39
ENERGIJA MORJA i pokrivajo 71% zemeljske površine ija je v potencialni energiji nihanja gladine mori limo in oseko ija je v kinetični in potencialni energiji valov ija je v toploti prejeti od sončnega sevanja ija je v kinetični energiji morskih tokov B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

ENERGIJA MORJA

  • Upload
    eydie

  • View
    72

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

ENERGIJA MORJA. Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morij med plimo in oseko Energija je v kinetični in potencialni energiji valov Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja Energija je v kinetični energiji morskih tokov. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORJA

Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine

Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morijmed plimo in oseko

Energija je v kinetični in potencialni energiji valov

Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja

Energija je v kinetični energiji morskih tokov

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 2: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Egipčani so že 2000 let pred našim štetjem poznali povezavo medgladino oceana in položajem lune

V 11. stoletju številni mlini na bibavico na obalah Španije, Francije, Anglije, uporaba do 19. stoletja

Plimovanje: zapleteno istočasno delovanje lune in sonca

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 3: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 4: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

V času luninega dneva, ki traja 24 ur in 50 minut se pojavitadve plimi in dve oseki

gravitacijska sila je sorazmerna z maso in obratnosorazmernaz drugo potenco razdalje

masa sonca 332.000 x večja od mase zemljemasa lune 81,3 x manjša od mase zemlje

povprečna razdalja med zemljo in soncem 149,6 mil kmpovprečna razdalja med zemljo in luno 0,384 mil km

vpliv lune je 2,22x večji od vpliva soncaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 5: ENERGIJA MORJA

1 22

mmF G

r

2 26.67428 0,00067G Nm kg

NEWTONOV ZAKON GRAVITACIJE

Page 6: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Na odprtem morju je višina bibavice 1 m

Ob morski obali je višina bibavice največ 20 m Odvisna je od morskih tokov, oblike obale, itd.

V Normandiji je višina bibavice več kot 10 mV Tržaškem zalivu je višina bibavice 0,6 m

Za ekonomično izkoriščanje potrebujemo vsaj 5 m višinebibavice.

Ocenjujemo, da je možno izkoristiti le 1% potencialneenergije ocanov ali 23.000 MW

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 7: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Sistemi z enosmerno delujočimi turbinami

Med plimo se jezero polniMed oseko voda iz jezera odteka preko turbinSeverovzhodna obala ZDA, Annapolis, moč 17,8 MW230 m dolg jezObratovanje začne pri 1,5 m razlikeNajvečja moč pri 5,5 m razlike 5 ur delovanja6-7 ur polnjenja

proizvodnja električne energije ni enakomerna

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 8: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami

Elektrarna La Rance, Francija

Med plimo se jezero polni preko turbinMed oseko voda iz jezera odteka preko turbin

Povprečna višina bibavice 9,5 m(niha od 3,5 m do 14,5 m)

Nazivna moč 240 MWEnergija zadošča za oskrbo mesta Rennes (300.000 prebivalcev)

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 9: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami

Elektrarna v zalivu Jingxia, KitajskaObratuje od leta 1980, 1980 povečanje, sedaj moč 3,2 MW

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 10: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA PLIMOVANJA

Prednosti:

Ne obremenjujejo okolice z odpadno toploto in odpadnimisnovmiJez lahko služi za transpotno potDelovanje ni odvisno od padavin

Slabosti:

Na svetu primernih le okoli 30 zalivovElektrarne dražje kot klasične vodne elektrarneKorizija zaradi morske vodeProizvodnja električne energije ni enakomernaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 11: ENERGIJA MORJA

Elektrarna na bibavico

Zajezitev elektrarne na bibavico

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 12: ENERGIJA MORJA

Izkoriščanje energije bibavice

Potencialne lokacije za izkoriščanje energije bibavice

Page 13: ENERGIJA MORJA

Elektrarna La Rance

Elektrarna La Rance v Franciji•10 Kaplanovih turbin•Višinska razlika: 3,5 do14,5 m•Pretok vode: 18000 m3/s•Električna moč: 240 MW•Letna proizvodnja: 500 GWh

Page 14: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Valovanje nastane, ko se vroči zrak tare ob morsko površino

Energijo valov sestavlja kinetični del in potencialni del

Največji valovi na zemljepisnih širinah od 40 do 60 stopinjna obeh poloblah

Page 15: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Naprava za preskuse v zvezi z valovanjem La Coruña, 22. september 2005

