UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ETIKA V BANČNIŠTVU

September, 2017 Maja Tihole

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ETIKA V BANČNIŠTVU

Ethics in banking

Kandidat: Maja Tihole

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Poslovne finance in bančništvo

Mentor/ica: mag. Sabina Taškar Beloglavec

Jezikovno pregledal/a: : Ana Žagar, mag. prof. slov.j.in knj.

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, september 2017

ZAHVALA

Zahvala gre mag. Sabini Taškar Beloglavec za vso pomoč in nasvete pri pisanju diplomskega projekta.

POVZETEK

Med pisanjem diplomskega projekta smo se osredotočali na pomen in problem etičnosti znotraj finančno-bančnega poslovanja. Spoznali smo pojem etike in nove informacije glede etičnega bančništva, kako deluje, kakšen je njegov pomen in kje lahko najdemo etične banke.

V izhodišču se zastavlja vprašanje, ali je banka kot finančna institucija sploh lahko etična glede na odgovornost bank pri nastanku in razvoju globalne finančne krize. Načeloma lahko trdimo, da ne, saj bi morala biti torej banka, kot taka etična vselej in povsod, pri vsaki odločitvi, na vsakem koraku. Bančne prakse pred krizo pa v velikih primerih niso bile. Tu se pojavi dilema, ali lahko tem bankam ljudje oziroma skupnost sploh kdaj zaupa in pozabi na dosedanjo morebitno neetično in nemoralno prakso. Toda, kljub vsemu bančni sektor še vedno uživa veliko stopnjo zaupanja, saj etičnost bančnega delovanja ni le politika naložb v bankah in njihovih poslovnih odločitev, ampak jo lahko razumemo precej širše. Tudi v kontekstu družbene odgovornosti.

Etika v bankah se tako nanaša na vključevanje skupnosti, podpiranje trajnostnih projektov, zagotavljanje štipendij, sponzoriranje kulture, športnih društev in upoštevanje okoljskih vprašanj. Skratka, družbeno odgovorne banke delujejo tudi etično.

V okviru dela si zastavljamo tri hipoteze, in sicer (H1), da v slovenskem bančnem sistemu ne deluje etična banka oziroma banka, temelječa na etičnih načelih, kot jo opredeljujeta združenji FEBEA in GABV in (H2), da banke v slovenskem bančnem sistemu pojem etike uporabljajo v javno dostopnih dokumentih. V okviru druge hipoteze smo preverjali še dve podtezi: H2a – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih omenijo pojem etike, H2b – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih definirajo pojem etike in H2c – Banke v slovenskem bančnem sistemu imajo svoje etične kodekse.

Do zastavljenih tez smo se opredelili s pomočjo javno dostopnih dokumentov, ki so nam podali točne informacije. Za boljšo predstavo smo uporabili tabelarični prikaz, ki nam je potrditev ali ovržbo tez in podtez oljašal.

Ključne besede: etika, etika v bankah, etične banke, etični kodeks

ABSTRACT

The thesis focuses on the importance of ethics and its problems within financial-retail banking. We discussed the notion of ethics and new information regarding ethical banking, its operation, importance as well as where ethical banks can be found.

The first part raises the question of whether a bank as a financial institution can be ethical considering the responsibility for formation and development in the recent financial crisis. Such a bank cannot be ethical as its decisions have to be ethical all the time with every decision, every step they make. Before the crisis banks weren't as ethical as they should have been. However, this also poses a dilemma as it is hard to determine whether people or the community would be able to have confidence in the bank and forget its unethical and immoral behaviour. But the banking sector still has a huge rate of trust and ethics in the banking operations. It can be understood widely than just as investment policy. We could say it is socially responsible.

Ethics in banking refers to the involvement of the community and to sustainable companies. Such banks provide financing for projects and scholarships, sponsor events, promote environmental protection and, above all, wish to cooperate with ethical and moral individuals. Socially responsible banks can act ethical.

In thesis we have made three hypothesis. The first one (H1) explains that Slovenian banking system does not work an ethical bank or a bank which is based on ethical principles, like FEBEA and GABV described, second hypothesis (H2) presents that the meaning of ethics is explained in publicly accessible documents. Within the second hypotesis we have added two under theses: H2a – banks in the Slovenian banking system mention the meaning of ethics in theirs publicly accesbile documents, H2b – banks in Slovenian banking system have the concept of ethics defined in publicly accesbile documents and H2c – banks in Slovenian banking system have ethical codes.

Desrcibed hypothesis were defined with publicly accessible documents with specific infomations. We have used tables to help us make a decision about pledged hypotesis.

Key Words: ethics, ethics in banks, ethical banks, ethical code

i

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 2 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 3 1.3.1 Predvidene metode raziskovanja ________________________________________________ 3

2 POJEM ETIKE _______________________________________________________________________ 5 2.1 Etika ___________________________________________________________________________ 5 2.1.1 Etika in morala ______________________________________________________________ 7 2.2 Etični pristopi ____________________________________________________________________ 7 2.3 Poslovna etika ___________________________________________________________________ 8

3 ETIČNE DILEME ____________________________________________________________________ 9 3.1 Etične dileme v organizaciji _________________________________________________________ 9 3.2 Etične odločitve _________________________________________________________________ 10 3.2.1 Model etičnih odločitev ______________________________________________________ 11 3.3 Okvirji etičnega odločanja _________________________________________________________ 11 3.3.1 5 P-jev etičnega odločanja ____________________________________________________ 11

4 ETIKA V BANČNIŠTVU ___________________________________________________________ 12 4.1 Etični problemi v bančništvu _______________________________________________________ 12 4.2 Etično bančništvo ________________________________________________________________ 13 4.3 Etične banke ____________________________________________________________________ 14 4.3.1 Poslanstvo etične banke ______________________________________________________ 15 4.4 Etično bančništvo v Sloveniji _______________________________________________________ 17 4.5 Etične dileme v slovenskem bančništvu ______________________________________________ 18

