1

Energija ljudi.

Energija uspeha.

Odpiramo vrata sreči.L

ET

NO

P

OR

OČ

IL

O

20

08

2

Energija ljudi.

Energija uspeha.

Odpiramo vrata sreči.

LE

TN

O

PO

RO

ČI

LO

2

00

8

1

L E T N O P O R O Č I L O

2 0 0 8

2

KAZALO

KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE 3

NAGOVOR POSLOVODSTVA BANKE 5

POROČILO NADZORNEGA SVETA 8

POSLOVNO POROČILO 13

1. POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU BANKE 14

2. PREDSTAVITEV BANKE IN NJENEGA OKOLJA 15

2.1. PREDSTAVITEV BANKE 15

2.2. OSEBNA IZKAZNICA BANKE 16

2.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2008 16

2.4. GOSPODARSKO OKOLJE 17

3. POROČILO O POSLOVANJU BANKE V LETU 2008 22

3.1. POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE 22

3.2. PREGLED POSLOVANJA BANKE 23

3.3. UPRAVLJANJE TVEGANJ V BANKI 36

3.4. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE 38

3.5. RAZVOJ BANKE 39

3.6. DRUŽBENA ODGOVORNOST 44

3.7. DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE 46

4. UPRAVLJANJE BANKE 47

5. NOTRANJA ORGANIZACIJA 49

6. IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANKE O SPOŠTOVANJU KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

51

7. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE 52

RAČUNOVODSKO POROČILO 57

1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 58

2. RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE 59

3. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 63

3.1. RAZKRITJA POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH SMERNIC 63

3.2. IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIM VRSTAM TVEGANJ 72

3.3. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA 94

3.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 109

3.5. DRUGA RAZKRITJA 117

REVIZIJSKA POROČILA 123

3

KLJUČNI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE

Ključni podatki iz poslovanja banke2008 2007 2006

Bilančna vsota (v tisoč EUR) 702.556 626.306 564.992Celotni kapital (v tisoč EUR) 33.054 25.703 20.911Neto dobiček (v tisoč EUR) 2.812 4.450 1.883Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 74,90 66,85 58,72Donos na kapital a. pred obdavčitvijo (v %) 12,02 25,05 13,73 b. po obdavčitvi (v %) 9,21 19,09 9,89Donos na aktivo pred obdavčitvijo (v %) 0,55 0,98 0,48Delež operativnih stroškov v povprečni aktivi (v %) 2,47 2,55 2,74Kapitalska ustreznost (v %) 10,40 9,45 10,37

200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000

2007

2006

Bilančna vsota v tisoč EUR

2008

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

2007

2006

Čisti dobiček v tisoč EUR

2008

2.00 2.20 2.40 2.60 2.80 3.00

2007

2006

Delež operativnih stroškov v povprečni aktivi v %

2008

4

200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000

2007

2006

Bilančna vsota v tisoč EUR

2008

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

2007

2006

Čisti dobiček v tisoč EUR

2008

2,00 2,20 2,40 2,60 2,80 3,00

2007

2006

Delež operativnih stroškov v povprečni aktivi v %

2008

5

NAGOVOR POSLOVODSTVA BANKE

Cenjeni poslovni partnerji, spoštovana delničarja, dragi sodelavci!

Delovanje Poštne banke Slovenije, d.d. – bančne skupine Nove kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju banka ali Pošt na banka Slovenije) je v letu 2008 najbolj zaznamovala notranja učvrstitev banke na podlagi sprejete dolgoročne stra­tegije razvoja do leta 2013 in spremembe v zunanjem okolju, povzročene s svetovno finančno in gospodarsko krizo, ki po­membno vpliva tudi na slovenski gospodarski prostor.

Poštna banka Slovenije deluje na trgu v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. kot njenim najpomembnejšim poslovnim par­tnerjem in je članica bančne ter širše finančne skupine Nove kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju Nove KBM d.d. ali Nove kreditne banke Maribor). Tak položaj banke je tudi dolgoročno opredeljen v sprejeti strategiji Poštne banke Slove­nije za obdobje 2008 do 2013, ki izhaja iz strategije Nove KBM d.d. in je z njo v vseh ključnih usmeritvah usklajena. V stra­tegiji so opredeljeni poslanstvo, vizija in strateški cilji banke. Poslanstvo Poštne banke Slovenije je, da kot vseslovenska banka ponuja svoje storitve prek razvejene mreže poštnih enot v mestu in na vasi.

Za dosego strateških ciljev banke so v letu 2008 začeti pomembni strateški projekti, ki podpirajo izvajanje strategije:– preveritev in redefiniranje vloge trženjske funkcije z namenom oblikovanja trženjskega koncepta banke, ki bo zagotovil

učinkovitejše trženje,– uvedba mobilnih bančnih svetovalcev za doseganje optimalne izkoriščenosti prodajne mreže Pošte Slovenije, d.o.o. za

prodajo bančnih in finančnih produktov,– prenova plačilnega prometa (vključitev v sistem SEPA), da se z vključitvijo banke v enotno območje plačil v evrih, v

skladu z nacionalnim planom, banki dolgoročno zagotovi vodilni položaj pri izvajanju plačilnega prometa za prebival­stvo,

– preveritev in dopolnitev strategije informatike za izboljšanje učinkovitosti poslovanja in zmanjšanje tveganj.

Z uresničitvijo ciljev strateških projektov bo banka še močnejša in prožnejša, kar ji bo zagotovilo dolgoročni obstoj in na­predek v vse bolj turbulentnem poslovnem okolju.

Zunanje gospodarsko okolje, v katerem banka deluje, je v letu 2008 doživelo temeljite pretrese. Najprej s finančno krizo, ki se je razširila na celotno gospodarstvo in dobila razsežnosti svetovne gospodarske krize in recesije. Visoko tvegani vred­nostni papirji, ki so bili povod za krizo in posledično znižanje zaupanja med bankami, so povzročili zastoj na medbančnih finančnih trgih in občutne padce vrednostnih papirjev na svetovnih borzah. Z zamikom je prišlo tudi do znižanega povpra­ševanja po realnih dobrinah, kar znižuje splošno gospodarsko rast, v posameznih sektorjih pa je obseg proizvodnje tudi realno občutno nižji kot v preteklih obdobjih. Nižje povpraševanje in poslabšanje splošnega gospodarskega stanja močno vpliva tudi na posamezne panoge v slovenskem gospodarstvu, pri čemer je najbolj izpostavljeno gradbeništvo, transport in predelovalne dejavnosti.

Poštna banka Slovenije se je zahvaljujoč ugodni strukturi tako virov kot naložb uspešno izognila posledicam prvega vala finančne krize. Rast obsegov poslovanja banke temelji pretežno na domačem varčevanju prebivalstva. To se je ob poslab­šanju gospodarskih gibanj še okrepilo in predstavlja trden temelj poslovanja banke tudi vnaprej. Tako na strani virov banka ni odvisna od tujih finančnih trgov. V skladu s konzervativno politiko naložb je banka razpolagala z majhnim obsegom trž nih vrednostnih papirjev, ki jih je skoraj v celoti prodala ob začetku padanja borznih cen. Ohranila je naložbe v netvegane državne papirje Republike Slovenije in vrednostne papirje, katerih izdajateljice so države iz Evropske unije.

S sprostitvijo omejitev pri strukturi naložb s strani Banke Slovenije, s porastom domačega varčevanja in s pridobitvijo dol­goročnih namenskih sredstev za financiranje razvojnih projektov (predvsem prek SID banke d.d. in namenskih skladov) je banka ves čas razpolagala z zadostnim potencialom, da je lahko nemoteno spremljala potrebe svojih komitentov po kre­ditnih sredstvih in po drugih oblikah financiranja. To je banka izvajala tudi v času poslabšanih gospodarskih razmer in ob zmanjšani kreditni aktivnosti nekaterih drugih bank zaradi zastoja pri delovanju medbančnega finančnega trga.

Banka je v letu 2008 povečala obseg poslovanja, merjen z bilančno vsoto, za 12 odstotkov na 703 milijone evrov.

6

Največje povečanje virov je bilo doseženo v obliki depozitov nebančnega sektorja, predvsem prebivalstva, sledijo sredstva, pridobljena od bank (SID banka d.d. in Nova KBM d.d.). Lastnika sta aktivno spremljala razvojne potrebe banke z vplačilom depozita z lastnostmi podrejenega dolga in z dokapitalizacijo ter z razporeditvijo bilančnega dobička v rezerve. S tem je banka konec leta 2008 dosegla regulatorni kapital v višini 50,2 milijona evrov in kapitalsko ustreznost, izraženo s količ­nikom 10,40.

Iz razpoložljivih virov je banka v letu 2008 povečala obseg kreditiranja za 23 odstotkov, največ za financiranje gospodar­skih družb, ostalo pa za kredite prebivalstvu. Preostala sredstva je banka nalagala v netvegane državne vrednostne papirje, razvrščene med sredstva razpoložljiva za prodajo in v depozite pri Evropski centralni banki, kar je poleg večje varnosti ugodno vplivalo tudi na kapitalsko ustreznost banke.

Finančni rezultat banke, dosežen v letu 2008, v višini 3,7 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo je nižji od doseženega v predhodnem letu in od planiranega. Doseženi bruto dohodek leta 2008 v višini 28,8 milijonov evrov je za 8 odstotkov višji kot v predhodnem letu. Višje so tako dosežene čiste obresti (za 20 odstotkov) kot čiste opravnine (za 10 odstotkov). Znižanje dobička je posledica izgub iz trgovanja (0,9 milijonov evrov), slabitev dela sredstev razpoložljivih za prodajo (v vi­šini 1,7 milijonov evrov), ki so se prvotno izkazovale prek kapitala, a so bile prenesene v odhodke izkaza poslovnega izida, v največji meri pa oblikovanja rezervacij in slabitev kreditnega portfelja (v višini 8,8 milijonov evrov). Zaradi posledic fi­nančne krize in znižanja gospodarske aktivnosti, ki se odraža tudi na finančnem in likvidnostnem položaju posameznih go­spodarskih subjektov, je banka zelo konzervativno ocenila ekonomski položaj in bonitetno oceno podjetij v svojem kre­ditnem port felju. Posledično je banka v letu, ko je bil dosežen visok bruto dohodek, izvedla dodatne slabitve posameznih izpostavljenosti v pomembnem znesku tudi na račun nedoseganja planiranega dobička. Pri tem je upoštevala tudi napo­vedi gospodarskih gibanj v letu 2009, ko bodo možnosti doseganja dohodka manjše, napovedi gospodarske aktivnosti pa so neugodne in negotove. Banka ocenjuje, da bodo v letu 2008 oblikovane slabitve dobra popotnica za krizno leto 2009.

Viktor Lenče mag. Drago Pišek

7

V letu 2009 se bo Poštna banka Slovenije v skladu s potrjeno poslovno politiko in finančnim načrtom aktivnosti usmerila v uresničevanje dolgoročne razvojne strategije banke. Po izvedbi ključnih razvojnih projektov bo izvajala aktivnosti, ki bodo sledile iz njih. Ključno bo pospeševanje trženja predvsem v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. v več oblikah. Banka bo sledila strateškim usmeritvam razvoja bančne in finančne skupine Nove KBM d.d. Povečanje obsegov poslovanja banke bo temeljilo v največji meri na rasti domačega varčevanja, predvsem na sredstvih prebivalstva. Planirani razpoložljivi viri bodo omogočili redno spremljavo potreb komitentov po tekočem financiranju in sodelovanje pri financiranju njihovih razvojnih po­treb v okviru priložnosti, ki se porajajo tudi v kriznem obdobju.

Banka v letu 2009 načrtuje povečanje obsega poslovanja, merjenega z bilančno vsoto, za 10 odstotkov ob povečanju dolgov do nebančnega sektorja (depozitov) za 9 odstotkov, rast kreditov strankam nebančnega sektorja za 10 odstotkov in povečanje naložb v netvegane državne vrednostne papirje za 11 odstotkov. Načrtovani dobiček ter donosnost kapitala in sredstev za leto 2009 sta višja kot v letu 2008.

Uresničitev napovedanih ciljev za leto 2009 je podvržena poglavitnemu tveganju, ki ga prinaša negotovost glede raz sežnosti učinkov finančne krize, kakor tudi trajanje in globina te krize pri nas in v svetu.

Ne glede na negotove razmere v okolju se banka smelo loteva uresničevanja zastavljenih načrtov in ciljev. Ta smelost te­melji na strokovno usposobljenih in banki predanih kadrih. Ti bistveno prispevajo h kvaliteti poslovanja ter k uresničevanju pričakovanj in zadovoljstva poslovnih partnerjev banke in obeh lastnikov.

Maribor, marec 2009

Viktor Lenče mag. Drago Pišek Član uprave Predsednik uprave

8

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet, kot nosilec skupnih interesov banke, je v poslovnem letu 2008 deloval skladno s svojo temeljno funkcijo nadzora nad njenim vodenjem in poslovanjem. Svoje delo je opravljal upoštevajoč veljavno zakonodajo, ki opredeljuje nje­gove pristojnosti in odgovornosti (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep Banke Slovenije, Statut banke in drugi predpisi) in deloval po načelih sodobnega korporativnega upravljanja ter skladno s standardi ustrezne profesio­nalne skrbnosti. Z namenom čim bolj učinkovitega nadzora je nadzorni svet pri svojem delovanju spoštoval tudi načela Ko­deksa upravljanja javnih delniških družb. Nadzorni svet ocenjuje, da je delo uprave in poslovanje banke v poslovnem letu 2008 nadzoroval na ustrezen način in z doslednim udejanjanjem obvez, ki mu jih nalaga relevantna zakonodaja, pozitivno prispeval k učinkovitosti in transparentnosti poslovanja banke.

Delovanje nadzornega sveta Nadzorni svet Poštne banke Slovenije, d.d. – bančne skupine Nove Kreditne banke Maribor d.d. ima pet članov. V letu 2008, natančneje 30. 9. 2008, je nadzornemu svetu v sestavi Aleš Hauc, Matjaž Kovačič, Andrej Plos, Igor Šujica in Jurij Blatnik, potekel mandat. Sestava nadzornega sveta je kljub temu ostala nespremenjena, saj je skupščina banke, ki je za­sedala 22. junija 2008, za naslednje mandatno obdobje od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2012 v nadzorni svet banke imenovala iste člane: Aleša Hauca, Matjaža Kovačiča, Andreja Plosa, Igorja Šujico in Jurija Blatnika. Ti so na svoji 18. korespon­denčni – ustanovitveni seji, ki je potekala 2. in 3. oktobra 2008, skladno z delničarskim sporazumom, kjer je dogovorjen prevzem vodenja nadzornega sveta Poštne banke Slovenije v vsakem naslednjem mandatnem obdobju s strani predstav­nika enega delničarja izmenično, za predsednika nadzornega sveta izvolili Matjaža Kovačiča, za njegovega namestnika pa Aleša Hauca.

Ob že omenjeni korespondenčni seji, ki je bila v letu 2008 tudi edina izvedena na ta način, se je nadzorni svet v lanskem letu sestal še na devetih rednih sejah. Visoka stopnja udeležbe in pripravljenost na seje, na podlagi predhodno posredo­vanih strokovnih gradiv s strani uprave banke, kaže na odgovorno in angažirano delo vseh članov nadzornega sveta. Oba predsednika nadzornega sveta sta v času svojega predsedovanja v preteklem letu z upravo banke tesno sodelovala tudi v obdobjih med posameznimi sejami ter tako dodatno prispevala k učinkovitemu vodenju ter sprejemanju konstruktivnih od­ločitev. V tem smislu je v preteklem letu še posebej skrbno potekala redna izmenjava informacij z upravo banke z na­menom ugotavljanja morebitnega vpliva začete finančne in gospodarske krize na poslovni položaj banke.

Uprava banke, ki je dvočlanska in ji od 10. 2. 2005 predseduje mag. Drago Pišek, funkcijo člana uprave pa od istega dne dalje opravlja Viktor Lenče, je nadzornemu svetu v preteklem letu redno posredovala vsa poročila o tekočem poslovanju banke ter ga seznanjala z drugimi pomembnimi dejstvi iz področja vodenja in delovanja banke.

Morebitnega nasprotja interesov članov uprave in članov nadzornega sveta nadzorni svet v poslovnem letu 2008 ni za­sledil, to pa je zagotovilo tudi nepristransko, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo članov nadzornega sveta v zvezi z obravnavanimi zadevami na posameznih sejah.

Seje nadzornega svetaNadzorni svet je v letu 2008 budno spremljal uresničevanje ciljev iz potrjene poslovne politike in finančnega plana za leto 2008, ki ga je potrdil na svoji seji v mesecu decembru 2007. Na podlagi predloženih finančnih poročil je ugotavljal, da banka uspešno zasleduje zastavljene obsege na posameznih področjih poslovanja in načrtovane vrednosti v pomemb­nejših kazalcih tudi presega. Ob tem je nadzorni svet posebno skrb posvečal nadzoru nad obvladovanjem vseh ključnih tveganj, ki nastopajo pri poslovanju banke. Pri pregledu kreditnega portfelja je pozival k večjim prizadevanjem za prido­bitev kvalitetnih zavarovanj posameznih naložb banke. V preteklem letu je nadzorni svet tudi podal dve soglasji k veliki izpo­stavljenosti banke v skladu z določili Zakona ob bančništvu, eno soglasje k prodaji terjatev in soglašal z enim predlogom uprave za odpis terjatev. Upravi je priporočal pragmatično konzervativno politiko na področju upravljanja s krediti, kar se je v luči poslabšanih razmer zaradi vpliva finančne krize na slovensko gospodarsko okolje, izkazalo za ustrezno. Tudi Stra­tegija in politika naložb v vrednostne papirje, h kateri je nadzorni svet v mesecu marcu leta 2008 podal svoje soglasje, je bila po mnenju nadzornega sveta zastavljena ustrezno in v prvi vrsti iz vidika zagotavljanja sekundarne likvidnosti, kar je tudi skladno z usmeritvijo matične banke. Veliko pozornosti je nadzorni svet namenjal še spremljavi kapitala in kapitalske ustreznosti banke, katere triletno projekcijo je obravnaval na svoji seji v mesecu marcu. Na sejah v mesecu maju in av­

9

gustu 2008 je nadzorni svet tudi ugotovil vplačilo druge in tretje tretjine VII. emisije delnic s strani obeh lastnikov banke, namenjeno povečanju osnovnega kapitala banke. Skladno z že sprejetim sklepom skupščine v letu 2007 je ob tem spre­jemal tudi spremembe v statutu banke v tem delu. Za letno skupščino banke v letu 2008 pa je nadzorni svet podal svoje soglasje h gradivom na svoji 81. redni seji, 11. 4. 2008, ko je tudi potrdil Letno poročilo banke za leto 2007. Na isti seji se je tudi seznanil o zagonu projekta Mobilni bančni svetovalci, pozdravil tovrsten odziv banke na zaostrovanje konkurenčnih razmer in poudaril intenzivnejše izkoriščanje povezave med Novo KBM d.d., Pošto Slovenije, d.o.o. in Poštno banko Slove­nije za doseganje večje uspešnosti vseh treh družb.

Na 83. redni seji 16. 6. 2008 je bila nadzornemu svetu predstavljena Strategija banke 2008–2013. Nadzorni svet je ugo­tovil, da je pripravljena strategija rezultat sistematičnega dela in je skladna s strategijo finančne skupine Nove KBM d.d., v vsebino pa je ustrezno vpeta tudi ekskluzivnost sodelovanja s Pošto Slovenije, d.o.o. Nadzorni svet je predloženo strate­gijo potrdil.

Na seji v mesecu novembru 2008 se je nadzorni svet že seznanil z izhodišči za pripravo plana poslovanja banke za leto 2009 in podal usmeritve, na podlagi katerih je bil pripravljena poslovna politika in finančni načrt banke za leto 2009 s pro­jekcijami do leta 2012. Nadzorni svet je k navedenemu podal svoje soglasje na svoji 87. redni seji, 17. decembra, na ka­teri je tudi soglašal s planom dela Službe notranje revizije za leto 2009.

Nadzorni svet izraža zavedanje, da so imele posledice finančne krize na poslovanje banke v letu 2008 le posreden vpliv in se odražajo s časovnim zamikom. Zato bo negotovo dogajanje v nemirnem finančnem in širšem gospodarskem okolju ter iz tega nastale spremembe v dinamiki poslovanja banke tudi v letu 2009 spremljal z vso potrebno skrbnostjo.

Komisije nadzornega svetaKomisije nadzornega sveta je nadzorni svet ustanovil konec meseca novembra leta 2007. V prid učinkovitosti dela nad­zornega sveta in reševanja zahtevnejših zadev delujejo tri komisije: Komisija za pospeševanje poslovnega sodelovanja v fi­nančni (bančni) skupini oz. med Novo KBM d.d., Pošto Slovenije, d.o.o. in Poštno banko Slovenije, Komisija za kadrovske zadeve in Revizijska komisija. Vse tri komisije so v začetku leta 2008 nadzornemu svetu podale v potrditev poslovnike o svojem delovanju in s tem tudi formalno opredelile način in vsebino svojega dela.

Skladno s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi je v letu 2008 najintenzivneje delovala Revizijska komisija nadzornega sveta. Ta se je v letu 2008 sestala šestkrat. Nadzornemu svetu je posredovala vsa potrebna mnenja, vezana predvsem na trimesečna poročila o delu službe notranje revizije in letno poročilo banke, kakor tudi posamezne predloge, vezane na samo delo komisije. Nadzorni svet je s strani Revizijske komisije prejemal vse potrebne strokovne podlage za nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, notranje revizije in sistema notranjih kontrol ter ostalih vsebin, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava Revizijska komisija.

Matjaž Kovačič

10

Letno poročilo za leto 2008Uprava banke je nadzornemu svetu v zakonskem roku predložila revidirano Letno poročilo banke za leto 2008 skupaj z revizijskimi poročili. Prav tako mu je predložila letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2008. Nadzornemu svetu je mnenje k vsemu navedenemu podala tudi Revizijska komisija nadzornega sveta.

Družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., ki je opravila redno letno revizijo računovodskih izkazov banke za leto 2008, je k računovodskim izkazom podala mnenje, po katerem so računovodski izkazi banke v vseh pomembnih po­gledih poštena predstavitev finančnega stanja banke na dan 31. decembra 2008, njenega poslovnega izida in denarnih tokov v letu, končanem z navedenim datumom, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Revizorjevo mnenje potrjuje tudi vsebinsko skladnost računovodskih izkazov s poslovnim poro­čilom.Poročilo neodvisnega revizorja v povezavi z razkritji, izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji ter kvaliteto informacij­skega sistema prav tako v vseh pomembnih pogledih potrjuje skladnost z zakonskimi določili in podzakonskimi predpisi, zahtevami Banke Slovenije in notranjimi pravili banke.

Nadzorni svet je preveril tudi predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2008, o katerem odloča skupščina banke. Ugo­tovil je, da je predlog uporabe bilančnega dobička skladen s strateško usmeritvijo banke in priporočili Banke Slovenije ter soglašal s predlogom uprave, da skupščini banke predlaga razporeditev ugotovljenega bilančnega dobička v celoti v re­zerve.

Ob upoštevanju revizijskih poročil in vsebine letnega poročila banke za leto 2008 nadzorni svet ugotavlja, da je bilo vodenje poslov uprave banke korektno in odgovorno ter upravljanje s premoženjem banke ustrezno.

Na podlagi navedenega se je nadzorni svet do Letnega poročila Poštne banke Slovenije, d.d. – bančne skupine Nove Kre­ditne banke Maribor d.d. za leto 2008 pozitivno izrekel in ga, v skladu z 282. členom ZGD­1, na svoji 89. redni seji 23. 4. 2009 potrdil.

Nadzorni svet nima informacij o kršitvah zakonodaje, sklepov skupščine in nadzornega sveta ter splošnih aktov družbe Poštne banke Slovenije, d.d. – bančne skupine Nove Kreditne banke Maribor d.d. v zvezi s poslovanjem družbe.

Matjaž Kovačič Predsednik nadzornega sveta

11

12

13

P O S L O V N O P O R O Č I L O

14

1. POmEmBNEJšI PODATKI O POSLOVANJU BANKE

v tisoč EURBilanca stanja 31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2006Bilančna vsota 702.556 626.306 564.992Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 522.507 478.789 439.089– pravnih in drugih oseb 56.142 50.550 66.266– prebivalstva 466.365 428.239 372.824Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 390.620 318.574 233.862– pravnim in drugim osebam 316.546 251.511 174.552– prebivalstvu 74.074 67.063 59.310Celotni kapital 33.054 25.703 20.911Oslabitve fin. sred., merj. po odplač. vr. in rezervacije 40.134 33.657 28.614Obseg zunajbilančnega poslovanja 80.124 74.812 216.543Izkaz poslovnega izida 1–12/2008 1–12/2007 1–12/2006Čiste obresti 20.700 17.237 13.266Čisti neobrestni prihodki 8.058 9.417 8.118Stroški dela, splošni in administrativni stroški 14.684 13.748 13.346Amortizacija 1.649 1.395 1.400Oslabitve in rezervacije 8.754 5.673 4.025Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustav. posl. 3.671 5.838 2.613Čisti poslovni izid 2.812 4.450 1.883Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustav. posl. 859 1.388 730ZaposleniŠtevilo zaposlenih 235 224 221DelniceŠtevilo delničarjev 2 2 2Število delnic 441.300 384.500 356.100Nominalna vrednost delnice – EUR 16,6917 16,6917 16,6917Knjigovodska vrednost delnice – EUR 74,90 66,85 58,72Kapital Kapital 50.235 34.844 29.534Kapitalske zahteve 38.629 29.487 22.792Kapitalska ustreznost 10,40 9,45 10,37Kvaliteta aktiveOslabitve fin. sred., mer. po odplač. vred., in rezerv. za prevzete obv./razvr. aktivne bilan. in zunajbil. postavke 6,83 5,66 4,30

ProfitabilnostObrestna marža 3,13 2,90 2,46Marža finančnega posredništva 4,32 4,48 3,97Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,55 0,98 0,48Donos na aktivo po obdavčitvi 0,42 0,75 0,35Donos na kapital pred obdavčitvijo 12,02 25,05 13,73Donos na kapital po obdavčitvi 9,21 19,09 9,89Operativni stroški Operativni stroški/povprečna aktiva 2,47 2,55 2,74LikvidnostLikvidna sred./kratkor. vloge do nebančnega sektorja 7,28 6,30 6,64Likvidna sred./povprečna aktiva 5,25 4,48 4,40

Po metodologiji Banke Slovenije

15

------2. PREDSTAVITEV BANKE IN NJENEGA OKOLJA

2.1. PREDSTAVITEV BANKE

Poštna banka Slovenije je na slovenskem bančnem trgu že 17 let. S svojim delovanjem je pričela 1. 7. 1992. Skoraj leto dni pred začetkom delovanja so banko ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT prometa kot delniško družbo za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev na temelju Zakona o bančništvu in Zakona o gospodarskih družbah. Banka je po razpadu Jugoslavije in potem, ko je svojo filialo v Sloveniji zaprla Poštna hranilnica, prevzela njene posle.

Banka že od samega začetka posluje prek najbolj razvejane in najbolj enakomerno razporejene mreže poštnih enot. V so­delovanju s Pošto Slovenije d.o.o. je banka organizirala tudi svoje samostojne enote, in sicer komercialna centra v Ljubljani in Mariboru, ki poslujeta predvsem s fizičnimi osebami. V Murski Soboti, Celju, Kranju in Kopru ima banka odprta svoja predstavništva, ki v večini poslujejo s pravnimi osebami.

Od skromnih začetkov, ko je banka ponujala le nekaj klasičnih bančnih storitev, danes banka nudi celovito paleto bančnih in finančnih storitev. Banka stalno povečuje obsege poslovanja, širi ponudbo in daje poudarek na kakovost poslovanja v banki, ki se odraža v ponudbi storitev in v odnosu do komitentov.

Istočasno s porastom obsega poslovanja in razvojem poslovnih funkcij banka krepi tudi podporne funkcije, predvsem na področju uvajanja informacijskega sistema v obliki novih povezanih aplikativnih podpor za masovne bančne posle.

Poštna banka Slovenije je v letu 2004 postala članica bančne skupine Nove KBM d.d., in s tem članica širše finančne sku­pine Nove KBM d.d., ki prek različnih podjetij ponuja celotno paleto finančnih storitev. Vključitev v bančno skupino za Po­štno banko Slovenije pomeni novo poglavje v njenem nadaljnjem razvoju.

Lastniška struktura Lastništvo banke je razdeljeno med Novo KBM d.d., ki ima 55­odstotni delež, in Pošto Slovenije, d.o.o., ki ima 45­odstotni delež.

Dejavnost bankeBanka opravlja finančne storitve, med katere spadajo bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve, dodatne fi­nančne storitve in druge finančne storitve ter pomožne storitve, vse v skladu z Zakonom o bančništvu.

Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun.

Banka opravlja samo tiste storitve po zakonu o bančništvu, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev, in sicer:•  sprejemanje depozitov,•  dajanje kreditov, ki vključujejo:

– potrošniške kredite,– hipotekarne kredite,– odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),– financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa

dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnimi instrumentom (forfeiting),•  storitve plačilnega prometa po Zakonu o plačilnem prometu razen storitev upravljanja plačilnih sistemov,•  izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov),•  izdajanje garancij in drugih jamstev,•  trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

– s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,•  trgovanje za svoj račun:

– z instrumenti denarnega trga,– s prenosljivimi vrednostnimi papirji.

16

Organi banke– Skupščina delničarjev banke– Nadzorni svet banke– Revizijska komisija– Uprava banke

Skupščina banke je najvišji organ banke, na katerem oba delničarja uresničujeta svoje pravice. Nadzorni svet ima pet članov; imenuje in odpokliče jih skupščina delničarjev banke. Uprava banke je dvočlanska, ima predsednika in člana uprave; imenuje in razrešuje ju nadzorni svet banke.

2.2. OSEBNA IZKAZNICA BANKE

Ime firme: Poštna banka Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. Skrajšano ime: PB Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove KBM d.d. Sedež: Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Telefon: 02 228 82 00 Telefaks: 02 228 82 10 Spletni naslov: www.pbs.si Elektronska pošta: info@pbs.si Ustanovitev: 1. 8. 1991 Pričetek delovanja: 1. 7. 1992 Številka reg. vpisa pri Okrožnem sodišču v Mariboru: 1/10463/00 Matična številka: 5620112 Davčna številka: 24009725 Identifikacijska številka za DDV: SI24009725 Šifra dejavnosti: 64.190 Osnovni kapital: 7.366.048,71 EUR Številka računa: 01000­0009000034 IBAN: SI56 0100 0000 9000 034 SWIFT/BIC koda: PBSLSI22

Predsednik uprave: mag. Drago PišekPredsednik nadzornega sveta: Matjaž Kovačič

2.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2008

Januar– Banka se je uspešno vključila v sistem čezmejnih plačil STEP2 SEPA.

Marec– V letu 2008 je banka uvedla nove, prenovljene spletne strani.– Z Deutche Postbank je banka podpisala pogodbo o odprtju računa za poravnavo plačil prek Eurogiro.

April– Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o. sta odkupili drugo tretjino VII. emisije delnic Poštne banke Slovenije in banko

tako dokapitalizirali.– Banka je nadgradila elektronsko bančništvo za fizične osebe.

Junij– Nadzorni svet banke je potrdil Strategijo Poštne banke Slovenije 2008–2013, ki izhaja iz strategije Nove KBM d.d. in

je z njo tudi usklajena.– Banka je končala s projektom in uvedla interni spletni portal.– Banka je predstavništvo v Murski Soboti preselila v večje in prijaznejše poslovne prostore.

17

Julij– Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o. sta odkupili tretjo tretjino VII. emisije delnic Poštne banke Slovenije in banko­

tako dokapitalizirali.– Banka je za komitente, fizične osebe, uvedla brezplačno telefonsko številko 080 80 58.– Na področju poslovanja s prebivalstvom je banka za komitente uvedla mini kredite.

Oktober – Banka je dobila nov nadzorni svet. Za predsednika nadzornega sveta Poštne banke Slovenije za naslednje štiriletno

mandatno obdobje je nadzorni svet imenoval predsednika uprave Nove KBM d.d., gospoda Matjaža Kovačiča, in za na­mestnika predsednika nadzornega sveta generalnega direktorja Pošte Slovenije, d.o.o., gospoda Aleša Hauca. Izvoljeni člani nadzornega sveta so Andrej Plos, Igor Šujica in Jurij Blatnik.

– Banka je na podlagi podpisane pogodbe s Pošto Slovenije, d.o.o. zaključila z enoletnim izobraževanjem okoli 2.100 po­štnih delavcev o trženju, vrstah in značilnostih bančnih storitev, ki jih ponuja.

– Za področje Gorenjske in Prekmurja je banka »pilotsko« uvedla mobilne bančne svetovalce.

2.4. GOSPODARSKO OKOLJE

V zadnjih štirih letih je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast, ki je temeljila pretežno na izvozni in investicijski aktiv­nosti. Ugodna mednarodna konjuktura in pozitivni učinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo (odslej EU) so pospešili rast iz­voza in proizvodnih zmogljivosti v predelovalni dejavnosti poleg investicij v stroje in opremo ter zgradbe, pa so se v zadnjih dveh letih močno povečale tudi investicije v izgradnjo avtocest.

V tem času je z liberalizacijo kapitalskih tokov, vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter vedno večjo vpetostjo Slovenije v mednarodne finančne in denarne tokove prišlo do opaznejšega poglabljanja finančnega sektorja in okrepitve finančnih tokov s tujino, vloga finančnega sektorja v financiranju gospodarskega razvoja pa se je tako okrepila. Visoko pov­praševanje po bančnih kreditih je bilo v zadnjih letih povezano predvsem s potrebami domačega nebančnega sektorja po finančnih sredstvih za financiranje domačih naložb (stroje, opremo, infrastrukturo, gradnjo stanovanjski in drugih objektov).

Po rekordni gospodarski rasti v letu 2007, ki je dosegla najvišjo stopnjo 6,8 odstotka v samostojni Sloveniji, se je rast v drugi polovici leta 2008 strmo zniževala. Rast BDP v letu 2008 je bila le 3,5 odstotna.

Četrtletne in letne stopnje rasti BDP2007 2008

3 četrt. 4. četrt. letna 1. četrt. 2. četrt. 3. četrt. 4. četrt. letnaBDP v % 7,5 5,4 6,8 5,7 5,5 3,8 –0,8 3,5

Gospodarske aktivnosti so v letu 2008 največji preobrat zabeležile novembra, ko se je izvoz blaga na medletni ravni znižal za 14,2 odstotka, ko je vrednost gradbenih del prvič upadla, in sicer za 8,1 odstotek, in ko se je v trgovinah na drobno na­daljevalo umirjanje rasti, predvsem v trgovini s trajnimi dobrinami. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je v enajstih mesecih lani presegel 1,8 milijarde evrov, ob koncu leta pa se je začela umirjati tudi rast javno­finančnih pri­hodkov.

Izvoz v letu 2008, ki je v novembru doživel največji padec po letu 1995, je bil v primerjavi z letom 2007 še vedno večji, in sicer za 1,9 odstotka, uvoz pa je bil večji za 6,7 odstotka. Izvoz v države članice EU se je v letu 2008 zmanjšal za 0,5 od­stotka medtem, ko se je uvoz na drugi strani povečal za 5,1 odstotka. Izvoz v države nečlanice EU se je v letu 2008 po­večal za 7,7 odstotka, uvoz iz teh držav pa se je povečal za 12,8 odstotka. V letu 2008 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 3.167,3 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 86,2 odstotna.

Slovenija je bila v letu 2008 neto plačnik v evropski proračun. Po podatkih Umar­ja je Slovenija leto 2008 zaključila kot neto plačnica v evropski proračun, saj je vplačala 64,7 milijonov evrov več, kot je iz njega prejela in je v letu 2008 načr­pala le 44,4 odstotka predvidenih sredstev.

18

Kazalnik gospodarske klime je v drugi polovici leta 2008 strmo upadel pod dolgoletno povprečje in konec leta dosegel naj­nižjo vrednost od konca devetdesetih let.

Zaposlenost je v letu 2008 znašala 946,5 tisoč oseb, kar je za 1,4 odstotka manj kot v letu 2007. Po dejavnostih je zapo­slenost najbolj upadla v gradbeništvu (10,8 odstotka), v prometu (6,4 odstotka) in v poslovnih storitvah (6,3 odstotka). Konec leta 2008 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih nekaj več kot 66 tisoč brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila konec leta 2008 7,0 odstotna.

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2008 je v Sloveniji znašala 1.391 evrov in je bila za 8,3 odstotka višja v primer­javi z letom 2007. Tudi realno, ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, so povprečne mesečne bruto plače v letu 2008 porasle za 2,5 odstotka.

Rast cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2008 2,1 odstotna, povprečna letna pa 5,7 odstotka. Umirjeni rasti cen na začetku leta je sledilo obdobje od marca do junija 2008, ko so bili indeksi mesečne rasti relativno visoki, generatorja rasti pa sta bila zviševanje cen nafte in drugih surovin. Umirjenju inflacije v tretjem četrtletju je sledilo obdobje deflacije v zad­njem četrtletju leta 2008 predvsem zaradi pospešenega zniževanja rasti gospodarskih aktivnosti, znatno nižjih cen nafte in umirjene rasti cen hrane.

Inflacija v državah z evrom se je iz 3,1 odstotka v preteklem letu v letu 2008 znižala na 1,6 odstotka, medtem ko se je v državah Evropske unije iz 3,2 odstotka v preteklem letu znižala na 2,2 odstotka konec leta 2008. ECB ugotavlja, da se in­flacijski pritisk v državah z evrom zmanjšuje, in napoveduje za leto 2009 nadaljnje padanje inflacije.

Finančni trgi in dogajanja na borzahMedtem ko se je kreditna aktivnost domačih bank v prvih desetih mesecih leta 2008 postopoma umirjala, se je novembra zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbančnih trgih skoraj v celoti ustavila in je bila na najnižji ravni po marcu leta 2005.

Potem, ko je obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev v obdobju 2000–2007 na letni ravni v povprečju beležil skoraj 90­odstotno rast, se je njihova vrednost v letu 2008 skoraj prepolovila. Vzajemni skladi so tako v letu 2008 izgubili 1,4 milijarde evrov. Skoraj 80 odstotkov celotnega upada predstavlja nižja vrednost naložb, preostanek pa gre pri­pisati neto odlivom, ki so bili na ravni 303,6 milijonov evrov, v preteklem letu pa so zabeležili rekordni priliv v višini 469,7 milijonov evrov.

Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi novih negativnih informacij fi­nančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Tako je v januarju zaznan največji obrat indeksov v negativno smer v zadnjih desetletjih. V februarju je sledila umiritev in s tem tudi ustalitev tečajev na nižjih nivojih. Za umi­ritev posledic finančne krize je prva posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. K trenutni krizi je pripomogla tudi visoka cena nafte in s tem posredno ceni energije ter hrane kot tudi razmerje EUR/USD. Umirjenost na borzi je trajala vse do sredine sep­tembra, ko je bil objavljen stečaj ene izmed največjih investicijskih bank, Lehman Brothers. Svetovni indeksi so tako po­novno doživeli ekstremne enodnevne padce. Amerika je objavila program reševanja finančne krize in za to namenila 700 milijard dolarjev, kar je kazalo na počasno ponovno umiritev. Vendar pa omenjeni program ni prinesel pričakovanih rezul­tatov; indeksi so doživeli ponovno velike padce. Vsi svetovni indeksi so končali leto 2008 v rdečih številkah, in sicer:

19

Indeks Vrednost indeksa 01. 01. 2008

Vrednost indeksa 31. 12. 2008 Razlika vrednostno Razlika v %

SLOVENIJA SBI 20 11.369,60 3.695,72 –7.673,88 –67,49NEMČIJA – DAX 8.067,32 4.810,20 –3.257,12 –40,37FRANCIJA – CAC 5.614,08 3.217,97 –2.396,11 –42,68ZDA – DOW JONES 13.264,80 8.776,39 –4.488,41 –33,84

Na slovenskem borznem trgu se je vpliv finančne krize pokazal z zamikom, in sicer je prvi padec tečajev zabeležen šele konec januarja 2008, stopnjevanje padanja pa se je nadaljevalo do konca marca. V letu 2007 je bila rast slovenskega bor­znega indeksa izjemna, saj je razvidno, da je bil slovenski trg tretji najbolj rastoči na svetu s kar 73 odstotno rastjo indeksa SBI 20. Prav zaradi tega je sedanje nihanje tečajev v negativno smer toliko bolj občutno, kar kaže tudi primerjava padca slovenskega borznega indeksa SBI 20 in drugih vodilnih svetovnih indeksov, kjer s 67,5 odstotnim padcem krepko odstopa od padcev drugih indeksov. Razlogi za upad tečajev na slovenskem trgu so delno tudi prodaje naložb tujih investitorjev, kajti kljub trenutnemu padcu le­ti beležijo še zmeraj visoke donose. Potem ko se je vrednost indeksa SBI 20 v vseh mesecih leta 2008 zniževala, je njegova vrednost januarja 2009 zabeležila 3,8­odstotno rast in se že drugi mesec zapored ne giba skladno s tujimi kapitalskimi trgi.

