ePravopis 2016 - Fran/iskanje...Pengov: s Pengovom, Pengovov. 2Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004)

ISJFRINŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

SAZU Z R C

ePravopis 2016

ePravopis 2016

Ljubljana 2017

ePravopis 2016 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2017 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC Glavni uredniki Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak Avtorji slovarskih sestavkov Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Polona Gantar, Nataša Jakop, Tina Lengar Verovnik, Urška Ošlak Vranjek Priprava gradivske zbirke normativnih zadreg Aleksandra Bizjak Končar (2013–), Mateja Curk (2013–2014), Helena Dobrovoljc (2011–), Polona Gantar (2014–2015), Nataša Jakop (2011–2013), Tina Lengar Verovnik (2014–), Urška Vranjek Ošlak (2015–) Tehnološka podpora Andrej Perdih Slovar se povezuje s slovarsko zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa. Oblikovanje naslovnice Duša Race Oblikovanje in prelom Helena Dobrovoljc Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanj Marko Snoj Založnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU zanj Oto Luthar Prva e-izdaja (pdf) http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1448 Ljubljana 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=290594560 ISBN 978-961-05-0016-2 (pdf)

ePravopis

2016

Prva e-izdaja

Glavne urednice

Helena Dobrovoljc Aleksandra Bizjak Končar

Tina Lengar Verovnik Urška Vranjek Ošlak

Ljubljana 2017

6

Spremna besedila

7

ePravopis 2016

O slovarju

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici (2008–2011) ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001 zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop) na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje in jih v obliki tipskega prikaza predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine po ustanovitvi standardizacijskega telesa:

»Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil.« (Dobrovoljc, Jakop 2011: 9)

Na iniciativo ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime »Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU«. Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. To je omogočilo reorganiziranje pravopisne dejavnosti: v skupino za pripravo slovarja je bila januarja 2013 imenovana Aleksandra Bizjak Končar, oktobra 2013 Polona Gantar, z julijem 2014 je v skupini delno angažirana Tina Lengar Verovnik, z letom 2015 je v skupini pričela delati mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak. Slovarsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v predhodnih pravilih, pripomb kritikov SP 2001,vprašanj v jezikovni svetovalnici in sodobnega korpusnega gradiva. Uporabnik prek spleta oz. portala Fran lahko pregleduje slovar in se poveže s problemskim sklopom, po javni objavi novih pravil pa bo ob vsakem pravopisnem pravilu mogoče preveriti tudi slovarski prikaz oz. redakcije, ki gradivsko razširjajo ta sklop. V e-različici, objavljeni v formatu .pdf, je povezava zgolj nakazana.

8

Pravila s slovarjem tvorijo normativno delo z utemeljevalno-aplikativnim značajem.

Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi.1

Publikacije v formatu .pdf so del širše zastavljenega projekta »Fran – Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU«, ki je spletno dostopen na naslovu: http://www.fran.si.

Normativna veljava

Status slovarskih sestavkov, predstavljenih na spletišču Fran, je odvisen od potrditve že omenjene Pravopisne komisije pri SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Zato je ta del spletišča zasnovan dinamično, o čemer priča tudi oznaka »predlog« oziroma »potrjeno« (ob potrditvi PK). Dokončno normativno veljavnost dobi normativni priročnik ob potrditvi vseh gesel in javnem sprejetju pripadajočih pravopisnih pravil.

Normativna načela

Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oziroma kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti) in težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti.

Obvestilnost slovarja

Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabnikovih normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinaša jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo. »Pravopisne težave« oz., širše, normativne zadrege odkrivamo na različne načine: • z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni

jezikovni ravni (na primer naglasne: agéncija in agencíja; Afričán in Afričàn; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; akvarelne barvice in akvarel barvice oz. akvarelbarvice; pravopisne: ahilova in Ahilova peta; oblikoslovne Aljoša Aljoše in Aljoša; amper amperja in ampera; ABS ABS-a in ABS; študent im. mn. študenti/študentje);

1 Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. –– Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). Jezikoslovni zapiski, 2008, 14, št. 1, str. 85–101. –– Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75. –– Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109.

9

• s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi (Marko Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev; • z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);2 • s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Posebna pozornost je namenjena zapisovalnim problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z: • razmerjem glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in

predal ter izglagolskih tvorjenkah, • zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel, • rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v

Babilonu, • rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001–

2010, 10 % in 10-%, 12,4 °C, • zapisom prevzetih besed, npr. bypass – bajpas, • oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi

sklonskimi in besedotvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov.

2 Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004).

10

Zgradba ePravopisa

Pri zasnovi pravopisnega slovarja novejše dobe je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v elektronskih in spletnih objavah to ni več potrebno. To je razvidno tudi iz pričujoče e-izdaje v formatu .pdf. Ker so normativne zadrege povezane tudi s težavami pri razumevanju slovarskega metajezika in ker je tolmačenje normativnih oz. splošnih jeziko(slo)vnih podatkov zaradi nepoznavanja načina posredovanja informacij lahko povsem zgrešeno, smo se pri pripravi spletne različice ePravopisa odločili za več posegov, ki razvidneje prikažejo vse podatke, zlasti pa normativno informacijo. Odločili smo se za:

• ponazoritev rabe posamezne iztočnice z ilustrativnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni;

• neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem in podobno);

• izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili (navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju);

• pri oblikoslovno težavnih besedah za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti;

• neokrajšan izpis nepredvidljivih izgovarjav; • dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti

posameznih besed (npr. ničejanstvo < Nietzsche).

Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij na splet (koncept rastočega slovarja), po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval.

Prvine slovarske zgradbe

Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša: • zapis besede, tj. iztočnico; • variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice;

11

• pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku in sedanjiška oblika pri glagolu;

• dvojnice pri pregibanju nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme;

• besednovrstno določitev iztočnice; • izgovor iztočnice in po potrebi tudi drugih, neiztočničnih oblik (npr.

rodilnik, orodnik) ter citatno naglaševanje pri tujih izrazih in imenih; • pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice,

simbole ...); • pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih imenih po

potrebi pomenskorazlikovalno razlago); • med zgledi rabe najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne

zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki: (1) raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; (2) oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih; (3) sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; (4) raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih; (5) ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; (6) raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; (7) skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri (8) ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez; • normativna napotila so bodisi v obliki ustreznejše sopomenke bodisi

ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj;

• med povezanimi iztočnicami navajamo zlasti pridevnike na -ski in -ov/-ev oz. -in ter prebivalska imena; pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi.

Povezava s pravopisnimi pravili

Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Upoštevajoč možnosti spletnega medija, smo posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi.

12

Krajšave v ePravopisu

Oznaka Razvezava oznake angl. angleško

cit. citatno citn. citatni naglas člen. členek ali členkovna zveza

daj. dajalnik fr. francosko gl. kazalka

glag. dov. dovršni glagol glag. dvovid. dvovidski glagol glag. nedov. nedovršni glagol

glav. štev. glavni števnik hr. hrvaško im. imenovalnik

it. italijansko krat. kratica

lat. latinsko ločil. štev. ločilni števnik

m samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola m dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

m mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

madž. madžarsko medm. medmet ali medmetna zveza

mest. mestnik množ. štev. množilni števnik

nad. i. za nadomestno ime za nedol. štev. nedoločni števnik

nem. nemško neurad. neuradno okrajš. okrajšava

or. orodnik oseb. i. osebno ime pod. za podomačeno za preb. i. prebivalsko ime

prim. vodilka povedk. povedkovnik

predl. predlog prid. pridevnik prisl. prislov ali prislovna zveza

rod. rodilnik s samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola

s dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola s mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega

spola simb. simbol

skr. i. za skrajšano ime za slov. slovensko štev. števnik ali števniška zveza

stvar. i. stvarno ime tož. tožnik

13

ur. uradno ver. i. versko ime

vez. veznik ali vezniška zveza vrstil. štev. vrstilni števnik

zaim. zaimek ali zaimkovna zveza zem. i. zemljepisno ime

ž samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola ž dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola ž mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega

spola žival. i. živalsko ime

SLOVAR ePravopisa

Opomba: Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil.