5 ETIKA V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU _________________________________ 19 5.1 Opredelitev izhodišč raziskave _____________________________________________________ 19 5.1.1 Slovenski bančni sistem ______________________________________________________ 20 5.1.2 Združenje bank Slovenije in kodeks _____________________________________________ 21 5.2 Potek raziskave _________________________________________________________________ 23 5.3 Rezulati raziskave ________________________________________________________________ 23

6 SKLEP ______________________________________________________________________________ 31

LITERATURA IN VIRI ________________________________________________________________________ 32

KAZALO TABEL

TABELA 1: SEZNAM ETIČNIH BANK PO DRŽAVAH .................................................................................................. 16 TABELA 2: ČLANICE ZBS ......................................................................................................................................... 20 TABELA 3: KAZALNIKI POSLOVANJA BANK ............................................................................................................. 21 TABELA 4: POJAVLJANJE POJMA ETIKA V JAVNO DOSTOPNIH DOKUMENTIH ČLANIC ZBS IN DEFINICIJA POJMA 24 TABELA 5: PODROČJA DELOVANJA ETIKE V JAVNO DOSTOPNIH DOKUMENTIH ČLANIC ZBS ................................ 26 TABELA 6: DOKUMENTI IN VIRI ČLANIC ZBS, V KATERIH SE OPREDELJUJEJO DO ETIKE ........................................ 29

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Etika je uporabljena skozi vsak dan, v vsakem trenutku našega življenja. Prav zato je etika še pomembnejša v poslovnem svetu, kjer se morajo bančniki zavedati, kakšno je pravilno in kakšno napačno. V vsaki situaciji, ki se finančnemu uslužbencu zgodi skozi dan, mora imeti pravilen odgovor, ki mora biti etičen. Mogoče je nepredstavljivo, kaj se lahko zgodi brez etike, ampak realnost je takšna, da se moramo etično in moralno obnašati, ali smo v službi, na poslovnem sestanku ali v družbi prijateljev in družine.

Bančna stroka, kot takšna je vsak dan pod večjim vplivom etičnosti oziroma neetičnosti. Skozi vrata, ki vodijo do bančnega uslužbenca, ki ali sedi za bančnim okencem ali v pisarni s krediti in podporo za pravne ter fizične osebe, stopi veliko strank, med katerimi je vsaka drugačna. Prav zaradi tega mora biti vsak zaposleni pripravljen na vsako situacijo, da bo pravilno reagiral in etično ravnal.

Bančni uslužbenec se z etičnostjo srečuje vsak dan, z vsako stranko, četudi samo ob plačilu ene položnice. Poslovna oseba mora biti pripravljena na marsikatero nepredvidljivo situacijo, ne glede, ali je to vprašanje o kreditu, dodatnem limitu, koliko je provizija položnice za komitenta oziroma nekomitenta le-te banke. Do neetičnosti in nemoralnosti lahko pride še hitreje, če se npr. kreditodajalec in kreditojemalec poznata in se srečujeta na družabnih dogodkih. V takšnem primeru je potrebno poskrbeti, da je s strani bančnega uslužbenca vse opravljeno etično, v skladu z etičnim kodeksom in s pravili banke.

Vsakdo si želi, da do neetičnega ravnanja in obnašanja ne bi prišlo, oziroma je prepričan, da se prav njemu neetičnost in nemoralnost ne moreta zgoditi. Prav zato je za rešitev neetičnosti potrebno upoštevanje pravil, tudi če se nam zdi situacija malenkostna in nepomembna. Vsak posameznik se mora zavedati, da če želi etično vedenje, se mora tudi sam tako ravnati.

Pri finančni instituciji, kot je banka, se težko opredelimo, ali so vse le-te sploh etične, kljub opisu svojih vizij, poslanstev, kodeksov in napisanih pravil. Ob sestanku uslužbencev s svojimi nadrejenimi (direktorji) so zastavljeni nekateri cilji, ki jih je potrebno doseči, vendar je večina teh ciljev po navadi v dobičkonosti, uspešnosti, povečanje obsega banke, ne slišimo pa govora o boljšem etičnem poslovanju. Večina svojih zaposlenih ne spodbuja k etičnemu vedenju, ker to za direktorje ni na prvem mestu.

Največji problem etičnosti je prav ta, da etika ne zna biti uporabljena. Kljub zavedanju, da etika obstaja, da je prisotna vsak dan, se ji vsakdo izogiba. Etičnosti ali moralnosti se lahko izogiba tako posameznik v družbi svojih prijateljev ali družine kot tudi zaposlena oseba znotraj bančnega prostora. Ob nezavedanju, neznanju in nepoznavanju etike se hitro zgodi, da se spozabimo, kaj moramo narediti in česa ne.

2

Finančni trgi se širijo, imamo več bančnih poslovalnic, več različnih bančnih ustanov, kjer vsaka banka »tekmuje« s krediti, depoziti, stroški provizije ali stroški pri dvigih na drugih bankomatih. V ospredju je moč in uspešnost banke, etika pride na koncu s premalim odstotkom uporabnosti.

Ko govorimo o etiki, govorimo tudi o morali, saj se medsebojno povezujeta. Oba pojmovanja nekako pomenita enako. Tako etika kot morala definirata vedenje, ki je pravilno ali napačno. Vendar je razlika v tem, da je etika del nekih zapisanih pravil in zakonov, medtem ko je morala priučena skozi človekovo odraščanje.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen pisanja o etiki v bančništvu je predvsem ta, ker je tema aktualna in se tudi pri nas pojavlja vse več primerov ravnanja posameznih bank in njenih zaposlenih, ko ni čisto jasno, kaj je v posameznem primeru etično, torej prav, in kaj neetično in narobe. Etika je pojem, ki ga lahko definiramo na različne načine in ga lahko posameznik ali institucija v posamičnih primerih interpretirata drugače. Zato želimo v nalogi čim bolje opredeliti ta pojem in njegov pomen v bančništvu. Ob nezavedanju etike v bančnem poslovanju lahko pride do nezadovoljstva strank in posledično do slabših poslovnih rezultatov. Slednjega si banka in njeni lastniki zagotovo ne želijo.

