Embalaža okolje logistika - EOL 47

Foto

: Shu

tters

tock

Spec

ializ

iran

a re

vija

za

emba

lažo

, oko

lje in

logi

stik

o / S

peci

alis

t mag

azin

e for

pac

kagi

ng, e

nvir

onm

ent a

nd lo

gist

ics

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

47 Edini proizvajalec antikorozijske embalaže v Evropi

Javno-zasebno partnerstvo bolj zanimivo kot kohezijska sredstva?

Pristopi k varovanju okolja v oskrbnih verigah

The Only Manufacturer of Anti-Corrosion Packaging in Europe

In Some Countries, They Already Have Modular Road Trains

Napovedujemo prvi NATEČAJ ZA NAJBOLJ ZELENO OBČINO V SLOVENIJI

Z natečajem želimo nagraditi odgovornost posameznikov, skupin ali podjetij, ki s svojo trajnostno embalažo prispevate k ustvar-janju vezi med embalažo in okoljem s poudarkom na življenjskem ciklusu izdelka. Vse prijavljene rešitve bo na podlagi kriterijev ocenila 5-članska strokovna komisija.

Prijavite lahko embalažo iz katerekoli države, ki je bila slovenskemu trgu prvič predstavljena v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2009. Prijavnina znaša 250,00 EUR + DDV za eno prijavljeno embalažo in 150,00 EUR + DDV za vsako nadaljnjo prijavljeno embalažo. Razpis bo zaključen 31. marca 2010.

Nagrajenec, ki bo zasedel prvo mesto, bo prejel priznanje ZELENA EMBALAŽA strokovne komisije, tri celostranske brez-plačne predstavitve v reviji EOL v letu 2010 in brezplačno promocijsko predstavitev na novem okoljskem spletnem portalu. Drugo in tretje uvrščeni bosta prejela plaketo ZELENA EMBALAŽA strokovne komisije, eno celostransko brezplačno predstavitev v reviji EOL in brezplačno promocijsko predstavitev na novem okoljskem spletnem portalu. Podelitev priznanj bo potekala na posebni slovesnosti.

Zeleno embalažo lahko prijavite individualno ali v sodelovanju z naročnikom. K natečaju vabimo vsa podjetja, proizva-jalce embalaže, embalerje, oblikovalce, izumitelje in avtorje idejnih rešitev, ki sodelujete pri ustvarjanji in lansiranju ze-lene embalaže na slovenskem tržišču.

P R I J A V N I C AIme in priimek kontaktne osebe: Podjetje ali organizacija:Naslov:Telefon:E-naslov:Status prijavitelja (v kateri del verige – od nastanka ideje do lansiranja izdelka na trg – se uvrščate):

Ime produkta: Ustrezno obkrožite: nova embalaža / prenovljena embalažaKratek opis embalaže (do 250 besed):Kratek opis »zelenih« elementov embalaže (do 250 besed): Časovni okvir lansiranja embalaže na slovensko tržišče (mesec/leto):Prosimo, da k prijavi priložite embalažo ali (le v primeru otežene dostave) fotografijo v 5-ih izvodih.

Ocenjevanje bo potekalo skladno s kriteriji, ki smo jih navedli v prejšnji številki (str. 11). Za lažjo oce-no vas prosimo, da izčrpno odgovorite na spodnja vprašanja po sklopih.

1. Zasnova in proizvodnja embalaže: Opišite način zasnove in proizvodnje embalaže in elementov, ki ste jih pri tem upoštevali (do 1.000 besed).

2. Transport in logistika: Kako ste optimizirali logistične procese? (do 1.000 besed)

3. Uporabniška izkušnja: Kako ste z embalažo izboljšali uporabniško izkušnjo izdelka? (do 1.000 besed)

4. Skrb za okolje po končani življenjski dobi: Kako se konča življenjski cikel nominirane embalaže? (do 1.000 besed)

5. Sodelovanje z javnostmi in družbena odgovornost: Kakšne komunikacijske aktivnosti in orodja ste uporabili pri komunicira-nju s ciljnimi javnostmi? (do 1.000 besed)

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov uredništva revije EOL: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Upoštevali bomo vse prijave, poslane do vključno 31. marca 2010 (upošteva se poštni žig oddaje pošiljke). Prijavnico v spletni obliki najdete na naslovu www.fitmedia.si/prijava.html.

Natečaj za najbolj zeleno embalažo v Sloveniji

Kriteriji za ocenjevanje temeljijo na vplivu embalaže na okolje sko-zi njen celoten življenjski cikel. Pri vsakem izmed kriterijev bo poteka-lo ocenjevanje od 1 do 10 točk, vključujoč obrazložitev strokovnega odbora.

1. Zasnova in proizvodnja embalaže- Optimizacija porabe materialov in energije;- Uporaba obnovljivih virov energije;- Uporaba recikliranih materialov;- Uporaba naravnih ali biorazgradljivih materialov;- Izvor materialov (npr. papir iz trajnostno vzdrževanih gozdov - SFC)- Minimiziranje volumna/mase; - Emisije proizvodnega procesa; - Energetska učinkovitost;- Izogibanje toksičnim materialom;- Poraba vode in ravnanje z odpadno vodo;

2. Transport in logistika- Optimizacija logističnih procesov;- Energetska učinkovitost logističnih procesov;- Uporaba okolju prijaznih goriv; - Zaščita produktov pri transportu;

3. Uporabniška izkušnja - Funkcionalnost dizajna (zagotavljanje celovitosti, vključno z ohranjanjem lastnosti izdelka);- Primernost za ločeno zbiranje odpadne embalaže na domu;- Možnosti ponovne uporaba embalaže;- Razmerje med produktom in embalažo po teži in površini;- Netoksičnost materialov, lepil in barv;

4. Skrb za okolje po končani življenjski dobi - Neškodljivost/netoksičnost materialov za naravno okolje v primeru odlaganja ali sežiga;- Primernost odpadne embalaže za ločeno zbiranje in recikliranje;- Primernost odpadne embalaže za ponovno uporabo;- Vračanje in recikliranje (s pomočjo obnovljenih virov energije);- Lastne sheme zbiranja odpadne embalaže;

5. Sodelovanje z javnostjo in družbena odgovornost- Komunikacijske aktivnosti s poudarkom na okolje in družbeno odgovornost;- Spodbujanje ločevanja, recikliranja in ponovne uporabe embalaže;- Sodelovanje in projekti z lokalno skupnostjo;- Sodelovanje in projekti z izobraževanimi institucijami;- Sodelovanje in projekti z deprivilegiranimi skupinami;

3NovostiEOL-46-november-November 09EOL-47-december-December 09 3Uvodnik

Uvodnik Editorial Green Slovenia and Environmental TycoonsOnly a few people will be pleased following Co-penhagen 2009. No one expected brilliant resolu-tions and we still have a long way to go to reach a global environmental agreement. Capitalism and politics have not learned from the financial crisis. The world of gain-oriented values and the hunt for profit is unwilling to take on the burden of the global environmental crisis. This is a deba-cle for the future. One of the leaders said that if the climate was a big capitalist bank, the western countries would already have saved it. Not only the western countries but also China and other sweet talkers will have to take a look in the mirror and accept their responsibility for turning out the light of civilisation.

The value of Copenhagen lies in its Tarzan yell, which will send cold shivers down the spine of politics, forcing it to start searching for a bal-ance between the greed for capital and the qual-ity of human life in the third millennium. Each should sweep before their own door. Slovenia is well aware of which red lights it should turn on to stop the supremacy of vulgar lucrative values over environmental friendliness. We need to rec-ognise environmental tycoons in politics and the economy. Everything that is wrong in the envi-ronment needs to change; it has to be made public knowledge, transparent and well-known. This is the prerequisite for trust and change. No compa-ny can close its doors to the public when it comes to the environment, and this is why the magazine draws attention to the companies TAB and MPI reciklaža.

And our contribution? We are organising a com-petition hosted by EOL magazine for the Best Green Packaging and the Greenest Slovenian Municipality. Which packaging is the most envi-ronmentally friendly? Which Slovenian munici-pality will adopt the greenest spatial plan by the end of 2010? The time for hesitation is over. We are in a global environmental crisis.

Jože Volfand,Editor

Zelena Slovenija in okoljski tajkuniPo Københavnu 2009 bo malo zadovoljnih. Si-jajnih sklepov ni nihče pričakoval, do global-nega civilizacijskega okoljskega dogovora je še daleč. Finančna kriza kapitala in politike ni izu-čila. Svet pridobitniških vrednot in lova za pro-fitom si noče naprtiti bremen globalne okoljske krize. To je polom za prihodnost. Eden izmed voditeljev je dejal, da če bi bilo podnebje kapita-listična banka, bi ga zahodne države že zdavnaj začele reševati. Toda ne le zahodne države, tudi Kitajska in drugi sladkoustneži se bodo morali pogledati v zrcalo in si priznati odgovornost, da ugašajo luč civilizacije.

Toda vrednost Københavna je v njegovem tar-zanskem kriku, ki naj zmrazi politiko, da bo začela iskati ravnovesje med pohlepom kapitala in kakovostjo človekovega življenja v 3. tisočle-tju. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Tudi Slovenija prav dobro ve, s katerimi rdečimi lu-čmi zaustaviti premoč vulgarnih pridobitniških vrednot nad prijaznostjo do okolja. Okoljske tajkune v politiki in gospodarstvu moramo pre-poznati. Vse, kar je v okolju narobe in se mora spremeniti, naj bo javno, pregledno, znano. To je pogoj za zaupanje in za spremembe. Nobeno podjetje, v reviji opozarjamo na primer družb TAB in MPI reciklaža, ne more in ne sme zapre-ti vrat pred javnostjo, ko gre za okolje.

In naš prispevek? Razpisujemo priznanje revije EOL za najboljšo Zeleno embalažo in za najbolj Zeleno občino v Sloveniji. Katera embalaža je najprijaznejša do okolja? Katera občina v Slove-niji bo do konca leta 2010 sprejela najbolj zelen prostorski načrt? Omahovanju je odklenkalo. Smo v globalni okoljski krizi.

Jože Volfand,glavni urednik

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Dikplast – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: [email protected])Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)Celje, december/ December 2009Revija je brezplačna.

ISSN 1855-4849

4 Vsebina EOL-47-december-December 09

47Embalaža - okolje - logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, IX/47, december 2009Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics, IX/47 Issue December 2009

Vsebina / Contents

8 Rahle sape optimizma

12 Evolucija v etiketiranju s prijaznostjo do okolja

14 Povsem drugačno polnjenje mleka v PET

15 Sendviči so svetovna zgodba o uspehu

16 Edini proizvajalec antikorozijske embalaže v EvropiThe Only Manufacturer of Anti-Corrosion Packaging in Europe

18 Od želje do nestandardnega izdelka

20 Embalažni materiali v proizvodnji pijač

22 Umetnost iz odpadnih materialov

24 Javno-zasebno partnerstvo bolj zanimivo kot kohezijska sredstva?

28 Biogoriva – odgovor ali nočna mora

30 Rastlinske čistilne naprave – narava ve, kako

32 Vse mora v obdelavo in reciklažox

36 Vsak ima določeno odgovornostEach with His Own Responsibility

40 Ni vsak sistem za manjše občineNot All Systems Are Appropriate for Smaller Municipalities

42 Ponekod že modularni cestni vlakiIn Some Countries, They Already Have Modular Road Trains

44 Pristopi k varovanju okolja v oskrbnih verigah

Celovita prenova blagovne znamke Mleko VipavaMleko in mlečne izdelke iz Vipavske od novembra krasijo novi okusi in tudi nova podoba. Izdelke najdemo pod okriljem nove blagovne znamke Mleko Vipava (prej Yoviland). Po nekajletnem premoru sta ponovno na voljo izvrstno vipavsko mleko in jo-gurt. Prvi slovenski probiotični jogurt Bifidus je sedaj mogoče dobiti tudi v sadni različici. Avtor dizajna embalaže je oblikova-lec Davor Grgičević.

5NovostiEOL-47-december-December 09

Best Metal Awards 2009 za novosti v kovinski embalažiPodjetje Impress je na podelitvi Best Metal Awards 2009, ki poteka v organizaciji Metal Packaging Manufacturersn Association (MPMA), dobilo najvišjo nagrado za rešitev EASIP®, ki prvič uvaja Easy-peel sistem v kovinski embalaži. Rešitev kovinskega konca, ki se preprosto »odlepi«, omogoča steriliziranje v produkcijskih linijah. Inovativno rešitev EASIP® je prvič uporabilo podjetje Bonduelle v svojih konzervah za zelenjavo s težo 200 g. Kategorije na Best Metal Awards 2009 so vključevale embalažo za predelano in nepredelano hrano, zdravje in lepoto, domača in industrijska čistila, promocijsko in darilno embalažo ter kovinsko embalažo pijač. Impress je osvojil zlato nagrado tudi v kategoriji Domača in industrijska čistila: za storitev dPrint, 100% digitalni proces tiskanja, ki majhnim serijam produktov omogoča visoko kakovost tiskanja in prikaže 95 odstotkov vseh barv lestvice Pantone.

Plastenka za večkratno uporaboTrajnost in priročnost ponovno uporabljene plastenke, ki vsebuje 30% post-recikliranega materiala (PCR), proizvaja jo podjetje RPC Containers Llantrisant, je blagovni znamki Aquo, ta proizvaja čistila, omogočila embalažo, ki podpira njihove napore za zmanjšanje količine odpadkov. Aquo je serija čistil za površine, se pa po embalaži razlikuje od ostalih embalaž – vrh plastenke je namreč oblikovan tako, da ga je moč zamenjati oz. napolniti z vodotopno čistilno kapsulo in plastenko ponovno uporabiti. Kilrock, ki se oglašuje pod blagovno znamko »eko-pametno čiščenje«, je za svoje produkte zahteval plastenko, ki bi bila izdelana iz recikliranega materiala. Rešitev je ponudilo podjetje RPC Llantrisant, ki je oblikovalo in izdelalo 750 ml PET plastenko. Vsebuje 30% recikliranih polimerov – odstotek, s katerim še zagotavljamo optimalno in visoko kakovostno uporabo v celotnem življenjskem ciklusu plastenke. »Plastenka je oblikovana tako, da jo lahko ponovno uporabimo tudi do dvajsetkrat, prav tako pa mora biti primerna za široko paleto različnih čistil za kuhinjo, kopalnico in steklene površine,« še pojasnjuje Rob Hunt iz RPC Llantrisant.

Vroče polnjenje: najlažja plastenka na svetu Manj kot 19 gramov za 0,5 litrsko plastenko: podjetje Sidel je podrlo svetovni rekord na področju teže posamezne plastenke, za katere se uporablja postopek vročega polnjenja. Novi produkti so združitev estetike in tehnične hrabrosti. Dolga silhueta valjaste in kva-dratne oblike, eleganten pas in samo štirje paneli: to je Skyward™. Nov produkt je tudi Curvy ™ s krivuljami, spiralami in zavitim hrbtom, brez panelov. Dve mali 0,5-L plastenki sta doživeli revolucijo: tehtajo le 18,9 g in njihova zasnova je pravi preboj za obliko vroče polnjenih plastenk, ki imajo običajno šest ali osem panelov in so pogosto videti popolno-ma enake kot vsaka druga plastenka. Sidel je pravkar razvil inovativne tehnične rešitve, ki presegajo meje teže (ali bolje lahkotnosti) za heat-set embalažo. Manjšanje teže plastenk je bilo omogočeno s popolnim re-dizajnom vratu, telesa in osnove plastenke. 28-mm amorfni (ne-kristalizirani) vrat je lažji in je primeren za standardne zamaške gaziranih brezalkoholnih pijač. Osnova plastenke je bila prav tako revidirana in ustvarjena z manj surovinami in je bolj toga kot pri klasičnih plastenkah. Nova geometrij-ska struktura telesa plastenke pa kompenzira deformacije zaradi absorpcije vakuuma po hlajenju.

Nove testenine Mlinotesta z novo podobo embalaže Divita je nova blagovna znamka testenin iz Mlinotesta. Narejene so iz izbranih, naravno pridelanih sestavin, popolnoma brez barvil in konzervansov. Embalaža, v kateri najdete novo linijo testenin, je iz vidika materiala enaka embalaži, v kateri so že vrsto let naprodaj sveže testenine. Gre za okolju prijazno embalažo, ki sestoji iz razgradljivih snovi. Sprememba vizualne podobe je posledica celotne prenove Mlinotestovih testenin. Rdeča barva embalaže s kontrasti tako izhaja iz celostne grafične podobe Mlinotesta. Embalažo so oblikovali v agenciji Publicis. V naslednjem letu bo prenovljen večinski del asortimana, zaključek prenove pa je predviden v letu 2011.

EOL-47-december-December 096 Embalaža6 NovostiNovosti6

KRATKO,ZANIMIVODragu Paplerju nagrada za trajnostni razvojNagrado za prispevek k trajnostnemu ra-zvoju družbe je za leto 2008 prejel Drago Papler, magister in absolvent doktorskega študija Management na fakulteti za mana-gement v Kopru. Nagrado podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Drago Papler je prejel prizna-nje za projekt Trajnostni razvoj učinkov obnovljivih virov energije. Projekt je na-stal na osnovi njegove magistrske naloge na Poslovno-tehniški fakulteti z naslovom Primerjalna analiza razvojnih učinkov ob-novljivih virov energije s šeststopenjskim partnerskim razvojno-izobraževalnim mo-delom DP2MIR sonaravnega projekta iz-gradnje sončne elektrarne Strahinj.

Uroš Merc podjetniška osebnost letaMenedžerska in podjetniška osebnost leta v Sloveniji je nedvomno dr. Uroš Merc, direk-tor in večinski lastnik podjetja Bisol iz Pre-bolda. Potem ko so ga izbrali za menedžerja leta, mu je laskavi naziv podjetnik leta 2009 podelila še strokovna komisija revije Podje-tnik. Komisijo je prepričal ne le z zahtevnim in vse bolj iskanim tehnološkim izdelkom, saj izdelujejo module za sončne elektrarne, pač pa tudi s poslovno filozofijo in vizijo. Letos bodo imeli predvidoma 30 milijonov evrov realizacije, a bi jo dosegli več, če ne bi znižali prodajne cene proizvoda. Direktor pravi, da so se s ceno želeli približati cenam konvencionalnim virom energije.

V firmi Bisol so v zadnjih mesecih prejeli toliko naročil, da so v celoti razprodani. Slo-venski trg je zanje premajhen. Zato dr. Uroš Merc načrtuje, da bo Bisol čez leto mednaro-dna korporacija. Že zdaj ustanavljajo enote v tujini. Prihodnje leto bodo obseg poslovanja podvojili.

Memorandum slovenske papirne industrijeNa tradicionalnem blejskem srečanju slo-venskega papirništva, 13. dnevu slovenske-ga papirništva in 36. mednarodnem letnem simpoziju Društva inženirjev in tehnikov papirništva, so razpravljali predvsem o tem, kako papirniška industrija upošteva zah-teve trajnostnega razvoja. Njihov slogan je

»Zelena« plastika v industriji papirne embalaže Podjetje Tetra Pak je dosegel sporazum z največjo petrokemično brazilsko družbo Braskem SA za nakup omejene količine polietilena visoke gostote (HDPE), ki izhaja izključno iz obnovljivih surovin. Sporazum predstavlja prvi korak k uporabi »zelenega polietilena« v industriji papirne embalaže.Braskem pričakuje, da bo prvi trgovski obrat zelenega polietilena na svetu, ki se nahaja na jugu Brazilije, z oskrbo začel konec prihodnjega leta. Prve dobave Tetra Paku pa načrtuje v začetku leta 2011. Pri tej dejavnosti gre za uporabo etanola (pridobljenega iz sladkornega trsa) za proizvodnjo etilena, ki se bo nato pretvoril v polietilen, najbolj pogosto uporabljeno plastiko. Ocenili so, da bo ta postopek v primerjavi s tradicionalnimi postopki za proizvodnjo polietilena pripomogel k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov."Čeprav ta pilotni projekt na področju uporabe zelenega polietilena pomeni prvi majhen korak, nakazuje nov mejnik v ohranjanju trajnosti in poudarja našo zavezanost k iskanju novih načinov za uporabo obnovljivih materialov v industriji papirne embalaže" je dejal Dennis Jönsson, predsednik in izvršni direktor podjetja Tetra Pak. »To je še en korak našega dolgotrajnega partnerstva s Tetra Pakom, ki kaže zavezanost obeh podjetij k trajnostnemu razvoju" je dejal predsednik uprave Braskem Bernardo Gradin.

Psi imajo raje Petrol kot vodoPreudarni ljubitelji psov za svoje hišne ljubljenčke iščejo zdrave priboljške, ki jih lahko najdejo v eni najbolj priljubljenih in okolju prijaznih embalaž za pijače – aluminijasti pločevinki. Na trgu je nova linija pločevink pod znamko 12 oz. Rexam SLEEK ™ za pasjo pijačo Petrol. Izdelali so jo strokovnjaki za živalsko prehrano in vsebuje 100 odstotkov naravne arome ter šest dodanih vitaminov in mineralov za optimalno zdravje psov in razvajanje. Za razliko od drugih pasjih priboljškov, ki so močno obdelani in vsebujejo veliko količino maščob in kalorij, Petrol ne vsebuje konzervansov, je brez umetnih barvil, brez mesa ali mesnih proizvodov in vsebuje le osem kalorij. Znanstvene raziskave so pokazale, da imajo psi raje pijačo Petrol kot navadno vodo. " Za mnoge so hišni ljubljenčki družinski člani in zato želijo, da bi uživali enako kakovostno hrano in enake sestavine, kot jih uživajo sami", je povedala Jennifer Smith, predsednica Petrola. "Priboljšek Petrol je pri zagotavljanju hidracije in okusa boljši od vode, s tem pa ohranja tudi zdravje psov. " Za čas prazničnih daril Petrol ponuja posebno, okolju prijazno embalažo. Zaradi svoje prenosljivosti in možnosti za reciklažo je za lastnike živali zelo praktična. Aluminijasta pločevinka je bolj primerna za reciklažo kot katerakoli druga embalaža za pijače, poleg tega ohranja pijačo svežo in hladno, je lahko prenosljiva, med izdelki za pasjo prehrano pa na prodajnih policah povsem izstopa. Pločevinka 12 oz. Rexam SLEEK je del inovativne linije pločevink blagovne znamke Rexam SLEEK, ki poleg te vključuje še velikosti pločevink 9 oz. in 10,5 oz.

dr. Uroš Merc

Nova podoba medexovih izdelkovMedex je ob 55-letnici delovanja podjetja trgu predstavil svojo novo podobo. Izdelke apiterapije (izdelke iz čebeljega panja, ki vsebujejo matični mleček, propolis, med in/ali cvetni prah) so v pod-jetju vizualno poenotili, saj so nekateri izmed izdelkov na tržišču že 40 let prisotni v nespremenjeni embalaži. Glavne učinkovine so označene z ločenimi barvami, s čimer so linijo izdelkov razdelili v tri podsegmente: z zeleno pasico so označeni izdelki, ki vsebujejo propolis, z zlato pasico izdelki, ki vsebujejo matični mleček, z rdečo pasico pa izdelki, ki vsebujejo kombinacijo propolisa, matičnega mlečka in/ali cvetnega prahu. Embalažo je zasnovala njihova oblikovalka Špela Andolšek. S preno-vo podobe izdelkov apiterapije želijo v Medexu svoje izdelke pomladiti, osvežiti in s tem povečati njihovo prepoznavnost ter z navajanjem vsebnosti bioloških aktivnih snovi uporabnikom olajšati nakup. Obenem s komunikacijo nove podobe poudarjajo, da obstajajo naravni načini za lajšanje gripoznih obolenj.

EOL-47-december-December 09

Koding ponuja Linoprint sisteme in iJet tiskalnikLinoprint ponuja tiskalnike modularne zasnove kot celovite rešitve tiskanja. Naprave omogočajo tiskanje vseh spremenljivih podatkov (datum, ura sarže, 2D in črtne kode, grafike…) pri visokih ločljivostih do 600 dpi in hitrosti do 60 m/min z maksimalno višino izpisa 210 mm oz. 340 mm pri DriveLine B modelu. Naprave so enostavne za vgradnjo v proizvodno linijo. Princip tiskanja je digitalni DOD – drop on demand (kaplica na zahtevo). Linoprint omogoča celovite rešitve za tisk na etikete, razne folije vseh vrst, kartonske zloženke. Tiskati je mogoče v črno-beli tehniki ali v barvah. Model DriveLineB omogoča do 4barven tisk z »role na rolo«. Vsa črnila so na UV osnovi in tisk se v trenutku posuši z UV svetlobo. Oznaka na izdelku je izredno obstojna in kvalitetna.Najmanjši tiskalnik na osnovi HP tehnologije pa je iJet. V enem ohišju je vgrajeno vse – elektronika, pisalna glava, OLED zaslon. Zasnovan je z namenom za hitro in čisto on-line označevanje izdelkov in embalaže v farmacevtski (certifikat 21CFRR/part11), kemijski in prehrambeni industriji. Vsta-vljanje kartuše je poenostavljeno z edinstvenim Click'n Print patentiranim sistemom. Možnosti, kot so iLOGIK-sistem nadzora in visokoresolucijski zaslon, poenostavijo vnos podatkov. Vsi podatki se lahko tiskajo s hitrostjo 90 m/min pri ločljivosti 300 dpi. Višina tiska je 12.5 mm. Tiskalnik je povezljiv preko eterneta in usb vrat.

KRATKO,ZANIMIVObil – papirništvo, vzorčen primer trajnosti v industriji.

Boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega razvoja sodita danes med papirniško proizvodnjo. Zato so v okviru Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS v začetku novembra 2009 naslovili na Vlado Repu-blike Slovenije ter na pristojna ministrstva Memorandum slovenske papirne in papir-no predelovalne industrije.

V njem so panogo predstavili kot vzorčen primer trajnosti v industriji, definirali so glavne izzive panoge ter predstavili argu-mente, zaradi katerih pričakujejo podporo države. Strategija podpore trajnostnim pa-nogam naj bi vsebovala:• Zagotovitev enakovrednega položaja za

velika podjetja (ne le MSP) pri javnih raz-pisih za izboljševanje ekoloških kriterijev poslovanja. Zaradi kapitalske intenzivno-sti sodijo papirnice, kljub svoji majhnosti v evropskem merilu, med velika podjetja. Zato papirna panoga do sedaj na javnih razpisih ni mogla kandidirati.

• Spodbudepriokoljskihdajatvahzatraj-nostno naravnane panoge. Večji del okoljskih dajatev naj se reinvestira v in-dustrijo.

• Finančne spodbude za povečanje deležauporabe zelene energije.

• Predpis na področju rabe neškodljivihsekundarnih surovin kot nadomestila naravnih virov. Obvezno uporabo raz-položljivega papirnega mulja na lokalnih deponijah namesto sveže izkopanih ma-terialov iz narave.

• Nepovratna sredstva za izgradnjo novoinštaliranih elektrarn, za rekonstrukcije obstoječih naprav ali za povečanje kapa-citet za proizvodnjo elektrike.

• Spodbujanjeuporabeokoljuprijaznihiz-delkov in materialov.

• Zagotavljanje olajšav za investicije inR&R.

• Sofinanciranjeizobraževanjapapirniškihkadrov.

V Memorandumu so navedli tudi zavezo, da bo papirna industrija kot ena redkih panog v Sloveniji in Evropski uniji dosegla cilje, zastavljene s Kjotskim protokolom: za 20 % bo zmanjšala izpuste CO2, za 20 % bo povečala energetsko učinkovitost, za 20 % bo povečala rabo obnovljivih virov energij do leta 2012, če bo slovensko poslovno oko-lje slovenski papirni industriji naklonjeno vsaj tako, kot je naklonjeno papirničarjem drugje v Evropi. Snovalci Memoranduma slovenske papirne industrije so pričakovali, da bodo vladni predstavniki na Bledu pred-stavili svoje poglede na papirno panogo in Memorandum, vendar uradnega komentar-ja ali odgovora na poslani Memorandum še niso dobili.

7Novosti 7

8 Embalaža PosLoVNA PričAKoVANJA 2010

Kriza je in krize ni. Dno je doseženo. so signali rahlega oživljanja. Niti prihodnje leto niti v letu 2011 si gospodarstvo še ne bo opomoglo. Nasprotno. Nov, čeprav rahlejši udar krize bo kmalu spet zavrl oživljanje. Vsako leto bo nov izziv. Dokler ne bo večjih naložb, ni možnosti za okrevanje. Naročil je še premalo. A vendar ni bilo tako hudo, nekako smo se izvlekli. Lestvica ocen ekonomistov in menedžerjev, kaj se je v poslovanju in na trgu dogajalo letos in kaj se lahko pričakuje prihodnje leto, obsega povsem nasprotujoče si vrednosti. Vendar, gospodarstveniki iz embalažno-logistične panoge, ki smo jih povabili v anketo o poslovnih pričakovanjih v letu 2010, so razmeroma enotni. Previdnost. Zelo skromna rast. Negotovost. A rahle sape optimizma.

investicij se bo na splošno upočasnilo, vendar v našem podjetju načrtujemo v letu 2010 kar nekaj investicij v posodobitev in razvoj tehno-loške opreme, tako na lokaciji Logatec kot tudi na lokaciji Rakek. Tudi v Valkartonu smo v letu 2009 zabeležili precejšen padec obsega proizvodnje pri vseh programih in na vseh treh lokacijah. V obdobju januar – oktober 2009 smo izdelali za 30 % manj valovitega kartona kot v istem obdobju leta 2008, za 20 % manj transportne embalaže glede na izdelane kilograme ter 13 % glede na izdela-ne m2. Vse to je posledica nižjih gramatur. Ne-koliko nižji padec je bil pri izdelavi komercialne embalaže, saj je bila ta nižja v primerjavi z ena-kim obdobjem lanskega leta za cca 5 %. Največji upad prodaje smo imeli pri tržnih ploščah, saj se je prodaja v primerjavi z letom 2008 znižala kar za cca. 43 %. Na lokaciji Kisovec se je obseg pro-izvodnje zmanjšal v primerjavi z predhodnim letom za 36 %. Vzrok za takšno zmanjšanje je predvsem gospodarska kriza, zmanjšanje naro-

rahle sape optimizma


Rast bo skromnaIzvoz blaga in storitev Valkarona se bo letos skrčil v primerjavi z lani za skoraj 18 %. Upa-du tujih in postopno domačih naročil je sledil tudi upad investicij v stroje in opremo. Neu-godne razmere za poslovanje so poslabšali še zaostreni pogoji pri pridobivanju finančnih vi-rov, predvsem v prvi polovici letošnjega leta. V drugi polovici leta pa je sledil postopen obrat navzgor, kar posledično vpliva na višjo raven gospodarske aktivnosti. Oživljanje gospodarske rasti je bilo v letošnjem letu v veliki meri po-sledica začasnih ukrepov za blažitev gospodar-ske krize. V letu 2010 se predvideva skromna gospodarska rast, ki ne bo presegala 1 %. Ob pričakovanju, da pride do počasnega oživljanja tujega in domačega povpraševanja in da ohra-nimo naše tržne deleže, predvidevamo, da se bo izvoz v Sloveniji v prihodnjem letu povečal cca. za 4 %. To bo vplivalo na dinamiko dodane vre-dnosti v predelovalnih dejavnostih. Upadanje

PosLoVNA PričAKoVANJA 2010

9EmbalažaEOL-47-december-December 09 99

čil in posledično poslovne odločitve, da se uki-ne podjetje PAK 4 d.o.o. in ostane samo invalid-sko podjetje PAK IP. Za leto 2010 načrtujemo enak fizični obseg proizvodnje, kot je ocena za leto 2009. Ocenjujemo, da bo rezultat podjetja v letu 2009 sledil načrtovanemu kljub slabi tr-žni situaciji, saj smo se pravočasno stroškovno prilagodili in smo zmanjšali obseg nepotrebnih resursov (zmanjševali stroške na vseh nivojih, zmanjšali število zaposlenih, skrbno ravnali s porabo materialov ipd). Zopet so pred vrati na-povedi o višjih cenah surovin predvsem osnov-nih materialov, zato smo primorani dražiti svoje proizvode, predvsem plošče, transportno embalažo, nekoliko nižji odstotek podražitve pa naj bi bil pri komercialni embalaži. V današnjih tržnih razmerah je potrebno vsakodnevno spre-mljati trg, da lahko pravilno ocenimo situacijo v tržnem okolju. Iz situacije, ki vlada trenutno na trgu, se lahko celo nekaj naučimo, začnemo razmišljati dru-gače, pridemo do novih spoznanj in idej, saj je cilj podjetja obstanek na trgu, likvidnostna sta-bilnost in poslovanje z dobičkom. Predvsem je potrebno ostati na realnih tleh.