Vsa gesla (2429 v oktobru 2016) se povezujejo z zbirko Problemski

sklopi ePravopisa 2016, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 in načela pri gradnji geslovnika ter morebitnih

spremembah slovarskih sestavkov.

á1 á-ja tudi á m |ime črke ali glasu|: zlog z a-jem; označevanje kratkih a-jev; Napisala je pravljico o malem a-ju; navadno nesklonljivo Hodi v osmi a ; Zna vse: od a do ž; kot imenovalniški prilastek glas a; črka a; Ulili so nov zvon s tonom a; ob številki Lovca je postavil na polje a5; Gregorčičeva ulica 5a {O} EDNINA: im. á tudi á, rod. á-ja tudi á, daj. á-ju tudi á, tož. á tudi á, mest. pri á-ju tudi pri á, or. z á-jem tudi z á; DVOJINA: im. á-ja tudi á, rod. á-jev tudi á, daj. á-jema tudi á, tož. á-ja tudi á, mest. pri á-jih tudi pri á, or. z á-jema tudi z á; MNOŽINA: im. á-ji tudi á, rod. á-jev tudi á, daj. á-jem tudi á, tož. á-je tudi á, mest. pri á-jih tudi pri á, or. z á-ji tudi z á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) á2 á ž |ime črke|: Hodi v osmo a {O} EDNINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á; DVOJINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á; MNOŽINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) á3 á m; simboli |ar|: Naprodaj je 10 a kmetijskih zemljišč STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Á1 Á-ja tudi Á m |ime črke|: veliki A; Opismenjevanje začnemo z A-jem; navadno nesklonljivo od A do Ž; Krvne skupine označujemo z A, B in 0; kot imenovalniški prilastek kategorija A; pomanjkanje vitamina A; gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++; ob številki format A3; avtocesta A1; Plezalna smer ima oceno 6A

{O} EDNINA: im. Á tudi Á, rod. Á-ja tudi Á, daj. Á-ju tudi Á, tož. Á tudi Á, mest. pri Á-ju tudi pri Á, or. z Á-jem tudi z Á; DVOJINA: im. Á-ja tudi Á, rod. Á-jev tudi Á, daj. Á-jema tudi Á, tož. Á-ja tudi Á, mest. pri Á-jih tudi pri Á, or. z Á-jema tudi z Á; MNOŽINA: im. Á-ji tudi Á, rod. Á-jev tudi Á, daj. Á-jem tudi Á, tož. Á-je tudi Á, mest. pri Á-jih tudi pri Á, or. z Á-ji tudi z Á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Á2 Á m; simboli |amper|: 100 A električnega toka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Å Å [á] m; simboli |angstrem|: Potrebujete filtre z velikostjo do 1000 Å STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Abdíja Abdíja in Abdíja Abdíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Abdija, kar pomeni božji hlapec, je pridigal proti zemeljskemu človeku; v zvezi prerok Abdija knjiga preroka Abdija/Abdije {B} Abdijev {O} EDNINA: im. Abdíja, rod. Abdíja in Abdíje, daj. Abdíju in Abdíji, tož. Abdíja in Abdíjo, mest. pri Abdíju in pri Abdíji, or. z Abdíjem in z Abdíjo; DVOJINA: im. Abdíja in Abdíji, rod. Abdíjev in Abdíj, daj. Abdíjema in Abdíjama, tož. Abdíja in Abdíji, mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or. z Abdíjema in z Abdíjama; MNOŽINA: im. Abdíji in Abdíje, rod. Abdíjev in Abdíj, daj. Abdíjem in Abdíjam, tož. Abdíje in Abdíje, mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or. z Abdíji in z Abdíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

17

Abdíjev Abdíjeva Abdíjevo prid. Abdijev sin Kiš (< Abdija) {O} moški: EDNINA: im. Abdíjev, rod. Abdíjevega, daj. Abdíjevemu, tož. Abdíjev (živostno Abdíjevega), mest. pri Abdíjevem, or. z Abdíjevim; DVOJINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjeva, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi ženski: EDNINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjeve, daj. Abdíjevi, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevi, or. z Abdíjevo; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeve, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi srednji: EDNINA: im. Abdíjevo, rod. Abdíjevega, daj. Abdíjevemu, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevem, or. z Abdíjevim; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeva, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Ábel Ábela m; imena bitij |svetopisemska oseba|: starozavezna zgodba o Abelu in Kajnu; Slavolok je okrašen s podobo Kajna in Abela pri daritvi; |norveški matematik|: Ker Nobelove nagrade za matematiko ne podeljujejo, je norveška vlada leta 2002 ustanovila Abelovo nagrado, poimenovano po norveškem matematiku Abelu, rojenem leta 1802 {B} Abelov

{O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož. Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im. Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod. Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or. z Ábeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ábelov Ábelova Ábelovo prid. Abelov brat; Abelova nagrada ||nagrada||: Norveška Akademija znanosti in umetnosti je svečano razglasila imena prejemnikov Abelove nagrade – matematične različice Nobelove nagrade (< Abel) {O} moški: EDNINA: im. Ábelov, rod. Ábelovega, daj. Ábelovemu, tož. Ábelov (živostno Ábelovega), mest. pri Ábelovem, or. z Ábelovim; DVOJINA: im. Ábelova, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi ženski: EDNINA: im. Ábelova, rod. Ábelove, daj. Ábelovi, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovi, or. z Ábelovo; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelove, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi srednji: EDNINA: im. Ábelovo, rod. Ábelovega, daj. Ábelovemu, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovem, or. z Ábelovim; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelova, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen)

18

Ábraham Ábrahama m; imena bitij |svetopisemska oseba|: svetopisemski očaki Noe, Abraham in Mojzes; zgodba o Abrahamu in Izaku; srečati, praznovati abrahama/Abrahama ||dočakati petdeset let||: Letos je srečala abrahama/Abrahama {B} Abrahamov {O} EDNINA: im. Ábraham, rod. Ábrahama, daj. Ábrahamu, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamu, or. z Ábrahamom; DVOJINA: im. Ábrahama, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamoma, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahamoma; MNOŽINA: im. Ábrahami, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamom, tož. Ábrahame, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ábrahamov Ábrahamov Ábrahamov prid. Abrahamov sin Izak; Abrahamova/abrahamova leta ||starost okoli petdeset let||: Frane je simpatičen Dalmatinec Abrahamovih/abrahanovih let in rad pripoveduje o svojih bogatih izkušnjah; Abrahamovo/abrahamovo naročje ||raj, nebesa||: Revež je umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo/abrahamovo naročje; Abrahamova/abrahamova hči ||Judinja||: V Prešernovi pesmi »Judovsko dekle« beremo o Abrahamovi/abrahamovi hčeri; Abrahamov/abrahamov sin ||Jud; vsak človek||: »Mi vsi smo Abrahamovi/abrahamovi sinovi,« je poudaril govornik; Papež je vse Abrahamove/abrahamove sinove – jude, kristjane in muslimane – pozval k slogi (< Abraham) {O} moški: EDNINA: im. Ábrahamov, rod. Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož. Ábrahamov (živostno Ábrahamovega), mest. pri Ábrahamovem, or. z

Ábrahamovim; DVOJINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamova, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamove, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi ženski: EDNINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamove, daj. Ábrahamovi, tož. Ábrahamovo, mest. pri Ábrahamovi, or. z Ábrahamovo; DVOJINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamovi, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamove, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamove, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi srednji: EDNINA: im. Ábrahamovo, rod. Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož. Ábrahamovo, mest. pri Ábrahamovem, or. z Ábrahamovim; DVOJINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamovi, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamova, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) abs. okrajš. |absolvent; absolventka|: za imenom, z vejico Janez Novak, abs.; |absolutni|: abs. alkohol; abs. rekord STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ac Ac [acə̀ in acé] m; simboli |aktinij|: Simbol za kemijski element aktinij je Ac STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