Vpliv finančne krize na slovenski bančni sektorPosledice finančne krize se v slovenskem bančnem sektorju zaradi nizke izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, ki so bili povod za finančno krizo, kažejo predvsem posredno. Po razširitvi finančne krize septembra 2008 je prišlo do občutnega zaostrovanja razmer na medbančnih trgih, ki so bili med najpomembnejšimi viri financiranja kreditne aktivnosti slovenskih bank. Poslabšali so se predvsem pogoji pridobivanja kreditov, saj so obrestne mere porasle (referenčne obrestne mere in pribitki), zaradi velike negotovosti pa je prišlo tudi do občutnejšega krajšanja ročnosti kreditov. Kreditna aktivnost sloven­skih bank se je tako v letu 2008 pričela postopoma umirjati, ob koncu leta pa se je skoraj ustavila.

Slovenske banke so se v zadnjih letih precej zatekale k tujim finančnim virom, tako da se je pokritost kreditov z vlogami precej zmanjšala. Financiranje bank v tujini se je v zadnjih letih precej pocenilo in postalo praktično dostopno celotnemu bančnemu sektorju, depoziti nebančnih sektorjev pa so se v tem času deloma preusmerjali tudi v druge naložbe z višjim pričakovanim donosom. V zadnjih treh letih so se banke na tujem trgu neto zadolžile v višini 6,6 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa so beležili neto priliv v višini 4,8 milijard evrov in s tem dosegli 30 odstotno rast, obseg kreditov nebančnim sektorjem pa se je več kot podvojil. Na spremenjen odnos slovenskih bank do depozitov kaže tudi gibanje pa­sivnih obrestnih mer. Te so bile v preteklosti na ravneh, ki niso zagotavljale niti ohranjanje realne vrednosti prihrankov v bankah. Kratkoročne obrestne mere so se od druge polovice leta 2006 do oktobra leta 2008, kljub višji inflaciji v Sloveniji, ohranjale na nižji ravni kot v evrskem območju. Dolgoročne obrestne mere so se v tem obdobju gibale le rahlo nad ravnjo v evrskem območju; razlika se je sicer v letu 2008, zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbančnih trgih, neko­liko okrepila. Pokritost kreditov z vlogami se je do leta 2008 občutno znižala. Potem ko so vloge domačih in tujih ne bančnih sektorjev še konec leta 2004 presegale vrednost kreditov domačim in tujim nebančnim sektorjem, so konec decembra 2008 dosegle le še dobrih 60 odstotkov kreditov nebančnim sektorjem, kar je precej manj od povprečja EU (86,5 od­stotka), kjer se pokritost kreditov z vlogami v zadnjih petih letih ni bistveno spremenila.

Med letoma 2004 in 2007 se je izpostavljenost slovenskega bančnega sektorja tujini izrazito povečala. Potem ko je izpo­stavljenost bank do tujine še v letu 2004 dosegala manj kot polovico bilančne vsote bank in bila nižja od povprečja EU, je do leta 2007 poskočila že na skoraj dve tretjini in za slabih 10 odstotnih točk presegla tudi povprečno vrednost članic EU. Še večji je razkorak v primerjavi z evrskim območjem, kjer izpostavljenost bank ne dosega niti polovice celotnega obsega bilančne vsote.

Manjši pomen domačih virov in vse večji delež tujega financiranja kreditne aktivnosti bank sta tako precej okrepila ob­čutljivost slovenskih bank na dogajanja na mednarodnih finančnih trgih. To se je potrdilo tudi ob koncu leta 2008, ko so se razmere na mednarodnih medbančnih trgih močno zaostrile, ponudba virov se je močno skrčila, hkrati pa so slovenske banke morale poravnavati zapadle obveznosti do tujine.

Kljub občutnemu znižanju obrestnih mer na medbančnih trgih v zadnjih mesecih razmere še niso dovolj stabilne, da bi dopuščale celotno refinanciranje najetih tujih bančnih posojil, še manj pa novo zadolžitev. Za boljšo likvidnost bančnega sistema je slovenska vlada sprejela več ukrepov, med drugim tudi državna poroštva, ki zaenkrat še nimajo pravih rezul­

20

tatov. Vse večje likvidnostno tveganje predstavlja tudi širjenje finančne krize v druge sektorje gospodarstva, ki se v dolo­čeni meri že soočajo z likvidnostnimi težavami.

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Gibanje ključne obrestne mere ECB in 6M EURIBOR v letu 2008

1,0

5,5

5,0

4,5

4,0

3,5

3,0

2,5

2,0

1,5

ECB 6M EUR%

Vpliv finančne krize na poslovanje Poštne banke SlovenijeBanka je v letu 2008 vseskozi pozorno spremljala vsa dogajanja, povezana z naraščajočo globalno finančno krizo, tako v svetu kakor pri nas. Posledice finančne krize se v Poštni banki Slovenije odražajo le posredno in s časovnim zamikom. Glede na konzervativno naložbeno politiko banka nima naložb v tuje lastniške vrednostne papirje, zato iz naslova stečajev nekaterih finančnih institucij ni utrpela direktnih izgub.

Za razliko od nekaterih ostalih slovenskih bank poslovanje Poštne banke Slovenije temelji na klasičnih bančnih storitvah in dejstvu, da pridobiva večino finančnih sredstev iz domačih, primarnih virov. V delu dolgoročnih virov je delno odvisna od nadrejene banke in drugih bank v državi. To ji zagotavlja, da ni neposredno odvisna od financiranja na tujih medbančnih trgih. Banka je v letu 2008 uspela kljub finančni krizi zagotavljati zadostne vire in izpolnjevati interne ter regulatorne li­kvidnostne količnike.

Na področju poslovanja s prebivalstvom banka v letu 2008 še ni čutila večjih posledic finančne krize, varčevalci naloženih sredstev v banki niso dvigovali, opazen je bil le rahel padec obsega kreditiranja v zadnjih dveh mesecih. Zaradi poveča­nega tveganja števila brezposelnosti, je banka pri odobravanju kreditov bistveno previdnejša.

Pri poslovanju z gospodarskimi subjekti je banka zaznala povečano povpraševanje po sredstvih, v drugi polovici leta pa tudi negotovost poslovanja v različnih gospodarskih panogah. Posledice finančne krize so se bistveno hitreje in globlje, kot se je pričakovalo, odrazile v poslovanju realnega sektorja, kar je že v letu 2008 vplivalo na poslabšanje bonitete kreditnega portfelja banke in posledično na povečanje deleža slabih kreditov ter bistveno višjih stroškov oslabitev, kot jih je banka za to obdobje načrtovala.

Negativni učinki finančne krize so se v banki najbolj odrazili tudi pri poslovanju z vrednostnimi papirji in to tako tistih, ki so namenjeni trgovanju, kakor tistih, ki jih ima banka razvrščene med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Pri tržnih vrednostnih papirjih se negativni učinki odražajo v izgubah iz trgovanja in vrednotenja v višini 1.073 tisoč evrov. Zaradi nizkega obsega poslovanja s temi vrednostnimi papirji in še pravočasnih odprodaj, nastala izguba ni usodna za po­slovanje banke.

21

Banka je v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in priporočili neodvisnih strokovnjakov, glede vrednotenja fi­nančnih sredstev v pogojih finančne krize, vrednost oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki jih je izkazo­vala kot popravek prek kapitala, slabila in prenesla v poslovni izid, v višini 1.655 tisoč evrov. Za navedeni znesek se je zmanjšal dobiček banke za leto 2008.

Pomemben prispevek k zmanjšanju vpliva finančne krize v bančnem sistemu je zagotovila država z vzpostavitvijo neome­jene državne garancije za vloge depozitov občanov, samostojnih podjetnikov ter mikro in malih podjetij. Tako se je prepre­čilo množično dvigovanje sredstev iz bank in se ohranilo zaupanje v bančni sektor.

22

3. POROČILO O POSLOVANJU BANKE V LETU 2008

3.1. POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE

Nadzorni svet banke je v mesecu juniju 2008 sprejel Strategijo Poštne banke Slovenije 2008–2013, ki izhaja iz strate­gije Nove KBM d.d. in je v vseh ključnih usmeritvah z njo tudi usklajena. V strategiji so opredeljeni tudi poslanstvo, vizija in strateški cilji banke.

Poslanstvo Poštna banka Slovenije je vseslovenska banka, ki ponuja svoje storitve prek razvejane mreže poštnih enot v mestu in na vasi.

Vizija – Prek mreže Pošte Slovenije, d.o.o. bomo našim strankam omogočili možnost opravljanja vseh finančnih storitev na

pošt nih okencih v sodelovanju s Skupino Nove KBM d.d. (bankassurance, skladi …).– Povečali bomo števila transakcijskih računov za 5 odstotkov na leto.– Upravičili bomo kapitalska vlaganja lastnikov – dosegali bomo donosnost na ravni povprečja bančnega sektorja ali

višje.

Vrednote Hitrost, razpoložljivost, varnost in učinkovitost.

V strategiji si je banka zadala ambiciozne strateške cilje, ki jih ob prvem valu recesije še ni popravljala, in ti so:

Finančni vidik DonosnostDoseganje vsaj 21 % donosnosti kapitala pred obdavčitvijo

LikvidnostKrediti/depoziti bodo znašali 73 % leta 2013.

VarnostPremija za tveganje bo upadla na 0,44 %.

Stroškovna učinkovitostOperativni stroški v aktivi se bodo znižali pod 1,7 % leta 2013.

Tržni vidik oziroma vidik strank

Povečanje učinkovitosti tržnih poti

Ponuditi komitentom širši nabor produktov iz skupine Nove KBM d.d., kot jih ima Poštna banka Slovenije.

Vidik notranjih procesov (organiziranost)

Koncentracija istovrstnih znanj iz manjših v večje zaključene oddelke

Vzpostaviti komunikacijo med ključnimi odbori Nove KBM d.d. in Poštne banke Slovenije.

Posodobitev poštnih okenc

Oblikovanje virtualnega podjetja (Pošta Slovenije, d. o. o., Poštna banka Slovenije, Nova KBM d. d.) za optimizacijo prihodkov in stroškov

Vzpostavitev CRM procesov

Usposobitev prodaje produktov skupine pod blagovno znamko PBS

Optimizacija delovnih procesov

Spremljanje in uvajanje najboljših praks

Sektor za informatiko mora nadzirati vse vidike informacijskega sistema.

Vidik učenja in razvoja Razvijanje večopravilnost za nadomeščanje

Oblikovanje sistema gradnje kariere in nasledstva

Doseganje višje strokovne usposobljenosti za poštne uslužbence in naše zaposlene, ki opravljajo bančne storitve.

Izboljšanje znanja tujih jezikov

23

Za doseganje teh ciljev bo potrebno izkoristiti vse razpoložljive notranje rezerve, zniževati stroške poslovanja in kar se le da izkoristiti prednosti povezav v finančni skupini.

Cilji za leto 2009Nadzorni svet banke je v decembru 2008 potrdil poslovno politiko in finančni načrt za leto 2009 ter projekcije do leta 2012. Banka v skladu z usmeritvami finančne skupine izdeluje triletne plane, ki jih letno dopolnjuje za eno leto.

Tako bodo vse aktivnosti banke v tem obdobju usmerjene v uresničevanje razvojne strategije banke, v pospeševanje tr­ženja v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. in strateškim usmeritvam razvoja bančne in finančne skupine Nove KBM d.d. ter temeljnim poslovnim usmeritvam za leto 2009. Mednje je banka uvrstila nadaljnjo rast obsega poslovanja, izboljšanje kakovosti storitev, optimalno obvladovanje vseh bančnih tveganj, dohodkovno uspešnost in racionalizacijo poslovanja.

V letu 2009 banka predvideva povečanje bilančne vsote za 10 odstotkov. Za pridobivanje novih virov in nadomeščanje starih bo banka namenila veliko pozornost individualni obravnavi komitentov ter izkoriščanju sinergijskih učinkov v bančni skupini. Banka načrtuje 9 odstotno povečanje dolgov do strank, ki niso banke, in 28 odstotno povečanje dolgov do bank.

Pri plasiranju sredstev bo banka maksimalno upoštevala omejitvene faktorje, ki ji bodo zagotavljali ustrezno likvidnost, ka­pitalsko trdnost in dobičkonosnost. Tako načrtuje 10 odstotno povečanje kreditov strankam, ki niso banke, in 11 odstotno povečanje naložb v vrednostne papirje.

Z rastjo obsega poslovanja in z zniževanjem stroškov na sredstva si bo banka prizadevala ustvariti čisti poslovni izid v vi­šini 6,3 milijonov evrov, kar bo pomenilo 16 odstotni čisti donos na povprečni kapital (ROAE) ter 0,86 odstotni donos na sredstva.

Poglavitno tveganje glede uresničitve napovedanih ciljev je predvsem negotovost glede razsežnosti učinkov finančne krize, kakor tudi trajanje in globina te krize pri nas in v svetu.

3.2. PREGLED POSLOVANJA BANKE

3.2.1. Finančni rezultat bankeBanka je v letu 2008 dosegla poslovni rezultat pred obdavčitvijo v višini 3.671 tisoč evrov, kar je za 37 odstotkov manj kot v preteklem letu in za 41 odstotkov manj, kot je načrtovala. Nedoseganje oziroma nižje doseganje dobička je predvsem posledica negativnih učinkov finančne krize, ki se odražajo v izgubah pri trgovanju, v oslabitvah finančnih sredstev, razpo­ložljivih za prodajo, in v trgovanju ter povečanju odhodkov oslabitev, zaradi poslabšanja kreditnega portfelja banke.

Banka je dosegla prihodke v višini 52.048 tisoč evrov, odhodke pa v višini 48.377 tisoč evrov. Po obračunanem davku od dohodka pravnih oseb, v višini 1.180 tisoč evrov in odloženih davkov (terjatev) v višini 321 tisoč evrov, je banka dosegla 2.812 tisoč čistega poslovnega dobička, ki se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, statutom Poštne banke Slo­venije in sklepom skupščine, razporeja v rezerve in druge oblike kapitala.

Bruto dohodek (marža finančnega posredništva), izračunan kot seštevek neto obresti, neto opravnin in neto preostalih ne­obrestnih prihodkov, je v letu 2008 znašal 28.758 tisoč evrov. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je bruto dohodek nominalno povečal za 8 odstotkov. Struktura postavk, ki sestavljajo bruto dohodek, se je spremenila. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je delež neto obresti zvišal z 64,7 odstotka na 72,0 odstotkov v bruto dohodku, delež neto neobrestnih prihodkov pa se je znižal za 7,3 odstotni točki, in sicer iz 35,3 odstotkov na 28 odstotkov. Banka je za pokrivanje administrativnih stroškov in za amortizacijo porabila 55,8 odstotka bruto dohodka, 19,1 odstotek za rezer­vacije in neto oslabitve, preostalih 25,1 odstotek pa za dobiček iz rednega poslovanja.

V strukturi marže finančnega posredništva znašajo čiste obresti 72,0 odstotkov, čiste opravnine 30,3 odstotka, dobički iz finančnih sredstev in obveznosti za 3,1 odstotek znižujejo maržo finančnega posredništva, 0,8 odstotka pa je drugih čistih dobičkov (dobički iz finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, 0,5 odstotka, izgube iz te­čajnih razlik –0,6 odstotka in drugi čisti poslovni dobički 0,9 odstotka).

24

Banka je v letu 2008 dosegla 20.700 tisoč evrov čistih obresti. Med prihodki iz obresti, ki so znašali 36.965 tisoč evrov, je največ obresti iz danih kreditov in vlog, in sicer 27.385 tisoč evrov oziroma 74,1 odstotek vseh prihodkov iz obresti. Med odhodki za obresti zavzemajo največji delež obresti za finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, to je 16.006 tisoč evrov ali 98,4 odstotke.

2008 2007Bruto dohodek v tisoč EUR Struktura % v tisoč EUR Struktura %Čiste obresti 20.700 72,0 17.237 64,7Čiste opravnine 8.706 30,3 7.915 29,7Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti –884 –3,1 1.410 5,3Drugi čisti prihodki 236 0,8 91 0,3Bruto dohodek 28.758 100 26.654 100

Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, znaša 3,13 odstotka, kar je za 0,23 odstotne točke več kot v pred­hodnem letu.

Prihodki iz dividend so doseženi v višini 39 tisoč evrov.

Čiste opravnine znašajo 8.706 tisoč evrov in za 10 odstotkov presegajo dosežene v letu 2007. Z doseženimi čistimi oprav­ninami je banka pokrila 53,3 odstotka administrativnih stroškov in amortizacije oziroma 93,3 odstotka stroškov dela.

Prejete opravnine v višini 13.811 tisoč evrov predstavljajo 26,5 odstotkov vseh prihodkov banke. Med storitve, ki so banki prinesle največji del prihodkov iz naslova opravnin so:– opravnine za opravljanje plačilnega prometa v državi in s tujino (56,50 odstotkov),– opravnine za opravljanje administrativnih in ostalih storitev (31,52 odstotkov),– opravnine od kreditnih poslov in danih jamstev (11,98 odstotkov).

Dane opravnine v višini 5.105 tisoč evrov predstavljajo 10,6 odstotka vseh odhodkov in so v primerjavi s preteklim letom dosežene 97 odstotno. Razlogi za nedoseganje so v manjših obsegih in nižjih odhodkih iz naslova borznih poslov. Največji, 66,8 odstotni delež, med danimi opravninami predstavljajo opravnine za posle, ki jih za banko opravlja Pošta Slovenije, d.o.o.

Doseženi dobički iz finančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so realizirani v vi­šini 124 tisoč evrov, nanašajo pa se v celoti na realizirane dobičke iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo.

Banka je v letu 2008 realizirala izgubo iz naslova finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, v višini 884 tisoč evrov. Od tega se 1.073 tisoč evrov čiste izgube nanaša na poslovanje z vrednostnimi papirji, pri poslovanju s tujo valuto pa je banka ustvarila čisti dobiček v višini 189 tisoč evrov, kar je 23 odstotkov manj kot doseženo v letu 2007. Dosežena izguba je po­sledica finančne krize, saj so se negativni učinki te krize najprej pojavili na borzi. Izgube zaradi majhnosti poslov trgovanja za banko niso bile tako velike, da bi pomembneje vplivale na njene poslovne rezultate.

Iz tečajnih razlik je bila dosežena čista izguba v višini 197 tisoč evrov.

Poleg že navedenega je banka v letu 2008 realizirala tudi druge poslovne dobičke v višini 270 tisoč evrov. Med drugimi poslovnimi prihodki v višini 525 tisoč evrov zavzemajo največji delež prihodki iz naslova prilivov iz stečajne mase (359 tisoč evrov – Kih banka v stečaju), prihodki iz naslova nepovratnih sredstev EU (33 tisoč evrov) in prihodki za nebančne storitve. Druge poslovne odhodke v višini 255 tisoč evrov sestavljajo odhodki, povezani s članarinami (60 tisoč evrov), prispevki za humanitarne, športne in kulturne dejavnosti (37 tisoč evrov), odhodki pri prodaji osnovnih sredstev (12 tisoč evrov) ter škodni odhodki (73 tisoč evrov) in drugi.

Banka je v letu 2008 oblikovala za 8.754 tisoč evrov neto rezervacij in oslabitev, od tega za 66 tisoč evrov rezervacij in za 8.688 tisoč evrov oslabitev. V primerjavi s preteklim letom je banka imela za 647 tisoč evrov manj rezervacij in za 3.728 tisoč evrov več oslabitev. Povečanje odhodkov iz naslova oslabitev je predvsem posledica negativnih učinkov finančne krize, ki se odraža v poslabšanju kreditnega portfelja banke, in zahteve, da se oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so se izkazovale prek kapitala, izkažejo v poslovnem izidu. Iz tega naslova so se odhodki za oslabitve povečali za 1.655 tisoč evrov.

25

Marža finančnega posredništva, izračunana kot seštevek neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov v primerjavi s pov­prečno bilančno vsoto, je znašala 4,32 odstotka, kar je za 4 odstotke manj kot v preteklem letu. Znižanje je predvsem po­sledica izgub iz naslova poslovanja s finančnimi sredstvi, namenjenih trgovanju.

V letu 2008 so bili administrativni stroški doseženi v višini 14.684 tisoč evrov, to je 7 odstotkov več kot leta 2007. Kljub preseganju stroškov se je stroškovna učinkovitost banke, merjena s kazalcem operativnih stroškov na povprečno aktivo, izboljšala, in sicer je bila dosežena v višini 2,47 odstotka, kar je za 3 odstotke ugodneje kot v preteklem letu.

Za stroške dela je bilo v banki v letu 2008 porabljenih 9.327 tisoč evrov oziroma 57,1 odstotka vseh administrativnih stro­škov z amortizacijo, za splošne in administrativne stroške pa je banka namenila 5.357 tisoč evrov ali 32,8 odstotka. Stroški amortizacije so znašali 1.649 tisoč evrov ali 10,1 odstotek. Stroški dela so v primerjavi s preteklim letom višji za 14 od­stotkov. Povečanje je predvsem posledica usklajevanja izhodiščnih plač z inflacijo, povečanja števila zaposlenih in vkalku­liranja stroška dela za neizkoriščeni del dopustov zaposlenih za leto 2008.

Struktura administrativnih stroškov in amortizacije v tisoč EUR2008 % 2007 % Indeks

1. Stroški dela 9.327 57,1 8.199 54,1 1142. Splošni in administrativni stroški 5.357 32,8 5.549 36,6 973. Skupaj administrativni stroški (1+2) 14.684 89,9 13.748 90,8 1074. Amortizacija 1.649 10,1 1.395 9,2 118SKUPAJ (3 + 4) 16.333 100 15.143 100 108

3.2.2. Finančni položaj bankeBilančna vsota banke je ob koncu leta 2008 znašala 702.556 tisoč evrov. V primerjavi s preteklim letom se je povečala za 76.250 tisoč evrov oziroma za 12 odstotkov, primerjalno s planom pa je bila višja za 1 odstotek oziroma za 7.126 tisoč evrov.

Dolgovi do strank, ki niso banke (primarni viri), so ob koncu leta 2008 znašali 522.507 tisoč evrov in so se v letu 2008 povečali za 43.718 tisoč evrov oziroma za 9 odstotkov.

V letu 2008 so se najbolj povečali kratkoročni dolgovi in vpogledne vloge, in sicer prvi za 36.916 tisoč evrov oziroma za 23 odstotkov, druge pa za 13.470 tisoč evrov oziroma 5 odstotkov. Od tega so se najbolj povečali dolgovi do prebivalstva. Obveznosti za dolgoročne vloge so se v tem letu zmanjšali za 6.668 tisoč evrov.

v tisoč EURBilanca stanja – obveznosti 31. 12. 2008 % Spremembe 31. 12. 2007 % Indeks

1 2 3 = 1 – 4 4 5 6 = 1 : 4Finančne obveznosti po odplačni vrednosti 658.659 93,8 69.033 589.626 94,1 112– dolgovi do bank 94.481 13,4 30.916 63.565 10,1 149– dolgovi do strank, ki niso banke 522.507 74,4 43.718 478.789 76,4 109– dolžniški VP 16.670 2,4 –10.250 26.920 4,3 62– podrejene obveznosti 25.001 3,6 4.649 20.352 3,2 123Druge obveznosti 10.843 1,5 –134 10.977 1,8 99Kapital 33.054 4,7 7.351 25.703 4,1 129Obveznosti 702.556 100 76.250 626.306 100 112

Dolgovi do gospodinjstev, ki so konec leta 2008 pomenili 89,8 odstotka obveznosti, do strank, ki niso banke, so se pove­čali za 37.191 tisoč evrov oziroma za 9 odstotkov in so konec leta 2008 znašali 469.229 tisoč evrov.

Dolgovi do gospodarskih družb so se v letu 2008 povečali za 6.527 tisoč evrov oziroma za 14 odstotkov in so konec leta znašali 53.278 tisoč evrov. Med dolgovi do nefinančnih družb je banka najbolj povečala kratkoročne dolgove.

Dolgovi do bank so se povečali za 30.916 tisoč evrov oziroma za 49 odstotkov, v strukturi virov pa so se povečali z 10,1 odstotka v letu 2007 na 13,4 odstotka v letu 2008 in so ob koncu leta 2008 znašali 94.481tisoč evrov.

26

Stanje dolžniških vrednostnih papirjev se je v opazovanem obdobju znižalo za 10.250 tisoč evrov in je konec leta 2008 znašalo 16.670 tisoč evrov. Znižanje se nanaša na obveznico PBS5 v višini 10.000 tisoč evrov, ki je zapadla v izplačilo 31. 07. 2008.

Stanje podrejenih obveznostih je v primerjavi s koncem leta 2007 večje za 4.649 tisoč evrov, glavnina, 4.200 tisoč evrov, izhaja iz naslova vplačila depozitov Nove KBM d.d. (2.310 tisoč evrov) in Pošte Slovenije, d.o.o. (1.890 tisoč evrov) z last­nostjo podrejenega dolga za potrebe dodatnega kapitala in s tem zagotavljanja ustreznega kapitalskega količnika.

Stanje rezervacij je konec leta 2008 znašalo 3.073 tisoč evrov, kar je isti nivo kot konec preteklega leta.

Kapital banke se je povečal za 7.351 tisoč evrov in znaša konec leta 2008 33.054 tisoč evrov. Povečanje izhaja iz naslova dokapitalizacije v višini 3.335 tisoč evrov, dobička poslovnega leta v višini 2.812 tisoč evrov, ter iz naslova presežka iz pre­vrednotenja v višini 1.204 tisoč evrov.

Dolgovi do strank, ki

niso banke 74,4 %

Dolžniški vrednostni papirji 2,4 %

Podrejene obveznosti 3,6 %

Drugeobveznosti 1,5 %

Dolgovi do bank13,4 %

Struktura virov

Kapital 4,7 %

Največje absolutno povečanje sredstev beleži banka pri kreditih strankam, ki niso banke, in sicer za 72.046 tisoč evrov oziroma za 23 odstotkov, od tega so se krediti gospodarskim družbam povečali za 63.752 tisoč evrov, krediti gospodinj­stvom pa za 8.294 tisoč evrov. Stanje kreditov strankam, ki niso banke, je bilo konec leta 390.620 tisoč evrov. Najvišja mesečna rast je bila v mesecu juniju, in sicer za 15.695 tisoč evrov, v drugi polovici leta se je rast umirila, še posebej v zadnjem tromesečju, ko je bilo že zaznati vplive finančne krize, ki se je najprej odrazila v nezaupanju na medbančnih trgih, kar je povzročilo bistveno zmanjšanje poslovanja med bankami in omejevanje kreditiranja realnega sektorja.

Tudi stanje denarja na računih pri centralni banki se je v letu 2008 povečalo, in sicer za 50.962 tisoč evrov. Povečanje je predvsem na račun prestrukturiranja naložb iz medbančnih depozitov v mejni depozit pri BS, s ciljem ugodnega vpliva na kapitalsko ustreznost banke.

27

v tisoč EURBilanca stanja - sredstva 31. 12. 2008 % Spremembe 31. 12. 2007 % Indeks

1 2 3 = 1 – 4 4 5 6 = 1 : 4Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 71.573 10,2 52.977 18.596 3,0 385

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 231 0,0 –3.277 3.508 0,6 7Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 122.336 17,4 24.406 97.930 15,6 125Krediti bankam 33.013 4,7 –19.287 52.300 8,4 63Krediti strankam, ki niso banke 390.620 55,6 72.046 318.574 50,9 123Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 9,7 –51.270 119.499 19,1 57

Opredmetena osnovna sredstva in neopred­metena sredstva 10.747 1,5 61 10.686 1,7 101

Druga sredstva 5.807 0,8 594 5.213 0,8 111Sredstva 702.556 100 76.250 626.306 100 112

Stanje kreditov bankam se je v letu 2008 znižalo za 37 odstotkov oziroma za 19.287 tisoč evrov. Znižanje je predvsem po­sledica prestrukturiranja dela medbančnih depozitov v mejni depozit pri Banki Slovenije.

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, so konec leta 2008 znašala 231 tisoč evrov, kar je za 3.277 tisoč evrov manj, kot je bilo stanje konec leta 2007. Znižanje je predvsem posledica razmer na finančnih trgih v opazovanem obdobju, saj so delnice doživele hitre in močne padce, zato je banka na osnovi stop loss limitov, odprodala skoraj celotni trgovalni port­felj.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so konec leta 2008 znašala 122.336 tisoč evrov in so se v tem letu povečala za 24.406 tisoč evrov oziroma za 25 odstotkov. V okviru finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ima banka za 1.414 tisoč evrov delnic in deležev, izkazanih po pošteni vrednosti, za 27 tisoč evrov po nabavni vrednosti in za 120.895 tisoč evrov dolžniških vrednostnih papirjev.

Stanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je bilo ob koncu leta 68.229 tisoč evrov, v primerjavi s koncem leta 2007 so se znižala za 51.270 tisoč evrov. Banka razpolaga z dolgoročnimi in kratkoročnimi dolžniškimi papirji, izdanih od držav in centralne banke v višini 61.596 tisoč evrov ter izdanih od drugih izdajateljev, v višini 6.633 tisoč evrov. Banka omenjena finančna sredstva drži v lasti do njihove dokončne zapadlosti.

V strukturi sredstev je na dan 31. 12. 2008 delež kreditov znašal 60,3 odstotka in se je v primerjavi z začetkom leta po­večal za 1 odstotno točko. Krediti strankam, ki niso banke, so se povečali za 4,7 odstotka, krediti bankam pa so se znižali za 3,7 odstotka. Delež finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, je 17,4 odstotka oziroma za 1,8 odstotno točko več kot predhodno leto, delež finančnih sredstev v posesti do zapadlosti pa je iz 19,1 odstotka v letu 2007 padel za 9,4 odstotka, na 9,7 odstotne točke.

28

29

Krediti strankam, ki

niso banke55,6 %

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 9,7 %

Opredmetena neopredmete-na osnovna sredstva 1,5 %

Drugasredstva 0,8 %

Krediti bankam

4,7 %

Struktura sredstev

Finančna sredstva,

razpoložljiva za prodajo

17,4 %

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki–10,2 %

3.2.3. Izkaz denarnega tokaBanka ima ob koncu leta 2008 v višini 104.586 tisoč evrov denarnih ustreznikov, kar je za 33.693 tisoč evrov oziroma za 48 odstotkov več, kot jih je imela ob koncu leta 2007. Med denarnimi ustrezniki se je povečal denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki, in sicer za 52.977 tisoč evrov, krediti bankam pa so padli za 19.284 tisoč evrov oziroma za 37 odstotkov.

Banka izkazuje negativen neto denarni tok iz poslovanja, in sicer v višini 23.968 tisoč evrov, kar pomeni, da je banka v opazovanem obdobju več sredstev plasirala v kredite in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, kot je zbrala sredstev iz vlog in kreditov ter izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti.

Pozitiven neto denarni tok banka izkazuje tako iz naložbenja kot iz financiranja. Iz naložbenja je banka ustvarila za 49.677 tisoč evrov pozitivnega denarnega toka, pri financiranju pa za 7.984 tisoč evrov.

3.2.4. Področja poslovanja banke3.2.4.1. Poslovanje s prebivalstvom

Banka je v letu 2008 na področju poslovanja s prebivalstvom nadaljevala z aktivnostmi, ki so doprinesle k povečevanju ob­sega poslovanja, tako na področju zbiranja sredstev kot tudi na področju kreditiranja prebivalstva.

Navedeno je banka dosegala z ustrezno politiko oblikovanja obrestnih mer in z izvajanjem raznih akcij posrednega ter ne­posrednega trženja, s katerimi je pridobivala nove komitente, obenem pa povečevala obsege poslovnega sodelovanja z ob­stoječimi komitenti.

V letu 2008 je banka nadaljevala in tudi zaključila izobraževanje poštnih delavcev, ki delajo na okencih in opravljajo tudi bančne storitve. Poudarek izobraževanja je bil na spoznavanju procesa svetovalne prodaje bančnih produktov oziroma sto­ritev in njihovi predstavitvi.

Nova storitev – Mini kredit V letu 2008 je banka komitentom ponudila povsem novo storitev, Mini kredit. Gre za obliko kredita, ki ga komitenti, ob iz­polnjevanju vseh potrebnih pogojev, prejmejo v nekaj minutah na vsaki pošti.

30

Uvedba mobilnih bančnih svetovalcevZa področje Gorenjske in Prekmurja je banka »pilotsko« uvedla mobilne bančne svetovalce. Glavni namen njihovega delo­vanja je pomoč poštnim uslužbencem na poštah za intenzivnejšo in kakovostnejšo prodajo bančnih storitev. Poleg tega so mobilni bančni svetovalci usposobljeni tudi za delo s strankami na terenu.

Povečanje na področju zbiranja sredstevNa področju zbiranja sredstev je banka ponovno dosegla precejšnje povečanje obsega avista sredstev (sredstva na osebnih računih in vpoglednih hranilnih vlogah), ki znaša skoraj 5 odstotkov in skoraj 17 odstotno povečanje obsega ostalih zbranih sredstev (depoziti, razne oblike varčevanja). Vsa zbrana sredstva prebivalstva so se v letu 2008 povečala za 9 odstotkov in presegla 466 milijonov evrov.

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000

Vlog

e na

vpo

gled

Vloge prebivalstva

Krat

koro

čna

varč

evan

jaDo

lgor

očna

varč

evan

ja 20082007

v tisoč EUR

Osebni račun Število osebnih računov je banka v letu 2008 obdržala na podobnem nivoju, kot je ta bil konec leta 2007 (nekaj manj kot 120.000), pri čemer je potrebno poudariti, da je banka sistematično zapirala račune, na katerih že dalj časa niso potekale aktivnosti. Pri tem je banka povečala število osebnih računov s kartico kot instrumentom poslovanja za 2.500, s čimer se je delež v celotnem številu osebnih računov povečal z nekaj manj kot 40 odstotkov na skoraj 42 odstotkov.

Elektronsko bančništvoBanka je v letu 2008 povečala število uporabnikov elektronskega bančništva za 22 odstotkov, kar pomeni, da je delež ime­tnikov osebnih računov s kartico, ki uporabljajo ta sodoben način poslovanja z banko, presegel 10 odstotkov.

Brezgotovinsko poslovanjeNa področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v ponudbi široko paleto kartičnih produktov. Banka izdaja plačilne kartice v sodelovanju s sistemom Activa ter z mednarodnima sistemoma MasterCard in Visa. Kartice odlikuje velika prepo­znavnost in uporabnost tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Uporabljati jih je mogoče na številnih prodajnih mestih, POS ter­minalih, v bankah, na poštnih okencih, bankomatih in na internetu. Vsi imetniki osebnih računov (razen tistih, ki poslujejo s knjižicami) prejmejo kartico Activa/Maestro (opravljene transakcije pomenijo takojšnjo bremenitev računa), dodatno pa lahko izbirajo med naslednjimi karticami z odloženim plačilom: Activa, Activa/MasterCard in Activa/Visa.

31

Kreditno poslovanjeBanka je bila precej aktivna tudi na področju plasmajev prebivalstvu (krediti, limiti na osebnih računih) in tako v letu 2008 povečala obseg plasiranih sredstev prebivalstvu za 10 odstotkov. Povečanje plasiranih sredstev na področju kreditiranja prebivalstva (dolgoročni in kratkoročni potrošniški krediti, stanovanjski in drugi krediti) znaša v primerjavi s koncem pre­teklega leta 10 odstotkov, medtem ko je znesek koriščenih limitov na osebnih računih 11 odstotkov višji kot konec pre­teklega leta.

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000

Dolg

oroč

ni

kred

iti

Krediti prebivalstvu

Krat

koro

čni

kred

iti 20082007

v tisoč EUR

Na področju poslovanja s prebivalstvom banka ni čutila posledic globalne finančne krize, ki se je razmahnila v letu 2008. Varčevalci naloženih sredstev v banki niso dvigovali, opazen je bil le rahel padec obsega kreditiranja prebivalstva v zadnjih dveh mesecih, kar je lahko posledica negotovosti, ki je prisotna med ljudmi. Zaradi povečanega tveganja izgub zaposlitve, je banka pri odobravanju kreditov še nekoliko bolj previdna kot običajno.

Tudi v letu 2008 je banka na področju informacijske podpore za področje poslovanja s prebivalstvom nadaljevala z izvaja­njem raznih izboljšav, s katerimi je racionalizirala in skrajšala posamezne računalniško podprte postopke in komitentom omogočila prijaznejše poslovanje. Prav tako je izvedla tudi več prilagoditev v skladu z zakonskimi zahtevami, hkrati pa za novo uvedene storitve pripravila ustrezne aplikativne podpore.

3.2.4.2. Poslovanje s pravnimi osebami

Trženjske aktivnostiV skladu s sprejeto strategijo trženja so bile aktivnosti banke na področju poslovanja s pravnimi osebami usmerjene v ši­ritev in povečanje učinkovitosti prodajnih poti ter rast in nadaljnji razvoj banke. Osnova za prodajo so bile klasične bančne storitve, ki jih je banka po potrebi prilagajala komitentom in jih dopolnjevala s storitvami bančne skupine. Trženje se je iz­vajalo po principu teritorialnega pristopa in načelih osebne prodaje. V skladu s sklenjeno pogodbo med Pošto Slovenije, d.o.o. in banko so bile v prodajo bančnih storitev vključene tudi poštne enote.

Področje pravnih oseb je bilo v letu 2008 osredotočeno predvsem v naslednje segmente ciljnih skupin:– mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki s celotno ponudbo svojih storitev; – društva in župnijski uradi, predvsem na področju odpiranja transakcijskih računov in opravljanja plačilnega prometa;– notarji in odvetniki, na podlagi usmerjenih akcij s posebno ponudbo; – občine, predvsem s trženjem ponudbe vezave sredstev, odpiranja gotovinskih računov in kreditov s subvencionirano

obrestno mero;– podjetja v nastajajočih poslovnih conah, predvsem na področju financiranja investicij in pridobitve komitentov na ostalih

področjih poslovanja;

32

– študentske organizacije in študentski servisi, predvsem na področju plačilnega prometa in s posredno možnostjo prido­bitve komitentov tudi kot fizičnih oseb;

– podjetja, ki poslujejo z gotovino.

Tržne aktivnosti za pridobivanje novih komitentov je banka izvajala predvsem na naslednje načine:– trženje na osnovi individualnih ponudb ter osebnih predstavitev banke in njenih storitev s strani vodilnih in vodstvenih

delavcev ter usposobljenih komercialistov;– trženje prek mreže enot Pošte Slovenije v skladu s programom pospeševanja prodaje bančnih storitev (predvsem odpi­

ranje transakcijskih računov);– izvajanje posebnih akcij z uporabo direktne pošte po posameznih segmentih komitentov (društva, župnijski uradi …)

oziroma po posameznih storitvah;– kreditiranje na osnovi posebnih aranžmajev pri subvencioniranih kreditih (občine) in s tem pridobivanje novih komiten­

tov.

Tržne aktivnosti za zadržanje in povečanje obsega sodelovanja z obstoječimi komitenti je banka izvajala predvsem na na­slednje načine:– celovito in strokovno spremljanje prek urejenega skrbništva komitentov; – pravočasno informiranje komitentov o novostih v ponudbi banke; – hitra odzivnost, strokovnost in svetovanje;– krepitev partnerskega odnosa z raznimi poprodajnimi aktivnostmi (občasni stiki po telefonu, obiski, srečanja ob raznih

prireditvah …).