Cilji diplomskega projekta so:

Glavni cilj raziskave slovenskega bančnega sistema je, pridobitev podatkov o etiki, za katere upamo, da so resnični in pravilni. Kar pomeni, da ne govorimo samo o pomenu etike, temveč ali le-to banke res uporabljajo v svojem poslovanju oziroma delovanju.

V okviru projekta si zastavljamo, dve hipotezi, in sicer eno v okviru teoretičnega dela in drugi za raziskavo. V okviru raziskovalnega dela te naloge postavljamo prvo trditev (H1), da v slovenskem bančnem sistemu ne deluje etična banka, kot jo opredeljujeta združenji Evropska federacija etičnih in alternativnih bank (angl. European federation of ethical and alternative banks and financier, v nadaljevanju FEBEA) in Svetovna zveza bančništva, temelječega na vrednotah (angl. Global alliance for banking on values, v nadaljevanju GABV.

GABV opredeljuje banke kot finančne institucije, ki so lahko bančne zadruge, kreditne zveze, mirko finančne institucije in razvojne banke (GABV, 2017). Gre za promocijo bančništva, ki temelji na vrednotah (GABV, 2017a). Gre za neodvisno omrežje bank za uporabo financ, pri zagotovitvi trajnostnega gospodarstva, socialnega in okoljskega razvoja (GABV, 2017b). FEBEA redifinira vlogo banke kot finančne institucije in poudari, da je etična banka močno zakoreninjena v okolju, kjer deluje. Deluje za skupno dobro in temelji na pravici do odobritve kredita. Etična banka se financira izključno iz depozitov svojih komitentov in deluje na principu transparentne naložbene politike ter solidarnostnih naložb. Vse dejavnosti so usmerjene v ustvarjanje družbenega, okoljskega in kulturnega donosa (FEBEA, 2017).

3

V okviru raziskave zastavljamo drugo tezo (H2), da banke v slovenskem bančnem sistemu pojem etike uporabljajo v svojih javno dostopnih dokumentih in postavljamo naslednje podteze: H2a – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih omenijo pojem etike, H2b – Banka v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih definirajo pojem etike in H2c – Banke v slovenskem bančnem sistemu imajo svoje etične kodekse.

Hipoteze bomo obravnavali v sklepnem delu.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavimo lahko, da nas etika spremlja skozi celo življenje, saj smo vedno postavljeni pred vprašanje, kaj je prav in kaj ne. Kljub temu pa najdemo poklice oziroma področja, kjer je etika bolj razvita ali bolj pomembna. Slednje prav gotovo velja tudi za banke.

Osnovna predpostavka naše raziskave se nanaša na podatke o etiki, ki smo jih pridobili v okviru raziskave slovenskega bančnega trga, za katere predvidevamo, da so verodostojni in resnični, torej ne gre le za rabo tega izraza zaradi nujnosti in morebitne všečnosti, ampak banke res sledijo ideji etike in jo inkorporirajo na vseh ravneh svojega poslovanja. Tega sicer nismo preverjali, ampak to dejstvo predpostavljamo.

Prav tako predpostavljamo, da bank, ki jih ni na seznamu FEBEA, ne delujejo v celoti v skladu z načeli te organizacije in jih torej ne moremo pojmovati, kot etične banke, kot jih definira.

Omejitve, ki smo jih upoštevali, lahko razdelimo na omejitve za teoretični del, ko gre za vsebinsko omejitev na pojem etika, ki ga skušamo aplicirati v bančništvu, in omejitve za empirični del, ki se nanaša na raziskavo slovenskega bančnega sistema glede rabe pojma etike v javno dostopnih dokumentih.

Omejitve raziskave so naslednje: - Vsebinske omejitve: v raziskavi slovenskega bančnega sistema se vsebinsko

omejujemo na pojavljanje pojma etika v javno dostopnih dokumentih posamezne banke, na opredelitev tega pojma, definiramo, v katerih dokumentih in virih se pojavi. Pregledali smo spletne strani in analizirali objavljene vizije, poslanstva, strategije, poslovna poročila in etične kodekse.

- Prostorske omejitve: naša raziskava se omejuje na slovenski bančni sistem in tako zajema 89 % obravnavanega bančnega sistema. V Sloveniji je skupno število bank in hranilnic 18, medtem, ko je članic Združenja bank Slovenije 16 (v nadaljevanju ZBS). Upoštevali smo banke, ki so članice ZBS. Članice so podpisnice etičnega kodeksa ZBS, kar pomeni, da se morajo ravnati po načelih, ki so zapisana znotraj kodeksa.

- Časovne omejitve: javnodostopne dokumente smo iskali in analizirali na spletnih straneh bank slovenskega bančnega sistema v času od 16. avgusta do 9. septembra.

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

Pri raziskavi in pisanju diplomskega projekta bomo uporabili metodo deskripcije v teoretičnem delu.

4

Za pravilnost in točnost podatkov smo na začetku pisanja projekta izbrali primerno literaturo, kjer smo se osredotočili na definicijo pojma etika. Vsebinsko enotne definicije pojma sicer nismo zasledili, združili pa smo različne definicije in zorne kote etike različnih avtorjev v pregledno definicijo tega pojma. Za boljšo preglednost in razumljivost etičnosti v bankah smo se odločili opraviti praktičen del raziskave. Opravili smo jo v osnovnih korakih, ki jih natančneje opredeljujemo v poglavju, ki se nanaša na raziskavo etike in slovenskega bančnega sistema.

