjanjem konkurenčnih prednosti na trgu bo pa tudi vplivalo na gospodarstvo.V diplomskem delu smo predstavili vse sisteme in elemente logističnega sistema, ki vplivajo na podjetje. 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Naša raziskava je potekala na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Na makroekonomski ravni smo se ukvarjali s proučevanjem delovanja logistike in logističnih procesov na področju gospodarstva kot celote. Na mikroekonomski ravni pa je potekala raziskava logistike in njen vpliv na konkurenčnost na področju podjetja. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

- metoda deskripcije, s pomočjo katere smo opisali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva;

- metoda klasifikacije, kjer smo s prevzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč;

- metoda komparacije, kjer smo primerjali dela različnih avtorjev. V prvem delu smo podatke zbirali s sekundarno raziskavo s pomočjo ustreznega gradiva, kjer smo povzemali mnenja in stališča različnih avtorjev. V drugem delu naloge pa smo navajali podatke, pridobljene z intervjujem. Podatke oziroma literaturo smo zbrali s pomočjo interneta, knjižnice (učbeniki, revije in časopisi) in internega gradiva v podjetju.

7

2 OPREDELITEV LOGISTIKE 2.1 POJEM LOGISTIKE IN NJEN RAZVOJ Logistika je mlada veda. Razvijati se je začela kot del vojaške vede pred nekaj sto leti. Pravi razmah pa je doživela šele v drugi polovici 20. stoletja in prav zaradi tega težko najdemo neko enotno opredelitev logistike kot vede oziroma področij njenega proučevanja. V znanstveni in strokovni literaturi obstajajo različne razlage pojma logistike. Vse razlage so v osnovi pravilne zaradi različnih delitev logistike. Morda je za pravilno razumevanje logistike smiselno na kratko pogledati njen razvoj. Najpomembnejša razlaga besede logistika je iz glagola loger, ki pomeni nastaniti, vojaška veda pa je pomen tega izraza razširila ne samo na nastavitev vojske, temveč tudi na oskrbovanje vojske s hrano, obleko, orožjem, strelivom … Zapisana je bila leta 1670, in sicer v vojaških dokumentih Ludvika XIV. S pojmom logistika so tako poimenovali oskrbo vojaških enot s potrebnimi materialnimi sredstvi ter transport in premeščanje vojaških enot, oborožitve in opreme z enega na drugi bojni položaj (Ogorelc, 1996, 1). V smislu znanstvene discipline je pojem logistika v začetku 19. stoletja prvič uporabil švicarski general baron de Jomini, ki je izdal delo z načrtom Očrt vojne umetnosti. Logistiko je opredelil kot funkcijo razvoja, oskrbe, distribucije in upravljanja z materialnim sredstvi, s transportom ter kot podporo pri gradbenih posegih na infrastrukturnih objektih. Do izraza je prišla dejavnost logistike predvsem v drugi svetovni vojni. Uspehe armade ZDA je pogojevala tudi zelo dobro organizirana in učinkovita podpora logističnega sistema. Vse to je botrovalo temu, da se je po vojni začela logistika pojavljati tudi v poslovnih organizacijah oziroma sistemih. Zanimanje za logistiko je začelo naraščati v industriji, trgovini in storitvah. Zlasti se je logistika pričela razvijati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, ko se je po prejšnjem pomanjkanju blaga (trg prodajalca) začela doba nasičenosti z blagom, kar je zaostrilo konkurenco med podjetji (trg kupca) in iskanje prednosti pred konkurenti. Te prednosti pa je omogočila logistika z geslom dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinaša določene koristi. Obdobje stagnacije in naftna kriza sta močno vplivali prav na logistične dejavnosti, zato so jim bili v vodstvih podjetij prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil nastanek integralnega logističnega pristopa. Čeprav je bila fizična distribucija še vedno prevladujoča tema, so vse večji pomen pričeli pripisovati tudi nabavi in gospodarjenju z materiali, kar je postopoma privedlo do današnjega pojmovanja podjetniške logistike, ki združuje tako gospodarjenje z materiali, distribucijo in dodatne dejavnosti.

8

Razmah logistike kot vede, pomembnost logistike v poslovnih organizacijah in na mednarodnem trgu ter posledično tudi iskanje primernega kadra z znanjem na področju logistike gre morda pripisovati predvsem trem dejavnikom (Perišič, 1990, 6):

intenzivnemu mednarodnemu povezovanju, tehnološkemu razvoju, še posebej na področju transporta, komunikacij in

informacijske tehnologije in profesionalizaciji upravljanja in ravnanja podjetij ter prenos metod upravljanja in

ravnanja izven nacionalnih meja suverenih držav.

Danes je logistika že tako razvita, da je pojem logistike nujno definirati na dva načina, in sicer:

logistika kot znanstvena disciplina, ki interdisciplinarno in multidisciplinarno proučuje in uporablja zakonitosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole tokov materiala, ljudi, energije in informacij v sistemih,

logistika kot aktivnost, ki zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za kompleksno pripravo in realizacijo prostorske in časovne transformacije dobrin in znanja, vključno z informacijskimi in energetskimi tokovi. Te dejavnosti se z uporabo človeških potencialov in sredstev dajejo na razpolago tržnim sistemom, tako da so tržne dobrine v pravem času na pravem mestu, v zahtevani količini, kvaliteti in ceni ter s spremljajočimi informacijami, ki se nanašajo na tržne dobrine, Vse skupaj teži k zniževanju stroškov.

2.2 POMEMBNOST LOGISTIKE Pomen logistike je v zadovoljevanju potreb organizacije po premagovanju prostorskih in premeščanju časovnih razlik med viri materiala (dobavitelji) in proizvodnim podsistemom organizacije, od tod pa do točke želene dostave proizvodov (Mihelič, 2001, 117). 2.2.1 POMEN LOGISTIKE ZA PODJETJE Logistika mora poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški. Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupca pa kažejo, da je pomen logistike omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja:

• čedalje večja raznolikost podjetja s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve

• koncept sinhronizirane nabave (just in time) zahteva od dobaviteljev dobavo

manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje terminske zanesljivosti

9

• zaradi presežne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam kupcev

v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov

• spremenjena tržna razmerja so pripeljale do tega, da so se spremenile tudi naloge v logističnih podsistemih.

Na pomen podjetniške logistike so vplivale zlasti naslednje okoliščine (ITL, 2000, 24): • globalizacija poslovanja v industriji in trgovini ter globalizacija trgov, • spremembe v obsegu in strukturi blagovnih tokov in zaostreni pogoji konkurence, • odprava ovir pri trgovanju in prostem pretoku blaga, kapitala in ljudi, • vplivi liberalizacije trga ter vplivi deregulacije in harmonizacije pogojev poslovanja, • v Evropi še posebej učinki delovanja enotnega evropskega trga, • povečan pritisk javnosti in državnih organov za zaostritev varnostnih in ekoloških standardov. Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Pozitivni učinki in v določenih merah tudi negativni učinki nastajajo zaradi vpliva logistike na uspešnost in likvidnost podjetja. Vpliv na likvidnost izhaja iz vpliva na vezavo kapitala. Vpliv na uspešnost pa iz:

• sprememb v prihodkih, ki izvirajo iz vplivov na: - razpoložljivost materialov in blaga, - dobavne čase, - kakovost logističnih storitev;

• sprememb pri stroških ali cenah, ki izvirajo iz vplivov na: - procesne stroške, - stroške primanjkljaja, - stroške vezave kapitala.

Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Učinkovit management logistike povečuje učinek marketinga, saj zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev in daje blagu časovno in prostorsko koristnost. V večini slovenskih podjetij je logistična dejavnost razdrobljena po glavnih sektorjih podjetja, kot so npr. nabavna logistika in skladiščenje nabavnega materiala v nabavnem oddelku, skladiščenje gotovih izdelkov, odprema in transport v marketingu, vodenje zalog v finančnem oddelku itd. Poznamo tudi formalno organiziranost, ki pomeni, da imamo v podjetju poseben oddelek za logistiko, ki pa tudi vedno ne zajema vseh elementov logistike (ITL, 2003, 26).

10

2.2.2 POMEN LOGISTIKE ZA NARODNO GOSPODARSTVO Logistični sistem je pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo zlasti potrebe tržišča, naraščanje mednarodne menjave, število novih proizvodov, stroški pretoka materiala, problem energije ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev (Ivanko, 2001, 19). Institucionalni ali funkcionalni vidik obravnave logističnih problemov poslovnega sistema sta zaradi njune sestavljenosti in dinamike manj primerna načina. Oba vidika je treba obravnavati združeno in upoštevati tudi informacijsko-dokumentarni ter procesni vidik.Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije in ljudi v medorganizacijskem vidiku daje šele dovolj jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu in s tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb, vezano na prostorsko namestitev industrijskih, trgovinskih in storitvenih poslovnih sistemov ter gospodinjstev. Če to obravnava le posamezen nosilec določene logistične naloge, vodi to do parcialnih rešitev za zadovoljevanje lastnih koristi tega posameznega nosilca, pri tem pa se zanemarja funkcija logistike in njene koristi za druge udeležence ter za celotno narodno in mednarodno gospodarstvo (Oblak, 1997, 29). Pri nabavi, proizvodnji in prodaji, ki predstavljajo temeljne poslovne procese gospodarskih organizacij, nastajajo številne premostitvene potrebe. Po eni strani se kažejo potrebe po premeščanju v gospodarstvo zaradi delitve dela, dislociranosti in časovne razporeditve nabave, proizvodnje in porabe, po drugi strani pa se s premeščanjem prostorske in časovne neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in časovni organiziranosti preoblikovanja sektorja s pogoji transfera (Oblak, 1997, 29). V razmerah globalizacije pomen logistike stalno narašča (ITL, 2000, 26): • logistika je neobhodna sestavina globalne poslovne in tržne strategije, • logistika ostaja nesporno sredstvo za povečevanje konkurenčnosti podjetja in za zadovoljevanje potreb kupcev kjerkoli v svetu, • učinkovita logistika mora zagotavljati zniževanje stroškov, oblikovanje diferencirane ponudbe kupcem in čim boljši servis kupcem, • logistiko praviloma kontrolirajo globalni prodajalci blaga, • logistika je instrument globalnega managementa dobavnih verig. Smoter logistike je v tem, da omogoča po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času prilagojen dovoz stvari, tako kot so potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Iz tega izhaja, da ima logistika vpliv na celotno gospodarstvo, saj učinkuje na njegove stroške ter vsebuje rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema (Oblak, 1987, 31).