Povečanje naložbenega poslovanjaV letu 2008 je banka povečala naložbe (krediti in garancije) pravnim osebam, ki niso banke, za 76.182 tisoč evrov oziroma za 28 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. Individualni pristop do komitentov, kakovost izvedbe storitev, strokovnost zaposlenih in povečana prisotnost na trgu so najpomembnejši dejavniki, ki so pripomogli, da je banka na področju pravnih oseb izpolnila in presegla zastavljene cilje v sprejeti poslovni politiki za leto 2008.

Obseg naložb v tisoč EURVrsta naložbe Stanje na dan Indeks

31. 12. 2008 31. 12. 2007 (2:3)1 2 3 4Krediti – skupaj 315.644 251.069 126– kratkoročni 208.668 151.028 138– dolgoročni 106.976 100.041 107Garancije 37.640 26.033 145Naložbe skupaj 353.284 277.102 128Op.: Podatki ne vključujejo obresti

V strukturi kreditov po ročnosti je znašal delež kratkoročnih kreditov 66 odstotkov, delež dolgoročnih kreditov pa 34 od­stotkov. V primerjavi s preteklim letom se je struktura kreditov po ročnosti spremenila, in sicer za 6 odstotnih točk v korist kratkoročnih kreditov.

Na dan 31. 12. 2008 je banka na področju naložb pravnim osebam, ki niso banke, sodelovala s 1.306 komitenti, s kate­rimi je bilo sklenjenih 3.024 pogodb. Število komitentov se je povečalo za 96 komitenti oziroma za 8 odstotkov, število sklenjenih pogodb pa za 448 pogodb oziroma za 17 odstotkov.

Posebna pozornost je bila v letu 2008 namenjena naraščajoči globalni finančni krizi in pričakovani recesiji v gospodarstvu. Zaznati je bilo predvsem povečano povpraševanje po sredstvih, negotovost poslovanja v različnih panogah in zmanjšan odziv bančnega sektorja na potrebe komitentov po sredstvih. Banka je skrbno preverjala posamezno naložbo z vidika kre­ditnega tveganja, bonitete posameznega komitenta in obnašanja panoge, v kateri komitent deluje. Pri vsaki naložbi je banka individualno presojala tveganje za banko, posebna pozornost je bila namenjena ocenitvi dolžnikove sposobnosti iz­polnjevanja obveznosti do banke iz naslova rednega poslovanja in kakovosti dodatnih zavarovanj po vrsti in obsegu, pred­videnih kot sekundarni vir poplačila.

33

Ob aktivnostih za pridobivanje in spremljavo naložbenih poslov je banka posebno pozornost namenila gospodarjenju z na­ložbami, predvsem pravočasnosti zaznavanja slabih naložb in razreševanju terjatev do komitentov, ki obveznosti do banke niso poravnavali oziroma so jih poravnavali z zamudo.

3.2.4.3. Poslovanje plačilnega prometa

Domači plačilni sistemiPoštna banka Slovenije je bila v letu 2008 za namen izvajanja plačilnega prometa za svoje komitente in zase kot nepo­sredna udeleženka vključena v plačilna sistema:– TARGET2 (plačilni sistem za procesiranje plačil velikih vrednosti in nujnih plačil);– žiro kliring (domač plačilni sistem za procesiranje plačil majhnih vrednosti).

Poleg transakcij v nacionalnih plačilnih sistemih banka beleži tudi obseg transakcij med komitenti v banki (interni plačilni promet).

Obseg plačilnega prometa – vrednostno v milijardah EUR2008 2007 Indeks

TARGET2 15,9 14,7 108Žiro kliring 2,9 2,7 107Interno 2,3 2,2 104

Obseg plačilnega prometa število nalogov2008 2007 Indeks

TARGET2 27.028 25.678 105Žiro kliring 6.782.919 6.815.434 99Interno 294.261 256.969 115

Banka je v letu 2008 povečala obseg poslovanja v plačilnem sistemu Target2 in ugotavlja, da je vrednostni obseg tran­sakcij v vseh plačilnih sistemih že nekaj let v stalnem porastu.

V letu 2008 je potekal pomemben projekt implementacije SEPA (Single Euro Payments Area) plačil. Banka je v preteklem letu nameravala pristopiti v plačilni sistem SIMP (SEPA infrastruktura za mala domača in čezmejna plačila) za procesiranje internih kreditnih plačil (domač plačilni promet majhnih vrednosti), vendar zaradi zamud pri uvajanju tega sistema na na­cionalnem nivoju, tega ni storila. Banka se bo v sistem SEPA IKP (interna kreditna plačila) vključila v začetku leta 2009.

Transakcijski računi pravnih osebStoritve plačilnega prometa je banka pravnim osebam zagotavljala prek lastnih komercialnih centrov, poštnih enot in ele­ktronskega bančništva. Banka zagotavlja komitentom večvalutni transakcijski račun, ki omogoča komitentom enostavno opravljanje storitev v valutah, ki jih potrebujejo.

Za pridobivanje komitentov je banka izvajala Program vodenja osebne prodaje in partnerski odnos s komitenti. Program vodenja in odnosov s komitenti je nudil podporo storitvenemu in prodajnemu okolju z namenom zadovoljiti komitenta.

Pridobivanje novih komitentov je tudi v letu 2008 uspešno potekalo v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o. Ciljna skupina banke so manjša podjetja, samostojni podjetniki in društva. V letu 2008 je banka povečala število transakcijskih računov za 8 odstotkov v primerjavi s preteklim letom.

34

Število odprtih računov pravnih oseb na dan 31. decembra:Vrsta pravnih oseb 2008 2007 IndeksPodjetja 1.076 1.025 105S.p., civilne pravne osebe, društva 2.549 2.328 109Skupine oseb 124 125 99SKUPAJ 3.749 3.478 108

Banka v letu 2008 na področju opravljanja storitev plačilnega prometa za svoje komitente še ni zaznala učinkov finančne krize.

Elektronsko bančništvoElektronsko bančništvo uporablja 1.844 komitentov banke, od tega je 918 pravnih oseb, 926 samostojnih podjetnikov in društev. Večina komitentov, ki so v letu 2008 pričeli opravljati storitve plačilnega prometa, so tudi uporabniki elektronske banke.

Servisiranje in pomoč komitentom elektronskega bančništva banka zagotavlja prek t. i. »help­desk« banke.

Banka si je v letu 2008 prizadevala zagotoviti komitentom dodatnega ponudnika storitev elektronskega bančništva, kar bo zagotovila takoj na začetku leta 2009. Komitenti banke, ki bodo želeli poslovati z banko prek elektronske poti, bodo lahko izbirali med rešitvijo ponudnikov elektronske banke Hermes Softlab in Halcom E­ban.

Plačilni promet na poštnih okencihBanka je na področju plačilnega prometa za fizične osebe še naprej ohranila vodilno vlogo pri sprejemu in obdelavi pla­čilnih nalogov (posebnih položnic in plačilnih nalogov), vplačanih z gotovino. V primerjavi s preteklim letom je količina ob­delanih plačilnih instrumentov padla za 4 odstotke; obdelanih je bilo 35,5 milijonov plačilnih nalogov, medtem ko je vred­nostni obseg porasel za 5 odstotkov.

Obseg transakcij na poštnih okencih

Količina2008

Količina2007

Vrednost v mio EUR

2008

Vrednost v mio EUR

2007 Indeks Indeks Posebne položnice 30.731.779 32.078.741 96 1.079,5 1.057,8 102Gotovinski nalogi BN 4.786.810 4.903.498 98 1.083,5 1.006,4 108Gotovinska izplačila pokojnin 689.646 726.545 95 267,1 256,8 104Vplačila in izplačila za Novo KBM d.d. 875.833 760.261 115 268,9 215,9 125Poštne nakaznice 459.347 447.963 102 28,3 26,5 107

Banka že nekaj let spremlja trend uporabe plačilnih instrumentov z vplačilom ali izplačilom gotovine. Pri tem ugotavlja, da upada uporaba plačilnih instrumentov na poštnih okencih, vrednost teh transakcij pa narašča. Razlog za upad količine »tradicionalnih« plačilnih instrumentov banka pripisuje predvsem elektronskemu načinu poslovanja.

Banka zagotavlja opravljanje storitev vplačila in izplačila na in iz transakcijskih računov fizičnih oseb, ki so komitenti Nove KBM d.d. Obseg teh storitev narašča, v letu 2008 je narasel za 15 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, vrednost opra­vljenih transakcij pa je narasla kar za četrtino.

Banka je tudi v letu 2008 nadaljevala z aktivnostmi, ki se nanašajo na izboljšavo programske podpore, povezane z izvaja­njem storitev, tako na poštnih okencih kot v zaledju. S tem je banka znižala možnosti pojava operativnih tveganj in dosegla določene racionalizacijske učinke ter izboljšala kakovost izvajanja storitev. Veliko pozornosti je v letu 2008 banka namenila tudi upravljanju z gotovino na poštnih okencih.

Mednarodni plačilni prometTudi v letu 2008 je bila banka usmerjena v pridobivanje novih komitentov in ohranjanju obstoječega obsega poslovanja. Banka pri mednarodnem plačilnem prometu upošteva, poleg transakcij v tuji valuti, tudi vse čezmejne transakcije, ki jih opravljajo komitenti v valuti evro.

35

Mednarodni plačilni promet je banka v letu 2008 zagotavljala komitentom banke samostojno prek sistema TARGET2 in prek pogodbene banke. Dodatno se je banka v začetku leta 2008 vključila v nov plačilni sistem za procesiranje SEPA eks­ternih kreditnih plačil prek SEPA SVT­SCT pri Banki Slovenije. Banka je pri vključevanju v ta plačilni sistem sprva zasledo­vala predvsem cilj dosegljivosti, proti koncu leta pa je zagotovila tudi procesiranje odlivnih plačilnih nalogov za svoje komi­tente. Za prihodnje leto banka načrtuje migracijo iz sistema SEPA SVT­SCT na SEPA EKP (sistem eksternih kreditnih plačil, ki se bodo procesirala prek SIMP). Obseg plačil v sistemu SEPA SVT­SCT je bil majhen, saj je banka v letu 2008 prejela 396 plačilnih nalogov v skupni vrednosti 829 tisoč evrov.

Banka omogoča poslovanje za pravne osebe in samostojne podjetnike prek enotnega transakcijskega računa v domači in tuji valuti ter za fizične osebe prek več valutnega osebnega računa.

Banka je v letu 2008 ustvarila 69,6 milijonov evrov plačilnega prometa s tujino, od tega je 29 milijonov evrov prilivov in 40 milijonov evrov odlivov, kar predstavlja 11 odstotno porast v primerjavi z letom 2007. Pri tem banka večino plačil procesira v valuti evro.

Obseg plačilnega prometa v tisoč EURPromet 2008 2007 IndeksPrilivi 29.173 22.933 127Odlivi 40.526 39.902 102SKUPAJ 69.698 62.835 111

Banka opravlja plačilni promet s tujino za fizične osebe tudi z mednarodnimi poštnimi nakaznicami. Vplačila in izplačila z mednarodnimi poštnimi nakaznicami izvaja s 17 državami, s katerimi ima sklenjene dvostranske dogovore. S šestimi po­štnimi upravami poteka izmenjava še vedno po pošti, z drugimi pa elektronsko prek sistema Eurogiro. V letu 2008 je banka zagotovila poravnavo plačil v sistemu Eurogiro prek Deutsche Postbank.

Mednarodne poštne nakaznice v tisoč EUR Količina Vrednost

Promet 2008 2007 Indeks 2008 2007 IndeksIzplačane 4.903 5.793 85 1.366 1.578 87Vplačane 1.646 1.771 93 290 365 80SKUPAJ 6.549 7.564 87 1.656 1.943 85

Poslovanje z mednarodnimi poštnimi nakaznicami je v trendu upadanja že drugo leto, saj se uporabniki poslužujejo drugih načinov transferja denarnih sredstev.

Banka v letu 2008 na področju opravljanja storitev plačilnega prometa še ni zaznala učinkov finančne krize.

3.2.4.4. Poslovanje zakladništva

Banka je na področju zakladništva v letu 2008 opravljala primarno funkcijo uravnavanja likvidnosti v skladu z likvidnostno politiko banke. Njeno izvajanje dnevno nadzoruje likvidnostna komisija. Likvidnost banke je zakladništvo primarno uravnalo s plasiranjem depozitov na medbančnem trgu, kjer je banka pretežno neto upnica. Leto 2008 je banka zaključila z 31,2 milijona evrov naložb v medbančne depozite ter z mejnim depozitom pri Banki Slovenije v višini 50,0 milijonov evrov.

Zaradi uravnavanja denarnih tokov znotraj dneva v skladu s pravili dobre prakse pri izvajanju plačilnega prometa je banka dnevno najemala posojilo čez dan pri Banki Slovenije. Vsa posojila je banka vedno vrnila isti dan, kot jih je najela. Mejnih posojil v letu 2008 banka ni koristila.

Konec leta 2008 ima banka iz naslova depozitov pravnih oseb, občin, društev in samostojnih podjetnikov zbranih 62,7 mi­lijonov evrov depozitov. Navedeni znesek vključuje 19,6 milijonov evrov hibridnih depozitov in depozite, pridobljene za re­financiranje kreditov komitentom, v višini 1,2 milijona evrov.

Leto 2008 je bilo zaznamovano s finančno krizo, ki je ne glede na trdnost slovenskih bank, proti koncu leta dosegla tudi našo državo. V slovenskem prostoru se posledice finančne krize kažejo predvsem skozi oteženo pridobivanje dolgoročnih

36

medbančnih virov. Ker banka ni neposredno odvisna od financiranja na tujih medbančnih trgih, je v letu 2008 uspela pri­dobiti potrebne dolgoročne medbančne vire pri domačih bankah. Za kreditiranje predvsem pravnih oseb je banka v letu 2008 na področju zakladništva organizirala najem dolgoročnih medbančnih kreditov v skupni višini 52,5 milijonov evrov.

Banka je na področju zakladništva upravljala tudi z obsežnimi naložbami v vrednostne papirje. Pri tem je zasledovala cilj varnosti, likvidnosti in ustreznega donosa vrednostnih papirjev. Večino vrednostnih papirjev je razporedila med bančne po­stavke, od tega jih je po stanju na dan 31. 12. 2008 35,89 odstotkov v skupini do zapadlosti in 63,98 odstotkov v skupini razpoložljivih za prodajo.

Banka ima majhen delež vrednostnih papirjev, ki so namenjeni trgovanju in predstavljajo postavke trgovalne knjige. Po stanju na dan 31. 12. 2008 predstavljajo ti vrednostni papirji 0,12 odstotka celotnega portfelja vrednostnih papirjev. V tr­govalni knjigi so zaradi realizacije tako imenovanih »stop loss« limitov (limiti, ki so vezani na padce tržnih vrednosti) ostali le še lastniški vrednostni papirji enega slovenskega podjetja.

Prvovrstni vrednostni papirji (izdajateljev držav članic EU in vrednostni papirji s poroštvom Republike Slovenije) so imeli v celotnem portfelju vrednostnih papirjev 94,8 odstotni delež. Banka zaradi možnega sodelovanja pri monetarnih instru­mentih Evropske centralne banke vzdržuje visok delež naložb v prvovrstne vrednostne papirje, ki so primerni za zavaro­vanje terjatev evrosistema. Delež vseh vrednostnih papirjev v aktivi banke je bil 27,1 odstoten.

Pregled naložb v vrednostne papirje na dan 31. decembra: v tisoč EURVrsta 2008 2007 IndeksVrednostni papirji Republike Slovenije in vrednostni papirji s poroštvom Republike Slovenije

82.814 88.300 94

Delnice izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji 1.644 1.983 83Obveznice drugih izdajateljev v Republiki Sloveniji 27.157 7.654 355Dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev 74.421 115.037 65Drugi vrednostni papirji izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji 630 2.473 25SKUPAJ 186.666 215.448 87Op.: Podatki ne vključujejo obresti.

Banka na področju zakladništva izvaja aktivnosti v zvezi z izdajo lastnih obveznic. V letu 2008 banka sicer ni izdala nobene nove izdaje obveznic, na Ljubljanski borzi pa kotirata obveznici šeste in sedme izdaje (PBS6 in PBS7).

V letu 2008 je banka izpolnila obveznosti iz zapadle obveznice PBS5 in je po stanju na dan 31. 12. 2008 imela izdani dve emisiji obveznic z značilnostmi, kot izhajajo iz spodnje tabele.

Stanje obveznic Poštne banke Slovenije na dan 31. 12. 2008 v tisoč EUROznaka obveznice Datum izdaje Datum zapadlosti Velikost izdaje Podrejeni dolgPBS 6 30. 09. 2004 30. 09. 2011 4.172,9 DaPBS 7 06. 12. 2004 06. 12. 2012 16.691,6 Ne

Glede na konzervativno naložbeno politiko banka nima naložb v tuje lastniške vrednostne papirje, zato iz naslova propada nekaterih finančnih institucij v času finančne krize ni utrpela izgub. Rezultati poslovanja banke pa so obremenjeni z izgu­bami iz naslova prodaj tržnih vrednostnih papirjev, ki jih je banka prodajala ob doseganju postavljenih limitov največjih do­voljenih izgub ter z izgubami zaradi prevrednotenj vrednosti naložb v vrednostne papirje ob spremembah tržnih cen.

3.3 UPRAVLJANJE TVEGANJ V BANKI

Banka je v skladu s strategijo vzpostavila trden in zanesljiv sistem upravljanja s tveganji, ki obsega učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je banka lahko izpostavljena pri svojem poslovanju.

Obvladovanje tveganj se izvaja v sodelovanju z nadrejeno banko v smislu poenotenja metodologij izvajanja obvladovanja tveganj.

37

Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je banka dosegla z izdelavo različnih notranjih dokumentov – politik, metodologij in navodil s področja prevzemanja in upravljanja tveganj. Pri njihovi izdelavi je upoštevala veljavno zakonodajo, sklepe Banke Slovenije in interna pravila, ki so rezultat last nih izkušenj.

Z razvijanjem notranjega poročanja in z obravnavanjem ter sprejemanjem odločitev na ustreznih organih banke se v pro­cese upravljanja tveganj aktivno vključujeta uprava banke in celotno višje vodstvo. Z dobrim upravljanjem tveganj se želi banka hitreje in učinkovito odzivati na spremembe v okolju, približati potrebam strank ter zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost.

Spremljanje in obvladovanje posamezne vrste tveganj podrobneje opredeljuje politika upravljanja z obravnavanim tvega­njem, ki upošteva specifične lastnosti posamezne vrste tveganja:– kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke;– tržno tveganje je tveganje spremembe tržnih cen (obrestnih mer, deviznih tečajev …);– obrestno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v bančni knjigi;– likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti;– operativno tveganje je tveganje izgub, ki izhajajo iz neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj

ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov (tveganje poslovanja z gotovino, kadrovsko tveganje, tveganje varovanja informacijskega sistema, tveganje varnosti premoženja);

– strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, zaradi nepravilnih poslovnih odločitev banke, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti banke na spremembe poslovnega okolja;

– tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube, zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki;

– kapitalsko tveganje je tveganje, ki se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave pri pridobivanju svežega kapitala;

– tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.

Basel IIBanka je v letu 2008 uspešno zaključila projekt priprave Poštne banke Slovenije na zahteve novega kapitalskega spo­razuma Basel II. V letu 2008 je banka pričela izračunavati kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu v skladu z zahtevami novega kapitalskega sporazuma. Glede na obsege trgovanja banka izračunava zahteve za tržna tveganja v okviru zahtev za kreditna tveganja. Za izračun kapitalskih zahtev za operativna tveganja je banka izbrala enostavni pristop.

V okviru projektne skupine Basel II je bil ocenjen profil tveganja banke, ki je bil konec leta 2008 preverjen in ponovno oce­njen s strani odgovornih oseb po posameznih tveganjih in področjih banke.

Prav tako je bil v okviru projektne skupine Basel II pripravljen portal za pregled in ovrednotenje procesa ocenjevanja us­trez nega notranjega kapitala. V portalu je banka opredelila pomembnejša tveganja in pristop banke k spremljanju teh tve­ganj. Banka je kot pomembnejša opredelila kreditno, operativno, tržno, obrestno in likvidnostno tveganje.

Pristop banke k spremljanju kreditnega tveganja: – identifikacija: priprava in vzdrževanje metodologij kreditnih tveganj; metodologija izračuna skupinskih oslabitev;– merjenje oziroma ocenjevanje: uporaba bonitetnih ocen izvozne agencije ECA, Slovenske izvozne in razvojne banke d.d.,

ugotavljanje bonitete podjetij; izvajanje finančnih analiz; ocenjevanje podjetij in samostojnih podjetnikov; izračunavanje limitov zadolženosti; preverjanje blokad; izračun potrebnih dodatnih oslabitev komitentov;

– spremljava oziroma poročanje: poročila za upravo in ALCO o naložbah Poštne banke Slovenije glede na razvrstitev na­ložb po bonitetnih skupinah, dejavnostih ter o prehodih dolžnikov med bonitetnimi skupinami;

– ukrepanje: limiti za kreditojemalce glede na boniteto, dejavnost, zadolženost …; prerazvrstitve komitentov; dodatne oslabitve za posamezne dejavnosti; dodatne oslabitve skupnih komitentov bančne skupine.

Pristop banke k upravljanju z operativnim tveganjem je odobrila uprava banke in je usklajen z nadrejeno banko. Sistema­tično se zbirajo škodni dogodki iz operativnega tveganja, ki se poročajo mesečno upravi in odgovornim osebam v banki ter bančni skupini. Poročila obravnava odbor za tveganja, ki sprejema ustrezne ukrepe.

38

Upravljanje s tržnim tveganjem zajema dnevno spremljanje in poročanje o pozicijah trgovanja, izkoriščenosti in preseganju limitov ter rezultatih trgovanja. V primeru preseganja postavljenih limitov je vzpostavljeno sprotno obveščanje uprave banke, Službe bonitet in obvladovanja tveganj ter Sektorja zakladništva, čemur sledi ukrepanje v skladu s politiko obvlado­vanja tržnih tveganj.

Likvidnostno tveganje se dnevno spremlja na likvidnostni komisiji. Za spremljavo ima banka vzpostavljeno metodologijo merjenja izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju, metodologijo izračuna potrebnega notranjega kapitala za likvidnostno tveganje in vzpostavljen sistem limitov.

Obrestno tveganje oziroma tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer, banka spremlja glede na vrsto in časovno strukturo obrestnih mer. Banka redno spremlja vpliv dejanskih sprememb obrestnih mer v zadnjem dveletnem obdobju na kapital banke ter izdeluje teste tveganja premika krivulje donosnosti in vpliv na izkaz poslovnega izida ter ekonomsko vrednost kapitala.

Glede tveganja kapitala banka redno spremlja višino kapitala in kapitalskih zahtev ter načrtuje gibanja za naslednje triletno obdobje. Banka za naslednja tri leta načrtuje samooskrbo s kapitalom z razporeditvijo načrtovanih čistih dobičkov v re­zerve, kar sta podprla tudi oba lastnika pri sprejemu dolgoročne strategije banke. Stabilna struktura lastništva banke (Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o.) v veliki meri pripomore, da banka lažje obvladuje kapitalsko tveganje.

3.4. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE

1. Število delničarjev: konec leta 2008 sta bila delničarja banke Nova KBM d.d. s 55 odstotnim deležem in Pošta Sloveni­je, d. o. o. s 45 odstotki.

2. Število delnic: dne 31. 12. 2008 znaša osnovni kapital banke 7.366 tisoč evrov, ki ga sestavlja 441.300 navadnih delnic (Nova KBM d.d. ima v lasti 242.715 delnic, Pošta Slovenije, d. o. o. pa 198.585 delnic).

3. Nominalna vrednost delnice znaša 16,6917 evra.4. Delniški kapital na dan 31. 12. 2008 znaša 33.054 tisoč evrov. 5. Knjigovodska vrednost delnice: na dan 31. 12. 2007 = 66,85 evrov, na dan 31. 12. 2008 = 74,90 evrov.

Čisti dobiček na delnico 2008 2007Čisti dobiček poslovnega leta (v tisoč EUR) 2.812 4.450Tehtano povprečno število izdanih delnic 407.791 357.973Osnovni in prilagojeni dobiček na delnico (v evrih na delnico) 6,89 12,43

Čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med čistim dobičkom banke v poslovnem letu in tehtanim povprečnim številom vseh delnic.

Delniški kapital v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Osnovni kapital 7.366 6.418Kapitalske rezerve 8.996 6.609Presežek iz prevrednotenja 48 –1.156Rezerve iz dobička 14.535 12.163Čisti dobiček poslovnega leta 2.109 1.669Skupaj delniški kapital 33.054 25.703

V letu 2008 sta bila vplačana drugi in tretji del sedme emisije delnic v skupnem znesku 3.335 tisoč evrov. Emisija je bila razdeljena na 85.200 delnic in sta jo v celoti vplačala dosedanja delničarja Nova KBM d.d. in Pošta Slovenije, d.o.o. V letu 2007 je bilo realizirano vplačilo prvega dela emisije v višini 1.668 tisoč evrov.

39

3.5. RAZVOJ BANKE

3.5.1. Poslovna mrežaPoslovno mrežo banke je v letu 2008 sestavljalo 556 poštnih enot različnih organizacijskih oblik, ki so opravljale storitve za fizične osebe in določene storitve za pravne osebe; 379 pošt je opravljalo tudi menjalniške posle. Prednost opravljanja storitev prek poštne mreže je predvsem v njeni enakomerni pokritosti s poštami po vsej državi, v neprekinjenih delovnih časih in v poslovanju pošt ob sobotah.

Storitve za fizične in pravne osebe je banka opravljala tudi v lastnih enotah, in sicer v štirih predstavništvih (Celje, Koper, Kranj in Murska Sobota), v dveh komercialnih centrih (Ljubljana in Maribor) in neposredno na lokacijah komercialnih sek­torjev v Ljubljani in Mariboru.

Banka je imela v letu 2008 nameščenih 22 lastnih bankomatov, ki so povezani v mrežo BA v državi. Komitentom banke so brez zaračunavanja provizije za dvig gotovine na razpolago lastni bankomati in bankomati Nove KBM d.d. – skupaj 268 bankomatov.

Ob dobri poslovni mreži različnih organizacijskih oblik je bilo komitentom na razpolago učinkovito in stabilno elektronsko bančništvo za fizične in pravne osebe.

Banka je z uvedbo spletnih strani v letu 2008 razširila svojo poslovno mrežo, saj lahko komitenti in nekomitenti opravijo nekatere bančne storitve tudi prek spletnih strani.

Komercialni center LjubljanaSlovenska cesta 32, 1101 Ljubljana Nove Fužine, 1117 LjubljanaTelefon: 01 243 1970 Telefon: 01 547 3206Faks: 01 243 1975 Faks: 01 547 3207

Komercialni center MariborUlica Vita Kraigherja 5, 2000 MariborTelefon: 02 228 8247Faks: 02 228 8259

Predstavništvo CeljeKrekov trg 9, 3000 CeljeTelefon: 03 424 3980Faks: 03 424 3985

Predstavništvo KoperKolodvorska cesta 9, 6104 KoperTelefon: 05 662 1848Faks: 05 662 1849

Predstavništvo KranjDražgoška 8, 4000 KranjTelefon: 04 201 8550Faks: 04 201 8553

Predstavništvo Murska SobotaTrg zmage 6, 9000 Murska SobotaTelefon: 02 537 9790Faks: 02 537 9792

40

41

3.5.2. Informacijski in tehnološki razvojV letu 2008 je banka nadaljevala s številnimi aktivnostmi na področju informacijsko tehnološkega razvoja. Proces integra­cije in nadgradnje celovitega informacijskega sistema je potekal na podlagi naslednjih dokumentov:– strategije informatike v Poštni banki Slovenije, ki narekuje lokacijsko, strojno, podatkovno in aplikacijsko konsolidacijo

informacijskega sistema; – programa projektov in delovnih nalog Poštne banke Slovenije za leto 2008;– programa racionalizacije poslovanja banke za leto 2008.

Aktivnosti so se izvajale na naslednjih sklopih delovanja:– razvoj in dopolnitve aplikativnih rešitev; – uvedba najboljših praks v področje upravljanja z informacijsko tehnologijo (ITIL);– uvedba nove informacijske podpore za okrevalni načrt banke ob katastrofah;– investicije v računalniška sredstva in omrežno infrastrukturo;– racionalizacija na področju informacijskega sistema.

Banka je razvijala in integrirala naslednje aplikativne sklope informacijskega sistema:– zaključila je projekt lastne podpore za 3. fazo deviznega poslovanja (DEV­3);– zaključila je projekt lastne podpore novim standardom SEPA z ustreznimi dopolnitvami lastnih aplikativnih podpor (OBP,

AKB, PPB, TRRP, NPI, NAR);– dogradila je podatkovni model in spremljajočo aplikativno rešitev za celovito upravljanje s podatkovnimi viri banke za

potrebe Basel II (CPB);– dogradila je podatkovni model in spremljajočo aplikativno rešitev za celovito upravljanje s podatkovnimi viri banke za

potrebe ZPPD (CPB);– izdelala je lastno podporo za novega ponudnika elektronskega bančništva pravnih oseb (HALCOM);– nadgradila je osrednji sistem večkanalne strežbe z Uredbo 1781, skladno z novimi zahtevami na področju preprečeva­

nja pranja denarja, uvedba on­line kreditov na kanalu UPO (OBP);– nadgradila je osrednji sistem večkanalne strežbe z novim poslom (mini kredit) na kanalu UPO (OBP);– nadgradila je aplikativne rešitve OBP za pripravo podatkov za arhiviranje (ICRA) vseh občanskih poslov;– nadgradila je aplikativne rešitve AKB z vključitvijo spremljanja koriščenja limitov pri kartičnem poslovanju fizičnih oseb;– pričela je z razvojem lastne podpore za prenos Okvirnih kreditov pravnih oseb v aplikacijo SING.

Zunanji dobavitelji so za Poštno banko Slovenije razvili naslednje aplikativne podpore:– dograditev podpor zaradi zakonskih zahtev (Gora, Sing);– dograditev podpor zaradi prilagoditve na sistem Sepa (Gora, Sing);– dokončno vzpostavljen podatkovni model za poročanje Evropski centralni banki v skladu z zahtevami Basel II (Gora,

Sing);– nadgradnja podpor na področju poslovanja s prebivalstvom (mini krediti, elektronsko bančništvo) in poslovanja s prav­

nimi osebami (EPPS, pregled zamud po komitentih, pričakovani prilivi in odlivi po zapadlosti) (Sing, Gora);– podpora za arhiviranje dokumentacije za občanske posle (Pink Projekt);– razvoj podpore za prenos okvirnih kreditov v aplikacijo SING in izvedba avtomatizacijo trajnikov na TRR iz naslova kre­

ditnih poslov (Sing);– uvedba nove aplikacije za analitično podporo marketingu na področju poslovanja s prebivalstvom (Gora).

Z namenom racionalizacije poslovanja in dopolnitve obstoječe ponudbe je banka v sodelovanju z zunanjimi dobavitelji iz­vedla tudi številne manjše dopolnitve na aplikativnih podporah tako na področju poslovanja s prebivalstvom kot na poslo­vanju s pravnimi osebami.

Banka je dosegla višjo stopnjo konsolidacije na podatkovni in aplikacijski plasti arhitekture informacijskega sistema z de­viznim poslovanjem na področju transakcijskih računov pravnih in fizičnih oseb, plačilnega prometa in elektronskega ban­čništva.

V letu 2008 je banka vzpostavila VPN povezave za potrebe mobilnih bančnih svetovalcev. Prenovila je komunikacijske po­vezave do omrežja Banke Koper, ki sedaj potekajo prek VPN povezav. Vzpostavila je redundantne povezave prek omrežij ponudnikov Telekom in Amis do omrežja B­Net (Bankart).

42

Banka je prenovila in posodobila sistem elektronske pošte, ki temelji na tehnologiji visoko razpoložljive strežniške gruče med primarno in rezervno lokacijo računskega centra. Nadgradila je domeno aktivnega imenika z novimi domenskimi strež niki na primarni in rezervni lokaciji računskega centra. Prenovila je sistem požarnih pregrad z novimi notranjimi po­žarnimi pregradami in tako dvignila varnostni in upravljalski nadzor perimetra omrežja banke.

V okviru zagotavljanja varnosti in nadzora nad obremenitvijo posameznih elementov informacijske tehnologije banka po­sebno pozornost namenja spremljavi zasedenosti komunikacijskih poti ter spremljavi poskusov nedovoljenih ali zlona­mernih dostopov in pojavov virusov na področju požarnih zidov za elektronsko bančništvo, internetno povezavo ter ostalimi komunikacijskimi povezavami med zunanjimi in notranjim omrežjem banke.

Pri varovanju informacij banka upošteva mednarodne standarde in priporočila najboljše prakse, katerih obseg oziroma po­dročje je mnogo širše kot obseg v banki. Standardi in priporočila zajemajo veliko različnih vrst kontrol varovanja informa­cijske tehnologije. Banka pri izvajanju nalog varovanja informacij upošteva priporočila standarda ISO 27001 in ISO 27005.

Pri uvajanju postopkov in kontrol varovanja poleg standardov in dobrih praks upošteva vse zakonske in druge predpise, ki se nanašajo na varovanje informacij. V ta namen je banka sprejela dokument »Strategija varnostne politike«, ki podaja jasne strateške usmeritve na področju varovanja informacij. V dokumentu so zapisane jasne smernice za dopolnitev ali pri­pravo novih izvedbenih dokumentov na področju varovanja informacij. Izvedbeni dokumenti so vodilo za implementacijo varnostnih ukrepov pri izvajanju, upravljanju in nadzorovanju.

3.5.3. Investicijska vlaganjaNa področju investicijskih vlaganj je banka v letu 2008 porabila 1.708 tisoč evrov sredstev, kar je 80 odstotkov načrto­vanih.

Večji del sredstev (1.052 tisoč evrov) je banka namenila modernizaciji računalniške opreme z namenom povečanja kapa­citet in varnosti informacijskega sistema ter aplikativnim podporam za prebivalstvo in pravne osebe ter poročilnemu si­stemu banke.

Del sredstev (481 tisoč evrov) je banka namenila nakupu dodatnih poslovnih prostorov v objektu City Maribor ter obnovi poslovnih prostorov v predstavništvih Murska Sobota in Kranj.

Ostala sredstva (175 tisoč evrov) so se porabila za nakupe in zamenjavo pisarniške opreme ter druge opreme.

3.5.4. ZaposleniVsak zaposleni banke je pomemben člen v njeni rasti in razvoju, saj s svojim znanjem, izkušnjami in strokovnim delom pri­speva k doseganju zastavljenih ciljev.

Banka se trudi zagotavljati dobre pogoje dela in usposablja ter izobražuje svoj kader. Zaposlene stimulira s sistemom na­grajevanja, napredovanja in z ocenjevanjem delovne uspešnosti.

V začetku leta 2008 je bilo v banki zaposlenih 224 delavcev, ob koncu leta pa 235. Od tega je 171 oziroma 73 odstotkov žensk in 64 oziroma 27 odstotkov moških. Povprečna starost tako žensk kot moških je 42 let. Od skupno 235 delavcev jih je 5 zaposlenih za določen čas.

Fluktuacija v letu 2008 je znašala 2,5 odstotka. Povprečno število zaposlenih v letu 2008 je bilo 229 delavcev. V banko je prišlo 17 delavcev in odšlo 6 delavcev, od tega so se 3 upokojili.

Na dan 31. 12. 2008 je bilo v banki zaposlenih 235 delavcev, od tega je imelo 55,3 odstotka zaposlenih najmanj višje­šolsko izobrazbo, 39,1 odstotka zaposlenih je imelo srednješolsko izobrazbo, 5,6 odstotka zaposlenih pa je imelo nižjo stop njo izobrazbe.

43

Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12. 20082008 2007

Stopnja izobrazbe Število delavcev % Število delavcev %I. 3 1,3 4 1,8II. 0 0 0 0III. 0 0 0 0IV. 10 4,3 9 4,0V. 92 39,1 94 42,0

VI. 40 17,0 41 18,3VII. 78 33,2 64 28,6VIII. 12 5,1 12 5,3

SKUPAJ 235 100 224 100

IzobraževanjeMed cilji, sprejetimi v poslovni politiki banke, sta tudi razvoj in izobraževanje kadrov.

Zaposleni so se vse leto izobraževali na različnih vsebinskih področjih in se udeleževali raznih seminarjev, delavnic, po­svetov in konferenc v organizaciji izobraževalnih institucij, kot so CISEF, ZBS in drugi.

Iz podatkov je razvidno, da banka daje velik poudarek znanju, kar dokazuje tudi delež zaposlenih z visoko izobrazbo in ma­gisterijem – ti predstavljajo 38,3 odstotka vseh zaposlenih. Dobro izobraženi in visoko motivirani zaposleni, kakršne ima banka, so porok za dobro delo in razvoj tudi v prihodnje.

Banka je imela na dan 31. 12. 2008 z zaposlenimi sklenjenih 25 pogodb o izobraževanju ob delu, in sicer: na podiplom­skem študiju se izobražujejo štirje delavci, na visokih šolah šestnajst delavcev, dva delavca na specialističnem študiju, en delavec na višji šoli ter dva delavca na srednji šoli. Skupno ti zaposleni predstavljajo 10,6 odstotkov vseh zaposlenih. V letu 2008 so izobraževanje zaključili štirje delavci, ki so imeli z banko sklenjeno pogodbo o izobraževanju ob delu, in sicer na VII stopnji.

3.5.5. Preprečevanje pranja denarjaMožnost uporabe bančnih storitev za namene pranja denarja predstavlja za banko veliko nevarnost, ki ima lahko za po­sledico: – izgubo zaupanja pri poslovnih partnerjih in v javnosti;– izgubo zaupanja lastnikov banke;– izgubo zaupanja organov nadzora v sposobnost vodstva, da varno in uspešno obvladuje procese poslovanja; – uporabo pravnih sredstev zoper banko, vodstvo in zaposlene.

Zato je dolžnost vodstva na vseh ravneh kot tudi zaposlenih, da izvajajo poslovanja s strankami tako, da je preprečena mož nost zlorabe bančnih storitev za pranje denarja.

V dokumentu Politika odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma so zapisani naslednji cilji in na­čela, ki se v praksi dosledno upoštevajo: – vzpostaviti učinkovite preventivne ukrepe in tako preprečiti možnost zlorabe banke za pranje denarja;– določiti in tekoče spremljati izvajanje notranjih kontrol, da se prepreči izvedba poslov, s katerimi bi banka lahko poma­

gala pri financiranju terorizma, terorističnih skupin in njihovih akcij;– dosledno upoštevati uveljavljeno načelo POZNAJ STRANKO, S KATERO POSLUJEŠ, kar pomeni, da je velik poudarek

namenjen kakovostnemu pregledu stranke tako pri pridobivanju predpisanih podatkov in dokumentov kot tudi pri sprem ljanju njenega poslovanja.

Glede na to, da je v letu 2008 v celoti stopil v veljavo nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, bo v naslednjih letih največ aktivnosti namenjenih:

44

– doslednemu izvajanju pomembnejših novih zakonskih določb, kot so: ugotavljanje dejanskega lastnika stranke – pravne osebe; ugotavljanje politično izpostavljenih oseb; uveljavitev pristopa, ki temelji na oceni tveganosti strank;

– povečanju zavedanja pomena pranja denarja in financiranja terorizma; – povečanju odgovornosti vseh za učinkovito izvajanje nalog, ki izhajajo iz novega ZPPDFT, s poudarkom na skrbnem

pregledu stranke in oceni tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma.

3.6. DRUŽBENA ODGOVORNOST

Poštna banka Slovenije se že od samega začetka zaveda svoje pomembne vloge in odgovornosti do okolja, v katerem po­sluje. Tako skladno s svojo naravnanostjo del ustvarjenega dohodka namenja kulturnim, športnim, humanitarnih in okolje­varstvenim dejavnostim.