19

a. Chr. n. okrajš. |lat. ante Christum (natum): pred Kristusovim rojstvom|: leta 200 a. Chr. n.; gl. pr. Kr., pr. n. št. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave A. D. okrajš. |lat. anno Domini: v letu Gospodovem|: Besedilo je datirano z A. D. 1047 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ádam Ádama m; imena bitij |moško ime|: doprsni kip Adama Bohoriča; |svetopisemska oseba|: Svetopisemska zgodba o Adamu in Evi govori tudi o današnjih ljudeh {B} Adamov {O} EDNINA: im. Ádam, rod. Ádama, daj. Ádamu, tož. Ádama, mest. pri Ádamu, or. z Ádamom; DVOJINA: im. Ádama, rod. Ádamov, daj. Ádamoma, tož. Ádama, mest. pri Ádamih, or. z Ádamoma; MNOŽINA: im. Ádami, rod. Ádamov, daj. Ádamom, tož. Ádame, mest. pri Ádamih, or. z Ádami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena;lastnaimena(osebna,moška) Ádamov Ádamova Ádamovo prid. Adamov greh ni bil manjši od Kajnovega; Adamov/adamov kostum ||golota||: Salve smeha je požel tekač, oblečen zgolj v Adamov/adamov kostum; Adamov/adamov sin ||človek||: Sveto pismo pravi, da so se Adamovi/adamovi sinovi in hčere z delom pokesali za grehe; adamovo jabolko ||del telesa||: Konici kazalca in sredinca položite v vdolbino ob adamovem jabolku ter poskušajte otipati utrip; Adamovo/adamovo rebro ||slabšalni izraz za ženske||: Na Adamovem/adamovem

rebru sloni večina predsodkov o razmerju med spoloma (< Adam) {O} moški: EDNINA: im. Ádamov, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamov (živostno Ádamovega), mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi ženski: EDNINA: im. Ádamova, rod. Ádamove, daj. Ádamovi, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovi, or. z Ádamovo; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamove, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi srednji: EDNINA: im. Ádamovo, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) adm. okrajš. |admiral|: adm. flote; pred imenom adm. Brovet STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave adv. okrajš. |adventni|: adv. čas; 4. adv. nedelja; |lat. adverb: prislov|; |advokat; advokatinja|: adv. Janez Novak STATUS:predlog

20

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Afgánistan Afgánistana m; zemljepisna imena |dolgo ime Islamska država Afganistan|; |država|: vojna v Afganistanu; Najkvalitetnejši lapis prihaja iz Afganistana; jug Afganistana {B} Afganistanec, Afganistanka; Afganistančev; afganistanski {O} EDNINA: im. Afgánistan, rod. Afgánistana, daj. Afgánistanu, tož. Afgánistan, mest. v Afgánistanu, or. z Afgánistanom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Afganistánčev Afganistánčeva Afganistánčevo prid. Komisija je odobrila Afganistančevo prošnjo za azil (< Afganistanec) {O} moški: EDNINA: im. Afganistánčev, rod. Afganistánčevega, daj. Afganistánčevemu, tož. Afganistánčev (živostno Afganistánčevega), mest. pri Afganistánčevem, or. z Afganistánčevim; DVOJINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčeva, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeve, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi ženski: EDNINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčeve, daj. Afganistánčevi, tož. Afganistánčevo, mest. pri Afganistánčevi, or. z Afganistánčevo; DVOJINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčevi, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčeve, rod. Afganistánčevih,

daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeve, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi srednji: EDNINA: im. Afganistánčevo, rod. Afganistánčevega, daj. Afganistánčevemu, tož. Afganistánčevo, mest. pri Afganistánčevem, or. z Afganistánčevim; DVOJINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčevi, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeva, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) afganistánec afganistánca m |mamilo|: Za kilogram nepalca ali afganistanca – kot pravijo hašišu iz teh dveh eksotičnih dežel – odštejejo nekaj tisoč evrov (< Afganistanec) {O} EDNINA: im. afganistánec, rod. afganistánca, daj. afganistáncu, tož. afganistánca, mest. pri afganistáncu, or. z afganistáncem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Afganistánec Afganistánca m; imena bitij Dvakrat je prebral roman Tisoč veličastnih sonc Afganistanca Khaleda Hosseinija; Pogovarjal se je z Afganistancem iz Haldana (< Afganistan) {B} Afganistančev {O} EDNINA: im. Afganistánec, rod. Afganistánca, daj. Afganistáncu, tož. Afganistánca, mest. pri Afganistáncu, or. z Afganistáncem; DVOJINA: im.

21

Afganistánca, rod. Afganistáncev, daj. Afganistáncema, tož. Afganistánca, mest. pri Afganistáncih, or. z Afganistáncema; MNOŽINA: im. Afganistánci, rod. Afganistáncev, daj. Afganistáncem, tož. Afganistánce, mest. pri Afganistáncih, or. z Afganistánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Afganistánka Afganistánke ž; imena bitij Revija National Geographic je januarja leta 1985 na naslovnici objavila sliko zelenooke Afganistanke; Znana je kot aktivistka organizacije za pravice Afganistank (< Afganistan) {B} Afganistankin {O} EDNINA: im. Afganistánka, rod. Afganistánke, daj. Afganistánki, tož. Afganistánko, mest. pri Afganistánki, or. z Afganistánko; DVOJINA: im. Afganistánki, rod. Afganistánk, daj. Afganistánkama, tož. Afganistánki, mest. pri Afganistánkah, or. z Afganistánkama; MNOŽINA: im. Afganistánke, rod. Afganistánk, daj. Afgánistankam, tož. Afganistánke, mest. pri Afganistánkah, or. z Afganistánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena afganistánski afganistánska afganistánsko prid. afganistanski hrt; afganistanski talibi; V Tutankamonovi maski so uporabili afganistanski lapis (< Afganistan) {O} moški: EDNINA: im. afganistánski, rod. afganistánskega, daj. afganistánskemu, tož. afganistánski (živostno afganistánskega), mest. pri afganistánskem, or. z afganistánskim; DVOJINA: im. afganistánska, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánska, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj.

afganistánskim, tož. afganistánske, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi ženski: EDNINA: im. afganistánska, rod. afganistánske, daj. afganistánski, tož. afganistánsko, mest. pri afganistánski, or. z afganistánsko; DVOJINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánski, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánske, rod. afganistánskih, daj. afganistánskim, tož. afganistánske, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi srednji: EDNINA: im. afganistánsko, rod. afganistánskega, daj. afganistánskemu, tož. afganistánsko, mest. pri afganistánskem, or. z afganistánskim; DVOJINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánski, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánska, rod. afganistánskih, daj. afganistánskim, tož. afganistánska, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski áfroázijski áfroázijska áfroázijsko prid. |afriški in azijski|: afroazijske države; |azijski z afriškimi prvinami|: ljudje afroazijskega rodu; prim. afriško-azijski {O} moški: EDNINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijski (živostno áfroázijskega), mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi ženski: EDNINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijske, daj. áfroázijski, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijski, or. z áfroázijsko; DVOJINA: im. áfroázijski, rod.

22

áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijske, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi srednji: EDNINA: im. áfroázijsko, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Afrodíta Afrodíte ž; imena bitij |grška boginja ljubezni|: lepa kot Afrodita; Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote {B} Afroditin {O} EDNINA: im. Afrodíta, rod. Afrodíte, daj. Afrodíti, tož. Afrodíto, mest. pri Afrodíti, or. z Afrodíto; DVOJINA: im. Afrodíti, rod. Afrodít, daj. Afrodítama, tož. Afrodíti, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítama; MNOŽINA: im. Afrodíte, rod. Afrodít, daj. Afrodítam, tož. Afrodíte, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ag Ag [agə̀ in agé] m; simboli |srebro|: Simbol za kemijski element srebro je Ag; |srebrov|: v kemijski formuli srebrov nitrat (AgNO3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Agamémnon Agamémnona m; imena bitij