5

2 POJEM ETIKE

2.1 Etika

Etika je filozofska disciplina, v najširšem pomenu besede za pojav morale. Kot temelj etike je pomen dobrega. V splošnem pomenu je dobro predvsem tisto, kar je uspešno in koristno za posameznika in družbo, v katero pripada. Sreča, smisel življenja, vrednote so prav tako del etičnega raziskovanja (Tavčar, 2008, str. 55).

Tisti splošni pomen etike je, da ima navedena pravila, ki predstavljajo pomen pravilnega in napačnega vedenja. Le-ta pravila povedo, kdaj je določena situacija obnašanja oziroma vedenja lahko deležna sprejetja in kdaj je popolnoma napačno. V tistem širšem smislu pomena etike so vključeni tudi različni procesi. To so razlike v vprašanjih s prepričanji, definiranje problemov in odločanja glede tega ter ne nazadnje tudi ustreznost moralnih načel znotraj neke situacije (Berlogar, 2000, str. 233).

Moralne izkušnje, ki jih ima tako družba kot tudi posamezniki, nam omogočajo etiko, ki je sestavljen poskus, pri določanju pravil, ki omogočajo lažje usmerjanje ljudi. Etika pripomore k opredeljevanju vrednot, saj jih je skozi življenje nujno potrebno razvijati (Tavčar, 2008, str. 55).

Etika predstavlja velik in pomemben del človeškega življenja. Prav zato ji rečemo, da je filozofska disciplina, ki obravnava človeška načela in merila za vedenje in ravnanje, ne glede, ali je nekaj pravilno ali napačno. Kot skupek bi lahko rekli, da vedi o moralnem ravnanju in odločanju pravimo etika. Kar pomeni, da etika preučuje moralo ter s tem obnašanje in vedenje posameznika znotraj neke organizacije (Kalacun, 2001, str. 6).

Etika je lahko tudi morala. Vendar je omejena na pravila za specifične vrste kodeksa, pri specialnih skupinah. Govorimo lahko o kodeksu etike računovodij ali etiki borznih posrednikov. Etika ima še drugo rabo, ki je popolnoma drugačna, ter ima s tem tudi drugačno rabo, ki označuje filozofijo morale (Berlogar, 2000, str. 235).

Etiko lahko razumemo kot značaj, ki obsega razmišljanje o dobrem, obveznostih, svobodi, izbiri, racionalnosti, dolžnostih in vrlinah. Kot tisti najširši pojem lahko obsega raziskovanje o relativnosti, objektivnosti in subjektivnosti (Tavčar, 2008, str. 55).

Glede na svoje naloge je etika deljena na dve področji. Lahko razglablja o opredelitvi morale, kakšna je, raziskuje njeno vlogo, pobudo, cilje, motive ter predstavi in pojasni načela morale (Tavčar, 2008, str. 55–56).

V največji meri se etika osredotoča na justifikacijo. Kot svoj predmet preučevanja jemlje moralo in si postavlja vprašanja, ali obstajajo drugačni načini predstavitve standardov in pravil same morale kot pravih. Etika ni substitut za moralo, ker poskuša organizirati naša moralna prepričanja ter jim dati konsistentnost in preciznost (Berlogar, 2000, str. 235).

Etično vedenje ali s tem povezane odločitve lahko redko razumemo ob upoštevanju samo enega faktorja. Prav zato je upoštevanje širšega konteksta nedvomno pomembno, ko vrednotimo neko odločitev z vidika etičnosti ali vedenja (Berlogar, 2000, str. 234).

6

Jelovac (2000, str. 56) definira etiko, kot filozofsko vedo za raziskovanje človekovega odnosa do ljudi. S tem povezuje človeško ravnanje, njegov značaj ter kako posameznik prepozna razliko med dobrim in slabim. Prav tako razlaga, kakšni so kriteriji za moralnost posameznika, kar se povezuje s kriteriji morale, v delovanju ciljev ter namenov za delovanje organizacij in posameznikov.

Stres (1999, str. 10–13) predstavlja etiko, kot vedo o dejanjih posameznika, ki se upira na dobro in slabo. Pojmuje jo kot to, kar bi lahko bilo in ne to, kaj v bistvu je.

V medsebojnem razmerju sta si etika in morala blizu, kar pomeni, da je morala predmet etike. Etika je v odnosu do morale lahko v dvojnem odnosu. Lahko jo utemeljuje, lahko pa jo preprečuje. Etika se pogosto utemeljuje, kot nadredni pojem morali. Je veda, ki moralo definira, utemeljuje in razlaga (Berlogar, 2000, str. 237).

Človekov odnos do ravnanja drugih ljudi raziskuje filozofska disciplina. Raziskovanju njihovih karakterjev in samih sebe s stališča dobrega in zla, oziroma s stališča morale pravimo etika. Med moralo in etiko lahko povlečemo jasno distinkcijo, ki se meša pri vsakdanji komunikaciji in uporabi jezika. Moder nauk o načinu življenj, je etika (Jelovac, 1994, str. 56).

Etika je filozofska disciplina o morali, ne pa morala sama po sebi, saj se ukvarja s proučevanjem osnovnih kriterijev moralnega vrednotenja, z izvorom človeške moralnosti, človekovih moralnih pobud, razumevanjem ciljev ravnanja, obnašanja in dosežkov (Jelovac, 1994, str. 56).

Za utemeljevanje pravil in norm poznamo etiko kot normativno vedo. Le-ta pravila je potrebno spoštovati, jih upoštevati, ne glede na to, ali se ostali s tem strinjajo ali ne (Stres, 1999, str. 16).

Pomen etike lahko izhaja iz poštenega poslovanja in s tem povezanih metod v poslovnem svetu (Tavčar, 2008, str. 57).

Iz grške besede ethos se etika tudi izpeljuje, kar naj bi pomenilo, karakter in značaj, in je v skladu z vedno večjim poudarkom vprašanja o značaju v sodobnih razpravah o etiki oziroma njenih izpeljankah (Berlogar, 2000, str. 237).