11

2.3 NOTRANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Globalizacija podjetja, kot največji mega trend v razvoju podjetja, ki potencira tehnološki razvoj, je v ozki povezavi s tehnološkim potencialom. Prilagodljivost in možnost prilagajanja podjetja na spremembe, ki so nujne za uspešnost podjetja v modernem, spreminjajočem se globalnem okolju, se najlažje dosegajo z vgradnjo logistične koncepcije upravljanja podjetja. Notranji dejavniki v odvisnosti od vpliva na uspešnost poslovanja so: logistični strateški cilji, tehnologija, človeški potencial, informacijsko-komunikacijski sistem in organizacijska kultura. Strateški cilji, ki usmerjajo delovanje podjetja, so dolgoročni. Kažejo na to, kaj si podjetje želi v bodočnosti doseči. Predstavljajo točke, h katerim je usmerjeno planiranje, organiziranje, upravljanje in kontroliranje. Logistika je funkcija, ki omogoča podjetju povezavo z okoljem, usmerja blagovni tok ter omogoča lažjo prilagodljivost podjetja na spremembe v okolju. Postavljena strategija zahteva tako organizacijo podjetja, ki sloni na logistični zasnovi delovanja, ki lahko dosega zastavljene cilje (Zekič, 2000, 19). Vse dokler logistični cilji niso rezultat procesa strateškega planiranja podjetja, ima logistika pomožne funkcije, ki sicer omogočajo nemoteno delovanje. Ne omogočajo pa dovolj prilagodljivosti, ki je nujno potrebna za povečanje profitabilnosti. Logistični strateški cilji so osnova za način delovanja managementa. So nujno potrebni dejavniki pri dinamični optimizaciji poslovanja podjetja. Nekateri strateški cilji podjetja se ne morejo ovrednotiti skozi profitabilnost. Gre za stroškovni in tržni potencial, ki se ravno tako lahko formulira kot potenciali uspeha. Logistična tehnologija je drugi zelo pomemben dejavnik dinamične optimizacije. Nastopa kot seštevek znanj, veščin in strokovnosti, združuje človeški potencial in tehnična sredstva v procesih prostorskega, časovnega preoblikovanja dobrin, energij, informacij in znanj. Razvoj telekomunikacij in informatike neposredno vpliva na hiter razvoj. Logistični procesi so hitrejši, enostavnejši in lažje sledljivi. Strategija razvoja je usmerjena k večji prilagodljivosti, ki omogoča organizaciji, da svojo strukturo in funkcije menja v skladu s spremembami zastavljenih ciljev. Logistične tehnologije vplivajo na skrajšanje potrebnega delovnega časa in posledično tudi na zmanjšanje potrebnega kapitala pri obratnih in fiksnih sredstvih, izboljšanju likvidnosti, kakovostnejšemu zadovoljevanju potreb uporabnikov storitev ter večji marži pri poslovanju.Zaradi tega je vloga logistične tehnologije pri optimizaciji sodobnih logističnih centrov izjemnega pomena. Logistični človeški potencial je edini dinamični element organizacije, ki pri doseganju zastavljenih ciljev igra zelo pomembno vlogo in je osnovni kapital logističnih procesov, je gonilo za uspešnost podjetja. Nenehno izobraževanje zaposlenih in izboljševanje strukture zaposlenih je poglavitna naloga managementa. Prilagajanje strategije in ciljev podjetja z osebnimi cilji posameznikov ima pozitiven učinek na motivacijo zaposlenih. Z boljšim izkoristkom logističnih človeških potencialov lahko neposredno vplivamo na dinamično optimizacijo oziroma uspešnost poslovanja logističnega operaterja kot podjetja. Logistična organizacijska kultura je prisotna pri vseh aktivnostih podjetja in kot model obnašanja, prepričanj in vrednot zaposlenih vpliva na zastavljanje kot tudi doseganje ciljev (Daft in Noe, 2001, 528).

12

Druga funkcija pa razlaga, kako se moramo prilagajati okolju. Kako je treba sodelovati z drugimi organizacijami, kako in na kakšen način se je kje potrebno prilagoditi drugim. Močna kultura lahko pozitivno vpliva na zaposlene, jim daje pogum ter z njo lajša dosego zastavljenih ciljev. Kljub temu, da se o organizacijski kulturi ponavadi govori v ednini, zasledimo v vseh podjetjih raznovrstno kulturo. Vrednote, filozofija se spreminjajo od oddelka do oddelka poslovne enote. Zaupanje, vizija, poslovni pristopi dostikrat niso kompatibilni z organizacijsko kulturo, zato postane problem izvedbe strategije. Logistična organizacijska kultura je pomemben dejavnik pri implementaciji strategije. 2.4 ZUNANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI ORGANIZACIJE Poleg naštetih notranjih dejavnikov, na katere lahko podjetje vpliva, so tudi zunanji dejavniki, ki jih mora management analizirati tako, da jih lahko uspešno vključi v funkcijo dinamične optimizacije in uspešnosti poslovanja podjetja, ki ga upravlja (Zekič, 2000, 59). Zunanji dejavniki v funkciji uspešnosti poslovanja logističnih operaterjev so:

- gospodarski, - znansteveno-tehnološki, - socialnokulturni in inštitucionalni.

Najpomembnejši vplivi na poslovanje logističnih operaterjev prihajajo iz gospodarskega okolja. Ponavadi kot priložnosti ali nevarnosti, ki jih mora management zaznati pri upravljanju dinamične optimizacije sodobnega podjetja. Logistični operaterji nudijo storitve manipuliranja z blagom ter izmenjujejo rezultate poslovanja. So porabniki energije, materialnih sredstev, znanja in informacij iz okolice, uporabnikom pa tržijo svoje storitve. Na končni proizvod ali storitev logističnega okolja vplivajo še odjemalci, kakovost dobaviteljev, kakovost proizvajalcev, dostopnost, kupna moč, potrebe in zahteve odjemalcev, cena dela itd. Izbira dobaviteljev in podizvajalcev ima velik pomen pri kakovosti in ceni storitev. Razvita logistična infrastruktura v podjetju in v okolju je temelj uspeha logističnega delovanja logističnega centra. Za dinamično optimizacijo in uspešno poslovanje ima velik pomen dostopnost, kakovost ter cena dela. Uporaba novih modernih strojev ter informatike omogoča zmanjšanje stroškov dela ter samo strukturo dela. Odjemalci storitev so verjetno najpomembnejši dejavnik logistične optimizacije podjetja. Osredotočenost na kupca proizvodov in storitev je temeljna usmeritev logistične funkcije. Hitrost gibanja informacij, dobrin in ljudi je vse večja. Logistika kot funkcija prostorskega in časovnega preoblikovanja dobrin, energije, informacij in znanja razvija nove tehnologije raziskave tržišča. Dosežena stopnja razvoja in znanstveno-tehnološki pogoji okolja logističnega centra neposredno vplivajo na konkurenčnost. Socialnokulturni pogoji okolja so začetni element logistične koncepcije, usmerjene v zadovoljevanje odjemalčevih potreb. Element socialnokolturnega okolja je tudi etično okrožje, katero vključuje skupine ljudi s sprejetimi standardi vedenja (Koontz in Weinrich, 1884, 62). Slabe rezultate poslovanja lahko povzroči nezadostno poznavanje sprejetih družbenih norm, prepričanj in vrednot določenih skupin odjemalcev s strani managementa, h katerim je usmerjeno poslovanje. Država s svojo regulativo neposredno vpliva na poslovanje podjetij. Uporablja različne načine, kot so: subvencioniranje izbranih gospodarskih vej, davčne olajšave ter zaščita izbranih.

13

2.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE LASTNIH ALI TUJIH LOGISTIČNIH STORITEV V procesu globalizacije industrije in trgovine ter zaradi potreb konkurenčnosti so logistične zahteve vedno večje: - logistika mora biti orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig, - logistika mora biti zanesljiva, točna in hitra, - logistika mora biti varna in stroškovno sprejemljiva, - logistika mora omogočati oskrbo po sistemu just in time, - logistika mora biti izjemno odzivna, - logistika mora vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk, - logistika mora temeljiti na elektronskem poslovanju celovitih informacijskih sistemov. SLIKA1: Odločanje za zunanje izvajanje

Zakaj se podjetja odločajo za zunanje izvajanje

Osredotočenost na dejavnost

32%

Povečati dohodke2%

Ustvariti inovacije2%Ohraniti kapital

5%Izboljšati kvaliteto5%

Pospešiti prodor na tržišče5%

Ustvariti strukturo variabilnih stroškov

13%

Znižanje stroškov36%

VIR: Outsourcing Next Wave V zgornjem grafikonu se nadzorno vidi, da se podjetja odločajo za zunanje izvajanje predvsem z namenom, da bi znižala stroške poslovanja in bi se lahko osredotočila na osrednjo dejavnost, za katero so specializirana in si z njo lahko pridobijo želeno konkurenčno prednost.

14

Ker navedenim logističnim zahtevam uporabniki logistike sami zelo težko sledijo, narašča težnja k logističnemu outsourcingu:

• uporabniki logistike zmanjšujejo število logističnih dobaviteljev (špediterjev, prevoznikov, skladiščnikov itd.) po principu single-sourcinga;

• od logističnih dobaviteljev se zahtevajo celotne logistične storitve (vodenje zalog, pakiranje, skladiščenje, transport, distribucija itd.) podprte z ustrezno informacijsko tehnologijo, ki omogoča obvladovanje materialnih tokov med partnerji oskrbovalne verige;

• z logistični dobavitelji sklepajo dolgoročne partnerske pogodbe in strateške povezave;

• zahteva se vedno večja kakovost logističnih storitev, vedno večja hitrost dostave blaga in stalno zniževanje logističnih stroškov – logistične inovacije so nujnost;

• zahtevajo se hitri sistemi centralizirane panevropske in globalne distribucije; • za izgradnjo in delovanje logističnih informacijskih sistemov se pogosto uporablja

princip informacijskega outsourcinga. Podjetje se mora na podlagi tega, ali ima zadostno in primerno ekonomijo obsega, odločiti, če bo oddalo nekatere logistične dejavnosti. Odločitev sprejmejo po natančni presoji na osnovi izida, ki nam ga da primerjava stroškov in učinkov. Ugotoviti morajo, ali jim bo z zunanjo oskrbo uspelo znižati stroške in ohraniti oziroma izboljšati raven kakovosti logistike. Elementi analize odločitev narediti ali kupiti ( Ogorelc, 2001, 312): prednosti zunanje oskrbe: ● dvig učinkovitosti s specializacijo ● degresija stroškov (optimiranje zmogljivosti) ● izkoriščanje tehnoloških dosežkov zunanjih izvajalcev ● izkoriščanje sinergijskih učinkov strateška tveganja zunanje oskrbe: ● izguba pomembnih znanj in veščin ● moteno sodelovanje sodelavcev z različnih funkcijskih področij ● pomanjkljiv nadzor nad izvajalci kriterij za načrtovanje zunanje oskrbe: ● zaščita strateških interesov podjetja ● zniževanje stroškov kapitala ● možnost zniževanja stroškov dela ocenjevanje prednosti in pomanjkljivosti: ● transakcijski stroški ● oportunitetni stroški Na prehodu v novo tisočletje je pomen zunanje oskrbe v logistiki zelo narasel. Mnoga industrijska podjetja so ocenila, da ne bodo zmogla slediti razvoju logistike. Po temeljiti analizi so logistiko prepustila zunanjim izvajalcem.