|grška bajeslovna oseba|: kralj Agamemnon; Grki z Agamemnonom na čelu so opustošili Trojo {B} Agamemnonov {O} EDNINA: im. Agamémnon, rod. Agamémnona, daj. Agamémnonu, tož. Agamémnona, mest. pri Agamémnonu, or. z Agamémnonom; DVOJINA: im. Agamémnona, rod. Agamémnonov, daj. Agamémnonoma, tož. Agamémnona, mest. pri Agamémnonih, or. z Agamémnonoma; MNOŽINA: im. Agamémnoni, rod. Agamémnonov, daj. Agamémnonom, tož. Agamémnone, mest. pri Agamémnonih, or. z Agamémnoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Agêj Agêja m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Prerok Agej naj bi nastopil leta 520 pr. n. št., torej ob vrnitvi Judov iz izgnanstva; v zvezi prerok Agej V času preroka Ageja je bila v deželi lakota {B} Agejev {O} EDNINA: im. Agêj, rod. Agêja, daj. Agêju, tož. Agêja, mest. pri Agêju, or. z Agêjem; DVOJINA: im. Agêja, rod. Agêjev, daj. Agêjema, tož. Agêja, mest. pri Agêjih, or. z Agêjema; MNOŽINA: im. Agêji, rod. Agêjev, daj. Agêjem, tož. Agêje, mest. pri Agêjih, or. z Agêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Agêjev Agêjeva Agêjevo prid. Agejev sin (< Agej) {O} moški: EDNINA: im. Agêjev, rod. Agêjevega, daj. Agêjevemu, tož. Agêjev (živostno Agêjevega), mest. pri Agêjevem, or. z Agêjevim; DVOJINA: im. Agêjeva, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi

23

ženski: EDNINA: im. Agêjeva, rod. Agêjeve, daj. Agêjevi, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevi, or. z Agêjevo; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeve, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi srednji: EDNINA: im. Agêjevo, rod. Agêjevega, daj. Agêjevemu, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevem, or. z Agêjevim; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeva, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) agl. okrajš. |angleško|: v etimologiji miška (iz agl. mouse); prim. ang., angl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave agr. okrajš. |agronom; agronomka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. agr.; |agronomija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. agr.; |agronomski|: srednja agr. šola STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ah Ah [ahə̀ in ahá] m; simboli |amperska ura|: Poraba električne energije znaša 65 Ah dnevno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ahác Aháca m; imena bitij |moško ime|: Z Mojco in Ahacem je prepotoval Evropo; |pravo ime Dušan Pirjevec: slovenski literarni teoretik,

zgodovinar|: ob imenu, navadno za pomišljajem predavanja Dušana Pirjevca – Ahaca {B} Ahačev {O} EDNINA: im. Ahác, rod. Aháca, daj. Ahácu, tož. Aháca, mest. pri Ahácu, or. z Ahácem; DVOJINA: im. Aháca, rod. Ahácev, daj. Ahácema, tož. Aháca, mest. pri Ahácih, or. z Ahácema; MNOŽINA: im. Aháci, rod. Ahácev, daj. Ahácem, tož. Aháce, mest. pri Ahácih, or. z Aháci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi;lastnaimena(osebna,moška) Aháčev Aháčeva Aháčevo prid. Ahačeva predavanja (< Ahac) {O} moški: EDNINA: im. Aháčev, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčev (živostno Aháčevega), mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi ženski: EDNINA: im. Aháčeva, rod. Aháčeve, daj. Aháčevi, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevi, or. z Aháčevo; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeve, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi srednji: EDNINA: im. Aháčevo, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov)

24

Ahíl Ahíla m; imena bitij |pod. za Ahiles|; |grška bajeslovna oseba|: boj Ahila in Hektorja; paradoks o Ahilu in želvi {B} Ahilov {O} EDNINA: im. Ahíl, rod. Ahíla, daj. Ahílu, tož. Ahíla, mest. pri Ahílu, or. z Ahílom; DVOJINA: im. Ahíla, rod. Ahílov, daj. Ahíloma, tož. Ahíla, mest. pri Ahílih, or. z Ahíloma; MNOŽINA: im. Ahíli, rod. Ahílov, daj. Ahílom, tož. Ahíle, mest. pri Ahílih, or. z Ahíli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ahíles Ahíla m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ahil STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ahílov Ahílova Ahílovo prid. Ahilov ščit; Ahilova/ahilova peta ||ranljivost||: Vsak človek ima svojo Ahilovo/ahilovo peto; Ahilova/ahivova tetiva ||del telesa||: poškodba Ahilove/ahilove tetive (< Ahil) {O} moški: EDNINA: im. Ahílov, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílov (živostno Ahílovega), mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi ženski: EDNINA: im. Ahílova, rod. Ahílove, daj. Ahílovi, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovi, or. z Ahílovo; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílove, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi srednji: EDNINA: im. Ahílovo, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim;

DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Ajánt Ajánta m; imena bitij |pod. za Ajas|; |grška bajeslovna oseba|: rokoborba med Ajantom in Odisejem {B} Ajantov {O} EDNINA: im. Ajánt, rod. Ajánta, daj. Ajántu, tož. Ajánta, mest. pri Ajántu, or. z Ajántom; DVOJINA: im. Ajánta, rod. Ajántov, daj. Ajántoma, tož. Ajánta, mest. pri Ajántih, or. z Ajántoma; MNOŽINA: im. Ajánti, rod. Ajántov, daj. Ajántom, tož. Ajánte, mest. pri Ajántih, or. z Ajánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ájas Ájasa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ajant STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena akad. okrajš. |akademija|: akad. za multimedije; |akademik; akademikinja|: v zvezi okrajšav akad. prof. dr. Janez Novak; |akademski|: V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Al Al [alə̀ in aèl] m; simboli |aluminij|: Simbol za kemijski element aluminij je Al; |aluminijev|: v kemijski formuli aluminijev oksid (Al2O3); prim. Al-zlitina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

25

Áladin Áladina m; imena bitij |pravljični lik|: Aladin in čudežna svetilka; Za glasbo v Disneyjevem filmu o Aladinu je prejel nagrado emmy {B} Aladinov {O} EDNINA: im. Áladin, rod. Áladina, daj. Áladinu, tož. Áladina, mest. pri Áladinu, or. z Áladinom; DVOJINA: im. Áladina, rod. Áladinov, daj. Áladinoma, tož. Áladina, mest. pri Áladinih, or. z Áladinoma; MNOŽINA: im. Áladini, rod. Áladinov, daj. Áladinom, tož. Áladine, mest. pri Áladinih, or. z Áladini STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Álah Álaha m; imena bitij |muslimanski bog|: V Koranu pripada Alahu 99 vzdevkov, med drugim Vzvišeni, Vsevedni, Najvišji, Največji, Najplemenitejši; Prisegel je pri Alahu {B} Alahov {O} EDNINA: im. Álah, rod. Álaha, daj. Álahu, tož. Álaha, mest. pri Álahu, or. z Álahom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Álahov Álahova Álahovo prid. Alahov prerok Mohamed; alahov biser ||vrsta školjke||: Več kot šest kilogramov težak alahov biser je vreden skoraj sto milijonov dolarjev (< Alah) {O} moški: EDNINA: im. Álahov, rod. Álahovega, daj. Álahovemu, tož. Álahov (živostno Álahovega), mest. pri Álahovem, or. z Álahovim; DVOJINA: im. Álahova, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahova, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi ženski: EDNINA: im. Álahova, rod. Álahove, daj. Álahovi, tož. Álahovo, mest. pri Álahovi, or. z Álahovo; DVOJINA: im.

Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahove, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi srednji: EDNINA: im. Álahovo, rod. Álahovega, daj. Álahovemu, tož. Álahovo, mest. pri Álahovem, or. z Álahovim; DVOJINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahova, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahova, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Albánčev Albánčeva Albánčevo prid. Albančeva žena je praznovala rojstni dan (< Albanec) {O} moški: EDNINA: im. Albánčev, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčev (živostno Albánčevega), mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi ženski: EDNINA: im. Albánčeva, rod. Albánčeve, daj. Albánčevi, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevi, or. z Albánčevo; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeve, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi srednji: EDNINA: im. Albánčevo, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčevi,

26

rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Albánec Albánca m; imena bitij Film pripoveduje o srbskem dekletu in mladem Albancu; Prijateljica je poročena z Albancem; voditelj kosovskih Albancev (< Albanija) {B} Albančev {O} EDNINA: im. Albánec, rod. Albánca, daj. Albáncu, tož. Albánca, mest. pri Albáncu, or. z Albáncem; DVOJINA: im. Albánca, rod. Albáncev, daj. Albáncema, tož. Albánca, mest. pri Albáncih, or. z Albáncema; MNOŽINA: im. Albánci, rod. Albáncev, daj. Albáncem, tož. Albánce, mest. pri Albáncih, or. z Albánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Albánija Albánije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Albanija|; |država|: Albanija oziroma dežela orlov ima nekaj več kot 3,5 milijona prebivalcev; begunci iz Albanije; Predsednik vlade je bil na obisku v Albaniji {B} Albanec, Albanka; Albančev; albanski {O} EDNINA: im. Albánija, rod. Albánije, daj. Albániji, tož. Albánijo, mest. v Albániji, or. z Albánijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav albánka albánke ž |mamilo|: Veliko kadilcev kupuje albanko – marihuano, uvoženo iz Albanije (< Albanka)

{O} EDNINA: im. albánka, rod. albánke, daj. albánki, tož. albánko, mest. pri albánki, or. z albánko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Albánka Albánke ž; imena bitij Tisoč kosovskih Albank se je udeležilo shoda; Slovenske odbojkarice so izgubile proti Albankam (< Albanija) {B} Albankin {O} EDNINA: im. Albánka, rod. Albánke, daj. Albánki, tož. Albánko, mest. pri Albánki, or. z Albánko; DVOJINA: im. Albánki, rod. Albánk, daj. Albánkama, tož. Albánki, mest. pri Albánkah, or. z Albánkama; MNOŽINA: im. Albánke, rod. Albánk, daj. Albánkam, tož. Albánke, mest. pri Albánkah, or. z Albánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena albánski albánska albánsko prid. albanski konjak; albanski lek; albanska manjšina; Njen mož je albanske narodnosti; Hrvaška je organizirala človekoljubno pomoč za albanske begunce s Kosova; mirovni sporazum med Makedonci in albanskimi uporniki (< Albanija) {O} moški: EDNINA: im. albánski, rod. albánskega, daj. albánskemu, tož. albánski (živostno albánskega), mest. pri albánskem, or. z albánskim; DVOJINA: im. albánska, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánska, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z albánskimi ženski: EDNINA: im. albánska, rod. albánske, daj. albánski, tož. albánsko, mest. pri albánski, or. z albánsko; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánske, rod.

27

albánskih, daj. albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z albánskimi srednji: EDNINA: im. albánsko, rod. albánskega, daj. albánskemu, tož. albánsko, mest. pri albánskem, or. z albánskim; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánska, rod. albánskih, daj. albánskim, tož. albánska, mest. pri albánskih, or. z albánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Aleksánder Makedónski Aleksándra Makedónskega m; imena bitij |makedonski kralj|: bitke Aleksandra Makedonskega; Primerjajo ga z Aleksandrom Makedonskim; prim. Aleksander Veliki {O} EDNINA: im. Aleksánder Makedónski, rod. Aleksándra Makedónskega, daj. Aleksándru Makedónskemu, tož. Aleksándra Makedónskega, mest. pri Aleksándru Makedónskem, or. z Aleksándrom Makedónskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aleksánder Névski Aleksándra Névskega m; imena bitij |rus. Aleksandr Nevskij: ruski knez|: katedrala Aleksandra Nevskega v Sofiji; Rusi so pod Aleksandrom Nevskim premagali nemški viteški red v bitki leta 1242 {O} EDNINA: im. Aleksánder Névski, rod. Aleksándra Névskega, daj. Aleksándru Névskemu, tož. Aleksándra Névskega, mest. pri Aleksándru Névskem, or. z Aleksándrom Névskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Aleksánder Véliki Aleksándra Vélikega m; imena bitij |makedonski kralj|: legenda o Aleksandru Velikem in gordijskem vozlu; prim. Aleksander Makedonski {O} EDNINA: im. Aleksánder Véliki, rod. Aleksándra Vélikega, daj. Aleksándru Vélikemu, tož. Aleksándra Vélikega, mest. pri Aleksándru Vélikem, or. z Aleksándrom Vélikim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aleksándrov Aleksándrova m; imena bitij |pravo ime Josip Murn: slovenski pesnik|: ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Josipa Murna – Aleksandrova; za izražanje svojine romance Aleksandrova {O} EDNINA: im. Aleksándrov, rod. Aleksándrova, daj. Aleksándrovu, tož. Aleksándrova, mest. pri Aleksándrovu, or. z Aleksándrovom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Alèš Alêša in Áleš Áleša m; imena bitij |moško ime|: Brez napake je s progo uspelo opraviti le Alešu; Vesel je bil srečanja z Alešem {B} Alešev {O} EDNINA: im. Alèš in Áleš, rod. Alêša in Áleša, daj. Alêšu in Álešu, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêšu in pri Álešu, or. z Alêšem in z Álešem; DVOJINA: im. Alêša in Áleša, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšema in Álešema, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêšema in z Álešema; MNOŽINA: im. Alêši in Áleši, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšem in Álešem, tož. Alêše in Áleše, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêši in z Áleši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška)

28

Alêšev Alêševa Alêševo in Álešev Áleševa Áleševo prid. Odprli so peto Aleševo fotografsko razstavo (< Aleš) {O} moški: EDNINA: im. Alêšev in Álešev, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêšev in Álešev (živostno Alêševega) in Áleševega, mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi ženski: EDNINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševe in Áleševe, daj. Alêševi in Áleševi, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševi in pri Áleševi, or. z Alêševo in z Áleševo; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševe in Áleševe, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi srednji: EDNINA: im. Alêševo in Áleševo, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z

Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) álfa álfe ž |grška črka α|: Žarki so razdeljeni po grškem abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege; Kot se imenuje alfa; kot imenovalniški prilastek Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo karotena alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa samec Film opisuje odnos med človekom in volčjim alfa samcem samcem alfa; nesklonljivo v zvezi alfa delec odkritelj alfa in beta delcev delcev alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa žarek Ali lahko alfa, beta ali gama žarki prodrejo skozi snov? žarki alfa, beta ali gama {O} EDNINA: im. álfa, rod. álfe, daj. álfi, tož. álfo, mest. pri álfi, or. z álfo; DVOJINA: im. álfi, rod. álf, daj. álfama, tož. álfi, mest. pri álfah, or. z álfama; MNOŽINA: im. álfe, rod. álf, daj. álfam, tož. álfe, mest. pri álfah, or. z álfami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Alfónz Módri Alfónza Módrega m; imena bitij |šp. Alfonso El Sabio: špansko-nemški kralj|: Alfonza Modrega poznamo tudi pod imenom Alfonz X. Kastiljski {O} EDNINA: im. Alfónz Módri, rod. Alfónza Módrega, daj. Alfónzu Módremu, tož. Alfónza Módrega, mest. pri Alfónzu Módrem, or. z Alfónzom Módrim STATUS:predlog

29

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aljóša1 Aljóše in Aljóša Aljóša m; imena bitij |moško ime|: Aljošo/Aljoša motijo neutemeljene kritike; V Bratih Karamazovih se Ivan postavi proti Aljoši/Aljošu {B} Aljošev {O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše in Aljóša, daj. Aljóši in Aljóšu, tož. Aljóšo in Aljóša, mest. pri Aljóši in pri Aljóšu, or. z Aljóšo in z Aljóšem; DVOJINA: im. Aljóši in Aljóša, rod. Aljóš in Aljóšev, daj. Aljóšama in Aljóšema, tož. Aljóši in Aljóša, mest. pri Aljóšah in pri Aljóših, or. z Aljóšama in z Aljóšema; MNOŽINA: im. Aljóše in Aljóši, rod. Aljóš in Aljóšev, daj. Aljóšam in Aljóšem, tož. Aljóše in Aljóše, mest. pri Aljóšah in pri Aljóših, or. z Aljóšami in z Aljóši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Aljóša2 Aljóše ž; imena bitij Zahvalila se je sestri Aljoši za vso pomoč {B} Aljošin {O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše, daj. Aljóši, tož. Aljóšo, mest. pri Aljóši, or. z Aljóšo; DVOJINA: im. Aljóši, rod. Aljóš, daj. Aljóšama, tož. Aljóši, mest. pri Aljóšah, or. z Aljóšama; MNOŽINA: im. Aljóše, rod. Aljóš, daj. Aljóšam, tož. Aljóše, mest. pri Aljóšah, or. z Aljóšami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);lastnaimena(osebna,ženska) Aljóšev Aljóševa Aljóševo prid. Aljošev oče (< Aljoša) {O} moški: EDNINA: im. Aljóšev, rod. Aljóševega, daj. Aljóševemu, tož. Aljóšev