Po filozofski tradiciji je ena izmed trditev, da je morala niz pravil obnašanja, ki pomagajo razlikovati posamezniku med slabim in dobrim, medtem ko je etika teoretično vrednotenje moralnih pravil (Berlogar, 2000, str. 237).

Kakor so zakoni zabeleženi, tako se moramo tudi ravnati, saj so uradni deli, ki določajo neko ravnanje. Kar pomeni, da je etika zakon, saj vodi ravnanje in vedenja na vseh ostalih področjih, kjer pravila niso zakonsko urejena (Kalacun, 2001, str. 6).

Etiko lahko opišemo kot umetnost za ločitev pravih stvari. Morala se nanaša na prepričanja, ki so povezana s posameznikovimi vrednotami. Javen, splošen izraz dogovorjenih in skupnih pričakovanj, je etika. Vsak posameznik ima lahko striktne osebne standarde in odkrije, da jih podjetje smatra za nepotrebne. Če oseba ravna z v sebi sprejetimi načeli, rečemo, da se le-ta obnaša moralno. Etično ravnanje je, če živi z načeli in s pravili, ki jih postavlja družba. Osebna stvar vsakega posameznika je morala, vsakogaršnja skrb je etika (Berlogar, 2000, str. 237-238).

7

Pojem etike je kategorija več različnih vrst etičnih pristopov, sistemov, šol, za pravilno in pravično presojanje postopkov, značajev in dejanj. Torej, v celoten obseg etičnosti, kot neko filozofsko vedo, so vključena vsa moralna početja, ki jim je skupna značilnost, da so modro obravnavana, ocenjena in uravnana glede na pojmovanje dobrega (Jelovac, 2000, str. 84).

O načinu skupnega življenja nam predava etika, ki je moder nauk o življenju ljudi v njihovem naravnem prebivališču. Etika je pravzaprav veda o morali in ne morala sama po sebi. Ukvarja se s kritičnim ocenjevanjem in teoretičnim pojasnjevanjem izvora človeške moralnosti. Prav tako razumeva cilje, namene, smotre človekovih moralnih pobud, obnašanj, značaja, ravnanj in delovanja (Jelovac, 2000, str. 88).

2.1.1 Etika in morala

O etiki smo do sedaj povedali že veliko, sam pojem etike je bil razčlenjen na več različnih definicij, ki se med seboj povezujejo. Kot vemo, se etika in morala stikata, dopolnjujeta in povezujeta, zato bomo teoretično opredelili še moralo.

Morala je del etike in je vzorec razmišljanja. Kot celota skrbi za delovanje neke skupine ali posameznika (Tavčar, 2008, str. 56).

Morala predstavlja vrednote, predpise, ki jih posameznik uporablja v primeru kršitve pravil. Moralo je lažje upoštevati, ko se jo posameznik »nauči«. Kar pomeni, da na dolgi rok, slaba vest bolj nadzira človeka kot nekatere dodeljene kazni (Sruk, 1999, str. 305).

Jerman (1994, str. 206) moralo predstavlja kot ravnanje posameznika, da le-ta prepozna razliko med dobrim in slabim kot nekakšna pravila za razvoj vedenja ljudi ter odnos do družbe.

Jelovac (2000, str. 87) opiše moralo predvsem kot skupno življenje posameznikov, za ravnanje po pravilih, ki niso napisana.

Niso vsa pravila znotraj morale, kar pomeni, da niso vsi zakoni moralni. Morala je del vsake skupine ljudi, kar predstavlja temelj za uspešno komuniciranje (Berlogar, 2000, str. 235).

2.2 Etični pristopi

Medsebojni vplivi so osebna, organizacijska in sistemska družbena raven, so tri ravni uporabljanja etike.

Trije etični pristopi so: - Deskriptivna metoda – znanstveno opisovanje etike: za moralno obnašanje in

prepričanje je potrebno opazovati in opisovati dejstva in razloge, kakšna je prepričanost posameznika oziroma skupine na področju etike, opisuje mnenja in prepričanja in ne predpisuje.

- Analitična etika – raziskuje: utemeljevanje mnenj in prepričanj o etiki, analiza etičnih pojmov (dolžnost, pravica, pravičnost, vrlina, odzivnost, moralnost/nemoralnost, prevara, poslovna skrivnost), etična načela, sodbe o dobrem in zlu.

8

- Normativna etika – določa ravnanje: obravnave o dobrem in zlem, pravem in napačnem, vrlini in pregrehi, odločanje v poklicnem in osebnem življenju, osnova za deskriptivni in analitični pristop (Tavčar, 2008, str. 58).

2.3 Poslovna etika

Poslovna etika je preučevanje morale nposameznika, ki mora odražati svojo moralnost znotraj nekega podjetja. Takšen posameznik predstavlja cilje in je predstavnik določene institucije (Berlogar, 2000, str. 267).

Kot posebno vejo etike definiramo poslovno etiko, ki se ukvarja s proučevanjem poslovne morale (Jelovac, 1994, str. 56).

Globlja dimenzija organizacijske kulture je poslovna etika. Je formalno ali neformalno izoblikovana za uvajanje spektra nekaterih vprašanj, je neki vzorec skupnih pričakovanj, kot so resnicoljubnost, poštenost, zakonitost in pravičnost. Ko neko podjetje v zadostni meri zadovoljuje izražena in latentna pričakovanja, se lahko smatra za etično (Berlogar, 2000, str. 269).

Poslovna etika deluje skozi načela o dobrem in slabem, kar je del etike. Glede na vrednote posameznikov se obravnava odličnost. Pri ločevanju med dobrim in slabim je opredeljena za tiste odločitve, ki so skladne z normami in s cilji sodelujočih (Kalacun, 2001, str. 6).