15

Primeri, ko podjetje prepusti logistično dejavnost zunanjim izvajalcem, so: - hiter vstop podjetja na nove trge, - večje spremembe v nabavni in/ali prodajni strukturi, - spremembe v proizvodni strukturi, - zahtevana kakovost fizične oskrbe oziroma fizične distribucije (na primer

zmanjšanje dobavnih časov, spremenjene nabavne/prodajne količine), - prilagajanje hitri rasti prodaje.

SLIKA 2: Dejavnosti izvajanja

Dejavnosti zunanjega izvajanja

61%

6%

35%

4%

11%

1%

46%

47%

3%

39%

17%

9%

9%

53%

46%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

Čiščenje

Drugo

IT

Kadrovanje

Logistika, skladiščenje in distribucija

Nabava

Pravno sodelovanje

Prehrana

Prodajne storitve

Proizvodnja

Računovodstvo in finančno svetovanje

Raziskava in razvoj

Trženje

Varovanje

Varstvo pri delu

VIR: Uršič 2002,65 Iz odstotkov, ki pojasnjujejo, koliko podjetij daje v zunanje izvajanje določeno dejavnost lahko razberemo, da več kot polovica daje v zunanje izvajanje storitve čiščenja in varovanja. Le malo pa se podjetij pa se odloča za zunanje izvajanje na področju nabave, kadrovanja, trženja in tudi logistike. Vidi se da se slovenski podjetniki in managerji poslužujejo zunanjega izvajanja predvsem pri podpornih dejavnostih oziroma pri storitvah, ki niso neposredno povezane z osrednjo dejavnostjo v podjetju in se jih lažje izvaja.

16

3 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST PODJETJA 3.1 DEJAVNIKI KONKURENCE Ključni dejavniki konkurenčnega uspeha so to, na kar se mora podjetje osredotočiti in početi zelo dobro, če hoče dosegati konkurenčni uspeh in si zagotoviti dolgoročni obstoj in razvoj. Ključni dejavniki konkurenčnega uspeha nam povedo, da različna podjetja potrebujejo različne vrste znanj in veščin, da bi se uveljavila v konkurenčnem okolju. Povedo nam, katera so kritična področja poslovanja, na katera se mora osredotočiti podjetje. Upravljalski ukrepi, ki jih sprejmejo managerji v podjetju, morajo v celoti upoštevati te dejavnike, saj njihovo zanemarjanje onemogoča doseganje ekonomske učinkovitosti podjetja, s tem pa dolgoročno ogroža obstoj podjetja. Tu poznamo Porterjev model konkurenčnih sil, ki učinkujejo na posamezno panogo in na podjetja znotraj nje. Te sile so: (Porter, 1985, 127)

1) Konkurenca znotraj panoge in rivalstvo obstoječih podjetij; 2) Potencialna nova konkurenca in grožnja z njenim vstopom na trg; 3) Kupci in njihova ekonomska moč; 4) Nadomestki in grožnja nadomeščanja izdelkov in storitev; 5) Dobavitelji in njihova ekonomska moč.

Da bi podjetje vleklo prave poteze, pa je treba poznati tudi intenzivnost konkurence znotraj panoge. Intenzivnost konkurence je v premem sorazmerju s številom in velikostjo podjetij, zniževanjem prodajnih cen, dobičkonosnostjo poslovnih potez, velikostjo izstopnih pregrad in različnostjo rivalskih podjetij ter v obratnem sorazmerju s hitrostjo rasti povpraševanja in velikostjo kupčevih preklopnih stroškov. Prepoznavanje konkurenčnih prednosti Odločilno vprašanje je vezano na sposobnost podjetja, da lahko ob odločitvi za lastno opravljanje neke dejavnosti samo sebi zagotovi konkurenčno prednost. Vsekakor pa ni dovolj da jo samo zagotovi, namreč jo mora tudi vzdrževati oziroma izpopolnjevati. Ključne konkurenčne prednosti podjetja pa so tiste prednosti, zaradi katerih tržišče prepoznava podjetje kot drugačnega in boljšega ponudnika storitev. Podjetje skrbi za njihov obstoj in povečanje preko sistema investicij v razvoj nove tehnologije, kadrov in mehanizmov poslovanja. Eden od ustaljenih mehanizmov za ohranjanje ključnih prednosti v današnjem času je prav gotovo tudi vpeljava raznolikih standardov kakovosti. Podjetje poseduje trajno konkurenčno prednost v primeru, ko deluje v skladu s strategijo, katere obstoječi in potencialni tekmeci ne zmorejo implementirati ali pa prekopirati njenih odnosov. (Kotabe in Murray, 2004, 7).

17

Strategije doseganja konkurenčnih prednosti Ni ga podjetja, ki ne bi poskusilo doseči konkurenčne prednosti pred ostalimi podjetji. V ta namen ima določene načrte za uspešno konkuriranje podjetij. Imeti mora konkurenčno strategijo, ki je neke vrste načrt dejavnosti za doseganje tržnega uspeha in uveljavljanje konkurenčne prednosti pred tekmeci. (Rebernik, 1999, 334) Seveda lahko podjetje izbere različne strategije. Najpogosteje so mu pa na razpolago:

- strategije cenovne konkurence, kjer podjetje konkurira s spreminjanjem tržne cene. - strategija diferenciranja, ki temelji na lastnostih izdelka, kakovosti, servisiranju ter

podobnih značilnosti - strategija specializacije, s katero se podjetje osredotoči na specialne potrebe

določene skupine kupcev, geografsko omejen trg ali specifično uporabo izdelka.

3.2 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST Različni viri navajajo, da ustvarja logistika v različnih tržnih gospodarstvih od 10 do 11 odstotkov bruto družbenega produkta (BDP) teh držav. Kot pomembna komponenta BDP vpliva logistika na stopnjo inflacije, obrestne mere, produktivnosti, stroške energije in druge ekonomske kategorije. LOGISTIKA KOT VIR TEKMOVALNIH PREDNOSTI Managerji se vedno bolj zavedajo, da dobro organizirana logistika v podjetju, le-temu prinaša vzdržljivo tekmovalno prednost. Vseeno je ta ocena logistike relativno mlad fenomen. Tradicionalni viri prednosti so ponavadi skoncentrirani okoli zniževanja delavskih stroškov, naravnih virov, velikih ujetih trgov ali kakšnega unikatnega tehnološkega znanja. Nove tehnologije boječe uravnavajo delavske stroške kot odstotek celotnih stroškov; mnogo narodov z tradicionalnimi delavski stroški, da jih lahko uspešne države podrežejo; v nekaterih industrijah se zdi, da so tehnološke izboljšave zastarele skoraj tako hitro, kot se novi produkti pojavijo na trgu; razpoložljivost naravnih virov in poceni sestavin so postala vedno bolj globalna in sam dostop do njih se ne smatra več kot ogromna prednost. Skozi sedemdeseta in na začetku osemdesetih let so nekatera podjetja poskušala doseči konkurenčno prednost z izboljšanjem produktivnosti in znižanjem stroškov. V osemdesetih je konkurenčna prednost pomenila, da so delali predvsem na brezhibni kvaliteti izdelka. V devetdesetih pa je konkurenčna prednost pomenila zagotoviti boljši servis kupcem. Predvsem pa sta pomembni dve trditvi o konkurenčni prednosti: 1. Tudi najboljše urejeni sistemi zgubijo svoje prednosti skozi čas, tako da včerajšnja tekmovalna prednost pred drugimi postane danes minimalni še obstoječi standard, 2. Okno za nove strateške možnosti (inovacije) je relativno omejeno, tako da morajo organizacije konstantno iskati nove možnosti za srečanje s kupci in to boljše kot konkurenca. Treba je omeniti, da konkurenčna prednost, zgrajena iz dobro organizirane in izvršene logistike, je dolgotrajna in vzdržljiva zato, ker jo je izredno težko kopirati.

18

3.3 NAPOVED RAZVOJA LOGISTIKE IN NJEN VPLIV NA KONKURENČNOST

3.3.1 VLOGA LOGISTIKE V RAZMERAH GLOBALIZACIJE

- logistika je neobhodna sestavina globalne poslovne in tržne strategije, - logistika ostaja nesporno sredstvo za povečevanje konkurenčnosti podjetja in za

zadovoljevanje potreb kupcev kjerkoli v svetu, - učinkovita logistika mora zagotavljati zniževanje stroškov, oblikovanje

diferencirane ponudbe kupcem in čim boljši servis kupcem, - logistiko praviloma kontrolirajo globalni prodajalci blaga, - logistika je inštrument globalnega supply chain managementa.

Tradicionalni koncept logističnega managementa, ki išče optimalne rešitve za materialne tokove z vidika posameznega podjetja, prehaja v koncept managementa oskrbovalne verige – supply chain managemt v globalnem gospodarskem in geografskem prostoru. V novem konceptu managementa globalne oskrbovalne verige postaja logistika sredstvo za obvladovanje celotne oskrbovalne verige. Logistika se načrtuje za celotno verigo s ciljem zniževanja stroškov, izboljšanjem ponudbe in čim boljšim servisom za kupce. Težišče delovanja logistike se v tem razvoju prenaša od obvladovanja materialnih tokov posameznega podjetja na obvladovanje materialnih tokov med subjekti celotne oskrbovalne verige. 3.3.2 VPLIVI GLOBALIZACIJE POSLOVANJA NA LOGISTIČNO PONUDBO Iz splošnih trendov današnje prakse v razvitem svetu izhajajo naslednji dejavniki, ki vplivajo na logistično ponudbo:

- razvoj oskrbovalnih verig na podlagi partnerskih odnosov med neodvisnimi udeleženci,

- ključni faktorji partnerskih odnosov so zanesljivost, zaupanje, lojalnost, skupno preživetje in konkurenčnost celotne verige,

- gibalo sprememb so vedno nove potrebe kupcev, ki zahtevajo boljši servis, vedno večjo hitrost izpolnjevanja naročil in dostavo blaga ter še stalno zniževanje cen,

- konkurenca je neizprosna in dobavitelji se morajo prilagoditi in spremeniti ali propasti,

- pomembno sredstvo za spremembe v poslovanju je outsourcing, s katerim podjetja skušajo zadovoljiti nove zahteve kupcev.

Koncept globalnih oskrbovalnih verig je preveč kompleksen, da bi ga podjetja lahko obvladala samo z notranjimi viri – insourcingom, kar še posebej velja za logistiko. Zato je logistično outsourcing nujnost. Vključevanje logističnih podjetij v oskrbovalne verige in vzpostavljanje partnerskih odnosov ni enostavna zadeva. Do partnerstva pride takrat, ko obe strani razumeta filozofijo oskrbovalne verige in želita doseči izboljšanje oskrbe kupcev. Logistični dobavitelj mora spoznati vsebino celotne oskrbovalne verige, da lahko oblikuje ustrezno ponudbo svojih storitev, obstajati mora medsebojno razumevanje, komuniciranje ni dovolj.

