Upload
eydie
View
72
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
ENERGIJA MORJA. Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morij med plimo in oseko Energija je v kinetični in potencialni energiji valov Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja Energija je v kinetični energiji morskih tokov. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
ENERGIJA MORJA
Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine
Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morijmed plimo in oseko
Energija je v kinetični in potencialni energiji valov
Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja
Energija je v kinetični energiji morskih tokov
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
Egipčani so že 2000 let pred našim štetjem poznali povezavo medgladino oceana in položajem lune
V 11. stoletju številni mlini na bibavico na obalah Španije, Francije, Anglije, uporaba do 19. stoletja
Plimovanje: zapleteno istočasno delovanje lune in sonca
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
V času luninega dneva, ki traja 24 ur in 50 minut se pojavitadve plimi in dve oseki
gravitacijska sila je sorazmerna z maso in obratnosorazmernaz drugo potenco razdalje
masa sonca 332.000 x večja od mase zemljemasa lune 81,3 x manjša od mase zemlje
povprečna razdalja med zemljo in soncem 149,6 mil kmpovprečna razdalja med zemljo in luno 0,384 mil km
vpliv lune je 2,22x večji od vpliva soncaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
1 22
mmF G
r
2 26.67428 0,00067G Nm kg
NEWTONOV ZAKON GRAVITACIJE
ENERGIJA PLIMOVANJA
Na odprtem morju je višina bibavice 1 m
Ob morski obali je višina bibavice največ 20 m Odvisna je od morskih tokov, oblike obale, itd.
V Normandiji je višina bibavice več kot 10 mV Tržaškem zalivu je višina bibavice 0,6 m
Za ekonomično izkoriščanje potrebujemo vsaj 5 m višinebibavice.
Ocenjujemo, da je možno izkoristiti le 1% potencialneenergije ocanov ali 23.000 MW
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
Sistemi z enosmerno delujočimi turbinami
Med plimo se jezero polniMed oseko voda iz jezera odteka preko turbinSeverovzhodna obala ZDA, Annapolis, moč 17,8 MW230 m dolg jezObratovanje začne pri 1,5 m razlikeNajvečja moč pri 5,5 m razlike 5 ur delovanja6-7 ur polnjenja
proizvodnja električne energije ni enakomerna
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami
Elektrarna La Rance, Francija
Med plimo se jezero polni preko turbinMed oseko voda iz jezera odteka preko turbin
Povprečna višina bibavice 9,5 m(niha od 3,5 m do 14,5 m)
Nazivna moč 240 MWEnergija zadošča za oskrbo mesta Rennes (300.000 prebivalcev)
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami
Elektrarna v zalivu Jingxia, KitajskaObratuje od leta 1980, 1980 povečanje, sedaj moč 3,2 MW
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
ENERGIJA PLIMOVANJA
Prednosti:
Ne obremenjujejo okolice z odpadno toploto in odpadnimisnovmiJez lahko služi za transpotno potDelovanje ni odvisno od padavin
Slabosti:
Na svetu primernih le okoli 30 zalivovElektrarne dražje kot klasične vodne elektrarneKorizija zaradi morske vodeProizvodnja električne energije ni enakomernaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Elektrarna na bibavico
Zajezitev elektrarne na bibavico
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Izkoriščanje energije bibavice
Potencialne lokacije za izkoriščanje energije bibavice
Elektrarna La Rance
Elektrarna La Rance v Franciji•10 Kaplanovih turbin•Višinska razlika: 3,5 do14,5 m•Pretok vode: 18000 m3/s•Električna moč: 240 MW•Letna proizvodnja: 500 GWh
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Valovanje nastane, ko se vroči zrak tare ob morsko površino
Energijo valov sestavlja kinetični del in potencialni del
Največji valovi na zemljepisnih širinah od 40 do 60 stopinjna obeh poloblah
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Naprava za preskuse v zvezi z valovanjem La Coruña, 22. september 2005
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Gostota moči valovanja kW/m
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Tehnične izvedbe naprav:
Naprave na obali: trenutno okoli 17