Page 16: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Gostota moči valovanja kW/m

Page 17: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Tehnične izvedbe naprav:

Naprave na obali: trenutno okoli 17

Oscillationg Water Column (OWC): oscilirajoči stolp vodeSteklenice brez dna z Wellsovo turbino

1985 Bergen, Norveška, 18 m visok jekleni cilinder, moč 500 kW

1991 Islay, ŠkotskaBetonska komora, moč 100 kW

V bližini Tokia 10 OWC naprav, skupna moč 30 kW

Page 18: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Tehnične izvedbe naprav:

Naprave na obali Tappered channel (TAPCHAN)Zbiralni kanal,najprej širok 10 nato manj kot pol metra, najprej sega7 m pod morsko gladino, nato 3 metre nad njonazaj teče voda preko 350 kW Kaplanove turbinev izdelavi podoben projekt na Javi z močjo 1,2 MW

Naprave na morjuSalterjeve račke, splavi, izum leta 1974

Page 19: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

PRINCIP DELOVANJA NAPRAVE NA ZOŽITVENI KANAL

Page 20: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

NAPRAVA NA ZOŽITVENI KANAL350 kW Toftestallen, Norveška

Page 21: ENERGIJA MORJA

Izkoriščanje energije valov

Wellsova turbinaPrincip delovanja elektrarne

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Page 22: ENERGIJA MORJA

Elektrarna LIMPET

Elektrarna LIMPET 500 na otoku Islay na Škotskem je delujoča elektrarna, ki izkorišča energijo valov.•2 Wellsovi turbini•Električna moč: 500 kW•Energija valov: 15 do 25 kW/m

Page 23: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

SHEMA MOREBITNE POSTAVITVE OWC NA MORJU

Page 24: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

Salterjeve račke

Skica izuma Prof. Stevena SalterjaLeto 1970

Page 25: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

SHEMA POSTAVITVE SALTERJEVIH RAČK

Page 26: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA VALOVANJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Prednosti:

Naprave ne obremenjujejo okoljaSlužijo lahko kot valobraniZa izkoriščanje primerna tudi naseljena območja

Slabosti:

Nestalen vir energijeKorozijaNaprave na odprtem morju: problem z vzdrževanjem,problem s prenosom električne energije

Page 27: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Plast tople vode oceanov je debela okoli 50 m

V oceanih je spravljeno 146 x več energije kot jo prejmezemlja od sonca v obdobju enega leta

Velik padec temperature med globino 50 m in 100 m

Na površini temperatura vode od 27 C do 30 CNa globini 1 km ima voda temperaturo od 4 C do 5 C

Page 28: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Tehnične izvedbe naprav:

1881 J. d’Arsonval predlaga prvo napravo1930 G.Claude izdela prvo napravo na Kubi

Binarni cikel z amoniakom, propanom ali organskimi snovmi

Plavajoče elektrarneElektrarne na obali

Teoretični izkoristek 6-7%Praktični izkoristek le tretjino tega

Page 29: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Temperaturne razlike morja

Page 30: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

Shema naprave OTEC za proizvodnjo elektrike. Deluje na amonijak.

Page 31: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Sistem OTEC na Havajih (Ocean Thermal Conversion System)

Page 32: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Shema sistema OTEC

Page 33: ENERGIJA MORJA

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

Shema morebitne postavitve sistema OTEC na morjuGeneracija 100 MW elektrike (50 m visoko, 100 m premer)

Page 34: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Morski tokovi so posledica:vrtenja zemljerazličnih temperatur morjarazlične slanosti morja

Za izkoriščanje primernih 12 glavnih tokov

Zalivski tok ob obali Floride 1,8 m/sMoč toka na širini 50 m in globini 100 m je 9000 MWTehnično bi lahko izkoristili le 10 %

Page 35: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Morski tokovi

Page 36: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Tehnične izvedbe naprav:

Podvodne aksialne turbinepostavljene v velike valje oblikovane kot venturijeve cevi

Podvodna padalaPoganjanjo generator električne energije na zasidraniladji

Page 37: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Prednosti:

Enakomerni in stalni vir energije

Slabosti:

Nepredvidljive globalne posledice, če bi močno upočasnili tokove

Page 38: ENERGIJA MORJA

Elektrarna na morski tok

Pregrada z Davisovimi turbinami

Davisova turbinaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

Page 39: ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003