19

3.3.3 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNE PONUDBE V POGOJIH GLOBALIZACIJE Konkurenčni logistični dobavitelj mora danes izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

- pripravljen mora biti na partnerski odnos pri izvajanju raznih logističnih dejavnosti, ki jih njegovi kupci želijo prenašati na zunanje izvajalce: logistični outsourcing,

- pripravljen mora biti svojim kupcem zagotavljati raznovrstne in multimodalne logistične storitve,

- usposobljen mora biti za uvajanje informacijskih sistemov v skladu s potrebami svojih kupcev,

- zagotavljati mora globalne logistične storitve v skladu s potrebami svojih kupcev, Zelo pomembna je tudi sposobnost za uvajanje novih logističnih tehnologij in inovacij, s katerimi se logistični ponudnik diferencira od svoje konkurenca. Tako se izgrajujejo potrebam kupca prilagojeni mednarodno zbirno-distribucijski sistemi. Špediterji razvijajo nove, zanesljivejše in zmogljivejše sisteme zbirnega prometa, paketne distribucije in ekspresnih storitev. V Evropi se oblikuje zlasti sistem hitrega kopenskega transporta (dostava v roku 24 ur) ter sistem učinkovitega medkontinentalnega transporta, ob istočasnem razvoju mednarodnih, regionalnih in nacionalnih distribucijskih centrov. 3.3.4 KONCENTRACIJE V LOGISTIKI IN RAST LOGISTIČNIH PODJETIJ Zahteva po nenehni rasti logističnih podjetij ni samo posledica večanja konkurenčne sposobnosti, ampak nedvomno tudi posledica globalizacije. Koncentracije v logistiki so nujnost, saj ekonomija obsega v logistiki zahteva koncentracijo blagovnih tokov. Tovor se namreč prevaža v manjših količinah in na večje razdalje, hitrost in frekvenca prevozov pa se povečujeta.Zato se izvaja koncentracija transportnih, skladiščnih, distribucijskih in drugih logističnih infrastrukturnih kapacitet, s čimer se ustvarjajo globalni logistični sistemi. S širjenjem logističnih kapacitet nastajajo panevropska in globalna logistična omrežja za oskrbovanje kupcev blaga. Z združevanjem, z nakupi in prevzemi se zmanjšuje število logističnih dobaviteljev ter nastajajo velike logistične korporacije, ki morajo dosegati najmanj eno milijardo dolarjev letnega prometa. Evropski logistični koncerni vstopajo na druge nacionalne trge v Evropi in na druge kontinente, vedno bolj pa so v Evropi aktivne tudi ameriške in japonske korporacije. Koncentracije na strani logistične ponudbe potekajo sicer že dalj časa, vendar so se v skladu s splošnimi globalizacijskimi trendi v svetu izredno intenzivirale prav v zadnjih letih.

20

3.4 KAJ STORITI, DA BOMO EN KORAK PRED KONKURENCO In kaj naj bi bili viri konkurenčne prednosti v naslednjem obdobju? Na žalost na to vprašanje ni preprostega odgovora. Doseganje popolne konkurenčne prednosti zahteva, da ima podjetje resnično razumevanje za svoje kupce in dodatno vrednost, ki jo le-ti iščejo. Firma pa mora imeti notranje sposobnosti, da razvije znanje do te mere, da je noben konkurent ne kopira. Primer je zelo velika zahteva za določen časovni logistični management v razvijajočih trgih in kjer so kupci dokaj zahtevni in so tekmovalni pritiski glede rezultata visoki. Proces pospešimo tako, da prečistimo tok dobrin, ki gre od proizvajalca do kupca na način, da odstranimo vse aktivnosti, ki nam dodajo čas, ampak nič vrednosti. Kupčeve zahteve po hitri dostavi, konstantni dostavi pošiljk in elektronski izmenjavi podatkov odsevajo željo po čim bolj izkoriščenem času. Kupci v manj razvitem svetu ne vidijo hitrega dopolnjevanja kot posebne konkurenčne prednosti, ker povzroča večje stroške. Zagotovo pa lahko vztrajno konkurenčno prednost v tej situaciji realiziramo preprosto z zmožnostjo dostaviti proizvod do kupca na pravilni osnovi z razumnimi stroški. Izziv za vsako organizacijo pa je, da poskušajo zadovoljiti tiste kupčeve potrebe, ki ponujajo največje možnosti za obstoj vzdržljive konkurenčne prednosti (Gaurdin, 2001, 8–11).

21

4 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU 4.1 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA Zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa drugih poslovnih funkcij. Brez pravih in hitrih informacij ter kontrole in ustrezno izobraženega kadra ne bi mogli sprejeti pravilnih odločitev, potrebnih za nemoteno potekanje logističnega procesa. Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in ki jo uporablja večina avtorjev, je sledeča:

notranji transport, zunanji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacija in kontrola, kadri povezani s sistemom.

4.1.1 ZUNANJI TRANSPORT Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasen dovoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te akcije mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. Zunanji transport torej zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih delov in drugega blaga od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do proizvodnje ter prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega uporabnika. K zunanjemu transportu štejemo tudi prevoz delovne sile. Transportne zvrsti Glede na lokacijo obratov ter lokacijo dobaviteljev in kupcev se mora podjetje odločiti za najprimernejšo (z vidika časa in stroškov) in po možnosti najkrajšo prevozno pot (cesta, železnica, zrak in voda). Glede na izbrano prevozno pot se nato lahko odloča med naslednjimi prevoznimi možnostmi prevoza: železniški prevoz, cestni prevoz, vodni in zračni prevoz ter transport po ceveh (Ogorelc, 1996, 79–88). Možne pa so tudi kombinacije posameznih zvrsti transporta. Kakovost transporta Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Pri izbiri najprimernejšega transportnega sredstva in transportne poti, je treba te elemente primerjati in izbrati optimalno različico. Elementi kakovosti transporta so: Hitrost – vpliva na hitrost proizvodnega procesa, obračanje finančnih sredstev, znižanje stroškov za sredstva, povezana s transportnim procesom, in s tem na oblikovanje narodnega dohodka.

22

Ta element je zlasti pomemben, kadar se pojavijo nujne potrebe na trgu, pri transportu blaga, ki ne prenese dolgotrajnega transporta, in pri transportu nujnih nadomestnih delov. Varnost – zlasti je pomembna pri prevozu oseb in za ohranitev kakovosti blaga. Na uporabno vrednost in tudi vrednost blaga med transportom lahko namreč negativno vplivajo atmosferski vplivi, prometne nezgode in ljudje. Množičnost – zelo pomemben element kakovosti transporta. Nujna je pri oskrbi določenih panog industrije s surovinami in energijo, v gradbeništvo, kmetijstvu pri spravljanju poljščin in pri prevozu ljudi … Rednost – uporabnik transporta vnaprej računa na določene vrste prevoza (linije). Proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, tržišče pa redno oskrbo z dobrinami. Točnost – prav tako vpliva na redno oskrbo. Pomembna je za nemoten potek proizvodnega procesa, proizvodnja se lahko odpove določenim varnostnim zalogam (manj skladiščnega prostora, manjša vezava sredstev v zalogah). Pogostost – s pogostejšimi prevozi oseb in blaga se povečuje kakovost transporta. Zmanjšujejo se potrebne zaloge blaga. Dostopnost – pomeni, da se lahko ustvari neposredna zveza med blagom in transportnim sredstvom. Odvisna je od razširjenosti transportnega omrežja. Udobnost – pomembna pri prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva. Poraba energije in varstvo okolja – upoštevati jo je potrebno še z narodnogospodarskega vidika. Sodobno gospodarstvo zahteva varen, hiter, množičen, reden in točen transport. Vseh teh zahtev ne more izpolniti nobena transportna panoga. Železniški transport ima velike transportne zmogljivosti, sorazmerno veliko hitrost vožnje, rednost in točnost prevoza. Cestni transport ima manjše zmogljivosti, najpomembnejša prednost je velika dostopnost oziroma možnost prevoza blaga do porabnikov brez pretovora. Zračni prevoz ima majhne prevozne zmogljivosti, toda veliko hitrost transporta. Mnogokrat se ne upošteva gospodarnost letalskega transporta pri prevozu blaga, ko je blago na poti od proizvajalca do porabnika kljub visoki prevoznini gospodaren (nižji stroški pakiranja, zavarovanja), pri prevozu potnikov so prednosti hitrost, dostopnost, udobnost in pogostost. Prevoz po notranjih vodnih poteh ima velike prevozne zmogljivosti, je poceni, šibka plat pa so rednost (kot na primer po železniškem transportu, ki mu konkurira), pogostost in hitrost. Pomorski transport ima zelo velike prevozne zmogljivosti, je poceni, hitrost je sorazmerno manjša, je manj reden in pogost (kot na primer letalski, s katerim je primerljiv pri medkontinentalnem prevozu). Vsaka izmed naštetih vrst prevoza ima prednosti, pomanjkljivosti in omejitve, upoštevaje hitrost dostave, rednost in zmogljivost prevoza različnih vrst tovora (oblika, teža in druge lastnosti), pogostost in višino stroškov na kilometer. ● Hitrost dostave je tisti element, ki je pomembnejši, kadar gre za nujni prevoz in hitro pokvarljivo blago. ● Rednost pri oskrbi z blagom je odločilna pri ohranjanju stalnih odjemalcev in zmanjšanju stroškov za uporabljeni skladiščni prostor … ● Zmogljivost je element, ki pogosto vpliva na odločitev o izbiri vrste prevoza. ● Pogostost prevoza vpliva na obseg zalog dobaviteljev in velikost zalog blaga pri kupcih, s tem pa posredno tudi na višino stroškov. ● Stroški transportnega procesa vplivajo na višino lastne cene in s tem na konkurenčnost podjetja na trgu.

23

Pri izbiri transportnega sredstva je treba upoštevati tudi ceno transporta. Cena lahko namreč odločilno vpliva na prodajno ceno proizvodov in s tem tudi na njihovo konkurenčnost. Zavedati pa se je treba, da je izbira transportnega sredstva odvisna od vrste blaga (občutljiva elektronika, …), potreb po posebnem pakiranju, razdalje prevoza, prevoznih tarif itd, ki lahko dajejo prednost eni ali drugi vrsti transporta. Vsekakor pa je treba pri kalkulacijah upoštevati načelo celotnih stroškov. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost prevoza pri izbiri prevoznega sredstva in ki jih je treba upoštevati:

- zanesljivost pomeni zagotovilo, da bo prevozna storitev opravljena v skladu s postavljenimi zahtevami,

- točnost je pomembna za nemoteno zadovoljevanje potreb kupcev itd, - udobnost je poglavitna predvsem pri osebnem transportu, - varnost je pomembna za ohranitev uporabne vrednosti blaga in njegove

konkurenčnosti do končnega uporabnika, - dostopnost pomeni možnost neposrednega prevoza med različnimi skladišči v

transportnem procesu.

Poleg izbire prevozne poti in izbire prevoznega sredstva se morajo podjetja odločati še med možnostjo lastnega prevoza (lastni vozni park) ali najemanjem tujih prevoznikov. Podjetja uporabljajo v praksi različne kombinacije. Določen del transporta opravijo z lastnimi transportnimi sredstvi, sicer pa najemajo tuje, zunanje prevoznike.