Vpetost v družbeno okolje

KulturaBanka je v letu 2008 na področju kulture sodelovala na festivalu Lent, na festivalu narodnozabavne glasbe Slovenije »Vur­berk 2008« in na Festivalu Ljubljana. Že vrsto let zapored je banka generalni sponzor Lutkovnega gledališča Maribor in sodeluje z Mini teatrom, saj se zaveda pomembnosti vlaganja v mlade in njihov razvoj.

ŠportBanka je v letu 2008 podprla vrhunske klube in športnike s področja smučanja, tenisa, odbojke, nogometa in motokrosa, ki so s svojo predanostjo, vztrajnostjo in odličnostjo dosegali izvrstne rezultate tako v domačem kot mednarodnem merilu. Med večjimi projekti velja omeniti sponzoriranje Odbojkarskega kluba Branik NKBM in že nekajletno sodelovanje s Smu­čarskim klubom Branik. Tudi v letu 2008 je banka podprla tekmovanje za veliko nagrado Slovenije in Evropsko prvenstvo v motokrosu v razredu »Open«. Poleg zahtevnih športnih projektov je banka podprla tudi številne manjše, vendar kakovo­stne športne dogodke.

HumanitarnostBanka je tudi v letu 2008 s svojimi sredstvi pomagala številnim humanitarnim in zdravstvenim projektom, katerih cilji so izboljšati kakovost življenja otrok, šolarjev in ljudi, potrebnih zdravstvene in druge pomoči.

V letu 2008 je banka pomagala Univerzitetnemu kliničnem centru (UKC) Maribor pri nakupu sodobne obsevalne naprave za zdravljenje psoriaze oziroma luskavice.

Banka v okviru skupine Activa od leta 2008 omogoča slepim in slabovidnim kupovanje v spletnih trgovinah po posebnem varnostnem sistemu Secure Code z uporabo prilagojenih čitalnikov pametnih kartic, ki imajo vgrajen zvočni vmesnik in večje tipke na čitalniku ter večjih zaslon.

Skrb za naravno okolje

Poštna banka Slovenije je nadaljevala z aktivnostmi za doseganje ciljev varovanja okolja in tako tudi v letu 2008 prispevala h kvalitetnejšemu življenju družbe.

Pri svojem delovanju banka z uvajanjem elektronskega poslovanja na različnih področjih nadomešča papirno poslovanje in tako zmanjšuje porabo papirja. Odpadni pisarniški papir banka skozi postopke razreza in dovoza predaja specializiranim podjetjem.

Banka z ločenim zbiranjem praznih originalnih kartuš in tonerjev prispeva k ekološki osveščenosti zaposlenih in s tem banke kot celote ter zmanjšuje onesnaževanje zemlje s trdimi, škodljivimi in težko razgradljivimi odpadki. Prazne kartuše in tonerje predaja za ravnanje z embalažo specializiranim podjetjem.

Skrb za zaposlene

Banka se ukvarja tudi s socialnim vidikom in socialno varnostjo zaposlenih. V težkih življenjskih in materialnih stiskah dodeljuje solidarnostne pomoči tistim zaposlenim, ki so te pomoči potrebni. Prav tako s plačevanjem premij dodatnega

45

pokojninskega zavarovanja želi zaposlenim omogočiti dolgoročno socialno varnost in boljši življenjski standard po upoko­jitvi.

V letu 2008 je za zaposlene organizirala brezplačno cepljenje proti gripi in za ženske nad štiridesetim letom brezplačen pregled dojk z mamografijo.

Druženje sodelavcev je pomemben del banke. Vsako leto banka organizira dve družabni srečanji. Septembra je organizi­rala srečanje zaposlenih z ogledom Idrijskega. Prav tako je vsako leto organizirano novoletno srečanje zaposlenih.

Banka skrbi tudi za ohranitev odnosov s svojimi upokojenci in jih redno vabi na izlete zaposlenih in novoletna srečanja.

V banki deluje Športno društvo PBS, ki organizira rekreativne dejavnosti in udeležbo na različnih bančnih in poštnih tek­movanjih.

Banka se zaveda pomena socialnega partnerstva. Zato je kot vsa leta do zdaj, tudi v letu 2008 namenjala posebno pozor­nost sodelovanju s Sindikatom PBS.

Banka je skozi celo leto omogočala otrokom zaposlenih brezplačne oglede lutkovnih predstav v Lutkovnem gledališču Ma­ribor in v Mini teatru, skupaj s sindikatom pa je v letu 2008 že tretjič organizirala novoletni predstavi z dedkom Mrazom in darili za otroke zaposlenih v Ljubljani in Mariboru.

Kumuniciranje

Komuniciranje z zaposlenimi Banka že osem let izdaja interno glasilo, ki je namenjeno zaposlenim in upokojenim sodelavcem. Interno glasilo izide šti­rikrat na leto. Namen glasila je, da banka seznani svoje zaposlene z rezultati poslovanja, odločitvami vodstva, aktivnostmi na posameznih področjih delovanja, aktualnimi dogodki in drugimi poljudnimi vsebinami.

Banka je zaključila tudi projekt uvedbe internega spletnega portala. Interni spletni portal je bil uveden junija 2008 in zapo­slenim omogoča dostop do čim večjega števila informacij, ki jih zaposleni potrebujejo pri svojem delu.

Komuniciranje z vlagateljiV letu 2008 je banka sproti in na enakomeren način poročala in obveščala javnost o svojem finančnem in pravnem po­ložaju ter o poslovanju z javnimi objavami tako prek sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze – Seonet na splet nih straneh banke kot prek medijev.

Komuniciranje z medijiŽe zgrajene odnose z mediji je banka ohranjala hkrati pa gradila nove odnose z veliko mero korektnosti in profesionalnosti, saj tudi dobri odnosi z mediji prispevajo k ohranjanju pozitivne medijske podobe banke.

Banka je aktivno in pravočasno odgovarjala na vprašanja novinarjev. O pomembnih dogodkih jih je obveščala s sporočili za medije, obenem pa jim je pomagala pri iskanju tistih informacij, ki niso neposredno vezane na banko.

Komuniciranje s komitentiV letu 2008 je banka komunicirala tako z obstoječimi kot potencialnimi komitenti.

Akcije tržnega komuniciranja so zajemale storitve za fizične osebe. Banka je za kreditojemalce pripravila ugodne ponudbe. Spomladi je pripravila tržno akcijo za stanovanjske kredite, poleti pa za počitniške kredite. Pri stanovanjskih kreditih je so­delovala tudi z Zavarovalnico Maribor in svojim komitentom omogočila brezplačno enoletno stanovanjsko zavarovanje OPA. Skozi celo leto 2008 je banka vodila posebno akcijo za pridobivanje novih imetnikov osebnih računov s kartico. V ta namen je za vse nove imetnike osebnih računov oblikovala poseben paket ugodnosti, ki ga je poimenovala Nov začetek. Banka je izvedla tudi akcijo odpiranja računov za mlado populacijo in jo poimenovala PBS žepnina.

Ker je banka prisotna po vsej državi, so bile akcije tržnega komuniciranja pripravljene tako, da so medijsko zajele ves slo­venski prostor.

46

Banka želi izboljšati komunikacijo z obstoječimi in potencialnimi komitenti, optimizirati poslovne procese znotraj banke, iz­boljšati prodajno učinkovitost, informirati in izobraževati trg. V ta namen je v letu 2008 uvedla nove, prenovljene spletne strani.

Banka je komitente redno obveščala z mesečnimi izpiski in drugo direktno pošto, z obvestili za javnost in novicami na splet nih straneh banke www.pbs.si.

Banka je za ugodnejše komuniciranje komitentov in nekomitentov z banko uvedla brezplačno telefonsko številko 080 80 58.

3.7. DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE

Služba notranje revizije je samostojna organizacijska enota. Organizacijsko in funkcijsko je neposredno podrejena upravi banke in je tako neodvisna od revidiranih področij oziroma drugih organizacijskih delov banke. Delo opravlja v skladu z za­konom o bančništvu, pri čemer upošteva standarde strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks poklicne etike notranjega revizorja in kodeks notranjerevizijskih načel.

V letu 2008 je služba izvajala notranje revizije v skladu z letnim načrtom dela, ki ga je v soglasju z nadzornim svetom po­trdila uprava banke. Letni načrt dela za leto 2008 je predvideval izvedbo štirinajst notranjih revizij. V letu 2008 je bilo v ce­loti izvedenih dvanajst revizij, dve sta bili zaključeni v letu 2009, izvedene pa so bile tudi tri izredne revizije. Poleg revizij­skih pregledov je služba izvajala tudi druge naloge. Spremljala je izvajanje podanih priporočil, podajala strokovna mnenja ob izdaji in posodobitvi notranjih aktov banke, nastopala kot koordinator pri pripravi dokumentacije in izvedbi revizije po­slovanja banke, spremljala potek projektov in delovnih nalog v banki ter sodelovala z oddelkom za nadzor bančnega po­slovanja Banke Slovenije pri pojasnjevanju podatkov o poslovanju banke. Služba opravlja revizijske preglede tudi v Pošti Slovenije, d.o.o., ki v imenu in za račun banke opravlja storitve plačilnega prometa in druge storitve.

O opravljenih revizijah je služba poročala upravi banke. Za upravo in nadzorni svet banke je služba izdelala tudi trimesečna poročila o opravljenem delu in realizaciji priporočil ter letno poročilo o delu službe. Trimesečna poročila in letno poročilo o delu službe je pred uvrstitvijo na sejo nadzornega sveta obravnavala revizijska komisija.

Naloge notranjega revidiranja opravljajo vodja službe in dva revizorja, od katerih eden praviloma opravlja revizije informa­cijskega sistema. Vodja ima naziv revizor, en revizor pa se izobražuje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Zaposleni v službi notranje revizije se redno izobražujejo ter spremljajo novosti na strokovnem področju in področju bančništva.

47

4. UPRAVLJANJE BANKE

Skupščina bankeSkupščina se je v letu 2008 sestala enkrat in to 17. 6. 2008 na 22. seji, kjer so bili sprejeti naslednji sklepi:– sprejeto je bilo letno poročilo o notranjem revidiranju;– skupščina se je seznanila z letnim poročilom in s poročilom nadzornega sveta;– sprejet je bil predlog uporabe bilančnega dobička; – podeljena je bila razrešnica upravi banke in nadzornemu svetu;– sprejete so bile spremembe in dopolnitve Statuta;– imenovani so bili člani nadzornega sveta; – imenovan je bil revizor za leto 2008.

Uprava bankeBanka je imela in ima dvočlansko upravo v sestavi: – mag. Drago Pišek – predsednik uprave– Viktor Lenče – član uprave

Nadzorni svetČlani nadzornega sveta so:1. predsednik Matjaž Kovačič, Nova KBM d.d.2. namestnik predsednika Aleš Hauc, Pošta Slovenije, d.o.o3. član Igor Šujica, KBM Fineko, d.o.o.4. član mag. Andrej PLOS, Nova KBM d.d.5. član Jurij Blatnik, ZEER, d.o.o.

Nadzorni svet je bil imenovan na skupščini. Na svoji konstitutivni seji 2. in 3. oktobra je, v skladu z določili Statuta banke in poslovnika, izvolil novega predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet ima 3 komisije, in sicer:

1. Revizijska komisija v sestavi:– mag. Andrej Plos, predsednik– Boža Lešnik Korbar, članica– mag. Igor Marinič, član (sprememba na 83. seji NS PBS, 16. 6. 2008)

2. Komisija za pospeševanje poslovnega sodelovanja v finančni (bančni) skupini oziroma med Novo Kreditno banko Mari­bor d.d., Pošto Slovenije, d.o.o. in Poštno banko Slovenije, v sestavi:– Matjaž Kovačič, predsednik– Aleš Hauc, član– Vinko Filipič, član (sprememba na 83. seji NS PBS, 16. 6. 2008)– Mladen Stariha, član

3. Komisija za kadrovske zadeve, v sestavi:– Matjaž Kovačič, predsednik– Aleš Hauc, član– Igor Šujica, član

Mandat vseh, tako članov nadzornega sveta kot komisij, traja do 30. 9. 2012.

Komisije opravljajo svoje delo v skladu z določbami Poslovnika o delu nadzornega sveta, kar je opredeljeno tudi v samem poslovniku, in predstavljajo pomožna delovna telesa nadzornega sveta za posamezna področja, za pripravo predlogov sklepov oziroma izvajanja nadzora nad izvajanjem sklepov nadzornega sveta.

48

Vodstveni delavci po stanju 31. 12. 2008:

Ime in priimek: Funkcija: 1. Jožef Fošt Pooblaščenec uprave 2. mag. Jožica Capuder Pooblaščenka uprave 3. mag. Danica Ozvaldič Svetovalka uprave 4. mag. Štefan Jakovac Svetovalec uprave 5. Mija Cerar Košir Pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja 6. Mateja Unuk Vodja službe notranje revizije 7. Duška Zalokar Vodja službe bonitet in obvladovanja tveganj 8. Andreja Gjud Vodja službe za tehnologijo in organizacijo 9. Mojca Mak Direktorica sektorja podpore10. Aleksander Jerenko Direktor sektorja poslovanja s prebivalstvom11. Rosanda Falež Direktorica sektorja poslovanja s pravnimi osebami Maribor12. Regina Jerman Direktorica sektorja poslovanja s pravnimi osebami Ljubljana13. mag. Božena Blažič Direktorica sektorja plačilnega prometa in elektronskega bančništva14. Natalija Muršič Tomažič Direktorica sektorja zakladništva15. Boris Hauptman Direktor sektorja upravljalnega računovodstva16. Roman Treven Direktor sektorja informatike17. Janez Brenkovič Direktor sektorja pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga

Drugi organi

1. Strokovni Kolegij banke sestavljajo uprava, pooblaščenca uprave, svetovalca uprave, pooblaščenka za preprečeva­nje pranja denarja, varnostni inženir, direktorji sektorjev in vodje posameznih služb.

3. Likvidnostna komisija1. mag. Drago Pišek – predsednik2. Viktor Lenče – namestnik predsednika3. mag. Božena Blažič – članica 4. Natalija Muršič­Tomažič – članica5. Karmen Terčelj – članica6. mag. Primož Kosi – član

2. Kreditni odbor1. mag. Drago Pišek – predsednik 2. Viktor Lenče – namestnik predsednika 3. Aleksander Jerenko – član4. Regina Jerman – članica 5. Rosanda Falež – članica 6. Danijela Ilešič – članica7. mag. Štefan Jakovac – član8. mag. Božena Blažič – članica 9. Jožef Fošt – član

4. Odbor za upravljanje z bilanco banke1. Viktor Lenče – predsednik2. mag. Drago Pišek – namestnik predsednika3. mag Jožica Capuder – članica4. mag. Božena Blažič – članica5. Natalija Muršič­Tomažič – članica 6. Aleksander Jerenko – član7. Rosanda Falež – članica8. Regina Jerman – članica9. Mojca Mak – članica

5. Odbor za operativna tveganja1. mag. Jožica Capuder – predsednica2. Miran Bizjak – namestnik predsednice in član3. Roman Treven – član4. mag. Štefan Jakovac – član5. mag. Božena Blažič – članica6. Miloš Zavadlav – član7. Duška Zalokar – članica 8. Mojca Mak – članica9. Andreja Gjud – članica

49

5. NOTRANJA ORGANIZACIJA

Organizacijska struktura banke izhaja iz njenega položaja:– pokrivanja celotnega slovenskega prostora,– obvladovanja masovnih poslov, ki se izvajajo na vseh poštah v državi.

Banka je bila ob koncu leta 2008 organizirana takole:

Uprava banke s štabnimi službami:– pooblaščenca uprave – svetovalca uprave– pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja– ekspert za varnostno politiko – služba notranje revizije– služba bonitet in obvladovanja tveganj– tajništvo banke

Poslovni sektorji:– Sektor poslovanja s prebivalstvom – Sektor poslovanja s pravnimi osebami Maribor– Sektor poslovanja s pravnimi osebami Ljubljana– Sektor zakladništva– Sektor plačilnega prometa in elektronskega bančništva

Strokovno podporni sektorji:– Sektor upravljalnega računovodstva– Sektor informatike– Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga– Služba za tehnologijo in organizacijo– Sektor podpore

V okviru sektorja poslovanja s pravnimi osebami Maribor in Ljubljana ima banka organizirana predstavništva v Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti, v okviru sektorja poslovanja s prebivalstvom pa komercialna centra Maribor in Ljubljana.

Specifičnost delovanja Poštne banke Slovenije je ta, da se aktivnosti odvijajo tudi prek poštnih enot v državi. Zaposleni na poštah, ki opravljajo storitve za banko, so delavci Pošte Slovenije, d.o.o.

V letu 2008 ni bilo sprememb v organiziranosti banke.

50

UPRAVA

Sektor informatike

Oddelek razvoja IT

Sektor upravljalnegaračunovodstva

Sektor poslovanja s pravnimi osebami

Maribor

Sektor poslovanjas pravnimi osebami

Ljubljana

Sektorzakladništva

Sektor plačilnega prometa in elektronskega

bančništva

Sektor poslovanja s prebivalstvom

Oddelek bonitet

Oddelekrizičnih naložb

Oddelek naložbin depozitov

Oddelek naložbin depozitov

Oddelek trgovanja z vrednostnimi papirji in

tujimi plačilnimi sredstvi

Oddelek razvoja in obračuna gotovinskih storitev

PredstavništviCelje

Murska sobota

PredstavništviKranjKoper

Oddelek plačilnega prometa

v državi

Oddelek deviznega plačilnega

prometa

Sektorpodpore

Sektor pravnih,kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga

Pravnezadeve

Kadrovskezadeve

Splošnezadeve

Oddelek računovin kreditiranjaprebivalstva

Oddelek nakazil

Komercialni centerMaribor

Komercialni centerLjubljana

Oddelekračunovodstva

Oddelek operative IT

Oddelekplana, analizin kontrolinga

Oddelek podpore poslom

prebivalstva

Oddelek podpore sektorjema

poslovanja s pravnimi osebamiOddelek

marketingain odnosov z javnostmi

Služba notranjerevizije

Preprečevanje pranja denarja

Služba bonitet in obvladovanja

tveganj

Varnostna politika

Tajništvobanke

Pooblaščenci in svetovalci uprave

Služba zatehnologijo

in organizacijo

December 2008

ORGANIZACIJSKA SHEmA

51

6. IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANKE O SPOšTOVANJU KODEKSA UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIšKIH DRUŽB

Poštna banka Slovenije kot javna družba, katere obveznice so uvrščene na organizirani trg Ljubljanske borze, d.d., posluje skladno z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah ter spoštuje določila Zakona o trgu finančnih instru­mentov in Pravila Ljubljanske borze ter druge predpise, ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Kodeks je javno objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze, Združenja članov nadzornih svetov in Združenja Manager.

Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z manjšimi odstopanji, ki so obrazložena v nadaljevanju (točke v nadaljevanju se navezujejo na Kodeks upravljanja javnih delniških družb):

1.3.7. Uprava objavlja sklic skupščine, celotno besedilo predlogov sklepov, pogoje za udeležbo na SEOnet in na spletnih straneh banke, medtem ko so celotna gradiva na voljo delničarjem na sedežu banke. Glede na samo dva delničarja de­jansko ni potrebe po podrobnejšem objavljanju vseh materialov na spletnih straneh družbe.

1.3.8., 1.3.9. in 1.3.10. Glede na samo dva delničarja je za pričakovati, da so vse zadeve preverjene in ni potrebe po ob­javljanju podatkov.

1.3.18. Doslej so bili člani nadzornega sveta običajno izvoljeni skupno.

1.3.19. Doslej so bili sklepi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu sprejemani skupaj.

2.3.4.–2.3.7. Banka nima sprejetega sistema nagrajevanja z delniškimi opcijami in tako tega ne izvaja.

3.2.3. V pogodbah o zaposlitvi s člani uprave krivdni razlogi za odpoklic niso taksativno našteti, saj so določeni v prvih treh alinejah 2. odst. 268. čl. Zakona o gospodarskih družbah.

3.3.6. Zakon o bančništvu je v svojih določbah o članstvu v nadzornem svetu banke dovolj natančen in zavezujoč, kriteriji pa v celoti zagotavljajo ustrezen izbor članov nadzornega sveta ter tako banka nima dodatnih internih kriterijev za člane nadzornega sveta.

7.1.4. Običajno na seji skupščine ni sodeloval zunanji revizor, je pa to mogoče in v kolikor bo ugotovljena potreba, se bo skupščine udeležil tudi zunanji revizor. Vse bo usklajeno tudi z delničarjema. Na sejah nadzornega sveta, kjer se obravna­vajo letna poročila ali sistemi notranjih kontrol in obvladovanje tveganj, sodeluje notranja revizija.

8.1. Družba obvešča javnost v skladu s predpisi.

8.2. Družba bo po potrebi obveščala javnost tudi v angleškem jeziku.

8.6. Banka kljub temu, da nima posebej izdelanega Finančnega koledarja, redno objavlja pomembnejše informacije banke, kar je usklajeno z obema delničarjema.

Izjava o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb se nanaša na obdobje od zadnje objave do objave te izjave v letnem poročilu za leto 2008.

Maribor, 27. marec 2009

Uprava Nadzorni svet

52

7. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE

Uporaba kodeksa – izjava o spoštovanju kodeksaPoštna banka Slovenije kot javna družba posluje z zakonskimi in podzakonskimi določili, spoštuje predpise ter določbe Ko­deksa upravljanja javnih delniških družb z manjšimi odstopanji, ki so obrazložena že v izjavi uprave in nadzornega sveta o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (točka 6 tega poročila).

Značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki v povezavi s postopkom računovod-skega poročanjaNotranje kontrole banke vključujejo poročanje, delovne postopke, limite za omejevanje izpostavljenosti tveganjem ter fi­zične in tehnične kontrole.

Banka ima sprejete ustrezne dokumente strategije poslovanja in strategije upravljanja s tveganji, vključno s strategijo raz­voja informacijskih sistemov, politike upravljanj s tveganji, politiko varnosti informacijskih sistemov, sisteme varovanje pre­mičnega in nepremičnega premoženja, pravilnike, delovna navodila ter metodologije, ki opredeljujejo spremljavo poslo­vanja, limite in kontrole.

Na področju sistemov varovanja premoženja banka zagotavlja kontrole dostopa s selektivnimi pristopnimi kontrolami in z drugimi oblikami tehničnega varovanja ter redno (v skladu z zakonodajo) popisuje premično in nepremično premoženje.

Varnost informacijskega sistema banka zagotavlja z logičnimi, tehničnimi in fizičnimi kontrolami ter s spremljanjem us trez­nosti strojne in programske opreme. Pri tem veljajo načela zaupnosti, razpoložljivosti in neoporečnosti informacij.

Notranje kontrolne dejavnosti se dnevno opravljajo na nivojih posameznih finančnih storitev, skladno s sprejeto organiza­cijo dela. S kadrovsko politiko banka spremlja zasedenost delovnih mest, strokovnost zaposlenih, izvajanje izobraževanja ter s tem kakovost kadrov. Zaposleni se v skladu z notranjo organiziranostjo dela redno seznanjajo z vsebino navodil in usmeritvami, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih nalog.

V sistem notranjih kontrol je vključena služba notranje revizije, ki neodvisno opravlja preglede in ocenjuje ustreznost sis­tema upravljanja, kvaliteto notranjih kontrol, izvajanje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter dejavnosti, ki jih opravljajo zunanji izvajalci.

Organi, kot so kreditni odbor, odbor za upravljanje z bilanco banke, odbor za operativna tveganja, likvidnostna komisija, uprava banke, nadzorni svet redno v skladu s svojimi pristojnostmi spremljajo poročila o tveganjih, poročila o poslovanju banke, zunanjem poslovnem okolju ter skladnost podatkov z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi ter notranjimi akti.

Upravljanje bankeBanka je organizirana in deluje v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o bančništvu, Zakonom o trgu fi­nančnih instrumentov ter drugimi predpisi. Delničarja banke sta Nova KBM d.d. s 55 odstotnim deležem in Pošta Slovenije, d.o.o. s 45 odstotnim deležem. Oba delničarja svoje interese uveljavljata na skupščini, ki je sklicana v skladu z zakonom vsaj enkrat letno in takrat, kadar je to v interesu družbenikov in družbe. Banka je del finančne skupine Nove KBM d.d.

Delovanje skupščineDelničarja uresničujeta svoje pravice v zadevah družbe na skupščini, ki sklepa o: – sprejemu ter spremembah in dopolnitvah statuta; – letnem poročilu banke, če ga ni potrdil nadzorni svet oziroma če sta uprava in nadzorni svet prepustila to odločitev

skupščini; – uporabi bilančnega dobička; – ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala; – imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;

53

– imenovanju revizorja; – letnem poročilu o notranjem revidiranju službe notranje revizije z mnenjem nadzornega sveta; – podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta; – drugih zadevah, določenimi s predpisi.

Odločitve sprejema z navadno večino oddanih glasov delničarjev, kolikor z zakonom ali statutom ni določeno drugače.

O zmanjšanju osnovnega kapitala, izključitvi prednostne pravice do novih delnic, pogojnem povečanju osnovnega kapitala, odobrenem kapitalu, pripojitvi, združitvi, delitvi, prenehanju, odpoklicu člana nadzornega sveta, izdaji zamenljivih obveznic, delniških nakupnih opcij in dividendnih obveznic – hibridni vrednostni papirji, uporabi bilančnega dobička in v drugih pri­merih, ko tako določa zakon odloča skupščina s ¾ večino glasov.

Skupščino sklicuje uprava najmanj enkrat letno, v roku, določenim z zakonom. Če uprava ne skliče skupščine pravočasno, jo skliče nadzorni svet. Nadzorni svet lahko skliče skupščino tudi v primeru, ko je sklic potreben za nemoteno delovanje banke.

Skupščina se skliče praviloma mesec dni pred zasedanjem skupščine. Odloča lahko samo o zadevah, ki so bile v skladu z zakonom uvrščene na dnevni red. Sklic skupščine se sme preklicati smiselno na način, kot je bila skupščina sklicana.

Sklic skupščine se objavi v Uradnem listu R Slovenije ali v časniku Finance ali prek Sistema elektronskega obveščanja Lju­bljanske borze (na SEOnet­u) in mora poleg navedbe časa vsebovati tudi kraj zasedanja skupščine ter dnevni red zase­danja skupščine s predlogi sklepov.

Skupščino vodi predsednik skupščine. Predsednika skupščine imenuje skupščina banke.

Organi vodenja in nadzoraV banki je v skladu s predpisi in voljo delničarjev dvotirni sistem upravljanja.Banko vodi uprava, nadzor pa vrši nadzorni svet.

Uprava bankeBanko doma in v tujini zastopa ter predstavlja brez omejitev. Zastopata in predstavljata jo v pravnem prometu skupno člana uprave.

Uprava banke vodi njeno poslovanje. Ima dva člana, od katerih je eden predsednik, ki ga predlaga večinski delničar. Šte­vilo in sestavo članov uprave lahko določi nadzorni svet s sklepom, v skladu z dogovorom, opredeljenim v delničarskem sporazumu, sklenjenim med delničarjema dne 6. septembra 2004. Za člana uprave banke je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave banke. Funkcijo člana uprave banke lahko ta oseba opravlja šele, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije v skladu z določili Zakona o bančništvu.

Uprava lahko pooblasti druge delavce banke, da zastopajo in podpisujejo banko v pravnem prometu. Lahko pooblasti osebe, ki niso delavci banke, da zastopajo banko pred sodišči in drugimi organi doma in v tujini, vendar morajo biti ti de­lavci poklicno in strokovno usposobljeni za zastopanje.

Uprava banke vodi banko v dobro banke samostojno in na lastno odgovornost z vsemi pooblastili v skladu z zakonom in statutom, vendar potrebuje soglasje nadzornega sveta v primerih, ki so kot taki določeni v statutu. Podrobnejša določila o načinu dela uprave banke določa poslovnik o delu uprave, ki ga sprejme uprava s soglasjem nadzornega sveta banke. Uprava odgovarja banki za škodo, ki jo povzroči banki s kršitvijo svojih obveznosti, razen če dokaže, da je pošteno in vest no izpolnjevala svoje obveznosti.

Uprava banke mora poleg splošne obveznosti poročanja v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi nadzornemu svetu naj­manj štirikrat letno poročati o: – načrtovani poslovni politiki banke in drugih najpomembnejših vprašanjih banke; – donosnosti banke, še posebej o donosnosti kapitala; – poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju banke;– poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost banke; – obvladovanju tveganj banke;– ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.

54

Uprava pripravi letno poročilo in poslovno poročilo ter predlog za uporabo bilančnega dobička in ga mora skupaj z revizij­skim poročilom in mnenjem revizorja v osmih dneh po prejemu revizijskega poročila predložiti nadzornemu svetu.

Odločitve iz pristojnosti uprave banke sprejemata predsednik in član uprave praviloma soglasno. V primeru enakega šte­vila glasov je odločilen glas predsednika uprave.

Člana uprave banke sta imenovana za obdobje pet let in jima mandat poteče v letu 2010. Lahko sta predčasno odpokli­cana v skladu z zakonom in statutom. Člana uprave v banki sta v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave pred potekom mandata: – če ugotovi, da huje krši svoje obveznosti oziroma da ni sposoben voditi poslov banke;– če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov;– iz drugih poslovno ekonomskih razlogov;– če to sam zahteva.

Pravice in obveznosti članov uprave banke se določijo s poslovnikom o delu uprave banke in pogodbo o zaposlitvi, ki jo sklene predsednik nadzornega sveta. Vrsto in višino prejemkov članov uprave določi nadzorni svet s sklepom v skladu z vladnimi priporočili glede plač in ostalih prejemkov članov uprav v podjetjih v neposredni in posredni lasti.

Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje uprava banke. Imenovani so za čas, ki ga z vsako­kratnim sklepom o imenovanju določi uprava banke. Število, delovna področja ter pogoje za imenovanje delavcev s poseb­nimi pooblastili in odgovornostmi določa pravilnik o organizaciji banke in akt o sistemizaciji delovnih mest, vsebino njihovih pooblastil pa uprava s sklepom. Vrste in višino prejemkov delavcev s posebnimi pooblastili določi uprava s sklepom.

Uprava lahko imenuje kolektivne organe odločanja (komisije, odbore itd.), na katere prenese določene pravice odločanja ter imenuje delovna in posvetovalna telesa iz vrst bančnih delavcev.

Nadzorni svet Banka ima nadzorni svet s petimi člani, za imenovanje katerih ne sme biti zakonskih ovir. Predstavniki neto dolžnikov banke ne morejo biti člani nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo pred­sednika in namestnika predsednika na način in v skladu z dogovorom, opredeljenim v delničarskem sporazumu, skle­njenim med delničarjema dne 6. septembra 2004.

Člane nadzornega sveta voli skupščina banke na predlog delničarjev in to tako, da tri člane izvoli na predlog večinskega delničarja in dva člana na predlog manjšinskega delničarja. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Za odpoklic oziroma razrešitev članov nadzornega sveta je pristojna skupščina.

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po zakonu o gospodarskih družbah, ima nadzorni svet še naslednje pristoj­nosti: – spremlja in nadzoruje vodenje ter poslovanje banke ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga ukrepe za njihovo

odpravo; – sprejema letno poročilo in odloča o predlogu uporabe bilančnega dobička; – obravnava poročila o poslovanju banke med letom; – najmanj ob sprejemu letnega poročila poroča skupščini banke o svojem delu in ugotovitvah; – obravnava poročila službe notranje revizije ter predlaga sprejem ukrepov na podlagi teh poročil; – za skupščino banke pripravlja predloge in izvršuje naloge, ki mu jih določi skupščina banke, če s predpisi ni določeno

drugače; – nadzira primernost postopkov in učinkovitost notranje revizije; – obravnava ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopku nadzora nad banko; – obrazloži skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k revizijskem poročilu k let­

nemu poročilu; – imenuje in odpoklicuje člane uprave banke; – določa kriterije za nagrajevanje uprave banke; – sprejema poslovnik o svojem delu; – preverja letna in druga finančna poročila in o tem izdela pisno poročilo skupščini delničarjev; – odloča o drugih zadevah, določenih z zakoni, predpisi, sklepi in statutom.

55

Nadzorni svet daje upravi soglasje k: – predlogom za skupščino banke; – trajnim kapitalskim naložbam v druge pravne osebe, če skupna vrednost naložbe v posamezno pravno osebo presega

125.000,00 EUR (stopetindvajsettisoč evrov 00/100); – strateškim poslovnim povezavam; – novim izdajam serijskih vrednostnih papirjev; – nakupu, prodaji, prenosu ali kakršnemukoli drugemu razpolaganju z bistvenim delom premoženja, če vrednost takega

premoženja ali sredstev presega 10 odstotkov kapitala banke; – odpisu terjatev nad 210.000,00 EUR (dvestodesettisoč evrov 00/100); – določitvi poslovne politike banke; – določitvi finančnega načrta banke; – določitvi splošnih aktov banke, za katere je tako določeno s tem statutom ali zakonom; – sklenitvi posla, pri katerem bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke, izpostavljenost banke do pogodbene

stranke dosegla ali presegla višino 10 odstotkov kapitala banke, dosegla ali presegla 15 odstotkov oziroma 20 odstot­kov kapitala banke;

– sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju z banko po določilih Zakona o bančništvu;

– določitvi organizacije sistema notranjih kontrol v banki; – določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije; – pravilom delovanja službe notranje revizije; – sklepanju izvedbenih pogodb v okviru Pogodbe o medsebojnem poslovnem sodelovanju s Pošto Slovenije, d.o.o., če

uprava ni soglasna; – imenovanju vodilnih delavcev in dogovoru o pogojih njihove zaposlitve, če uprava ni soglasna; – sprejemu strategije banke; – globalni organizaciji banke; – drugim zadevam, ki jih določajo zakoni, predpisi, sklepi ali statut.

Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina.

Nadzorni svet sprejema sklepe na sejah. Korespondenčno sprejemanje sklepov je dopustno le, če temu ne nasprotuje noben član nadzornega sveta. Seja nadzornega sveta se mora sklicati, če to zahteva član nadzornega sveta ali uprava. Delo nadzornega sveta ureja poslovnik.

Sej nadzornega sveta se lahko udeležujejo le člani nadzornega sveta in uprava banke. Pri obravnavanju posameznih točk dnevnega reda so lahko na seje povabljeni tudi poročevalci iz vrst bančnih delavcev in zunanjih strokovnjakov.

Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov. Za veljavnost sklepa nadzornega sveta je potrebna večina oddanih glasov. Pri neodločenem številu glasov je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik nadzornega sveta.

Članu nadzornega sveta lahko preneha funkcija pred iztekom mandata v primeru, če: – poda pisno odpoved; – ga odpokliče skupščina, pri čemer je za veljavnost sklepa o predčasnem odpoklicu člana nadzornega sveta potrebno,

da je sklep sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov.

Člani nadzornega sveta so za svoje delo upravičeni do plačila sejnin in povračila stroškov, v višini kot jih določi skup­ščina.

Maribor, 27. marec 2009 Uprava

Viktor Lenče mag. Drago Pišek . Član uprave Predsednik uprave

56

57

R A Č U N O V O D S K O

P O R O Č I L O

58

1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. december 2008, in uporabljene računovodske usme­ritve ter pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le­to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2008.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene iz­delane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje tudi, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z veljavno zakonodajo in z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku pet let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodka pravnih oseb in drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile mo­rebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Maribor, 27. marec 2009

Viktor Lenče mag. Drago Pišek Član uprave Predsednik uprave

59

2. RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE

Bilanca stanja (kratka shema) v tisoč EURZap. Oznaka

bil. post.Št. ZNESEK

št. VSEBINA pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 20071 2 3 4

1 A. 1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 3.3.1. 71.573 18.5962 A. 2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju 3.3.2. 231 3.5083 A. 4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.3.3. 122.336 97.9304 A. 5. Krediti 3.3.4. 423.633 370.874

– krediti bankam 33.013 52.300– krediti strankam, ki niso banke 390.620 318.574

5 A. 6. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 3.3.5. 68.229 119.499

6 A. 16. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 0 8

7 A. 10. Opredmetena osnovna sredstva 3.3.6. 9.516 9.3628 A. 12. Neopredmetena sredstva 3.3.6. 1.231 1.3249 A. 14. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 3.3.7. 699 628

– terjatve za davek 76 0– odložene terjatve za davek 623 628

10 A. 15. Druga sredstva 3.3.8. 5.108 4.57711 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 10) 702.556 626.30612 P. 4. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.3.9. 658.659 589.626

– vloge bank 0 9.012– vloge strank, ki niso banke 522.507 478.789– krediti bank 94.481 54.553– dolžniški vrednostni papirji 16.670 26.920– podrejene obveznosti 25.001 20.352

13 P. 9. Rezervacije 3.3.10. 3.073 3.12714 P. 10. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 3.3.11. 179 633

– obveznosti za davek 166 633– odložene obveznosti za davek 13 0

15 P. 11. Druge obveznosti 3.3.12. 7.591 7.21716 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 12 do 15) 669.502 600.60317 P. 13. Osnovni kapital 3.3.13. 7.366 6.41818 P. 14. Kapitalske rezerve 3.3.13. 8.996 6.60919 P. 16. Presežek iz prevrednotenja 3.3.13. 48 –1.15620 P. 17. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 3.3.13. 14.535 12.16321 P. 19. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 3.3.13. 2.109 1.66922 SKUPAJ KAPITAL (od 17 do 21) 33.054 25.70323 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (16 + 22) 702.556 626.306

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.

60

Izkaz poslovnega izida (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK

Zap.VSEBINA

Št. LETO LETOštev. pojasnila 2008 2007

1 2 3 41 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 3.4.1. 36.965 29.7082 Odhodki za obresti in podobni odhodki 3.4.1. 16.265 12.4713 Čiste obresti (1 – 2) 3.4.1. 20.700 17.2374 Prihodki iz dividend 3.4.2. 39 375 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.4.3. 13.811 13.1956 Odhodki za opravnine (provizije) 3.4.3. 5.105 5.2807 Čiste opravnine (provizije) (5 – 6) 3.4.3. 8.706 7.915

8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti , ki niso merjeni po pošteni vrednosti 3.4.4. 124 0

9 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 3.4.5. –884 1.410

10 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 3.4.6. –197 111 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 3.4.7. 270 5412 Administrativni stroški 3.4.8. 14.684 13.74813 Amortizacija 3.4.9. 1.649 1.39514 Rezervacije 3.4.10. 66 71315 Oslabitve 3.4.11 8.688 4.960

16 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (3 + 4 + 7+ 8 + 9 + 10 + 11 – 12 – 13 – 14 – 15) 3.671 5.838

17 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 3.4.12.. 859 1.38818 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (16 – 17) 2.812 4.45019 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA (18) 2.812 4.45020 Osnovni in popravljen dobiček/izguba na delnico 3.4.13. 6,89 12,43

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.

61

Izkaz denarnih tokov (po posredni metodi oziroma različica II) v tisoč EUR

Oznaka VSEBINAŠt. ZNESEK

pojasnila 2008 20071 2 3 4 5A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 3.671 5.838 Amortizacija 3.4.9. 1.649 1.395 Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 3.4.6. 197 –1Neto (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 0 –63Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 1 62

Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnih sred­stev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka) 1.525 –1.021

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 3.4.10. 66 –713

a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 7.109 5.497

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) –93.696 –50.977Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.277 7.228

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo –24.406 –54.367Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov –72.044 –3.610Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 8 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev –531 –228

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 64.177 52.772 Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in kreditov merjenih po odplačni vrednosti 74.634 67.792 Čisto povečanje/(zmanjšanje) dolžniških vrednostnih paprijev, merjenih po odplačni vrednosti –10.250 –14.468

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti in uskladitve –207 –552č) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) –22.410 7.292 d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb –1.558 –1.160e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č + d) –23.968 6.132B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 119.803 40.993

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 11 0 Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 119.792 40.993

b) Izdatki pri naložbenju –70.126 –91.270(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) –1.171 –1.204(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) –433 –524(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) –68.522 –89.542

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a – b) 49.677 –50.277C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 9.283 7.668

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 5.948 6.000 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 3.335 1.668

b) Izdatki pri financiranju –1.299 –6.861(Poplačila podrejenih obveznosti) –1.299 –6.861

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a – b) 7.984 807 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 0 0 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae + Bc + Cc) 33.693 –43.338F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 70.893 114.231 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F) 3.3.1. 104.586 70.893

Pojasnilo k tabeli izkaz denarnih tokov:Banka je za leto 2007 korigirala denarni tok za znesek 22 (v tisočih), in sicer pri dveh postavkah:– denarna sredstva in njihovi ustrezniki (povečanje za 22; pripis obresti pri denarnih ustreznikih) in– čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (zmanjšanje za 22).