Oscillationg Water Column (OWC): oscilirajoči stolp vodeSteklenice brez dna z Wellsovo turbino
1985 Bergen, Norveška, 18 m visok jekleni cilinder, moč 500 kW
1991 Islay, ŠkotskaBetonska komora, moč 100 kW
V bližini Tokia 10 OWC naprav, skupna moč 30 kW
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Tehnične izvedbe naprav:
Naprave na obali Tappered channel (TAPCHAN)Zbiralni kanal,najprej širok 10 nato manj kot pol metra, najprej sega7 m pod morsko gladino, nato 3 metre nad njonazaj teče voda preko 350 kW Kaplanove turbinev izdelavi podoben projekt na Javi z močjo 1,2 MW
Naprave na morjuSalterjeve račke, splavi, izum leta 1974
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
PRINCIP DELOVANJA NAPRAVE NA ZOŽITVENI KANAL
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
NAPRAVA NA ZOŽITVENI KANAL350 kW Toftestallen, Norveška
Izkoriščanje energije valov
Wellsova turbinaPrincip delovanja elektrarne
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Elektrarna LIMPET
Elektrarna LIMPET 500 na otoku Islay na Škotskem je delujoča elektrarna, ki izkorišča energijo valov.•2 Wellsovi turbini•Električna moč: 500 kW•Energija valov: 15 do 25 kW/m
ENERGIJA VALOVANJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
SHEMA MOREBITNE POSTAVITVE OWC NA MORJU
ENERGIJA VALOVANJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
Salterjeve račke
Skica izuma Prof. Stevena SalterjaLeto 1970
ENERGIJA VALOVANJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
SHEMA POSTAVITVE SALTERJEVIH RAČK
ENERGIJA VALOVANJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Prednosti:
Naprave ne obremenjujejo okoljaSlužijo lahko kot valobraniZa izkoriščanje primerna tudi naseljena območja
Slabosti:
Nestalen vir energijeKorozijaNaprave na odprtem morju: problem z vzdrževanjem,problem s prenosom električne energije
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Plast tople vode oceanov je debela okoli 50 m
V oceanih je spravljeno 146 x več energije kot jo prejmezemlja od sonca v obdobju enega leta
Velik padec temperature med globino 50 m in 100 m
Na površini temperatura vode od 27 C do 30 CNa globini 1 km ima voda temperaturo od 4 C do 5 C
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Tehnične izvedbe naprav:
1881 J. d’Arsonval predlaga prvo napravo1930 G.Claude izdela prvo napravo na Kubi
Binarni cikel z amoniakom, propanom ali organskimi snovmi
Plavajoče elektrarneElektrarne na obali
Teoretični izkoristek 6-7%Praktični izkoristek le tretjino tega
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Temperaturne razlike morja
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
Shema naprave OTEC za proizvodnjo elektrike. Deluje na amonijak.
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Sistem OTEC na Havajih (Ocean Thermal Conversion System)
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Shema sistema OTEC
TOPLOTNA ENERGIJA MORJA
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
Shema morebitne postavitve sistema OTEC na morjuGeneracija 100 MW elektrike (50 m visoko, 100 m premer)
ENERGIJA MORSKIH TOKOV
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Morski tokovi so posledica:vrtenja zemljerazličnih temperatur morjarazlične slanosti morja
Za izkoriščanje primernih 12 glavnih tokov
Zalivski tok ob obali Floride 1,8 m/sMoč toka na širini 50 m in globini 100 m je 9000 MWTehnično bi lahko izkoristili le 10 %
ENERGIJA MORSKIH TOKOV
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Morski tokovi
ENERGIJA MORSKIH TOKOV
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Tehnične izvedbe naprav:
Podvodne aksialne turbinepostavljene v velike valje oblikovane kot venturijeve cevi
Podvodna padalaPoganjanjo generator električne energije na zasidraniladji
ENERGIJA MORSKIH TOKOV
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003
Prednosti:
Enakomerni in stalni vir energije
Slabosti:
Nepredvidljive globalne posledice, če bi močno upočasnili tokove
Elektrarna na morski tok
Pregrada z Davisovimi turbinami
Davisova turbinaB.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005
ENERGIJA MORSKIH TOKOV
B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003