4.1.2 NOTRANJI TRANSPORT

Notranji transport je nujni sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Njegova osnovna naloga je planska oskrba vseh oddelkov in delovnih mest s potrebnimi materialnimi prvinami, odvažati pa mora vse, kar na teh delovnih mestih nastaja (Kaltnekar, 1993, 335).

Zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju. Zelo pomembna je ustrezna povezanost službe notranjega transporta, prilagojena značilnostim predelave, z drugimi službami v podjetju.

Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje tako upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. S tem mislimo predvsem na razmestitev poslovnih objektov in na teren, na katerem so le-ti postavljeni, na proizvodni program in s tem povezano uporabljeno tehnologijo in tehnološke postopke, oblikovanje pakirnih oziroma tovornih enot ter vrsto in stanje transportnih sredstev, ki jih bo uporabilo (Logožar, 2002, 22).

24

4.1.3 SKLADIŠČENJE Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polizdelkov, izdelkov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog se v skladišču izvajajo še naslednja opravila: ● urejanje dokumentacije v zvezi s prejetim in izdanim blagom, ● namestitev blaga v skladišča, ● pakiranje, če je le-to potrebno.

Osnovni cilj skladiščne dejavnosti je torej premagovanje časovne razlike med časom prispetja materiala oziroma gotovih proizvodov in časom uporabe ali odprave. Pri premagovanju te časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča morajo biti oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj in drugih manipulacij v skladišču in preprečujejo zastoje. Skladiščenje mora biti pregledno in zahtevani materiali hitro dosegljivi, hkrati pa morajo biti izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraj in poškodb (Logožar, 1999, 18).

4.1.4 ZALOGE

Obseg zalog močno vpliva na opremljenost skladiščnega prostora ter na število delavcev, ki so zaposleni v skladiščih. Na višino zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo predvsem iz pogojev proizvodnega procesa in položaja na nabavnem in prodajnem trgu. Zaloge materiala in proizvodov učinkujejo kot blažilec med notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo proizvodov, nase pa vežejo tudi ogromna finančna sredstva. Večje zaloge vežejo nase večja finančna sredstva in povečujejo stroške poslovanja. Zato je potrebno poiskati optimalno višino zalog. Le-ta se zaradi nihanja proizvodnje, prodaje in drugih dejavnikov spreminja, zato je bolje, da določimo optimalno gibanje zalog. Le-to lahko določimo z opazovanjem treh vrst zalog: ● signalne zaloge, ● varnostne zaloge, ● maksimalne zaloge.

S signalno zalogo mislimo na tisto višino zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek nabave. Nova količina mora prispeti v trenutku, ko v skladišču dosežemo raven varnostne zaloge.

Varnostno zalogo vzdržujemo, da premestimo pomanjkanje materiala ob nepričakovanih dogodkih (zamude v dobavi, večje potrebe po materialu zaradi motenj v proizvodnji) in da zagotovimo nemoteno oskrbo trga ali proizvodnje.

Maksimalna zaloga pomeni tisto mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno skladiščiti surovine. Pogosto jo potrebujemo za določanje obsega skladiščnega prostora. Visok delež stroškov vzdrževanja zalog v skupnih stroških pa je razlog, da se v svetu postavlja težnja po gospodarjenju brez zalog (Logožar, 1999, 18–19).

25

4.1.5 MANIPULACIJE Z BLAGOM

Manipulacije z logističnimi objekti so vmesni členi med skladiščenjem, notranjim in zunanjim transportom. Manipuliranje z blagom je tisti element logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta in skladiščenje. Poznamo neposredne in posredne logistične manipulacije. Neposredne so pregledovanje kvalitete, prekladanje blaga, pakiranje, paletizacija …Te pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku. Posredne manipulacije pa izhajajo iz komercialno-administrativnih postopkov Te so urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrola kvalitete (Logožar, 2002, 24). 4.1.6 INFORMACIJE, KOMUNIKACIJE IN KONTROLA V poslovnem logističnem sistemu so informacijski procesi tesno povezani s fizičnimi procesi. Brez informacijskega procesa, ki zagotavlja informacije logističnemu podsistemu, hrambo, predelavo in prenašanje le-teh, si ne moremo zamisliti dobro organizirane logistične dejavnosti.

V logističnem informacijskem sistemu se običajno pojavljajo naslednje informacije: - informacije o dejanskih in potencialnih kupcih, - informacije o dejanskih in potencialnih dobaviteljih, - informacije o logističnem sistemu konkurentov, - informacije o stanju lastnega logističnega sistema, - informacije o zalogah materiala in proizvodov na vseh mestih logističnega sistema, - informacije o zalogah v naročilih kupcev, proizvodnje, nabave, - informacije o potencialnih članih informacijskega kanala, - informacije o stanju in planiranem razvoju marketinškega sistema, - informacije o razvoju relevantnih logističnih tehnologij, - informacije o karakteristikah makrologističnega sistema, - informacije o izvajanju logističnih aktivnosti in - informacije o stroških vseh logističnih aktivnosti. Podjetje mora imeti za svoje poslovne odločitve na voljo vse te informacije, ki pa morajo biti ustrezne kakovosti. Zbrati jih mora natančno in sistematično, tako da se zagotovi želena stopnja pravočasnosti, ustreznosti in popolnost informacij (Loogožar, 2002, 24–25). 4.1.7 KADRI Kadri so zelo pomemben element logističnega sistema, saj nepravilna zasedba lahko povzroči niz nepravilnosti, kot so: netočna in nepravočasna nabava in s tem nezadostne zaloge, nestrokovno in neurejeno skladiščenje, nepravilna izbira transportnih poti in sredstev, poškodbe in izgube blaga pri skladiščenju ali transportu, pomanjkljivosti pri zavarovanju blaga, nepravilno ravnanje z blagom (Logožar, 1999, 21).

26

Podjetja bi morala (Ivanko, 2001, 19): • izdelati program kadrov za poslovno logistiko, • pripraviti koncept izobraževanja kadrov, • analizirati delovne razmere, • preizkusiti osebje v logističnem procesu.

4.2 LOGISTIČNI PODSISTEMI IN NJIHOV VPLIV NA PODJETJE 4.2.1 NABAVNA LOGISTIKA Nabavna logistika skrbi kot podsistem mikrologistike poslovnega sistema za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Blago predstavljajo vse potrebne surovine, materiali, polizdelki in izdelki, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega programa. Izvedbeni del nabavne logistike nelogističnega poslovnega sistema se prične tedaj, ko nastane njegova pravica razpolaganja s prvinami poslovnega procesa pri dobavitelju ali pa na določenem delu prevozne poti v skladu s pariteto prodaje. Osnovna cilja nabavne logistike sta (Kaltnekar, 1993, 183):

- preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami potrebnega materiala (kamor vključujemo tudi surovine) ob planiranih časovnih terminih

- in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti. Raven servisnih storitev nabavne logistike je tako odvisna od pogojev odjemalcev. Sam način dobave pa je odvisen od treh dejavnikov: načina naročila, načina odpreme in informacij. Da bi nabavna logistika dosegla zastavljene cilje, mora nabavna služba ugotoviti in določiti nabavne potrebe v podjetju glede na :

- vrsto potrebnega materiala, - predpisano kakovost materiala, - potrebno količino materiala, - čas, v katerem je potrebno material dostaviti.

Poznamo tri načine nabave blaga. Prvi način se nanaša na dobavo blaga takrat, ko se le-ta rabi. Prednosti takega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju tega blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstvih v zalogah materiala. Lahko pa pride do zastoja sistema, če material ne pride pravočasno v poslovni sistem. To potem povzroči prekoračitev nabavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Ta način se določa predvsem za blago, ki je na tržišču vedno na voljo, in za tisto blago, ki ga potrebujemo nenadoma, pa ga zato nismo upoštevali v planu nabave.

27

Drugi način je nabava blaga na zalogo, tako da je blago vedno pripravljeno, ko ga potrebujejo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje priskrbe, ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri dobaviteljih. Pri tem načinu pa narastejo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi optimalnih naročilnih količin materiala. Tretji način preskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali dobava materiala, s čimer se skuša odpraviti slabosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu so prekrivne z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Poslovni sistem ima tako le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji. Podjetje se mora odločiti za tisti način, ki mu glede na razvajenost proizvodnega programa, bližino trga in povezanostjo z njim ter glede na ostale pogoje najbolj ustreza. 4.2.2 NOTRANJA LOGISTIKA Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike v okviru podjetja (pretok materiala od njegovega prevzema do odpreme gotovih proizvodov). Poglavitne dejavnosti notranje logistike so torej smotrno urejen notranji transport in skladiščenje ter potrebne manipulativne operacije (nakladanje, razkladanje, premeščanje, paletizacija, kontejnerizacija, pakiranje, razpakiranje itd.).Vse kar se z materialom dogaja pri prostorsko-časovnih premostitvah od njegovega prihoda v poslovni sistem in znotraj njega do izhoda iz poslovnega sistema, je funkcijsko področje notranje logistike. Med prvine notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren pretok proizvodnje. Prav notranji transport mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja tovarne. Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor ter skrajšati poti in čas pretoka materiala. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v podjetje z oddaljenih domačih in tujih trgov. Blago se razvrsti. Po količinskem in kakovostnem pogledu se uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora tako za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala (ali polizdelkov) kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Ti morajo biti ustrezno pakirani in obstojati mora primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi skrivnostmi dostavi odjemalcem (Oblak, 1987, 39–40).

28

4.2.3 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na eni strani in stroški distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte organizacijske možnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi na njegovi medorganizacijski ravni. Drugi vidik je storitveni servis, ki se zahteva za logistične storitve pri distribuciji določenega blaga. V okvir delovanja distribucijske logistike spada: skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Distribucija torej skrbi za to, da pridejo gotovi proizvodi od prodajalca do kupca v zahtevani količini, času in kakovosti in na pravem kraju. Vse to je navedeno v kupni pogodbi. Pomembno je, da je blago tudi nepoškodovano in z minimalnimi stroški. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcem. Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni dejavniki. Na dobavni čas vpliva tako čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo kot tudi čas transporta blaga do kupca. Na sam transportni čas pa vpliva izbira prometnih poti in sredstev ter razvitost prometne infrastrukture (Oblak, 1987, 41). 4.2.4 POPRODAJNA IN RAZBREMENILNA LOGISTIKA Z razvojem proizvodnje se povečujejo v podjetju velike količine ostankov, odpadkov in embalaže, ki obremenjujejo podjetja in okolico. V ZDA in na Japonskem je država izdala veliko število predpisov o ravnanju s temi materiali in o njihovem recikliranju. Še močneje se je odzvala na to stanje EU, ki je dala njenim članicam direktivo o pakiranju in pakirnih ostankih, ki so jo članice uvrstile v svoj pravni sistem. Namen te zakonodaje je zmanjšanje, ponovna uporaba in recikliranje pakirnega materiala. Odgovornost za izpolnjevanje predpisov pa nosijo posamezni člani, ki sodelujejo v dobavni verigi. Tokove razbremenilne logistike povečuje zmanjšanje življenjskega cikla proizvodov, ker se s tem povečuje tonaža odpadkov in ostankov takih proizvodov, kakor tudi embalaže.Z globalizacijo trga se poveča možnost poškodb blaga in vračanje blaga trgovcu oziroma proizvajalcu. Vsekakor pa je mogoče pričakovati razvoj razbremenilne logistike ne le zaradi izvajanja državnih predpisov, temveč tudi iz ekonomskih razlogov, pa tudi iz konkurenčnih razlogov, ko nudimo kupcu proizvode iz materiala, ki se da reciklirati oziroma mu vračamo embalažo itd. (Inštitut za transport in logistiko, 2000,1-10) S vstopom v EU so slovenska podjetja zaradi zaostanka v razvoju razbremenilne logistike še v težjem položaju. Naša podjetja so se morala na to pripraviti, ker je morala tudi Slovenija povzeti zakonodajo, ki velja v EU. Pripraviti in popraviti se bodo morala še zlasti v notranji logistiki.