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.

62

Izkaz gibanja kapitala v letu 2008 v tisoč EUR

Ozn.post.

VSEBINAOsnovnikapital

Kapi-talske

rezerve

Presežekiz

pre-vredn.

Rezerve iz

dobička

Čisti dobiček/

izgubaposlovnega

letaSkupaj kapital

1 2 3 4 5 6 7 8

1 ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEMOBDOBJU 6.418 6.609 –1.156 12.163 1.669 25.703

2 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo 0 0 1.204 0 0 1.204

6Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu – presežku iz prevrednotenja (2 – 5)

0 0 1.204 0 0 1.204

7 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega leta) 0 0 0 0 2.812 2.812

8Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta, pripoznan v kapitalu (6 + 7)

0 0 1.204 0 2.812 4.016

9 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 948 2.387 0 0 0 3.335

14 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 2.372 –2.372 0

17 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU 7.366 8.996 48 14.535 2.109 33.054

18 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0 0 0 0 2.109 2.109

Izkaz gibanja kapitala v letu 2007

Ozn.post. VSEBINA

Os-novni

ka-pital

Kapi-talske

re-zerve

Pre-sežek

iz pre-vredn.

Re-zer ve iz do-bička

Za dr žani do bi ček

oz. iz-guba

Čisti do bi-ček/izguba po slov nega

letaSkupaj kapital

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU

5.944 5.416 135 6.176 2.569 671 20.911

2Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo

0 0 –1.291 0 0 0 –1.291

6Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu – presežku iz prevrednotenja (2 – 5)

0 0 –1.291 0 0 0 –1.291

7Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega leta)

0 0 0 0 0 4.450 4.450

8Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta, pripoznan v kapitalu (6 + 7)

0 0 –1.291 0 0 4.450 3.159

9 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 474 1.193 0 0 0 0 1.66714 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 5.987 –2.535 –3.452 016 Drugo* 0 0 0 0 –34 0 –34

17KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU

6.418 6.609 –1.156 12.163 0 1.669 25.703

18 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0 0 0 0 0 1.669 1.669

*Pojasnilo k tabeli gibanja kapitala 2007: Točka 16: znesek 34 tisoč evrov predstavlja del bilančnega dobička 2006, ki se je po sklepu skupščine razdelil za na­ grade članom uprave. Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.

63

3. POJASNILA K RAČUNOVODSKIm IZKAZOm

Poštna banka Slovenije je samostojna pravna oseba. Ustanovljena je bila kot delniška družba z namenom opravljanja ban­čnih in drugih finančnih storitev na temelju Zakona o bančništvu in Zakona o gospodarskih družbah. Od leta 2004 banka posluje v okviru bančne skupine Nove KBM d.d. Večinski delničar banke je Nova KBM d.d., ki razpolaga s 55 odstotki delnic, 45 odstotkov pa je v lasti Pošte Slovenije, d.o.o.

Banka ima svoj poslovni sedež v Mariboru, Ul. Vita Kraigherja 5.

Celotno revidirano konsolidirano letno poročilo Nove KBM d.d. je na voljo na sedežu banke, Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor.

3.1. RAZKRITJA POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH SMERNIC

Izjava o skladnostiRačunovodski izkazi so izdelani v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Banka je s 1. 1. 2006 implementirala Mednarodne standarde računovodskega poročanja v svojih poslovnih knjigah. Prehod je opravila skladno z določili MSRP­1, kar pomeni prvo uporabo MSRP na dan 1. 1. 2005.

Uprava Banke je računovodske izkaze za obdobje 01. 01.–31. 12. 2008 potrdila dne 27. 03. 2009.

Podlaga za merjenjeRačunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, kjer se upošteva poštena vrednost:– izpeljani finančni inštrumenti,– finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, – za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, – naložbene nepremičnine.

Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.

Funkcijska in predstavitvena valutaPriloženi računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki je od 1. 1. 2007 funkcijska in predstavitvena valuta banke. Bilance stanja so v evro preračunane z uporabo tečaja, ki je veljal na zadnji dan obdobja. Izkazi poslovnega izida in tabele gibanj so preračunani z uporabo povprečnega tečaja posameznega obdobja. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na tisoč enot.

Uporaba ocen in presojBanka oblikuje ocene in predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Ocene in presoje se tekoče preverjajo, temeljijo pa na izkušnjah iz preteklosti in drugih dejavnikih.

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, s poudarkom na delitvi med finančnimi in­strumenti do zapadlosti, namenjeni trgovanju in razpoložljivi za prodajo. Posebno pozornost banka namenja tudi ocenam in presojam pri oblikovanju popravkov vrednosti za kredite in druge terjatve ter rezervacije za zunajbilančne postavke.

Ocene in presoje uporablja še pri določitvi amortizacijske dobe opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za rezervacije za obveznosti do zaposlencev in za pravne spore.

64

Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazovRačunovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so usklajene z MSRP, Zakonom o go­spodarskih družbah, navodili Banke Slovenije in internimi akti.

Računovodske politike banke so usklajene v skupini, po potrebi pa so ustrezno prilagojene.

Predstavljene politike so bile uporabljene za obe predstavljeni leti, v kolikor ni drugače navedeno.

Devizna sredstva in obveznostiDevizna sredstva in obveznosti so preračunana v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na datum bi­lance stanja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se prek prihodkov/odhodkov iz tečajnih razlik vključujejo v izkaz poslovnega izida

Opredmetena osnovna sredstva Banka uporablja za svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti banka opred­meteno osnovno sredstvo po začetnem pripoznanju amortizira in slabi le v primerih, ko obstajajo znamenja za oslabitev sredstva.

Opredmeteno osnovno sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je osnovno sredstvo usposobljeno za uporabo. Amortizacija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2008 so bile enake kot leto poprej.

Uporabljene amortizacijske stopnje v odstotkihOsnovna sredstva 2008 2007Računalniška oprema 33,33 33,33 Ostala oprema 12,50–20,00 12,50–20,00 Neopredmetena sredstva 10,00 10,00 Nepremičnine 3,00 3,00

Zemljišča so pripoznana ločeno od zgradbe in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, zato jih banka ne amortizira.

V primerih etažne lastnine poslovnega prostora je všteta vrednost pripadajočega zemljišča v nabavno vrednost dela zgradbe, katerega lastnica je banka.

Pripoznanje se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.

Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo ter licence. Amortizirana so po metodi enakomerne časovne amortizacije.

Neopredmetena sredstva banka preneha amortizirati, ko so opredeljena kot kratkoročna sredstva za prodajo ali ko je odpravljeno njihovo pripoznanje, ker se ne pričakuje več nikakršne gospodarske koristi več.

Banka letno ugotavlja nadomestljivo vrednost neopredmetenega sredstva. Če je ta nižja od nabavne vrednosti, se opravi prevrednotenje zaradi slabitve.

Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih banka ne bi uporabljala neposredno za opravljanje svoje osnovne dejavnosti, temveč bi jih posedovala z namenom dajanja v poslovni najem.

Ob pripoznanju so naložbene nepremičnine izmerjene po nabavni vrednosti, kasneje pa jih banka meri po modelu poštene vrednosti. Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin preverja banka ob koncu vsakega poslovnega leta s pomočjo poobla­ščenega cenilca vrednosti nepremičnin.

65

Dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, se vključuje v poslovni izid obdobja, v katerem se pojavi.

Nepremičnine, pridobljene za poplačilo terjatev Nepremičnine, pridobljene za poplačilo terjatev, banka ob začetnem pripoznanju izmeri na osnovi cenilnega zapisnika, ki ga pridobi ob poplačilu terjatev. Kasneje jih vrednoti po pošteni vrednosti. Banka tako pridobljene nepremičnine poseduje z namenom prodaje in jih izkazuje med drugimi sredstvi.

Če nepremičnina ni prodana v roku enega leta od pridobitve, banka pridobi njeno pošteno vrednost s pomočjo poobla­ščenih cenilcev vrednosti nepremičnin ob koncu vsakega poslovnega leta.

Nekratkoročna sredstva za prodajoMed nekratkoročna sredstva za prodajo razvršča banka osnovna sredstva, ki jih več ne uporablja v poslovne namene in so namenjena prodaji.

Opredmetena osnovna sredstva za prodajo meri banka po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjamo knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana za stroške prodaje oziroma amortizacijo, do izločitve iz uporabe.

Sredstva za prodajo so v bilanci stanja prikazana kot samostojna postavka.

Razlike med čisto prodajno in knjigovodsko vrednostjo se pripoznajo v poslovnem izidu, v primeru ko gre za prodajo osnov­nega sredstva, merjenega po nabavni vrednosti. V primeru, ko gre za prodajo prevrednotenih osnovnih sredstev, se razlika iz prodaje izkaže v izkazu poslovnega izida, presežek iz prevrednotenja pa v prenesenem poslovnem izidu.

Finančna sredstvaBanka ob začetnem pripoznanju razvrsti finančne inštrumente v odvisnosti od namena pridobitve, vrste finančnega inštru­menta in časa držanja v posesti:– Finančna sredstva vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na finančne inštrumente v

posesti za trgovanje in na finančne inštrumente pridobljene izključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času. Banka v to skupino razvršča lastniške in dolžniške vrednostne papirje in izvedene finančne inštrumente, razen tistih, ki so namenjeni varovanju in se razvrščajo v bilanci stanja v postavko izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varo­vanju.

– Finančna sredstva v posesti do zapadlosti, med katere razvršča sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo ter za katere banka izpričuje namen in sposobnost posedovanja do zapadlosti.

– Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo so sredstva, ki jih banka namerava posedovati za nedoločeno časovno ob­dobje ter jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb, sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih inštru­mentov.

– Finančne naložbe v kapital drugih družb so dolgoročne naložbe v kapital posameznih družb. Razvrščena so v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo.

– Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu.

Ob sprejetju sklepa o nakupu vrednostnega papirja ali naložbe v kapital druge družbe uprava banke opredeli tudi namen vlaganja in s tem določi metodo vrednotenja.

Nakupi finančnih inštrumentov po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida se pripoznajo v poslovnih knjigah na datum sklenitve posla.

Finančna sredstva, razen finančnih inštrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se na začetku izmerijo po pošteni vrednosti (nabavni), povečani za transakcijske stroške.

Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida, v ob­dobju, v katerem nastanejo.

Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se dobički in izgube iz naslova spremembe poštene vrednosti pripoznajo v kapitalu. V izkaz poslovnega izida se prenesejo ob odpravi pripoznanja, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno.

Posojila in finančna sredstva do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

66

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja.

Vrednotenje finančnih inštrumentovBanka uporablja za slabitev finančnih sredstev določila in kriterije, ki izhajajo iz:– metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj,– dokumenta o razvrščanju, vrednotenju in računovodski politiki za vrednostne papirje.

Vrednotenje finančnih inštrumentov po pošteni vrednostiPo pošteni vrednosti se vrednotijo finančni inštrumenti, razporejeni kot namenjeni trgovanju po pošteni vrednosti skozi po­slovni izid in razpoložljivi za prodajo.

Poštena vrednost finančnih inštrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum bilance stanja. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih bodočih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega modela.

Dolžniški in lastniški finančni inštrumenti, razpoložljivi za prodajo, se v osnovi vodijo po pošteni vrednosti, učinki vredno­tenja pa se pripoznajo prek kapitala.

Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. V primeru obstoja nepristranskega dokaza o oslabitvi finančnega sredstva, raz­položljivega za prodajo, se nabrana izguba, pripoznana v kapitalu, odstrani iz kapitala in prenese v izkaz poslovnega izida. Odprava oslabitve v primeru lastniškega instrumenta se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. V kolikor se v naslednjem obdobju poveča poštena vrednost dolžniškega instrumenta in je povečanje moč nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve izvede prek izkaza poslovnega izida.

Finančni inštrumenti po odplačni vrednostiOslabitev finančnih inštrumentov v posesti do zapadlosti je možna, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi.

Znesek izgube za slabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo prihodnjih de­narnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri. Vrednost izgube je pripoznana v izkazu poslovnega izida.

Krediti in terjatveBanka vodi kredite po odplačni vrednosti. Dane kredite izkazuje v višini neodplačanih glavnic, povečanih za neodplačane obresti in provizije ter zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja Poštne banke Slovenije.

Vnaprej plačane provizije za vodenje dolgoročnih kreditov banka v skladu z internim aktom razmejuje z dobo odplačevanja glavnice.

Banka mesečno ocenjuje, ali obstajajo objektivni dokazi ali dogodki, ki so nastopili po začetnem pripoznanju in bi ti dogodki vplivali na oceno prihodnjih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Pomembne informacije, ki kažejo na oslabitev finančnega sredstva, so neizpolnitev obveznosti pri plačevanju, verjetnost stečaja, prisilne poravnave ali finančne reorganizacije.

Znesek izgube pri slabitvi finančnega sredstva se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vre­dnostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po pogodbeni obrestni meri finančnega sredstva.

V primerih, ko banka razpolaga s prvovrstnim zavarovanjem ali primernim zavarovanjem, upošteva tudi pričakovane de­narne tokove iz naslova unovčitve zavarovanj.

Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta popravka vrednosti. Znesek izgube se pripozna v izkazu po­slovnega izida.

Če se vrednost slabitve v naslednjem obdobju zmanjša, se že prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi. Vrednost razveljavitve izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.

67

V Metodologiji ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja ima banka zapisane kriterije, na podlagi katerih oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Ti kriteriji vsebujejo naslednje in­formacije: – o pomembnih finančnih težavah dolžnika; – o kršenju pogodbenih obveznosti pri odplačevanju obresti in glavnice; – o ekonomskih oziroma pravnih razlogih, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, na podlagi česar sprejme banka

sklep o restrukturiranju finančnih sredstev; – o verjetnosti, da bo dolžnik šel v stečaj ali v finančno reorganizacijo; – o merljivem zmanjšanju ocenjenih bodočih denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev, čeprav se zmanjšanja ne da

prepoznati pri posameznem finančnem sredstvu v skupini.

Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic predstavlja celotno izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5 % kapitala banke.

Banka vsaj enkrat letno oceni osnovno tveganje vseh posamezno pomembnih dolžnikov, kar se odraža v bonitetni oceni. Na podlagi izdelane ocene se komitenti ustrezno razvrstijo po skupinah s skupinsko slabitvijo A, B, C, D, E .

Če pri posamičnem ocenjevanju dolžnika ne ugotovi oslabljenost finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zu­najbilančnih postavkah, se dolžnik vrne v skupino podobnih finančnih sredstev in se slabi s skupinskim odstotkom.

Če pri posamičnem ocenjevanju pomembnih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah banka ugotovi oslabljenost finančnega sredstva ali prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, se takšno finančno sredstvo razvrsti v skupino P in se slabi posamično.

Banka slabi finančno sredstvo glede na pričakovan denarni tok iz: – dogovorov o izvensodni poravnavi, – unovčitve zavarovanja, – kombinacije zgoraj navedenih možnosti.

Kadar banka ne pričakuje poplačila obveznosti iz denarnega toka komitenta in je za poplačilo terjatve potrebno pričeti s postopkom unovčenja zavarovanja, se slabitev finančnega sredstva izračuna s pomočjo neto sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov iz zavarovanja oziroma kombinacije predhodno navedenih možnosti.

Slabitev finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se izračuna s pomočjo diskontirane vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov. Za izračun so potrebni naslednji parametri: – današnja vrednost finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah,– pričakovani bodoči denarni tokovi, – datum pričakovanih bodočih denarnih tokov, – ocenjena vrednost zavarovanja, – pogodbena obrestna mera, – stroški banke, ki so nastali v zvezi z izterjevanjem.

Slabijo se vse tvegane aktivne bilančne postavke in tvegane zunajbilančne postavke. Na osnovi zgoraj navedenih podatkov se izračuna diskontirana vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov. Slabitev finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah je razlika med vrednostjo finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah in neto sedanjo vrednostjo bodočih denarnih tokov. Za diskontno mero se uporablja pogodbeno določena obrestna mera. Odstotek slabitve predstavlja količnik med zneskom slabitve in vrednostjo finančnega sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Posamična slabitev finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se izračunajo po posamezni partiji dolžnika.

Izračuni odstotkov za skupinsko slabitev se opravijo na podlagi podatkov preteklega leta. Novi izračunani odstotki veljajo eno leto.

68

Osnova za izračun skupinskih odstotkov slabitev je analiza v obliki prehodnih matrik, ki spremlja, koliko komitentov je iz posameznih bonitetnih skupin v roku enega leta prešlo med neplačnike.

Kot neplačniki so opredeljeni komitenti, ki so vsaj trikrat v letu zamudili s plačilom pomembnega zneska nad 90 dni.

Sledi izračun izgube, ki jo predstavljajo plasmaji (izpostavljenost za razporejanje) do komitentov, razvrščenih v skupino E in katerim so bili odpisani dolgovi (nad 2,5 % izpostavljenosti). Tako izračunana izguba se porazdeli glede na strukturo ne­plačnikov po skupinah od A do E. Odstotek slabitve se izračuna kot količnik med izgubami v opazovanem letu in izposta­vljenostjo za razporejanje. Končni odstotek skupinske slabitve se izračuna na osnovi povprečnega odstotka zadnjih petih let.

Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.

Med denarne ustreznike skupina šteje:– gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih,– posojila bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev,– naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje držav EU in v vrednostne papirje centralne banke oziroma ECB z origi­

nalno zapadlostjo do treh mesecev.

Finančne obveznostiFinančne obveznosti so dolgovi do strank za vloge, najete kredite, izdane vrednostne papirje in druge obveznosti iz poslo­vanja.Obveznosti se v bilanci stanja izkazujejo po začetni pripoznani vrednosti v višini prejetih denarnih sredstev. Po začetnem merjenju se dolgovi izkazujejo po odplačni vrednosti.Pripoznanja se odpravi, ko ugasnejo obveze, določene v pogodbi, oziroma so razveljavljene ali zastarane.

RezervacijeBanka oblikuje rezervacije za zunajbilančne obveznosti v skladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja. Dolžniki se razvrščajo v bonitetne skupine A, B, C, D in E oziroma v posamično skupino P enako, kot je opisano pri razvr­ščanju kreditov in terjatev. Višina rezervacije je odvisna od razvrstitve dolžnika.

Rezervacije za obveznosti in stroške banka pripozna zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih ko­risti, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki in odhodkiPrihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče za nes­ljivo izmeriti.

Obrestni prihodki in odhodki so izkazani v obračunanih zneskih v višini, rokih ter na način, določen s Sklepom o obrestnih merah banke oziroma na osnovi pogodb med banko in komitentom.

Prihodki in odhodki za obrestiObrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente, merjene po odplačni vrednosti, z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti finančnega sredstva ali obveznosti in porazdelitve obrestnih prihodkov oziroma odhodkov skozi ustrezno časovno obdobje.

Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) pričakovane prihodnje denarne tokove skozi obdobje pričakovane dobe trajanja finančnega instrumenta, če je primerneje, pa skozi krajše obdobje na čisto knji­govodsko vrednost finančnega sredstva ali obveznosti. Pri izračunu efektivne obrestne mere banka oceni denarne tokove

69

ob upoštevanju vseh pogodbenih določil, vendar brez pričakovanih bodočih izgub. Izračun vključuje vsa prejeta in dana na­domestila ter zneske v skladu s pogodbo (obresti, provizije, transakcijske stroške …).

Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend banka izkazuje prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb.

Prihodki in odhodki od opravninMed prihodki od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitve v skladu s Tarifo nadomestil ali na osnovi pogodbenih določil med banko in komitentom.

Med odhodki za opravnine so vključena obračunana nadomestila za opravljene storitve drugih v skladu s pogodbami med banko in upnikom.

Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma, ko je storitev opravljena.

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti ter namenjenih trgovanju V okviru prihodkov in odhodkov iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, banka izkazuje realizirane do­bičke ali izgube iz naslova trgovanja z lastniškimi in dolžniškimi finančnimi inštrumenti ter iz nakupov in prodaj tujih valut.

Drugi poslovni dobički ali izgubeMed drugimi dobički ali izgubami so vključeni prihodki od najemnin za poslovne prostore in drugi prihodki iz poslovanja. Med drugimi izgubami banka izkazuje odhodke za dajatve, članarine in druge poslovne odhodke.

Oslabitve finančnih sredstevMed oslabitvami izkazuje banka oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, na osnovi kriterijev iz Meto­dologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in oslabitve nepremičnin, pridobljenih za poplačilo terjatev na osnovi ce­nitve pooblaščenega cenilca, ter iz oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v primeru, da je sredstvo osla­bljeno.

DavkiObračunani davek od dohodka je prikazan v višini, kot ga je banka obračunala v skladu z veljavno zakonodajo. Veljavna davčna stopnja za leto 2008 je 22 %.Odloženi davki so obračunani za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter za nji­hovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčni stopnji v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih inštrumentov in rezervacij.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdav­čljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih inštrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu.

Povezane osebeOseba je povezana s podjetjem, če:a) neposredno ali preko enega ali več posrednikov, stranka:

– usmerja podjetje ali jo to podjetje usmerja ali pa je usmerjena skupaj z njim (sem spadajo tudi obvladujoča podjetja, odvisna podjetja in soodvisna podjetja);

– ima delež v podjetju, kar ji zagotavlja pomemben vpliv na odločanje v podjetju, – izvaja skupno obvladovanje podjetja;

b) je oseba pridruženo podjetje (v skladu z definicijo MRS 28, Finančne naložbe v pridružena podjetja);c) oseba predstavlja skupen podvig, kjer je podjetje podvižnik (MRS 31, Deleži v skupnih podvigih);č) je oseba ključen član vodstvenega osebja podjetja ali njegovega obvladujočega podjetja;d) je oseba ožji član družine katerega koli posameznika iz točke (a) ali (č);

70

e) je oseba podjetje, ki ga neposredno ali posredno usmerja, skupno obvladuje ali ima v njem močan vpliv ali prednostno glasovalno pravico – kateri koli posameznik iz točke (č) ali (d); ali

f) je oseba program pozaposlitvenih zaslužkov za zaposlence v določenem podjetju ali katero koli podjetje, ki je povezana oseba tega podjetja.

Posel s povezano osebo je prenos sredstev, storitev ali obvez med povezanima osebama ne glede na to, ali se zaračuna kaka cena ali ne.

Ugodnosti zaposlenihUgodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih so iz­računane s strani neodvisnega aktuarja, v letu 2008 pa ocenjene glede na gibanje zaposlenih.

Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu so:– diskontni faktor 7,65 odstotka,– rast plač v skladu s planirano rastjo plač finančne skupine Nove KBM d.d., z napredovanji in z rastjo plač glede na

pretečeno delovno dobo,– za stopnjo umrljivosti je upoštevana uporaba tablic smrtnosti slovenske populacije v letih 2000–2002,– fluktuacija zaposlenih je izračunana na podlagi verjetnosti prekinitve delovnega razmerja po volji zaposlenca na podlagi

podatkov za leta od 2003 do 2008 po starostnih razredih.

Banka plačuje prispevke delodajalca v višini 16,1 odstotkov v skladu s slovensko zakonodajo. Razen do plačila prispevkov banka nima nikakršnih dodatnih obveznosti. Prispevki predstavljajo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v iz­kazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

V skladu s slovensko zakonodajo se zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih po­gojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v banki.

Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, vsi dobički in izgube iz tega naslova pa so vklju­čeni v izkaz poslovnega izida.

Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavoŠtevilni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. decembra 2008, še ne ve­ljajo in jih banka pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala:

– MSRP 8, Poslovni odseki (v veljavi od 1. januarja 2009) V poročanje po odsekih uvaja t. i. »poslovodni pristop«. MSRP 8, ki ga bo banka morala upoštevati pri pripravi računo­

vodskih izkazov za poslovno leto 2009, določa razkritja o odsekih na podlagi internih poročil, ki jih bo redno preverjal glavni nosilec odločanja v banki, da oceni poslovno uspešnost vsakega odseka in jim dodeli sredstva.

Banka trenutno informacijo o odsekih izkazuje po področnih odsekih.

– Prenovljeni MRS 23, Stroški izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009) Prenovljeni standardi ne dajejo več možnosti pripoznavanja stroškov izposojanja kot ne odhodkov in zahtevajo, da pod­

jetje stroške izposojanja, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, usred­stvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva.

Prenovljeni MRS 23 bo banka morala pričeti uporabljati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo predstavljalo spremembo v računovodskih usmeritvah banke. Skladno s prehodnimi določbami bo banka prenovlje­ni MRS 23 uporabila pri tistih sredstvih, pri katerih se usredstvenje stroškov izposojanja prične na dan, ko sprememba stopi v veljavo ali pozneje.

– Dopolnila k MSRP 2, Plačilo z delnicami (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnilo natančneje določa pojem odmerni pogoji in uvedba koncepta neodmernih (nezajamčenih) pogojev. Neodmer­

ni pogoji se morajo odražati v pošteni vrednosti na dan podelitve, nezmožnost izpolnitve neodmernih pogojev pa se obravnava kot preklic.

71

Dopolnila k MSRP 2 nimajo pomembnega vpliva na poslovanje banke, saj le­ta nima sistema ugodnosti v obliki deležev.

– Spremenjen MSRP 3, Poslovne združitve (v veljavi od 1. julija 2009) Obseg spremenjenega standarda je dopolnjen in definicija pojma ‘posel’ je razširjena. Dopolnjen standard zajema tudi

številne druge spremembe, med drugimi: – vsi sestavni deli plačila, ki jih prenese prevzemnik, so pripoznani in izmerjeni po pošteni vrednosti na datum prevze

ma, vključno zneski, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov; – naknadne spremembe zneskov, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, se pripoznajo v poslovnem izidu; – stroški prenosa, z izjemo stroškov izdaje delnic ter stroškov izdaje dolgovnega inštrumenta, se obravnavajo kot od­

hodek na dan nastanka; – prevzemnik se lahko odloči, da bo neobvladujoč delež izmeril po pošteni vrednosti na datum prevzema (celotna

vrednost goodwilla) ali po sorazmernem deležu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in dolgov prevzetega.

Dopolnjen MSRP 3 za poslovanje banke ni pomemben, saj banka nima deležev v odvisnih družbah, na katere bi omenjeno dopolnilo lahko vplivalo.

– Dopolnila k MRS 1, Predstavitev računovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnjen standard zahteva, da se podatki v računovodskih izkazih združijo na podlagi skupnih značilnosti ter uvaja ‘izkaz celotnega dobička’. Postavke stroškov in odhodkov, kot tudi sestavine ostalega celotnega dobička, so prikazani bodisi v izkazu celotnega dobička (ki v enem samem izkazu zajema izkaz uspeha ter vse nelastniške spremembe v kapitalu) bodisi v dveh ločenih izkazih (izkaz uspeha ter izkaz celotnega dobička).

Skupina bo za konsolidirane računovodske izkaze 2009 uporabila dva ločena izkaza.

– Dopolnilo k MRS 27, Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (v veljavi od 1. januarja 2009) Spremembe se nanašajo na ukinitev definicije “naložbena metoda”, ki jo trenutno navaja MRS 27; namesto tega se vse

dividende odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja, pripoznajo kot prihodek v posa­meznih računovodskih izkazih naložbenika, ko se uveljavi pravica do izplačila dividende.

V posamičnih primerih bo dopolnilo imelo vpliv, ker bodo dividende pripoznane že prej in ne šele ob izplačilu.

– Spremenjen MRS 27, Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (v veljavi od 1. julija 2009) Spremenjen standard obravnava izraz ‘manjšinski delež’, ki se nadomešča z izrazom ‘neobvladujoč delež’ in je definiran

kot »kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti neposredno niti posredno«. Nadalje do­polnjen standard spreminja obravnavanje neobvladujočega deleža, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deležem.

– Dopolnila k MRS 32, Finančni instrumenti: razkrivanje, in MRS 1, Predstavitev računovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009)

Dopolnila uvajajo izjemo pri načelu, ki se praviloma uporablja v sklopu MRS 32 v zvezi z razvrščanjem instrumentov kot lastniški kapital. Sprememba namreč omogoča, da se določeni prodajljivi instrumenti, ki jih družba izda in običajno razvrsti kot obveznost, razvrstijo kot lastniški kapital, toda le če izpolnjujejo določene pogoje.

Dopolnila za banko niso pomembna, saj v preteklosti banka ni izdala prodajljive instrumente.

– Dopolnilo k MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje (v veljavi od 1. julija 2009) Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo obstoječih načel, ki določajo, ali lahko posebne oblike tveganja denar­

nih tokov ali deli denarnih odražajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odražalo razmerje varovanja pred tvega­nji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti. Inflacije ne moremo določiti razen v omejenih okolišči­nah.

Banka še ni zaključila analize učinka tega dopolnila.

– OPMSRP 13, Programi zvestobe kupcev (v veljavi od 1. julija 2008) se nanaša na računovodstvo podjetij, ki izvajajo ali so drugače udeležena v programih zvestobe kupcev. Nanaša se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti prido­bijo pravico do nagrade, kot na primer brezplačno ali cenovno ugodnejše blago ali storitve.

72

Banka ne pričakuje, da bo imel OPMSRP 13 vpliv na računovodske izkaze za leto 2009.

– OPMSRP 15, Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi od 1. januarja 2009) Podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani glede na stopnjo dokonča­

nosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih:– 1. pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih skladno z MRS 11.3;– 2. pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z IAS 18 (npr. družbi ni potrebno dobavljati gradbene materiale); – 3. pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z določili MRS

18.14.

V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov kot to določa MRS 18.14 (npr. po končani gradnji ali po dobavi).

Pojasnilo OPMSRP 15 za banko ni pomembno, saj le­ta ne izvaja storitve gradnje nepremičnin in ne razvija nepremičnin za prodajo.

– OPMSRP 16, Varovanje čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred tveganjem (v veljavi od 1. oktobra 2008) Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera družba v Skupini sme pose­

dovati postavko, varovano pred tveganjem, pojasnjuje, ali metoda konsolidacije vpliva na učinkovitost varovanja kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapi­tala v poslovni izid.

Banka še ni zaključila analize učinka tega novega pojasnila.

– OPMSRP 17, Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi od 15. julija 2009) Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se obveznost izplačila

dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje podjetja ter se izmeri po pošteni vred­nosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigo­vodske vrednosti pa se pripozna.

Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le­to ne bo vplivalo na računovodske izkaze za obdobja pred datumom spre­jema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet presoje uprave/družbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka.

Primerjalne informacijePrimerjalne informacije so, kjer je potrebno, preračunane z namenom zagotovitve primerljivosti s tekočim obdobjem.

3.2. IZPOSTAVLJENOST RAZLIČNIM VRSTAM TVEGANJ

Upravljanje tveganj v banki se kot stalen proces identifikacije, merjenja oziroma ocenjevanja ter spremljave oziroma po­ročanja izvaja v Službi bonitet in obvladovanja tveganj, v Sektorju upravljalnega računovodstva in na odborih oziroma ko­misijah:– Odbor za upravljanje z bilanco banke (ALCO) obravnava kapitalsko ustreznost, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje,

obrestno tveganje, tržno in valutno tveganje, donosnost.– Odbor za operativna tveganja obravnava operativno tveganje, tveganje informacijske tehnologije.– Kreditni odbor obravnava kreditno tveganje in tveganja velike izpostavljenosti pri poslovanju s pravnimi osebami.– Likvidnostna komisija obravnava likvidnostno tveganje – zagotavljanje kratkoročne likvidnosti.– Služba bonitet in obvladovanja tveganj spremlja in upravlja kreditno, operativno, tržno in valutno tveganje. – Sektor upravljalnega računovodstva upravlja kapitalsko in obrestno tveganje.

73

3.2.1. Kreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je posledica poslabšanja dolžnikove kreditne kvalitete. V času trajanja po­slovnega razmerja z dolžnikom banka obvladuje kreditno tveganje s spremljanjem uspešnosti poslovanja dolžnika, porav­navanja obveznosti, kvalitete zavarovanja ter informacij iz okolja.

Banka omejuje kreditno tveganje z rednim spremljanjem portfelja po bonitetnih skupinah. Banka razvrsti vse dolžnike banke ob nastanku poslovnega razmerja z banko, najmanj enkrat letno pa banka pregleda in razvrsti celoten portfelj banke. Posamično pomembna finančna sredstva in privzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah banka pregleda in jih slabi posamično, v kolikor za to obstojajo pogoji. V nasprotnem primeru jih slabi skupinsko, tako kot vsa posamično nepo­membna sredstva.

74

Delež razvrščenih terjatev vseh komitentov po bonitetnih skupinah

A 58,3 %

B 23,6 %

C 1,7 %

D 1,2 %

P 13,5 %

31. 12. 2008

C 1,7 %

A 67,0 %

B 14,7 %

C 2,2 %

D 0,8 %

P 13,0 %

31. 12. 2007

E 1,9 %

Banka ima največji delež razvrščenih terjatev vseh komitentov v skupini A, ki se je v letu 2008 znižal glede na preteklo leto, predvsem na račun skupine B. Delno je poslabšanje posledica finančne krize v drugem polletju. V strukturi so zajete raz­vrščene terjatve vseh komitentov, tako pravnih kot fizičnih oseb.

75

Prehodna matrika komitentov - pravnih oseb na dan 31.12. 2008 glede na 31.12. 2007 31.12. 2008

31.12. 2007 A B C D E PA 85,95% 12,89% 0,66% 0,33% 0,00% 0,17%B 4,85% 84,14% 5,29% 2,20% 0,44% 3,08%C 0,00% 14,63% 65,85% 4,88% 4,88% 9,76%D 0,00% 0,00% 0,00% 81,82% 13,64% 4,55%E 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 100,00% 0,00%P 2,08% 4,17% 0,00% 2,08% 0,00% 91,67%Novi 84,73% 11,83% 1,07% 0,24% 1,18% 0,95%

Iz prehodne matrike je razvidno, da je stabilnost vseh skupin, razen C, dobrih 80 odstotkov. Iz skupine C se je v enem letu 14,63 odstotkov komitentov celo izboljšalo za eno kategorijo, 4,88 odstotkov komitentom pa se je razvrstitev poslabšala za eno oziroma dve kategoriji. Slabih 10 odstotkov C­komitentov smo v letu 2008 pri letnem pregledu posamično oslabili. Največja stabilnost razvrstitev je v skupini A, od katerih se je 12,89 odstotkov komitentov poslabšalo za eno kategorijo. V skupini B je v enem letu ostalo 84,14 odstotkov komitentov, 4,85 odstotkov B­komitentov je izboljšalo razvrstitev, slabih 8 odstotkov pa poslabšalo.V skupini D je 13,64 odstotkov komitentov postalo zelo tveganih. Iz tabele je razvidna tudi razvr­stitev komitentov, pridobljenih v letu 2008.

Oslabitve in rezervacijeOslabitve v letu 2008 je banka izračunavala glede na Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja, v skladu z medna­rodnimi standardi računovodskega poročanja in interno metodologijo o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja – uskla­jeno z Novo KBM d.d.

Oslabitve in rezervacije v tisoč EUROsnovna sredstva 2008 2007 Indeks1 2 3 2 : 3Izkazane oslabitve 37.061 30.493 116Izkazane rezervacije 1.428 1.485 95SKUPAJ 38.489 31.978 115

Banka je v letu 2008 nadaljevala z restriktivno politiko pri preverjanju kvalitete kreditnega portfelja in temu ustrezno raz­vrščala dolžnike v bonitetne razrede ter oblikovala dodatne oslabitve in popravke vrednosti. Pri ocenjevanju bonitete komi­tentov banka uporablja metodologijo bančne skupine, na osnovi katere tudi sproti usklajujemo razvrstitve skupnih komi­tentov.

Vrednost slabih kreditov31. 12. 2008 31. 12. 2007

Bruto znesek slabih kreditov (D, E) v tisoč EUR 16.147 14.879Izkazane oslabitve za kredite (D, E) v tisoč EUR 12.855 12.452Neto znesek slabih kreditov (D, E) v tisoč EUR 3.292 2.427Bruto znesek kreditov v portfelju v tisoč EUR 460.618 401.342Neto znesek kreditov v porfeliju v tisoč EUR 423.633 370.874Bruto znesek slabih kreditov / Bruto znesek kreditov v porfelju (%) 3,51 % 3,71 %Neto znesek slabih kreditov / Neto znesek kreditov v porfelju (%) 0,78 % 0,65 %Skupaj oslabitve za kredite / Bruto znesek slabih kreditov (%) 229 % 205 %

V analizi slabih kreditov, razvrščenih v skupinah D in E, vidimo, da se je delež slabih kreditov glede na preteklo leto spre­menil. Bruto delež slabih kreditov v portfelju se je zmanjšal za 0,2 odstotni točki, neto delež pa se je povečal za 0,13 od­stotnih točk. Ob rahlem povečanju oslabitev za skupinsko oslabljene so se oslabitve za posamične oslabljene nekoliko bolj povečale, tako da so oslabitve skupaj glede na bruto znesek slabih kreditov (D in E) višje za 24 odstotnih točk glede na leto poprej.

76

Razvrščanje finančnih sredstev po odplačni vrednosti Banka je v letu 2008 po stanju terjatev na nivoju preteklega leta. Posamično je banka slabila 76,3 milijonov evrov terjatev in zanje oblikovala 13,5 milijonov evrov oslabitev. Za 487,4 milijonov evrov terjatev, ki jih je banka skupinsko slabila, je bilo konec leta oblikovanih 25 milijonov evrov oslabitev. Vseh oslabitev skupaj za posamične in skupinsko oslabljene je bilo na 31. 12. 2008 za 38,5 milijonov ali 6,5 milijonov evrov več kot pred enim letom.

Razvrščanje po bonitetnih skupinahPorazdelitev po bonitetnih skupinah in po bilančnih in zunajbilančnih terjatvah bank in strank, ki niso banke, je razvidna v naslednjih preglednicah po stanju 31. 12. 2008 in 31. 12. 2007.

Razvrščanje po bonitetnih skupinah na dan 31. 12. 2008 v tisoč EURFinančna sredstva po

odplačni vrednostibanke

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

strankam, ki niso bankeSKUPAJ

bilančne zunajbilančne bilančne zunajbilančne bilančne zunajbilančne Posamična oslabitev Bonitetna skupina A 32.497 21 2.588 0 35.085 21 Bonitetna skupina B 0 0 15.029 1.271 15.029 1.271 Bonitetna skupina C 0 0 12.921 2.312 12.921 2.312 Bonitetna skupina D 0 0 2.794 0 2.794 0 Bonitetna skupina E 0 0 6.805 85 6.805 85 Bruto vrednost 32.497 21 40.137 3.668 72.634 3.689 Oslabitev 0 0 13.031 469 13.031 469 Neto vrednost 32.497 21 27.106 3.199 59.603 3.220Skupinska oslabitev Bonitetna skupina A 2.723 565 310.701 14.509 313.424 15.074 Bonitetna skupina B 0 0 121.811 11.278 121.811 11.278 Bonitetna skupina C 0 0 8.934 597 8.934 597 Bonitetna skupina D 0 0 6.582 77 6.582 77 Bonitetna skupina E 0 0 9.565 10 9.565 10 Bruto vrednost 2.723 565 457.593 26.471 460.316 27.036 Oslabitev 0 0 24.029 958 24.029 958 Neto vrednost 2.723 565 433.564 25.513 436.287 26.078SKUPAJ BRUTO VREDNOST 35.220 565 497.730 30.139 532.950 30.725SKUPAJ NETO VREDNOST 35.220 565 460.670 28.712 495.890 29.298

Razvrščena finančna sredstva po odplačni vrednosti: – krediti bankam v višini 33.013 tisoč evrov in drugi stroški v višini 2.207 tisoč evrov;– krediti strankam, ki niso banke, v višini 390.620 tisoč evrov;– vrednostni papirji v posesti do zapadlosti v višini 68.229 tisoč evrov;– del drugih sredstev v višini 1.122 tisoč evrov; – terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 699 tisoč evrov.