Navade in presoje managerjev odraža poslovna etika, ki zadeva delo znotraj neke organizacije kot tudi njihovo delo. Sistem moralnih vrednot je podlaga posamezniku za takšno delo, vendar je ta sistem pogosto v skušnjavi. Želijo spremeniti prioriteto svojih vrednot, ko se sooča s kontekstom delovanja, kjer so v ospredju pritiski iz številnih institucij, ekonomskih zakonitosti in pritiski, povezani z doseganjem ali ohranjanjem moči (Berlogar, 2000, str. 270).

Moralnost in etičnost predstavljajo norme in načela, ki urejajo, opisujejo in predstavljajo dejavnost ter odnose, vse to lahko najdemo v poslovni etiki. Zahteva po poštenem in pravilnem delovanju je najpomembnejša (Sruk, 1999, str. 387).

Poslovna etika zadeva p tri področja delovanja podjetij in odločanja, ob različnih moralnih vidikih poslovanja. To lahko razdelimo v odločitve za zakonska načela (kaj je potrebno spoštovati), odločitve za vprašanja, ki niso zakonsko opredeljena, in odločitve, ki niso postavljene pred interesi drugih ljudi, temveč lastna blaginja (Berlogar, 2000, str. 270).

Koristnost poslovne etike je za ljudi v družbenem sistemu visoka, saj razvija vodila, ki vodijo k največjim koristim, če se jih večina znotraj takšnega sistema drži. Kar pomeni, da se organizacije in ljudje razvijajo, tako fizično, družbeno, gospodarsko, psihično, politično, moralno in umetnostno (Tavčar, 2008, str. 53).

9

3 ETIČNE DILEME

3.1 Etične dileme v organizaciji

Z etiko na drugih znanostih je tesno povezana etika poslovnega sveta, ker je etično odločanje in moralno delovanje managementa vsepovsod nosilec. Etično odločanje v podjetjih postaja vse širše na področju različnih zadev. Odločitve, ki zadevajo zunanje in notranje okolje institucije, so pomembne za odločitveno presojanje, ali je pravilna ali napačna. Neskladje vrednot lahko nastane zaradi ene ali druge strani. Vsak človek ima svoje vrednote, kar pomeni, da je možnih nasprotij lahko veliko. Znotraj managerjevega delovanja so etične dileme vsakdanjik (Tavčar, 2008, str. 50).

Kot neprijetno in nezaželeno odločitev oziroma izbiro lahko opredelimo etično dilemo, ki je povezana z moralnim načelom in delovanjem (Maxwell, 2007, str. 11).

Etične dileme so moralno vprašljive situacije. Tako kot pri etiki nasploh se moramo tudi tu vprašati, kaj je prav, kaj je narobe in kaj moramo narediti, da bomo ravnali pravilno. Pri etičnih dilemah lahko hitro nastane situacija, kjer si etičnost in moralnost postaneta konfliktni (Saop, 2016).

Ker se nanašamo predvsem na poslovno okolje, lahko izpostavimo to, da takšne dileme običajno nastanejo med odnosi zaposlenih. Opazke se lahko zgodijo v katerikoli situaciji, včasih namerno, včasih nenamerno (Saop, 2016).

Glede razmišljanja o sprejetju določene etike je mnogo ljudi prepričanih, da bi to omejilo njihove priložnosti, možnosti in zmožnosti za uspeh (Maxwell, 2007, str. 12).

Prav zaradi tega moramo upoštevati naslednje etične kriterije, za preprečevanje etičnih dilem: - o ssituaciji moramo dobro premisliti in ugotoviti, kaj sploh predstavlja dilemo; - dejstva dileme so tu glavnega pomena (predvsem kultura podjetja, zakoni in

omejitve); - pri nastanku dileme moramo ugotoviti udeležence nastale situacije; - pri rešitvi dileme bo potrebnih več oseb, zato jih moramo primerno tudi izbrati in - na koncu še moramo premisliti, kako bo reševanje dileme potekalo (Saop,

2016).

Pri delovanju organizacij v raznih okoljih, kot so naravno, kulturno in politično okolje, nastajajo etične dileme. Znotraj naravnega okolja se izvajajo dejavnosti, ki močno vplivajo na okolje, vendar niso prepovedane. V kulturnem okolju nastanejo dileme, zaradi nasprotnega ravnanja s krajevno kulturo, z vrednotami, navadami in običaji. Ter na koncu, v političnem okolju, prihaja do dilem, ob uporabi moči organizacije za uveljavljavljanje lastnih interesov, v nasprotju z interesi vpletenih (Tavčar, 2008, str. 52).

Zavedati se moramo, da bodo etične dileme v naših življenjih prisotne ves čas. Zato, namesto da bi se jim izogibali in se trudili živeti brez dilem, raje poskušajmo iskati načine za boljše in učinkovitejše reševanje le-teh (Saop, 2016).

10

V delovnih razmerjih je neizogibno, da ne bi prišlo do etičnih dilem, ki so varnost zaposlitve, opozarjanje na nepravilnosti, varovanje poslovnih skrivnosti, diskriminacija pri zaposlovanju ali na osebnem razvoju, nepravičnost pri nagrajevanju, nepravičnost pri osebnem razvoju zaposlenih, zbiranje, varovanje, razkrivanje in uporabljanje vseh informacij, spolno nadlegovanje in nepravičnost pri zmanjševanju številu zaposlenih (Tavčar, 2008, str. 51).

3.2 Etične odločitve

Etično odločanje omogoča poslovnežem narediti pomembno odločitev, ki je etična dilema. V takšnih situacijah po navadi ni jasnega odgovora, kaj je prav in kaj narobe. Kot primer lahko postavimo, ali bi bilo etično od bančnega uslužbenca zadržati oziroma zatajiti obresti neke vezane vloge in si jih prenakazi na oseben račun (FinancialTimes, 2017).

V etičnem odločanju poznamo in preučujemo tri različne perspektive: - etično ubogljivost, - etično skrb in - etičen razum (FinancialTimes, 2017).