29

4.3 STROŠKI V LOGISTIKI Logistika povzroča relativno in absolutno zelo visoke stroške. Delež stroškov logistike v skupnih stroških končne proizvodnje se v ZDA giblje okrog 60 %, v zahodni Evropi pa 54 % (Perišič, 1990, 9). Ta stopnja je različna tudi po posameznih gospodarskih vejah. Ob primerjanju deleža stroškov po posameznih državah je potrebno vso pozornost usmeriti v to, katere stroške je določen dajalec podatkov podal kot logistične stroške. V teoriji analiziramo logistične stroške glede na področje, kjer se porajajo. Ločimo nabavne stroške, stroške skladiščenja in zalog, transportne stroške in ostale stroške, ki nastajajo pri izvajanju logističnih dejavnosti. V praksi pa je logistične stroške zelo težko zajemati. Največja ovira je samo določanje okvirov za te stroške. 4.3.1 NABAVNI STROŠKI Med nabavne stroške štejemo stroške same nabavne dejavnosti. Nabavni stroški torej zajemajo stroške delovanja same nabavne funkcije in stroške, ki nastanejo pri posameznih nabavnih akcijah. Nabavni stroški sami po sebi največkrat ne predstavljajo občutnega deleža v skupnih stroških podjetja. Mnogo večji pa je učinek, ki ga ima poslovanje nabave na druge stroške, predvsem na proizvodne (Kaltnekar, 1993, 238–239). 4.3.2 STROŠKI SKLADIŠČENJA IN ZALOG Stroški skladiščenja in zalog so med seboj tesno povezani, zato jih lahko obravnavamo skupaj. Skladiščni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi mirovanja materiala v poslovnem in proizvodnem procesu. To so torej stroški materialnih skladišč, medfaznih skladišč, skladišč gotovih proizvodov. Skoraj vse vrste skladiščnih stroškov so neposredno ali posredno odvisne od skladiščnih površin. Podjetja stroške skladiščenja le redko točno zajemajo, zato je mogoče o natančni višini le-teh le ugibati. Vendar postaja za podjetja poznavanje teh stroškov bistvenega pomena. Zato tem stroškom posvečamo vedno večjo pozornost. Ocene strokovnjakov glede tega, koliko premoženja imajo podjetja vezana v zalogah, so različne. Ammer pravi, da ima povprečna proizvajalna družba približno 24 % sredstev vezanih v zalogah in 39 % v čisto premoženje, to so zgradbe in naprave. Kaltenekar nasprotno ugotavlja, da je pri nas povprečno vezanih za 38,3 % materiala od vrednosti njegove celotne porabe (Kaltnekar, 1993, 17). 4.3.3 TRANSPORTNI STROŠKI Med transportne stroške štejemo stroške notranjega in zunanjega transporta, čeprav jih v praksi sicer zajemamo ločeno. Ti stroški nastajajo zaradi gibanja materiala in oseb med posameznimi točkami poslovnega ali proizvodnega procesa. Relativni delež teh stroškov se giblje med 35 % in 55 % v skupnih logističnih stroških (Kaltnekar, 1993, 354). Iz tega je jasno razvidno, da imajo transportni stroški velik vpliv na velikost celotnih logističnih stroškov.

30

4.4 CILJI PODJETNIŠKE LOGISTIKE Cilj logističnega sistema je optimirana preskrba proizvodnje in optimirana dobava naročenih dobrin porabnikom oziroma kupcem. To pomeni za proizvodno podjetje premagovanje prostorskih in časovnih razlik med dobavitelji, nabavo, proizvodnjo, prodajo in porabniki. Pri tem je potrebno upoštevati optimalne proizvodne količine, optimalne količine naročanja, čas preskrbe, zanesljivost preskrbe in kvaliteto dobavnega servisa (Mihelič, 2001, 117). Med pomembnejše cilje logističnega sistema šteje Kaltnekar (1993, 48–52) naslednje:

• ustrezna vključitev v celoten proces podjetja in izpolnjevanje vseh nalog, ki jih ta integracija postavlja,

• z ustrezno notranjo organizacijo vseh dejavnosti, ki so odgovorne za materialno preskrbo, zagotavljanje njihovega koordiniranega delovanja pri opravljanju postavljenih nalog,

• s sodelovanjem v kadrovanju in izobraževanju, z ustreznim uvajanjem v delo, z razvijanjem odgovornosti in dobrih odnosov zagotavljati strokovnost in povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi zaposlenih delavcev,

• zagotavljanje planske preskrbe vsega potrebnega materiala v zahtevanih količinah in kvalitetah, ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti nemoteno delo v proizvodnji in drugih službah v delovni organizaciji,

• zagotavljanje uspešne distribucije gotovih proizvodov do kupcev v skladu z njihovimi časovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami,

• prizadevanje za čim boljšo likvidnost organizacije, kar skuša doseči s smotrnim razporejanjem finančnih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav s finančnimi zmogljivostmi, s hitro distribucijo proizvodov in čim hitrejšim obračanjem zalog,

• vzdrževanje solidnih odnosov z dobavitelji in kupci ter zagotavljanje obojestranske zanesljivosti dobav,

• tekoče obveščanje delov podjetja o stanju in spremembah na tržišču ter o celotnem zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi,

• z urejenim planiranjem, evidentiranjem in celotnim administrativnim poslovanjem, zagotavljanjem preglednosti in kontrole dela ter celotnega poslovanja v podjetju.

Kot vemo, so cilji izrednega pomena za vodenje organizacije. Cilji morajo biti dobro postavljeni, saj povezujejo dejavnike organizacije, predstavljajo usmeritve poslovanja in odločanja ter omogočajo vrednotenje uspešnosti. Glavni cilji dobrega vodenja logističnih storitev so (Logožar, 2002, 13):

• znižanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi 30 % in več prodajne cene. To se doseže s skrajšanjem poti, s primernim znižanjem zalog, z naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, s koncentracijo tovorov, s pravilnim pakiranjem, z uvedbo ustrezne mehanizacije, s sodobno informacijsko tehnologijo itd.,

31

• izboljševanje kakovosti logistike pri kupcih, kar dosežemo z večjo hitrostjo in točnostjo dobav, z opravljanjem logističnih storitev od vrat do vrat, z dostavo blaga ob pravem času na pravem kraju, z veliko zanesljivostjo, z dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, s primerno ceno itd.,

• varstvo okolja – nanj najbolj vplivajo zlasti trije elementi logistike, in sicer: pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in skladiščenje (izraba prostora),

• humanizacija dela – pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je potrebno posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.

Za realizacijo posameznih ciljev poslovnega sistema je potrebno sprejemanje ukrepov tudi na drugih področjih njegovega poslovanja. Tako morajo vsa področja biti usklajena in s tem težiti k skupnemu cilju. Posamezni cilji morajo biti podrejeni drugim, kajti strateške odločitve so vedno na vrhu hierarhije ciljev, ki pa potem tvorijo več podciljev.

32

5 PRIMER VPLIVA LOGISTIKE NA KONKURENČNOST V PODJETJU TAB MEŽICA 5.1 O PODJETJU Podjetje TAB je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Rudnika Mežica, predelave svinca z več kot 350-letno tradicijo. Prvih 15 let je TAB delal z licenco Tudorja, Švedska. Posledica razvoja, ki se od leta 1980 dalje vrši v podjetju samem, je današnji uspeh pri proizvodnji vseh vrst svinčenih VRLA AGM baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah z računalniško podprto proizvodnjo:

• ena izmed njiju za proizvodnjo zagonskih baterij blagovne znamke Topla in TAB (z letno proizvodnjo 1200000 kosov, površina proizvodnih prostorov 6500 m2, skupna površina namenjena dejavnosti 17000 m2) in

• druga za industrijske baterije blagovne znamke TAB (z letno proizvodnjo približno 700000 kosov trakcijske srednje vrednosti ali stacionarnih celic in blokov, površina proizvodnih prostorov 8200 m2, skupna površina namenjena dejavnosti 13100 m2).

Proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene. Visokokvalitetne baterije TAB – izdelane v skladu s standardi ISO 9001, ISO 14001 in EAQF – so znane širom sveta, pa še posebej v Sloveniji, zahodni Evropi (Italija, Grčija, Francija, Benelux, …), vzhodni Evropi (Rusija, Poljska, Madžarska), Severni Ameriki (ZDA, Kanada), Aziji (Singapur, Tajvan, Indonezija, …), Srednjem Vzhodu, Skandinaviji. SLIKA 3: Distribucijski kanali podjetja TAB

Vir: Tab.si

33

Proizvodni program NALITE BATERIJE

• Starter (SLI) baterije od 36 do 240 Ah.

• Industrijske baterije, to so trakcijske in stacionarne baterije: DIN PzS trakcijske celice (vijačene in varjene) s ploščami od 45 do 155 Ah, BS PzB trakcijske celice (vijačene in varjene) s ploščami od 32 do 103 Ah in OPzS stacionarne celice/bloki (vijačene in varjene) s ploščami od 50 do 125 Ah in celice do 3000 Ah prav tako OGi bloke s kapaciteto od 25 pa do 900 Ah. TAB izdeluje tudi stacionarne baterije z ohišji iz trde gume s ploščami 18 Ah in nekatere (pol) trakcijske baterije.

SLIKA 4: Proizvodni program nalitih baterij

Vir: Tab.si VRLA-AGM BATERIJE

• Akumulatorske baterije z 60 in 90 Ah (EcoDry, MultiDry).

• Industrijske trakcijske baterije in stacionarne baterije: celice/bloki od 50 do 500 Ah. TAB je tudi proizvajalec raznih specialnih baterij za vojaške namene: pretežno trakcijske baterije za podmornice (vse do 11500 Ah) in akumulatorske baterije za tanke, letala, torpeda na razpolago v flooded in nekatere od njih tudi v VRLA-AGM tehnologiji.