Radenko Mijatović,predsednik uprave, Valkarton

Postajamo tovarna brez snovnih odpadkovV Papirnici Vevče trenutno stanje na trgu oce-njujemo za solidno. Povpraševanje po naših izdelkih se je izboljšalo. Težava je plačilna spo-sobnost kupcev. Trend je pritisk po podaljše-vanju plačilnih rokov na strani kupcev ter po skrajševanju plačilnih rokov na nabavni strani, kar odraža splošen problem denarnih tokov. Posebno izrazit pritisk po odlogu plačil je pri slovenskih kupcih. Leto 2008 smo končali z izgubo kljub enako vi-sokim prihodkom kot leto prej. Razlog so bile visoke cene energentov in surovin ter zmanjšan obseg naročil konec leta. V letu 2009 pričakuje-mo 10-15% nižje prihodke od leta 2008, vendar ocenjujemo, da bomo leto zaključili pozitivno, saj so cene surovin in energentov na obvladlji-vem nivoju.Papirnica Vevče se je v veliki meri specializirala za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo. Svoj proizvodni program zao-krožujemo tudi s ponudbo premazanih grafič-nih papirjev. 80% naših izdelkov izvozimo. Za-

radi značaja izdelkov je nihanje povpraševanja tudi sicer prisotno. Vendar pa je bilo povpraše-vanje konec leta 2008 ter v začetku letošnjega leta izrazito slabše. Tako smo v prvem delu leta zaznali približno 20% upad naročil. Zaradi navedenega in ker je papirna pano-ga pravzaprav tradicionalno izpostavljena, ne samo zaradi običajnih nihanj, smo vedno imeli delež najete delovne sile, kar nam omogoča ve-čjo fleksibilnost, da se razmeram na trgu hitreje prilagodimo. Zaradi ekstremnega nihaja v tem letu pa smo svoje procese ponovno podrobno proučili. Letos se v Papirnici Vevče srečujemo tudi z generacijskim obratom. Tako smo izpe-ljali notranjo reorganizacijo, da bomo lahko pogrešili 35 zaposlenih, ki gredo v pokoj v tem letu. Skrajšanega delovnega časa zaradi 24-urnega delovanja papirnega stroja nismo koristiti. Res pa je, da smo v avgustu, v času poletnih dopu-stov papirni stroj ustavili za 9 dni, česar v prete-klih letih to ni bila praksa.V lanskem letu smo preko 6 mio € investirali v ekologijo, letos pa bomo namenili 2 mio € za dvig kakovosti izdelkov ter v učinkovitejšo rabo energije. Tako postajamo tovarna brez snovnih odpadkov, saj ima vsaka snov iz procesa upo-rabno vrednost. Družino obstoječih certifikatov ISO 9001, 14001, DIN 15593 (HACCP) smo v letu 2009 razširili še s PEFC in FSC certifikatoma, ki po-trjujeta, da je celuloza, uporabljena v naših iz-delkih, pridobljena iz certificiranih gozdov, za katere je značilno okolju prijazno gospodarjenje z gozdom. Ta dejstva pa pripeljejo do tega, da lahko govorimo o trajnostni proizvodnji.

Marko Jagodič,direktor, Papirnica Vevče

Zadnji meseci so prinesli porast pretovoraOcenjujemo, da svetovna gospodarska kriza počasi dosega dno in da so prvi znaki sicer dol-gotrajnega okrevanja že vidni. Po klavrnih po-letnih mesecih so jesenski meseci zopet prinesli porast pretovora in konec leta bomo presegli 13 milijonov ton blaga, kar je sicer tri milijone manj kot lansko, rekordno leto. Z optimizmom nas predvsem navdihuje dejstvo, da smo v pri-merjavi z drugimi pristanišči najmanj občutili krizo na področju kontejnerjev, ki so prvovrstni tovor. Kljub temu smo v napovedih za leto 2010

precej previdni. Ocenjujemo, da je pričakovana rast svetovnega gospodarstva nekje med dve-ma, tremi odstotki. Neenakomerna rast virov surovin in končnih proizvodov se lahko odrazi tudi v večji rasti svetovne menjave in tu je naša priložnost. Na območju EU pa pričakujemo le blago rast, morda za slab odstotek. V grobem ocenjujem, da bomo v letu 2010 zabeležili osem in pol odstotno rast ladijskega pretovora in opravili 14,4 milijona ton skupnega ladijskega pretovora.V Luki Koper smo v preteklih dveh letih inten-zivno vlagali v pristaniško infrastrukturo, da bi povečali konkurenčnost. Največji del teh inve-sticij smo že zaključili in so že v uporabi, zato so načrti na področju investicij za prihodnje leto bolj skromni. Dokončali bomo zaledje obale na prvem pomolu in s tem povečali skladiščne ka-pacitete za kontejnerje. Končali bomo izgradnjo terminala za alkohole in naftne derivate, ki bo obstoječe kapacitete za tekoči tovor povečal za 100%. Na terminalu za generalne tovore bomo del obstoječih skladišč preuredili v sodobna hladilna skladišča in s tem povečali skladiščne kapacitete za zelenjavo in sadje. Ena bistvenih in nujno potrebnih novosti bo tudi nov vhod za tovorna vozila na vzhodnem delu pristani-šča, kjer bo potrebna izgradnja infrastrukture, objektov in cestne navezave na novi vhod. Nova vstopna točka v pristanišče bo, kot rečeno, slu-žila predvsem tovornemu prometu, zato bo v neposredni bližini zgrajen nov kamionski ter-minal. S tem bomo razbremenili mestni promet in tovorni promet preusmerili stran od bivalnih območij. Še intenzivneje se bomo usmerjali v razvoj novih konkurenčnih produktov, sprejemanje novih tovorov in s kakovostnimi storitvami utr-jevali zaupanje v našo blagovno znamko. Preko evropskih projektov bomo tudi v prihodnjem letu spodbujali in razvijali multimodalne pove-zave, ki omogočajo premik tovora s cest na t. i. morske avtoceste, kar zmanjšuje vplive in ohra-nja naravno okolje.

Gregor Veselko,predsednik uprave, Luka Koper

slovenija ni več logistična platforma za JV EvropoV tem kriznem letu so se pokazale vse težave slovenskega gospodarstva, posledice pa so se odrazile tudi v logistični dejavnosti. Drastičen

Radenko Mijatović Marko Jagodič Gregor Veselko

EOL-47-december-December 0910 Embalaža1010

padec uvoza in izvoza ter BDP-ja je vplival tudi na naše poslovanje. V primerjavi z letom 2008 se je pri družbi Schenker d.d. obseg prodaje zmanjšal za 22%, EBITDA pa za 16%. Število zaposlenih smo zmanjšali za 12% z upokoje-vanjem in tako, da nismo podaljšali pogodb za določen čas. Največji padec beležimo v kopen-skem prometu, medtem ko pri skladiščenju in distribuciji beležimo rahlo rast. Kriza je popol-noma spremenila distribucijske kanale medna-rodnih koncernov. Slovenija ni več v njihovih načrtih kot logistična platforma za JV Evropo. Slovenija je svojo priložnost zamudila najmanj pred desetimi leti, ker nismo te platforme na-črtno gradili v času konjunkture. V sosednjih državah, na primer Madžarski, je v tem trenut-ku višek kapacitet, ki ga ne bo mogoče zapolniti v naslednjih petih letih. Koncern Schenker ima v načrtu za 2011 izgradnjo novega logističnega centra v Ljubljani. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov. Seveda pa je vse odvisno od gospodarske situacije v svetu in v regiji. V letu 2010 predvidevamo rast prodaje za 8%, EBIT-DA v enaki višini ter povečanje števila zaposle-nih za 3%. Izkoristiti moramo našo globalno mrežo, ki nudi našim strankam vse storitve, ki jih potrebujejo na enem mestu.

Rok Svetek, direktor, Schenker d.d.

Močno povpraševanje na ruskem trgu in v AzijiNaporno, a obenem uspešno leto 2009 se bliža koncu. Glede na trenutne trende v svetu, mislim na področje strojev in naprav, ki se proizvajajo v Zlatorog Opremi (avtomatske pakirne linije, roboti in paletizerji, ovijalci palet, transportne proge), lahko ugotovimo, da so bile naše usme-ritve v preteklosti pravilne. V letu 1998 smo se odločili samo za visoko kakovostne izdelke z večjo dodano vrednostjo. To se nam je v času globalne gospodarske krize obrestovalo. Kot zelo pomemben dejavnik se je pokazala razpr-šenost trgov. Zlatorog Oprema je danes dejav-na na 29 tržiščih. Tako nam trg Slovenije ne predstavlja več kot 2-4 % letne realizacije. V za-dnjih mesecih tega leta je opaziti rast določenih evropskih trgov, ki pa vsa, z izjemo Nemčije, še zmerom spijo, oziroma je gospodarska dejav-nost na področju investicij zelo šibka. Močan dvig povpraševanja zaznavamo na ruskem trgu

in v Aziji, medtem ko skandinavski trg v celoti še zmerom miruje. Pričakovanja za leto 2010 so velika. Predvsem si želimo umiritve razmer in oživitve tradicionalnih trgov Francije, Nizo-zemske, Belgije, Švedske, Danske in Norveške. V letu, ki je pred nami, bomo vlagali predvsem v znanje in tehnološko opremo. Poglobili pa bomo sodelovanje z dolgoletnimi partnerji, saj se je to v preteklem letu pokazalo kot izjemno pomembno.

Aleš Tomažič,direktor komercialno tehničnega sektorja, Zlatorog oprema

Rok Svetek Aleš Tomažič

V tabeli je prikazano število podjetij – kupcev embalaže, in sicer segmentiranih po industrijskih panogah in državah. Kategorija / Category Avstrija/

AustriaBelorusija / Belarus

Belgija / Belgium

Bulgarija / Bulgaria

Hrvaška / Croatia

Češka / Czech Republic

Danska / Denmark

Estonija / Estonia

Finska / Finland

Francija / France

Nemčija / Germany

Grčija / Greece

Madžarska / Hungary

Irska / Ireland

Italija / Italy

Latvija / Latvia

Litva / Lithua-nia

Nizo-zemska / Nether-lands

Norve-ška / Norway

Poljska / Poland

Portu-galska / Portu-gal

Romu-nija / Roma-nia

Rusija / Russia

Srvija / Serbia

Slova-ška / Slova-kia

Slove-nija / Slove-nia

Španija / Spain

Švedska / Swe-den

Švica / Switzer-land

Turčija / Turkey

Ukra-jina / Ukraine

Velika Brita-nija / United King-dom

Hrana / FOOD

Multi-product food & drink manufacturers

39 40 49 26 43 118 45 18 14 188 270 30 38 76 48 17 19 53 25 92 21 26 282 45 40 16 120 25 56 79 115 146

Bakeries & bakery products 456 101 1590 23 76 74 475 16 322 3822 4130 2 50 145 2789 8 2 1290 203 104 848 32 2097 11 49 27 1812 714 440 70 734 1919

Confectionery & chocolate 288 9 259 5 3 3 32 2 92 803 833 4 2 34 2087 1 4 540 32 29 43 11 56 10 3 3 282 199 158 17 21 561

Cooking oils & fats 20 1 19 3 2 4 18 2 8 105 87 45 3 12 680 1 n/a 42 15 32 105 6 80 3 4 3 360 45 16 106 43 578

Dairy products & retailers 46 1 150 3 2 3 7 5 11 967 452 13 4 104 1999 6 4 596 20 66 87 7 81 4 5 3 447 88 752 5 4 311

Flour, grain, cereals & rice 124 3 101 4 4 5 12 2 60 413 685 7 5 35 923 1 2 138 30 181 163 4 209 5 3 3 317 121 113 77 115 89

Food & beverage additives 11 1 24 n/a 1 3 1 n/a 2 7 97 n/a n/a 31 90 n/a n/a 3 1 2 7 n/a 2 1 1 9 1 24 4 2 95

Food processing 301 12 297 15 10 23 124 7 31 1055 2204 17 16 200 1879 6 8 354 98 228 156 13 580 11 16 8 747 484 240 55 34 1005

Food retailers 1483 4 5397 8 9 11 2293 9 2103 16923 11026 6 9 250 8807 8 6 3747 3529 1097 2680 6 3397 9 5 6 4690 6692 3181 1118 803 4302

Frozen food products 32 5 204 7 6 7 19 8 3 230 215 9 7 19 215 9 8 118 12 88 86 5 205 5 4 5 221 45 41 21 46 230

Meat & fish products & retailers 322 2 238 3 2 3 81 3 274 7140 3806 3 4 102 1322 2 2 397 516 264 81 3 1220 4 2 5 1875 215 323 425 198 984

Pet food 44 1 173 n/a 1 3 45 1 63 384 455 2 2 110 386 2 3 117 63 3 166 n/a 26 1 1 n/a 420 105 68 n/a 5 85

Preserved food in jars & cans 40 7 83 5 6 5 54 5 140 971 273 7 6 25 1057 4 5 164 39 109 84 37 994 6 3 4 862 237 63 20 98 146

Savoury snack manufacturers 30 2 98 3 2 3 19 1 14 464 225 8 3 8 446 1 2 131 32 26 72 3 44 2 3 2 380 68 27 21 18 103

Vegetable & fruit products & retailers 210 12 979 15 9 15 440 3 123 3729 4965 120 19 160 4827 3 2 1356 78 35 1341 25 587 9 7 5 1202 260 182 376 265 240

Pijača / BEVERAGES

Non-alcoholic beverages 108 18 75 7 12 19 13 2 24 141 611 13 15 72 299 2 3 22 46 15 109 4 54 3 5 2 340 41 94 28 7 417

Alcoholic beverages 419 24 172 20 17 52 78 3 24 1099 1347 20 28 51 2185 3 5 136 20 108 69 9 312 4 19 3 208 38 99 n/a 32 628

Drugo / OTHER

Cosmetics & perfumes 65 5 83 6 3 10 64 2 20 782 988 6 3 36 914 1 2 109 281 28 187 9 20 6 4 2 162 140 324 13 8 435

Soap & detergent manufacturers 17 4 60 1 1 3 43 n/a 50 342 214 1 2 13 371 2 1 70 36 13 96 6 38 2 1 2 365 84 45 2 9 42

Home cleaning 53 7 96 8 12 27 32 4 25 180 332 23 18 6 231 5 2 1 19 45 1 8 96 7 12 9 214 30 41 65 26 173

Chemicals - industrial & home 14 4 28 2 1 6 10 2 13 98 218 5 6 19 270 2 3 12 7 12 45 4 167 11 35 23 70 48 17 34 22 268

Pharmaceuticals 5 5 11 3 3 7 6 3 1 29 68 6 3 18 2 1 2 2 17 1 14 57 3 2 3 28 2 11 7 14 20

Tobacco product manufacturers 3 1 14 5 2 5 3 n/a 1 4 25 3 1 9 21 1 n/a 16 1 6 4 5 11 2 3 2 8 7 11 1 5 5

General FMCG 543 17 650 24 43 98 755 12 300 2093 3370 67 56 32 958 13 5 874 380 342 123 87 375 22 55 38 400 387 683 209 190 2833

Machinery & industrial products 75 160 166 10 25 175 183 5 781 422 1702 4 13 78 1616 7 n/a 649 462 350 29 25 780 21 87 31 989 578 353 76 236 1528

General retailers 432 27 3052 10 25 51 858 12 296 6817 8101 20 3 220 6950 10 2 1870 105 60 6137 25 64 8 6 7 604 1253 972 2 38 8557

strokovna revija Packaging Europe je na svojem portalu www.packagingeurope.com vzpostavila bazo podatkov več kot 280 tisoč kupcev oziroma uporabnikov embalaže v 33 državah Evrope. Baza podatkov, ki je plačljiva, je segmentirana po industrijskih panogah v posameznih državah. Avtorji zatrjujejo, da je baza podatkov ažurirana in da vsebuje podjetja, ki predstavljajo skupaj kar 94 % celotnega trga kupcev embalaže v Evropi. Ta baza podatkov je prvi celovit poskus predstavitve celotnega nakupnega trga embalaže v Evropi, zato so avtorji prepričani, da pomeni pomembno marketinško orodje za trženje embalaže in večanje tržnega deleža podjetij.

Trženje v EU

Dostop do 280 tisoč kupcev embalaže v 33 evropskih državah


V tabeli je prikazano število podjetij – kupcev embalaže, in sicer segmentiranih po industrijskih panogah in državah. Kategorija / Category Avstrija/

AustriaBelorusija / Belarus

Belgija / Belgium

Bulgarija / Bulgaria

Hrvaška / Croatia

Češka / Czech Republic

Danska / Denmark

Estonija / Estonia

Finska / Finland

Francija / France

Nemčija / Germany

Grčija / Greece

Madžarska / Hungary

Irska / Ireland

Italija / Italy

Latvija / Latvia

Litva / Lithua-nia

Nizo-zemska / Nether-lands

Norve-ška / Norway

Poljska / Poland

Portu-galska / Portu-gal

Romu-nija / Roma-nia

Rusija / Russia

Srvija / Serbia

Slova-ška / Slova-kia

Slove-nija / Slove-nia

Španija / Spain

Švedska / Swe-den

Švica / Switzer-land

Turčija / Turkey

Ukra-jina / Ukraine

Velika Brita-nija / United King-dom

Hrana / FOOD

Multi-product food & drink manufacturers

39 40 49 26 43 118 45 18 14 188 270 30 38 76 48 17 19 53 25 92 21 26 282 45 40 16 120 25 56 79 115 146

Bakeries & bakery products 456 101 1590 23 76 74 475 16 322 3822 4130 2 50 145 2789 8 2 1290 203 104 848 32 2097 11 49 27 1812 714 440 70 734 1919

Confectionery & chocolate 288 9 259 5 3 3 32 2 92 803 833 4 2 34 2087 1 4 540 32 29 43 11 56 10 3 3 282 199 158 17 21 561

Cooking oils & fats 20 1 19 3 2 4 18 2 8 105 87 45 3 12 680 1 n/a 42 15 32 105 6 80 3 4 3 360 45 16 106 43 578

Dairy products & retailers 46 1 150 3 2 3 7 5 11 967 452 13 4 104 1999 6 4 596 20 66 87 7 81 4 5 3 447 88 752 5 4 311

Flour, grain, cereals & rice 124 3 101 4 4 5 12 2 60 413 685 7 5 35 923 1 2 138 30 181 163 4 209 5 3 3 317 121 113 77 115 89

Food & beverage additives 11 1 24 n/a 1 3 1 n/a 2 7 97 n/a n/a 31 90 n/a n/a 3 1 2 7 n/a 2 1 1 9 1 24 4 2 95

Food processing 301 12 297 15 10 23 124 7 31 1055 2204 17 16 200 1879 6 8 354 98 228 156 13 580 11 16 8 747 484 240 55 34 1005

Food retailers 1483 4 5397 8 9 11 2293 9 2103 16923 11026 6 9 250 8807 8 6 3747 3529 1097 2680 6 3397 9 5 6 4690 6692 3181 1118 803 4302

Frozen food products 32 5 204 7 6 7 19 8 3 230 215 9 7 19 215 9 8 118 12 88 86 5 205 5 4 5 221 45 41 21 46 230

Meat & fish products & retailers 322 2 238 3 2 3 81 3 274 7140 3806 3 4 102 1322 2 2 397 516 264 81 3 1220 4 2 5 1875 215 323 425 198 984

Pet food 44 1 173 n/a 1 3 45 1 63 384 455 2 2 110 386 2 3 117 63 3 166 n/a 26 1 1 n/a 420 105 68 n/a 5 85

Preserved food in jars & cans 40 7 83 5 6 5 54 5 140 971 273 7 6 25 1057 4 5 164 39 109 84 37 994 6 3 4 862 237 63 20 98 146

Savoury snack manufacturers 30 2 98 3 2 3 19 1 14 464 225 8 3 8 446 1 2 131 32 26 72 3 44 2 3 2 380 68 27 21 18 103

Vegetable & fruit products & retailers 210 12 979 15 9 15 440 3 123 3729 4965 120 19 160 4827 3 2 1356 78 35 1341 25 587 9 7 5 1202 260 182 376 265 240

Pijača / BEVERAGES

Non-alcoholic beverages 108 18 75 7 12 19 13 2 24 141 611 13 15 72 299 2 3 22 46 15 109 4 54 3 5 2 340 41 94 28 7 417

Alcoholic beverages 419 24 172 20 17 52 78 3 24 1099 1347 20 28 51 2185 3 5 136 20 108 69 9 312 4 19 3 208 38 99 n/a 32 628

Drugo / OTHER

Cosmetics & perfumes 65 5 83 6 3 10 64 2 20 782 988 6 3 36 914 1 2 109 281 28 187 9 20 6 4 2 162 140 324 13 8 435

Soap & detergent manufacturers 17 4 60 1 1 3 43 n/a 50 342 214 1 2 13 371 2 1 70 36 13 96 6 38 2 1 2 365 84 45 2 9 42

Home cleaning 53 7 96 8 12 27 32 4 25 180 332 23 18 6 231 5 2 1 19 45 1 8 96 7 12 9 214 30 41 65 26 173

Chemicals - industrial & home 14 4 28 2 1 6 10 2 13 98 218 5 6 19 270 2 3 12 7 12 45 4 167 11 35 23 70 48 17 34 22 268

Pharmaceuticals 5 5 11 3 3 7 6 3 1 29 68 6 3 18 2 1 2 2 17 1 14 57 3 2 3 28 2 11 7 14 20

Tobacco product manufacturers 3 1 14 5 2 5 3 n/a 1 4 25 3 1 9 21 1 n/a 16 1 6 4 5 11 2 3 2 8 7 11 1 5 5

General FMCG 543 17 650 24 43 98 755 12 300 2093 3370 67 56 32 958 13 5 874 380 342 123 87 375 22 55 38 400 387 683 209 190 2833

Machinery & industrial products 75 160 166 10 25 175 183 5 781 422 1702 4 13 78 1616 7 n/a 649 462 350 29 25 780 21 87 31 989 578 353 76 236 1528

General retailers 432 27 3052 10 25 51 858 12 296 6817 8101 20 3 220 6950 10 2 1870 105 60 6137 25 64 8 6 7 604 1253 972 2 38 8557

Trženje v EU

Dostop do 280 tisoč kupcev embalaže v 33 evropskih državah

11Embalaža 1111

ETIKETE IN EMBALAžA

EOL-47-december-December 0912 Embalaža

že zdavnaj so minili časi, ko so etikete služile samo za podajanje informacij o izdelku. Etikete so neločljiv del tržnih strategij in kreiranja dizajnov embalaž z visokimi stroški dela. Panoga označevanja se sooča s posebnim izzivom, in sicer z visokimi zahtevami po vizualizaciji, kompleksnih dizajnih ter s potrebami po obdelavi novih materialov. Z zmagoslavnim pohodom PET steklenice, še zlasti na področju ustekleničevanja vode in osvežilnih pijač, pa je povezano ovojno etiketiranje z zvitka oziroma role, ki postaja vedno pomembnejša tema. Mnogi polnilci so namreč presenečeni, kakšne možnosti jim za tovrstno uporabo ponujajo papirne etikete, ki dovoljujejo kakovostno etiketiranje pri vseh, danes tehnično mogočih hitrostih etiketiranja.

Evolucija v etiketiranju s prijaznostjo do okolja

Lucija Lorger

ciji z njimi, intenzivnejše barve, možnost dose-ganja različnih privlačnih učinkov na raznovr-stnih materialih ter veliko možnosti izvedbe, kot na primer s kodiranjem, nagradnimi igrami na ovojnini idr. Etiketa lahko dolgoročno pripo-more k uspehu izdelka, če se za pravi proizvod izbere prava vrsta papirja in se ga kakovostno potiska ter oplemeniti. Različni materiali lahko nudijo različne posebne učinke, ki omogočajo, da izdelek na prodajni polici izstopa z reprezen-tativnim videzom. Pomembni so predvsem trije

Barbara Germ Galić, vodja raziskav in razvo-ja v Cetisu je poudarila nekatere tehnološke prednosti etiketiranja: »Ovojne etikete se naj-več uporabljajo v industriji osvežilnih pijač in v mlečni industriji, saj tehnologija etiketiranja iz role omogoča hitrejše strojno lepljenje etiket. Uporaba ovojnih etiket je priljubljena predvsem zaradi boljših efektov, ki jih na navadnem papir-ju ni mogoče doseči. V Cetisu smo opremljeni tako za proizvodnjo manjših kot tudi velikih serij in dosegamo kakovost ovojnih etiket, ki ustreza standardom prehrambne industrije glede posre-

dnega stika embalaže z ovojnino. Naša prednost je v vrhunski kakovosti odtisa in izvedbe, ki jo je sicer pri ponovljivosti odtisa težko dosegati. Strankam ponujamo konkretne rešitve za iz-vedbo njihovih idej oziroma tehnološke rešitve po meri. Germ Galićeva je navedla pomembne karakteristike ovojnega etiketiranja: »Ovojna eti-keta ponuja višjo kakovost odtisa, reciklažo ma-teriala skupaj s podlago – je torej prijazna okolju, zagotavlja odpornost na vlago, večjo odpornost pred poškodbami ob skladiščenju in manipula-

13EmbalažaEOL-47-december-December 09 1313

učinki: t.i. učinek »evolucije«, ki pomeni prehod iz papirne ovojne etikete v etiketo iz folije, kjer prosojen material na plastiki omogoča učinek izbočenja oziroma sijaja posameznega vzorca. Zanimiva učinka sta tudi srebrn sijaj ter obar-vana hrbtna stran ovojne etikete, ki odseva v notranjost in prozorno tekočino rahlo obarva, nudi pa tudi možnost sporočila na notranji stra-ni. Ovojne etikete na notranji strani omogočajo tudi nanos različnih vsebin, ki še dodatno prite-gnejo pozornost kupcev. Etikete so torej nosilci jasnih sporočil in obljub, ki v množici različnih prodajnih proizvodov s preprostim, a hkrati pri-vlačnim oblikovanjem kupcu prinašajo gotovost in preglednost.«

Zgledi na tujih trgihSlovenskega proizvajalca etiketirk, podjetje ICS d.o.o., smo povprašali o etiketirnih sistemih: »Etiketirke izdelujemo od leta 1991, in sicer ro-tacijske ter linearne za lepljenje s hladnim lepi-lom, primerne za lepljenje etiket na stekleno in plastično embalažo. Nadaljnji razvoj je potekal v naslednjih smereh: etiketiranje s samolepnimi etiketami, nalepljenimi na nosilnem traku, navi-timi v kolut (rolo), etiketiranje po celem obsegu (obodu) embalaže z vročim lepilom in z nareza-nimi papirnatimi etiketami iz magazina etiket ter etiketiranje po celem obodu embalaže z vročim lepilom in s plastičnimi etiketami, navitimi na rolo. Stroji, ki jih proizvajamo, so narejeni za zna-ne tehnologije lepljenja etiket, odvisno od zahtev kupca oziroma izdelka. Zaradi specifičnosti in zahtevnosti tehnologije je etiketiranje odvisno tako od ustreznega stroja kot tudi od kakovosti lepila, papirja oziroma embalaže. Vsekakor se pri tem zgledujemo tudi po tujih trgih in trendih, in sicer glede na vrsto embalaže, vrsto etikete in vr-sto lepila, saj vsi ti dejavniki pomembno vplivajo na kakovost nalepljene etikete. Kdor proizvaja etiketirke in želi biti uspešen pri prodaji svojega izdelka, mora upoštevati raznovrstnost embalaže in se nikakor ne sme omejiti samo na eno vrsto; etiketiramo torej vse vrste embalaž z ustreznimi etiketami in načini lepljenja, primernimi za posa-mezno vrsto embalaže. Etiketiranje je postopek, kjer morajo biti izpolnjeni vsi pomembni pogo-ji za to delo: ustrezna suhost embalaže oziroma temu primerno izbrano lepilo in etiketa; ustre-zno lepilo, ki je lahko hladno, vendar mora biti ustrezno sušeče glede na embalažo, ki se največ-krat po etiketiranju še pakira v nosilke, kartone ali v termoskrčne omote; toplo lepilo za papirna-te ali plastične etikete; ustrezna etiketa: papirnata (primerni papir, primerna debelina, pravilno re-zana iz role, pravilno glazirana na strani nanosa lepila, pravilno pakirana), plastična v roli (ustre-zen material, pravilna debelina, pravilen nanos tiska glede na markacijo), samolepna (ustrezen material in eksaktno nalepljene etikete na nosilni trak) in ustrezen stroj za vsako od teh zahtev,« je povedal Aleš Kodba in pri tem poudaril okoljski vidik, »vsekakor bi se morale uporabljati okolju prijazne etikete – to je sicer mogoče, je pa od-visno od več dejavnikov: za povratno embalažo papirnate in plastične etikete niso primerne, saj pri odstranjevanju razpadejo v kašo, namesto da bi ostale v celem kosu. Za nepovratno embala-žo pa bi se naj uporabljale etikete, ki se lahko pri reciklaži ustrezno ločijo od embalaže. Pri tem se zavedamo, da je pomemben pogoj, ki določa proizvodnjo in uporabo okolju prijaznih etiket, predvsem cena oziroma strošek pri opremi po-ceni izdelka.«

sledenje kartonov z rFiD etiketamiMarko Druškovič iz podjetja Ema d.o.o. je po-udaril zlasti primarno, sekundarno in terciarno etiketiranje embalaže: »Pri etiketiranju primarne embalaže gre za etiketiranje dveh vrst izdelkov: izdelkov za končno uporabo in izdelkov za indu-strijsko uporabo. Pri izdelkih za končno uporabo – tistih, ki gredo direktno na trg (lončki, stekle-nice, folijski pakirani izdelki, škatlice…) – po-leg že potiskane embalaže (npr. alpsko mleko) praviloma uporabljamo še etikete, ki so zaradi potreb po dizajnu, informacijah in tudi všečno-sti kupcem običajno večbarvno potiskane. Kot etikete razumemo predvsem samolepilne etikete ter razne folijske etikete (npr. Actimel). Na vse etikete pa naše stranke (najpogosteje s termo-transfer tiskalniki) natisnejo še svoje podatke: rok uporabe, številko lota ali serije, težo izdelka idr. Pri izdelkih za industrijsko uporabo pa gre za polizdelke oziroma sestavne elemente za nadalj-njo vgradnjo, ki se označujejo predvsem z belimi papirnimi etiketami. Nanje praviloma s pomočjo termotransfer tiskalnikov natisnemo relevantne podatke o izdelku (številko artikla, številko barve ...). Te etikete se občasno namestijo tudi na sam izdelek (npr. avtomobilska luč). Iz okoljskega vidika se pojavlja trend po večanju etiketiranja izdelkov in njihove primarne embalaže z etike-tami, ki so narejene iz enakih materialov in zato posledično pri predelavi embalaže ni potrebno ločevanje embalaže ter etikete. Tako bi bila npr. okoljsko neprimerna papirnata etiketa na jogur-tnem napitku v PE embalaži. Ko govorimo o eti-ketiranju sekundarne embalaže, je pomembno, da etiketiranje transportnih kartonov zagotovi predvsem zapis podatkov, pomembnih za skla-diščenje in transport. To pomeni, da so na njem praviloma z etiketo označeni naslednji podatki: številka izdelka, ime izdelka, njihovo število, teža, rok uporabe in številka kartona v pošiljki. Zadnje čase se pojavljajo trendi o povečevanju sledenja kartonov z RFID etiketami. Prednost tovrstnih etiket je, da so iz enakih materialov kot sekun-darna embalaža (praviloma papir), kar iz okolj-skega vidika pomeni enostavnejše recikliranje. Pri etiketiranju terciarne embalaže pa moramo poudariti, da etiketiranje palet vedno bolj sledi namenu sledenja podatkov o natovorjenem bla-gu. Tako so te etikete opremljene s SSCC kodami, ki tako pošiljatelju kot prejemniku omogočajo enostavno vodenje prejema in izdaje izdelkov ter zalog. Vse več se uporablja tudi povezava RFID nalepk z GPS sledenjem vozil ali prevoznih enot, tako da pošiljatelj in prejemnik lahko v vsakem trenutku spremljata točno pozicijo blaga.«