Vsi se skozi življenje borimo z etičnimi odločitvami, tako v službi kot tudi doma v krogu družine ali svojih prijateljev, znancev. Ne zavedamo se, da so mlajše generacije tiste, ki se z vprašanjem o dobrem oziroma slabem srečujejo večkrat. In iz tega se moramo zavedati, da se moramo naučiti oceniti, kaj je pravilna odločitev in kaj je obrambna odločitev (Kallman & Grillo, 1993, str. 7). Etična ubogljivost je osredotočena predvsem na zakon in pravila, še vedno ima vrednote na prvem mestu. Etična skrb spodbuja človeško inteligenco in sočutje pri samem odločanju. Razmišlja, kako bi se druga oseba v takšni situaciji počutila. Etičen razum je realističen del. Uporabljamo izkušnje in znanje, da predvidimo rezultate oziroma izid dogodkov (FinancialTimes, 2017).

Priti do spoznanja o etični odločitvi je vsekakor znanost. Na vsako etično vprašanje ima vsakdo drugačen odgovor, ali celo odgovorjen z »odvisno od situacije«. V poslovnem svetu takšnega odgovora zaposleni ne smejo poznati. Le-ti se morajo osredotočiti na dejstva, jih preučiti, kaj bi se lahko zgodilo v nekem primeru, kakšne so lahko alternative in zadnje ter najpomembnejše, kakšen rezultat oziroma izid bi naredil najmanj škode (Kallman & Grillo, 1993, str. 7).

Samo poslovno, etično odločanje se nanaša na ocenjevanje in izbiranje med številnimi alternativami, ki morajo biti sprejete z etičnimi načeli. Pri procesu odločanja moramo biti zavzeti, imeti zavest in sposobnost za sprejetje dobrih odločitev (Blink, 2016).

Dobre odločitve so tako efektivne kot tudi etične. Etične odločitve ustvarjajo zaupanje, prikažejo spoštovanje, odgovornost, poštenost in so dosledne s svojimi sodržavljani. Efektivne odločitve so efektivne, če dosežejo, kar želimo imeti doseženo in če dosežejo, kar smo si zastavili. Kakršnakoli odločitev, ki prinese nezaželene rezultate, je neučinkovita. Ključ odločitev je razmišljanje o odločitvah, ki znotraj zmožnosti dosežejo naše najbolj pomembne cilje. Kar pomeni, da moramo razumeti razliko treh različnih pojmov:

- takoj doseženih ciljev,

11

- kratkoročnih ciljev in - dolgoročnih ciljev (Blink, 2016).

3.2.1 Model etičnih odločitev

Model etičnih poslovnih odločitev je lahko uporaben način za rešitev etičnih dilem. Vsebuje štiri korake:

- Vse odločitve morajo biti upoštevane in prepoznane kot moralno in etično napačne za vse udeležence. Glavno pravilo je »zlato pravilo«, pomagaj, ko lahko, izogibaj se napačnemu, ko le lahko.

- Tukaj je najbolj vidno že zgoraj omenjeno »zlato pravilo«, ki nam prikaže, kaj je v določeni situaciji najbolj primerno narediti, da se izognemo tistemu neetičnemu in nemoralnemu odločanju.

- V tretjem koraku modela se etičnim načelom in vrednotam da prednost pred neetičnimi. Bančni uslužbenec ali posameznik v krogu znancev bi moral vedno izbrati etično načelo, ne glede na temo pogovora oziroma diskusije.

- V zadnjem, četrtem koraku posameznik prepozna razliko med etičnim in neetičnim odločanjem. Nekatere odločitve bodo zahtevale prioriteto in izbiro, kar lahko vpliva na etična načela ter vrednote. Vendar do neetičnosti in nemoralnosti zaposlenega ne bo prišlo, saj bo le-ta vedel, da je etično ravnanje, edino pravilno ravnanje (Blink, 2014).

3.3 Okvirji etičnega odločanja

3.3.1 5 P-jev etičnega odločanja

Znotraj okvirja etičnega odločanja se lahko zanesemo na 5 P-jev, ki so naslednji: prednost, načela, ljudje, možnosti in težava (International, 2013).

Prvi P, ki pomeni prednost, pomeni, da se je pri sprejetju pomembne odločitve pomembno zavedati svoje prednosti in svojega namena. Če je naš namen etičnega izvora in se zavedamo, čemu moramo dati prednost, bo naša odločitev imela drugačen oziroma pozitiven rezultat. Načela so postavljena kot drugi P. Za doseganje etičnih načel ali načel nasploh, moramo najprej sami sebe postaviti v neetično situacijo. Večina etičnih odločitev temelji na čustvih, kar pomeni, da strah, jeza in pohlep prinesejo slabe odločitve. Kar pomeni, da moramo pri etičnih dilemah, pozabiti na svoja čustva. Tretji P, so ljudje. Tu smo predvsem osredotočeni na to, da smo vedno v družbi, ali prijateljev, družine. Zato je najboljše, da se pred težkimi odločitvami posvetujemo z ostalimi, da prisluhnemo še drugemu mnenju. Možnosti so četrti P. Na podlagi že sprejetih odločitev, se moramo vprašati, kaj so naše alternative in kako se bomo pripravili nanje, v primeru slabih odločitev. Zadnji, peti P pomeni težavo oziroma problem. Tu si postavimo vprašanje, kaj sploh je etičen problem in kaj so tista glavna, pomembna dejstva, ki nas vodijo skozi etično pot odločanja (International, 2013).

12

4 ETIKA V BANČNIŠTVU

4.1 Etični problemi v bančništvu

Etični problemi na finančnem trgu vplivajo na vsakogar. Ne glede na to, ali si del bančnega kolektiva ali samo stranka, ki potrebuje finančne storitve. Zunanje okolje (komitenti, nekomitenti banke) imajo predstavo, da je finančni sektor veliko bolj neetičen, kot katero drugo poslovno-organizacijsko področje. Za takšno mišljenje obstaja tudi več razlogov, ki le-to tudi podpirajo. Kot prvo so finančni trgi obsežni. Obsegajo banke, zavarovalnice, varnostne službe, fundacije, investicijske banke. Zaradi takšnega obsega delovanja privabijo veliko govora o bančnem življenju, kar pomeni tudi govor o neetičnosti delovanje le-teh institucij (Santa Clara University, 2015).