34

SLIKA 5: Proizvodni program VRLA baterij

Vir: Tab.si DOBAVITELJI Glavni dobavitelji so znani tudi ostalim svetovnim proizvajalcem baterij. Najpomembnejši med dobavitelji so: ● Ohišja in pokrovi, plastika – Accuma, Plastam, Italija, Accumalux, Luksemburg. ● Seperatorji – Amersil, Luksemburg, Cookson-Entek, Velika Britanija, Jungfer, Avstrija, PIL, Italija. ● Svinec – BMG, Avstrija, MPI, Slovenija, Zletovo, Makedonija. Dobavitelji ostalega repromateriala (kisline) so razna podjetja iz Slovenije in vzhodnoevropskih držav. KUPCI TAB je poddobavitelj nekaterim vodilnim svetovnim proizvajalcem akumulatorskih baterij in se ne trži vedno pod originalno blagovno znamko: ● STARTER ● Trakcije: Toyota Italija, Balkancar Madžarska, Slovenske železnice, Makedonske železnice, Hrvaške železnice, Jungheinrich Slovenije, Linde ZRJ, razni zahodnoevropski prodajalci (Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija, …) in vzhodnoevropske države, ki prodajajo TAB baterije pod drugimi imeni proizvajalcem viličarjev, trgovcem in končnim uporabnikom: Jungheinrich, Still, Toyota, Cesab, Daewoo, Yale, Hyster, Linde, Komatsu, Caterpillar. ● Stacionarne: Nuklearna elektrarna Krško – Slovenija, TELEKOM Slovenija, Kuzbas energo, Kemerevo, Rusija. ● Vojaške: slovenska, jugoslovanska, poljska in nekatere vojske afriških držav.

35

EKSKLUZIVNI PARTNERJI V TUJINI:

- RT-La Batteria, Italija - Nordyne, Francija - TAB, Španija - ZEUS, Ukrajina - Keltena, Litva - Ergon, Grčija - HWAKONG, Singapur - MTI, Kanada - AS Batterien, Nemčija

5.2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU TAB, dd

Podjetje TAB se je skozi leta razvilo v največje podjetje v zgornji Mežiški dolini. Z dvema velikima proizvodnima halama v Črni in Žerjavu zaposluje čez 400 ljudi, poleg tega pa ima še dve svoji predstavništvi, in sicer v Ljubljani in Mariboru.

Ob izjemnih poslovnih uspehih tako doma kot v tujini se vedno več pozornosti posveča tudi ekologiji ter sami kvaliteti delovnega okolja, ki se je v zadnjih letih močno izboljšala.

Eno izmed področij, kjer pa je še možen napredek, je transport in z njim povezani stroški. Tu predvsem mislimo na zmanjšanje teh stroškov, kar bi po našem mnenju najlažje dosegli, če bi po natančni analizi in tehtnem premisleku izbrali manjše število prevoznih podjetij, ki bi za podjetje TAB ekskluzivno pokrivala določene regije.

Trenutna situacija je takšna, da za distribucijo baterij, ki so glavni proizvod podjetja, skrbi mnogo različnih prevoznikov. Noben izmed njih pa s podjetjem nima sklenjene posebne pogodbe, s katero bi ta prevoznik bil uradni transporter TAB izdelkov za določeno območje.

5.2.1 Prevoz po kopnem

Najbolj razširjena oblika prevoza, ki se v podjetju uporablja, je prevoz po kopnem. Skoraj vsak dan je na odpremnih mestih v Črni in Žerjavu kolona tovornjakov, ki nato s polnimi prikolicami razvozijo baterije po celotni Evropi, Rusiji in tudi na bližnji Vzhod.

Preden je bila v Uradnem listu objavljena sprememba Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), je bilo treba poleg vse ostale dokumentacije, ki mora spremljati tovor, dodati še tako imenovani ADR1 obrazec. Od leta 2003 akumulatorske baterije in njihovi deli več ne spadajo v kategorijo nevarnih snovi za prevoz po cesti. ADR obrazec pa je še vedno zakonsko predpisan za prevoz po morju.

1 ADR (angleško European Agreement concerning the international carriage of dangerous goods by road) je kratica, ki označujeEvropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti.

36

5.2.2 Prevoz po morju

Nekaj njihovih kupcev prihaja tudi iz držav, ki s Slovenijo nimajo neposredne cestne povezave. Za takšne partnerje je najprimernejši ladijski prevoz, ki se ga poslužujejo predvsem podjetja iz Severne Amerike (MTI iz Kanade, MTI iz Združenih držav Amerike), Južne Amerike (Serminsa iz Peruja, Spittec iz Čila), Azije (Hwakong iz Singapurja), bližnjega Vzhoda (Tal-Ron iz Izraela) ter južne Evrope (MTI iz Cipra).

V zadnjem obdobju so pri njihovem ekskluzivnem partnerju v Grčiji, podjetju Ergon, opazili, da preferirajo ladijski prevoz v primerjavi s cestnim, verjetno je glavni dejavnik cena (s podjetjem sodelujemo na podlagi incoterma FCA2).

Ker pa lega Slovenije ni preveč ugodna za ladijski prevoz po Evropi, pride ta varianta v poštev samo za območja južne Evrope, kot sta Grčija in Turčija ter za Izrael. Če se bi izkazalo, da bi v prihodnje s kakšnim od podjetjem iz tega območja sodelovali s takšnimi incotermsi, kjer stroški prevoza bremenijo nas, je dobro, da tudi tukaj najdejo najugodnejšega ladijskega špediterja.

Situacija je drugačna pri ladijskem prevozu na druga omenjena območja. Ker v večini primerov prevozne stroške krijejo sami, je potrebno narediti analizo, kateri ponudnik pomorskega prometa je najugodnejši glede na tranzitni čas in ceno.

Ena izmed pomembnih lastnosti, ki vplivajo na ceno, je odpremna luka. Jadroagent Koper, kot eden njihovih sedanjih največjih špediterjev za območje Izraela in Južne Amerike, ima kot odpremno luko Koper. Na drugi strani pa se za kupce iz Severne Amerike zadnje čase veliko uporablja prevozno podjetje DHL Danzas, ki za določena območja uporablja odpremno luko Hamburg. Vsa ta dejstva je seveda treba upoštevati tudi pri končnem izboru špediterjev.

5.2.3 Prevoz po zraku

Najmanj uporabljena oblika dostave blaga k končnemu kupcu je v našem primeru letalski prevoz. Zelo visoka cena, predvsem pa oblika in vsebina njihovih končnih proizvodov (kislina) dajeta letalskemu prevozu najnižji delež uporabnosti v podjetju TAB, d.d.

Seveda pa ni povsem izključen. Ko kupec nek proizvod (ponavadi gre za droben material, veze, vijaki, nalepke, posode) nujno rabi, se poslužujejo tudi prevoza po zraku.

V veliki večini gre za tako imenovano ''hitro pošto'', kjer kurir pride v podjetje, prevzame blago, in ga dostavi na letališče (v našem primeru letališče Brnik), od koder potem odpotuje k končnemu kupcu.

V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja vedno več podjetij, ki se ukvarja s hitro pošto. Največkrat so to podružnice multinacionalk, ki se s tem poslom ukvarjajo že vrsto let. Najbolj znana podjetja iz te branže so: 2 Free Carrier (+ ime kraja, v našem primeru grško pristanišče, kjer ladja s tovorom pristane): blago je na razpolago pri špediterju, špediterja plača kupec.

37

- DHL, - Fedex, - UPS, - TNT

Prednosti hitre pošte so predvsem hitrost (znotraj države v manj kot 24 urah, v mednarodnem prometu pa dva do tri dni). Pošiljka je dostavljena na želeni naslov, kjer jo s podpisom formularja prevzame kupec. Večina teh podjetij ima vzpostavljen sistem, preko katerega lahko skozi celotno transportno pot sledimo blagu.

5.3 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH PROBLEMOV V podjetju imajo oddelek, ki se imenuje Logistika industrijskih baterij, vendar pa samo ime ne opredeljuje njihovega dela. Oddelek se namreč ukvarja s:

• sprejemom naročila,

• njegovo določitvijo (saj je večina naročil v oddelku nejasnih, ker gre pri skoraj vsakem naročilu za specifično baterijo),

• vnosom naročila v računalniški sistem, ob tem se preveri, če le-ta ustreza s pogodbo določenim pogojem,

• interno komunikacijo in določanjem dobavnega roka s proizvodnjo,

• izdobavo naročila (organizacija transporta, fakturiranje, carinjenje, …). Ob tem je tudi zelo pomembna funkcija njihove logistike, konstanten kontakt s kupcem ter zagotavljanje vseh potrebnih informacij in dokumentacije, ki jo kupec potrebuje. Pri vsem naštetem se vidi, da je osnovna naloga omenjenega oddelka prodaja in da logistika zajema manjši del. Ker pokrivajo izvoz v praktično vse dele sveta, pokriva v njihovem oddelku vsak referent določeno število kupcev. Referent tudi sam preverja konkurenčnost različnih logističnih ponudb in jih izbira ter kontrolira naknadno pravilnost zaračunanih storitev. Ob tem pa se vodi tudi skupna tabela z vsemi aktualnimi ponudbami cen različnih logističnih ponudnikov. Ker se je izvoz v zadnjih letih zelo razpršil in kontrola prevoznikov zavzema vse preveč časa, je trenutni cilj zbrati vse možne ponudbe različnih prevoznikov in na osnovi ponujenih najnižjih cen skleniti letne pogodbe z manjšim številom prevoznikov. Ob tem pa je seveda tudi zelo pomembna zanesljivost, točnost, ažurno spremljanje in obveščanje o napredovanju pošiljke, primerna opremljenost prevoznih sredstev (njihovo blago spada tudi v nevarno blago za ladijski promet), zavarovanje prevoza ter seveda strokoven odnos prevoznika. S tem bi se izognili vsakršnim pogajanjem za ceno, ki bi bila skozi vse leto znana. Vodja poslovne logistike mora v bistvu skrbeti za to, da je cena prevoza čim nižja ter prevoz čim bolj zanesljiv in točen. Njihovi glavni logistični problemi so pri organiziranju prekomorskih prevozov ter letalskih prevozov, kadar je to potrebno. Prav tako jim povzročajo največji strošek manjše pošiljke, ki jih morajo dobavljati z zbirnimi prevozi. Potem je tu tudi polno manjših problemov, kot so nepotrebna križanja poti, nepotrebno premeščanje kamionov po dvorišču zaradi čakanja