Etiketa mora upoštevati potrošnikove potrebeFrancosko podjetje Nipson je na letošnjem sejmu za etiketirno industrijo Labelexpo Europe 2009 predstavilo zanimivo integrirano rešitev tiskanja etiket – novo tehnologijo črno-belega digitalnega tiska DigiFlex, ki ponuja najboljše v smislu kako-vosti, produktivnosti in cene za etiketno tiskanje velikih količin različnih podatkov na toplotno ob-čutljive podlage. Martine Berger, vodja marke-tinga v podjetju Nipson, je o tej tehnologiji pove-dala: »Tovrstni tisk združuje magnetografijo, ki je brez vpliva suhega tonerja, in hladno fiksiranje na osnovi ksenonske svetlobe, zaradi česar je idealen za tiskanje na toplotno občutljivo snov, kot so sa-molepilne etikete, plastika, poliester in folija. Zelo visoka hitrost tiskanja (81,7 do 104 metrov na minuto) omogoča visoko produktivnost, ki je po-trebna za tisk velike količine podatkov. Pomemb-na prednost je tudi postopno in samodejno prila-gajanje hitrosti, da je omogočena sinhronizacija s stopnjo pretoka podatkov, medtem ko dinamično prilagajanje hitrosti zagotavlja optimalno kakovost tiskanja na katerikoli podlagi. Te funkcije omogo-čajo, da se izognemo nepotrebnim vklapljanjem in izklapljanjem ter zagotavljajo neprekinjeno in zato najbolj stroškovno učinkovito proizvodnjo etiket, seveda pa tudi zmanjšanje količine odpad-kov, kar je vsekakor pomembna prednost v tem kriznem času. Tudi Paul France iz podjetja Proc-ter & Gamble poudarja, da »sta v času recesije za končnega uporabnika najpomembnejša ustrezna struktura stroškov in ponujena korist oziroma prednost. Večina podjetij v etiketni industriji je zato izvedla potrebne procese, saj se zavedajo stalnih možnosti za izboljševanje. Vendar pa se pri tem postavlja vprašanje, ali so podjetja pri tem postavila tudi meje stroškovne inovacije. Kot me-toda barvnega tiskanja (full color) se pojavlja šest ali sedem barvni proces tiskanja in mnoga podje-tja so z zmanjšano barvno paleto dosegla precej-šnje prihranke. Poleg stroškovne inovacije mora-jo podjetja v etiketni industriji dobro poznati in upoštevati tudi potrošnikove potrebe. Zavedati se morajo, da je kupec v središču inovacijskega pro-cesa od začetka do konca.« Etikete so nosilci jasnih sporočil in obljub, ki v množici različnih prodajnih proizvodov s pre-prostim, a hkrati privlačnim oblikovanjem kup-cu prinašajo gotovost in preglednost. Medtem ko gredo zahteve v smer, da se prostor na etiketah kar najbolj učinkovito izrabi, pa kljub novim teh-nologijam trg zahteva tudi “klasično” etiketirano embalažo. Ključno je, da tisti, ki hočejo ostati konkurenčni na izredno dinamičnem trgu tiska-nja etiket in so se zahtevam potrošnikov sposobni hitro prilagajati, nudijo visoko kakovost tiskanja etiket, pri čemer morajo upoštevati, da potrošniki dajejo prednost zlasti papirnim etiketam.

Ceneje Racionalizacija stroškov

Potrošnik Središče inovacije Bolje

Celovitost

Okolju prijazno Trajnost

Hitreje Produktivnost

Vir: Revija L&L (Labels and Labeling, november 2009)

PAKIRANJEEOL-47-december-December 0914 Embalaža

Povsem drugačno polnjenje mleka v PET

"Globalna revolucija!" S temi besedami opisuje direktor podjetja Laiterie de saint-Denis-de-l'Hôtel (LsDH) Emmanuel Vasseneix aseptično tehnologijo, ki jo njegovo podjetje po novem uporablja za polnjenje trajnega UVT mleka v 1-L PET plastenke. sterilizacijo so opravili na sistemu Predis FMA podjetja sidel, ki z izparelim vodikovim peroksidom sterilizira predforme, preden jih oblikuje v plastenke. Ta pristop omogoča lažje plastenke, saj napihnjene oziroma oblikovane plastenke ni potrebno sterilizirati s konvencionalno sterilizacijo z vodikovim peroksidom in s tem s toplotno obdelavo. Ta tehnologija je tudi bolj trajnostna, saj se zaradi suhe dekontaminacije porabi manj vode.

Nova uporaba aseptične tehnologije

“Naša nova plastenka tehta samo 24 gramov in je lažja od tradicionalnih PET plastenk ter tako okolju prijaznejša,” pravi Vasseneix in nada-ljuje, “za potrošnika pa je hkrati praktična in varna. PET nam omogoča, da oblike plastenk diverzificiramo in personificiramo.”Letos poleti so to novo, inovativno plastenko proizvedli v podjetju Combi Predis FMA po stopnji 400/min. Obrat LSDH se nahaja okoli 100 kilometrov južno od Pariza. “Inovativnost je edini način, kako lahko diferencirate vaše podjetje," je poudaril Emmanuel Vasseneix. "Če

Pat Reynolds, urednik, World Packaging Magazine, november 2009

pa počnete tako, kot počnejo vsi ostali, je edini diferenciator cena."

Podjetje je vrsto let polnilo sadne sokove v ste-klenice, nakar se je odločilo za PET plastenke. Leta 2007 je LSDH pridobil novo aseptično li-nijo in opravil vse kontrolne teste stroja. Te te-ste so naredili s sterilnim mlekom, torej z rahlo kislim izdelkom, ki predstavlja veliko večji iz-ziv kot sadni sokovi z visoko vsebnostjo kisline (ključna razlika je področje uničevanje bakte-rij). Vasseneix pravi takole: “Če lahko aseptično polnimo mleko, lahko aseptično polnimo vse.” In potem je vzklila ideja: Če smo uspešno opra-vili tesno polnjenje UHT mleka, zakaj tega ne bi počeli za trg? Težava je, da na mleko negativno vplivajo sve-tloba, mikrobi in zrak. Torej je podjetje LSDH potrebovalo neprozorno predobliko. To je pri-peljalo do razvoja novega procesa, h kateremu so znatno pripomogli proizvajalec predoblik PDG PLASTIQUES, podjetje Netstal Company in proizvajalci opreme za oblikovanje predo-blik. Ta proces sestavljata oblikovanje črne predo-blike PET (ki absorbira svetlobo) in naknadno oblikovanje z belo PET (ki odseva svetlobo). Design in razvoj tega procesa sta trajala več kot dve leti. Nova plastenka podjetja LSDH ne

blokira le potencialno škodljive svetlobe, pač pa nudi tudi boljšo zaščito pred vonji kot plasten-ke, podobne HDPE.Končno, zmanjšanje količine odpadkov, pri-dobljenih iz lažjih plastenk (28 g v primerjavi s 30 g tradicionalne 1-L plastenke visoke go-stote polietilena), je bilo popolnoma v skladu z okoljskimi usmeritvami družbe. Koncept so najprej preizkusili v supermarketu s približno 12 milijonov litrov, nato pa so ga začeli redno uporabljati. Plastenke volumna liter in 1,5 litra so več kot osvojile potrošnike. Do sedaj je pod-jetje prodalo več kot 20 milijonov plastenk. Ta uspeh je podjetju LSDH priznala tudi strokovna javnost, saj je podjetje nedavno prejelo oscarja za embalažo in inovacijo. Posebno nov del pri tehnologiji polnjenja je sterilizacija. Najprej opravijo sterilizacijo vra-tu predoblik, in sicer z ultravijolično svetlobo. Nato gredo predoblike v proces "odstranjeva-nja prahu", v katerem se vpiha filtriran zrak in ekstrahira. Nato se vodikov peroksid deponira znotraj vsake predoblike. Predoblike se nato segrejejo na 100 stopinj C in ohranijo na tej temperaturi 16 do 18 sekund. To aktivira izpa-reli vodikov peroksid, ki sterilizira predoblike. Predoblike se nato prenesejo v sterilnih pogojih v postajo za razpihavanje, kjer dobijo dokončno obliko plastenke.

15EmbalažaEOL-47-december-December 09

EMBALAžAsendviči so svetovna zgodba o uspehuEkskluzivne novosti na

Packforumu

Majdi Kosi

Konec oktobra je vodilni svetovni inovator na področju embalaže in storitev za rabo v gostinstvu in medicini, Sealed Air Cryovac, v okviru dogodka Packforum® gostil 70 predstavnikov iz 45 podjetij, ki se ukvarjajo s produkcijo, distribucijo in opremo v gostinstvu. Udeleženci so zastopali podjetja iz Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike, Združenih držav Amerike in Nove Zelandije. Govorci in predavatelji so v okviru svojih predstavitev zbrane opozorili na številne nove priložnosti, ki navdušujejo s svojim potencialom vse vpletene v gostinstvu.

Peter Backman, glavni direktor družbe Hori-zons, je nagovoril prisotne, da v Evropi v gostin-stvu postreže kar 21.000 obrokov vsako sekundo. Za hrano in pijačo so evropski potrošniki v letu 2008 skupno odšteli 359 bilijonov evrov, kar je več kot za avtomobile. Kljub temu, da za vsako državo veljajo posebne kulturne navade, pose-bej na področju kulinarike, se poglavitni trendi v gostinstvu pomikajo v smeri hitre prehrane. Seveda ni moč ubežati posledicam gospodarske krize, ki se odraža tudi v gostinstvu, medtem ko naj bi okrevanje gospodarstva pomenilo »vrni-tev k normalnemu« z osredotočenjem na ceno, profitabilnost in potrebo po inovacijah. Tudi Hieu A. To, direktor Hôtel Raphaël Re-staurant in predsednik francoskega združenja direktorjev hotelskih restavracij (French Asso-ciation of Hotel Restaurant Directors), je po-udaril pomen kakovostne ponudbe hrane kot

odločilnega faktorja, ki vpliva na diferenciacijo med hoteli pri izbiri gostov.Ljudje imajo zaradi hitrega tempa življenja in gospodarskih sprememb vse manj časa in de-narja za obroke, posebej med službenim časom. Udo Baumann, podpredsednik podjetja Ele-ktrolux Professional, je pojav sendvičev opisal kot svetovno zgodbo o uspehu, saj trg sendvičev velja za enega najhitreje rastočih na svetu. Po mnenju Jens Nielsena, vodje HoReCa pri Metro Cash&Carry, so predstavniki segmenta HoReCa (hoteli, restavracije, catering) izrazili popolnoma drugačne potrebe kot trgovci. Po-jasnil je, da se odločilni dejavniki uspešnega so-delovanja s profesionalnimi trgovci odražajo v transparentni embalaži, količinskem pakiranju, možnosti ponovnega zaprtja embalaže in lažje-ga transporta embalaže. Tudi Fabrice Roy, izvršni direktor podjetja Se-aled Air za globalne trge, je navedel številne dokaze, ki pričajo o uspehu embalaže. Glavno vlogo vidi v možnosti shranjevanja, ustrezne-ga transporta, možnosti izsledljivosti izdelkov, odpornosti na toploto, prijaznosti do okolja, možnosti zamrzovanja, enostavnega ročnega prenašanja, brezpogojne higiene in dostopnosti vseh relevantnih informacij o izdelku.

Na dogodku so bile predstavljene tudi mnoge inovacije na področju gostinstva, predvsem v obliki demonstracij predavateljev in uporabni-ške izkušnje udeležencev. Pakirani obroki Cryo-vac Simple Steps® so toplo pripravljeni obroki, ki se ob nakupu samodejno segrejejo s pomočjo novih prodajnih avtomatov nemškega podjetja Frosta, ki imajo vgrajeno mikrovalovno pečico. Za uporabo v kavarnah in ob mnogih pogo-stitvah so primerni tudi vakuumsko pakirani obroki Cryovac Simple Steps®, ki se segreje-jo ali odmrznejo v le nekaj minutah. Cryovac n’Oven® servirni pladnji predstavljajo revolucijo v letalskem cateringu. Lahko jih segrejemo do 200°C in ohranijo na dotik prijetno tempera-turo ter tako stevardesam olajšajo postrežbo gostov. Obenem so za 30 % lažji v primerjavi s pladnji CPET, ki smo jih poznali doslej. Toaster Electrolux panini grill omogoča izjemno hitro pripravo toplih sendvičev, in sicer v času med 30 in 59 sekund. Potencial izboljšanja kakovosti embalaže in sto-ritev v gostinstvu tako z vidika okolju prijaznih materialov kot posledično bolj zdravega prehra-njevanja tako nikakor ne pojenja, zagotovo pa imamo največ vpliva na izbiro načina prehra-njevanja potrošniki sami.

EOL-47-december-December 0916 Embalaža ObRAZEdini proizvajalec antikorozijske embalaže v Evropi

Ko združijo znanje in moč oče, hči in sin, vodilni v družinskem podjetju, potem iz tega ne more nastati nič drugega kakor uspeh. To so dokazali Jožef Cvetko, prokurist mariborskega Grafema, hči Barbara, diplomirana inženirka kemijske tehnologije, ki je prevzela direktorske posle, in sin Mihael, odgovoren za proizvodnjo in komercialo, ki je tako kot oče, elektrotehnik. in prav to združeno znanje in moč sta prišla do izraza pri iskanju rešitve, kako z embalažo zavarovati izdelek pred zunanjimi elektrostatičnimi vplivi. Proizvodnja takšne embalaže je zapletena in zahtevna, Grafem pa je eden od treh proizvajalcev v Evropi, ki so osvojili to proizvodnjo. in še en podatek – letos je Grafem dvajsetletnik.

Borko De Corti

Kako vam je sploh prišla na misel izdelava takšne embalaže?S temi vprašanji so se srečevali v Elradu iz Gor-nje Radgone, ki so potrebovali takšno embalažo za svoje izdelke. Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati, kajti obvladovali smo tehnologijo premazov in imeli strojno opremo, da bi lahko to tudi izdelovali. S sinom sva elektrotehnika, zato sva vedela, kaj je elektrostatika. Skupaj s hčerjo smo zlili naše znanje v nov izdelek.

Antistatična embalaža je tudi v evropskem merilu poseben dosežek?Antistatična embalaža se uporablja za pakiranje elektronskih komponent, kjer lahko površinsko odpornost natančno programiramo. V Združe-nih državah Amerike so ta izdelek razvili leta 1995, mi pa smo njegovo proizvodnjo osvojili leta 2004. Gre za zahtevno embalažo, obstaja debela knjiga standardov, ki jih je treba obvla-dati, do takšne embalaže pa tudi ameriška voj-ska ni brezbrižna.

Je res, da ste v Evropi samo trije proizvajalci antistatične embalaže?Poleg nas sta proizvajalca še v Nemčiji in Itali-ji, medtem ko je prodajalcev tovrstne embalaže veliko.

Pot do odgovorov, kako napraviti takšno embalažo, najbrž ni bila lahka?Po internetu smo iskali članke, ki bi o tem kaj govorili. Najprej smo našli spise, ki so govorili, da ima lepenka boljše lastnosti kot plastika. Pot do iskanja odgovorov ni bila lahka in poceni, vendar smo se dokopali do zahtev, ki jih mora imeti tak izdelek. V ZDA smo našli podjetje, ki je izdelovalo premaze za antistatično embala-žo. Z njo smo se pogajali približno tri mesece z željo, da tudi nam prodajo premaze, vendar so nam odgovorili, da niso zainteresirani za pro-dajo v Evropi.

In kako vam je potem uspelo, ko so trimesečna pogajanja z ameriškim podjetjem propadla?V Evropi smo našli kemično tovarno, kateri smo predlagali, naj nam razvijejo surovino za takšno embalažo, mi pa jim bomo razkrili tehnologi-jo nanašanja premazov na lepenko. Preveč ne smem povedati, ker gre za poslovno skrivnost.

Pod kakšnim imenom tržite ta izdelek in kje?Naša blagovna znamka tega izdelka je Estat Pak, ki smo jo tudi zaščitili, z njim pa tržimo v Slo-veniji in Evropski uniji. Do zdaj pri tem izdelku

Jožef Cvetko


nismo imeli niti ene reklamacije. Pri trženju embalaže pa obstajajo omejitve v transportnih stroških, kjer je običajno, da se z embalažo trži v krogu 150 do 200 kilometrov od proizvodnje. Ker gre v svetovnem merilu za novejši izdelek, nemški proizvajalec trži ta izdelek za sto odstot-kov dražje. Če bi ga mi ponudili po tej ceni, bi rekli, da smo predragi. Nemcem tega ne rečejo. Ob tej naši, nižji ceni od nemškega proizvajal-ca, pa izražajo pomisleke o kakovosti izdelka, čeprav je kakovost na temelju meritev povsem enakovredna.

Vas je razvoj in izkušnje pri tem izdelku pripeljal do novih spoznanj?Ko smo si pridobili izkušnje s premazi valovite lepenke pri antistatični embalaži, nas je pred-stavnik ameriške družbe na Hrvaškem vprašal, ali bi lahko v naš program vključili tudi njiho-ve antistatične vrečke. Ko so nam predstavljali svoje izdelke, nas je bolj kot antistatične vrečke pritegnil nek drugi njihov izdelek. Za nas je bila zanimiva antikorozijska embalaža. Ameriška družba Cortec je namreč razvila premaz za va-lovito lepenko, ki omogoča antikorozijsko za-ščito. Mi smo se ogreli za ta premaz, zato nas je obiskal lastnik ameriške družbe, ki je največja v svetu za antikorozijsko zaščito.

In kaj je bil rezultat tega obiska?Po njegovem obisku v Mariboru smo dobili li-cenco za premaz. Izdelali smo nekaj vzorcev, jih poslali v ZDA, njihove ocene naših vzorcev so bile dobre, zato smo zdaj začeli s proizvodnjo antikorozijske embalaže. Izdelka, ki ga spravimo v takšno embalažo, ni treba naoljiti ali mastiti, da ne bi zarjavel, kar je pri razmastitvi takšnega izdelka povrh še ekološko sporno, ampak je do-volj, če je spravljen v antikorozijsko embalažo.

Koliko proizvajalcev v Evropi izdeluje takšno embalažo?V Evropi smo edini, ki zdaj izdelujemo takšno embalažo. Tržimo jo pod licenčno blagovno znamko Cortainer. Kot zanimivost naj povem, da je lastnik ameriške družbe za antikorozijsko zaščito, ki nas je obiskal in nam dal licenco, Bo-ris Mikšić, hrvaški državljan, ki je zdaj eden od hrvaških predsedniških kandidatov. Povedal mi je, da je po diplomi leta 1968 odšel v ZDA s 37 takratnimi nemškimi markami, njegova stara mama pa je Slovenka. Mi pa imamo tudi zastop-stvo za njegovo družbo Cortec.

Izdelujete še druge vrste embalaže?Izdelujemo vse vrste potiskane transportne in izsekane embalaže. Teh izdelkov je veliko in imamo kar nekaj blagovnih znamk: za transpor-tno embalažo imamo blagovno znamko Grafen Pak, tulce in druge stvari izdelujemo pod znam-ko Hip Pak, za antistatično embalažo imamo znamko Estat Pak, kar sem že prej omenil.

Imate svoj razvojni oddelek?Ker smo si pridobili standard ISO 9001, mora-mo imeti tudi lastni razvojni oddelek. V njem razvijamo in oblikujemo embalažo. Konkuren-ca je velika, zato moramo skrbeti za kakovost, cene in dobavne roke, vrh tega pa moramo biti na preži, kaj se v svetu na našem področju do-gaja. Zato smo tako doma kot v Avstriji in Italiji, kjer poslujemo, na dobrem glasu. Pri plačevanju računov ne zamudimo niti dneva.

Letos praznujete dvajsetletnico ustanovitve, saj ste podjetje ustanovili 26. decembra 1989. Boste praznovali?Ne, nič ne bomo praznovali, kajti letošnje leto je v poslovnem pogledu slabše, kot so bila prejšnja leta. Poslovali bomo seveda pozitivno, vendar bo ob koncu leta poslovni uspeh za okrog 20 odstotkov slabši kot lani.

Pred dvajsetimi leti ste začeli s proizvodnjo v garaži stanovanjske hiše, leta 1995 ste kupili prostore v Elektrokovini, ki se je znašla v stečaju, vendar se zdi, da ste tudi tukaj že na tesnem?Res je, daleč premalo imamo prostora, zato je naša omejitev za širitev prostor. Zemljišča so draga, zato malo podjetij zmore takšne naložbe, da ne bi ogrozile njihovega položaja. V Maribo-ru bi morali za kvadratni meter zemljišča pla-čati 200 do 280 evrov. Lahko bi dobil zemljišče tudi za 30 evrov drugje v Sloveniji, manjkala pa bi bližina glavne ceste in še marsikaj druge-ga. Vrh tega pa bi moral poiskati nove delavce in se odreči trenutno zaposlenim. Avstrijci, ki nam zapolnijo polovico proizvodnje, nas vabijo v Avstrijo in ponujajo kvadratni meter ureje-nega zemljišča za sedem evrov in pol. Vendar takšna selitev ni preprosta, v mislih imam jezik, programe, ki bi morali biti dvojezični. Če sem odkrit, nimam niti želje za selitev v Avstrijo.

Ko ste se pri 46. letih odločili za svoje podjetje, ste pričakovali, da ne bo lahko?Ko sem ustanovil podjetje v nekdanji skupni državi po zakonu Anteja Markovića za takra-tnih dva tisoč tolarjev, kar je bilo preprosto, sem vedel, da bo težko. To se je tudi pokazalo. Imel sem dva šoloobvezna otroka in napraviti sem moral nekaj tudi za njiju. Ker sem nekaj časa delal v kartonažni tovarni, po poklicu pa sem bil elektrotehnik, sem podjetje registriral za dve dejavnosti: proizvodnjo embalaže iz valovite le-penke in napeljavo elektroinštalacij. Nisem pa registriral podjetja kot mnogi drugi za vse: od šivanke do lokomotive. Za obe dejavnosti sem se odločil, da bi videl, kje bo lažje. Ko smo do-bivali veliko dela v kartonaži, sem moral opu-stiti elektroinštalacije, predvsem telefonske, ker oboje ni šlo. So pa mi bile inštalacije v začetku v veliko pomoč, ker so bili v tej dejavnosti navaje-ni, da so dajali predplačila.

Z delovanjem podjetja ste začeli v domači garaži? Denar, ki sem ga imel za notranji omet hiše, sem porabil za ureditev garaže, da sem lahko začel z delom. V Avstriji sem kupoval zelo stare stroje, ki smo jih sami predali in posodobili, omogočili pa so nam prve zaslužke. Kasneje smo lahko že izdelovali potiskane škatle in raznovrstno tran-sportno embalažo. Ko so Avstrijci videli, kaj smo napravili iz njihovih starih strojev, nam jih niso hoteli več prodati. Zato smo se preusmerili v Italijo. Stroji iz kartonažnega oddelka Elektro-kovine, ki smo jih kupili od stečajnega upravi-telja, pa so nam omogočali večjo in zahtevnejšo proizvodnjo. Kljub rabljenim strojem smo izde-lovali najzahtevnejšo embalažo. Ko smo kasneje načrtovali naš razvoj, smo vsako leto kupili no-vejši stroj in zamenjali starega.

Face

The Only Manufacturer of Anti-Corrosion Packaging in Europe

When a father, a daughter and a son – the management of a family business – join their knowledge and forces, only success can come of it. Proving that point are Jožef Cvetko, procurator of the Maribor-based Grafem, his daughter Barbara, BSc in Chemical Technology, who took on the job of the director, and his son Mihael, who is in charge of manufacturing and sales and who is an electrical engineer like his father. It was precisely this combined knowledge and power that have manifested themselves in the search of a solution for protecting prod-ucts from external electrostatic influences. Such packaging is complex and demanding to manufacture and Grafem is one of the three European manufacturers to master this kind of production. And one more thing – this year, Grafem is turning twenty.

Have the development and your experiences with this product brought you to new realisations?When we were acquiring experience in coated corrugated cardboard with anti-static packa-ging, we were contacted by the representative of an American company located in Croatia enqui-ring if we could include their anti-static bags in our programme. When they were presenting their products though, we were more interest in another product. We were interested in anti-corrosion packaging. The American Cortec cor-poration had developed a coating for corrugated cardboard that provides corrosion protection. We were interested in this coating and so we were vi-sited by the owner of the world's largest corrosion protection corporation in the world.

And what was the result of this visit? After he visited us in Maribor, we received a li-cence for the coating. We manufactured a few samples and sent them to the United States. Our samples received a good evaluation so we began manufacturing anti-corrosion packaging. A pro-duct that is stored in this packaging does not need to be greased or lubricated to prevent it from ru-sting, which is also ecologically disputable when it comes to degreasing them. It is enough to simply pack the product in anti-corrosion packaging.

How many manufacturers of such packaging are there in Europe?We are the only one in Europe currently manu-facturing this type of packaging. We market it under the CorrTainer licensed brand. Allow me to mention, as a point of interest, that the owner of the American corporation dealing with corro-sion protection who visited us and gave us the li-cence is a Croatian citizen and one of the current presidential candidates in Croatia, Mr. Boris Mi-kšić. He told me that he left for the United States in 1968 after graduation with only 37 German marks in his pocket and that his grandmother is Slovenian. We also act as agents for the Cortec Corporation.

KONSTRUKCIJA EMBALAžE

EOL-47-december-December 0918 Embalaža

od želje do nestandardnega izdelka

Konstruktor embalaže se mora čim bolj približati željam kupca. To je pogosto problem, saj je potrebno sklepanje kompromisov med kupčevo željo in tem, kaj dejansko lahko naredimo glede na zmožnosti proizvodnje oziroma strojev v Valkartonu.

Pri konstruiranju uporabljamo sistem CAD-Computer Aided Design. To je računalniški sistem za obdelavo vektorskih geometričnih podatkov, za tehnično risanje in oblikovanje ter konstruiranje. Spada med zelo specializi-rana področja. CAD-sistemi so specifični in namenjeni natančnemu risanju in oblikovanju tehničnih ilustracij, kot so zgradbe, avtomobili, mehanski sestavni deli strojev, pri oblikovanju zapletenih inženirskih in arhitekturnih objektov in v našem primeru za konstruiranje embalaže. Program, ki ga uporabljamo, se imenuje Marba-CAD. Za izdelavo modelov pa imamo avtomat-ski rezalnik - ploter podjetja Kongsberg, ki je v Sloveniji po formatu izreza največji.

Potrebe kupcev v današnjem času so zelo ra-znolike, saj mora imeti njihova embalaža poleg transportne, večkrat tudi prodajno funkcijo. Torej gre embalaža v večini primerov direktno na prodajne police, kjer mora promovirati iz-delek. Poleg podatka o namembnosti embalaže je potrebno poznati tudi kupčevo proizvodnjo, saj zaradi želje po čim hitrejši izdelavi oziroma pakiranju končnih izdelkov velika večina naših naročnikov stremi po avtomatizaciji, kar je pri razvoju embalaže potrebno upoštevati, ker ima vsak pakirni avtomat določene zahteve oziroma zmožnosti. Zato je delo konstruktorja tudi te-rensko.

Če gre za darilno embalažo ali embalažo z majhnimi nakladami, ima konstruktor več pro-stih rok glede razvoja izgleda embalaže in je po-membno samo to, da gre nemoteno skozi naše proizvodne linije.

Za primer kratek opis nastajanja promocijske embalaže za kupca Wenger Senf, ki je za svo-jega angleškega naročnika želel embalažo, ki bo služila promociji njihovega jubilejnega izdelka – v tem primeru gorčice. Kupec je za svojih 5 okusov gorčic želel lično transportno komer-cialno embalažo. Izdelali smo embalažo, ki je sestavljena iz dveh delov, saj je bilo potrebno izdelati tudi vložek, ki fiksirala izdelek v em-balaži. Na kupčevo željo smo izdelali modele iz dveh materialov. Iz 3-slojnega mikrovala in

Izgled računalniškega načrta

Končni izgled izdelka

4-slojnega materiala, za tega se je kupec kasneje tudi odločil. Prva serija je že v izdelavi na loka-ciji Rakek.

To je bil zelo hiter opis nastanka enega izmed številnih, lahko rečemo »nestandardnih izdel-kov«, pri katerem je bila pot do končnega izdel-ka kar nekajkrat spremenjena s strani kupca.

