Etika in vrednote

Otroštvo je tisti del našega življenja, ki v nas pusti največ sledi, je čas ko skupaj z družino, institucijami in svetom, ustvarjamo prve izkušnje, vrednote in osebna prepričanja. Ne glede na versko ali politično prepričanje, pa v naši civilizaciji obstajajo vrednote, s katerimi ustvarjamo bolj ali manj uspešno družbo in življenje v njej. Program »etika in vrednote«, ki ga podpira Institut za etiko in vrednote v sodelovanju s SAZU, spodbuja temeljne in obče veljavne vrednote, ki temeljijo na tradiciji evropske kulture in zgodovine in ne posameznih ideoloških pogledov.

V šolskem letu 2013/ 2014/2015/2016/2017 smo bili oz. smo vključeni v program Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, ki poteka pod okriljem Inštituta za etiko. Poslanstvo programa je ponuditi vrtcem podporo in učinkovita orodja na področju prenašanja in utrjevanja etike in vrednot med otroki.

Cilji programa

Krepitev kompetenc vzgojiteljev za integracijo etike in vrednot v vzgojno izobraževalno delo.

Ozaveščanje in motiviranje otrok za odločanje in obnašanje, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju.

Krepitev stabilne družbe, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju.

V program smo se vključili, ker smo začutili, da je v današnjem času ponovno potrebno poudariti osnovne občečloveške vrednote. Upamo, da smo s programom spodbudili tako starše kot delavce vrtca, da s svojim zgledom in navdušenjem podpremo razvoj otrokovih etičnih in moralnih prepričanj ter vrednot.

V obdobju treh let smo v sklopu več delavnic tako otrokom kot staršem in sodelavcem predstavili posamezne segmente, ki so opredeljeni v ogrodju etike in vrednot:

ŽIVLJENJE-NARAVA-ZDRAVJE, KULTURA, UNIVERZALIZEM , ZNANJE IN MODROST, DELO IN USTVARJALNOST,

TRADICIJA, PRAVIČNOST, INTEGRITETA, SKRB ZA SOČLOVEKA, HUMANOST.

Odrasli otroke vse prevečkrat podcenjujemo, češ, da določenih situacij še ne razumejo, ne zmorejo. Otrok ne smemo prikrajšati za samostojno opazovanje in raziskovanje. Naša naloga je, da jim čim večkrat pripravljamo SPODBUDNO UČNO OKOLJE, v katerem bodo sami aktivni, kajti tako bodo prejeli kar največ znanja in si pridobili spretnosti in veščine z različnih področij.

Ne pozabimo pa na najpomembnejše –otrokom smo zgled; otroci nas

opazujejo in posnemajo. Otrok gleda, vidi, nas posnema, zato je pri otrocih

nujno potrebno spodbujati vse življenjske situacije, da se bodo otroci tudi

v svoji odraslosti znašli.

ŽIVLJENJE, NARAVA, ZDRAVJE

Usmeritev k življenju, naravi in zdravju ali domena življenja, narave in zdravja je v jedru etične naravnanosti do življenja nasploh. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

spoštovanje življenja spoštovanje narave in okolja zdravje bioetične vrednote

ZNANJE IN MODROST

Usmeritev k modrosti ali domeno modrosti označujejo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

resnica odgovornost miselna odprtost ljubezen za učenje in znanje razumnost zmernost perspektiva

DELO, USTVARJALNOST

Usmeritev k delu in ustvarjalnosti ali domena dela in ustvarjalnosti je v jedru napredne in zdravo tekmujoče družbe. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

radovednost participacija kritično mišljenje organizacijsko državljanstvo

odličnost zanesljivost podjetnost skrb za okolje delovna etika

TRADICIJA

Usmeritev k tradiciji ali domena tradicije je v jedru sodobne družbe, uravnotežene s tradicijami in konvencijami, ki zaslužijo spoštovanje. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

spoštovanje tradicije domoljubje spoštovanje staršev in družine marljivost lojalnost olika

KULTURA

Usmeritev h kulturi ali domena kulture je v jedru humanistične družbe. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

spoštovanje lepote spoštovanje vzgoje in drugih umetnost in kultura pridobitev človeške civilizacije svetovni nazor/vera

UNIVERZALIZEM

Usmeritev k univerzalizmu ali domena univerzalizma je v jedru odprte družbe, stremeče k splošni dobrobiti. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

mir spoštovanje različnosti in drugačnosti enakost skromnost kulturni pluralizem odpuščanje

PRAVIČNOST

Usmeritev k pravičnosti ali domena pravičnosti je v jedru pravične in enakopravne družbe. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

spoštovanje zakonov enakopravnost nepristranost varnost človeške pravice aktivno državljanstvo

INTEGRITETA

Usmeritev k integriteti ali domena integritete je v jedru družbe, za katero je značilna doslednost v odločanju, obnašanju, načelih, pričakovanjih in izidih delovanja. Individualno se kaže v moralnem ravnanju. Usmeritev k integriteti označujejo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

odpuščanje poštenost vitalnost pogum skupna odgovornost vztrajnost samodisciplina

SKRB ZA SOČLOVEKA

Usmeritev k socialni skrbi ali domena skrbi za sočloveka je v jedru države blagostanja. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

vzajemno spoštovanje družinska sreča enakopravnost med spoloma harmonija med generacijami partnerstvo solidarnost skrb za otroke, starejše in osebe s posebnimi potrebami

HUMANOST

Usmeritev k humanosti ali domeno humanosti označujejo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

svoboda prijaznost ljubezen osebna rast človeško dostojanstvo optimizem strpnost

napredek dobrota

Dobrota, dobrohotnost, dobronamernost in dobra volja so pomembne

sestavine humanizma. Spoštovanje človeka, človekove vrednosti in

dostojanstva se logično povezujejo z ravnanjem, ki je v korist in v dobro

posameznikom, skupinam in družbi. S pojmom dobrota združujemo vse

oblike pripravljenosti in delovanja v dobro drugim. Dobrota kot delovanje

v dobro drugih ne vidi neposredne koristi svojega dejanja.

Zato smo se odločili, da izvedemo humanitarno akcijo zbiranja hane, odej ter različnih pripomočkov za ZAVETIŠČE ŽIVALI MARIBOR.

Humanitarna akcija je bila zelo uspešno zaključena, saj smo zbrali veliko hrane, odej in različnih pripomočkov, ki smo jih podarili Zavetišču za živali Maribor.

Vrednote so podlaga za etične izbire, za moralno vedenje. Etika pa postavlja norme, ki jih družba

uveljavlja z zakoni. Vrednote seveda niso pri vseh ljudeh iste, niti ni enako njihovo zaporedje na lestvici veljave.

Dobri zakoni naj bi bili blizu skupnemu etičnemu maksimumu, ki je sprejemljiv večini. A tudi to pravilo ima

svoje izjeme.

– Jože Trontelj

Pripravila in zapisala:

vzg. Marjana Frece