38

na dokumente, ki se izdajajo na drugi lokaciji, kot se nalaga kamione. Prav tako predstavlja problem tudi to, da so logistične dejavnosti v podjetju razbite na več oddelkov, kar pomeni da njihovo delovanje ni usklajeno kljub temu, da je medsebojno prepleteno. Že v osnovi je znano, da marketing zahteva za prodajo čim večje število artiklov, proizvodnja in finančni sektor pa čim manjše itd. Tako je za dosego optimuma potrebna integracija vseh, ki sodelujejo v verigi. 5.4 PREDLOGI REŠEVANJA Te probleme rešujejo na tak način, da poskušajo skupaj s kupcem naročila čim bolj enačiti s celimi kamioni oz. celimi enotami prevoznih sredstev. V kolikor to ni mogoče, se išče najnižja ponudba prevoznika in se skupaj s kupcem dogovorijo za razdelitev stroškov, ki so za obe strani še sprejemljivi. Nadalje se predlaga ureditev prioritet pri določanju nadomestnih skladišč za posamezne vrste izdelkov in določitev optimalnih transportnih poti tako, da ne bi bilo nepotrebnih križanj poti. S tem bi dosegli boljši nadzor nad skladiščno robo ter zmanjšanje stroškov in povišanje varnosti. Potem bi lahko v bližino vseh odpremnih lokacij uredili pisarno, v kateri bo nameščen tiskalnik za odpremne naloge. S tem predlogom odpade premeščanje kamionov po dvorišču zaradi čakanja na dokumente, ki se izdajajo na drugi lokaciji. Obenem bi se povečala tudi varnost, saj tako vozniki ne bi hodili po poteh, kjer se lahko vozijo viličarji oziroma druga transportna sredstva. Potreben bi bil tudi koordinator, ki bi izpeljal postopek naročanja kamionov za nakladanje na določen dan in uro. S predlogom bi bila dosežena enakomerna časovna razporeditev, s čimer bi se zmanjšali stroški v podjetju, saj bi bili odpravljeni stroški za nadurno delo vseh tistih, ki so potrebni pri nakladanju blaga na kamione. 5.5 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST POSLOVANJA

Prodajna logistika seveda vpliva tudi na konkurenčnost njihovega podjetja. Tako so tudi zaradi logističnih stroškov v določenih predelih sveta popolnoma nekonkurenčni, medtem ko jih v ostalih predelih le-ti pripeljejo pred konkurenco. Trenutno se še vedno zelo splača najemati slovenske prevoznike za skoraj vse destinacije in njim to omogoča tudi neko konkurenčno prednost. Seveda pa nekih velikih presenečenj na tem področju ni, cene med prevozniki so bolj kot ne znane. Možnost najema zelo poceni prevozov predstavljajo bivše jugoslovanske države, kjer pa vsi ostali dejavniki (točnost, zanesljivost, opremljenost vozil) pešajo in si tega enostavno ne morejo več privoščiti. V primeru pa, da v njihovem oddelku referenti ne bi delali kot dobri gospodarji pri organizaciji prevoza, lahko tudi na tem področju nastanejo stroški, ki lahko močno vplivajo na konkurenčnost podjetja.

39

6 SKLEP Za vsako podjetje, ki se želi uveljaviti na trgu ali povečati svoj tržni delež, je pomembno, da povečuje svoje konkurenčne prednosti. Da bi te prednosti zagotovili, je treba zagotavljati hitro, učinkovito in racionalno delovanje vseh poslovnih funkcij v podjetju. Logistika se neprestano spopada z novimi izzivi ter se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Največji pomen pri tem gre pripisati vse naprednejši tehnologiji. V procesu globalizacije industrije in trgovine ter zaradi potreb konkurenčnosti so logistične zahteve vedno večje. V preteklosti se je le malo katero podjetje zavedalo pomena logistike v podjetju in njenega pomena pri ustvarjanju konkurenčnih prednosti. Vse hitrejši razvoj, vedno bolj zahtevni kupci in vedno večja konkurenca na tržišču pa so prisilili podjetja, da so začela posvečati večjo pozornost tudi drugim funkcijam v podjetju in ne samo proizvodnji in prodaji. Logistika je za večino podjetij v Sloveniji pomemben dejavnik konkurenčnosti in uspešnosti. Njena podporna funkcija pa se seveda zmanjšuje, če podjetje močneje uporablja logistiko za ustvarjanje konkurenčnih prednosti. Podjetniška logistika je v razvitih državah po ocenah 15 let pred slovensko podjetniško logistiko. V teh državah so logistični oddelki enakovredni vsem ostalim oddelkom v podjetju ter svojo dejavnost izvajajo v koordinaciji z drugimi oddelki. Razmišljajo tudi o procesnem vodenju logistike, ki jo delno izvajajo timi, sestavljeni iz raznih delovnih področij v podjetju. Če želi biti podjetje konkurenčno, mora nuditi proizvod oziroma storitev ob pravem času, na pravem mestu, v pravi količini in ustrezne kakovosti. Vse to lahko doseže med drugim tudi z dobro organizirano službo logistike. Notranja logistika mora biti organizirana tako, da bo proizvedena kakovost izdelka ali storitve ustrezala želeni kakovosti. Zunanja logistika pa mora poskrbeti za hitro in pravilno dobavo materiala in odpremo končnih izdelkov. Z osredotočenjem podjetij na primarno dejavnost so se odprle možnosti za razvoj podjetij, katerih primarna dejavnost je organiziranje oziroma izvedba logističnih storitev. Pojavil se je koncept zunanjega izvajanja (outsourcing): nekatera proizvodna in trgovska podjetja so izvajanje logističnih storitev zaupala specializiranim ponudnikom logističnih storitev. Namen logistike ni samo v povezovanju, temveč ima vse močnejšo vlogo pri zagotavljanju sinergij na vseh področjih – od zahtev strank do notranjih in zunanjih dobaviteljev, distribucijskih verig, verig pretoka materiala, vrednosti, kakovosti in vpliva na okolje. Sistem upravljanja kakovosti in logistika sta dopolnjujoča pojma; oba izhajata iz istega izhodišča, in sicer zadovoljevanja strank. Za logistično panogo je značilno sodelovanje med podjetji, ki temelji predvsem na zaupanju. Poleg ustvarjanja zaupanja med ključne dejavnike uspeha sodita še prilagodljivost in zanesljivost. Proučili smo tudi potek logistične dejavnosti v podjetju TAB Mežica. Problem v tem podjetju je, da logistika ni samostojen oddelek in se ne posveča le logističnim problemom. V podjetju imajo vodjo logistike, ki ima pod sabo par referentov, ki so zadolženi za določene kupce, a potreben bi bil kakšen kader, ki bi bil specializiran za logistiko.Logistika bi morala biti organizirana tako da bo dobila večje kompetence odločanja in bo lahko napredovala.

40

Logistika ima tako pozitivne kot negativne vplive. Med pozitivne štejemo na mikroravni tiste, ki končnim porabnikom omogočajo dostop do želenih proizvodov ob pravem času na pravem mestu, proizvodnim podjetjem zagotavljajo zanesljivo dostavo materiala in surovin, potrebnih za proizvodnjo proizvodov. Na makroravni želja po izboljšanju logistike vodi do izboljšav v infrastrukturi. Negativni vplivi pa se kažejo predvsem v posegih v okolje in njegovi obremenitvi.

41

POVZETEK Diplomska naloga v teoretičnem delu zajema opredelitev logistike, in sicer: pojmovanje in razvoj logistike, pomembnost logistike, notranje in zunanje dejavnike uspešnosti poslovanja ter podrobnejši opis zunanjega izvajanja dejavnosti (outsourcinga). Nadalje sem opisal povezavo logistike in konkurence ter napoved razvoja logistike in kako je le ta pomembna za konkurenčnost podjetja. Podrobneje sem opisal elemente logističnega sistema in logistične podsisteme in njihov vpliv na okolje, ter stroške ki tam nastajajo. V empiričnem delu sem predstavil podjetje Tab iz Mežice. Ugotovil sem logistične probleme tega podjetja ter predstavil možne rešitve teh problemov.Raziskal sem tudi vpliv logistike na konkurenčnost poslovanja tega podjetja in ugotovil da je logistika ena izmed vse večjih in pomembnejših področij, kjer se podjetje ne sme zadovoljiti le s povprečnimi rezultati. Ključne besede: logistika, podjetje, konkurenca, zunanje izvajanje, razvoj, stroški, kakovost, kakovost logističnih procesov, Tab Mežica. ABSTRACT The theoretical part of my thesis covers the definition of logistics, namely understanding and development of logistics, its importance, internal and external factors of successful operation as well as a detailed description of outsourcing. I also described the conenction between logistics and competition, predicted the development of logistics and its significance for the competitiveness of a company. I described in detail the elements of a logistic system and logistic subsystems, their influence on the environment and the expenses that arise. In the empirical part of the theis I presented Tab, a company from Mežica. I determined the logistic problems of the company and provided posssible solutions to these problems. I also did research on the influence of logistics on competitiveness of business of this company and realized that logistics is one of the large and most significant areas in which a company cannot be satisfied with average results. Key words: logistics, company, outsourcing, progress, expenses, quality, Tab Mežica, Quality of logistic process.

42

LITERATURA

1. Cooper, James. 1994. European logistics: markets, management and strategy. Oxford (UK), Cambridge (Mass.): Blackwell.

2. Daft, R. L., Noe, Raymond A. 2001. Organizational Behavior. Fort Worth: Harcourt College Publishers.

3. ITL – Inštitut za transport in logistiko. 2002. Notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi.

4. ITL – Inštitut za transport in logistiko. 2003. Partnerstvo v logistični verigi. 5. Ivanko, Štefan. 2001. Logistika, študijsko gradivo. Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje. 6. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 7. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna

organizacija. 8. Kent, N. Gaurdin. 2001. Global logistics managment. Blackwell Publisher. 9. Kotabe, Masaaki, Murray, Y. Janet. 2004. Global sourcing stratagy and

sustainable competetive advantage. Industrial Marketing Management. St. Luis. 10. Koontz in Weinrich.1994. Management. Zagreb. 11. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio

Linea. 12. Mihelič, Anton. 2001. Organizacija in logistika poslovanja. Študijsko gradivo.

Brežice: Višja strokovna šola. 13. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 14. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea. 15. Ogorelc, Anton. 2001. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 16. Ogorelc, Anton. 2001. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 17. Perišič, Risto. 1990. Logistika, transport, distribucija, juče, danas, sutra. Logistika.

Beograd. 18. Požar, Danilo. 1997. Management proizvodne logistike. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 19. Porter, E. M. 1985. Competitive Advantage. Free Press, New York. 20. Rebernik, Miroslav. 1999. Ekonomika podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 21. Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. Inštitut za transport

in logistiko. 2000. Konkurenčne prednosti racionalne podjetniške logistike. 22. Corbett, F. Michael. 2002. Outsourcings Next Wave (online) Dostopno na:

http://www.corbettassociates.com/firmbuilder/home.asp?NC=6. Michael F. Corbett & Associates, Ltd.,

23. Uršič, Bernarda. 2002. Zunanje izvajanje dejavnosti – priložnost za mala podjetja. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

24. Zekič, Zdravko. 2000. Logistični menedžment. Rijeka: Glosa d. o. o.

VIRI:

1. Pogovor z vodjo logistične dejavnosti 2. Viri znotraj podjetja

43

SEZNAM SLIK SLIKA1: Odločanje za zunanje izvajanje stran 13 SLIKA 2: Dejavnosti izvajanja stran 15 SLIKA 3: Distribucijski kanali stran 32 SLIKA 4: Proizvodni program nalitih baterij stran 33 SLIKA 5: Proizvodni program VRLA baterij stran 34