Romana Zakrajšek, razvojni tehnolog, Valkarton

prom

ocija

EMBALAžAEOL-47-december-December 0920 Embalaža

Embalažni materiali v proizvodnji pijač

»Kriza nas ni obšla, a je imela manjši vpliv kot na nekatera druga podjetja, saj je proizvodnja ter prodaja hrane in pijače manj ciklična«, meni Andrej Bele, generalni direktor programa pijač v družbi Droga Kolinska.Poslovni program pijače je eden izmed petih programov skupine Droga Kolinska, ki se z naravno mineralno vodo Donat Mg, njegove zdravilne lastnosti so znane doma in na tujem, mineralno vodo Tempel, izvirsko vodo Tiha ter gaziranimi brezalkoholnimi pijačami Cockta in Jupi uvršča v vrh slovenske proizvodnje pijač. Cockta je klub globalnim igralcem spoštovanja vredna blagovna znamka tudi v državah regije po prodanih količinah in po tržnem deležu. Kako je Droga Kolinska iskala racionalizacije v embalažnih materialih in v pakiranju, čemu daje prednost – steklu ali plastiki? Na ta in druga vprašanja je odgovarjal Andrej Bele.

Proizvajalci pijač v svetu in pri nas se zaradi racionalizacije stroškov in okoljskih razlogov odločajo za različne vrste embalaž – eni so za plastiko, drugi za steklo. Kaj zahteva trg in kako ravna potrošnik?Droga Kolinska razpolaga s polnilno tehnologi-jo tako za polnjenje v PET embalažo kakor tudi v stekleno embalažo. Pri izdelkih, polnjenih v stekleno embalažo, opažamo že več let zapored padanje realizacije, ki jo v celoti nadomešča po-raba izdelkov v plastični embalaži, čeprav imata tako ena kakor druga svoje prednosti in slabosti. Torej trg zahteva eno kakor drugo. Ocenjujemo, da so naši potrošniki vedno bolj osveščeni tudi z vidika okolju škodljivih materialov, zato po-trošniške navade ves čas spremljamo, saj lahko le tako pravočasno odreagiramo na zahteve trga. Prepričani smo, da sedanje oblike oziroma vrste pakiranja vsekakor zadovoljujejo želje oziroma potrebe potrošnikov!

Kako se na embalažo odziva nova generacija kupcev in kako morate upoštevati lokalno okolje. S pijačami ste na primer močni na srbskem trgu?Poleg gaziranih brezalkoholnih pijač Cockta in

Jupi na srbskem trgu prodajamo tudi mineralno vodo Karađorđe. Vse pijače polnimo v polnilnici Palanački Kiseljak v Smederevski Palanki, katere večinski lastnik je Droga Kolinska. Tako proi-zvodnja v Sloveniji kakor tudi v Srbiji je močno vpeta v lokalno okolje. Embalaže, ki se upora-bljajo v celotni regiji, torej tudi pri polnilnicah, ki za nas polnijo na podlagi licenčnih pogodb (Hrvaška in BiH), so oblikovno enake. V vseh v celoti nadziramo tako nabavne tokove kakor tudi kvaliteto embalaže, ki se uporablja. Vsi pa morajo izpolnjevati visoke standarde, ki smo jih predpisali.

Za prepoznavno blagovno znamko na trgu, Donat Mg pa ima na primer dolgo tradicijo, ni pomembna samo osnovna embalaža, pač pa tudi nalepke – etikete in zamaški. Kakšno tržno politiko upoštevate pri etiketah in zamaških in kdo so dobavitelji? Z dobavitelji smo zadovoljni. V večini so to do-mači dobavitelji. Poudariti pa moram, da ima-mo za praktično vse embalažne materiale, su-rovine in ostale materiale več dobaviteljev, saj lahko samo na ta način proces maksimalno ra-cionaliziramo. Skratka, spremljamo gibanje cen

Andrej Bele


predvsem tistih materialov, ki so odvisni od cen naftnih derivatov in kjer se trguje na borzah. Do-datna prednost pa je tudi maksimalni izkoristek sinergij na nabavnem področju znotraj skupine Droga Kolinska, kjer pri določenih dobaviteljih nastopamo z zbirom količin, ki jih potrebujemo pri regijski proizvodnji. Donat Mg je glede na 100 letno tradicijo deležen posebne pozornosti. Lanskoletno 100 letnico smo uradno obeležili prav na etiketah in zamaških. Seveda ta dva ele-menta nista edina v komunikaciji, sta pa zelo po-membna, saj sta praktično prva, s katerima pride potrošnik v stik že na samem prodajnem mestu.

Kaj želite povedati z etiketo?Z etiketo poskušamo potrošniku podati čim več informacij. Pri oblikovanju je potrebno upošte-vati tudi deklaracijske tekste, ki se zahtevajo, vključno z obveznimi elementi analize. Tukaj pa se predvsem pri mineralnih vodah zadeve neko-liko zakomplicirajo, saj kljub enotnemu evrop-skemu trgu zahteve oz. dovoljene vsebine na eti-ketah niso enake. In zato imamo pri Donatu Mg, ki ga uspešno tržimo v vseh nam bližjih državah EU in tudi v Rusiji, za vsako državo svojo eti-keto. Drugačen ni samo jezik, temveč tudi vse-bina. Cocktina etiketa pa je tudi element, preko katerega s potrošnikom komuniciramo novosti v okusih, nagradne igre SMS in podobno.

Proizvajalci so v krizi iskali skrite rezerve prav v embalaži, v gramaturi embalaže, v embalažnih materialih. Tudi pri vas?Proizvajalci smo tako v preteklih letih, še bolj intenzivno pa v zadnjih dveh letih prisiljeni ra-cionalizirati svoje poslovanje. Rezerve so izkori-ščene več ali manj povsod, pa tako v embalažnih materialih. Vendar je potrebno poudariti, da ne gre za zmanjšanje gramatur PET plastenk ali steklenic pod normative. Svojo konkurenčnost izboljšujemo s proizvodnjo večjih serij, opušča-njem izdelkov, ki se slabo prodajajo, ter z upo-rabo tehnologije, ki nam omogoča maksimalen izkoristek.

Eno so embalažni materiali, drugo pa dejstvo, da proizvajalci prehrambenih izdelkov in pijač ne morejo mimo izrazitega trenda na trgu, kjer so potrošniki vse bolj občutljivi za zdravje, za zdrave pijače, za bio in eko proizvodnjo? Kako to upoštevate v vaši proizvodnji in embalaži? In kako zagotavljate sledljivost?Naravne mineralne vode lahko že zaradi njiho-vega naravnega izvora in naravne čistosti na iz-voru, tj. brez onesnaževal (snovi, ki so posledica antropogenega delovanja), smatramo za bio pro-izvod. Če pa take vode vsebujejo določene mine-ralne snovi v količinah, ki zagotavljajo pomemb-ne prehransko-fiziološke učinke, takšni izdelki pomembno prispevajo k zdravju potrošnikov.

Pri ostalih izdelkih si prizadevamo, da so njihove surovine naravnega izvora in da vsebujejo le nuj-no potrebne količine tistih snovi, ki so potrebne za ohranjanje kakovosti izdelka v času roka upo-rabnosti. Z okoljskega vidika uporabljamo pla-stenke z optimalnim razmerjem med obliko in maso in želimo povečevati delež steklene emba-laže tudi z vpeljevanjem nepovratnih steklenic. Sledljivost proizvodov v živilski industriji je za-konsko določena in jo imamo vpeljano v celotni

družbi Droga Kolinska. Sistem sledljivosti zago-tavljamo preko označb serij in z računalniško podprtimi aplikacijami sledljivosti.

Kako pa se kot velik proizvajalec pijač odločate o nakupu pakirnih linij. Kakšne so zmogljivosti pakirnih linij, jih kupujete doma ali na tujem?Razpolagamo s polnilnimi linijami za polnjenje tako v stekleno, povratno in nepovratno, kakor tudi PET embalažo. Linije so plod domačega in tujega znanja, smo pa od dobaviteljev opreme vseskozi deležni kakovostne strokovne podpore. V tem trenutku so naše kapacitete zelo dobro za-polnjene in v prihodnjih dveh letih ne načrtuje-mo večjih investicij.

In kako ste zadovoljni s prodajo v primerjavi z lani? Kako je z izvozom?Letošnje leto je bilo za trg pijač zelo zahtevno. V segmentu gaziranih brezalkoholnih pijač je na vseh trgih v regiji zaznana stagnacija, na do-ločenih pa celo padec potrošnje. Trend rasti je zabeležen edino le v Srbiji. Pozitivno vsekakor je, da bomo na vseh pomembnejših trgih, razen Hrvaške, dosegli lanskoletne rezultate. Raziska-ve kažejo, da bomo naše tržne deleže pri Cockti zadržali oziroma v nekaterih primerih izboljšali.Pri mineralnih vodah, še posebej to velja za bla-govno znamko Donat Mg, pa je za nami zelo uspešno leto, saj smo presegli lanskoletne re-zultate tako v Sloveniji kakor tudi na tujih trgih. Manjša prodaja je zgolj na Hrvaškem.

prom

ocija

oKoLJE EOL-47-december-December 0922 Okolje

splošno načelo recikliranja, da se iz odpadnega materiala lahko ustvari nov proizvod – kar zahteva manj energije kot proizvodnja novega materiala, obenem pa pomaga ohranjati naravo – velja tako za industrijsko proizvodnjo kot tudi v umetnosti in oblikovanju. Tako tudi Jure Poša za izhodišče svojega ustvarjanja jemlje vedno znova uporabljen odpadni material. živi in ustvarja v Novi Gorici, kjer je bil rojen 9. maja 1965. Po gimnaziji se je odločil za študij na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer se je navdušil nad grafičnim oblikovanjem. Leta 2000 je v Novi Gorici ustanovil podjetje srEDA, grafično oblikovanje, ki se ukvarja z različnimi oblikami vizualnih komunikacij – od postavitev razstav in scenografij do sodelovanja pri najrazličnejših projektih, ki vzpodbujajo razvoj neinstitucionalizirane kulture. Na eni strani srečamo likovno estetiko minimalizma, na drugi strani pa presenečenje za mimoidoče. Zmožen je kakovostno ustvarjati le pod pogojem, da mu je dopuščena popolna svoboda. Ustvarja iz plastike, železa, starih tiskarskih plošč, plastenk, skratka iz vsega, kar je moč dobiti v ogromnih količinah. staro frizersko »havbo« na primer hitro predela v luč.

Umetnost iz odpadnih materialov

Majdi Kosi

Jure Poša

23OkoljeEOL-47-december-December 09

Kakšni so bili vaši začetki tovrstnega inovativnega ustvarjanja? Načeloma sem vselej ločeval odpadke, v zmeč-kanih plastenkah kot odpadkih pa naenkrat nisem več videl le zmečkanih plastenk, temveč osnutke morebitnih podob. Moj prvi umetniški izdelek je bil leta 2000 oblikovan šopek vrtnic iz plastenk za ženo Ivano ob rojstvu prvorojenca.

Na kateri projekt pa ste posebej ponosni?Prvi najbolj odmeven projekt je bil Travnik belih marjetic, ki je na prvi spomladanski dan leta 2005 zacvetel pred občinsko stavbo v Novi Gorici. Geodeti so označili polja, kamor so bile kasneje natančno zabite železne palice – 16.000 železnih palic za bele marjetice. Te iste marjetice iz travnika smo v naslednjem projektu uporabili za osvetlitev predora za pešce in kolesarje pod Kostanjevico, ki velja za najhitrejšo in najkraj-šo povezavo med Novo Gorico in Rožno do-lino in ga vsakodnevno uporablja veliko ljudi, ob večerih pa se mu zaradi temačnosti mnogi raje izognejo. Na površino stropa predora dol-žine 229 metrov smo pričvrstili z belo fasadno barvo pobarvanih 5 tisoč marjetic, narejenih iz 1,5-litrskih plastenk. Sam predor in marjetice so razsvetljevale neonske luči. Prostor je tako z umetniško instalacijo dobil dodatno razsvetlja-vo – cvetoče polje belih marjetic nad glavo. Iste marjetice so bile tako dvakrat reciklirane. Letos smo jih uporabili tudi v Velenju kot ponazori-tev hmelja. S tematskimi projekti smo recikli-ranemu materialu vdahnili popolnoma različne dimenzije.

Vaše novogoriško podjetje SREDA, grafično oblikovanje, se ukvarja z različnimi oblikami vizualnih komunikacij – od postavitev razstav in scenografij do sodelovanja pri najrazličnejših projektih. Realiziral sem mnogo komercialnih in umetni-ških projektov. Z ustvarjanjem lastnih likovnih projektov iz odpadnega materiala sem doslej uresničil tudi nekaj odmevnejših projektov – leta 2003 v prostorih novogoriškega Zavoda Mostovna, leta 2004 zunaj v naravi v parku in v razstavnem prostoru Tehniškega muzeja Bistra na Vrhniki ter v mestu Noja v španski pokraji-ni Kantabrija in leta 2005 na Travniku v Novi Gorici. Leta 2004 sem instalacije/skulpture cve-tlic, šopkov in kaktusov ter fotografije projek-tov, do tedaj izpeljanih s cvetlicami, razstavil v novogoriški Galeriji Mercator. Petnajstmetrska instalacija drevesa je kot stalna postavitev kra-sila Kafetovno v Zavodu Mostovna, petmetrska instalacija iz marjetic pa sprejemnico Zavaro-valnice Adriatic v Novi Gorici. Projekti so vselej namenski in provokativni. Vsak zase nosi po-membno sporočilo. Pogosto in rad sodelujem z otroki v vrtcih, z odraslimi v psihiatrični bol-nišnici ali domu za upokojence. Skupaj odkri-vamo nove dimenzije, ki jih je moč ustvariti iz odpadnih materialov. Projektov mi ne bi uspelo realizirati brez sodelavca Boštjana Komela.

Kje pa ste občutili največji ustvarjalni izziv in zakaj?Vsak projekt zase vselej predstavlja edinstven izziv. Izjemen logistični izziv je na primer pred-stavljal projekt Travnik marjetic, ki je vključe-val 6 ton železa, 800 kg barve in 40 kilometrov električnih cevi. Projekt je bil naše darilo Novi Gorici, ki je mesec in pol potekal v tajnosti in bil

v celoti postavljen v enem dnevu in ponoči pred sončnim vzhodom ob 21. marcu, na prvi po-mladanski dan. Vsakokrat, ko se projekt zaklju-či, je največji izziv vprašanje, kako se bo projekt ponovno uporabil, torej recikliral. Skulpture vselej arhiviramo in jih ponovno uporabimo, nikoli jih ne mečemo v smeti.

Kaj se dogaja v procesu od ideje do realizacije projekta?Zbiranje materialov in barvanje lahko traja tudi cel teden, postavljanje lahko več dni. Seveda so tudi večmesečni projekti, če štejemo vse od ide-je. Le-ta vedno nastane v moji glavi, pogoj za sodelovanje z naročnikom je popolna svoboda, brez idejnih omejitev.

Kateri odpadni materiali so bolj in kateri manj uporabni za oblikovanje? Od kod dobivate material?Imam enak odnos do vsega odpadnega materi-ala, iz vsakega lahko namreč z veliko domišljije dobimo popolnoma druge dimenzije. Tako sem denimo iz tiskarskih plošč izdelal jaslice. Odpa-dnih materialov nikoli ne kupujemo, ampak jih zberemo tudi s pomočjo sponzorskih podjetij. Fructal nam je na primer pomagal s plastično in kovinsko embalažo.

Kje še vidite možnost uporabe recikliranih materialov? Kdo so po vašem mnenju potencialni naročniki?Potencial recikliranja obstaja povsod, kjer je interes, na primer v gradbeništvu, pri notranji opremi in podobno. Izjema je področje, kjer je potrebno upoštevati sterilno čistost. Naročniki, ki bi jih lahko tovrstna možnost recikliranja zanimala, so vsi, ki imajo opravka z odpadki. Predvsem trgovski centri so največji onesnaže-valci in bi po mojem mnenju lahko storili korak naprej v smeri opozarjanja ljudi na pravilen od-nos do odpadkov.

V svoj atelje mimoidoče vabite z besedami »Vsako sredo ribe«. Ali gre za marketinški trik ali se skriva kakšna anekdota? Naš atelje se nahaja 15 metrov od italijanske meje. Pred leti je bila v naših prostorih ribar-nica, in ko smo ribarnico adaptirali in ponovno odprli, so Italijani še vedno hodili k nam pov-praševat za ribe. Prejšnjo tablo smo tako prede-lali v »Ribarnica ob sredah« in naročili ribarni-co, ki je s kombijem vsako sredo vozila prodajat ribe, tako da so lahko mimoidoči pred našim ateljejem še kar precej časa kupovali ribe.

EOL-47-december-December 0924 Okolje oKoLJE

Direktorat za javne službe in investicije po novem vodi bojan Dejak. V okviru Posredniškega telesa za izvajanje kohezijskih projektov je direktorat pristojen za vodenje in koordinacijo priprave ter spremljanja izvedbe in sofinanciranja investicijskih projektov na področju okoljske komunalne infrastrukture in vodne infrastrukture v sloveniji. Do spremembe vodstva direktorata je prišlo tudi zaradi kritik, da se projekti iz Kohezijske politike ne realizirajo tako, kot bi se morali.

Javno-zasebno partnerstvo bolj zanimivo kot kohezijska sredstva?

Mag. Vanesa Čanji

Kaj se v zadnjih mesecih dogaja na področju kohezijskih projektov? Kakšne so vaše prioritete, se le-te odražajo tudi v spremembi imena direktorata?Direktorat se je preimenoval, ker je sedaj po-dročje mednarodnega sodelovanje direktno v kabinetu ministra, kohezijska politika pa je z vstopom v EU nacionalna politika. Mi pokri-vamo tri osnovna področja: naloge vezane na izvajanje javnih služb varstva okolja, naloge s področja sanacij naravnih nesreč ter naloge s področja kohezijske politike in investicij.

gre zato, da bi že pripravljene objekte prepro-sto gradili, ampak moramo skupaj z investitorji poiskati najboljšo finančno in tehnično rešitev ter jo potem realizirati. S tega vidika ocenjujem, da je bil program kohezijskih projektov voden dokaj uspešno. Trenutno stanje je takšno. V Operativnem programu razvoja okoljske in pro-metne infrastrukture smo imeli 65 indikativnih projektov, od tega 12 s področja ravnanja s ko-munalnimi odpadki, 21 s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, 26 s področja oskrbe s pitno vodo in 6 s področja protipoplavne var-

Kje vidite ključne ovire, da v preteklosti izvajanje t.i. kohezijskih projektov ni bilo uspešnejše?Najprej nekaj o kohezijski politiki, ker je nanjo letelo veliko kritik. Te kritike v dokajšnji meri izražajo nepoznavanje in nerazumevanje proce-sov kohezijske politike. Sofinanciranje projek-tov je zelo zahteven proces. Gre za investicije, ki so tehnološko, pa tudi organizacijsko zelo zahtevne, tako da ta ciklus traja povprečno 5 let. S tega področja imam osebne izkušnje. Pri vsaki veliki investiciji proces poteka v več fazah. Ne

Boja

n De

jak


nosti. Od teh projektov jih ima 14 odločbo, 21 vlog je pri nas na ministrstvu, 21 projektov je še v pripravi, torej zanje še nimamo vlog, pri 4 projektih pa ocenjujemo, da potekajo manjše aktivnosti. Torej ob koncu leta ocenjujem, da glede na zahtevnost projektov nič ne zaostaja-mo za načrti, saj se lahko projekti realizirajo do leta 2015.

Koliko kohezijskih sredstev nam je bilo odobrenih? Če govorimo o teh štirih prednostnih usme-ritvah operativnega programa, nam je bilo za obdobje do leta 2013 dodeljenih 537 mio evrov, do danes smo izdali odločbe za 292 mio evrov, kar je 54 %. Seveda pa od izdane odločbe do do-končne realizacije poteče svoj čas.

Koliko je bilo finančno realiziranih projektov?Govorim lahko samo o letošnji realizaciji. V ob-dobju 2007-2008 in tudi v letu 2009 izvajamo še projekte iz predpristopnega obdobja, saj za-ključujemo projekte iz programa ISPA in tudi iz finančne perspektive 2004-2006. Sedaj prihajajo v izplačila tudi prvi projekti iz nove perspektive (2007-2013). Za leto 2009 glede na načrt priča-kujemo 75-odstotno realizacijo. To je v številki 80 mio evrov.

Kje je zmanjkalo 25 odstotkov?Razlogi so zamude pri določenih projektih, glavni faktor zamud pa je slovenski sistem jav-nih naročil. Če pri določenem razpisu pride do pritožb, se projekt hitro zavleče tudi za celo leto. Na to nimamo nikakršnega vpliva.

Dotakniva se področja regionalnih centrov za ravnanje z odpadki. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture uveljavlja regijski pristop – vsaka regija naj ima svoj center. Danes se postavlja vprašanje, ali je ta usmeritev prava oziroma optimalna. Ali boste vztrajali na regionalnem konceptu?Regijski način reševanja problematike komu-nalnih odpadkov je zagotovo najprimernejši. Če gledamo najbolj osnovno hierarhijo ravnanja z odpadki, želimo doseči čim več ločenega zbira-nja frakcij na mestu in želimo imeti kvalitetne objekte za obdelavo odpadkov v ekonomsko do-segljivem radiusu, ki pa morajo imeti tudi zado-stne kapacitete in dosegati rentabilnost poslo-vanja. Že v operativnem programu leta 2004 je bila predvidena regionalna usmerjenost centrov. Govor je bil o šestih do desetih centrih. Opera-tivni program odstranjevanja odpadkov, ki je bil sprejet leta 2008, je nekoliko razširil možnosti in je uvedel centre I. in II. reda, ki jih je bilo sku-paj 15. Vendar je ministrstvo to po mojem mne-nju takrat razumelo kot nabor možnih lokacij, v katere naj bi se posamezne občine usmerile. Po uredbi pa je bilo jasno določeno, da se občine prostovoljno odločajo za združevanje.

Slišati je že glasna opozorila, da bo v Sloveniji centrov preveč in da je potreben strateški premislek na ravni države.Za strateški premislek o investicijah so najprej odgovorni investitorji, ne glede na možnosti so-financiranja, ki jim jih nudi kohezija. Investitor-ji so tisti, ki bodo morali s svojim centrom živeti - z njegovo ekonomijo in tehnologijo. Kohezija

je samo dodatna spodbuda države, da lahko do teh projektov pridemo čim prej. O optimalnosti tehnologije in kapacitet mora voditi račun inve-stitor, kot pač pri vsaki investiciji. Država seveda sproti evalvira dosedanje izkušnje in na podlagi teh analiz pripravljamo spremembe operativne-ga programa.

Kaj kažejo te izkušnje?Kažejo to, kar ste že nakazali v vprašanju. Če bi realizirali vse centre, ki so bili v naboru, bi dobili predimenzionirane objekte, ki bi bili eko-nomsko, po mojem mnenju pa tudi tehnološko neoptimalni. Taka infrastruktura bi Sloveniji podražila ravnanje z odpadki. Po drugi strani pa bi potencialno zaprli vrata zasebnemu kapitalu na tem področju, ki lahko odigra svojo vlogo.

Situacija je lahko tudi obratna - da do realizacije precejšnjega števila regijskih centrov ne bo prišlo, saj se občine ne morejo dogovoriti.S tem se ne bi mogel strinjati. Če pogledamo podatke, bomo ugotovili, da je več kot polovi-ca Slovenije v “rešeni” situaciji, da je približno slaba tretjina v procesu dogovarjanja in da smo brez rešitve samo v manjšem delu Slovenije.

Hitra analiza stanja pokaže precejšnje nejasnosti v številnih slovenskih regijah: Dolenjska, Notranjska, Gorenjska, Primorska, težave na Koroškem ...Greva raje v obratni smeri. 15. decembra (in-tervju je bil 8. decembra; op. av.) naj bi občine ljubljanske regije podpisale pogodbo o soinve-stitorstvu regijskega centra. To je velik dosežek. S tem centrom rešujemo največjo koncentraci-jo odpadkov v državi. Realizacija tega projekta bo rešila velik del problemov na tem področju. Celjska regija je rešena, Prekmurje je s Puconci rešeno, Dolenjska regija je deloma rešena s cen-trom v Leskovcu pri Novem mestu. Problem je s centrom II. reda, ki je bil predviden v Globo-kem.

Kje ste najdlje pri dogovarjanju o novih centrih?Greva kar po vrsti. Na Gorenjskem bo na lokaci-ji, ki je bila prvotno dogovorjena za center, težko prišlo do realizacije. Postavlja se možnost na Mali Mežakli, ni pa izključena možnost neke rešitve, ki je zunaj kohezijske politike. Del občin se lah-ko odloči, tako kot na Notranjskem, da ravnanje s komunalnimi odpadki uredi z javno-zasebnim partnerstvom. Notranjska bo v veliki meri reše-na. Projekt v Gorici – Stara Gora napreduje in pričakujemo, da bo prišlo do realizacije projek-ta. Obala je deficitarna, ampak mislim, da se bo imela možnost umestiti v enega od projektov v bližini oziroma da bo našla neko tretjo možnost. Ostane Štajerska. Vendar imamo centra v Celju in v Puconcih, iz kohezije se financirata projekta na Koroškem in Zasavju, svoje kapacitete pa ima tudi Ptuj. Torej bi lahko brez dodatnih investicij kratkoročno pokrili tudi potrebe Štajerske. Pri-čakujemo pa, da bo mesto Maribor imelo inicia-tivo. Župan Maribora je ministru Erjavcu zago-tovil, da delajo na tem projektu in na projektu termične obdelave odpadkov. Upam, da bodo prišli še v tekoče kohezijsko obdobje. Je pa res, da se s koncem kohezijskega obdobja 2007-2013 ta proces ne zaključi. A tako ugodnih finančnih pogojev, kot so sedaj, ne bo nikoli več.

Do kdaj boste dali občinam čas, da se dogovorijo? Jim boste pri dogovarjanju pomagali?Naša vloga je po eni strani normativna – pre-dlagamo operativni program, uredbe, sledimo evropskim direktivam in pogoje umeščanja v prostor. Občine so nosilke javne gospodarske službe in točno vedo, kakšni so roki in zahteve, ki izhajajo iz nacionalne in evropske zakonoda-je. Temu ustrezno morajo delovati. Mi kot dr-žava – ministrstvo za okolje in prostor imamo nadzor nad izvajanjem le-tega. To nadzorno funkcijo smo sedaj še okrepili. Po drugi strani pa imamo finančne vire, s katerimi spodbujamo občine oziroma realizacijo tistih projektov, ki bodo najbolj ekonomsko učinkovito rešili dano situacijo. Seveda pa nastopamo kot mediator, z vidika kohezijske politike tudi kot svetovalec pri pripravi vlog. Vendar se lahko občine odločijo po svoje. Zakonodaja in operativni program jim dopuščata, da si lahko področje komunalnih odpadkov uredijo drugače, če pri tem ne kori-stijo državnih sredstev. Ne vem, zakaj bi drža-va posegala v njihove odločitve. Omenil sem, da se okrog Logatca oblikuje skupina občin, ki namerava področje komunalnih odpadkov rešiti po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Takim rešitvam ne nasprotujemo. Menimo, da tak pristop prinaša več prednosti: sledimo naj-novejšim tehnološkim rešitvam na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, z vstopom zasebnega partnerja bomo verjetno dobili tudi optimizacijo ekonomskih parametrov delovanja dejavnosti.

Kako je s termično obdelavo odpadkov?Operativni program predvideva dve lokaci-ji termične obdelave. Ena je že v Celju. Smo pa odprti za pobude investitorjev, torej občin, če se bodo za to odločile. Ta dejavnost je sicer državna javna služba in zanjo moramo podeliti koncesijo. Vsak dan imam kakšen razgovor – ne le s potencialnimi investitorji, ampak tudi s po-nudniki tehnologij, ki nudijo različne možnosti v povezavi s kogeneracijo. To področje bomo spremljali, v tem trenutku še ni nobene odloči-tve.

Iz kohezijskega sklada imamo za okoljske projekte do leta 2013 na voljo še približno 200 milijonov evrov. Jih bomo izkoristili?Ni bojazni, da jih ne bi. Imamo pripravljenih več projektov, kot imamo na voljo sredstev.

Ali ima Slovenija zagotovljenega dovolj lastnega denarja za sofinanciranje teh projektov? Državno sofinanciranje je bilo doslej že problem. Kaj kaže proračun za prihodnji dve leti?S proračunom za 2010 in 2011 smo imeli velike težave. Mislim, da nam je ministrstvo za finance šlo dovolj na roko. Ocenjujemo, da bomo sred-stva, ki jih bodo potrebovali v prihodnjih dveh letih, imeli na razpolago.

Koliko moramo imeti sredstev lastne udeležbe?Teh sredstev je približno 40 milijonov evrov v letu 2010 in približno 32 milijonov evrov za 2011.

EOL-47-december-December 0926 Okolje

Aktualno

V zgodbi o ravnanju z odpadno embalažo kot zavezanec za ravnanje sodelujem že od leta 2000, ko smo še govorili o sprejemu pravilni-ka o ravnanju z odpadno embalažo. Moram priznati, da je bilo takratno sodelovanje zgle-dno in uspešno. Takratni državni sekretar na MOP je stalno trdil, da mora biti sistem rav-nanja z odpadno embalažo vzpostavljen na osnovnih temeljih delovanja EU – prosti trg blaga in storitev. Predvsem je opozarjal, da ne sme biti diskriminatoren do uvoznikov in drugih akterjev na trgu. Navdihnjeni s temi načeli smo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo stopili skupaj in vzpostavljena je bila DROE, embalažnina je bila za vse ena-ka in je odražala dejanske stroške ravnanja z odpadno embalažo. Sklicana je bila prva ko-misija za embalažo, vlada je podpisala spora-zum z gospodarstvom o medsebojnih obve-zah, ... Kot v pravljici.

Kaj pa v resnici?Po ustanovitvi Slopaka smo zavezanci, veči-na, s katerimi sem v stiku, menili, da je pro-jekt embalaža zaključen in se lahko posveti-mo izvedbi drugih predpisov, ki jih država intenzivno producira (4 spremembe zako-na o varstvu okolja - kje je tu pamet?). Leta 2007 smo imeli v Sloveniji OECD, ki je med drugim ugotovila, da ob postavljanju zako-nodaje ne izvajamo Legall impact assesment, kar po domače pomeni, da zakonodajalec ne preveri in v naprej ne predvidi učinkov sprejetja ali spremembe zakonodaje in ka-kšne posledice bodo nastale. Današnje sta-nje, kjer se zakonodaja spreminja »ad hoc« in se ne preveri učinkov… (pri tem pa pri oblikovanju zakonodaje sodelujejo le posa-mezni uporabniki – njihovi konkurenti pa so izključeni)… očitno Slovenija ne sledi pripo-ročilom organizacije OECD in EU. Od takrat se ni nič spremenilo. Zakonodaja je čedalje bolj konfuzna in imamo pravo inflacijo za-konodaje, predpisov, čeprav že v prvem le-tniku pravne fakultete učijo, da inflacija za-konodaje vodi v pravni nered, čemer smo čedalje bolj priča.