77

Razvrščanje po bonitetnih skupinah na dan 31. 12. 2007 v tisoč EURFinančna sredstva

po odplačni vrednosti banke

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

strankam, ki niso bankeSKUPAJ

bilančne zunajbilančne bilančne zunajbilančne bilančne zunajbilančne Posamična oslabitev Bonitetna skupina A 56.116 21 663 0 56.779 21 Bonitetna skupina B 0 0 2.351 387 2.351 387 Bonitetna skupina C 0 0 7.013 719 7.013 719 Bonitetna skupina D 0 0 1.494 0 1.494 0 Bonitetna skupina E 0 0 5.678 126 5.678 126 Bruto vrednost 56.116 21 17.199 1.232 73.315 1.253 Oslabitev 0 0 7.305 283 7.305 283 Neto vrednost 56.116 21 9.894 949 66.010 970Skupinska oslabitev Bonitetna skupina A 226 286 353.286 27.495 353.512 27.781 Bonitetna skupina B 0 0 72.542 10.904 72.542 10.904 Bonitetna skupina C 0 0 11.986 583 11.986 583 Bonitetna skupina D 0 0 4.301 15 4.301 15 Bonitetna skupina E 0 0 10.578 10 10.578 10 Bruto vrednost 226 286 452.693 39.007 452.919 39.293 Oslabitev 0 0 23.226 1.219 23.226 1.219 Neto vrednost 226 286 429.467 37.788 429.693 38.074SKUPAJ BRUTO VREDNOST 56.342 307 469.892 40.239 526.234 40.546SKUPAJ NETO VREDNOST 56.342 307 439.361 38.737 495.703 39.044

78

Razvrščanje po tveganosti v tisoč EURFinančna sredstva po odplačni

vrednosti strankam, ki niso bankeFinančna sredstva po odplačni

vrednosti banke2008 2007 2008 2007

bilančnezunajbi-lančne

bilančnezunajbi-lančne

bilančne zunajbi-lančne

bilančnezunajbi-lančne

1 Netvegane terjatve in poten-cialne obveznosti 70.840 0 114.279 0 2.723 565 226 286

2 Tvegane terjatve in potencialne obveznosti 426.143 30.139 350.072 40.239 0 0 0 0

a) Terjatve, ki so posamično oslabljene:

– Bruto vrednost 39.390 3.668 16.536 1.232 0 0 0 0 – Oslabitve in rezervacije –13.031 –469 –7.305 –283 0 0 0 0 – Neto vrednost 26.359 3.199 9.231 949 0 0 0 0b) Terjatve, ki so skupinsko

oslab ljene: Bonitetni razred A 239.861 14.509 234.129 27.495 0 0 0 0 Bonitetni razred B 121.811 11.278 72.542 10.904 0 0 0 0 Bonitetni razred C 8.934 597 11.986 583 0 0 0 0 Bonitetni razred D 6.582 77 4.301 15 0 0 0 0 Bonitetni razred E 9.565 10 10.578 10 0 0 0 0 – Bruto vrednost 386.753 26.471 333.536 39.007 0 0 0 0 – Oslabitev in rezervacije –24.029 –958 –23.226 –1.219 0 0 0 0 – Neto vrednost 362.724 25.513 310.310 37.788 0 0 0 0

3 Neoslabljene terjatve 747 0 5.541 0 32.497 21 56.116 21a) Zapadle, neoslabljene terjatve – Bruto vrednost 0 0 0 0 0 0 0 0 – Neto vrednost 0 0 0 0 0 0 0 0b) Nezapadle, neoslabljene terjatve – Bruto vrednost 747 0 5.541 0 32.497 21 56.116 21 – Neto vrednost 747 0 5.541 0 32.497 21 56.116 21SKUPAJ BRUTO TERJATVE (1 + 2 + 3) 497.730 30.139 469.892 40.239 35.220 586 56.342 307

SKUPAJ NETO TERJATVE (1 + 2 + 3) 460.670 28.712 439.361 38.737 35.220 586 56.342 307

Med vsemi terjatvami do strank, ki niso banke, predstavljajo netvegane terjatve 13,4 odstotka, preostalih 86,6 odstotkov terjatev do strank, ki niso banke, so tvegane postavke. Razmerje med tveganimi in netveganimi postavkami se je glede na preteklo leto spremenilo v korist tveganih postavk, ki so bile pred letom nižje za 9 odstotnih točk. Od tveganih postavk je banka v letu 2008 posamično oslabila terjatve v višini 43,1 milijonov evrov, skupinsko pa v višini 413,2 milijonov evrov; 0,7 milijonov evrov je neoslabljenih terjatev. Za tvegane terjatve do strank, ki niso banke, je banka oblikovala za 13,5 mi­lijonov evrov posamičnih oslabitev in 25,0 milijonov skupinskih oslabitev. Posamične oslabitve so se glede na preteklo leto povečale za 77,6 odstotkov, skupinske pa so na ravni preteklega leta.

Razvrščanje po panogah Banka omejuje kreditno tveganje z zagotavljanjem razpršenosti portfelja ter rednim spremljanjem podatkov po strukturi portfelja po dejavnostih, sektorju in geografski lokaciji. V nadaljevanju je analiza finančnih sredstev po odplačni vrednosti in privzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah po dejavnostih. V analizi so izpostavljene slabe terjatve kot izpostavlje­nosti z zamudami nad 180 dni in vse izpostavljenosti razvrščene v D in E skupino. Pripravljena je primerjava z izpostavlje­nostmi na dan 31. 12. 2007, ki smo jih razvrščali po dejavnostih po SKD 2008 zaradi primerljivosti podatkov. Izpostavlje­nost se nanaša na bilančno in izvenbilančno izpostavljenost.

79

Razvrščanje po panogah v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

DejavnostIzpostav-

ljenost*slabe

terjatve% slabih terjatev

Izpostav-ljenost

*slabe terjatve

% slabih terjatev

Predelovalne dejavnosti 97.371 9.881 10,1 78.885 4.864 6,2Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 97.202 8.327 8,6 87.109 6.978 8,0Prebivalstvo 76.139 1.375 1,8 76.460 1.467 1,9Gradbeništvo 72.813 5.939 8,2 53.687 4.334 8,1Finančne in zavarovalniške dejavnosti 71.229 187 0,3 92.112 187 0,2Javna uprava 49.501 0 0,0 49.247 0 0,0Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 24.024 1.461 6,1 18.412 1.392 7,6Tuje pravne osebe 21.708 0 0,0 69.608 0 0,0Gostinstvo 11.548 1.334 11,6 6.194 1.342 21,7Promet in skladiščenje 11.335 2.394 21,1 9.482 2.509 26,5Poslovanje z nepremičninami 7.100 1.264 17,8 7.471 1.239 16,6Oskrba z električno energijo, plinom in paro 4.748 0 0,0 3.435 0 0,0Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 4.678 3.166 67,7 3.631 1.049 28,9Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3.414 505 14,8 3.469 219 6,3Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.634 167 6,4 2.588 219 8,5Izobraževanje 2.628 0 0,0 399 51 12,8Oskrba z vodo,ravnanje z odpadki,sanacija okolja 1.951 44 2,3 1.926 44 2,3Zdravstvo in socialno varstvo 1.542 0 0,0 1.481 0 0,0Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.516 0 0,0 696 5 0,7Druge dejavnosti 594 2 0,3 450 0 0,0SKUPAJ 563.675 36.046 6,4 566.742 25.899 4,6* slabe terjatve – z zamudami nad 180 dni, vsi v E in D # izpostavljenosti 2007, razdeljene na dejavnosti po SKD 2008

Največjo izpostavljenost na dan 31. 12. 2008 beležimo v predelovalni dejavnosti in dejavnosti trgovina, vzdrževanje in po­pravila motornih vozil. Sledi izpostavljenost prebivalstva in dejavnost gradbeništvo. Glede na preteklo leto je opazen upad finančne in zavarovalniške dejavnosti ter tujine. Med slabimi terjatvami po dejavnosti, so najbolj izpostavljene ponovno pre­delovalna dejavnost in trgovina (vzdrževanje in popravila motornih vozil) ter gradbeništvo. Po velikosti deleža slabih izstopa kmetijstvo. V primerjavi s preteklim letom med slabimi dejavnostmi ni bistvenih sprememb.

80

Izpostavljenost po sektorju in geografski lokaciji v tisoč EURTerjatve do strank,

ki niso banke Terjatve do bank2008 2007 2008 2007

Po sektorjuNefinančne družbe 345.192 282.562 0 0Centralna banka 0 0 1.004 512Druge denarne finančne institucije 0 0 32.518 56.137Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokoj nin­skih skladov 15.435 14.330 2.284 0

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti 1.932 1.581 0 0Zavarovalne družbe in pokojninski skladi 3 3 0 0Centralna država 49.265 46.204 0 0Regionalna država 0 0 0 0Lokalna država 2.223 2.906 0 0Skladi socialne varnosti 160 141 0 0Gospodinjstva 93.750 92.539 0 0Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva 485 219 0 0Tujina 19.424 69.608 0 0Skupaj 527.869 510.093 35.806 56.649Po lokaciji– Slovenija 508.445 440.485 33.522 56.649– EMU 16.576 68.097 2.284 0– Ostala EU 0 0 0 0– Države nekdanje Jugoslavije 2.848 1.508 0 0– Ostalo 0 3 0 0SKUPAJ BRUTO VREDNOST 527.869 510.093 35.806 56.649

Konec leta 2008 je bila neto izpostavljenost iz naslova terjatev do bank 35,8 milijonov evrov in je bila za 20,8 milijonov manjša kot leto poprej. Izpostavljenost do strank, ki niso banke, je na 31. 12. 2008 znašala 527,9 milijonov evrov in je za 3,5 odstotkov višja kot leto poprej.

Največji delež strank, ki niso banke, pripada nefinančnim družbam (65,4 odstotkov), katerim sledijo gospodinjstva (17,8 odstotkov).

Po geografski lokaciji je večina izpostavljenosti strank, ki niso banke, s sedežem v Sloveniji (96,3 odstotkov), pri bankah pa je delež izpostavljenosti do strank s sedežem v Sloveniji upadel na 93,6 odstotokov na račun EMU.

ZavarovanjeZa zmanjševanje kreditnega tveganja se banka poslužuje tudi raznih vrst zavarovanj. V ta namen ima sprejet dokument Po­litika upravljanja zavarovanj, ki določa ustreznost in postopke urejanja ter spremljanja zavarovanj naložb.

81

Vrednost terjatev po vrstah zavarovanj v tisoč EURZap. št.

Terjatve do strank, ki niso banke

Terjatve do strank, ki niso banke

2008 20071 Zavarovanja posamično oslabljenih terjatev 38.050 17.210

– premoženje 35.332 13.402– dolžniški vrednostni papirji 0 0– lastniški vrednostni papirji 0 315– drugo 2.718 3.493

2 Zavarovanja skupinsko oslabljenih terjatev 416.984 322.075– premoženje 146.564 137.879– dolžniški vrednostni papirji 0 5– lastniški vrednostni papirji 10.736 8.434– drugo 259.684 175.757

3 Zavarovanja neoslabljenih terjatev 747 6633.1 Zavarovanja zapadlih, neoslabljenih terjatev 0 0

– premoženje 0 0– dolžniški vrednostni papirji 0 0– lastniški vrednostni papirji 0 0– drugo 0 0

3.2 Zavarovanja nezapadlih, neoslabljenih terjatev 747 663– premoženje 0 0– dolžniški vrednostni papirji 0 0– lastniški vrednostni papirji 0 0– drugo 747 663Skupaj (1 + 2 + 3) 455.781 339.948

Segmentacija zavarovanj:– premoženje je zastava premičnin in nepremičnin,– dolžniški vrednostni papirji so obveznice,– lastniški vrednostni papirji so delnice, – med ostalo se štejejo vse ostale oblike zavarovanja (depoziti, jamstva, garancije, terjatve, menice …).

Glede izpostavljenosti po vrstah zavarovanj imamo pri strankah, ki niso banke, največ terjatev zavarovanih z zastavo pre­mičnin in nepremičnin pri posamično oslabljenih terjatvah. Med drugimi zavarovanji predstavlja zavarovanje z jamstvi oziroma poroki 1,3 milijonov evrov, ostalo so menice. Pri skupinsko oslabljenih terjatvah je največ drugih oblik zavarovanj, sledijo pa zavarovanja z zastavo premičnin in nepremičnin. Med drugimi oblikami zavarovanj predstavljajo zavarovanja za kredite pravnih oseb s poroštvi in jamstvi 21,8 milijonov evrov, zavarovanje z garancijami 0,9 milijona evrov, zavarovanje z bančnimi vlogami 0,2 milijona evrov in ostalo 1,3 milijonov evrov zavarovanja z menicami. Med drugimi zavarovanji so za­jeta še zavarovanja za kredite fizičnih oseb v višini 58,8 milijonov evrov (zavarovalnice, poroki, življenjske police …) in za­varovanja za limite v višini 11,8 milijonov evrov.

Terjatev do bank v preglednico nismo vključili, ker pri teh nimamo tovrstnih zavarovanj.

Izterjava rizičnih naložbOddelek rizičnih naložb je odgovoren za spremljanje, reševanje in izterjavo rizičnih naložb banke v skladu s predpisi in in­ternimi navodili.

Konec meseca decembra 2008 je banka vodila postopke izterjave v 113 rizičnih naložbah pravnih oseb, v višini 16,4 mi­lijonov evrov. V primerjavi z izpostavljenostjo pravnih oseb (podjetij in samostojnih podjetnikov) predstavlja ta znesek 4,2 odstotka. Povprečna oslabitev znaša 85,07 odstotkov.

V obdobju januar – december 2008 je bil, na podlagi sklepov kreditnega odbora, izvršen prenos terjatev pravnih oseb na rizične naložbe za 14 dolžnikov, v višini dveh milijonov evrov. V vseh postopkih izterjave nam je uspelo izterjati 1,39 mili­jona evrov, z učinkom na izkaz poslovnega izida v višini enega milijona evra.

82

Na področju bančnega poslovanja s prebivalstvom je banka konec leta 2008 vodila postopke izterjave za 783 tisoč evrov terjatev, od tega za 756 partij na osebnih računih in 49 partij na kreditih. V letu 2008 je bilo v rizične naložbe prenesenih 112 partij prebivalstva v vrednosti 135 tisoč evrov, izterjava pa je v istem obdobju znašala 175 tisoč evrov. Dokončno je bil odpisan dolg za 55 dolžnikov, v višini 9,6 tisoč evrov. V Sektorju poslovanja s prebivalstvom se oblikujejo rezervacije na po­dročju kreditiranja in na področju poslovanja z računi. Terjatev banka razvršča v skupine od A do E individualno po dolžnikih glede na zamude. V skladu z razvrstitvijo se oblikujejo ustrezne oslabitve.

Po pravnomočno zaključenih sodnih in drugih pravnih postopkih je banka odpisala za 527 tisoč evrov terjatev.

Gibanja zapadlih neplačanih terjatev v tisoč EUR

Vrste terjatev in naložbStanje

31. 12. 2007 %Neto povečanje/

zmanjšanjeStanje

31. 12. 2008 %Krediti bankam 0 – 0 0 –Krediti strankam, ki niso banke 14.788 4,3 10.555 25.343 6,0Obresti 2.874 69,2 531 3.405 66,3Ostalo 77 1,7 451 528 10,2SKUPAJ 17.739 11.537 29.276

Gibanja zapadlih neplačanih terjatev v tisoč EUR

Vrste terjatev in naložbStanje

31. 12. 2006 %Neto povečanje/

zmanjšanjeStanje

31. 12. 2007 %Krediti bankam 0 – 0 0 –Krediti strankam, ki niso banke 15.027 5,9 –239 14.788 4,3Obresti 3.168 79,3 –294 2.874 69,2Ostalo 53 1,2 24 77 1,7SKUPAJ 18.248 –509 17.739

Oslabitve, rezervacije in odpisi v tisoč EUR

Stanje

31. 12. 2007 Odpisi

Oslabitve, rezervacije in

odpisiNeto

povečanjeStanje

31. 12. 2008Krediti 27.927 487 6.922 6.435 34.362Obresti 2.541 40 122 82 2.623Drugo 63 0 13 13 76Oslabitve 30.531 527 7.058 6.531 37.061Rezervacije 1.502 0 –74 –74 1.428SKUPAJ OSLABITVE IN REZERVACIJE 32.033 527 6.984 6.457 38.489

Prihodkov iz že odpisanih terjatev v letu 2008 ni bilo (leto 2007: 2,4 tisoč evrov).

3.2.2. Tržna tveganja

Upravljanje s tržnimi tveganji se nanaša na obvladovanje tržnih tveganj iz naslova postavk trgovalne in bančne knjige. Tržna tveganja trgovalne knjige obsegajo pozicijsko tveganje lastniških vrednostnih papirjev in valutno tveganje (tveganje odprte devizne pozicije). Tržna tveganja bančne knjige predstavljajo pozicijsko tveganje lastniških in dolžniških vrednostnih pa­pirjev, valutno tveganje in obrestno tveganje.

Struktura portfelja banke kaže na konzervativni pristop pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Banka manjši delež vrednostnih papirjev namenja trgovanju. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za tržno tveganje v skladu s sklepom Banke Slovenije za tržna tveganja in z določili 148. člena ZBAN.

Vrednostne papirje, namenjene trgovanju, banka dnevno vrednoti po tržnih cenah. Prav tako dnevno izračunava likvida­cijsko vrednost posameznih vrednostnih papirjev in celotnega portfelja v tekočem letu, ki predstavlja dobiček ali izgubo kot razliko med tržno in nabavno ceno. Vrednostne papirje bančne knjige banka vrednoti vsak konec meseca po tržnih cenah.

83

Banka izračunava dobiček ali izgubo na ravni posameznega vrednostnega papirja in celotnega portfelja vrednostnih pa­pirjev v bančni knjigi.

Banka ima s Strategijo in politiko naložb v vrednostne papirje določeno strukturo naložb v vrednostne papirje ter s poobla­stilom za upravljanje trgovalnega portfelja določene limite za posamezne vrste naložb v vrednostne papirje. Notranje kon­trole iz naslova limitov izvaja sektor podpore.

Za ugotavljanje tveganosti vrednostnega papirja in celotnega trgovalnega portfelja v skladu z baselskimi priporočili banka dnevno izračunava tvegano vrednost VaR na podlagi enoletnih podatkov, 99 odstotnega intervala zaupanja in časovnega okvirja deset dni za vrednostne papirje.

Dnevni donos delnic PBS

150.000

100.000

50.000

0

–50.000

–100.000

–150.000

–200.000

v tisoč EUR10 dnevni VaR

4. 1

. 08

11. 1

. 08

18. 1

. 08

25. 1

. 08

1. 2

. 08

11. 2

. 08

18. 2

. 08

25. 2

. 08

3. 3

. 08

10. 3

. 08

17. 3

. 08

25. 3

. 08

1. 4

. 08

8. 4

. 08

15. 4

. 08

22. 4

. 08

29. 4

. 08

8. 5

. 08

15. 5

. 08

22. 5

. 08

29. 5

. 08

5. 6

. 08

12. 6

. 08

19. 6

. 08

27. 6

. 08

4. 7

. 08

11. 7

. 08

18. 7

. 08

25. 7

. 08

1. 8

. 08

8. 8

. 08

18. 8

. 08

25. 8

. 08

1. 9

. 08

8. 9

. 08

15. 9

. 08

22. 9

. 08

29. 9

. 08

6. 1

0. 0

813

. 10.

08

20. 1

0. 0

827

. 10.

08

4. 1

1. 0

811

. 11.

08

18. 1

1. 0

825

. 11.

08

2. 1

2. 0

89.

12.

08

16. 1

2. 0

823

. 12.

08

10- dnevna tvegana vrednost v tisoč EUR Najvišja Najnižja PovprečnaVaR 172,8 41,3 95,5

10­dnevna tvegana vrednost trgovalnega portfelja (VaR) nam pove, da bi pri najvišji izpostavljenosti pozicijskemu tveganju v letu 2008 z 99 odstotno verjetnostjo trdili, da v primeru enake pozicije vrednostnih papirjev, izguba v naslednjih deset delovnih dneh ne bi presegala 172,8 tisoč evrov. Zaradi izjemnih situacij v letu 2008 je zaradi »stop loss« limitov bilo od­prodanih večina vrednostnih papirjev. Prva izjemna situacija se je zgodila 21. 3. 2008, ko je prvič in edinkrat bila izguba višja od 10­dnevne tvegane vrednosti.

Lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, banka razporeja v finančne instrumente, razpoložljive za prodajo, in se vrednotijo po pošteni vrednosti skozi kapital banke. Omenjene vrednostne papirje banka poseduje z na­menom uravnavanja likvidnosti. V poročevalskem obdobju ni prodajala lastniških vrednostnih papirjev, ki niso vključeni v trgovalno knjigo.

Valutno tveganje Banka spremlja in upravlja valutno tveganje na dnevni ravni. Tveganja, ki nastajajo iz tega naslova, se odražajo tako v po­stavkah aktive kot pasive bilance banke in so pretežno posledica opravljanja plačilnega prometa s tujino ter najemanja in plasiranja deviznih kreditov. Banka vodi politiko čim bolj zaprte devizne pozicije. Večino deviznih likvidnih naložb pred­stavljajo krediti pravnim osebam, gotovina v blagajni, sredstva na računih pri domačih bankah in depoziti pri domačih bankah.

84

Odbor za upravljanje z bilanco banke mesečno spremlja odprto devizno pozicijo, valutnim tveganjem prilagojene postavke in izpolnjevanje strukture deviznih likvidnih naložb. Banka ima oblikovane limite izpostavljenosti po posameznih valutah.

Valutno in tečajno tveganje po stanju v tisoč EURBilančne postavke Skupaj EUR USD CHF HRK Ostalo

na dan 31. 12. 2008

A. I.Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

71.573 71.277 74 26 137 59

A. II. Finančna sredstva, namenjena trgovanju 231 231 0 0 0 0A. IV. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 122.336 122.336 0 0 0 0

A. VII.Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

0 0 0 0 0 0

A. V. Krediti 423.633 421.984 636 326 180 507A. VI. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 68.229 0 0 0 0

A. XVI.Nekratk. sred. v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje

0 0 0 0 0 0

A. X. Opredmetena osnovna sredstva 9.516 9.516 0 0 0 0A. XII. Neopredmetena sredstva 1.231 1.231 0 0 0 0A. XIV. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 699 699 0 0 0 0A. XV. Druga sredstva 5.108 5.108 3 0 0 0

Skupaj sredstva: (1) 702.556 700.611 710 352 317 566

P. IV.Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

658.659 657.508 782 345 16 8

– depoziti 522.507 521.356 782 345 16 8– krediti 94.481 94.481 0 0 0 0– dolžniški VP 16.670 16.670 0 0 0 0– podrejene obveznosti 25.001 25.001 0 0 0 0

P. IX. Rezervacije 3.073 3.050 23 0 0 0P. X. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 179 179 0 0 0 0P. XI. Druge obveznosti 7.591 7.591 0 0 0 0P. XIII. Osnovni kapital 7.366 7.366 0 0 0 0P. XIV. Kapitalske rezerve 8.996 8.996 0 0 0 0P. XVI. Presežek iz prevrednotenja 48 48 0 0 0 0

P. XVII.Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)

14.535 14.535 0 0 0 0

P. XIX. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2.109 2.109 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital: (2) 702.556 701.382 805 345 16 8Neusklajenost (1) manj (2) 0 (771) (95) 7 301 558Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 79.733 79.733 0 0 0 0

na dan 31. 12. 2007Skupaj sredstva: (1) 626.306 624.951 229 243 308 575Skupaj obveznosti in kapital: (2) 626.306 625.427 606 228 20 25Neusklajenost (1) manj (2) 0 (476) (377) 15 288 550

85

Bilanca stanja po teritoriju na dan v tisoč EUR

Bilančne postavke Skupaj SlovenijaTujina

skupaj

Evrop-ska

unija

Repub-like

bivše YU Ostalona dan 31. 12. 2008

A. I.Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

71.573 71.573 0 0 0 0

A. II. Finančna sredstva, namenjena trgovanju 231 231 0 0 0 0 A. IV. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 122.336 62.312 60.024 60.024 0 0 A. V. Krediti 423.633 418.501 5.132 2.284 2.848 0 A. VI. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 51.703 16.526 16.526 0 0 A. X. Opredmetena osnovna sredstva 9.516 9.516 0 0 0 0 A. XII. Neopredmetena sredstva 1.231 1.231 0 0 0 0

A. XIV.Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

699 699 0 0 0 0

A. XV. Druga sredstva 5.108 5.058 50 50 0 0 Skupaj sredstva: (1) 702.556 620.824 81.732 78.884 2.848 0

P. IV.Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

658.659 653.414 5.245 5.245 0 0

– depoziti 522.507 522.507 0 0 0 0 – krediti 94.481 89.236 5.245 5.245 0 0 – dolžniški VP 16.670 16.670 0 0 0 0 – podrejene obveznosti 25.001 25.001 0 0 0 0

P. IX. Rezervacije 3.073 3.073 0 0 0 0

P. X.Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

179 179 0 0 0 0

P. XI. Druge obveznosti 7.591 7.488 103 91 12 0 P. XIII. Osnovni kapital 7.366 7.366 0 0 0 0 P. XIV. Kapitalske rezerve 8.996 8.996 0 0 0 0 P. XVI. Presežek iz prevrednotenja 48 48 0 0 0 0

P. XVII.Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)

14.535 14.535 0 0 0 0

P. XIX. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2.109 2.109 0 0 0 0 Skupaj obveznosti in kapital: (2) 702.556 697.208 5.348 5.336 12 0Neusklajenost (1) manj (2) 0 (76.384) 76.384 73.548 2.836 0Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 79.733 79.733 0 0 0 0

na dan 31. 12. 2007Skupaj sredstva: (1) 626.306 506.288 120.018 118.507 1.508 3 Skupaj obveznosti in kapital: (2) 626.306 620.017 6.289 6.267 0 22 Neusklajenost (1) manj (2) 0 (113.729) 113.729 112.240 1.508 –19

Obrestno tveganjeBanka za merjenje obrestnega tveganja uporablja metodologijo obrestnih razmikov. Banka spremlja obrestno občutljivost po posameznih časovnih žepkih, ki so usklajeni s poročilom o harmonizaciji.

Obrestno tveganje meri Sektor upravljalnega računovodstva. Služba bonitet in obvladovanja tveganj je odgovorna za me­todologijo spremljave obrestnega tveganja, ki se usklajuje z metodologijo nadrejene banke.

Banka se je v letu 2008 pri odločanju o višini aktivnih in pasivnih obrestnih mer podrejala pogojem na trgu. Banka ima iz­delan interni akt Sklep o obrestnih merah, ki določa obrestne mere za posamezne vrste prejetih in danih denarnih sred­stev. Banka ima posebej opredeljena pooblastila za spremembo obrestne mere za posameznega komitenta.

Paralelni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk ter vpliv na kapital in poslovni izidPredpostavke, ki jih banka upošteva pri izračunih pri paralelnem premiku krivulje donosnosti, so:– banka pri ocenjevanju obrestnega tveganja upošteva vse netrgovalne obrestno občutljive postavke na kumulativnih

podatkih vseh valut;– banka v izračunu ni upoštevala možnosti predčasnega odpoklica depozitov in predčasnega poplačila kreditov;

86

– banka poročilo pripravlja trimesečno;– obrestno občutljive postavke, ki nimajo zapadlosti, je banka pri izračunu NSV kapitala razporedila v časovni žepek nad

5 do 7 let, ko je možen odpoklic oziroma odkup instrumentov, pri izračunu vpliva na poslovni izid pa je upoštevala refe­renčno obrestno mero;

– finančne instrumente, vezane na variabilno obrestno mero, banka razporeja glede na določitev referenčne obrestne mere, ki se v banki opravi na dan 1. 1. in 1. 7. v letu (tako se npr. posli, vezani na referenčno obrestno mero na dan 31. 12. in 30. 06., vključujejo v časovni žepek do enega meseca, na dan 31. 03. in 30. 09. pa v časovni žepek od treh do šest mesecev);

– banka upošteva napoved obrestnih mer po Bloombergu; – pri izračunu vpliva na poslovni izid banka iz izračuna izloča vpogledne vloge.

NSV kapitala plus 200 bazičnih točk 31. 12. 2008

Razlika A–P (v 000 EUR) Razlika NSV (v 000 EUR)

–120.000

130.000

80.000

30.000

–20.000

–70.000

–5.000

5.000

3.000

1.000

–1.000

–3.000

3 do

6 M

do 1

M

1 do

3 M

6 M

do

1 L

1 L

do 2

L

2 L

do 3

L

3 L

do 4

L

4 L

do 5

L

5 L

do 7

L

7 L

do 1

0 L

10 L

do

15 L

15 L

do

20 L

nad

20 L

skup

aj

–170.000

–220.000

–7.000

–9.000

+ 200 bazičnih točk kapital banke (v tisoč EUR) 50.23520 % kapitala (v tisoč EUR) 10.047NSV kapitala (v tisoč EUR) –7.849% kapitala 15,63 %VPLIV NA POSLOVNI IZID (v tisoč EUR) 3.459

87

NSV kapitala minus 200 bazičnih točk 31. 12. 2008

Razlika A–P (v 000 EUR) Razlika NSV (v 000 EUR)

–120.000

130.000

80.000

30.000

–20.000

–70.000

–5.000

5.000

3.000

1.000

–1.000

–3.000

3 do

6 M

do 1

M

1 do

3 M

6 M

do

1 L

1 L

do 2

L

2 L

do 3

L

3 L

do 4

L

4 L

do 5

L

5 L

do 7

L

7 L

do 1

0 L

10 L

do

15 L

15 L

do

20 L

nad

20 L

skup

aj

280.000

230.000

180.000

11.000

9.000

7.000

– 200 bazičnih točk kapital banke (v tisoč EUR) 50.23520 % kapitala (v tisoč EUR) 10.047NSV kapitala (v tisoč EUR) 9.326% kapitala 18,57 %VPLIV NA POSLOVNI IZID (v tisoč EUR) –3.459

Pri pozitivnem premiku krivulje donosnosti bi se neto sedanja vrednost kapitala znižala za 7.849 tisoč evrov, kar je 15,63 odstotkov kapitala banke, pri negativnem premiku pa bi se sedanja vrednost povečala za 9.326 tisoč evrov, kar je 18,57 odstotkov kapitala banke. Na relativno visok odstotek spremembe neto sedanje vrednosti najbolj vplivajo naložbe v ob­veznice RS, ki zapadejo v plačilo v letih od 2014 do 2019.

Vpliv na enoletni poslovni izid bi bil pri pozitivnem/negativnem premiku pozitiven/negativen v znesku 3.459 tisoč evrov.

88

Izpostavljenost banke obrestnemu tveganju v tisoč EUR

Bilančne postavke Skupaj

Ne ob-re sto-

va noObresto-

vano

Na vpo-gled

Do 1 meseca

Nad 1–3 mesecev

Od 3–12 mesecev

1 do 5 let

Nad 5 let

na dan 31. 12. 2008Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

71.573 12.698 58.875 0 58.875 0 0 0 0

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

231 231 0 0 0 0 0 0 0

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

122.336 4.315 118.021 0 22.847 21.882 24.180 17.835 31.277

Krediti 423.633 4.325 419.308 0 339.289 14.050 21.905 31.705 12.359Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

68.229 1.228 67.001 0 10.688 4.048 6.004 3.899 42.362

Opredmetena osnovna sredstva 9.516 9.516 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena dolgoročna sredstva

1.231 1.231 0 0 0 0 0 0 0

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

699 699 0 0 0 0 0 0 0

Druga sredstva 5.108 5.108 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva: (1) 702.556 39.351 663.205 0 431.699 39.980 52.089 53.439 85.998Finančne obveznosti, merjene po odplačilni vrednosti

658.659 3.693 654.966 0 514.894 72.421 43.568 24.032 51

Rezervacije 3.073 3.073 0 0 0 0 0 0 0Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

179 179 0 0 0 0 0 0 0

Druge obveznosti 7.591 7.591 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 7.366 7.366 0 0 0 0 0 0 0Kapitalske rezerve 8.996 8.996 0 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 48 48 0 0 0 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)

14.535 14.535 0 0 0 0 0 0 0

Čisti dobiček/izguba poslovnega leta

2.109 2.109 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj obveznosti in kapital: (2)

702.556 47.590 654.966 0 514.894 72.421 43.568 24.032 51

Neto izpostavljenost obrestnem tveganju (1) manj (2)

0 –8.239 8.239 0 –83.195 –32.441 8.521 29.407 85.947

Kumulativna izpostavljenost 0 0 0 0 –83.195 –115.636 –107.115 –77.708 8.239na dan 31. 12. 2007Skupaj sredstva: (1) 626.306 45.110 581.196 0 381.443 16.936 80.592 47.432 54.794Skupaj obveznosti in kapital: (2) 626.306 40.010 586.296 0 472.475 52.642 37.278 23.852 49Neto izpostavljenost obrestnem tveganju (1) manj (2)

0 5.100 –5.099 0 –91.032 –35.706 43.314 23.580 54.745

Kumulativna izpostavljenost 0 5.100 –366.137 0 –91.032 –126.738 –83.424 –59.844 –5.099

89

3.2.3. Likvidnostna tveganja

Skrb za likvidnost in solventnost je poleg zagotavljanja kapitalske ustreznosti glavna skrb banke, ki mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolnjevati zapadle obveznosti.

Banka v okviru strategije in politike upravljanja z likvidnostjo zasleduje cilj minimiziranja likvidnostnega tveganja, saj je to eden od temeljev varnega poslovanja banke. Pri tem banka preudarno odloča o gospodarjenju s sredstvi in obveznostmi banke tako iz vidika dnevnih denarnih tokov kot iz vidika razpršenosti in čim večje usklajenosti sredstev in obveznosti.

Banka uravnava likvidnostno tveganje tako, da na osnovi dnevnih in mesečnih planov likvidnostnih tokov usklajuje likvidna in hitro unovčljiva sredstva z dnevno zapadlimi obveznostmi. Banka poleg načrtovanih dnevnih tokov spremlja tudi realizi­rana odstopanja in razloge zanje. Največje denarne tokove predstavljajo plačila prebivalstva na poštnih enotah in odvodi ter dotacije gotovine blagajnam. Zato si banka prizadeva za čim bolj kakovostno načrtovanje navedenih, pa tudi ostalih de­narnih tokov.

Banka v skladu z veljavnimi predpisi dnevno izračunava količnike likvidnosti. Gre za razmerje med višino sredstev in višino obveznosti z določeno preostalo dospelostjo. V skladu z veljavno regulativo je banka dolžna vzdrževati količnik likvidnosti v t. i. prvem razredu (pri izračunu se upošteva preostala dospelost od 0 do 30 dni), količnik likvidnosti v drugem razredu (pri izračunu se upošteva preostala dospelost od 0 do 180 dni) pa je zgolj informativne narave.

V letu 2008 je banka, tako kot vedno, izpolnjevala zahteve Banke Slovenije glede minimalne likvidnostne pozicije. Gibanje likvidnostnega količnika v letu 2008 je razvidno iz spodnjih preglednic.

Doseženi količniki likvidnosti po stanju 31.12. 2008 v tisoč EURDomača valuta Tuja valuta

Naziv I. razred II. razred I. razred II. razredNaložbe 319.893 474.382 1.654 1.782Obveznosti 258.789 363.232 1.190 1.389Razlika 61.104 111.150 464 393Količnik likvidnosti 1,24 1,31 1,39 1,28Količnik – skupaj 1,24 1,31

Doseženi količniki likvidnosti po stanju 31. 12. 2007 koeficient Domača valuta Tuja valuta

I. razred II. razred I. razred II. razredKoličnik likvidnosti 1,14 1,18 1,30 1,08Količnik – skupaj 1.14 1,18

Povprečni količniki likvidnosti v letu 2008 koeficientDomača valuta Tuja valuta

Naziv I. razred II. razred I. razred II. razredKoličnik likvidnosti 1,14 1,16 1,39 1,16Količnik – skupaj 1,14 1,16

Povprečni količniki likvidnosti v letu 2007 koeficient Domača valuta Tuja valuta

I. razred II. razred I. razred II. razredKoličnik likvidnosti 1,26 1,20 1,36 1,12Količnik – skupaj 1,26 1,20

90

Skupaj 0 - 30

1,35

1,30

1,25

1,20

1,15

1,10

1,05

1,00

Skupaj 0 - 180

Gibanje likvidnostnega količnika v letu 200803

. 01.

15. 0

1.25

. 01.

06. 0

2.19

. 02.

29. 0

2.12

. 03.

25. 0

3.04

. 04.

16. 0

4.28

. 04.

12. 0

5.22

. 05.

03. 0

6.13

. 06.

26. 0

6.08

. 07.

18. 0

7.30

. 07.

11. 0

8.22

. 08.

03. 0

9.15

. 09.

25. 0

9.07

. 10.

17. 1

0.29

. 10.

11. 1

1.21

. 11.

03. 1

2.15

. 12.

29. 1

2.

Banka ima izdelane scenarije upravljanja z likvidnostnim tveganjem v primeru nastopa različnih okoliščin, ki lahko vplivajo na likvidnost. Pri tem banka upošteva možnosti neželenih sprememb tako znotraj banke (na primer sprememba višine vpo­glednih vlog) kot tudi sprememb, ki so posledica zunanjih dejavnikov (na primer poslabšanje kvalitete virov zaradi globalne krize ali nastanek škodnih dogodkov iz naslova operativnih tveganj, ki lahko vplivajo na upravljanje z likvidnostjo banke). V okviru posameznih scenarijev upravljanja z likvidnostnim tveganjem ima banka določena pravila ravnanja glede na različne možne vzroke za nastanek odmikov od načrtovane likvidnostne pozicije banke. V skladu z navedenim je upravljanje z likvi­dnostnim tveganjem na dnevnem nivoju vgrajeno v upravljanje z likvidnostjo banke, ki jo nadzoruje oziroma o kateri odloča likvidnostna komisija. Prav tako pa upravljanje z likvidnostjo in likvidnostnim tveganjem spremlja Služba bonitet in obvla­dovanja tveganj.

Banka z namenom upravljanja z likvidnostnim tveganjem vzdržuje primeren nivo premoženja v t. i. »poolu« za zavarovanje terjatev evrosistema. Gre za naložbe v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo visoke standarde iz naslova bonitetne regulative, ki jih predpisuje Evropska centralna banka. Navedenemu sta prilagojeni tudi strategija in politika naložb v vrednostne pa­pirje; banka na ta način lahko v primeru likvidnostnih potreb dostopa do instrumentov denarne politike, ki jih ponuja Evropska centralna banka.

Bilanca stanja po ročnosti (preostala zapadlost) v tisoč EURStanje na dan 31. 12. 2008 Stanje na dan 31. 12. 2007

Dolgoročna aktiva 196.958 221.139Dolgoročna pasiva 158.639 120.800Primanjkljaj dolgoročnih virov –38.319 –100.339

Rokovni riziko banka obvladuje z usklajevanjem ročnosti virov in naložb. Banka mora usklajevati naložbe in obveznosti zno­traj 30 in 180 dni. Da banka doseže predpisana razmerja, mora zaradi visokega deleža kratkoročnih virov (vloge na vpo­gled) velik del portfelja naložiti v hitro unovčljive vrednostne papirje.