(živostno Aljóševega), mest. pri Aljóševem, or. z Aljóševim; DVOJINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi ženski: EDNINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševe, daj. Aljóševi, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševi, or. z Aljóševo; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševe, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi srednji: EDNINA: im. Aljóševo, rod. Aljóševega, daj. Aljóševemu, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševem, or. z Aljóševim; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Aljóšin Aljóšina Aljóšino prid. Aljošin oče (< Aljoša) {O} moški: EDNINA: im. Aljóšin, rod. Aljóšinega, daj. Aljóšinemu, tož. Aljóšin (živostno Aljóšinega), mest. pri Aljóšinem, or. z Aljóšinim; DVOJINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi ženski: EDNINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšine, daj. Aljóšini, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšini, or. z Aljóšino; DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z

30

Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšine, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi srednji: EDNINA: im. Aljóšino, rod. Aljóšinega, daj. Aljóšinemu, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšinem, or. z Aljóšinim; DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Alójzij Alójzija m; imena bitij |moško ime|: Spominska plošča bo posvečena dr. Alojziju Šuštarju; V mestni hiši se bo srečal z županom Alojzijem Muhičem {B} Alojzijev {O} EDNINA: im. Alójzij, rod. Alójzija, daj. Alójziju, tož. Alójzija, mest. pri Alójziju, or. z Alójzijem; DVOJINA: im. Alójzija, rod. Alójzijev, daj. Alójzijema, tož. Alójzija, mest. pri Alójzijih, or. z Alójzijema; MNOŽINA: im. Alójziji, rod. Alójzijev, daj. Alójzijem, tož. Alójzije, mest. pri Alójzijih, or. z Alójziji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Alójzijev Alójzijeva Alójzijevo prid. Odšel je do Alojzijevega stanovanja; alojzijeva lijija ||rastlina||: Ob hiši je imel lep vrt, s krasnimi alojzijevimi lilijami in floksi, velikim bezgom (< Alojzij) {O} moški: EDNINA: im. Alójzijev, rod. Alójzijevega, daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijev (živostno Alójzijevega), mest. pri Alójzijevem, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijeva, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima;

MNOŽINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi ženski: EDNINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijeve, daj. Alójzijevi, tož. Alójzijevo, mest. pri Alójzijevi, or. z Alójzijevo; DVOJINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijevi, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im. Alójzijeve, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi srednji: EDNINA: im. Alójzijevo, rod. Alójzijevega, daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijevo, mest. pri Alójzijevem, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijevi, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeva, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) alp. okrajš. |alpski|: alp. smučanje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Alžírčev Alžírčeva Alžírčevo prid. Alžirčev drugi gol so sodniki razveljavili (< Alžirec) {O} moški: EDNINA: im. Alžírčev, rod. Alžírčevega, daj. Alžírčevemu, tož. Alžírčev (živostno Alžírčevega), mest. pri Alžírčevem, or. z Alžírčevim; DVOJINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčeva, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi

31

ženski: EDNINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčeve, daj. Alžírčevi, tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevi, or. z Alžírčevo; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčeve, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi srednji: EDNINA: im. Alžírčevo, rod. Alžírčevega, daj. Alžírčevemu, tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevem, or. z Alžírčevim; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeva, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Alžírec Alžírca m; imena bitij Prisluhnili so pogovoru z Alžircem, ki živi v Sloveniji; Če bodo Slovenci boljši od Alžircev, se lahko uvrstijo v drugi krog (< Alžirija) {B} Alžirčev {O} EDNINA: im. Alžírec, rod. Alžírca, daj. Alžírcu, tož. Alžírca, mest. pri Alžírcu, or. z Alžírcem; DVOJINA: im. Alžírca, rod. Alžírcev, daj. Alžírcema, tož. Alžírca, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírcema; MNOŽINA: im. Alžírci, rod. Alžírcev, daj. Alžírcem, tož. Alžírce, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Alžírija Alžírije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Ljudska demokratična republika Alžirija|; |država|: V Alžirijo je odpotoval iz Milana; vojna v Alžiriji; Nogometna reprezentanca Slovenije se bo pomerila z Alžirijo

{B} Alžirec, Alžirka; Alžirčev; alžirski {O} EDNINA: im. Alžírija, rod. Alžírije, daj. Alžíriji, tož. Alžírijo, mest. v Alžíriji, or. z Alžírijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Alžírka Alžírke ž; imena bitij Prijateljica je hčerka Maročana in Alžirke; zahteve Alžirk po enakosti (< Alžirija) {B} Alžirkin {O} EDNINA: im. Alžírka, rod. Alžírke, daj. Alžírki, tož. Alžírko, mest. pri Alžírki, or. z Alžírko; DVOJINA: im. Alžírki, rod. Alžírk, daj. Alžírkama, tož. Alžírki, mest. pri Alžírkah, or. z Alžírkama; MNOŽINA: im. Alžírke, rod. Alžírk, daj. Alžírkam, tož. Alžírke, mest. pri Alžírkah, or. z Alžírkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena alžírski alžírska alžírsko prid. alžirska puščava Ain Sefra; Njen zet je musliman alžirskega rodu; Plinska postaja oskrbuje Slovenijo z alžirskim plinom (< Alžirija) {O} moški: EDNINA: im. alžírski, rod. alžírskega, daj. alžírskemu, tož. alžírski (živostno alžírskega), mest. pri alžírskem, or. z alžírskim; DVOJINA: im. alžírska, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírska, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírske, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi ženski: EDNINA: im. alžírska, rod. alžírske, daj. alžírski, tož. alžírsko, mest. pri alžírski, or. z alžírsko; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírske, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírske, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi

32

srednji: EDNINA: im. alžírsko, rod. alžírskega, daj. alžírskemu, tož. alžírsko, mest. pri alžírskem, or. z alžírskim; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírska, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírska, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Am Am [amə̀ in aèm] m; simboli |americij|: Simbol za kemijski element americij je Am STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli am. okrajš. |ameriški|: am. film; am. dolar; |ameriško|; prim. amer. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ambróžič Ambróžiča m; imena bitij |priimek|: Vsi sodelavci zelo cenijo Ambrožiča; V pogovoru z Ambrožičem je razkril svoje načrte za prihodnost {B} Ambrožičev {O} EDNINA: im. Ambróžič, rod. Ambróžiča, daj. Ambróžiču, tož. Ambróžiča, mest. pri Ambróžiču, or. z Ambróžičem; DVOJINA: im. Ambróžiča, rod. Ambróžičev, daj. Ambróžičema, tož. Ambróžiča, mest. pri Ambróžičih, or. z Ambróžičema; MNOŽINA: im. Ambróžiči, rod. Ambróžičev, daj. Ambróžičem, tož. Ambróžiče, mest. pri Ambróžičih, or. z Ambróžiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Ambróžičev Ambróžičeva Ambróžičevo prid.