Prva komisija za embalažo se je sestala toč-no enkrat, daljnega leta 2005. Država je vmes spremenila pravilnik o embalaži in odpadni embalaži v uredbo in uvedla ključno spre-membo - dopustila je več družb za ravnanje z odpadno embalažo. Od leta 2006 jih ima-mo že 4 in smo, jasno, spet rekorderji po šte-vilu družb na prebivalca. Namen je bil »uva-janje prostega pretoka blaga in storitev«. V uredbi se je sicer MOP zavezal, da bo mini-strstvo objavilo medsebojne deleže in obve-znosti, kar je naredilo na poziv računskega sodišča šele leta 2009.

K določitvi medsebojnih obveznosti smo za-vezanci pozvali s pismom ministru (MOP), ki je bilo podpisano s strani direktorjev vseh

z izgovorom, da smo imeli priložnost stvari urediti sami. Katastrofa.

Po drugi strani me je zmotila oz. dodatno na-vedla k razmišljanju sprememba o taksi na odpadno embalažo, kjer se je nenadoma po-javila nova kategorija, biorazgradljiva plasti-ka. Če smo pošteni, taksa ni visoka, vendar zanimivo je, kakšno informacijo država pla-sira s tako spremembo. Na prvi pogled se sliši zanimivo - biorazgradljiva plastika.

V RS od leta 1991 pišemo strategije, nacio-nalne programe varstva okolja, operacijske, akcijske in druge načrte, komisije, dogovore, vse po spisku, z namenom ureditve področja ravnanja z odpadki, embalažo, shemami... Ko hodim po raznih srečanjih, strokovnih po-svetih, seminarjih, kjer se obravnava tovrstna problematika, ugotavljamo, da je delež emba-laže v odpadkih previsok, da IJS še vedno raje vozijo odpadke na deponijo, da komunalna inšpekcija ni vzpostavljena, če pa že, da raje pišejo kazni za parkiranje, ... kar pomeni, da sistem ločenega zbiranja pri gospodinjstvih niti približno še ni dovolj uspešen.

Kaj naj sedaj naredimo z informacijo, da je taksa za biorazgradljivo plastiko nižja? Fizič-no jo je na pogled težko ločiti od drugih ma-terialov. Naj mar ljudem sedaj razložimo, da lahko take plastenke mirno mečejo v sme-ti, v obcestne jarke, ali naj jih kar nesemo na MOP? Tudi če biorazgradljivo plastiko zme-čemo na deponijo in bo razpadla, to še vedno pomeni, da vnašamo novo organsko snov na deponijo, kar se spet ne sme. Rad bi videl lo-gično razlago, kaj naj počnemo z razgradlji-vo plastiko.

Jasen in učinkovit ukrep s strani države, kot slišimo težnje s strani državnih uradnikov MOP, je, da je potrebno razmišljati o full cost sistemu zaradi nedoseganja ločenega zbira-nja odpadkov pri IJS. To pomeni, da gospo-darstvo v celoti nosi breme zbiranja odpa-dne embalaže, država pa še obveznosti med družbe ni sposobna porazdeliti, da bi sistem funkcioniral. MOP se zgovarja na ARSO, ti na inšpekcijo, ti pa spet na MOP. Vsa zgodba skupaj zgleda kot mali pes, ki lovi svoj rep in niti smešno ne zgleda več.

Odnose bi moral urediti MOP s premišljeno zakonodajo, ki na jasen in enostaven način določi obveznosti v pogovoru s plačniki sis-tema. Ne pa, da vsa bremena in neuspehe za-radi krize ali česa drugega prelaga na gospo-darstvo, doma pa ne znajo urediti razmer.

Imamo krizo, vendar krizo vodenja.

Matej Stražiščar, predsednik ODEM GIZ (Od-padna embalaža – gospodarsko interesno združenje)

Zgodba o psu, ki lovi svoj rep(o ravnanju z odpadno embalažo)

večjih družb. Ti so hkrati tudi zavezanci za emba-lažo. Navedeno je bilo, kje so težave in kako pri-čakujemo, da bi jih bilo potrebno rešiti. Niti od-govora ni bilo.

Danes, 9. 12. 09, ko pišem ta prispevek, zaseda nova komisija, v kateri zavezanci praktično ni-smo vključeni, kljub temu da smo MOP pozva-li k temu. Članstvo nove komisije je sestavljeno v glavnem tako, da notri sedijo ljudje, ki bodo v taki ali drugačni obliki izstavljali račune in ki so spisali tudi predlog načina ločevanja med komu-nalno in nekomunalno odpadno embalažo. Ta ja-sno deli tudi stroške med družbe.

Glede na dikcijo uredbe je v praksi to pomenilo, da lahko D(e)ROE, ki jim je osnovni namen ko-vati dobiček, ne pa prevzem odgovornosti zave-zancev, selektivno prevzema ločeno zbrane frak-cije pri industriji, končnih uporabnikih, kjer je v osnovni embalaža lepo zbrana in ima ceno. Ko-munalne odpadne embalaže se lahko otepajo kot hudič križa, ker tu nastajajo dodatni stroški za-radi sortiranja, baliranja, deponiranja preostan-ka … in to se v praksi dogaja. Posledično je lah-ko taka družba cenejša oz. z nižjo embalažnino, kar zadeve vodi v začaran krog. Rezultat take po-litike je viden sedaj, ko komunalno odpadno em-balažo prevzema praktično ena sama družba, vse druge pa eskivirajo obveznosti na različne načine, čeprav bi morale imeti sklenjene pogodbe z vse-mi izvajalci javnih služb in izvajati prevzem em-balaže.

Na ne tako dolgi rok to lahko pomeni, da ne bo več zagotovljen prevzem komunalne odpadne embalaže, ker ne bo sredstev za financiranje. Dr-žava ne bo dosegla ciljev, ko bo potrebno poroča-ti EU, in logična posledica bo, da bo država vzela stvari »učinkovito« v »svoje roke« z uvedbo dr-žavne družbe ali še raje z novo takso za embalažo

Matej Stražiščar

ZELENAENERGIJA

Zelena energija je naš prispevek k bolj čistemu okolju. Pridruæite se nam!

Energija prihodnosti

Več kot le dober tokwww.elektro-ljubljana.si

prom

ocija

ZELENAENERGIJA

Zelena energija je naš prispevek k bolj čistemu okolju. Pridruæite se nam!

Energija prihodnosti

Več kot le dober tokwww.elektro-ljubljana.si

28 Okolje oBNoVLJiVi VIRI ENERGIJEBojan Stojanović

Biogoriva – odgovor ali nočna mora

Biogoriva so trenutno najbolj pomembna oblika energije iz obnovljivih virov v cestnem prevozu in zagotavljajo približno 1% svetovnega goriva za prevoz. skozi celotno obdobje njihove uporabe poteka živahna razprava o njihovih pozitivnih učinkih oz. negativnih vplivih na okolje.Problem se je pojavil, ko so za biogoriva začeli izkoriščati poljščine oz. rastline, ki predstavljajo našo osnovno prehrano. To je pomenilo, da je začela »proizvodnja goriv« tekmovati s proizvodnjo hrane, kar je pripeljalo do situacije, da se danes v ZDA večina koruze porabi za izdelavo etanola, ne pa moke. Poleg pomislekov, ki se pojavljajo ob uporabi hrane za gorivo, pa ima veliko težo pri odločanju tudi uporaba rodovitnih površin in siromašenje ekosistemov. Zanemarljive niso niti tehnične težave, ki jih povzroča vpeljava biogoriv na bencinske črpalke.

Nekateri trdijo, da ob upoštevanju gojenja, vključno s krčenjem gozdov in zakisanjem tal, biogoriva porabijo celo več energije, kot je proi-zvedejo. Večina biogoriv so namreč agrogoriva, ki so izdelana iz rastlin in dreves, gojenih posebej za ta namen, kot je sladkorni trs, palmovo olje, soja, oreški jatrofe ali koruza. Širitev agrogoriv pomeni intenzivnejše monokulturno kmetijstvo in s tem več uporabe agro-kemikalij (vključno z umetni-mi gnojili). To pomeni tudi več izpuščenega CO2 (krčenje gozdov in pašnikov) ter uničevanja na-ravnih ekosistemov z monokulturami. Zato se lahko biogoriva proizvajajo v velikih količinah le, če so proizvedena iz surovin, ki imajo nizek oglji-kov odtis v svojem življenjskem ciklu in ne tek-mujejo s proizvodnjo hrane. Najslabša biogoriva lahko namreč povzročijo tudi do 2000 % več TGP kot fosilna goriva, medtem ko najboljša resnično zmanjšujejo emisije. To sta dve najpomembnejši ugotovitvi novega poročila Združenih narodov, enega izmed številnih strokovnih del, objavljenih v zadnjem mesecu, ki potrjujejo, da so lahko le nekatera biogoriva proizvedena ali uporabljena na trajnostni način, ki ne škoduje okolju. UNEP-ov Mednarodni forum o trajnostnem upravljanju virov pravi, da je eden od najboljših načinov iz-rabe biogoriv uporaba odpadkov in ostankov, najslabši pa proizvodnja biodizla iz palmovega olja, ki beleži 2000 odstotkov večji CO2 odtis kot uporaba nafte. Evropska komisija je že izjavila, da so ugotovitve iz poročila UNEP »že vključene v politiko EU za biogoriva«.

Kako do nacionalnih akcijskih načrtov?In kako je v Evropi? Avstrija in Nemčija sta vo-dilni državi pri uvajanju biogoriv v prometu v Evropi, v ostalih članicah pa se o tem bolj govori. Evropska komisija pa se kljub temu drži urnikov, ki si jih je zadala, in poziva države k implemen-taciji zavez, ki so jih prevzele na področju ener-getike. Čas govorjenja in lepe retorike je minil in prišel je čas akcije, saj morajo države članice EK do aprila 2010 predložiti nacionalne akcijske na-črte na področju obnovljivih virov energije, pre-dlagano zakonodajo pa implementirati do konca leta. Časovni okvir je torej napet. Poleg tega bodo morale vse države članice imeti na voljo gorivo z določenimi karakteristikami, na primer z vseb-nostjo 10 odstotkov etanola. »Biofuels: handle with care« je poročilo, ki analizira politiko EU do biogoriv z več priporočil za ukrepanje. Med njimi so, da bi morala EU opustiti cilj volumenskega deleža biogoriv v prometu in ga nadomestiti s ciljem celovitega zmanjšanja emisij TGP. Doda-ten pomislek je, da lahko vodi gojenje rastlin za biogoriva tako k nadomeščanju pridelave hrane kot tudi k dodatnemu gnojenju. Pri tem se spro-šča toplogredni plin, dušikov oksid. Pojavlja pa se tudi mnenje, da so pravila za oceno skladnosti, ki jih določa Kjotski protokol, pristranska v korist biogoriv, ker avtomatično štejejo vse biomase kot »ogljik nevtralne«, ne da bi upoštevali emisije, ki so bile povzročene s čiščenjem zemlje za energet-ske rastline.



Alge najboljši vir za biogorivaZaradi vseh naštetih razlogov se v Evropi in po svetu ponovno obuja zanimanje za ocenjevanje različnih rastlin kot alternativnih virov energije. Na mednarodnem kongresu Alge, ki je potekal 1. in 2. decembra v Hamburgu, je Jonathan Trent, glavni raziskovalec v Nasinem raziskovalnem centru za čiste tehnologije, predstavil nov po-stopek proizvodnje biogoriv, ki temelji na algah. Alge so trenutno najboljši znani vir za biogori-va predvsem zato, ker potrebujejo le nekaj vode in sonca in so zelo nezahtevne. Hkrati je iz njih možno pridelati od 15-300 krat več goriva kot iz konvencionalnih rastlin, kot so soja, oljna repi-ca ali palme. Alge trenutno gojijo predvsem na kopnem, bodisi v odprtih vodnih virih ali zapr-tih bioreaktorjih. Pri prvem postopku je težava v tem, da voda izhlapeva, pri slednjem pa, da je drag. Pri Nasi so za razvoj postopka našli nav-dih v tehnologiji, ki se sicer uporablja na pole-tih v vesolje. Enak pristop, kot ga uporabljajo za vesoljske polete, so uporabili tudi pri tako imenovanem projektu »Trajnostna energija za vesoljsko ladjo Zemlja«. Gre za postopek, ki zelo učinkovito in domiselno proizvaja »čisto ener-gijo«. Posebnost Nasinega postopka je v tem, da nameravajo alge gojiti na odprtem morju, v posebnih plastičnih vrečkah, ki so jih poimeno-vali OMEGA (offshore membrane enclosures for growing algae). Nasa razvija tovrstne vrečke s posebnimi membranami, ki omogočajo osmozo za recikliranje umazane vode na dlje trajajočih poletih v vesolje. Vrečke, ki so zelo poceni, bodo preprosto lebdele na gladini morja, alge v njih pa bodo s fotosintezo proizvajale kisik. Membrana bo omogočala enosmeren vstop CO2 iz ozračja in odtekanje sveže vode in kisika v ocean. Ko bo

proces zaključen, bo iz alg izdelan biodizel, pre-ostanek suhe mase pa bo uporabljen kot gnojilo. Kot je napovedal Jonathan Trent, so glavni trije cilji metode, ki so jo razvili, naslednji: proizvo-dnja biogoriva z omejenimi viri, čiščenje odpa-dne vode in odstranjevanje CO2 iz ozračja. Zatr-dil je tudi, da je proces varen, tudi če bi delovanje membran na vrečkah odpovedalo. V tem prime-ru bi sladkovodne alge, ki bi se izločile v ocean, odmrle in ne bi povzročile nobene ekološke kata-strofe. Kot zagotavljajo pri Nasi, gre za preprosto tehnologijo, ki jo bo mogoče za majhne stroške uporabiti kjer koli in ki bo zagotavljala dober vir lokalne oskrbe z energijo.

EU je sanje obrnila v nočno moroDo zdaj je postalo jasno, da ni preprostega od-govora na vprašanje, ali so biogoriva resnično trajnostna alternativa fosilnim gorivom. Dokazi, večina katerih je bila objavljena v zadnjih treh letih, kažejo, da v veliki večini obstoječih prime-rov, ko se biogoriva proizvajajo iz poljščin, le-ta niso trajnostna alternativa nafti in plinu. Vendar EU, v hitenju, da uvede in promovira trg biogo-riv, ni popolnoma razumela celotnih učinkov njihove proizvodnje. Z osredotočanjem na eno nastajajočo tehnologijo, namesto na generalni cilj – zmanjšanje emisij CO2, je sanje kmalu obr-nila v nočno moro. Obstaja zelo veliko in realno tveganje, da bo sedanja politika povzročila več škode kot koristi. Zato je sprememba oz. reforma energetske politike EU, ki je bila sprejeta konec 2008 in postavlja volumenski cilj 10 % biogoriv v prometu do leta 2020, nujno potrebna. Najprej bi bilo potrebno na novo opredeliti trajnostna me-rila v zakonodaji EU, da se zagotovi upoštevanje vseh okoljskih in socialnih učinkov, s čimer bi

Bisol je edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov na industrijski ravni. Vrhunski poli

in monokristalni silicijevi fotonapetostni moduli so namenjeni tako osebni kot komercialni rabi in

so primerni za samostojne in omrežne sončne elektrarne. Proizvodi so zasnovani in proizvedeni

v najsodobnejšem, visoko tehnološkem proizvodnem okolju, odlikujejo pa jih visoka moč in

izkoristek, vrhunska kakovost, odpornost proti rigoroznim podnebnim pojavom ter izvrstna

dolgoročna stabilnost in garancija na dolgoletno delovanje.

BISOL, d.o.o.Latkova vas 59aSI-3312 Prebold

Tel: 03 703 22 50Faks: 03 703 22 63e-pošta: [email protected]

www.bisol.si

Podjetje Bisol proizvaja vrhunske fotonapetostne module visokih vršnih moči, za gradnjo sončnih elektrarn z najvišjim energijskim izplenom. Proizvodi so ustrezno certifi cirani in sestavljeni iz pazljivo izbranih, kakovostnih in preizkušenih materialov.

S soncem do čudovite elektrike!

Vesele praznike in srečno novo leto!

se spodbujala le biogoriva, ki prinašajo resnične koristi. Ker je industrija biogoriv zelo odvisna od vladne podpore, varnosti vlagateljev in visokih cen nafte, je pomembno pojasniti, da zakono-daja ne podpira katere koli proizvodnje biogo-riv. Investitorji v biogoriva morajo zato dvakrat premisliti, preden namenijo svoj denar za razvoj surovin, ki zahtevajo velika območja kopnega in rodovitne zemlje. Tak dodaten pritisk na ekosis-teme in biotsko raznovrstnost prihaja v času, ko se svet že sooča s katastrofalnim padcem biodi-verzitete in števila vrst, zato je temeljit premislek nujno potreben.

Renewable Energy Sources

Biofuels – Answer or NightmareWe should first determine new sustainability cri-teria in EU legislation considering all the envi-ronmental and social impacts, which would only facilitate the use of biofuels that provide true be-nefits. As the biofuels industry is largely dependant on governmental support, investment security and high oil prices, it needs to be stressed that the legi-slation does not support just any kind of biofuel production. Investors in biofuels must therefore think twice before investing their money in the de-velopment of raw material that require large areas of land and fertile soil, which has an extremely negative effect when combined with intensive and single-crop farming. Such an additional pressure on ecosystems and the biotic diversity comes at a time when the world is already facing a cata-strophic decline in biodiversity and the number of species, so thorough consideration is more than necessary.

prom

ocija

INOVACIJE ZA oKoLJE

30 Okolje EOL-47-december-December 09

Podjetje LiMNos d. o. o. iz Ljubljane že od leta 1994 uspešno razvija inovativne, sonaravne in trajnostne rešitve za obnovo in varstvo okolja. Z razumevanjem naravnih zakonov, s preudarjeno skrbjo za okolje, dolgoletnimi izkušnjami in raziskovalnim delom smo med drugim razvili tudi rastlinske čistilne naprave – okolju prijazne tehnologije za čiščenje odpadnih voda. V sloveniji predstavljajo eno izmed najbolj perspektivnih tehnologij za reševanje problematike na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve in območij s posebnimi varstvenimi režimi (vodovarstvena območja, območja Natura 2000 itd.).

Podatki o onesnaženju površinskih, podzemnih in stoječih voda kažejo, da predstavljajo komu-nalne odpadne vode iz naselij in ostalih virov ve-lik delež vsega onesnaževanja voda. To povratno vpliva na stanje pitnih voda ter posledično na bi-valne in življenjske razmere za vsa živa bitja. Ko-munalne odpadne vode so obremenjene z različ-nimi organskimi onesnaževali, kot so ogljikove, dušikove in fosforjeve spojine in predstavljajo na eni strani hrano za mikroorganizme in rastline, ter na drugi strani, v virih pitne vode, za zdravje ljudi nevarne snovi.

Na obseg in sestavo komunalne infrastruktu-re ter organizacijo komunalne dejavnosti zelo

Struktura in delovanje rastlinskih čistilnih naprav Poleg čiščenja v velikih centralnih sistemih z ob-sežno strojno in elektromehanizacijo se vedno bolj uveljavlja pomen okolju prijaznih rastlin-skih čistilnih naprav. Rastlinske čistilne naprave (RČN) pri čiščenju različnih onesnaženih voda (komunalnih in industrijskih odpadnih vodah, izcednih voda iz odlagališč odpadkov, pitnih) posnemajo samočistilno sposobnost narave.

Sistem je sestavljen iz več medsebojno povezanih zaporednih vodotesnih gred, izoliranih s folijo in napolnjenih s substratom, kjer se voda zato, da preprečuje smrad in razvoj neželenih insektov, gravitacijsko pretaka podpovršinsko (horizon-talno-vertikalno). Ob sodelovanju mikroorga-nizmov in močvirskih rastlin, najpogosteje nava-dnega trsta (Phragmites australis), rogoza (Typha latifolia) in šašov (Carex gracillis), se voda očisti do zahtevanih standardov. Strupene snovi se v procesu čiščenja razgradijo, delno vgradijo v ra-stlinsko biomaso, delno pa ostajajo v substratu, od koder se iz prvih bazenov brez večjih stroškov v cikličnih obdobjih lahko odstranijo. Po potrebi se sistem zaključuje z akumulacijskim bazenom za večnamensko uporabo prečiščene vode (na-makanje oz. zalivanje zelenih površin, gašenje požarov, gojenje aqua-kultur) ali kot krajinski element. Osnovni procesi, ki se v rastlinski čistilni napravi dogajajo, so absorbcija, mineralizacija, aerobna in anaerobna razgradnja. Glavni delež čiščenja prispevajo aerobne in anaerobne bakterije, ki ži-vijo na koreninah ali med njimi (80 % čiščenja),

rastlinske čistilne naprave – narava ve, kako Prof. dr. Danijel Vrhovšek, Iztok Ameršek, dipl. san. inž.LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d. o. o.

Alenka Sajovic, prof. geog. in soc.Ekoremediacijski tehnološki center

vplivajo razpršena poselitev, topogra-fija in veliko naselij z manj kakor 2000 prebivalci. Za Slove-nijo je tako značilen visok delež razprše-ne poselitve in več kot 6000 manjših naselij, saj več kot polovica prebival-cev Slovenije (52,3 %) živi v naseljih z manj kot 2000 pre-

bivalci. Takšna poselitev narekuje drugačen pri-stop k odvajanju in čiščenju odpadnih voda, kot ga je zastavila Evropska unija, in sicer se optimal-ne rešitve kažejo v prid izgradnji decentralizira-nih sistemov kanalizacije in uporabe tehnološko ustreznih in ekonomsko sprejemljivih sonarav-nih tehnologij, kot so rastlinske čistilne naprave.

Zakonodajni okvir ravnanja z odpadnimi vodami Z vstopom v Evropsko unijo smo se zavezali ure-diti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda do 31. decembra 2017 na poselitvenih ob-močjih med 50 in 2000 prebivalci, medtem ko je bilo potrebno na aglomeracijah z večjim števi-lom PE (nad 100.000) to urediti že do leta 2007. Omenjene zahteve v zvezi z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo izhajajo iz Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in pa-davinske vode (Ur. l. RS št. 105/2002, sprememba 50/2004) ter Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Operativni programi za aglomeracije večinoma ne zajemajo reševanja problemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Pogosto tudi rešitve, ki jih ponujajo, niso ekološko in eko-nomsko najbolj upra-vičene, saj ne rešujejo problema občutljivih ob-močij (vodovarstvenih, ekološko pomembnih območij, Natura 2000).

prof. dr. Danijel Vrhovšek

Slika 1. Shema rastlinske čistilne naprave (vir: LIMNOS d.o.o.)


prom

ocija

LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d. o. o. je specializirano podjetje za ekologijo, varstvo okolja in ohra-njanje narave. Poseben poudarek dajemo raziskovanju, razvijanju, uporabi in trženju inovativnih, sonaravnih in trajnostnih rešitev v prid obnove in zaščite okolja.

projektiranje, izvedba in upravljanje rastlinskih čistilnih naprav • trajnostne sanacije odlagališč odpadkov • so-naravno urejanje vodnih in obvodnih ekosistemov (revitalizacije) • ocene in presoje vplivov na okolje • izdelava strokovnih podlag za večnamensko izrabo jezer • načrti upravljanja z vodami • določanje ekološko sprejemljivega pretoka vode • občinski programi varstva okolja • okoljsko svetovanje in koordinacija okoljskih projektov

LIMNOS

Podjetje za aplikativno

ekologijo d.o.o.

Company for Applied

Ecology Ltd.

Požarnice 41

1351 Brezovica pri Ljubljani

t/f: +386 (0)1 365 15 07

e: [email protected]

www.limnos.si

Poslovna enota / Research Unit:

Podlimbarskega 31

1000 Ljubljana

t: +386 (0)1 505 74 72

t/f: +386 (0)1 505 73 86

ostalih 20 % čiščenja prispevajo rastline z veza-vo mineralnih snovi (npr. fosfatov, nitratov) ter mnogih strupenih snovi v rastlinskem tkivu.Rastlinske čistilne naprave omogočajo terciarno čiščenje in ne povzročajo sekundarnega onesna-ževanja, na podlagi česar so v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih ko-munalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/2007) prepoznane kot učinkovite tehnologije za či-ščenje odpadnih voda na izredno občutljivih in ranljivih območjih. Dosegajo namreč izjemno visoko učinkovitost odstranjevanja dušikovih (70 – 90 %) in fosforjevih spojin, težkih kovin in drugih strupenih snovi iz odpadne vode kot tudi fekalnih in drugih bakterij (90 – 99 %).

Visoka dodana vrednost rastlinskih čistilnih na-prav je v njihovi večnamembnosti, saj ustvarjajo nov biotop za rastline in živali, medtem ko ra-stline hkrati prispevajo k vezavi CO2 iz zraka in s tem posledično k zmanjševanju vpliva efekta tople grede. Izjemna puferska sposobnost ra-stlinskih čistilnih naprav pa onemogoča izpad prenehanja delovanja.

Uporabnost rastlinskih čistilnih naprav je še posebej izrazita pri čiščenju odpadnih voda iz manjših naselij in vasi, turističnih in gostinskih objektov, planinskih domov itd. Za en populacij-ski ekvivalent (PE), kar pomeni čiščenje odpa-dne vode za enim človekom, zadostuje približno 2,5 m2 površine rastlinske čistilne naprave. Pred-nosti rastlinskih čistilnih naprav v primerjavi z drugimi sistemi za čiščenje odpadnih voda pa se kažejo v nizkih stroških izgradnje, v obratovanju in vzdrževanju. Voda se v sistemu pretaka gra-vitacijsko in tako za delovanje ne potrebujemo električne energije.

Perspektive in stanje v Sloveniji Dolga kanalizacijska omrežja, draga črpališča in veliki centralni čistilni sistemi so za majhne občine, posebno tiste z razpršeno poselitvijo, fi-nančno nedosegljive. Ob podpori Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so postale rastlinske čistilne naprave kot perspektivne in učinkovite metode za čiščenje odpadnih voda na razpršenih območjih poselitve upravičene operacije, za katere lahko občine pridobijo finančna sredstev tudi v okviru

razvojne prioritete »Razvoj regij« po Operativ-nem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.V podjetju LIMNOS d. o. o., kjer smo razvili sis-tem rastlinske čistilne naprave LIMNOWET, za katero smo pridobili že številne nagrade in pri-znanja (Mednarodno priznanje SPRINT-SPIM, Lillehammer award 2001, Okoljska tehnologija 2001, National Energy globe award 2008) pou-darjamo prednosti, ki se kažejo z razpršenimi (decentraliziranimi), manjšimi kanalizacijskimi sistemi, in sicer gre v tem primeru za fazno iz-gradnjo kanalizacijskih sistemov, ki predstavljajo manjše investicije, lokalno reševanje problema-tike čiščenja odpadnih voda, večjo vključenost lokalnega prebivalstva pri odločitvah postavitve,

manjše posege v prostor in okolje ter večjo eko-nomsko upravičenost z manjšimi stroški vzdrže-vanja in obratovanja manjših sistemov za čiščenje odpadnih voda.

V zadnjih 20-ih letih je podjetje LIMNOS d. o. o. v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem postavilo že več kot 50 rastlinskih čistilnih naprav. V Slove-niji tako s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav odvajajo in čistijo odpadne vode iz naselij: Sv. Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja, Ponikva pri Šentjurju, Motovilci, Gabrijele, Polje, Zg. ter Sp. Mladetiče, Pijavice, Planina pri Sevnici, Krasinec, Dobje pri Planini itd. Prav tako pa je v Sloveniji že zgrajenih tudi okoli 28 rastlinskih čistilnih na-prav za individualne hiše.

(foto

: Izt

ok A

mer

šek)

Primer dobre prakseRastlinska čistilna naprava za komunalne odpadne vode Bazga (500 PE) Preglednica: Prikaz učinkovitosti delovanja RČN Bazga (vir: ZZV Novo mesto)

Parametri September 2008 Oktober 2008 Mejne vrednosti *1

KPK (mg/l) Dotok 143 448

Iztok 24 20 150

BKP5 (mg/l) Dotok

Iztok 3,4 2 30

*1 Emisije snovi ali toplote v posamezni meritvi ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti odpadnih vod opredeljenih z zakonodajo: Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 74/07), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 47/05, 45/07) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07).

Pričetek obratovanja 2007 Velikost (PE) 500 Izvajalec monitoringa ZZV Novo mesto

Slika 2. Rastlinska čistilna naprava Bazga, Sevnica

sHEMAObA


Odpadne baterije in akumulatorji (OBA)

Dr. Lucija Soršak, MOP

Vse mora v obdelavo in reciklažo

Prva zakonodaja skupnosti, ki je obravnavala odpadne baterije in akumulatorje, je bila Direktiva 91/157/EGS o baterijah in akumulatorjih, ki vsebujejo nekatere nevarne snovi. Zahteve te direktive so bile v pravni red RS prenesene leta 2000 s Pravilnikom o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi. Vendar pa se je izkazalo, da s tem ni vzpostavljen niti ustrezen nadzor nad tveganji, ki jih v toku odpadkov ustvarjajo odpadne baterije, niti zadosten okvir za zbiranje in recikliranje odpadnih baterij.

Tako je bilo l. 2002 približno 45 % vseh preno-snih baterij, prodanih v EU-15, odloženih ali sežganih v sežigalnicah. Prav tako je bilo veli-ko ločeno zbranih odpadnih baterij usmerjenih v odstranjevanje namesto v recikliranje. Poleg tega je bilo potrebno vzpostaviti enoten okvir za zbiranje in recikliranje odpadnih baterij, še zlasti glede financiranja le-tega, saj je bilo po-trebno ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse vpletene akterje.Zato nova Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in aku-mulatorjih velja za vse baterije in akumulatorje, dane na trg Skupnosti. Izključene so le baterije in akumulatorji v opremi, ki je povezana z za-ščito bistvenih varnostnih interesov države ter v opremi, namenjeni za uporabo v vesolju. Direk-tiva je bila v naš pravni red prenesena leta 2008 z Uredbo o ravnanju z baterijami in akumula-

torji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. V skladu z zahtevami direktive velja tudi uredba za vse baterije in akumulatorje in ne le za tiste, ki se uvrščajo med nevarne odpadke, ker vse baterije in akumulatorji vsebujejo snovi, ki so bolj ali manj škodljive za okolje. Vse baterije in akumulatorji tudi vsebujejo kovine, ki jih je mogoče reciklirati, zato z zbiranjem in recikli-ranjem vseh baterij in akumulatorjev prispeva-mo k varčevanju z naravnimi viri. Nenazadnje pa so dosedanje izkušnje v drugih državah čla-nicah pokazale, da so mnogo bolj uspešni tisti sistemi, kjer se zbirajo vse odpadne baterije in akumulatorji in ne le tiste, ki vsebujejo živo sre-bro, kadmij ali svinec.Glavna okoljska vprašanja, ki se nam zastavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji, so večinoma povezana s kovina-mi, ki jih le-te vsebujejo. Najbolj problematične so vsekakor živo srebro, svinec in kadmij. Svin-čeve baterije in akumulatorji, Ni-Cd baterije in akumulatorji ter baterije, ki vsebujejo živo sre-bro, se razvrščajo med nevarne odpadke. Druge kovine, ki se pogosto uporabljajo v baterijah, kot so npr. cink, baker, mangan, litij in nikelj, lahko prav tako predstavljajo nevarnost za okolje.