91

Neusklajenost aktive in pasive bilance stanja glede na preostalo zapadlost v tisoč EUR

Bilančne postavke SkupajNa

vpogledDo 1

mesecaNad 1–3

mesecevOd 3–12

mesecevOd

1–5 letNad 5 let

na dan 31. 12. 2008Finančna sredstva, namenjena trgovanju 231 0 231 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 122.336 0 122.336 0 0 0 0Krediti 423.633 17.579 67.140 61.154 136.998 88.609 52.153Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 0 11.066 4.222 6.680 3.899 42.362Druga sredstva 88.127 20.662 56.177 317 1.655 2.758 6.558Skupaj sredstva: (1) 702.556 38.241 256.950 65.693 145.333 95.266 101.073Finančne obveznost, merjene po odplačilni vrednosti

658.659 301.205 94.646 75.557 63.553 88.185 35.513

Kapital in druge obveznosti 43.897 0 9.607 202 634 132 33.322Skupaj obveznosti in kapital: (2) 702.556 301.205 104.253 75.759 64.187 88.317 68.835Neusklajenost (1) manj (2) 0 –262.964 152.697 –10.066 81.146 6.949 32.238Pričakovani prilivi iz naslova obrestnih prihodkov (4)

67.404 0 2.445 5.126 12.331 32.700 14.802

Pričakovani odlivi iz naslova obrestnih odhod­kov in zunajbilančnih obveznosti (5)

60.247 0 1.407 2.946 15.911 15.525 24.458

SKUPNA NEUSKLAJENOST (1) – (2) – (3) + (4) – (5)

7.157 –262.964 153.735 –7.886 77.566 24.124 22.582

na dan 31. 12. 2007Skupaj sredstva: (1) 626.306 32.400 185.348 36.362 151.056 85.912 135.227Skupaj obveznosti in kapital: (2) 626.306 283.746 112.791 55.507 53.463 59.667 61.133Neusklajenost (1) manj (2) 0 –251.346 72.556 –19.144 97.593 26.244 74.095

3.2.4. Kapitalsko tveganjeKapitalsko tveganje, ki se nanaša na ustreznost sestave kapitala glede na obseg in način poslovanja, banka obvladuje z ustreznim načrtovanjem kapitala in kapitalskega količnika, rednim spremljanjem kapitala in kapitalskih zahtev ter z ukre­panji, kot so povečanje kapitala ter zmanjševanje tveganj.

3.2.4.1. Minimalne kapitalske zahteve

Po predpisih Banke Slovenije je v letu 2008 znašala minimalna kapitalska zahteva za kreditna in tržna tveganja 8 od­stotkov, za operativna tveganja 15 odstotkov, interna določena v banki pa 8,8 odstotkov. Banka je izpolnjevala predpisane minimalne zahteve. Gibanje kapitalskega količnika je prikazano v spodnji tabeli.

Kapitalska ustreznost31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kapital (v tisoč EUR) 50.235 34.844Kapitalske zahteve (v tisoč EUR) 38.629 29.487Kapitalski količnik (v %) 10,40 9,45

Kapital banke za izračun kapitalske ustreznosti znaša konec leta 2008 50.235 tisoč evrov.

Vsebuje:

a) Temeljni kapital v višini 28.957 tisoč evrov, ki ga sestavljajo: – osnovni kapital in kapitalske rezerve v višini 16.362 tisoč evrov, – rezerve iz dobička v višini 13.832 tisoč evrov;

Seštevek gornjih postavk se zmanjša za 1.238 tisoč evrov: – presežki iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži v višini 6 tisoč evrov, – neopredmetena sredstva v višini 1.232 tisoč evrov.

92

b) Dodatni kapital v višini 21.278 tisoč evrov sestavljajo: – hibridni instrumenti v višini 19.589 tisoč evrov, – podrejeni dolg v višini 1.669 tisoč evrov, – popravki prevrednotovalnega popravka v zvezi s finančnimi sredstvi RZP v višini 20 tisoč evrov.

Kapitalske zahteve v višini 38.629 tisoč evrov sestavljajo:– kapitalske zahteve za kreditno tveganje v višini 34.409 tisoč evrov, – kapitalske zahteve za valutno tveganje v višini 69 tisoč evrov,– kapitalske zahteve za operativno tveganje v višini 4.151 tisoč evrov.

3.2.4.2. Notranji kapital

Banka se pri poslovanju, poleg kreditnega, tržnega in operativnega tveganja, izpostavlja tudi drugim tveganjem, kot so obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti.

Zato banka vzdržuje kapitalsko ustreznost nad regulatorno predpisanim minimumom skladno z oceno ustreznega notra­njega kapitala.

V skladu s procesom ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno, tržno, operativno, obrestno in likvidnostno tveganje.

Pri tem uporablja metodologijo Banke Slovenije, predpisane za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, za tržna tveganja zahteve za valutna tveganja, za operativna tveganja pa zahteve po eno­stavnem pristopu. Te zahteve so na dan 31. 12. 2008 znašale skupaj 38.629 tisoč evrov.

Kapitalsko zahtevo za obrestno tveganje banka računa na podlagi vrednosti spremembe neto sedanje vrednosti bančnih postavk v enoletnem obdobju opazovanja in na podlagi dvoletnih podatkov o obrestnih merah po časovnih žepkih. Ta je na dan 31. 12. 2008 znašala 5.574 tisoč evrov.

Kapitalsko zahtevo za likvidnostno tveganje banka računa glede na dnevna odstopanja obsega vpoglednih sredstev od povprečne letne vrednosti ter z uporabo medbančne obrestne mere. Na dan 31. 12. 2008 je ta zahteva znašala 255 tisoč evrov.

Skupaj zahteve po notranjem kapitalu so na dan 31. 12. 2008 znašale 44.458 tisoč evrov, notranji kapital pa 53.047 tisoč evrov. Sestavlja ga kapital, izračunan po minimalnih zahtevah Banke Slovenije ter tekoči čisti dobiček banke, katerega v skladu s strategijo banke o delitvi dobička, banka razporeja v rezerve iz dobička. Presežek notranjega kapitala je znašal 8.589 tisoč evrov, kar je izraženo v indeksu 119 odstotkov.

Izpolnjevanje drugih zahtev:

Omejitve po stanju 31. 12. 2008: v tisoč EURDovoljen %

kapitala Dovoljeno DoseženoImetnik delnic banke (nad 10 %) 20 10.047 449Izpostavljenost do posamezne osebe 25 12.559 7.883Izpostavljenost do nadrejene družbe 20 10.047 523Vsota velikih izpostavljenosti 800 401.880 87.134Kapit. naložbe v nefin. organizacije 60 30.141 35Naložbe v posamezno osebo nefin. sektorja 15 7.535 27Izpostavljenost do osebe v posebnem razmerju z banko 20 10.047 469Vsota vseh velikih izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko 200 100.470 526

93

3.2.5. Operativno tveganjeOperativno tveganje pomeni tveganje izgube, ki nastane zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja internih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov. Operativno tveganje vključuje tudi tveganje infor­macijske tehnologije, ki je tveganje izgube kot posledica neustrezne informacijske tehnologije in procesiranja predvsem z vidika obvladljivosti, dostopov, integralnosti, nadzora in neprekinjenosti. Vključuje tudi pravno tveganje, ki je tveganje iz­gube, ki nastane zaradi kršenja ali nepravilnega upoštevanja zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil, sklenjenih pogodb, dobre bančne prakse ali etičnih norm.

Banka je v letu 2008 prešla na novo aplikativno podporo za sistematično spremljanje škodnih dogodkov iz operativnega tveganja, ki jo je razvila bančna skupina. Kot škodni dogodek iz operativnega tveganja se smatra tak škodni dogodek, ki ima za banko finančno posledico. S tem smo uresničili kratkoročni cilj na področju upravljanja operativnih tveganj, ki smo si ga zadali v politiki obvladovanja operativnega tveganja.

V spodnjem grafu je prikazan delež škodnih dogodkov po vrstah. Škodni dogodki, ki so se v letu 2008 zgodili le po enkrat, so zajeti v kategoriji ostali dogodki.

Zunanji pogodbeni

partnerji 40,7 %

Blagajniški manjko 24,8 %

Stotinske izravnave, saldacije, odpisi 15,7 %

Poneverba 12,3 %

Drugo 0,3 %

Ostali dogodki* - 1,5 %Kraja / rop 2,8 %

Delež škodnih dogodkov po vrstahPoškodbe osnovnih sredstev

1,5 %

Vnos, vzdr-ževanje, nala-

ganje podatkov 0,5 %

*Ostali dogodki: izvensodne poravnave, napačen prenos, napake v modelih, neizvršitev storitve za komitenta, neupoštevanje navodil pri poizvedovanju o komitentu, nezakonita prisvojitev sredstev, okvare osnovnih sredstev, programska oprema, zamudne obresti ­ posledi.

Kot je razvidno iz prikaza, je v letu 2008 banka zabeležila največ škodnih dogodkov iz naslova škod zaradi zunanjih pogod­benih partnerjev, sledijo blagajniški manko, stotinske izravnave in poneverbe. Banka je v letu 2008 zbirala škode po bruto principu. Po analizi večjih škod smo ugotovili, da je neto učinek škod v večini primerov blizu 0.

O škodnih dogodkih v banki se poroča mesečno vsem odgovornim za posamezna področja banke in nadrejeni banki. Naj­manj kvartalno pa se pripravi poročilo za odbor za operativna tveganja, ki z ukrepi poskuša odpraviti ali vsaj zmanjšati vzroke škodnih dogodkov.

V okviru priprave profila tveganja je bila izvedena tudi samoanaliza tveganj, v kateri je sodelovalo višje vodstvo oziroma od­govorni za posamezna tveganja z vseh področij banke.

Finančna kriza se je v banki najbolj odrazila na področju kreditnih in tržnih tveganj. Pri kreditnih tveganjih se kriza odraža in se še bo odražala na poslabšanju bonitete kreditnega portfelja ter posledično na povečanju oslabitev. Glede na pred­hodno leto se je v letu 2008 povečal delež slabih kreditov, posledično pa so višje tudi oslabitve. Pri tržnih tveganjih se je finančna kriza odrazila na izgubi pri odprodaji večine portfelja vrednostnih papirjev, vendar glede na nizke obsege trgovanja banke, izguba ni bila velika. Pri ostalih tveganjih v letu 2008 še ni bilo opaziti vplivov finančne krize.

94

3.3. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA

3.3.1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni bankiv tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Gotovina v blagajni 12.680 10.665Obvezne vloge pri centralni banki 7.790 6.646– poravnalni račun pri centralni banki 7.790 6.646Druge vloge pri centralni banki 51.103 1.285SKUPAJ 71.573 18.596

Obvezna rezerva v letu 2008 je izračunana v skladu s sklepom o obveznih rezervah Banke Slovenije. Znesek obvezne re­zerve se računa iz stanja na zadnji dan v mesecu (na podlagi podatkov statističnega poročanja), ki je dva meseca pred ti­stim mesecem, v katerem se začne obdobje izpolnjevanja. Sredstva obvezne rezerve so vključena v podatku poravnalni račun pri Banki Slovenije. Za obdobje izpolnjevanja od 10. 12. 2008 do 20. 01. 2009 je bila izračunana obvezna rezerva v znesku 9.872 tisoč evrov.

Druge vloge predstavljajo depozite prek noči pri centralni banki v višini 50.003 tisoč evrov ter 1.100 tisoč evrov izločenih sredstev obvezne poravnalne sheme.

Denarni ustrezniki v finančnem izidu banke v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 71.573 18.596Krediti bankam 33.013 52.297SKUPAJ 104.586 70.893

V skupnem znesku 104.586 tisoč evrov so zajete tudi razmejene obresti v višini 26 tisoč evrov.

3.3.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanjua) Po vrstah in kotaciji v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Delnice in deleži 231 3.508– delnice in deleži drugih izdajateljev 231 3.508Skupaj 231 3.508Kotirajo na borzi 231 2.116Ne kotirajo na borzi 0 1.392SKUPAJ 231 3.508

b) Gibanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju v tisoč EUR2008 2007

Stanje 1. januar 3.508 10.736Povečanje med letom 0 1.735– pridobitev 0 691– okrepitve 0 1.044Zmanjšanje med letom 3.277 –8.963– prodaja in unovčenje 2.430 –8.959– oslabitve 847 –4STANJE 31. DECEMBER 231 3.508

Banka v letu 2008 ni pridobivala novih finančnih sredstev, namenjenih trgovanju. Zmanjšanje predstavlja prodajo v znesku 2.430 tisoč evrov ter oslabitve teh inštrumentov 847 tisoč evrov.

95

3.3.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajoa) Po vrstah in kotaciji v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 1.414 273Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 27 49Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 120.895 97.608Skupaj 122.336 97.930Kotirajo na borzi 121.659 435Ne kotirajo na borzi 677 97.495SKUPAJ 122.336 97.930

Med dolžniškimi vrednostnimi papirji v višini 122.336 tisoč evrov so zajete tudi razmejene obresti v višini 2.874 tisoč evrov (31. 12. 2007: v znesku 97.930 tisoč evrov zajetih 3.031 tisoč evrov razmejenih obresti).

b) Po vrstah in sektorjih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 1.414 273– kapitalske naložbe v banke 27 30– kapitalske naložbe v druge finančne organizacije 1.379 235– kapitalske naložbe v nefinančne organizacije 8 8Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 27 49– kapitalske naložbe v nefinančne organizacije 27 49Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 120.895 97.608– izdani od države in centralne banke 94.775 91.660– izdani od bank 24.760 4.362– izdani od drugih izdajateljev 1.360 1.586SKUPAJ 122.336 97.930

Med instrumenti izkazani po nabavni vrednosti v znesku 27 tisoč evrov, banka izkazuje naložbe v družbo Bankart, d.o.o., ki jo je skupaj z drugimi slovenskimi bankami ustanovila v letu 1998. Delež Poštne banke Slovenije v kapitalu družbe Ban­kart, d.o.o. znaša 1,02 odstotka.

c) Podatki o družbah, kjer je banka udeležena z največ do 20 odstotki v tisoč EUR

Naziv in sedež družbeUdeležba banke v

kapitalu v %Delež glaso valnih

pravic v %Stanje naložbe na

dan 31. 12. 2008Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti

1.414

Pivka Perutninarstvo, d.d. 0,04 0,04 8Prva Group PLC. – Skupina Prva, d.d. 2,35 2,35 234Probanka, d.d. – redne delnice 0,01 0,01 9Probanka, d.d. – prednostne delnice 0,13 0,00 18Pozavarovalnica Sava d.d. 1,07 1,07 1.145Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti

27

Bankart, d.o.o. 1,02 1,02 27SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO 1.441

96

d) Pregled sprememb stanj finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v tisoč EUR

Delnice in deležiDolžniški vred-

nostni papirji

Skupaj finančna

sredstva RZPPo pošteni vrednosti

Po nabavni vrednosti

Stanje 1. januar 2008 273 49 97.608 97.930Pripoznanje novih finančnih sredstev 2.800 0 62.459 65.259Obresti 0 0 –161 –161Neto prevrednotenje prek kapitala –4 0 1.527 1.523Odprava pripoznanja finančnih sredstev 0 –22 –40.538 –40.560Drugo (trajna oslabitev) –1.655 0 0 –1.655STANJE 31. DECEMBER 2008 1.414 27 120.895 122.336

v tisoč EUR Delnice in deleži

Dolžniški vred-nostni papirji

Skupaj finančna

sredstva RZPPo pošteni vrednosti

Po nabavni vrednosti

Stanje 1. januar 2007 0 49 93.853 93.902Pripoznanje novih finančnih sredstev 244 0 64.684 64.928Obresti 0 0 1.251 1.251Neto prevrednotenje prek kapitala 29 0 –1.690 –1.661Odprava pripoznanja finančnih sredstev 0 0 –60.487 –60.487Drugo (trajna oslabitev) 0 0 –3 –3STANJE 31. DECEMBER 2007 273 49 97.608 97.930

V letu 2008 je banka dodatno pridobila še delnice družb v znesku 2.800 tisoč evrov, ki jih je razporedila med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Učinke prevrednotenja banka izkazuje prek prevrednotovalnega popravka kapitala. Osla­bitve v znesku 1.655 tisoč evrov (v postavki drugo) banka izkazuje prek izkaza poslovnega izida.

V letu 2001 je banka pridobila delež v podjetju City, d.o.o. v vrednosti 22 tisoč evrov, v letu 2008 pa je ta delež prodala za 125 tisoč evrov.

Med dolžniškimi vrednostnimi papirji so izkazane tudi obveznice zavarovalnice Adriatic Slovenica, d.d. z lastnostjo podre­jenega dolžniškega instrumenta v znesku 417 tisoč evrov, v katerem so zajete razmejene obresti 1 tisoč evrov ter predstav­ljajo 0,34 odstotni delež v celotnih finančnih sredstvih banke, razpoložljivih za prodajo.

3.3.4. Kreditia) Krediti in oslabitve v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Bruto

vrednost OslabitevNeto

vrednostBruto

vrednost OslabitevNeto

vrednostKrediti bankam 33.013 0 33.013 52.300 0 52.300Krediti strankam, ki niso banke 427.605 36.985 390.620 349.042 30.468 318.574SKUPAJ KREDITI 460.618 36.985 423.633 401.342 30.468 370.874

V znesku 423.633 tisoč evrov so zajete terjatve za obresti in razmejene obresti v višini 2.518 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.700 tisoč evrov), od tega med krediti bankam 8 tisoč evrov (31. 12. 2007: 85 tisoč evrov) ter med krediti strankam, ki niso banke, 2.510 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.615 tisoč evrov).

97

b) Krediti bankam po ročnosti in vrstah v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

1. Vloge na vogled 1.805 1.235 – tekoči in posebni račun 1.805 1.2352. Kratkoročni krediti 31.208 51.062 – vloge 31.208 51.0623. Dolgoročni krediti 0 3 – vloge 0 3Skupaj – neto vrednost 33.013 52.300Oslabitev 0 0SKUPAJ – BRUTO VREDNOST 33.013 52.300

Med vlogami na vpogled so zajeti transakcijski računi v domači valuti pri domačih bankah v višini 412 tisoč evrov, transak­cijski računi v tuji valuti pri domačih bankah v višini 1.311 tisoč evrov ter transakcijski računi v domači valuti pri tujih bankah v višini 82 tisoč evrov.

c) Krediti strankam, ki niso banke, po ročnosti in vrstah v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročni 222.677 163.115– krediti 189.529 142.102– okvirni krediti 19.508 16.841– druge naložbe 13.640 4.172Dolgoročni 167.863 155.367– krediti 167.863 155.367Terjatve iz danih jamstev 80 92Skupaj – neto vrednost 390.620 318.574Oslabitev 36.985 30.468SKUPAJ – BRUTO VREDNOST 427.605 349.042

V znesku kratkoročnih kreditov 189.529 tisoč evrov (31. 12. 2007: 142.102 tisoč evrov) so zajete obresti v višini 1.409 tisoč evrov (31. 12. 2007: 817 tisoč evrov).

Med okvirnimi krediti so vključene obresti v višini 27 tisoč evrov (31. 12. 2007: 7 tisoč evrov), med drugimi naložbami pa so zajete obresti v višini 14 tisoč evrov (31. 12. 2007: 12 tisoč evrov).

Pri dolgoročnih kreditih so zajete obresti v višini 1.041 tisoč evrov (31. 12. 2007: 760 tisoč evrov) in razmejene obresti 15 tisoč evrov (31. 12. 2007: 14 tisoč evrov).

Pri terjatvah iz danih jamstev v višini 80 tisoč evrov (31. 12. 2007: 92 tisoč evrov) izkazujemo obresti v višini 4 tisoč evrov (31. 12. 2007: 5 tisoč evrov).

Med kratkoročnimi krediti v domači valuti strankam, ki niso banke, so zajete tudi terjatve iz naslova poslovnih kartic v vi­šini 44 tisoč evrov, za katere je banka oblikovala oslabitve 15 tisoč evrov. V letu 2007 so znašale te terjatve 62 tisoč evrov, oslabitve pa 18 tisoč evrov.

Banka je imela po stanju 31. 12. 2008 za 1.082 tisoč evrov terjatev iz naslova danih jamstev, za katera je oblikovala osla­bitve v višini 1.002 tisoč evrov. V predhodnem letu so znašale terjatve 1.203 tisoč evrov, oslabitve pa 1.111 tisoč evrov.

Druge kratkoročne naložbe na dan 31. 12. 2008 predstavljajo odkupljene kratkoročne terjatve v višini 13.640 tisoč evrov (31. 12. 2007: 4.228 tisoč evrov), za katere je obračunala diskont v višini 319 tisoč evrov (31. 12. 2007: 56 tisoč evrov).

Dosežena skupna povprečna obrestna mera za kratkoročne kredite nebančnemu sektorju je v letu 2008 znašala 6,9 od­stotka (leto 2007: 6,2 odstotka), za dolgoročne kredite pa 7,6 odstotka (leto 2007: 7,1 odstotka).

98

d) Krediti strankam, ki niso banke, po sektorjih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Nefinančne družbe 278.103 218.258Država 5.438 3.837Druge finančne organizacije 15.774 15.028Tuje osebe 2.820 1.493Neprofitni izvajalci gospodinjstev 444 211Gospodinjstva 88.041 79.747Skupaj – neto vrednost 390.620 318.574Oslabitev 36.985 30.468SKUPAJ – BRUTO VREDNOST 427.605 349.042

V skupnem znesku kreditov 390.620 tisoč evrov (31. 12. 2007: 318.574 tisoč evrov) so zajete tudi terjatve za obresti 2.485 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.596 tisoč evrov) in razmejene obresti 25 tisoč evrov (31. 12. 2007: 19 tisoč evrov).

e) Prvovrstna zavarovanja za kredite strankam, ki niso banke: v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Z garancijo države 4.775 4.782Z bančnimi vlogami 324 362SKUPAJ 5.099 5.144

f) Gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso banke v tisoč EUR2008 2007

Stanje na dan 1. januar 30.468 26.023Dodatne oslabitve za glavnice 20.529 15.935Odpravljene oslabitve za glavnice –13.607 –10.870Dodatne/odpravljene oslabitve za obresti 122 –105Odpisi kreditov strankam, ki niso banke –527 –515STANJE NA DAN 31. 12. 36.985 30.468

3.3.5. Finančna sredstva v posesti do zapadlostia) Po vrstah v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti· izdani od države in centralne banke 61.596 112.212 – kratkoročni vrednostni papirji 987 0 – dolgoročni vrednostni papirji 60.609 112.212· izdani od bank 0 629 – dolgoročni vrednostni papirji 0 629· izdani od drugih izdajateljev 6.633 6.658 – dolgoročni vrednostni papirji 6.633 6.658Skupaj 68.229 119.499Kotirajo na borzi 68.229 118.871Ne kotirajo na borzi 0 628SKUPAJ 68.229 119.499

V znesku dolžniških vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti v domači valuti 68.229 tisoč evrov (31. 12. 2007: 119.499 tisoč evrov) so zajete razmejene obresti v višini 1.228 tisoč evrov (31. 12. 2007: 2.459 tisoč evrov). Banka v letu 2008 ni imela dolžniških vrednostnih papirjev, v posesti do zapadlosti v tuji valuti.

99

b) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v tisoč EUR2008 2007

Stanje 1. januar 119.499 65.930Povečanje 68.522 89.894– pridobitev 63.743 88.084– ostalo 4.779 1.810Zmanjšanje –119.792 –36.325– unovčitev –113.522 –34.063– ostalo –6.270 –2.262STANJE 31. DECEMBER 68.229 119.499

3.3.6. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstvaa) Opredmetena osnovna sredstva v tisoč EUR

Zemljiščain gradbeni

objektiRačunalniška

opremaDruga

oprema

Osnovnasredstva

v pripravi SkupajStanje 1. januar 2008 9.258 4.774 2.514 155 16.701Povečanja 0 0 0 1.282 1.282Prenos iz priprave 481 529 175 –1.185 0Zmanjšanja 0 –396 –89 0 –485Stanje 31. december 2008 9.739 4.907 2.600 252 17.498Popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 1.625 3.866 1.848 0 7.339Amortizacija 326 649 149 0 1.124Zmanjšanja 0 –395 –86 0 –481Stanje 31. december 2008 1.951 4.120 1.911 0 7.982Sedanja vrednost 1. januar 2008 7.633 908 666 155 9.362Sedanja vrednost 31. december 2008 7.788 787 689 252 9.516

v tisoč EURZemljišča

in gradbeniobjekti

Računal niškaoprema

Drugaoprema

Osnovnasredstva

v pripravi SkupajStanje 1. januar 2007 4.727 4.980 2.438 4.780 16.925Povečanja 0 0 0 941 941Prenos iz priprave 4.595 594 350 –5.538 1Zmanjšanja –64 –800 –274 –28 –1.166Stanje 31. december 2007 9.258 4.774 2.514 155 16.701Popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 1.348 4.097 1.963 0 7.408Amortizacija 302 568 154 0 1.024Zmanjšanja –25 –799 –269 0 –1.093Stanje 31. december 2007 1.625 3.866 1.848 0 7.339Sedanja vrednost 1. januar 2007 3.379 883 475 4.780 9.517Sedanja vrednost 31. december 2007 7.633 908 666 155 9.362

Za vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva banka ocenjuje, da njihova izkazana vrednost odraža dejansko vrednost glede na njihovo preostalo dobo uporabnosti.

Povečanje 481 tisoč evrov na nepremičninah se sestoji iz nakupa poslovnih prostorov v objektu City Maribor v znesku 447 tisoč evrov, za 34 tisoč evrov pa so se opravile adaptacije v predstavništvu v Murski Soboti in v Kranju za mobilne bančne svetovalce.

100

Največji del povečanja opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo nadgradnja in nakupi računalniške opreme za 529 tisoč evrov, pod drugo opremo 175 tisoč evrov pa nakupi pohištva, video konference, klimatov, službenih vozil, telefonov in mobitelov ter kovinske in ostale opreme. V pripravi 252 tisoč evrov je računalniška oprema za 57 tisoč evrov in POS oprema za 195 tisoč evrov.

Med zmanjšanja na opredmetenih osnovnih sredstev so izkazana izločena osnovna sredstva iz uporabe, pri katerih se je opravil odpis računalniške opreme in ostale opreme z neodpisano vrednostjo v skupni višini 4 tisoč evrov.

b) Neopredmetena sredstva v tisoč EUR

Programska oprema

Neopredem. dolg. sr. v

pripravi

Druga neopredme.

dolg. sr. SkupajNabavna vrednostStanje 1. januar 2008 4.666 232 10 4.908Povečanja 19 413 0 432Prenos iz priprave 459 –459 0 0Stanje 31. december 2008 5.144 186 10 5.340Popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 3.579 0 5 3.584Amortizacija 524 0 1 525Stanje 31. december 2008 4.103 0 6 4.109Sedanja vrednost 31. december 2008 1.041 186 4 1.231Sedanja vrednost 1. januar 2008 1.087 232 5 1.324Nabavna vrednostStanje 1. januar 2007 4.434 21 6 4.461Povečanja 0 464 0 464Prenos iz priprave 246 –249 4 1Zmanjšanja –14 –4 0 –18Stanje 31. december 2007 4.666 232 10 4.908Popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 3.223 0 4 3.227Amortizacija 370 0 1 371Zmanjšanja –14 0 0 –14Stanje 31. december 2007 3.579 0 5 3.584Sedanja vrednost 31. december 2007 1.087 232 5 1.324Sedanja vrednost 1. januar 2007 1.211 21 2 1.234

Povečanje neopredmetenih sredstev je nakup novih in dograditve obstoječih aplikativnih programov v vrednosti 432 tisoč evrov.

3.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih osebv tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 76 0Dolgoročne odložene terjatve za davke 623 628– iz naslova drugih rezervacij za tožbe 105 86– iz naslova finančnih sredstev RZP 331 326– iz naslova dolgoročnih rezervacij za zaposlence 164 181– iz naslova drugih rezervacij (NSVS) 23 35SKUPAJ 699 628

Izračunani davek od dohodka pravnih oseb skupaj s prehodom na MSRP znaša 1.378 tisoč evrov, v letu 2008 je bilo vpla­čanih 1.454 tisoč evrov akontacij. Razlika predstavlja terjatev za davek od dohodka pravnih oseb v višini 76 tisoč evrov.

101

Pripoznane terjatve za odloženi davek so zneski davka od dobička, ki bodo banki povrnjeni v prihodnjih davčnih obdobjih z manjšimi plačili davka v prihodnosti, takrat ko bodo lahko terjatve uveljavljene. Terjatve za odloženi davek za začasne raz­like je banka pripoznala z upoštevanjem dejstva, da se bo v prihodnosti pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike.

Vse odložene terjatve za davke v letu 2008 banka izkazuje prek izkaza poslovnega izida. V letu 2007 so se terjatve iz na­slove finančnih sredstev RZP v znesku 326 tisoč evrov izkazovale prek kapitala.

Terjatev za odloženi davek je banka na dan 31. 12. 2008 vrednotila glede na pričakovano realizacijo poslov po 20 oziroma 21 odstotni davčni stopnji (31. 12. 2007: 22 odstotna davčna stopnja).

3.3.8. Druga sredstvaa) Po vrstah in valuti v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Čeki 2 6Zaloge 1.009 616Terjatve za opravnine 762 699Terjatve za dane predujme 13 140Terjatve do kupcev 8 6Druge terjatve: 3.040 3.006– terjatve do DURS­a za DDV 1 1– terjatve po drugih osnovah 953 779– terjatve v obračunu iz poslovnih razmerij 59 47– terjatve iz naslova mednarodnih poštnih nakaznic 0 97– terjatve v obračunu iz poslov s prebivalstvom 2.027 2.080– terjatve do delavcev 0 2Usredstvene aktivne časovne razmejitve brez obresti 274 104Skupaj – neto vrednost 5.108 4.577Oslabitve 76 63SKUPAJ – BRUTO VREDNOST 5.184 4.640

Med terjatvami za opravnine je zajeta tudi terjatev do Pošte Slovenije, d.o.o. v višini 433 tisoč evrov (31. 12. 2007: 417 tisoč evrov).

Med zalogami banka izkazuje nepremičnine, pridobljene za poplačilo terjatev v višini 989 tisoč evrov.

Terjatve v obračunu iz poslov s prebivalstvom v znesku 2.027 tisoč evrov predstavljajo terjatve v obračunu iz poslovanja s plačilno kartico aktiva 1.710 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.630 tisoč evrov), terjatve za dvige na bankomatih 11 tisoč evrov (31. 12. 2007: 13 tisoč evrov), terjatve do pošt za dvige na POS terminalih 279 tisoč evrov (31. 12. 2007: 317 tisoč evrov) in terjatve iz naslova mednarodnega denarnega prometa 27 tisoč evrov (31. 12. 2007: 120 tisoč evrov).

b) Gibanje oslabitev drugih sredstev v tisoč EUR2008 2007

Stanje na dan 1. januar 63 145Dodatne oslabitve 13 20Odpravljene oslabitve 0 102STANJE NA DAN 31. DECEMBER 76 63

102

3.3.9. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednostia) Po vrstah v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Vloge 522.507 487.801Krediti 94.481 54.553Dolžniški vrednostni papirji 16.670 26.920Podrejene obveznosti 25.001 20.352SKUPAJ 658.659 589.626

b) Vloge po komitentih in ročnostih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

1. Vloge banke 0 9.012Kratkoročne vloge bank 0 9.0122. Vloge strank, ki niso banke 522.507 478.789Vloge na vpogled strank, ki niso banke 301.205 287.735Kratkoročne vloge strank, ki niso banke 200.003 163.087Dolgoročne vloge strank, ki niso banke 21.299 27.967SKUPAJ 522.507 487.801

V znesku 522.507 tisoč evrov so zajete tudi obveznosti za obresti in razmejene obresti v višini 1.696 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.854 tisoč evrov). Med vlogami strank, ki niso banke, je vlog v tuji valuti 1.151 tisoč evrov.

c) Krediti po komitentih in ročnostih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Krediti bank 94.481 54.553Kratkoročni krediti bank 1.000 4.339Dolgoročni krediti bank 93.481 50.214SKUPAJ 94.481 54.553

Med krediti bankam znašajo obveznosti za obresti in razmejene obresti 691 tisoč evrov (31. 12. 2007: 409 tisoč evrov).

Dosežena povprečna obrestna mera za kratkoročne vloge nebančnega sektorja v letu 2008 je znašala 4,18 odstotka (leto 2007: 3,3 odstotkov), za dolgoročne vloge pa 6,11 odstotka (leto 2007: 6,6 odstotkov).

d) Vloge in krediti po sektorjih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

1. Vloge 522.507 487.801Banke 0 9.012Nefinančne družbe 20.872 16.989Država 19.596 16.465Druge finančne organizacije 5.616 6.343Tuje osebe 721 732Neprofitni izvajalci gospodinjstev 6.473 6.222Gospodinjstva 469.229 432.0382. Krediti 94.481 54.553Banke 94.481 54.553SKUPAJ 616.988 542.354

e) Dolžniški vrednostni papirji po vrstah in ročnostih v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Dolgoročni vrednostni papirji 16.670 26.920– potrdila o vlogah 0 82– izdane obveznice 16.670 26.838SKUPAJ 16.670 26.920

103

Stanje obveznosti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za leto 2008 se nanaša na izdajo sedme emisije obveznic Po­štne banke Slovenije. (V letu 2007 sta v stanju zajeti peta in sedma emisija obveznic.)

Peta izdaja obveznic v znesku 10 milijonov evrov v tolarski protivrednosti je bila vplačana 31. 07. 2003. Izdaja je nomini­rana v apoenih po 1.000,00 evrov, obrestna mera je fiksna in znaša 4,8 odstotka letno. Končno dospetje obveznic je bilo dne 31. 07. 2008.

Sedma izdaja obveznic v znesku 16.692 tisoč evrov je bila v celoti vplačana v decembru 2004. Nominirana je v apoenih po 417,29 evrov. Obrestna mera je fiksna in znaša 4,4 odstotka letno. Končna dospelost obveznic bo 06. 12. 2012. Sedma izdaja obveznic je v celoti izkazana med dolžniškimi vrednostnimi papirji v znesku 16.670 tisoč evrov, ki zajema tudi raz­mejene obresti v višini 52 tisoč evrov ter popust v vrednosti 74 tisoč evrov.

f) Podrejene obveznosti v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Depoziti 20.791 16.146– dolgoročni depoziti Pošte Slovenije, d.o.o. 8.839 6.787– dolgoročni depoziti Nove KBM d. d. 11.952 9.359Obveznice 4.210 4.206– obveznice 6. izdaje 4.210 4.206SKUPAJ 25.001 20.352

v tisoč EUR

ValutaDatum

zapadlosti Obr. mera 31. 12. 2008 31. 12. 2007Izdani vrednostni papirji 4.173 4.1736. emisija EUR 30. 9. 2011 4,70 % 4.173 4.173Depoziti 19.590 15.390Pošta Slovenije, d.o.o. EUR brez roka E6M + 2,70 % 6.456 6.456Pošta Slovenije, d.o.o. 5. vplačilo EUR brez roka E6M + 3,50 % 1.890 0Nova KBM d.d. EUR brez roka E6M + 2,70 % 8.934 8.934Nove KBM d.d. 4. vplačilo EUR brez roka E6M + 3,50 % 2.310 0SKUPAJ 23.763 19.563

Podrejene obveznosti sestavljajo dolgoročni depoziti Pošte Slovenije, d.o.o. iz junija leta 2003, junija leta 2004, oktobra leta 2006, julija leta 2007 ter depozita Nove KBM d.d. iz septembra 2005 in oktobra 2006 ter oktobra leta 2007. V letu 2008 je banka pridobila dodatno 4.200 tisoč evrov hibridnega depozita, 1.890 tisoč evrov od Pošte Slovenije, d.o.o. in 2.310 tisoč evrov od Nove KBM d.d. Skupna višina hibridnih depozitov je konec leta 2008 znašala 19.590 tisoč evrov. Ob­veznosti za obresti pa znašajo 1.202 tisoč evrov.

Podrejeni depoziti in izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji ne nosijo pravice do zamenjave za kapital in posledično ne predstavljajo novih potencialnih navadnih delnic.

Odhodki iz naslova podrejenih obveznosti za dolgoročne depozite v letu 2008 znašajo: Pošta Slovenije, d.o.o. 493 tisoč evrov, Nova KBM d.d. 709 tisoč evrov.

Vsi depoziti so brez določenega roka zapadlosti in s svojimi lastnostmi predstavljajo hibridne instrumente, ki se lahko vklju­čujejo v izračun kapitala banke. Terjatve deponenta iz pogodb ne morejo biti unovčene na deponentovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Banke Slovenije, pri čemer slednja ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po sklenitvi te pogodbe in če nima dokazila ali potrditve, da bo banka tudi po tem izplačilu dosegla potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti.

Obveznice šeste izdaje z dne 30. 09. 2004 so bile vplačane v vrednosti 4.173 tisoč evrov. Izdaja je nominirana v apoenih po 417,29 evrov, obrestna mera je fiksna in znaša 4,7 odstotka letno. Obresti se izplačujejo enkrat letno na dan 30. 09. Dospelost glavnice je 30. 09. 2011. Obveznice se štejejo kot podrejene obveznosti in se lahko vključujejo v izračun kapi­tala banke. V celoti so prikazane na dolgoročnih obveznostih iz naslova podrejenega dolga. Razmejene obresti znašajo 50

104

tisoč evrov, odhodki za obresti v letu 2008 pa 201 tisoč evrov. Popust pri izdaji obveznic šeste emisije znaša 12 tisoč evrov.

Obveznosti na dan 31. 12. 2008 z rokom dospelosti daljšim od 5 let v tisoč EURLeto zapadlosti Glavnica Skupaj

Depoziti– hibridni depoziti brez roka dospelosti 19.589 19.589– ostali depoziti 2014 38 38

2015 180 1802016 290 2902017 1.232 1.2322018 1 1

Skupaj depoziti 21.330 21.330Najeti krediti 2014 1.733 1.733

2015 1.533 1.5332016 6.333 6.3332017 1.333 1.3332018 1.333 1.3332019 667 667

Skupaj najeti krediti 12.933 12.933

3.3.10. Rezervacijea) Po vrstah v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Rezervacije za pravno nerešene tožbe 564 456Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 815 820Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 1.428 1.502Druge rezervacije – NSVS 266 349SKUPAJ 3.073 3.127

b) Gibanje rezervacij v tisoč EURRezervacije za

pokojnine in podob-ne obvez nosti do

zaposlenih

Rezervacije za zunajbilančne

obveznosti

Rezervacije za pravno nereše-

ne tožbe

Druge rezerva-

cije NSVS Skupaj

Stanje na dan 1. 1. 2008 820 1.502 456 349 3.127Oblikovane rezervacije med letom 12 2.656 108 29 2.805Odpravljene rezervacije med letom 2 2.730 0 6 2.738Poraba rezervacij med letom 15 0 0 106 121Stanje na dan 31. 12. 2008 815 1.428 564 266 3.073

v tisoč EURRezervacije za

pokojnine in podob-ne obvez nosti do

zaposlenih

Rezervacije za zunajbilančne

obveznosti

Rezervacije za pravno nereše-

ne tožbe

Druge rezerva-

cije SkupajStanje na dan 1. 1. 2007 762 772 456 456 2.446Oblikovane rezervacije med letom 91 5.343 0 53 5.487Odpravljene rezervacije med letom 1 4.613 0 160 4.774Poraba rezervacij med letom 32 0 0 0 32Stanje na dan 31. 12. 2007 820 1.502 456 349 3.127

105

V letu 2008 je bilo za jubilejne nagrade porabljenih 5 tisoč evrov, za odpravnine pa 10 tisoč evrov rezervacij. Oblikovanih rezervacij je bilo skupaj 12 tisoč evrov, od tega 4 tisoč evrov za odpravnine in 8 tisoč evrov za jubilejne nagrade. Odprav­ljene rezervacije so nastale iz naslova jubilejnih nagrad.

3.3.11. Obveznosti za davek od dohodka pravnih osebv tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Obveznosti za davek 166 633Odložene obveznosti za davke 13 0SKUPAJ 179 633

Obveznost za davek 166 tisoč sestavljajo obveznost za akontacijo davka od dohodka 121 tisoč evrov in obveznost za davek od dohodkov zaradi prehoda na MSRP 45 tisoč evrov. Znesek 13 tisoč evrov predstavlja obveznost za odložene davke iz naslova finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo.

3.3.12. Druge obveznostiv tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Obveznosti za opravnine 29 26Obveznosti za prejete predujme 90 20Obveznosti za plače in nadomestila 591 523Obveznosti za obračunane davke, prispevke 108 108Obveznosti do dobaviteljev 612 545Druge obveznosti iz drugih naslovov 4.609 5.081Udolgovane pasivne časovne razmejitve 1.552 914SKUPAJ 7.591 7.217

Prejeti predujmi v višini 90 tisoč evrov se nanašajo na predujme za izplačilo mednarodnih poštnih nakaznic ter predčasno prejetih obrokov za odplačevanje kreditov.

Med obveznostmi do dobaviteljev so izkazane tudi obveznosti do Pošte Slovenije, d.o.o. iz naslova opravljenih storitev za banko v višini 104 tisoč evrov (31. 12. 2007: 128 tisoč evrov). Vse obveznosti so bile poravnane v začetku leta 2009.