Razpravljali so o Ambrožičevi poeziji (< Ambrožič) {O} moški: EDNINA: im. Ambróžičev, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičev (živostno Ambróžičevega), mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi ženski: EDNINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičeve, daj. Ambróžičevi, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevi, or. z Ambróžičevo; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeve, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi srednji: EDNINA: im. Ambróžičevo, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) amer. okrajš. |ameriški|: amer. film; |ameriško|; prim. am. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

33

Ámon-Rá Ámona-Rája m; imena bitij |egipčanski vrhovni bog|: Egipčani so Amona-Raja častili kot zavetnika faraonov {O} EDNINA: im. Ámon-Rá, rod. Ámona-Rája, daj. Ámonu-Ráju, tož. Ámona-Rája, mest. pri Ámonu-Ráju, or. z Ámonom-Rájem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena ámor ámorja m |kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja rimskega boga Amorja|: Na tla ji je padel amor s pozlačenim lokom; Na stropu je slika boginje, obkrožene z debelušnimi amorji; prim. Amor {B} amorjev {O} EDNINA: im. ámor, rod. ámorja, daj. ámorju, tož. ámorja, mest. pri ámorju, or. z ámorjem; DVOJINA: im. ámorja, rod. ámorjev, daj. ámorjema, tož. ámorja, mest. pri ámorjih, or. z ámorjema; MNOŽINA: im. ámorji, rod. ámorjev, daj. ámorjem, tož. ámorje, mest. pri ámorjih, or. z ámorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Ámor Ámorja m; imena bitij |rimski bog ljubezni|: motiv spečega Amorja; Apulej je združil Psiho z Amorjem; prim. amor {B} Amorjev {O} EDNINA: im. Ámor, rod. Ámorja, daj. Ámorju, tož. Ámorja, mest. pri Ámorju, or. z Ámorjem; DVOJINA: im. Ámorja, rod. Ámorjev, daj. Ámorjema, tož. Ámorja, mest. pri Ámorjih, or. z Ámorjema; MNOŽINA: im. Ámorji, rod. Ámorjev, daj. Ámorjem, tož. Ámorje, mest. pri Ámorjih, or. z Ámorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

Ámorjev Ámorjeva Ámorjevo prid. sodobni Amorjevi pomočniki; Amorjeva/amorjeva puščica ||zaljubljenost||: Odkar me je zadela Amorjeva/amorjeva puščica, se mi svet zdi lepši (< Amor) {O} moški: EDNINA: im. Ámorjev, rod. Ámorjevega, daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjev (živostno Ámorjevega), mest. pri Ámorjevem, or. z Ámorjevim; DVOJINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi ženski: EDNINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjeve, daj. Ámorjevi, tož. Ámorjevo, mest. pri Ámorjevi, or. z Ámorjevo; DVOJINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjeve, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi srednji: EDNINA: im. Ámorjevo, rod. Ámorjevega, daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjevevo, mest. pri Ámorjevem, or. z Ámorjevim; DVOJINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Ámos Ámosa m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Preroka Amos in Ozej sta pridigala približno v istem času; v zvezi prerok Amos berilo iz knjige preroka Amosa {B} Amosov {O} EDNINA: im. Ámos, rod. Ámosa, daj. Ámosu, tož. Ámosa, mest. pri Ámosu, or. z

34

Ámosom; DVOJINA: im. Ámosa, rod. Ámosov, daj. Ámosoma, tož. Ámosa, mest. pri Ámosih, or. z Ámosoma; MNOŽINA: im. Ámosi, rod. Ámosov, daj. Ámosom, tož. Ámose, mest. pri Ámosih, or. z Ámosi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ána Avstríjska Áne Avstríjske ž; imena bitij |fr. Anne d’Autriche: francoska kraljica|: monarhija kralja Ludvika XIII. in kraljice Ane Avstrijske {O} EDNINA: im. Ána Avstríjska, rod. Áne Avstríjske, daj. Áni Avstríjski, tož. Áno Avstríjsko, mest. pri Áni Avstríjski, or. z Áno Avstríjsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Anamaríja Anamaríje ž; imena bitij |žensko ime|: Pogosto pomaga Anamariji pri učenju {B} Anamarijin {O} EDNINA: im. Anamaríja, rod. Anamaríje, daj. Anamaríji, tož. Anamaríjo, mest. pri Anamaríji, or. z Anamaríjo; DVOJINA: im. Anamaríji, rod. Anamaríj, daj. Anamaríjama, tož. Anamaríji, mest. pri Anamaríjah, or. z Anamaríjama; MNOŽINA: im. Anamaríje, rod. Anamaríj, daj. Anamaríjam, tož. Anamaríje, mest. pri Anamaríjah, or. z Anamaríjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Ána Maríja Áne Maríje ž; imena bitij |žensko ime|: Povezovalec programa se je zabaval v družbi Ane Marije; Čestitamo Ani Mariji iz vrtca v Leskovcu za prisrčen izdelek

{O} EDNINA: im. Ána Maríja, rod. Áne Maríje, daj. Áni Maríji, tož. Áno Maríjo, mest. pri Áni Maríji, or. z Áno Maríjo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Anamaríjin Anamaríjina Anamaríjino prid. Babica je Anamarijino mamo rodila pri enaindvajsetih letih (< Anamarija) {O} moški: EDNINA: im. Anamaríjin, rod. Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož. Anamaríjin (živostno Anamaríjinega), mest. pri Anamaríjinem, or. z Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjina, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjine, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi ženski: EDNINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjine, daj. Anamaríjini, tož. Anamaríjino, mest. pri Anamaríjini, or. z Anamaríjino; DVOJINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjini, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjine, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjine, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi srednji: EDNINA: im. Anamaríjino, rod. Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož. Anamaríjino, mest. pri Anamaríjinem, or. z Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjini, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjina, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi STATUS:predlog

35

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Andóra Andóre ž; zemljepisna imena |dolgo ime Kneževina Andora|; |država|: Valira je največja reka v pirenejski državici Andori; Nekoč so bili prebivalci Andore revni hribovski kmetje in kozji pastirji {B} Andorec, Andorka; Andorčev; andorski {O} EDNINA: im. Andóra, rod. Andóre, daj. Andóri, tož. Andóro, mest. v Andóri, or. z Andóro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Andórčev Andórčeva Andórčevo prid. Presenetila ga je Andorčeva prednost (< Andorec) {O} moški: EDNINA: im. Andórčev, rod. Andórčevega, daj. Andórčevemu, tož. Andórčev (živostno Andórčevega), mest. pri Andórčevem, or. z Andórčevim; DVOJINA: im. Andórčeva, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčeva, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi ženski: EDNINA: im. Andórčeva, rod. Andórčeve, daj. Andórčevi, tož. Andórčevo, mest. pri Andórčevi, or. z Andórčevo; DVOJINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčevi, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčeve, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi srednji: EDNINA: im. Andórčevo, rod. Andórčevega, daj. Andórčevemu, tož. Andórčevo, mest. pri Andórčevem, or. z Andórčevim; DVOJINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož.

Andórčevi, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčeva, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeva, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Andórec Andórca m; imena bitij Izgubil je dvoboj z Andorcem; seznam znanih Andorcev; Cesta je za Andorce edino okno v svet, saj nimajo ne železnice ne letališča (< Andora) {B} Andorčev {O} EDNINA: im. Andórec, rod. Andórca, daj. Andórcu, tož. Andórca, mest. pri Andórcu, or. z Andórcem; DVOJINA: im. Andórca, rod. Andórcev, daj. Andórcema, tož. Andórca, mest. pri Andórcih, or. z Andórcema; MNOŽINA: im. Andórci, rod. Andórcev, daj. Andórcem, tož. Andórce, mest. pri Andórcih, or. z Andórci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Andórka Andórke ž; imena bitij Slovenska tekmovalka se je v prvem krogu pomerila z Andorko; Življenjska doba Andork je med najdaljšimi na svetu (< Andora) {B} Andorkin {O} EDNINA: im. Andórka, rod. Andórke, daj. Andórki, tož. Andórko, mest. pri Andórki, or. z Andórko; DVOJINA: im. Andórki, rod. Andórk, daj. Andórkama, tož. Andórki, mest. pri Andórkah, or. z Andórkama; MNOŽINA: im. Andórke, rod. Andórk, daj. Andórkam, tož. Andórke, mest. pri Andórkah, or. z Andórkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena andórski andórska andórsko prid. španske andorske znamke; V starem delu andorske prestolnice sta v isti

36

zgradbi andorski parlament in edino sodišče v državi; Turisti uživajo v andorskem ovčjem siru, na katerega so domačini zelo ponosni (< Andora) {O} moški: EDNINA: im. andórski, rod. andórskega, daj. andórskemu, tož. andórski (živostno andórskega), mest. pri andórskem, or. z andórskim; DVOJINA: im. andórska, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórska, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or. z andórskimi ženski: EDNINA: im. andórska, rod. andórske, daj. andórski, tož. andórsko, mest. pri andórski, or. z andórsko; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórske, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or. z andórskimi srednji: EDNINA: im. andórsko, rod. andórskega, daj. andórskemu, tož. andórsko, mest. pri andórskem, or. z andórskim; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórska, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórska, mest. pri andórskih, or. z andórskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Andráž Andráža m; imena bitij |moško ime|: Šli smo na kavo z Andražem {B} Andražev {O} EDNINA: im. Andráž, rod. Andráža, daj. Andrážu, tož. Andráža, mest. pri Andrážu, or. z Andrážem; DVOJINA: im. Andráža, rod. Andrážev, daj. Andrážema, tož. Andráža, mest. pri Andrážih, or. z Andrážema; MNOŽINA: im. Andráži, rod.