Pri sežigu baterij te kovine prispevajo k emisi-jam v zrak in onesnažujejo ostanke sežiganja. Če se baterije odlagajo, lahko kovine pronica-jo v izcedne vode z odlagališč. Pri recikliranju baterij in akumulatorjev pa lahko ponovno pri-dobimo na tone kovin, vključno z dragocenimi kovinami, kot so nikelj, kobalt in srebro.Zato je potrebno omejiti odstranjevanje odpa-dnih baterij in akumulatorjev (odlaganje in se-žiganje avtomobilskih in industrijskih baterij in akumulatorjev je prepovedano) ter spodbujati njihovo ločeno zbiranje in recikliranje. Hkrati je omejena uporaba živega srebra v vseh baterijah in akumulatorjih ter omejena uporaba kadmija v prenosnih baterijah (z nekaterimi izjemami). Zahtevano je ločeno zbiranje vseh odpadnih ba-terij in akumulatorjev, v skladu z direktivo pa so postavljeni cilji zbiranja za odpadne prenosne baterije in akumulatorje. Vse zbrane odpadne baterije in akumulatorje je treba obdelati in re-ciklirati, pri čemer morajo postopki recikliranja izpolnjevati zahteve glede minimalne učinkovi-tosti recikliranja.Zaradi prenosa spremembe omenjene direktive in dveh odločb Komisije, izdanih zaradi izvaja-


Težave nastajajo zaradi kemijske sestave BA

V Sloveniji nastane, kot ocenjujejo v družbi Interseroh, okrog 472.000 kg odpadnih pre-nosnih baterij. Kaj počnejo z baterijami v go-spodinjstvih, se ne ve natančno. Interseroh pa se ni odločil samo za vzpostavitev sistema rav-nanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, pač pa tudi z industrijskimi in avtomobilskimi baterijami. Vendar sta pri teh odpadkih najmočnejši podjetji TAB d.d. in TA-BAKUM d.o.o., ki sta se odločila za individual-ne načrte ravnanja s temi nevarnimi odpadki in ne za skupno shemo. Glede na to, da se družba TAB d.d. zelo izmika obveščanju javnosti o tej problematiki, bodo imele inšpekcijske službe precej dela. Uroš Černuta, vodja razvoja no-vih produktov v Interserohu, razgrinja paleto vprašanj, na katere bo treba odgovoriti za učin-kovito ravnanje z odpadnimi prenosnimi bate-rijami in akumulatorji.

Katere so glavne težave pri vzpostavitvi sistema ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji?Namen vzpostavitve sistema ravnanja z odpadni-mi BA je doseganje ciljev zbiranja, ki so za pre-nosne BA določeni v Direktivi 2006/66/ES (25 % stopnja zbiranja do leta 2012 in 45 % stopnja zbiranja do leta 2016). To bomo dosegli le z oza-veščenostjo končnih uporabnikov in z velikim povečanjem števila zbirnih mest. V družbi IN-TERSEROH smo razvili dolgoročni ozaveščeval-ni projekt „Vrni baterije brez energije”, preko ka-terega končne uporabnike pozivamo k ločenemu zbiranju in oddajanem odpadnih prenosnih BA trgovcem na drobno, ki prodajajo tudi BA, in iz-vajalcem javne službe v okviru akcij zbiranja ne-varnih odpadkov oz. neposredno v zbirnih cen-trih ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Veliki pomen dajemo sodelovanju z izobraževalnimi institucijami (šole, vrtci, univerze) in podjetji, ki zaradi ekološke osveščenosti samoiniciativno zbi-rajo odpadne BA.. Projekt, ki se je skoraj že raz-vil v blagovno znamko Interseroha, je izjemno prepoznaven in tudi javnost ga je dobro sprejela. Zbirna mesta so označena s piktogramom in lo-gotipom projekta »Vrni baterije brez energije«, zbiralniki so tipke oblike in postavljeni na vidnih mestih. Trenutno imamo ustrezno opremljenih več kot 2.000 zbirnih mest v maloprodajnih trgo-vinah, v šolah, v zbirnih centrih izvajalcev javne službe in drugih institucijah. Za doseganje ciljev zbiranja imamo zelo natanč-no izdelano strategijo. Problem se lahko pojavi pri „poplavi” shem ravnanja z odpadnimi BA, saj kljub dobrim namenom večje število različ-

nih akcij osveščanja prej povzroča zmedo na trgu kot sinergijske učinke. Velik problem je tudi, ker številni proizvajalci in distributerji še vedno ne izpolnjujejo obveznosti po Uredbi. Inšpekcijski nadzori so redki, sankcioniranja skoraj ni. Pri vzpostavljanju sistema ravnanja z odpadnimi pre-nosnimi BA smo ogromno naporov vložili v pod-poro strankam pri vzpostavljanju evidence koli-čin BA, ki so dane na slovenski trg. Zavezanci so o teh količinah dolžni polletno poročati Carinski upravi RS in shemi, na katero so prenesli izvaja-nje obveznosti ravnanja z odpadnimi BA. Največ težav je povzročalo ugotavljanje kemijske sestave in teže prenosnih BA, ki so del EE opreme, ven-dar se o njih poroča ločeno od EE naprav. Na to temo v prihodnjem letu načrtujemo pomembne rešitve, ki bodo olajšale delo našim zavezancem.

Interseroh vzpostavlja tudi sistem za odpadne industrijske in avtomobilske baterije.Da. Poleg sheme ravnanja z odpadnimi preno-snimi BA je družba INTERSEROH vzpostavila tudi sistem ravnanja z odpadnimi industrijskimi in avtomobilskimi BA. Uredba opredeljuje obve-znosti ravnanja z odpadnimi industrijskimi in avtomobilskimi BA precej bolj ohlapno kot pri prenosnih BA. Zavezanci niso obvezani pošilja-ti polletnih poročil o dajanju v promet Carinski Upravi RS, kar se odraža v manjšem nadzoru nad številom zavezancev in količinah industrijskih in avtomobilskih BA na slovenskem trgu. Poleg tega veliko zavezancev ne razume ali noče razumeti, da oddajanje zbranih odpadnih industrijskih in avtomobilskih BA pooblaščenim izvajalcem, še ne pomeni izpolnjevanje njihovih obveznosti v celoti. Tako kot pri prenosnih BA je potrebno zagotoviti celovito izvajanje obveznosti v okviru skupnega oz. individualnega načrta, ki ga pred-pisuje Uredba. Hkrati morajo biti vsi zavezanci, ki kot prvi dajejo BA na slovenski trg, vpisani v Evidenco prenosnih in/ali industrijskih in/ali av-tomobilskih BA, ki jo vodi ARSO. Odločbo bodo prejeli samo tisti zavezanci, ki so pristopili k iz-vajanju s strani ARSO potrjenega skupnega oz. individualnega načrta.

Na kakšen tržni delež torej računa Interseroh? Kateri so največji zavezanci?Po naših ocenah je v Sloveniji potencialnih zave-zancev za ravnanje z odpadnimi prenosnimi BA okoli 450. K temu lahko dodamo še nadaljnjih 150 podjetij, ki dajejo na trg tudi industrijske in avtomobilske BA. Ocenjujemo, da je v skupni na-črt družbe INTERSEROH vključenih več kot 70 % vseh količin prenosnih BA, danih na slovenski trg. Tržni delež na področju izvajanja obveznosti ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi BA je bi-stveno manjši in znaša manj kot 10 %, saj večino odpadnih avtomobilskih BA zbereta podjetji TAB d.d. in TABAKUM d.o.o., ki kot vodilna zavezan-ca izvajata svoje obveznosti v okviru individu-alnih načrtov ravnanja. Zaradi neverodostojnih podatkov o obsegu celotnih količin industrijskih BA v RS je nemogoče podati oceno tržnega de-leža.

Za kakšen obseg odpadkov gre, in kako boste zagotovili učinkovito zbiranje odpadkov, predvsem pa reciklažo?Predvidevamo, da letno v Sloveniji nastane okoli 472.000 kg odpadnih prenosnih BA. V to oce-no so vključene tudi BA, ki so bile izločene pri

nja direktive, smo na ministrstvu letos pripravili predlog sprememb in dopolnitev uredbe. Hkra-ti smo ponovno preverili tudi prenos direktive 2006/66/ES. V skladu z mnenjem pristojne vla-dne službe pa je število predlaganih sprememb uredbe tolikšno, da je bilo potrebno pripraviti predlog nove uredbe (in ne predlog sprememb in dopolnitev obstoječe uredbe). Kljub velike-mu številu predlaganih sprememb je le nekaj takšnih, ki dejansko vplivajo na samo izvajanje uredbe. Glavne spremembe se nanašajo na zah-tevo, da se iz prometa vzamejo vse baterije in akumulatorji, ki ne izpolnjujejo zahtev uredbe in so bili dani v promet po 26. septembru 2008 (poleg do sedaj veljavne zahteve, da se takšnih baterij in akumulatorjev ne sme dajati v pro-met) ter na ločitev vpisa proizvajalca baterij in akumulatorjev od zahteve, da le-ta zagotavlja z uredbo predpisano ravnanje z odpadnimi bate-rijami ali akumulatorji. Vsi proizvajalci baterij in akumulatorjev morajo biti namreč vpisani v ustrezno evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Podatki, ki jih ministrstvo v ta namen lahko zahteva od proizvajalcev, morajo biti skladni z odločbo Komisije 2009/603/ES o določitvi zah-tev po registraciji proizvajalcev. Izpolnjevanje zahtev glede ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji ter zlasti glede financiranja tega ravnanja pa se bo preverjalo v ločenem uprav-nem postopku. Zaradi obveznosti doseganja okoljskih ciljev glede zbiranja odpadnih preno-snih baterij in akumulatorjev so določene do-datne zahteve glede pogostosti informacijskih kampanj za obveščanje končnih uporabnikov o namenu in ciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ter pravilnem ravnanju z njimi, o možnostih njihovega brezplačnega prepušča-nja oziroma oddajanja ter načinih njihove ob-delave in recikliranja. Na ministrstvu načrtuje-mo, da bo nova uredba sprejeta in objavljena v Uradnem listu še letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta.

Bogomir Auprih in Igor Lipovnik okoljsko (ne)odgovorna?

Koroški podjetji TAB d.d., direktor je Bogo-mir Auprih, in MPI reciklaža d.o.o., direk-tor je Igor Lipovnik, smo povprašali, kako se bosta vključili v novo shemo za ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Mežiški TAB se je namreč odločil, da se ne bo vključil v nobeno shemo in da bo sam zagotovil učinkovito ravnanje z nevarnimi odpadki. Kot proizvajalec akumulatorjev in baterij močno vpliva na okolje, zato je njego-va odgovornost do okolja in do informiranja javnosti toliko večja. Direktor Bogomir Au-prih, kot kaže, ne misli tako. Enako neodzivnost, saj najbrž ne gre za skri-vanje informacij?, kaže družba MPI recikla-ža. Na spletni strani sicer povejo, da je zaradi »naše dejavnosti skrb za okolje temeljna in nedotakljiva vrednota« in da vodstvo s svo-jo politiko »seznanja vse osebe, ki delajo za organizacijo ali v njenem imenu, in je na voljo javnosti.« No, to zadnje zagotovo ne drži, pričakujemo pa, da bo direktor Igor Lipovnik javnosti le pojasnil, kako skrbijo za okolje in kako bodo skladno z okoljskimi zahtevami ravnali z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

Uroš Černuta


Tudi odpadne baterije in akumulatorji so naša skrb

Družba Zeos je kot prva slovenska družba pridobila Odločbo

o potrditvi skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi

baterijami in akumulatorji. Pridružite se naši skupni shemi

in tudi za Vas bomo vzpostavili stroškovno in operativno

učinkovit način ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami

in akumulatorji.

Ustrezne zbiralnike prepoznate po njihovih oznakah:

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o.Brnčičeva ulica 39, LjubljanaT 01 366 85 41, F 01 366 85 [email protected], www.zeos.si

zbiranje

transport

obdelava

reciklaža

ozavešcanje

slopak je že pilotsko zbiral baterije

predelavi odpadne EE opreme. Koliko je „starih bremen” oziroma količin, zbranih v preteklosti, ki niso bile poslane v predelavo, je težko oceni-ti. Bodo pa v prihodnjih dveh letih nedvomno dvignila dejansko količino zbranih in predelanih odpadnih prenosnih BA.Rezultati naše ankete kažejo, da precejšnja količi-na prenosnih odpadnih BA nastaja tudi v gospo-dinjstvih, vendar jih zaradi premajhnega števila zbirnih mest oziroma slabe obveščenosti hranijo doma. V družbi INTERSEROH z akcijami obve-ščanja in osveščanja javnosti pozivamo končne uporabnike k pravilni oddaji odpadnih BA. Kot primer lahko navedem našo prisotnost na Štu-dentski areni, kjer smo v slabih 3 dneh zbrali ne-kaj več kot 145 kg odpadnih BA, kar predstavlja približno 12.083 kosov baterijskih vložkov AA.Zaradi pozitivne vrednosti svinca, ki je primarni element odpadnih avtomobilskih BA, je količina zbranih in predelanih odpadnih avtomobilskih BA bistveno večja v primerjavi z ostalimi odpa-dnimi BA. Praktično se zbere celotna količina na slovenskem trgu. Zaradi oddajanja nepooblašče-nim zbiralcem in nelegalnega izvoza z namenom doseganja višje odkupne cene v tujini pa statistič-no zberemo „le” med 70-80 % količin. Najtežje je narediti oceno trga na področju indu-strijskih odpadnih BA. Mednje spadajo svinčevi UPS akumulatorji, specialni nikelj-kadmijevi akumulatorji, ki se uporabljajo za zagon motorjev vlakovnih kompozicij, itd. Po ocenah samo pri konzorciju Slovenski železnic letno nastane več kot 20.000 kg odpadnih Ni-Cd akumulatorjev. Pri načrtovanju sistema zbiranja odpadnih BA smo upoštevali dejavnike, kot so vpliv transpor-ta na okolje, stroške in prijaznost sistema do končnih uporabnikov in povzročiteljev odpad-

Vloga družbe Slopak je še v preverjanju na Agen-ciji Republike Slovenije za okolje, kar pomeni, da letos stroški za plačnike storitev ravnanja z odpa-dnimi baterijami, ki so vključeni v sistem Slopak, ne bodo nastali. Ocenjujemo, da bo tržni delež družbe Slopak med 10 in 15 odstotki. Kljub temu smo izvedli kampanjsko, pilotsko zbiranje odpa-dnih baterij v okviru sejma Narava zdravje. Zbra-na količina prinešenih odpadnih baterij je v štirih dneh znašala preko 1540 kilogramov. Analiza ak-cije je pokazala, da kampanjsko zbiranje ob dobri obveščenosti prinaša na področju odpadnih bate-rij iz gospodinjstev zelo dobre rezultate.Predvidena slovenska zbiralca družbe Slopak sta EKOL in EKOLES PLUS. Sama predelava baterij pa bo potekala v tujini.

Barbara Tišler, Slopak

kov. Podjetja z večjim številom poslovnih enot spodbujamo k uporabi interne logistike pri pre-vozu odpadnih BA iz posameznih poslovalnic v centralno skladišče, kjer se začasno skladiščijo v večjih transportnih sodih. Na ta način zmanjšuje-mo število voženj, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje. Temu primerni so nižji stroški, zmanj-šujejo pa se tudi administrativni postopki.

Kakšne zmogljivosti so v Sloveniji za reciklažo odpadnih baterij in akumulatorjev? Kako boste rešili problem nevarnih odpadkov?V Sloveniji z izjemo podjetja MPI RECIKLAŽA d.o.o., ki se ukvarja z reciklažo vseh vrst svinče-nih BA, ni zmogljivosti za predelavo odpadnih BA. Pri predelavi gre za kompleksne procese, ki se zelo razlikujejo glede na kemično sestavo po-sameznih BA. Potrebno je razpolagati z ustrezno in drago infrastrukturo in izobraženimi kadri, vse skupaj pa je povezano tudi z ekonomijo obse-ga. Direktiva 2006/66/ES predpisuje učinkovitost recikliranja, ki mora biti dosežena najkasneje 26. septembra 2010. Npr.: za nikelj-kadmijeve BA je stopnja recikliranja 75 % glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih BA, vključno z recikli-ranjem kadmija v baterijah in akumulatorjih! Družba INTERSEROH v sodelovanju s poslov-nimi partnerji zagotavlja predelavo odpadnih BA z izjemo svinčevih, ki jih predeluje MPI RECI-KLAŽA d.o.o., pri različnih predelovalcih v drža-vah Evropske unije.Pooblaščeni zbiralci, ki posedujejo predpisana dovoljenja, v okviru sistema INTERSEROH opra-vljajo zbiranje, predhodno sortiranje in izločanje nečistoč ter predhodno skladiščenje v lastnih zbirnih centrih. V Sloveniji prav tako ni ustrezne

infrastrukture za sortiranje odpadnih BA. Pred oddajo v predelavo morajo biti BA sortirane gle-de na kemijsko sestavo. Dovoljena so odstopanja, in sicer le do 1 % glede na skupno maso odpadnih BA. Sortiranje se opravlja pri predelovalcih v tu-jini na prilagojenih avtomatskih napravah z upo-rabo naprednih tehnologij glede na velikost posa-mezne baterije, maso in specifično maso. Najbolj prodajni baterijski vložki (tipa AAA) so lahko povsem različne kemijske sestave (AlMn, Zn-C, Zn-air, NiMh), tudi NiCd, čeprav velja prepoved prodaje v EU. Ročno sortiranje glede na vloženo delo in natančnost dolgoročno ne prinaša zado-voljivih rezultatov.

prom

ocija


Predelave odpadnih baterij in akumulatorjev v Sloveniji ni

ZEOS, družba za ravnanje z električno in ele-ktronsko opremo, bo odslej prevzela tudi od-govornost za izpolnjevanje obveznosti tistih zavezancev, ki dajejo na trg prenosne bate-rije in akumulatorje ter morajo poskrbeti za njihovo ločeno zbiranje, predelavo oziroma uničenje. K shemi je doslej pristopilo že več kot 200 zavezancev, tako da mag. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, napoveduje več kot dvotretjinski delež trga pri ravnanju s PBA (prenosne baterije in akumulatorji). Dvomi pa, da bo mogoče do leta 2012 zbrati 25 % od-padnih prenosnih baterij in akumulatorjev. V Sloveniji ni zmogljivosti za obdelavo in pre-delavo teh odpadkov, zato bo ZEOS zagotovil predelavo v tujini.

Področje ravnanja z odpadnimi prenosnimi ba-terijami in akumulatorji oz. PBA je pravzaprav nadaljevanje okoljske politike in usmeritve, ki jo določajo evropske smernice. Tako kot na po-dročju ravnanja z odpadno EE opremo so tudi v primeru odpadnih PBA za izpolnjevanje ob-veznosti, ki izhajajo iz te področne zakonodaje odgovorni proizvajalci, pridobitelji oz. uvozni-ki teh izdelkov. Glede na dejstvo, da je družba ZEOS ustanovljena s strani zavezancev z name-nom izpolnjevanja teh obveznosti že za podro-čje odpadne EE opreme, zavezanci pričakuje-jo, da bo ZEOS vzpostavil tudi za to področje učinkovito skupno shemo. V večini primerov so namreč proizvajalci, pridobitelji in uvozni-ki zavezanci za obe področji odpadkov. Tudi v primeru odpadnih PBA zakonodaja predvide-va kolektivno izpolnjevanje obveznosti. To je zaradi skupinskega pristopa zavezancev, kjer se obveznosti združujejo, stroškovno in opera-tivno učinkovitejše od individualnega pristopa. Poleg tega je kolektivne sisteme lažje nadzoro-vati pri doseganju ciljev zbiranja in ravnanja, s tem pa se onemogoča nelojalna konkurenca, ki predpisanih ciljev ne dosega. Slednje je sicer problematika, ki jo je potrebno v Sloveniji še re-šiti, dolgoročno pa so seveda sistemske rešitve optimalnejše. To dokazujejo tudi rezultati v dr-žavah EU, ki so na teh področjih takšne sisteme implementirali že nekaj let pred implementacijo v Sloveniji.V Sloveniji je registriranih nekaj sto podjetij,

ki dajejo na trg PBA. Večina od njih daje na trg tudi EE opremo, tako da je njihov seznam razviden na spletni strani ARSO. Seveda pa so problematična podjetja, ki PBA dajejo na trg, ne da bi se pri tem registrirala oz. t.i. »free ri-derji«. Pričakujemo, da bodo državni organi, ki nadzirajo in imajo vpliv na nadzor tega podro-čja, tako kot skupna shema ZEOS, nadaljevali z aktivnostmi za rešitev tega problema. S tem bo pri CURS registrirana količina PBA, danih na trg, večja, hkrati pa bodo večji prihodki države od okoljske dajatve zaradi onesnaževanja zaradi odpadnih PBA, registrirani zavezanci pa bodo v enakopravnem tržnem položaju. Količine PBA, ki jih registrirani zavezanci dajejo na trg RS, so v evropskem povprečju in znašajo med 0,3 in 0,35 kg PBA na prebivalca oz. cca. 600 do 700 ton le-tno. Med večjimi zavezanci sta blagovni znamki Duracell in Varta, pomembni pa so tudi deleži trgovcev, predvsem Mercatorja in Merkurja.Glede na število zavezancev, ki so se že odločili pristopiti k skupni shemi ZEOS, bo naš delež več kot dvotretjinski, z vsakim novim pristopnikom pa je seveda boljša tudi cenovna in operativna učinkovitost skupne sheme. 20. novembra 2009 je bila izdana odločba o po-trditvi skupnega načrta ravnanja s PBA družbe ZEOS, in sicer pod zaporedno številko 1. Skla-dno s skupnim načrtom smo si ne glede na do-sedanje rezultate o zbranih količinah odpadnih PBA zastavili ambiciozne cilje. Izkušnje že im-plementiranih sistemov po EU kažejo, da zbrati 25 % do 2012 oz. 45 % do 2016 ne bo enostavno dosegljiv cilj. Prepričani smo, da bomo s pristo-pom, ki ga že imamo pri zbiranju odpadne EE opreme in dobrim sodelovanjem s trgovci, ki bodo najpomembnejši člen v procesu zbiranja odpadnih PBA, te cilje tudi dosegli. Tako bo v Sloveniji leta 2012 potrebno zbrati vsaj 200 ton odpadnih PBA. V primerjavi s količinami, zbra-nimi v preteklih letih, to pomeni kar desetkrat večje zbrane količine.Poleg vzpostavljenih procesov zbiranja preko trgovcev, ki v okviru skupne sheme za odpa-dno EE opremo zberejo že 17 % vseh tovrstnih odpadkov, bodo pri zbiranju odpadnih PBA aktivno vključene tudi javne službe, tako pre-ko zbiranja v premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov kot preko zbirnih centrov za ločeno zbiranje. K stroškovno učinkovitem zbiranju pa bodo z lastnimi mrežami pripomogli tudi sami zavezanci in šole, katere v okviru ozaveščanja ravnanja z odpadno EE opremo že drugo leto aktivno vključujemo.Procesi obdelave in predelave odpadnih PBA v Sloveniji niso vzpostavljeni. Razlog so potrebne investicije v tehnologije sortiranja, ločevanja ter obdelave, katerih kapacitete so bistveno večje od potencialnih količin zbiranja odpadnih PBA v Sloveniji. Zato bo skupna shema ZEOS ustre-zno obdelavo in predelavo zagotavljala v drugih državah EU. Tako kot za področje odpadnih hladilnikov, slikovnih cevi in sijalk, bodo tudi za področje odpadnih PBA pridobljene ustre-zne notifikacije za čezmejno premeščanje.

Mag. Emil Šehič, direktor, ZEOS

Šole uspešno zbirajo odpadne baterije

želijo posluh prevzemnikovSmo javno komunalno podjetje, ki opravlja javno službo ravnanja z odpadki za občini Jesenice in Žirovnica. Odpadne baterije in akumulatorje trenutno zbiramo na sledeče načine:- kot ločeno frakcijo v Zbirnem centru Jesenice,- s spomladansko in jesensko akcijo zbiranja

nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in- na blagajni našega podjetja (samo baterije).Trenutna okvirna letna količina zbranih aku-mulatorjev znaša 4 tone, količina odpadnih baterij pa 300 kg.V primeru, da bo v Sloveniji zaživela shema OBA, se ji bomo z veseljem pridružili. Želimo pa si posluha prevzemnikov (drugačna shema kot velja za odpadno embalažo), brezplačnega najema opreme za ločeno zbiranje, čim bolj-šo operativno logistiko in seveda ekonomsko učinkovitost.

Mag. Aleksander Kupljenik, direktor, JEKO-IN

Emil Šehič

Komunala Novo mesto izvaja javno službo zbiranja ko-munalnih odpadkov z območij osmih dolenjskih občin, v različne sisteme zbi-ranja pa je vključe-nih nekaj manj kot

60.000 prebivalcev. Zbiranje nevarnih

odpadkov se izvaja v okviru tedenske akcije s premično zbiralnico in skozi celo leto v zbir-nem centru v Novem mestu. Od celotne zbra-ne količine nevarnih odpadkov, ki bo po tre-nutnih ocenah letos presegla 40 ton, bo delež odpadnih baterij in akumulatorjev nekaj več kot 5 ton. Od tega jih je približno 40 % zbra-nih samo v tej tedenski akciji, preostalih 60 % pa v samem zbirnem centru. Poleg tega velja omeniti, da smo zbiranje odpadnih baterij or-ganizirali tudi na vseh sedemnajstih osnovnih šolah, še letos pa želimo ta projekt razširiti tudi na nekatere oddelke vrtcev. Ocenjujemo, da so te akcije zelo uspešne, saj se v povprečju zbere več kot 50 kg odpadnih baterij na po-samezno šolo. Čeprav pri tem seveda ni po-memben zgolj vidik, koliko baterij bo zbranih v okviru akcije, pač pa zlasti sam vzgojni vi-dik. Žal tudi drži trditev, da še velik del teh ne-varnih odpadkov pristane na deponijah, po-mešan med ostale komunalne odpadke, zato je po naši oceni ozaveščanje mlade generacije otrok še toliko pomembnejše. Prevzemanje odpadnih baterij in akumulator-jev se zagotavlja v okviru celotnega prevzema nevarnih odpadkov, ki ga za nas opravi pod-jetje Kemis.

Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komuna-la, Komunala Novo mesto

Simon Štukelj

EOL-47-december-December 0936 Okolje sHEMA ZA ODPADNE NAGRObNE sVEčE

Shema za odpadne nagrobne sveče (ONS)

Dr. Lucija Soršak, MOP

Vsak ima določeno odgovornost

V sloveniji prižgemo vsako leto izredno veliko število nagrobnih sveč. skupaj z Avstrijci in Poljaki sodimo v sam vrh EU. odpadne nagrobne sveče nastajajo skozi vse leto, količina pa zelo naraste zlasti ob prvem novembru, dnevu spomina na mrtve. Po nekaterih ocenah se da v Sloveniji letno v promet med 8.000 in 10.000 t nagrobnih sveč, iz katerih nastane med 3.000 in 4.000 t odpadkov. od 1. januarja 2009 se za nagrobne sveče obračunava in plačuje okoljska dajatev, ki se obračuna od celotne mase nagrobne sveče (masa sveče skupaj s parafinom). Zavezanci za plačilo okoljske dajatve so proizvajalci nagrobnih sveč s sedežem v rs ter njihovi pridobitelji in uvozniki. Po podatkih Carinske uprave RS je bilo v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 9. 2009 danih v promet 5.618 t nagrobnih sveč.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo že pred leti zaznali okoljski problem zaradi (ne)ravna-nja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Te niso nevaren odpadek, vendar njihovo odstranjeva-nje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Ohišja večine nagrobnih sveč, več kot 95 %, so namreč izdelana iz polivinil klorida (PVC). Odpadne nagrobne sveče se zaenkrat večinoma odlagajo, s tem pa se porablja dragoceni prostor na odlagališčih. Poleg tega odlaganje dolgo-ročno ni najbolj primerna rešitev, ker se lahko zaradi razkrajanja PVC v izcedne vode sprošča klor. Zaradi klora ti odpadki tudi niso primerni za uporabo kot gorivo. Sežig je možen le v sež-igalnici odpadkov, kjer se klor izloča v sklopu čiščenja odpadnih plinov.Zato smo na Ministrstvu za okolje in prostor že leta 2005 začeli s pripravo predpisa, s kate-rim smo želeli urediti ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlog, da bi ravnanje s tem odpadkom uredili v okviru izvajanja (nove) gospodarske javne službe ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki bi zagotavljala zbira-nje in predelavo teh odpadkov, financirana pa bi bila s plačilom posebne okoljske dajatve, ni nikoli zaživel.