V okviru obveznosti do dobaviteljev predstavljajo večje postavke obveznosti do Banke Koper, d.d. iz naslova plačilnih kartic in do podjetja Gora, d.o.o. za vzdrževanje in izdelavo računalniške opreme.

Med drugimi obveznostmi iz drugih naslovov v znesku 4.609 tisoč evrov (31. 12. 2007: 5.081 tisoč evrov) so zajete na­slednje postavke: obveznosti do Pošte Slovenije, d.o.o.za storitve opravljene na poštnih okencih v višini 443 tisoč evrov (31. 12. 2007: 482 tisoč evrov), obveznosti za izplačilo nakaznic in položnic v notranjem plačilnem prometu v višini 3.342 tisoč evrov (31. 12. 2007: 3.657 tisoč evrov) ter drugih pogodbenih izplačil v višini 824 tisoč evrov (31. 12. 2007: 942 tisoč evrov).

Udolgovane pasivne časovne razmejitve se nanašajo na razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov, prejetih subvencij za kreditiranje malega gospodarstva ter zaračunanih zavarovalnih stroškov za zavarovanje kreditov prebivalstvu in razmejitev stroškov za neizkoriščene dopuste za leto 2008.

106

3.3.13. Kapital in kapitalske postavkea) Po vrstah v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Osnovni kapital – navadne delnice 7.366 6.418Kapitalske rezerve 8.996 6.609Presežek iz prevrednotenja kapitala 48 –1.156Rezerve iz dobička 14.535 12.163– zakonske rezerve 1.469 1.469– statutarne rezerve 2.670 1.966– druge rezerve iz dobička 10.396 8.728Čisti dobiček poslovnega leta 2.109 1.669SKUPAJ KAPITAL 33.054 25.703

Kapitalske rezerve sestavljajo rezerve iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala v višini 3.236 tisoč evrov ter vplačila, ki presegajo nominalne znesek vplačanih delnic v višini 5.760 tisoč evrov. Ta je nastal zaradi revalorizacije osnov­nega kapitala banke med letoma 1994 in 2001.

Druge rezerve iz dobička so sestavljene iz zakonskih rezerv, statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička.

Zakonske rezerve morajo biti oblikovane najmanj v taki višini, da skupno z določenimi kategorijami kapitalskih rezerv do­segajo najmanj 10 odstotkov osnovnega kapitala.

V skladu s statutom banke se za oblikovanje statutarnih rezerv porabi do 25 odstotkov čistega dobička poslovnega leta, zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za kritje prenesene izgube in oblikovanje zakonskih rezerv.

Druge rezerve iz dobička so bile oblikovane v preteklih letih iz dobička tekočega leta in iz zadržanega dobička in jih ni mo­goče uporabiti za izplačilo delničarjev. Druge rezerve iz dobička so se povečale v letu 2008 za 1.669 tisoč evrov po sklepu skupščine iz bilančnega dobička za leto 2007 ter za 703 tisoč evrov iz dobička za leto 2008 po sklepu uprave.

b) Osnovni kapital v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Navadne delnice 7.366 6.418– vpis bank 4.051 3.530– vpis drugih finančnih organizacij 3.315 2.888SKUPAJ 7.366 6.418

Osnovi kapital banke je razdeljen na 441.300 rednih delnic z nominalno vrednostjo 16,6917 evrov.

c) Struktura lastništva bankeŠtevilo delnic Delež v kapitalu

Nova KBM d.d. 242.715 55 %Pošta Slovenije, d.o.o. 198.585 45 %

Osnovni kapital banke je na dan 31. 12. 2008 znašal 7.366 tisoč evrov. Banka ima izdanih 441.300 rednih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 16,6917 evrov. Izdala jih je v sedmih emisijah: leta 1992 v ustanovitveni emisiji 100.000 delnic, leta 1994 70.000 delnic, leta 1999 104.500 delnic, leta 2001 1.250 delnic, konec leta 2002 35.095 delnic ter konec leta 2006 45.255 delnic. Sedma emisija delnic je bila izdana konec leta 2007 in je bila s strani dosedanjih delničarjev vplačana v treh delih. Prvi del odkupa v letu 2007 predstavlja 28.400 delnic. V letu 2008 sta vplačana drugi in tretji del sedme emisije delnic, kar predstavlja 56.800 delnic.

Lastnika banke sta Nova KBM d.d. s 55 odstotki delnic od 01. 10. 2004 (prej Republika Slovenija) in Pošta Slovenije, d.o.o. s 45 odstotki.

107

Bilančni dobiček iz leta 2007 v višini 1.669 tisoč evrov je banka po sklepu skupščine v letu 2007 razporedila v celoti v druge rezerve.

V letu 2008 znaša čisti dobiček banke 2.109 tisoč evrov, kapital banke skupaj s čistim dobičkom pa 33.054 tisoč evrov (leto 2007: 25.703 tisoč evrov).

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ter Statutom Poštne banke Slovenije je uprava v letu 2008 oblikovala statu­tarne rezerve v višini 703 tisoč evrov (leto 2007: 1.112 tisoč evrov statutarnih po sklepu uprave ter 1.669 tisoč evrov drugih rezerv po sklepu uprave in Nadzornega sveta).

d) Kapitalske rezerve v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Vplačani presežek kapitala 5.760 3.373Kapitalske rezerve, nastale iz splošnega prevrednotovalnega kapitala 3.236 3.236SKUPAJ 8.996 6.609

e) Presežek iz prevrednotenja v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 48 –1.156SKUPAJ 48 –1.156

Presežek iz prevrednotenja znaša 61 tisoč evrov, z upoštevanjem obveznosti za odložene davke v višini 13 tisoč evrov znaša ta presežek 48 tisoč evrov (31. 12. 2007: v znesku so zajete terjatve za odložene davke v višini 326 tisoč evrov).

f) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Rezerve iz dobička 14.535 12.163– zakonske rezerve 1.469 1.469– statutarne rezerve 2.670 1.966– druge rezerve iz dobička 10.396 8.728SKUPAJ 14.535 12.163

g) Bilančni dobiček v tisoč EUR2008 2007

Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.812 4.450– povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave –703 –1.112– povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta 0 –1.669Skupaj razporeditev v rezerve po sklepu uprave in nadzornega sveta –703 –2.781SKUPAJ 2.109 1.669

Ostanek dobička banke za leto 2008 znaša 2.109 tisoč evrov (čisti dobiček za leto 2008 po razporeditvi v rezerve iz do­bička po sklepu uprave v znesku 703 tisoč evrov). V skladu s statutom bo banka predlagala upravi in nadzornem svetu razporeditev ostanka dobička v druge rezerve banke v znesku 1.054,5 tisoč evrov, preostali del v znesku 1.054,5 tisoč evrov pa predlagala skupščini za razporeditev v druge rezerve.

108

3.3.14. Poštena vrednost finančnih sredstevv tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Knjigovodska

vrednostPoštena

vrednostKnjigovodska

vrednostPoštena

vrednostFinančna sredstva Krediti bankam 33.013 33.013 52.300 52.300Krediti strankam, ki niso banke 390.620 390.951 318.574 318.574Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 68.229 69.487 119.499 119.499 Druga sredstva 5.108 5.108 4.577 4.577

Finančne obveznostiVloge bank 0 0 9.012 9.012Vloge strank, ki niso banke 522.507 522.495 478.789 478.789Krediti bank 94.481 94.481 54.553 54.553 Dolžniški vrednostni papirji 16.670 16.558 26.920 26.920Podrejene obveznosti 25.001 24.951 20.352 20.352Druge obveznosti 7.591 7.591 7.217 7.217

Zgoraj prikazane postavke banka izkazuje po odplačni vrednosti. Banka ugotavlja pošteno vrednost teh instrumentov z uporabo metode vrednotenja. Za izračun so uporabljene obrestne mere za posle, sklenjene konec leta, v primerjavi z vsemi obstoječimi posli. Pri izračunu niso upoštevani posli kratkoročnega značaja do enega leta.

3.3.15. Zunajbilančne obveznostiZunajbilančne obveznosti znašajo konec leta 2008 479.398 tisoč evrov (31. 12. 2007: 442.671 tisoč evrov).

Postavke so:– Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov 391 tisoč evrov (31. 12. 2007: 489 tisoč evrov). – Jamstva in sredstva dana v zastavo 37.640 tisoč evrov (31. 12. 2007: 26.033 tisoč evrov). Vsebujejo dane storitvene in

finančne garancije.– Prevzete finančne obveznosti 42.093 tisoč evrov (31. 12. 2007: 48.290 tisoč evrov). Nanašajo se na odobrene nečrpane kredite, dane kreditne linije, neizkoriščene okvirne kredite in limite.– Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev 68.372 tisoč evrov (31. 12. 2007: 77.914 tisoč evrov).– Evidenca odpisanih terjatev in obveznosti 164 tisoč evrov (31. 12. 2007: 338 tisoč evrov). – Druge zunajbilančne obveznosti 330.738 tisoč evrov (31. 12. 2007: 289.607 tisoč evrov). Največji delež v postavki predstavljajo evidence prejetih jamstev s hipoteko 272.891 tisoč evrov in evidenčni računi za

zastavo vrednostnih papirjev in drugih jamstev 40.276 tisoč evrov. V postavki so tudi druga jamstva vključno z garan­cijami in poroštvi države v znesku 1.652 tisoč evrov.

V nadaljevanju predstavljamo tvegane zunajbilančne potencialne in prevzete obveznosti v skladu s sklepom Banke Slove­nije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.

109

a) Potencialne in prevzete obveznosti po vrstah, valuti in ročnosti v tisoč EURKratkoročni Dolgoročni Skupaj

31. december 2008Finančne garancije 5.766 6.013 11.779Storitvene garancije 9.112 16.749 25.861Skupaj garancije 37.640 37.640Odobreni neizkoriščeni krediti 12.486 3.040 15.526Odobreni neizkoriščeni limiti 20.018 0 20.018Ostalo 6.549 0 6.549Skupaj prevzete obveznosti 42.093 42.093SKUPAJ 79.733 79.73331. december 2007Finančne garancije 3.340 5.193 8.533Storitvene garancije 7.408 10.092 17.500Skupaj garancije 26.033 26.033Odobreni neizkoriščeni krediti 18.868 4.381 23.249Odobreni neizkoriščeni limiti 17.728 0 17.728Ostalo 7.313 0 7.313Skupaj prevzete obveznosti 48.290 48.290SKUPAJ 74.323 74.323

V skladu s sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic znašajo tvegane potencialne obveznosti 79.733 tisoč evrov (31. 12. 2007: 74.323 tisoč evrov). Za te obveznosti je banka oblikovala posebne rezervacije v višini 1.409 tisoč evrov (31. 12. 2007: 1.502 tisoč evrov). V potencialnih obveznostih niso zajeti dolžniki po akreditivih v znesku 391 tisoč evrov. Te obveznosti so že zajete v odobrenih neizkoriščenih limitih oziroma kreditih.

b) Poslovanje po pooblastilu v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

Poslovanje po pooblastilu 2.126 2.490Obveznosti 2.126 2.490Pozitivni saldo iz poslov po pooblastilu 0 0

Med poslovanje po pooblastilu banka evidentira soudeležbo v kreditiranju po pogodbi z Novo KBM d.d.

3.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

3.4.1. Čiste obresti in podobni odhodkia) Prihodki in odhodki iz obresti po sektorizaciji v tisoč EUR

2008 2007Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki

Nefinančne družbe 17.606 922 11.518 799Država 8.324 1.498 8.594 1.026Banke 2.285 4.364 2.568 2.987Druge finančne organizacije 993 1.432 656 1.810Gospodinjstva 7.571 7.930 6.227 5.352Tuje osebe 163 1 129 366Neprofitni izvajalci storitev gospod. 23 118 16 131SKUPAJ 36.965 16.265 29.708 12.471

110

b) Prihodki in odhodki po vrstah obresti v tisoč EUR 2008 2007

Prihodki Odhodki Prihodki OdhodkiRedni prihodki/odhodki 35.678 16.006 29.054 11.955Zamudne obresti 635 2 346 0Obrestim podobni prihodki/odhodki 652 257 308 516SKUPAJ 36.965 16.265 29.708 12.471

Med obrestim podobnimi prihodki je zajeta amortizacija diskontov dolžniških vrednostnih papirjev v višini 56 tisoč evrov. Med obrestim podobnimi odhodki so zajete amortizacijske premije dolžniških vrednostnih papirjev v višini 257 tisoč evrov.

c) Prihodki in odhodki iz obresti glede na vrsto sredstev in obveznosti v tisoč EUR 2008 2007

Kratkoročne Dolgoročne Kratkoročne DolgoročnePRIHODKI IZ OBRESTIObresti iz stanj na računih pri centralni banki 387 0 335 0Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 0 0 144Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 372 3.439 181 3.283Obresti iz danih kreditov in vlog 14.849 12.536 9.858 10.194Obresti iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 851 3.879 178 5.301Obresti iz drugih terjatev 652 0 234 0Skupaj po ročnosti 17.111 19.854 10.786 18.922SKUPAJ 36.965 29.708ODHODKI ZA OBRESTIObresti za finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

8.522 7.484 5.650 6.305

Obresti za druge finančne obveznosti 259 0 516 0Skupaj po ročnosti 8.781 7.484 6.166 6.305SKUPAJ 16.265 12.471ČISTE OBRESTI 20.700 17.237

V okviru obresti za finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti so izkazane tudi obresti za izdane vrednostne pa­pirje Poštne banke Slovenije od druge do sedme emisije v višini 1.246 tisoč evrov (leto 2007: 1.707 tisoč evrov).

d) Čisti obrestni in drugi prihodki ter povprečne obrestne mere v tisoč EUR2008 2007

Skupaj prihodki iz obresti in podobni prihodki 36.965 29.708Skupaj odhodki za obresti in podobni odhodki 16.265 12.471Čiste obresti in podobni prihodki 20.700 17.237Povprečne obrestne mere po sredstvih v % 6,0 5,5Povprečne obrestne mere po obveznostih v % 2,7 2,3

e) Odhodki iz naslova podrejenih obveznosti v tisoč EUR2008 2007

Depoziti 1.202 756– dolgoročni depoziti Pošte Slovenije, d.o.o. 493 331– dolgoročni depoziti Nove KBM d.d. 709 425Obveznice 201 449– obveznice 2. izdaje 0 248– obveznice 6. izdaje 201 201SKUPAJ 1.403 1.205

111

3.4.2. Prihodki iz dividendv tisoč EUR

2008 2007Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 39 36– delnice in deleži bank 1 1– delnice in deleži drugih izdajateljev 38 35Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 1– delnice in deleži drugih izdajateljev 0 1SKUPAJ 39 37

3.4.3. Čiste opravninea) Opravnine po sektorjih v tisoč EUR

2008 2007Prejete opravnine 13.811 13.195Nefinančne družbe 7.113 6.711Država 1.005 924Banke 85 100Druge finančne organizacije 39 37Gospodinjstva 5.488 5.354Tuje osebe 1 2Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 80 67Dane opravnine 5.105 5.280ČISTE OPRAVNINE 8.706 7.915

b) Opravnine po vrstah v tisoč EUR2008 2007

Prihodki iz opravnin (provizij)Opravnine od danih jamstev 358 308Opravnine od storitev opravljanja bankam v skupini 80 81Opravnine od plačilnega prometa v državi 7.727 7.385Opravnine od plačilnega prometa s tujino 76 72Opravnine od kreditnih poslov 1.296 1.151Opravnine za opravljene administrativne storitve 4.274 4.198SKUPAJ 13.811 13.195Odhodki za opravnine (provizije)Opravnine za bančne storitve v državi 3.750 3.766Opravnine za bančne storitve v tujini 25 20Opravnine za opravljanje menjalniški poslov 122 119Opravnine za opravljene borzne posle in druge posle z vrednostnimi papirji 64 59Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 257 219Opravnine za opravljene storitve odvisnim družbam 363 559Opravnine dane Bankartu 306 311Opravnine dane za druge storitve 218 227SKUPAJ 5.105 5.280ČISTE OPRAVNINE 8.706 7.915

Med prejetimi opravninami od plačilnega prometa državi je zajeta tudi provizija, ki jo plača Pošta Slovenije, d.o.o. v višini 5.359 tisoč evrov (leto 2007: 4.914 tisoč evrov).

Med danimi opravninami za bančne storitve v državi so zajete še storitve pri okencih Pošte Slovenije, d.o.o. v višini 3.255 tisoč evrov (leto 2007: 3.405 tisoč evrov).

112

3.4.4. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

v tisoč EUR2008 2007

Reali-zirani

dobički

Reali-zirane izgube

Čisti rea-liz. dob./

izgube

Reali-zirani

dobički

Reali-zirane izgube

Čisti rea-liz. dob./

izgube

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 125 1 124 0 0 0SKUPAJ 125 1 124 0 0 0

Znesek 125 tisoč evrov predstavlja prodaja deleža banke v City Maribor.

3.4.5. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

v tisoč EUR2008 2007

Dobički IzgubeČisti

dob./izg.Dobički Izgube

Čisti dob./izg.

Trgovanje z lastniškimi vrednostnimi papirji in deleži 4 689 –685 861 48 813Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji 0 0 0 0 7 –7Trgovanje s tujo valuto (nakup/prodaja) 204 15 189 253 7 246Trgovanje z drugimi finančnimi sredstvi 0 388 –388 381 23 358SKUPAJ 208 1.092 –884 1.495 85 1.410

Banka je pri trgovanju z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi sredstvi (kuponi vzajemnih skladov) ustvarila izgubo v višini 1.073 tisoč evrov (leto 2007: dobiček 1.164 tisoč evrov).

Pri nakupu in prodaji tujih valut znaša čisti dobiček 189 tisoč evrov (leto 2007: 246 tisoč evrov).

3.4.6. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlikv tisoč EUR

2008 2007Pozitivne tečajne razlike 392 191Negativne tečajne razlike 589 190SKUPAJ –197 1

Neto tečajne razlike, ki so posledica sprememb tečajev tujih valut, so negativne in znašajo 197 tisoč evrov (leto 2007: po­zitivne 1 tisoč evrov).

113

3.4.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube v tisoč EUR

2008 2007DobičkiPrihodki za nebančne storitve 62 26Drugi poslovni prihodki 463 443Skupaj 525 469IzgubeČlanarine in podobno 97 87Drugi poslovni odhodki 158 328Skupaj 255 415DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE 270 54

Med prihodki za nebančne storitve so zajeti prihodki iz naslova operativnega najema.

Med drugimi poslovnimi prihodki so zajeti prihodki iz subvencij Slovenske izvozne družbe (33 tisoč evrov), prihodki iz na­slova poplačila terjatve do KiH banke v stečaju v višini 359 tisoč evrov, prihodki od prodaje opredmetenih in neopredme­tenih sredstev (11 tisoč evrov) in drugi prihodki.

Druge poslovne odhodke v višini 255 tisoč evrov sestavljajo odhodki za članarine in donatorstva (97 tisoč evrov), škodni odhodki (73 tisoč evrov), odpisi (47 tisoč evrov) in drugi odhodki (38 tisoč evrov).

114

3.4.8. Administrativni stroškia) Po vrstah stroškov v tisoč EUR

2008 2007Stroški delaBruto plače 6.895 5.932Dajatve za socialno zavarovanje 518 448Dajatve za pokojninsko zavarovanje 633 547Druge dajatve, odvisne od bruto plač 175 318Nadomestila za prevoz na delo 302 278Nadomestilo za prehrano med delom 252 178Drugi stroški delavcev po pogodbah o zaposlitvi: 552 498– Dodatno pokojninsko zavarovanje 112 109– Regres za letni dopust 421 382– Jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči 10 6– Drugi stroški dela 9 1Skupaj stroški dela 9.327 8.199Splošni in administrativni stroškiStroški materiala 546 756Stroški energije 97 34Stroški strokovne literature 38 33Drugi stroški 12 8Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem 586 665Storitve drugih 1.731 1.963Stroški za službena potovanja 86 57Stroški vzdrževanja osnovnih stredstev 1.034 1.129Stroški reklame 455 520Reprezentanca 69 73Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 366 105Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 236 133Stroški zavarovanja 60 45Drugi upravni stroški 41 28Skupaj splošni in administrativni stroški 5.357 5.549SKUPAJ 14.684 13.748

Med stroški dela za leto 2008 v višini 9.327 tisoč evrov, je banka poleg stroškov za plače, regres, prehrano, prevoz, do­datno pokojninsko zavarovanje in druge stroške dela, obračunala tudi sredstva za neizkoriščeni dopust zaposlenih za leto 2008, v skupni višini 285 tisoč evrov.

Med splošnimi in administrativnimi stroški so storitve drugih z 1.731 tisoč evri udeležene z največjim deležem (32 odsto­tnim), mednje pa spadajo: stroški poštnih storitev 392 tisoč evrov (leto 2007: 412 tisoč evrov), stroški obdelave plačilnih kartic 358 tisoč evrov (leto 2007: 403 tisoč evrov), stroški varovanja premoženja 132 tisoč evrov (leto 2007: 135 tisoč evrov), stroški čiščenje prostorov 95,5 tisoč evrov (leto 2007: 97,1 tisoč evrov), stroški telefonije 77,9 tisoč evrov (leto 2007: 69,7 tisoč evrov ) in drugi. Po deležu drugi največji stroški so stroški, povezani z vzdrževanjem osnovnih sredstev, in sicer z 1.034 tisoč evri (leto 2007:1.129 tisoč evrov), predstavljajo 19,3 odstotni delež. Med njimi glavnina pripada stro­škom vzdrževanja računalniške opreme, 849 tisoč evrov (leto 2007: 915 tisoč evrov) ter stroškom vzdrževanja druge opreme v višini 123 tisoč evrov (leto 2007: 95 tisoč evrov).

Pomembnejši dobavitelj, z 17,6 odstotki vseh splošnih in administrativnih stroškov, je Pošta Slovenije, d.o.o., in sicer z ob­segom v višini 944 tisoč evrov (leto 2007: 1.020 tisoč evrov). Največje postavke so: stroški za poštnine v višini 392 tisoč evrov (leto 2007: 412 tisoč evrov), stroški najema komunikacijskih poti 283 tisoč evrov (leto 2007: 313 tisoč evrov) in na­jemnine poslovnih prostorov v višini 137 tisoč evrov (leto 2007: 184 tisoč evrov).

115

b) Stroški revizorjev v tisoč EUR2008 2007

Revidiranje letnega poročila 75 48Druge storitve revidiranja 24 12Druge nerevizijske storitve 0 9SKUPAJ 99 69

Med stroški revizije za leto 2008 v višini 99 tisoč evrov so zajete naslednje postavke: – celotni stroški revizije Letnega poročila 2008 v višini 46 tisoč evrov, – stroški drugega dela revizije za Letno poročilo 2007 v višini 29 tisoč evrov,– stroški medletnega pregleda poslovanja za potrebe dokapitalizacije Nove KBM d.d. v višini 22 tisoč evrov, – stroški pregleda za potrebe novega hibridnega instrumenta.

3.4.9. AmortizacijaObračunana amortizacija v tisoč EUR

2008 2007amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 1.124 1.024amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 525 371SKUPAJ 1.649 1.395

3.4.10. Rezervacijea) Po vrstah v tisoč EUR

2008 2007Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 9 90Rezervacije za zunajbilančne obveznosti –74 730Rezervacije za pravno nerešene tožbe 108 0Druge rezervacije 23 –107SKUPAJ 66 713

b) Odhodki za rezervacije in prihodki iz odpravljenih rezervacij v tisoč EUR 2008 2007

Odhodki Prihodki Odhodki PrihodkiRezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 11 2 91 1Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 2.656 2.730 5.343 4.613Rezervacije za pravno nerešene tožbe 108 0 0 0Druge rezervacije 29 6 53 160Skupaj 2.804 2.738 5.487 4.774SKUPAJ PRIHODKI – ODHODKI 66 713

3.4.11. Oslabitvev tisoč EUR

2008 2007Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

8.713 4.960

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.655 0Krediti (vključene s finančnim leasingom), merjeni po odplačni vrednosti 7.058 4.960Oslabitve drugih sredstev –25 0Druga sredstva –25 0SKUPAJ OSLABITVE 8.688 4.960

116

3.4.12. Davek iz dohodka pravnih oseb a) Davek iz rednega poslovanja v tisoč EUR

2008 2007Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 1.180 1.246Odloženi davek iz rednega poslovanja –321 142SKUPAJ 859 1.388

Banka v letu 2008 obračuna in plača 21 odstotni davek od dohodka od davčne osnove, ugotovljene v skladu z zakonom o davku od dohodka pravnih oseb. Za davčno leto 2008 je banka obračunala 1.180 tisoč evrov, z upoštevanjem odloženih davkov − 321 tisoč evrov pa banka izkazuje 859 tisoč evrov davkov.

Efektivna davčna stopnja za leto 2008 znaša 23,4 odstotkov in je nižja glede na preteklo leto (23,8 odstotkov).

b) Odloženi davki v tisoč EUR2008 2007

Oslabitev finančnih sredstev RZP –331 0Finančna sredstva za trgovanje 0 133Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 17 –6Druge rezervacije za tožbe –19 4Druge rezervacije za NSVS 12 11SKUPAJ –321 142

c) Efektivna davčna stopnja v tisoč EUR 2008 2007

Stopnja Vrednost Stopnja VrednostDobiček pred davki v skladu z MSRP 3.671 5.838 Davek od dobička z uporabo uradne stopnje 22,0 % 808 23,00 % 1.343 Odprava v preteklih letih izkoriščenih davčnih olajšav 0,04 % 1 0,03 % 2 Koriščene davčne olajšave v tekočem letu –1,12 % –41 –0,70 % –41 Odhodki, ki niso davčno priznani 3,48 % 128 4,04 % 236 Davčno priznani prihodki (povečanje) 0,00 % 0 0,00 % 0 Povečanje odhodkov (nepriznani v preteklih letih) –0,37 % –14 –2,20 % –128 Davčno priznani prihodki (znižanje) –0,62 % –23 –0,39 % –23 Ostale prilagoditve v izkazu poslovnega izida –0,00 % 0 –0,01 % 0 SKUPAJ DAVEK OD DOBIČKA 23,40 % 859 23,77 % 1.388

3.4.13. Razporeditev dobička in čisti dobiček na delnicoBanka je v letu 2008 dosegla čisti dobiček v višini 2.812 tisoč evrov. Uprava je v skladu s Statutom Poštne banke Slovenije in Zakonom o gospodarskih družbah oblikovala statutarne rezerve iz čistega dobička, ustvarjenega v letu 2008 v skupni višini 703 tisoč evrov. Ostanek čistega dobička po oblikovanju rezerv znaša 2.109 tisoč evrov.

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med doseženim čistim dobičkom poslovnega leta in tehtanim povprečnim številom navadnih kosovnih delnic.

Razporeditev dobička in čisti dobiček na delnico2008 2007

Čisti dobiček poslovnega leta (v tisoč EUR) 2.812 4.450Tehtano povprečno število izdanih delnic 407.971 357.973Osnovni in prilagojeni dobiček na delnico (v evrih na delnico) 6,89 12,43

117

3.5. DRUGA RAZKRITJA

3.5.1. Pomembnejše povezave z bankoLastništvo banke je razdeljeno med Novo KBM d.d., ki ima 55­odstotni delež, in Pošto Slovenije, d.o.o., ki ima 45­od­stotni delež.

3.5.1.1. Delničarji in podjetja v skupini

Leto 2008 v tisoč EURDelničarja

Nova KBM d.d.Pošta Sloveni-

je, d.o.o.*Podjetja v fi-

nančni skupiniBILANCA STANJA Sredstva 672 451 2.202Krediti bankam 280 0 2.202– vloge na vpogled 280 0 0– kratkoročne vloge 0 0 2.202Krediti strankam, ki niso banke 0 0 5.730– kratkoročni krediti 0 0 2.714– dolgoročni krediti 0 0 3.016Druga sredstva 392 451 0

Obveznosti 40.912 10.479 5.934Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 40.655 9.762 5.928– vloge na vpogled 0 743 0– kratkoročni kredit 0 0 1.000– dolgoročni kredit 28.703 180 1.740– dolžniški vrednostni papirji 0 0 3.188– podrejene obveznosti 11.952 8.839 0Druge obveznosti 257 717 6Zunajbilančne obveznosti 0 0 1.000

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDAPrihodki 374 5.359 488– od obresti 257 0 487– prejete opravnine 80 5.359 1– drugi poslovni prihodki 1 0 0– prihodki iz finančnih poslov 36 0 0

Odhodki 2.743 4.859 264– za obresti 2.148 506 232– dane opravnine 363 3.409 3– odhodki za finančnie posle 51 0 0– odhodki iz fin. poslov in obv. namenjenih trgovanju 1 0 0– splošni upravni in administrativni stroški 180 944 29

* Podjetja v finančni skupini: KBM­Leasing, d.o.o., Multiconsult­Leasing, d.o.o., Adria Bank, d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d. in Moja naložba d.d.

118

Leto 2007 v tisoč EURDelničarja

Nova KBM d.d.Pošta Slovenije,

d.o.o.*Podjetja v finančni

skupiniBILANCA STANJA Sredstva 20.649 431 4.521Krediti bankam 20.294 0 0– vloge na vpogled 247 0 0– kratkoročne vloge 20.044 0 0– dolgoročne vloge 3 0 0Krediti strankam, ki niso banke 0 0 4.521– kratkoročni krediti 0 0 1.507– dolgoročni krediti 0 0 3.014Druga sredstva 355 431 0

Obveznosti 34.800 8.655 7.669Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 34.715 8.028 6.669– vloge na vpogled 0 1.072 0– kratkoročni kredit 9.012 0 1.003– dolgoročni kredit 16.344 169 1.616– dolžniški vrednostni papirji 0 0 4.050– podrejene obveznosti 9.359 6.787 0Druge obveznosti 85 627 0Zunajbilančne obveznosti 0 0 1.000

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDAPrihodki 504 4.916 301– od obresti 409 0 299– prejete opravnine 83 4.914 2– drugi poslovni prihodki 2 2 0– prihodki iz finančnih poslov 10 0 0

Odhodki 1.788 4.954 266– za obresti 1.244 344 258– dane opravnine 526 3.590 0– odhodki za finančnie posle 18 0 0– splošni upravni in administrativni stroški 0 1.020 8

* Podjetja v finančni skupini: KBM­Leasing, d.o.o., Multiconsult­Leasing, d.o.o., Adria Bank, d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d. in Moja naložba d.d.

Poštna banka Slovenije je leta 2004 postala članica bančne skupine Nove KBM d.d. in s tem članica širše finančne sku­pine Nove KBM d.d., ki prek različnih podjetij ponuja celotno paleto finančnih storitev.

Banka ima za izvajanje storitev za komitente s Pošto Slovenije, d.o.o. za obdobje 25 let sklenjeno dolgoročno pogodbo o medsebojnem poslovnem sodelovanju, po kateri Pošta Slovenije, d.o.o. v imenu in za račun Poštne banke Slovenije opra­vlja storitve na poštah. Predmet te pogodbe so tudi storitve, ki jih Poštna banka Slovenije opravlja za Pošto Slovenije, d.o.o. Posamezne vrste storitev, način njihovega opravljanja in druge s tem povezane zadeve so urejene v izvedbenih po­godbah.

119

3.5.1.2. Izpostavljenost do Banke Slovenije in države

v tisoč EUR31. 12. 2008 31. 12. 2007

1. BANKA SLOVENIJE (BS) 59.897 8.443 1.1. Poravnalni račun 7.775 6.646 1.2. Kratkoročne terjatve 1.100 1.285 1.3. Depozit čez noč 50.000 0 1.4. Obresti 18 22 1.5. Drugo 439 204 1.6. Posebni likvidnostni krediti 565 2862. REPUBLIKA SLOVENIJA (RS) 86.681 92.306 2.1. Obveznice po vrstah 77.142 83.601 RS 54 1.665 1.664 RS 56 3.756 3.756 RS 57 37.670 37.795 RS 58 0 7.850 RS 59 21.797 21.200 RS 60 418 418 RS 61 3.730 3.568 RS 62 7.612 7.350 RS 63 494 0 2.2. Drugi vrednostni papirji po vrstah 981 0 zakladne menice TZ 119 688 0 zakladne menice TZ 120 293 0 2.3. Krediti 1.200 1.200 2.4. Naložbe z garancijo Republike Slovenije po vrstah 4.692 4.699 DARS d.d. 4.692 4.699 2.5. Obresti 1.784 1.942 2.6. Drugo 882 8643. SKUPNA IZPOSTAVLJENOST DO BS IN RS 146.578 100.7494. DELEŽ V BILANČNI VSOTI (v %) 20,8 16,1

3.5.1.3. Zavarovanje s premoženjem

Poštna banka Slovenije je imela v letu 2008 oblikovan sklad finančnega premoženja za zavarovanje kreditnih operacij z Banko Slovenije, v katerem je zastavila vrednostne papirje, ki ustrezajo listi primernega finančnega premoženja v višini 68.877 tisoč evrov (31. 12. 2007: 79.575 tisoč evrov).

Banka ni prejela nobenih sredstev v zavarovanje, s katerimi bi prosto razpolagala oziroma bi jih lahko ponovno zastavila ali prodala.

120

3.5.1.4. Krediti in dana poroštva

Krediti, odobreni članom uprave, nadzornega sveta, drugim delavcem banke, zaposlenim, po individualni pogodbi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v tisoč EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007Člani

nadzor- nega sveta

Člani uprave

Delavci z indivi-

dualno po-godbo

Člani nadzor-

nega sveta

Člani uprave

Delavci z indivi- dualno

pogodboKrediti / 36 200 / 39 138Neizkoriščeni limiti / 5 27 / 5 23Povprečna obrestna mera kreditov v % / 6,31 6,61 / 5,90 6,67Odplačila kreditov v letu / 12 51 / 6 35

Vse transakcije s povezanimi strankami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

3.5.2. Prejemki oseb v posebnem razmerju do banke in do delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

v tisoč EUR2008 2007

Člani uprave: 290 253Pišek Drago – predsednik uprave 152 133Lenče Viktor – član uprave 138 120

Člani nadzornega sveta 28 26

Drugi delavci banke 1.202 982

Prejemki članov uprave vključujejo plače, regres, nagrado, bonitete in dodatno pokojninsko zavarovanje.

Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo sejnine in povračila stroškov za seje nadzornega sveta (ne vključuje sejnin in povračil stroškov za delo v komisijah).

Med prejemke drugih delavcev banke, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, prištevamo plače, poslovne stimulacije, regres, božičnico, bonitete in dodatno pokojninsko zavarovanje.

Vsi prejemki so navedeni v bruto zneskih.

Podrobnejši prikaz prejemkov članov nadzornega sveta in revizijske komisije 2008 v EUR

Nadzorni svet Plačila za seje NS Plačila za delo

v komisijah

Ime in priimek SejninePovračila stroškov Sejnine

Povračila stroškov Skupaj

Blatnik Jurij 4.840 292 990 78 6.200Hauc Aleš 6.545 0 495 0 7.040Kovačič Matjaž 5.852 0 644 0 6.496Plos Andrej 5.390 0 3.861 0 9.251Šujica Igor 4.840 0 495 0 5.335Skupaj 34.321

121

v EURRevizijska komisija Plačila za delo v komisiji

Ime in priimek SejninePovračila stroškov Skupaj

Lešnik­Korbar Boža 2.970 0 2.970Marinič Igor 1.485 0 1.485Skupaj 4.455

Podrobnejši prikaz prejemkov članov nadzornega sveta in revizijske komisije 2007 v EUR

Nadzorni svet Plačila za seje NSPlačila za delo

v komisijah

Ime in priimek SejninePovračila stroškov Sejnine

Povračila stroškov Skupaj

Blatnik Jurij 5.684 410 0 0 6.093Hauc Aleš 7.150 0 0 0 7.150Kovačič Matjaž 3.355 0 0 0 3.355Plos Andrej 550 0 0 0 550Šujica Igor 5.134 0 0 0 5.134Tisaj Darko 3.704 0 0 0 3.704Skupaj 25.986

V letu 2007 revizijska komisija še ni imela sej.

3.5.3. Analiza poslovanja po odsekihAnaliza po segmentih poslovanja 31. 12. 2008 v tisoč EUR

Poslovanje s prebival-

stvom

Poslovanje z gospodar.

subjektiFinančni

trgi

Drugo (nerazpo-

rejeno) SkupajEksterni prihodki –146 27.382 1.243 279 28.758Neto obrestni prihodki –1.570 19.951 2.319 0 20.700Neto opravnine 1.327 7.482 –104 1 8.706Prihodki iz dividend 0 0 0 39 39Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in ob­veznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi IPI 0 0 124 0 124

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

190 4 –1.078 0 –884

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik –74 –70 –52 –1 –197Drugi čisti poslovni dobički/izgube –19 15 34 240 270Sredstva po odsekih 75.239 330.642 284.372 12.303 702.556Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 468.881 18.694 178.277 3.650 669.502Rezervacije in oslabitve –196 –6.762 –1.655 –141 –8.754Amortizacija 494 210 3 942 1.649Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 486 168 0 1.060 1.714

122

Analiza po segmentih poslovanja 31. 12. 2007 v tisoč EURPoslovanje s prebival-

stvom

Poslovanje z gospodar.

subjekti

Finančni trgi

Drugo (neraz-

porejeno)Skupaj

Eksterni prihodki 1.278 19.861 5.542 –27 26.654Neto obrestni prihodki –29 12.905 4.360 1 17.237Neto opravnine 1.169 6.991 –48 –197 7.915Prihodki iz dividend 0 0 37 0 37Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

243 5 1.162 0 1.410

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 38 –9 –28 0 1Drugi čisti poslovni dobički/izgube –143 –31 59 169 54Sredstva po odsekih 68.687 263.042 282.662 11.915 626.306Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 430.642 20.420 146.144 3.397 600.603Rezervacije in oslabitve 111 –5.633 0 –151 –5.673Amortizacija 307 219 7 862 1.395Nabavna vrednost osnovnih sredstev 282 235 3 881 1.401

Banka izkazuje podatke po področnih odsekih, in sicer glede na skupino sorodnih storitev oziroma glede na organiziranost in odgovornost za poslovanje po posameznih segmentih.

V okviru področnega odseka poslovanje s prebivalstvom, banka zajema vse aktivne, pasivne in nevtralne posle do prebi­valstva za celotno področje Slovenije. Področni odsek poslovanja s pravnimi osebami zajema posle naložb in plačilnega prometa. V področju finančnega upravljanja banka izkazuje poslovanje z vrednostnimi papirji in posle za zagotavljanje li­kvidnosti banke. Drugo (nerazporejeno) so zajete področja skupnega pomena (režija).

Banka ne izkazuje posebej podatkov po območnih odsekih, saj je njeno poslovanje s tujino nepomembno.

3.5.4. Povprečno število zaposlenih in kvalifikacijska strukturaNa dan 31. 12. 2008 je bilo v banki zaposlenih 235 delavcev, od tega je imelo 55,3 odstotka zaposlenih najmanj višje­šolsko izobrazbo, 39,1 odstotka zaposlenih je imelo srednješolsko izobrazbo, 5,6 odstotka zaposlenih pa je imelo nižjo stopnjo izobrazbe.

V letu 2008 je bilo v banki povprečno zaposlenih 229 delavcev.

3.5.5. Razkritje pomembnih poslovnih dogodkov, ki so nastopili po koncu poslovnega letaOd dneva bilanciranja do podpisa letnega poročila niso nastopili poslovni dogodki, ki bi zahtevali dodatna pojasnila k ra­čunovodskim izkazom.

123

Poročilo neodvisnega revizorjaREVIZIJSKA POROČILA

124

125

Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor

Tel.: 02 228 82 00, 228 82 02

Faks: 02 228 82 03

E­pošta: info@pbs.si

www.pbs.si

Letno poročilo 2008

Založila: Poštna banka Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d.

Oblikovanje: Lucijan Velikonja

Fotografija uprave: Dominik Alves

Fotografija predsednika nadzornega sveta: Arhiv Nove kreditne banke Maribor d.d.

Grafična izvedba: Lucijan Velikonja in Rasto Furlan

Lektoriranje: Aleksandra Lutar Ivanc

Tisk: Tiskarna Januš, Ljubljana

Maribor, junij 2009