Andrážev, daj. Andrážem, tož. Andráže, mest. pri Andrážih, or. z Andráži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Andrážev Andráževa Andráževo prid. Bila je pretresena nad Andraževim vedenjem (< Andraž) {O} moški: EDNINA: im. Andrážev, rod. Andráževega, daj. Andráževemu, tož. Andrážev (živostno Andráževega), mest. pri Andráževem, or. z Andráževim; DVOJINA: im. Andráževa, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževa, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi ženski: EDNINA: im. Andráževa, rod. Andráževe, daj. Andráževi, tož. Andráževo, mest. pri Andráževi, or. z Andráževo; DVOJINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževi, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževe, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi srednji: EDNINA: im. Andráževo, rod. Andráževega, daj. Andráževemu, tož. Andráževo, mest. pri Andráževem, or. z Andráževim; DVOJINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževi, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževa, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževa, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Andrêj Andrêja m; imena bitij

37

|moško ime|: Nastopil je moški pevski zbor z zborovodjem Andrejem Kovačem; |svetopisemska oseba|: Spis z naslovom »Trpljenje« navaja, da so Andreja križali na križu v obliki črke X; v zvezi apostol Andrej Papež Benedikt XVI. je zbrane pozval, naj življenje apostola Andreja za zgled {B} Andrejev {O} EDNINA: im. Andrêj, rod. Andrêja, daj. Andrêju, tož. Andrêja, mest. pri Andrêju, or. z Andrêjem; DVOJINA: im. Andrêja, rod. Andrêjev, daj. Andrêjema, tož. Andrêja, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêjema; MNOŽINA: im. Andrêji, rod. Andrêjev, daj. Andrêjem, tož. Andrêje, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Andrêjev Andrêjeva Andrêjevo prid. Andrejev oče se je imenoval Jonas, njegov brat pa je bil Simon; Andrejev/andrejev križ ||prometni znak||: Železniška proga je zavarovana le z Andrejevim/andrejevim križem (< Andrej) {O} moški: EDNINA: im. Andrêjev, rod. Andrêjevega, daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjev (živostno Andrêjevega), mest. pri Andrêjevem, or. z Andrêjevim; DVOJINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjeva, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož. Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi ženski: EDNINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjeve, daj. Andrêjevi, tož. Andrêjevo, mest. pri Andrêjevi, or. z Andrêjevo; DVOJINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjevi, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjeve, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož.

Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi srednji: EDNINA: im. Andrêjevo, rod. Andrêjevega, daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjevo, mest. pri Andrêjevem, or. z Andrêjevim; DVOJINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjevi, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož. Andrêjeva, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen);svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Andrêj iz Lóke Andrêja iz Lóke m; imena bitij |nem. Andreas von Lack: slovenski poznogotski stavbar|: Opus Andreja iz Loke obsega šest cerkva; Viri navajajo, da se je v osemdesetih letih 15. stoletja za mojstrom Andrejem iz Loke izgubila vsakršna sled {O} EDNINA: im. Andrêj iz Lóke, rod. Andrêja iz Lóke, daj. Andrêju iz Lóke, tož. Andrêja iz Lóke, mest. pri Andrêju iz Lóke, or. z Andrêjem iz Lóke STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Andrêj s Kréte Andrêja s Kréte m; imena bitij |svetnik|: homilija Andreja s Krete; Večer so začeli z bizantinskim pesnikom Andrejem s Krete {O} EDNINA: im. Andrêj s Kréte, rod. Andrêja s Kréte, daj. Andrêju s Kréte, tož. Andrêja s Kréte, mest. pri Andrêju s Kréte, or. z Andrêjem s Kréte STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

38

Andrómaha Andrómahe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Umetnina prikazuje Hektorjevo slovo od Andromahe {B} Andromahin {O} EDNINA: im. Andrómaha, rod. Andrómahe, daj. Andrómahi, tož. Andrómaho, mest. pri Andrómahi, or. z Andrómaho; DVOJINA: im. Andrómahi, rod. Andrómah, daj. Andrómahama, tož. Andrómahi, mest. pri Andrómahah, or. z Andrómahama; MNOŽINA: im. Andrómahe, rod. Andrómah, daj. Andrómaham, tož. Andrómahe, mest. pri Andrómahah, or. z Andrómahami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Andrómeda Andrómede ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Ko je Perzej ubil Gorgono Meduzo, je rešil Andromedo in se z njo poročil {B} Andromedin {O} EDNINA: im. Andrómeda, rod. Andrómede, daj. Andrómedi, tož. Andrómedo, mest. pri Andrómedi, or. z Andrómedo; DVOJINA: im. Andrómedi, rod. Andrómed, daj. Andrómedama, tož. Andrómedi, mest. pri Andrómedah, or. z Andrómedama; MNOŽINA: im. Andrómede, rod. Andrómed, daj. Andrómedam, tož. Andrómede, mest. pri Andrómedah, or. z Andrómedami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Andy Warhol Andyja Warhola [êndi vórhol] m; imena bitij |pravo ime Andrew Warhola: ameriški slikar, ilustrator, utemeljitelj pop arta|: Zaščitni znak skupine Rolling Stones, jezik, ki štrli iz široko razprtih ust, je delo Andyja Warhola {O} EDNINA: im. Andy Warhol, rod. Andyja Warhola, daj. Andyju Warholu,

tož. Andyja Warhola, mest. pri Andyju Warholu, or. z Andyjem Warholom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Anêj Anêja m; imena bitij |moško ime|: Slovo od Aneja jo je zelo prizadelo; Zapela je skupaj s sinom Anejem {B} Anejev {O} EDNINA: im. Anêj, rod. Anêja, daj. Anêju, tož. Anêja, mest. pri Anêju, or. z Anêjem; DVOJINA: im. Anêja, rod. Anêjev, daj. Anêjema, tož. Anêja, mest. pri Anêjih, or. z Anêjema; MNOŽINA: im. Anêji, rod. Anêjev, daj. Anêjem, tož. Anêje, mest. pri Anêjih, or. z Anêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Anêjev Anêjeva Anêjevo prid. Po Anejevem rojstvu se je zaposlila (< Anej) {O} moški: EDNINA: im. Anêjev, rod. Anêjevega, daj. Anêjevemu, tož. Anêjev (živostno Anêjevega), mest. pri Anêjevem, or. z Anêjevim; DVOJINA: im. Anêjeva, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjeva, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeve, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi ženski: EDNINA: im. Anêjeva, rod. Anêjeve, daj. Anêjevi, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevi, or. z Anêjevo; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeve, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeve, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi srednji: EDNINA: im. Anêjevo, rod. Anêjevega, daj. Anêjevemu, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevem, or. z Anêjevim; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri

39

Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeva, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeva, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) ang. okrajš. |angleščina|: Prevajam v ang.; |angleški|: ang. film; prim. agl., angl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ángel ángela m |nadnaravno bitje|: V srednjem veku so se angeli v Evropi pojavljali predvsem kot del zgodb o dobrem in zlu; v zvezi angel varuh Skoraj vsako kulturn

Documents

ePravopis 2016 - Fran/iskanje...Pengov: s Pengovom, Pengovov. 2Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004)