Leta 2008 je bil nato pripravljen nov predlog Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Z njo je bila podana obveznost proi-zvajalcem, pridobiteljem in uvoznikom nagrob-nih sveč, da financirajo in organizirajo zbiranje odpadnih nagrobnih sveč ter njihovo predela-vo (t.i. podaljšana odgovornost proizvajalca). Uredba je bila objavljena v Uradnem listu julija 2008. V skladu z uredbo so odpadne nagrobne sveče komunalni odpadki, ki se uvrščajo med odpa-dno embalažo, vendar za odpadne nagrobne sveče ne velja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Zato tudi za odpadne na-grobne sveče ne veljajo okoljski cilji, ki jih mora Slovenija izpolnjevati glede predelave in recikli-ranja odpadne embalaže.V okviru Odbora za prilagajanje znanstvene-mu in tehničnemu napredku zakonodaje ES o odpadkih (Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži) poteka na Evropski komisiji razprava o vključitvi nekaterih predmetov, za katere države članice nimajo enotnega menja, med embalažo. Na tem seznamu so tudi na-grobne sveče oz. njihovi sestavni deli iz plastike, stekla in kovin. V skladu z Direktivo 94/62/ES


se morajo namreč različni nacionalni ukrepi za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo uskladiti zato da se po eni strani prepreči njen kakršenkoli vpliv na okolje ali da se tak vpliv zmanjša. S tem se doseže visoka raven varstva okolja in zagotovi delovanje notranjega trga, preprečijo pa se kakršne koli trgovinske ovire kakor tudi izkrivljanje in omejevanje konkuren-ce v Skupnosti. Ko bo o tem vprašanju sprejeta dokončna odločitev, jo bo morala upoštevati tudi Slovenija in po potrebi uskladila predpise z zahtevami EU.Ker morajo v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč vzpo-staviti sistem prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpad-kov in tudi od upravljavcev pokopališč, je bil določen prehodni rok, in sicer do 1.1.2010. Do tega datuma morajo svoje obveznosti po uredbi izpolniti tudi upravljavci pokopališč in izvajalci občinske javne službe. Vsi proizvajalci, pridobitelji in uvozniki morajo biti vpisani v evidenco proizvajalcev, pridobi-teljev ali uvoznikov nagrobnih sveč. Evidenco vodi ministrstvo. Za zagotavljanje ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami mora vsak proizvajalec, pridobitelj in uvoznik pripraviti načrt ravnanja z odpadnimi nagrobnimi sveča-mi in ga predložiti ministrstvu v potrditev. Več proizvajalcev, pridobiteljev ali uvoznikov lahko pripravi tudi skupni načrt ravnanja z odpadni-mi nagrobnimi svečami in pristopi k njegovemu izvajanju. Za usklajevanje in vodenje vseh sku-pnih opravil, ki jih je treba izvesti v skladu s tem skupnim načrtom, morajo pristopniki izbrati in pooblastiti nosilca izvajanja skupnega načrta. V načrtu ali skupnem načrtu morajo biti določeni zbiralci odpadnih nagrobnih sveč, ki bodo le-te prevzemali od izvajalcev občinske javne službe in upravljavcev pokopališč, ter predvideni iz-vajalci predelave odpadnih nagrobnih sveč, ki morajo za to imeti okoljevarstveno dovoljenje.Vsak zbiralec lahko zbira odpadne nagrobne sveče in jih oddaja v predelavo samo v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu ali sku-pnem načrtu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Za zbiranje, razvrščanje in predhodno skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč mora urediti ustrezno število zbirnih centrov. Pre-vzem od izvajalcev občinske javne službe in od upravljavcev pokopališč ne sme biti pogojevan z zahtevami po plačilu zaradi morebitnih stro-škov, ki nastanejo pri zbiranju odpadnih na-grobnih sveč in njihovi predelavi. Za tiste odpa-dne nagrobne sveče, ki jih zbere v posameznem koledarskem letu, mora zagotoviti predelavo do konca naslednjega koledarskega leta.Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopali-ščih v posebnih zabojnikih, na katerih je vidna oznaka z napisom »samo za odpadne nagrobne sveče«. Obiskovalce pokopališč morajo obvesti-ti o možnosti in obveznosti ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč. Zbrane odpadne nagrobne sveče morajo oddajati izvajalcu ob-činske javne službe ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. V primeru pokopališč, večjih od 15 ha, lahko odpadne nagrobne sveče oddajajo tudi neposredno zbiralcu teh odpadkov. Upra-vljavci pokopališč morajo zagotoviti začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč,

in sicer za najmanj 3 m3 odpadnih nagrobnih sveč na vsak ha površine pokopališča ne glede na letno obdobje.Izvajalci občinske javne službe morajo na po-kopališčih prevzemati odpadne nagrobne sve-če ločeno od mešanih komunalnih odpadkov in ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Poleg tega morajo ločeno od drugih odpadkov prevzemati tudi odpadne nagrobne sveče, ki na-stajajo na javnih površinah ob ali na spomeni-kih. Odpadne nagrobne sveče se morajo izločati pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalci javne službe morajo vse zbrane odpa-dne nagrobne sveče brezplačno oddati zbiralcu. Odlaganje ločeno zbranih odpadnih nagrobnih

sveč je prepovedano. Če odpadne nagrobne sve-če vsebujejo PVC, je prepovedana tudi njihova oddaja v energetsko predelavo. Izvajanje ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami je po mnenju ministrstva okoljsko in ekonomsko upravičeno, ker se bo:- zmanjšala količina odloženih odpadnih na-

grobnih sveč, s tem pa tudi strošek odlaganja zaradi odpadnih nagrobnih sveč,

- s snovno predelavo odpadnih nagrobnih sveč pridobilo uporabne surovine,

- odpadne nagrobne sveče, ki ne vsebujejo PVC se lahko usmerilo v energetsko prede-lavo (kurilna vrednost odpadnih nagrobnih sveč je med 30 in 40 MJ/kg).

sveče so velik okoljski problem

Za shemo PRONS bo odpadne sveče pri vseh izvajalcih javne službe zbiral in prevzemal zbi-ralec Saubermacher Slovenija d.o.o. Vse zbrane odpadne nagrobne sveče bo zbi-ralec odpeljal v zbirne centre, jih pripravil za nadaljnje ravnanje ter dostavil v predelavo. V prvi polovici leta bo zagotovljena predelava v tujini, nato pa je predviden pričetek obratovanja družbe za predelavo odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji, to je Reciklaža Saubermacher d.o.o., kjer bo potekala predelava zbranih in sortiranih odpadnih nagrobnih sveč. Odpadni materiali se bodo reciklirali v vhodne surovine za njihovo ponovno uporabo.Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi sve-čami družbe PRONS bo svojim zavezancem zagotavljal redno zbiranje, prevzemanje in pre-delovanje vseh odpadnih nagrobnih sveč ter iz-polnjevanje vseh ostalih obveznosti po Uredbi.Ravnanje z odpadno embalažo, med katere spa-dajo tudi nagrobne sveče, je strošek, ki ga krijejo podjetja, v našem primeru proizvajalci nagrob-

nih sveč, ki dajo te izdelke na trg, prav tako pa uvozniki in pridobitelji nagrobnih sveč. Ta strošek ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami (strošek zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč) prične nastajati s pričetkom leta 2010 oz. ko se prične zbiranje odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe.Našo shemo so ustanovili nekateri slovenski proizvajalci nagrobnih sveč zato, da bi učinkovito in cenovno optimalno ravnali z odpadnimi nagrobnimi svečami, kar se bo odražalo v konkurenčni višini embalažnine. Prednost podjetja Prons je, da je vanj vključena večina slovenskih svečarjev, kar bo zagotavljalo najnižji strošek zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč.Strošek ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami predstavlja dodatno obremenitev za vse za-vezance, ki bodo posledično morali dvigniti cene nagrobnih sveč.Že dolgo časa odpadne nagrobne sveče predstavljajo velik okoljski problem, saj je količina velika, odlagajo se na odlagališčih, njihova razgradnja pa je dolgotrajna. Z organiziranim ločevanjem, zbiranjem in predelavo odpadnih nagrobnih sveč bomo ta problem rešili in odpadek ne bo več predstavljal okoljskega problema. Razbremenjen bo deponijski prostor.Predelan material, predvsem PVC in ostanek parafina, se bo lahko ponovno uporabil pri proi-zvodnji sveč. S tem se bo zmanjšal tudi uvoz tega materiala. Največji problem bo predstavljala predelava baterijskih sveč, iz katerih bo potrebno izločiti baterije, ki so po večini zalite s parafi-nom. Ko bodo na trgu le ekološke elektronske sveče, v katerih več ne bo parafina in iz katerih se lahko odstranijo baterije, bo predelava sveč cenejša. Prav tako bomo spremljali delež med maso nagrobnih sveč, danih na trg v Sloveniji, ki jo bodo prijavili zavezanci, in maso zbranih odpadnih nagrobnih sveč, kjer ne sme prihajati do odstopanj.Z večina izvajalcev javne službe že imamo urejene pogodbene odnose. S pričetkom leta 2010 je dogovorjeno zbiranje vseh nastalih odpadnih nagrobnih sveč v njihovih zbirnih centrih in prevzem s strani našega zbiralca. Uvedli bomo elektronsko oddajanje naročil za prevzem ter elektronsko izponjevanje podatkov o prevzetih količinah. Vsak nosi svoje obveznosti po Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, naša je, da zagotovimo pravočasne ter količinske prevzeme v njihovih zbirnih centrih ter zagotovimo nadaljnje ravnanje s tem odpadkom.

Sebastjan Kolednik, direktor sheme Prons

Sebastjan Kolednik


Shema ONS

Kmalu nov obrat za reciklažo sveč

S 1. januarjem 2010 bo začela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008), po kateri bosta PRONS (Podjetje za ravnanje z odpadnimi na-grobnimi svečami) in Interseroh v imenu svojih zavezancev, torej proizvajalcev in uvoznikov nagrobnih sveč v Slovenijo, organizirala zbira-nje, prevoz in predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ki jih vsako leto odložimo na deponije med 4.000 in 5.000 ton. Predvsem se v podjetju Prons, katerega ustanovitelji so največji proi-zvajalci sveč v Sloveniji, zavedajo pomembnosti izdelave nagrobnih sveč iz PVC, ki omogoča ustrezno razmerje med potrebno kakovostjo, la-stnostmi in ceno. Ob tem se seveda zelo zaveda-jo negativnih posledic uporabe PVC za okolje, zato so se odločili, da bodo zbrali vse odpadne nagrobne sveče, ki jih njihovi zavezanci dajo v promet, jih predelali in materiale ponovno upo-rabili v proizvodnji nagrobnih sveč.Da bi čim bolje organizirali zbiranje in prede-lavo odpadnih nagrobnih sveč, so izbrali pod-jetje Saubermacher Slovenija d.o.o., ki s svojim znanjem, opremo in organiziranostjo lahko to opravi najbolje, kar je že večkrat dokazalo pri drugih vrstah odpadkov. Prav te ključne odlike so botrovale k izbiri družbe Saubermacher Slo-venija d.o.o. kot zbiralca odpadnih nagrobnih sveč za drugo shemo, ki jo bo upravljal Inter-seroh.Tako je podjetju Saubermacher Slovenija zaupa-no zbiranje celotne količine odpadnih nagrob-nih sveč, ki nastanejo na slovenskih tleh, torej jih morajo zbrati med 4.000 in 5.000 tonami.Za samo zbiranje na pokopališčih so upravljav-ci le-teh dolžni postaviti ločene zabojnike, v katerih se bodo zbirale le odpadne nagrobne sveče. Nadalje se bodo tako zbrane sveče zbira-le v ločenih prostorih komunalnih podjetij, ki odvažajo odpadke iz pokopališč. Prav ti morajo zagotavljati, da zbrane in predane odpadne na-grobne sveče ne bodo vsebovale ostalih odpad-kov, kot so rože, venci ipd.Družba Saubermacher Slovenija bo tako pripra-

vljene odpadne nagrobne sveče zbirala po celo-tni Sloveniji, torej pri približno 72 komunalnih podjetjih oz. drugih upravljavcih pokopališč ter jih odvažala v svoja dva centra, na Vrhniki in v Lenartu, na sortiranje in nadaljnjo predelavo. Izjema so pokopališča s površino, večjo od 15 hektarjev, kjer bomo direktno prevzemali od-padne nagrobne sveče. Ker gre za obsežen lo-gistični projekt in če vemo, da je v 1 m3 le 85 kg odpadnih nagrobnih sveč oz. skupaj cca. 53.000 m3, bo v povprečju dnevno 5 tovornih vozil prevažalo odpadne nagrobne sveče. Ker Saubermacher Slovenija vedno nastopa kot zanesljiv in zaupanja vreden partner, podpira inovativnost in napredne tehnologije, pred-vsem na področju ravnanja z odpadki, smo se s partnerji odločili postaviti obrat s tehnologijo za predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ki bo organizirana v podjetju Reciklaža Sauberma-cher d.o.o. in bo edinstvena, tako v Evropi, kot v svetu.Predelava bo organizirana za odpadne nagrob-ne sveče, katerih ohišje je izdelano iz PVC, saj le-te predstavljajo cca. 93 % nagrobnih sveč. Ostalih 7 % pa predstavljajo nagrobne sveče, katerih ohišje je izdelano iz stekla, keramike, PE in PP ter elektronske sveče, ki vsebujejo baterije. Vse te sveče bodo odstranjene, razstavljene in materiali predani ustreznim predelovalcem to-vrstnih odpadkov.Ves PVC in parafin, ki bosta kot glavni frakciji nastali pri predelavi v Reciklaži Saubermacher d.o.o., bomo vračali proizvajalcem sveč za po-novno uporabo v proizvodnji nagrobnih sveč. Na ta način se zaključi krog uporabe PVC in prepreči njegovo odlaganje na deponijah ter zmanjšajo negativne posledice za okolje. Prav tako ni zanemarljiv podatek, da bomo s prede-lavo zmanjšali izpuste CO2 za 10.000 ton/leto, ki nastajajo pri proizvodnji PVC.

Andrej Gomboši, direktor, Reciklaža Saubermacher d.o.o.

okoljska tematska konferenca o obnovljivih virih energijePodjetje Fit media je konec novembra 2009 v sodelovanju s Šolskim centrom Celje or-ganiziralo okoljsko tematsko konferenco Obnovljivi viri energije. Namenjena je bila strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževa-nju in se šteje kot program profesionalnega izobraževanja in usposabljanja. Program te-matske konference je zajel aktualne okoljske vsebine s primeri dobrih praks, prispeval pa naj bi h kompetentnosti strokovnih delav-cev šol pri poučevanju okoljskih modulov za okoljevarstvenike in naravovarstvenike. Osemurni izobraževalni program je postavil v ospredje učinkovito rabo energije v vseh sektorjih njene rabe. Vseboval je poznavanje potencialov, tehnologij in okoljskih omeji-tev posameznega obnovljivega vira, razvoj obnovljivih virov energije s poudarkom na možnostih in strategijah energetskega razvo-ja Slovenije in razvoj druge proizvodne ener-getske zmogljivosti. Udeleženci programa so spoznali »pametne« energetske tehnologije in nove pristope v upravljanju z energijo ter dobili vpogled v dejansko stanje na podro-čju obnovljivih virov energije v Sloveniji z vidika doseganja načrtovanih ciljev, kar je pomembno predvsem za razumevanje ener-getskih perspektiv Slovenije in njene priho-dnosti.

Na konferenci je sodelovalo več strokov-njakov: mag. Boris Sučić s Centra za ener-getsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan je govoril o škodljivih vplivih neracionalne rabe energije na okolje, problematiko lesne biomase pa sta predstavila David Špeh iz podjetja Biomasa d.o.o. ter Vladimir Peter Plavčak iz podjetja HSE Slovenija. Dr. Uroš Merc iz podjetja Bisol d.o.o. je s primerom dobre prakse poudaril pomen fotovoltaike in uporabo sončne energije, mag. Damjana Raner iz podjetja HSE Slovenija pa je govo-rila o vodni energiji v Sloveniji in posegih v okolje. Udeleženci, med katerimi so bili ravnatelji, učitelji družboslovnih in naravo-slovnih predmetov, organizatorji praktične-ga pouka, zaposleni na področjih nižjega in srednjega poklicnega, strokovnega in tehni-škega izobraževanja ter srednjega splošnega izobraževanja in drugi strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja so lahko s priznanimi okoljskimi strokovnjaki izmenja-li izkušnje in pridobili strokovne informacije na področju teorije in prakse. Fit media bo aktualne tovrstne okoljske tematske konfe-rence izvajala tudi v letu 2010.

KRATKO,ZANIMIVO


Graveside Candles Scheme

Each with His Own ResponsibilityIn Slovenia, we light a substantial number of gra-veside candles each year. Together with the Au-strians and the Poles, we are at the top of the EU list. Waste graveside candles are present throug-hout the year, while their numbers substantially increase around 1 November on All Saints’ Day. Some estimations show that there are between 8,000 and 10,000 tons of graveside candles sold a year and they make between 3,000 and 4,000 tones of waste. From 1 January 2009, an envi-ronmental tax is being calculated and paid for graveside candles based on the candle’s total mass (the mass of the candle together with the paraffin wax). The environmental tax applies to manu-facturers of graveside candles with headquarters located in the territory of the Republic of Slovenia and their acquirers and importers. According to the Customs Administration of the Republic of Slovenia, there were 5,618 tons of graveside can-dles put into circulation from 1 January 2009 to 30 September 2009.

slopak se ni odločil za shemo s svečami

Nekateri se izmikajo že na začetku

V družbi Slopak nismo vložili vloge za iz-vajanje ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Razlogov za tako odločitev je več. Prvi razlog je, da so plastični lončki sveč na-rejeni iz polivinilklorida, ki pri zgorevanju lahko tvori klorovodikovo kislino, lahko tudi

K izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpa-dnimi nagrobnimi svečami družbe INTERSE-ROH je do danes pristopilo 68 zavezancev, ki po naših ocenah dajejo v promet na slovenskem trgu okoli 45 % celotne količine nagrobnih sveč. Obseg trga je sicer težko določiti, saj se veliko nagrobnih sveč v Sloveniji izdela in proda na »črnem trgu« brez prijave dejavnosti in brez računov. Tudi za te nagrobne sveče je potrebno zagotoviti zbiranje in predelavo, kljub temu da ti proizvajalci ne plačujejo stroškov, ki so pove-zani z ustreznim ravnanjem. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur.l. RS, št. 78/08) določa obveznosti upravljavcem pokopališč, ki so odgovorni za namestitev zabojnikov na pokopališčih. Ti mo-rajo biti označeni z napisom „samo za odpadne nagrobne sveče”. Uredba upravljavcem pokopa-lišč s površino, ki je večja od 15 ha, omogoča neposredno oddajo odpadnih nagrobnih sveč zbiralcu. Za to možnost so se trenutno odločile samo ljubljanske Žale. Izvajalci javne službe so odgovorni za prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč od upravljavcev pokopališč in prevoz v zbirne centre ločeno zbranih frakcij komunal-nih odpadkov. Nosilec skupnega načrta, družba INTERSEROH, je obvezan na svoje stroške pre-vzeti odpadne nagrobnih sveč v zbirnih centrih izvajalcev javne službe in zanje zagotoviti ustre-zno predelavo. Potrebno je poudariti, da morajo biti odpadne nagrobne sveče v zbirnih centrih pred oddajo zbiralcu neonesnažene ter ločene od ostalih vrst odpadkov s pokopališč, sicer bo pooblaščeni zbiralec po navodilu nosilca sku-pnega načrta zavrnil njihov prevzem. Zbiranje v približno 70 zbirnih centrih po Sloveniji bo za družbo INTERSEROH opravljalo eno podjetje, ki razpolaga z ustrezno infrastrukturo in uspo-sobljenimi kadri. Celotna količina prevzetih na-grobnih sveč v okviru naše sheme bo prepeljana neposredno k pooblaščenemu zbiralcu. Izjema bo čas visoke sezone, to je okoli 1. novembra, ko bo zbiralec poskrbel tudi za začasno skladišče-nje in naknadni prevoz k predelovalcu.

Cene so največje tveganje sistemaPredelava odpadnih nagrobnih sveč v okviru sistema družbe INTERSEROH bo potekala pri predelovalcu v Sloveniji, ki že ima izkušnje s predelavo odpadkov, trenutno pa je v fazi pri-dobivanja dovoljenja za predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Izhodni materiali bodo kot sekundarne surovine uporabljeni pri proizvo-dnji novih nagrobnih sveč (parafin), izdelkov iz plastičnih materialov (PVC, PP, PET) in kovin-skih izdelkov. Za odpadne baterije, ki bodo iz-ločene pri predobdelavi odpadnih elektronskih nagrobnih sveč, bomo zagotovili predelavo v okviru skupnega sistema ravnanja z odpadnimi BA družbe INTERSEROH. Zaradi specifičnih lastnosti enertnega stekla, iz katerega so izde-lane steklene nagrobne sveče, njihova predelava ni mogoča. Za celotno količino odpadnega ste-kla, kot tudi za ostale nečistoče, ki so izločene pri predobdelavi, bomo zagotovili odlaganje, ki ga predpisuje predpis s področja ravnanja z odpadki.Predvidena ocena stroškov ravnanja z odpadni-mi nagrobnimi svečami je okoli 9 % malopro-

dajne cene nagrobnih sveč. Stroški predelave so večji od stroškov prevzemanja v zbirnih centrih izvajalcev javne službe. Po opravljeni predelavi bodo izhodni produkti sekundarne surovine, ki pa imajo nizko tržno vrednost. Plasiranje teh surovin na trg, predvsem pa napoved prodajnih cen, ki jih bodo dosegle, predstavlja največje tveganje celotnega sistema. Z materiali, prido-bljenimi iz odpadnih NS, nimamo veliko izku-šenj, kljub temu da smo testne serije opravili že pred dobrim letom dni.

Končni uporabniki z odločilno vlogoOkoljski cilji pri zbiranju odpadnih nagrobnih sveč so jasni ter za razliko od drugih sistemov (odpadna embalaža, OEEO, odpadne BA) niso definirani v predpisanem odstotku zbranih odpadnih nagrobnih sveč glede na količino na slovenskem trgu. Potrebno je zbrati in predelati celotno količino odpadnih nagrobnih sveč, ki nastane na pokopališčih, ob drugih javnih po-vršinah, kot so grobišča oziroma pri izločanju iz mešanih komunalnih odpadkov. Odlaganje odpadnih nagrobnih sveč je prepovedano od 1. januarja 2010 dalje. Odločilno vlogo pri izpolnjenju okoljski ciljev bodo imeli končni uporabniki, predvsem obi-skovalci pokopališč s pravilnim odlaganjem odpadnih nagrobnih sveč v ločene zabojnike. Družba INTERSEROH bo prevzemala odpadne nagrobne sveče v zbirnih centrih izvajalcev jav-ne službe v deležu, ki ga bo glede na tržni delež vseh zavezancev v sistemu določilo pristojno ministrstvo. Pogoj za operativno prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč s 01.01.2010 je pod-pisan dogovor med Nosilcem skupnega načrta in posameznim izvajalcem javne službe. Kljub temu, da smo dogovor o prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč poslali v podpis vsem izvajal-cem javne službe (60), jih je podpisane vrnilo

le 44. Kako bodo svoje obveznosti izvajali ostali izvajalci javne službe, torej ni znano.Zahteva svečarjev je, da stroške ravnanja z od-padnimi nagrobnimi svečami plačujejo vsi, ki dajejo nagrobne sveče v promet, saj le-ti ne-posredno vplivajo na tržno konkurenčnost. V družbi INTERSEROH bomo v prihodnjem letu veliko pozornosti namenili vključevanju zave-zancev, ki trenutno še niso vključeni v nobeno shemo ravnanja z odpadnimi nagrobnimi sve-čami.

Uroš Černuta, vodja razvoja novih produktov, Interseroh

kancerogene dioksine. Energetska predelava polivinilklorida je zato dovoljena samo v obratih s posebnimi filtri, v Sloveniji se PVC ne sežiga. Drugi razlog je, da nagrobne sveče nastajajo predvsem kampanjsko, največ okoli 1. no-vembra. Podizvajalci družbe Slopak niso bili pripravljeni prevažati nagrobnih sveč in jih vključevati v svoje sortirne linije. Verjetno tudi zaradi potencialne nevarnosti mešanja PVCja med ostalo plastiko, ki je primerna za reciklažo in energetsko predelavo.Ne glede na to pa spremljamo razvoj tehno-logij za predelavo PVC v Sloveniji. Če bomo našli tehnološko možnost, da se PVC lončki nagrobnih sveč vključijo v novonastajajoče tehnološke rešitve, bomo shemo za ravnanje z nagrobnimi svečami vzpostavili kasneje, ko bo omogočena okoljska in ekonomska učinkovitost predelave nagrobnih sveč.

Barbara Tišler, Slopak

Barbara Tišler


prom

ocija

LočENo ZbIRANJE ODPADKOV NA PoDEžELJU

Kristina Knific

Ni vsak sistem za manjše občine

sodobna potrošniška družba ustvarja spiralni cikel naraščanja količine odpadkov. življenjska doba izdelkov se krajša , na trg prihaja čedalje večja količina embalaže.

Količina proizvedenih odpadkov na osebo po-staja svojevrsten kazalnik razvitosti družbe, medtem ko delež odpadkov, ki končajo na de-poniji, kaže način delovanja in učinkovitost sis-tema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Primeri dobre prakse so lahko pomoč pri od-ločitvah za spremembe. Ko delujemo lokalno, naša dejanja učinkujejo globalno.Občina Gorenja vas - Poljane je manjša pode-želska občina, ki obsega 73 naselij in se razpro-stira na 153,3 km2 pretežno gričevnato-hribo-vitega območja. Gostota poselitve je nekaj manj kot 46,4 prebivalca na kvadratni kilometer, kar pomeni, da je občina ena od redkeje poseljenih občin v Sloveniji. V letu 2007 je bila količina zbranih odpadkov na prebivalca skoraj 2,7-krat manjša od slovenskega povprečja (SURS 2008). Skupna letna količina zbranih komu-nalnih odpadkov in embalaže iz gospodinjstev se je v obdobju 2006-2008 gibala okrog 150 kg na prebivalca (Občina Gorenja vas – Poljane 2009b). V občini se izvaja gospodarska javna služba ravnanja z odpadki (v nadaljevanju GJS) v okviru režijskega obrata. V novembru 2008 je bilo uvedeno ločeno zbiranje mešane embala-že (embalaža iz kovin, plastike in sestavljenih materialov, v nadaljevanju EMBALAŽA), ki jo

1 Če je npr. pralni stroj pred 20. leti imel povprečno življenjsko dobo nad 15 let, se je dandanes njegova življenjska doba več kot prepo-lovila.

2 Analiza sestave OKO iz aprila 2008 je pokazala, da je OKO vseboval več kot 60 % EMBALAŽE, medtem ko se je pri poskusnem zbiranju EMBALAŽE v naseljih Hotavlje in Hotovlja (maj-september 2008) izkazalo, da so prebivalci na testnem območju zbrali za petkrat več embalaže, kot je bila povprečna masa na osebo v letu 2007.

3 Osvojitev novih pravil za ločeno zbiranje in oddajo odpadkov ter or-ganizacija ločenega zbiranja (npr oprema stanovanja s koši za ločeno zbiranje).

koncesionar odvaža iz prevzemnih mest enkrat oziroma dvakrat mesečno. Rezultati potrjujejo, da se je količina zbrane EMBALAŽE povečala za več kot trikrat, skoraj polovica manj pa je ostanka komunalnih odpadkov (v nadaljevanju OKO) (Slika 1).Odločitev za ločeno zbiranje EMBALAŽE v gospodinjstvih je temeljila tako na okoljskih kot tudi ekonomskih razlogih, in sicer: zahteve predpisov, zmanjšanje obremenjevanja okolja, varovanje naravnih virov, omejen prostor za odlaganje na deponijah, pričakovano povečanje stroškov za odvoz in odlaganje OKO ter prepo-znane možnosti za izboljšave . Osnova za iska-nje primerne rešitve je bilo zbiranje po t. i. sis-temu »rumena vreča«. Vpeljani sistem zbiranja EMBALAŽE se od sistema rumena vreča razli-kuje predvsem v tem, da se v vreči ne zbira vsa embalaža, temveč le embalaža iz kovin, plastike in sestavljenih materialov ter da vreče nadome-ščajo zabojniki (Slika 2). V praksi se je izkazalo, da so vreče manj primerne predvsem z vidika urejenosti okolja (videz, urejenost zbiranja in posegi živali v vreče) kot tudi dodatnega one-snaževanja in stroškov, povezanih z vrečami.

Uvedba ločenega zbiranja EMBALAŽE je zah-tevala dobro organiziranost kot tudi osveščanje uporabnikov storitev. Za zbiranje EMBALAŽE smo nabavili posebne prosojne polietilenske vreče s trakom (Slika 3), uvedli nov urnik odvo-za OKO in EMBALAŽE, v sodelovanju z druž-bo za ravnanje z embalažo Slopak d.o.o. uredili začasno skladiščenje in občane osveščali pisno z navodili, s predavanji po krajevnih skupnostih in objavami v občinskem glasilu ter drugih lo-kalnih časopisih.V prvi polovici leta 2009 smo pomagali pri opremi približno 700 gospodinjstev z zabojniki za EMBALAŽO (slika 2). Uvedba ločenega zbi-ranja je terjala od prebivalcev Občine Gorenja vas - Poljane relativno veliko spremembo tako pri ureditvi ločenega zbiranja v posameznem gospodinjstvu , kot tudi pri oddaji OKO in EM-BALAŽE na prevzemna mesta. Na območjih s štirikratnim ali dvakratnim mesečnim odvo-zom OKO smo uvedli izmenični odvoz OKO in EMBALAŽE, medtem ko se je na območjih z enkratnim odvozom OKO uvedel en dodatni odvoz EMBALAŽE.


prom

ocija

Z navedenim pa delo še ni bilo končano. Pri nadzoru zbranih odpadkov ugotavljamo, da imajo uporabniki storitev največ težav pri ra-zumevanju pojma embalaža, saj vsak odpadek iz plastike, kovine in sestavljenih materialov ni embalaža. Zato je bilo potrebno uporabnikom redno posredovati dodatna navodila in jih ob-veščati o rezultatih. V decembru 2009 prične-mo izvajati tudi nadzor pri prevzemu OKO in embalaže.Poleg »sončne plati« pa obstaja tudi senčna plat zgodbe, saj je občina naletela na težave pri dogovorih in oddaji EMBALAŽE družbi za ravnanje z embalažo Interseroh, d.o.o., ki od občine zahteva ločeno zbrano EMBALA-ŽO po frakcijah. V zvezi s tem ugotavljamo, da 6. člen Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS št. 21/2001, v nadaljevanju Odredba) ne podpira opisa-nega skupnega zbiranja embalaže. Zato je bila Ministrstvu za okolje in prostor že predlagana sprememba Odredbe v smeri, da bi določila kot dopustno možnost skupno zbiranje embalaže iz plastike in sestavljenih materialov ter embala-že iz kovine tako v zbiralnicah ločenih frakcij kot tudi v okviru gospodinjstev. Ločeno zbira-nje embalaže iz plastike in sestavljenih materi-alov od embalaže iz kovin, kot ga zdaj določa 6. člen Odredbe ni smiselno tako z vidika stro-škov (dvakratni strošek zbiranja, skladiščenja in odvoza, medtem ko je embalažo še vedno potrebno sortirati) kot tudi učinkov (količina zbrane embalaže). Ob tem je v manjših občinah pogost problem zagotovitev zadostnega prosto-ra za začasno skladiščenje (prekladalni prostor za 34 m3 zabojnike in zadostno število zabojni-kov). Na primeru občine Gorenja vas - Poljane se kaže, da je smiselno uvesti ločeno zbiranje embalaže v posebni vreči oziroma zabojniku že pri povzročiteljih, saj tako izloči več embalaže. Takšen način je za uporabnike priročen in ga sprejemajo pozitivno, prav tako pa je smiseln z vidika količine in stanja ločeno zbrane meša-ne embalaže. Če se embalaža izloči iz mešanih komunalnih odpadkov šele v sortirnici, je manj »čista«, zato so tudi njene možnosti za reciklažo oziroma predelavo manjše.Pristojnim za urejanje ravnanja s komunalnimi odpadki predlagamo, da ocenijo stanje in pra-vočasno začnejo z aktivnostmi za izboljšanje ravnanja, pri odločitvah o načinu zbiranja pa upoštevajo primere dobrih praks, lokalne pred-nosti in morebitne slabosti. Sistem, uporabljen v občini Gorenja vas – Poljane, je primeren za podeželska okolja, medtem ko ima v mestnem okolju več prednosti ustrezen sistem zbiranja v zbiralnicah oziroma v zabojnikih na ekoloških otokih.

Viri:Občina Gorenja vas – Poljane. 2009a. Evidenca ravnanja z odpadki 2006-2009. Neobjavljeno gradivo.Občina Gorenja vas Poljane. 2009b. Poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki v letu 2008. Neobjavljeno gradivo.SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2008. Statistični letopis 2008. Http://www.stat.si/letopis/LetopisPrvaStran.aspx (30.10.2009)

Separate Waste Collection in Rural Areas

Not All Systems Are Appropriate for Smaller MunicipalitiesWe propose that those who are responsible for managing municipal waste evaluate the situati-on and initiate the needed activities to improve this management in time. In making decisions on

Slika 1: Letna količina zbrane OKO in EMBALAŽE, Občina Gorenja vas - Poljane, 2006–2009

Slika 2: Ločeno zbiranje EMBALAŽE v zabojniku

Opomba: Podatki za povprečje 2009 se nanašajo na obdobje januar–avgust 2009.Vir: Podatki iz evidence Občine Gorenja vas – Poljane (2009 a).

the method of waste collection, they should con-sider good practice examples, local strengths and eventual weaknesses. The system used in the Go-renja vas – Poljane municipality is appropriate for rural areas, while a system of waste collection in collection centres or containers located at wa-ste collection points is more advantageous in the urban environment.

LoGisTiKA JE iZNAJDLJiVosT

42 Logistika EOL-47-december-December 09

Miran Varga

Ponekod že modularni cestni vlaki

Trgovina in prost pretok blaga sta poskrbela za pravo malo revolucijo v številnih panogah gospodarstva. Ena takih je brez dvoma tudi logistika, ki skrbi, da proizvajalci naročnikom ali prodajalcem svoje izdelke dostavijo pravočasno na pravo mesto. Z robertom Gortnarjem, generalnim direktorjem transportno-logističnega podjetja DSV Transport, smo se pogovarjali o razvoju logističnih centrov v sloveniji ter trendih, ki jih na področju te dejavnosti opaža v svetu.

V bližini Kranja ste odprli nov logistični center. Ga lahko na kratko predstavite? Nov logistični center, ki smo ga odprli v po-slovni coni Exoterm v Kranju, se lahko pohvali z 10.500m2 skladiščnih zmogljivosti, v njem je prostora za kar 14.000 paletnih mest. Lokacija centra na Struževem je izredno strateška, saj je od bližnje avtoceste oddaljen vsega 300 me-trov. Center, ki sicer zaseda 23.600 kvadratnih metrov površin, lahko hkrati sprejme do 16 to-vornjakov, toliko je namreč nakladalnih ramp, na parkirišču pa je prostora za 40 tovornjakov. Poleg novega objekta seveda sodi tudi sodobna skladiščna oprema in ustrezna informacijska podpora.

Katere so najobčutnejše prednosti novega centra poleg velikih kapacitet?Največja prednost so časovni prihranki pri delu. Z novimi rešitvami v logističnem centru podje-

tja DSV Transport povprečen tovornjak razto-vorimo v pol ure, kar je enkrat hitreje kot smo to zmogli prej. Prav tako tudi za natovarjanje tovornjakov porabimo le polovico prej zahte-vanega časa. Sodobna informacijska oprema pa skrbi, da je možnost vnosa napak skorajda nič-na, kar dodatno prispeva k hitrosti in natančno-sti poslovanja.

Kolikšna je vrednost naložbe, bo nov objekt poskrbel tudi za nova delovna mesta?Naložba nas je stala 11 milijonov evrov, ta denar pa je slovenska podružnica prejela v obliki po-sojila od danske matice. Nov logistični center je precej zmogljivejši, zato smo dodatno zaposlili 10 delavcev v skladišču, v primeru hitrega okre-vanja gospodarstva pa bomo seveda še dodatno zaposlovali.

Robe

rt G

ortn

ar

43LogistikaEOL-47-december-December 09

Se manjša gospodarska aktivnost pozna tudi pri logistih?Vsekakor se pozna in to pri vseh podjetjih, ki se ukvarjajo s transportom in logistiko, saj so vsa neposredno vezana na obseg trgovske in drugih z blagom povezanih dejavnosti. Prihodki slo-venske podružnice podjetja DSV bodo po naših predvidevanjih v letu 2009 manjši za okoli 15 odstotkov glede na leto poprej. Kljub temu bo naše podjetje še vedno poslovalo z dobičkom, ki pa bo zaradi že omenjene velike investicije v letošnjem letu minimalen. Z 11-milijonsko na-ložbo v nov logistični center so namreč poveza-ni tudi visoki stroški financiranja.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja v prihodnjem letu?Na področju vseh naših dejavnosti, povezanih s transportom in logistiko, pričakujemo zmer-no rast. V letu 2010 bomo skušali kar najbolje izrabiti naše vire, kar naj bi v praksi pomenilo, da se bodo prihodki povečali za dobro desetino, dobiček pa precej več, za okoli 40 odstotkov.

Kako sicer gledate na razvoj logističnih centrov v Sloveniji?Naj najprej navedem, da ogromnih logističnih centrov, kot jih poznamo v zahodni Evropi, v Sloveniji praktično ni. Praksa v Sloveniji je ta-kšna, da se vsako transportno-logistično pod-jetje znajde po svoje, logistika je pravzaprav iz-najdljivost … Če vzameva za konkreten primer podjetja DSV Transport, lahko povem, da smo relativno dolgo iskali primeren kraj ob avtocesti, ki bi bil za našo dejavnost cenovno sprejemljiv. Cene zemljišč in pripadajoče infrastrukture ter delovne sile so v okolici Ljubljane, pa še katere-ga večjega mesta, absolutno previsoke, zato me v prihodnje decentralizacija te dejavnosti ne bi čudila.

Kateri glavni trendi se oblikujejo na področju logističnih centrov v Sloveniji in svetu?Za Slovenijo pravzaprav težko odgovorim, saj menim, da domača podjetja vsako po svoje sle-dimo tistemu, kar se dogaja v svetu, predvsem v Evropi. V Evropski uniji pa tudi onkraj luže je tako opazen trend koncentracije naše dejavno-sti v velike logistične centre, kjer so prisotni vsi »igralci na trgu«. Kaj takega si pri nas zaenkrat še ni moč predstavljati, toda kdo ve, morebiti pa nekoč postane izvedljivo.Med drugimi poudarki, ki jih opažamo v logi-stično najbolj razvitih državah EU, je v ospredju predvsem ekologija in okoljska prijaznost, ki botruje razvoju alternativnih rešitev transporta. Tukaj mislim predvsem na kombinirane tran-sporte in t. i. modularne »cestne vlake«, ki jih naša matična družba že uporablja v Skandina-viji, poizkusno pa so v uporabi v državah Be-neluksa.

Zdi se, da smo ob gradnji avtocest pozabili na logistične centre ob njih. Je zadeva popravljiva in kako zahtevna bo za izvajalce?Sam se povsem strinjam, da se je ob gradnji avtocest na logistične centre pozabilo, vendar v tem ne vidim velikega problema. Dejstvo je, da Slovenija glede na velikost in obstoječo in-frastrukturo potrebuje največ tri zares velike logistične centre, za kar je ob vseh domačih av-

tocestah še dovolj prostora. Je pa res, da bodo imeli izvajalci, ki bodo v prihodnosti gradili te objekte, nekoliko več dela, kot če bi se namen-ske lokacije pripravile že v fazi gradnje avtocest, saj so bili takrat v neposredni bližini na voljo tako delovni stroji kot delovna sila. Odpirati novo gradbišče ob avtocesti in obenem skrbe-ti še za slabšo pretočnost prometa ter dodatne prometne zamaške ob konicah je v očeh javno-sti seveda nekaj negativnega.

Kako sami prometni tokovi vplivajo na razvoj logističnih centrov? Ima Slovenija po prometni plati kakšne specifike, ki jih velja upoštevati?V splošnem velja, da se logistični centri prilaga-jajo blagovnim tokovom, ki pa, kot že omenje-no, zaradi relativne majhnosti naše države tu ne igrajo tako pomembne vloge. Obstoječa prome-tna infrastruktura nam že danes omogoča, da je iz centra skoraj vsak pomembnejši kraj dosegljiv v eni do dveh urah, kar nam precej olajša delo. V tujini pa imajo ponudniki transportno-logi-stičnih storitev zaradi bistveno večjih razdalj pred seboj precej večje izzive.

Kakšen je odnos logističnih podjetij do cestnin, tako tistih doma kot v tujini? Se vam zdijo ustrezne?Katerega koli logista vprašate, vam bo enako odgovoril na to vprašanje. Cestnine so za nas vedno previsoke, vendar pa razumemo njiho-vo namembnost. So namreč nujno potrebne za obnovo infrastrukture in »prisilo« prevoznikov, da uporabljajo čim bolj ekonomsko in ekološko sprejemljiva prevozna sredstva.

Ko sva že pri ekologiji, kaj pa odnos do okolja? Kako logisti skrbite za t. i. zelenost poslovanjaTako matična družba DSV Group kot tudi njena slovenska podružnica DSV Transport področju varovanja okolja namenjata veliko pozornost. S ponosom lahko povem, da smo lastniki nekaj inovacij, ki pomembno prispevajo k zmanjša-

nju onesnaževanja. Med našimi inovacijami so najbolj prepoznavni in že kar nekaj časa v uporabi t. i. modularni cestni vlaki, ki so s svojo dolžino dobrih 25 metrov sposobni prepeljati za 50 odstotkov več blaga kot običajni priklopniki in pri tem porabijo 15 odstotkov manj goriva. Ena novejših inovacij na področju izkoriščanja kamionskih prikolic pa je zložljiva ponjava, ki omogoča, da kombiniramo kontejnerske in kla-sične tovore ter tako popolnoma izkoristimo prostor na prikolici.

Na katerem področju imate po vašem mnenju še največ rezerv?Rezerve so tako rekoč povsod, od prodaje, iz-vedbe poslov pa do IT-podpore, vendar sem prepričan, da jih bomo z novim logističnim centrom v Kranju uspeli čim več realizirati in bomo posledično še uspešnejši.

Logistics Is Ingenuity

In Some Countries, They Already Have Modular Road TrainsWhat are the main trends in the logistic centres in Slovenia and abroad?It is hard to say for Slovenia, as I believe our com-panies follow what happens in the world, and especially in Europe, each in our own way. In the European Union and overseas, our branch is showing a trend of concentration into larger logi-stics centres with all players on the market being present. It is still impossible to imagine something like that happening here, but who knows, perhaps some day this might be doable.Among other important points in the logistical-ly developed EU countries, ecology and enviro-nmentally friendly approaches stand out as the force behind developing alternative transport solutions. By this I mean combined transport and the so-called modular road trains, which our parent company is already using in Scandinavia and which are currently being used in the Bene-lux on an experimental basis.

prom

ocija

LoGisTiKA iN oKoLJE

EOL-47-december-December 0944 Logistika

Mag. Matjaž Knez, predavateljUniverza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje, Slovenija

Maja Rosi, doktorska študentkaUniverza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Slovenija

Pristopi k varovanju okolja v oskrbnih verigah

Povzetek:Logistika pomeni celovito upravljanje vseh po-trebnih dejavnosti za premik izdelkov skozi oskrbno verigo. Za tipičen proizvod se ta veriga razteza vse od pridobivanja surovin skozi različne stopnje proizvodnje in distribucijskih sistemov do točke uporabe in s tem povezane povratne zanke. Logistične dejavnosti sestavljajo tovorni promet, skladiščenje, upravljanja različnih oddelkov pod-jetja, ravnanje z materiali in obdelava informacij. Glavni cilj logistike je usklajevanje teh dejavno-sti na način, ki bi izpolnjeval zahteve strank pri minimalnih stroških. V preteklosti je bil ta stro-šek izražen samo iz finančnega ali ekonomskega vidika. Zaradi povečane skrbi o onesnaževanju okolja, morajo podjetja upoštevati podnebne spremembe, onesnaževanje zraka, hrup ter nesre-če, ki so povzročene samo zaradi teh dejavnikov. Zelena logistika stremi k proučevanju pojavov, ki nastanejo z onesnaževanjem, ter proučevanju na-činov zmanjševanja samega vpliva na okolje. Na varstvo okolja najbolj vplivajo zlasti trije elementi logistike, in sicer pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in skladišče-nje (izraba prostora). Tako zelena logistika stremi k doseganju trajnostnega ravnovesja med gospo-darskimi, okoljskimi in družbenimi cilji.V članku smo pokazali, kako logistika s svojo vpetostjo v okolje vpliva na blagostanje le-tega, kakšne so strategije, ki se jih lotevajo (in ki se na-črtujejo) s strani vladnih institucij ter tudi samih izvajalcev logističnih storitev.

Ključne besede:Oskrbne verige, zelena logistika, strategije varo-vanje okolja,

Abstract:Logistics means a holistic management of all necessary activities for the movement of go-ods through a supply chain. A supply chain for a typical product encompasses various stages of production and distribution systems from raw materials to end users and reverse activities. Lo-gistics activities include freight transport, ware-housing, management of various departments in a company, handling of material and information processing. The main aim of logistics is to har-monise these activities so as to meet the requi-rements of clients at minimal costs. In the past, this cost was only presented from the financial or

economic viewpoint. Due to increased concerns about environmental pollution companies need to take climate changes into account as well as air pollution, noise and accidents caused solely by these aspects. The objective of green logistics is to study pollution-related issues and various ways of reducing its impact on the environment. There are three logistic elements that influence environmental protection: packaging, transport (air and water pollution, noise) and warehousing (use of space). Green logistics thus strives towards reaching sustainable balance between economic, environmental and social objectives. This article aims to present how logistics influ-ences the wellbeing of the environment by being integrated into it, what its strategies are, that are being pursued and planned by governmental in-stitutions and logistic service providers.

Key words:Supply chains, green logistics, strategies, enviro-nmental protection

1. UvodSodobni način življenja in stalno prisoten go-spodarski razvoj zahtevata vedno večjo porabo vseh vrst energije. Žal je slednja v večini prime-rov okolju neprijazna in le v izjemnih primerih čista - tako po izvoru pridobivanja kot po porabi goriv (biodizel, biogoriva, sončna in vetrna ener-gija ipd.). Z veliko mero odgovornosti, zlasti do

naših zanamcev, se moramo zavedati, da če bomo ohranili sedanje (okoljevarstveno zanemarljive in predvsem podcenjujoče) navade pri ravnanju z (vse bolj omejenimi) energijskimi viri, se bodo potrebe sveta po rasti (po)rabe energiji še naprej vsako leto povečevale (Ekolist, 2006) . Zato je skrajni čas za zmanjšanje onesnaževanja okolja kot tudi učinkovitejšo rabo energije. Slednje je zlasti potrebno v prometu kot vedno močnejšemu povzročitelju toplogrednih plinov in hkrati dejav-niku, ki sicer omogoča sodoben, mobilen način življenja, a tudi slabša kvaliteto okolja, v katerem živimo. Soočamo se namreč z negativnimi, pove-čini težko obvladljivimi ali celo neobvladljivimi klimatskimi spremembami, ki jih povzroča člove-štvo s svojim nepremišljenim sodobnim načinom življenja.

Kako bomo reagirali na segrevanje?Onesnaževanje okolja je postalo področje, s kate-rim se danes po svetu tako ali drugače ukvarja zelo veliko ljudi, vendar mogoče še vedno premalo. V tujih medijih je zadnje čase zaslediti kar nekaj črnih napovedi in opozoril o posledicah podneb-nih sprememb, na primer »Globalno segrevanje: Zadnje opozorilo« (Telegraph), »Globalno segre-vanje se stopnjuje« (Time) itd. In se sprašujemo, kako bomo reagirali. Dr. Lučka Kajfež Bogataj (Kajfež, 2009) je v eni izmed svojih izjav dejala, da ima svet pri vse bolj izrazitih podnebnih spre-membah na izbiro tri možnosti. (1) Prva je blaže-nje podnebnih sprememb, ki pomeni ukrepe za zmanjšanje njihove hitrosti in obsega. (2) Druga je prilagajanje nanje, kar so ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb na člo-vekovo blaginjo. (3) Tretja je trpljenje: prenašanje negativnih učinkov, ki se jih ne bomo uspeli ubra-niti niti z blaženjem niti s prilagajanjem. Živimo torej v času intenzivne industrializacije in globalizacije, česar posledica je izrazita transpor-tna industrija, ki povzroča številne nevšečnosti v okolju. Tega se (pre)počasi že zaveda, saj poskuša uvesti nove, okolju prijazne ukrepe in standarde, kar je tudi razlog, da se vse več (žal še vedno pre-malo) podjetij ukvarja z izboljšanjem svojih pro-izvodnih obratov in ostale infrastrukture, saj lah-ko samo na ta način dosežejo zahtevane »okoljske standarde«.Tudi v Sloveniji v vladnem Poročilu o razvoju za leto 2007 (2007, s. 12) ugotavljamo, da se načelo trajnosti, ki je pomemben cilj Strategije razvoja

1 Čez 20 let bo svet porabljal 40 % več nafte kot danes. Zadnjih sto let se je globalna temperatura dvignila za 0,6° C. Napovedujejo, da bo globalna temperatura leta 2100 za 5,8° C višja od temperature v letu 1990. Tako bo Zemlja najtoplejša v zadnjih 50 milijonih letih. Od začetka industrijske revolucije se je količina ogljikovega dioksida v atmosferi povišala za 31 %. Poleg naravnih emisij ogljikovega dioksida, ki ga na primer bruhajo vulkani, doda človek vsako leto 7 milijard ton ogljika v atmosfero (Ekolist, 2006).

45LogistikaEOL-47-december-December 09

2 Učinek in uspeh ukrepov je odvisen od stopnje celovitosti njihove realizacije, saj enostranost ukrepanj ne daje želenih, tj. kakovostnih in dovolj trajnih rezultatov. Slednje lahko pričakujemo v pozitivni sinergiji učinkov po-trebnih za povečano (ob)varovanje našega življenjskega okolja(Knez, Rosi, 2008).

3 Govorimo o trajnostnem razvoju, kjer težimo k temu, da je le-ta sinergijsko trajnosten z družbeno-ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika.4 Nekaj evropskih dejstev o energiji, emisijah, varnosti in (po)rabi prostora (MP VRS, 2007):

- 32 % porabljene energije odpade na promet kot celoto, od tega porabi: cestni promet 82,4 %, železniški promet 2,4 %, zračni promet 13,6 % in pomorski promet 1,6 %;- 44 % vseh emisij odpade na promet kot celoto, od tega na: cestni promet 83,7 %, železniški promet 0,8 %, zračni promet 13,8 % in pomorski promet 1,7 % ;- specifična poraba energije (merjena na enoto opravljenega dela) je na železnici: v potniškem prometu 3,5-krat manjša kot v cestnem prometu, v tovornem prometu pa 8,7-krat manjša kot v cestnem prometu;- specifična emisija škodljivih snovi, ponderirana s faktorjem toksičnosti, je na železnici: v potniškem prometu 8,3-krat manjša kot v cestnem prometu, v tovornem prometu pa 30-krat manjša kot v cestnem prometu;- varnost je na železnici povprečno 24-krat večja ;- poraba prostora pri enaki prepustnosti je na železnici 2 do 3-krat manjša kot na avtocestah

Slovenije, »ne uresničuje zadovoljivo in je proble-matično zlasti na področju okolja«. Zelo proble-matičen je razvoj prometa, ki se odvija izrazito v smeri krepitve netrajnostnih oblik mobilnosti, hi-tro se povečujejo prometne emisije toplogrednih plinov, cestni tovorni in osebni promet prevze-mata vse večji obseg in delež prevozov. Evropsko sicer nadpovprečna raba obnovljivih virov v pri-marni energiji (okoli 11 %) se trendno ne pove-čuje, delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci pa se v povprečju zmanjšuje (Plut, 2008).Govorimo o potrebi po globalno dovolj celovitih ukrepih na področju okoljevarstvenih ukrepov in v njej racionalizacije tako porabe kot tudi emi-sij, ki vplivajo na kakovost življenja oz. različnih področij našega delovanja, kamor uvrščamo tudi globalne oskrbne verige ter logistiko, kot funk-cijo izvajanja procesnih dejavnosti (Knez, Rosi, 2008). Zaradi velikega pomena slednje jo bomo uporabili kot aplikativno dejavnost našega prou-čevanja v tem prispevku ter pokazali, kako pod-jetja vključujejo »okoljsko komponento« v svojih strategijah.Logistika je srce modernih transportnih sistemov in je postala ena izmed najpomembnejših razvoj-nih točk transportne industrije. Skozi logistično industrijo se je zanimanje za okolje vsekakor pokazalo kot najbolj gotovo, sploh v terminih raziskovanja novih tržnih priložnosti. Če tradi-cionalna logistika po eni strani išče kako dalje organizirati distribucijo, od transporta, skladi-ščenja, pakiranja, inventurnega menedžmenta od proizvajalca do potrošnika, si po drugi strani postavlja okoljska vprašanja, kako čim manj obre-menjevati okolje.Čim manjši vpliv na okolje lahko zagotovimo na več možnih načinov, med drugim tudi z (Jonsson, 2008):• Filtracijo: zajezitev nevarnih snovi pred spu-

stom v okolje;• Ponovnoraboinreciklažo:produktinajbodo

proizvedeni tako, da jih je možno reciklirati ali ponovno predelati;

• Redukcijo: podobno kot ponovna raba izdel-kov. Gre za zbiranje in odpremo porabljenih, poškodovanih, in z datumom uporabe prete-klim rokom izdelkov. Gre za primer povratne zanke v logistiki.

Pri vsem tem pa je pomembno, da bodo embala-že takšne, da jih je možno reciklirati ali ponovno porabiti. Zagotoviti je potrebno zbiralnike od-padkov in jih ločevati. Težit je treba k optimiza-ciji shranjevanja izdelkov v embalažo po principu čim več v eno embalažo. Zavedati se je namreč potrebno, da embalaža in izdelki vplivajo na okolje skozi njihov transport in kot odpad po njihovi uporabi. Njihova oblika in karakteristika lahko poenostavita ali zapleteta trgovanje z materiali in vplivata na potencial in učinkovitost transporta. Reciklažni izdelki in izdelki za ponovno rabo morajo biti ponovno transportirani od odjemalca nazaj k dobavitelju po njihovi uporabi. To lahko vpliva na povečanje transporta (Jonsson, 2008).

Prometni sektor je najhujši onesnaževalecProblematika prometnega sektorja je vedno bolj kompleksna in zadeva ne le porabo fosilnih go-riv, pač pa posega predvsem v globalna vprašanja trajnostnega razvoja , racionalne rabe neobnovlji-vih naravnih virov, onesnaževanja okolja, klimat-skih sprememb, upadanja biološke raznovrstno-sti, ogrožanja zdravja ljudi, povezana pa je seveda tudi z bodočim razvojem svetovne ekonomije (JM, 2005). Po podatkih Evropske agencije za okolje je pro-metni sektor med vsemi sektorji najhitreje rastoči porabnik energije in temu primerno najhitreje rastoči proizvajalec toplogrednih plinov v vseh državah EU, kljub tehnološkim izboljšavam ener-getske učinkovitosti vozil. Na svetovni ravni je 20 % energetskih virov namenjenih transportu. V Evropi je ta delež večji in dosega tretjino vse porabe energije (MP VRS, 2007) . Sedanja pro-metna politika držav EU pa ni dovolj učinkovita, da bi zaustavila nadaljnjo rast porabe energentov v prometu, pa čeprav se specifične emisije toplo-grednih plinov novih osebnih vozil že približujejo zahtevanim (JM, 2005).Transport direktno vpliva na okolje. Tukaj gre predvsem za vplive v smislu emisij, porabe goriva, ki izhaja v ozračje, vode in zemljo. Kot največjega onesnaževalca beležimo cestni promet in letalski promet, kjer posebej strmo naraščajo emisije to-plogrednih vplivov. Z vidika emisij, hrupa in iz-pustov, ima najmanjši vpliv na okolje ladijski pro-met. Jonsson (2008) navaja naslednje vplive: • efekttoplegrede,• kisanje,• prekomernarodovitnost,• vsebnostkovin,• neuravnovešenikemijskiinbiološkicikli,• izrabanaravnihvirov,• specifičniurbaniproblemi.

Krčenje naravnega okolja za pridobivanje infra-strukturnih površin ima ogromno negativnih vplivov na okolje. Govorimo lahko torej o urba-nem problemu, saj gre za posredno ogrožanje dobrega počutja in zdravja ljudi. Vse več ljudi se pritožuje nad hrupom, ki vpliva na stres in sluh. Pojavljajo se zdravstvene težave, kot so: astma, te-žave z dihali, pljuči, razno razne alergije itd. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na živali, ki so prav tako prizadete (krčenje njihovih bivalnih površin, posledično tudi hrane, hrup, onesnažene vode).Posebej strmo naraščajo emisije toplogrednih pli-nov v letalskem prometu, verjetno tudi zato, ker ga Kjotski protokol ne vključuje (JM, 2005). Tudi rast deleža porabe biogoriv v evropskem prometu še ne more bistveno izboljšati bilance emisij to-plogrednih plinov. Žal pri porabi biogoriv v Sloveniji še vedno zaosta-jamo za predpisanimi cilji, ki jih določa evropska direktiva, pa tudi projekt elektronskega cestninje-nja v prostem prometnem toku, ki bi lahko tudi pripomogel k zmanjšanju porabe, še ni realiziran (Energetika.net, 2008).

Da bi v Evropi uresničili gospodarsko učinkovit, okolju prijazen in socialno sprejemljiv prometni sistem, temu posledično bolj zeleno transportno logistično industrijo, mora vsak nosilec prometa prevzeti dejanske stroške, ki jih povzroča, ob tem, da naj svoje delo organizira čim bolj učinkovito, tj. racionalno oz. optimalno. Preusmeritev tovor-nega prometa s ceste na železnico bo učinkovita in uspešna le, če bodo ti pogoji tudi izpolnjeni. Povprečna hitrost tovornega vlaka v Evropi je danes 18 km/h (primerljivo s hitrostjo ledolomil-ca). Eden od razlogov za tako nizko hitrost je po-manjkljiva interoperabilnost na mejah (CIPRA, 2005). Taka neučinkovitost je skupaj z naraščajo-čim, stroškovno ugodnejšim cestnim prometom povzročila dramatičen padec v tovornem železni-škem prometu. Sedaj se po železnici prepelje 6 % tovora, leta 1970 pa je bilo še mogoče zabeležiti 27 %. Prav tako preusmeritev tovornega prometa na železnico ne bo uspešna, če v cestnem prometu ne bodo uvedene dajatve.

strategija nižanja stroškov v spopadu z okoljemSkratka, treba bo gladiti in vlagati v strategije sno-vanja transporta, ki bodo učinkovitejše in okolju prijaznejše, kot na primer konsolidacija distri-bucije, uvedba inovativnih načinov distribucije (Milk – run način), IT podprt način planiranja distribucije, razvoj in uvedba novih transportnih vozil itd (Jonsson, 2008).Namen logistike je torej zmanjšati stroške, pri-hraniti na času, povečati zanesljivost in razpolo-žljivost (Knez in drugi, 2007). Strategija nižanja stroškov se velikokrat direktno spopada s stra-tegijo zaščite okolja (Knez, Rosi, 2008). Korpo-racije, vpletene v fizično distribucijo blaga, so zelo razumevajoče do strategije, ki jim omogoča zmanjševanje prevozniških stroškov v prisotnem konkurenčnem okolju. Strategije zmanjševanja stroškov (cost-saving), ki se izvajajo pod okriljem logističnih operaterjev, so velikokrat neskladne z okoljskimi vidiki. Uporabniki želijo namreč po-ceni logistiko.Okoljski stroški so pogosto zunanji in predstavlja-jo široko vrsto bremen in stroškov, ki jih izvajalci in porabniki logističnih storitev niso pripravljeni plačati. Družba (na splošno) in veliko posame-znikov se težko sprijaznijo s temi neupoštevanimi zunanjimi stroški. Zato se povečujejo pritiski s strani vladnih inštitucij in tudi s strani tujih inšti-tucij na celovito vključevanje okoljskih stroškov in upoštevanj v stroške izvajanja dejavnosti. V državah OECD in državah EU se je uveljavil princip »onesnaževalec plača«, kar pomeni, da je tisti, ki onesnažuje, odgovoren za okoljske posle-dice. Pri tem gre za življenjski cikel izdelkov, ki narekuje, da morajo izdelki preko potrošnikov priti nazaj do proizvajalcev za nadaljnjo predela-vo oz. ustrezno razgradnjo (embalaže, reciklažni papir, avtomobili, elektronika). Izdelki naj bodo takšni, da jih bo mogoče čim lažje predelati, raz-graditi, reciklirati, seveda pa je potrebno urediti in zagotoviti ustrezna zbirna mesta za ločevanje odpadkov.

5 Noben železniški sistem ne more biti polno konkurenčen, preden se ne razrešijo zadeve, povezane z odstranitvijo tehničnih ovir za trgovanje z vlaki in za interoperabilnost (tako za konvencionalne hitrosti kot tudi za velike hitrosti) – tj. zmožnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Ta zmogljivost temelji na celotnem sklopu pravnih, teh-ničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam. Koristi na račun interoperabilnosti so ocenjene na 30 % vseh stroškov prevoza blaga. (Vir: evropska prometna politika, 2001, Rosi, 2004 in kasneje)

(Nadaljevanje v naslednji številki EOL)

Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ( Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30.07.2008) mora upravljalec pokopališča najpozneje od 1. januarja 2010 med drugim zagotoviti, da se odpadne nagrobne sveče v posodah ali zabojnikih zbirajo in začasno skladiščijo na pokopališču kot posebna frakcija odpadkov s pokopališč, ločeno od drugih odpadkov s pokopališč.

Za vas smo pripravili ponudbo namenskih zabojnikov za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč:

Za dodatne informacije, pripravo ponudb in naročila se obrnite na vodjo prodaje

komunalne opreme: g. Igor Hausmeister

([email protected]).

Reciklaža Saubermacher d.o.o.Podjetje za predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Ulica Matije Gubca 29000 MURSKA SOBOTAe-mail: [email protected]

Zabojnik volumna 1100 l

Zabojnik volumna 240 l

Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 56 00 250,

e-pošta: [email protected]

www.slopak.si

www.locevanjeodpadkov.si

Vsem partnerjemželimo velikoposlovnega

uspeha, veseljain zadovoljstva.

Naj bo prihajajočeleto okoljsko!

prom

ocija

prom

ocija

Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 56 00 250,

e-pošta: [email protected]

www.slopak.si

www.locevanjeodpadkov.si

Vsem partnerjemželimo velikoposlovnega

uspeha, veseljain zadovoljstva.

Naj bo prihajajočeleto okoljsko!

prom

ocija

Telo se najboljeregenerira, če pĳete

mineralnevode.

www.radenska.si

× ¤

| Fo

to: S

aša

Hes

Družina naravnihmineralnih vod

Jasno. Radenska.

prom

ocija

Documents

Embalaža okolje logistika - EOL 47