Etične probleme lahko razumemo kot problem, situacijo ali priložnost, ki zahteva od skupine finančnih uslužbencev ali bank, da se med številnimi dejanji odločijo, ali je le-to bilo narejeno etično ali neetično. Finančne institucije so postale zelo kompleksne in prefinjene pri načinu dela, kar vključuje tudi njihove storitve in produkte, ki jih banke ponujajo. Banke in finančne institucije se trudijo obdržati vse strankine podatke zase, ali je to kreditna sposobnost, kakšna nakazila prejemajo, ali so vredni zaupanja za odpiranje računa in ne nazadnje tudi osebne podatke komitenta. Kot vemo, nas računalnik avtomatsko opozarja na napačne podatke, na opombe, sklepe, ki so bili izdani in še niso bili izvedeni ter poravnani. Takšne informacije so velikega pomena in ravno zato zahtevajo etično delovanje zaposlenih. Vendar pri delu z denarjem se lahko zgodi marsikaj. Službe oziroma odgovorne osebe, ki so nad zaposlenim znotraj bančne institucije, razumejo denar kot menjavo za opravljeno storitev. Kar lahko pomeni, da je denar namenjen za plačilo položnic, odplačilo kredita, pripravljen za vezavo na dolgoročni in kratkoročni rok ali za doseganje neetičnih, nemoralnih in nečloveških zadev, kar prinese velike posledice (Essays.pw, 2015).

Banka je podjetje, ki skrbi za varstvo in rast komitentovega denarja. Vendar poleg tega banka skrbi tudi zase, za povečanje svojih investicij, kar pomeni, da nastane problem pri obrestnih merah za kredite in limite (npr.: če stroški osebnega računa za tekoči mesec niso poravnani, dobimo opomin ter zaračunane dodatne obresti na ta znesek zaradi prenizkega bančnega stanja). Ampak, če banka zaračunava prevelike obrestne mere, previsoke provizije, ali previsoke stroške za kredit do svojih strank, so krive »obresti«. To pomeni, da zaračunavajo veliko več od svojih strank, kot je pošteno in etično pravilno. Prav tako so banke obtožene za neetično delovanje, če preveč pritiskajo stranko, še posebej fizične osebe, da se premočno zadolžijo s previsoko postavljenimi obrestnimi merami (Essays.pw, 2015).

Etični problemi v bankah se dogajajo vedno pogosteje, saj je v poslovnem okolju vedno več konkurence. Banke tekmujejo med seboj za število komitentov, tako fizičnih kot pravnih oseb, kar pomeni, da etičnosti ni. Želijo imeti boljše obrestne mere za depozite (dolgoročne in kratkoročne vezave), boljše obresti za odplačevanje kredita, nižje provizije za položnice, prijaznost svojih zaposlenih. Že pri razmišljanju o konkuriranju ni etičnega vedenja in obnašanja, kar pomeni, da nastanejo etični problemi (The latest financial news, 2016).

13

V bankah je veliko pravilnega in napačnega ravnanja. Današnje banke kot del »modernih« bank morajo upoštevati vsa zapisana etična pravila. Nekatera izmed njih vključujejo, da nekatere banke ne smejo vlagati v podjetja, ki ne podpirajo človekovih pravic, niso družbeno odgovorna, okoljsko odgovorna in tista, ki se ne posvetujejo s svojimi komitenti. Ampak tu se pojavi vprašanje, ali banke le-to upoštevajo in se tega striktno držijo. Na žalost etična pravila še niso popolnoma potrjena oziroma odobrena, kar pomeni, da veliko bank sprejema podkupnine v zameno za posojila, še vedno posojajo strankam, ki goljufajo in večina bank je še vedno obsojena zaradi pranja denarja (kar pomeni, da se ne držijo strogih pravil za preprečevanje tega) (Essays.pw, 2015).

4.2 Etično bančništvo

Izraz etično bančništvo zajema katerikoli bančni sistem, ki zajema okoljsko in socialno zavest bančne prakse. Želja po profitu banke je še vedno velika, ampak ga želijo pridobiti na način, ki je povezan z njihovim načinom dela in etičnim bančništvom. Etično bančništvo je precej širok koncept, ki podpira ugodno bančno financiranje za »start-up« stroške za okoljsko naravnana podjetja. Ključen del je ta, da se uslužbenci znotraj etične banke držijo skupnih pravil ne glede na vse (FinancialWeb, 2017).

Etična vprašanja so glavnega pomena za celoten poslovni svet. Z njimi si zastavimo, kdo smo in kaj moramo delati, ne le kot posamezniki, ampak tudi kot organizacija. Vsak zaposlen znotraj organizacije mora spoštovati etiko ter je ne sme pozabiti »pred vrati« (Morrison, 2015, str. 4).

Kot že znano, banka zagotavlja raznolikost svojih storitev. Kar vključuje upravljanje strankinega denarja, hitrejše opravljanje finančnih transakcij, izdajanje posojil tistim, ki so primerni za le-ta ter izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev. Vedeti moramo, da banke v večini primerov ne dajejo limitov, kreditov strankam, ki niso kreditno in dohodkovno sposobne takšna posojila odplačevati. Iz istega razloga tudi neradi izvajajo storitve v slabih soseskah ter v slabše razvitih državah (FinancialWeb, 2017).

Etično bančništvo je širok pojem. Za finančne institucije je to pomembno, saj se lahko same odločijo, kakšnim pravilom in načelom bodo sledili. Le-ta načela in pravila se napišejo v pravilnike, ki so dosegljivi za javnost in njihove stranke. Kljub različnim pravilom bančnih ustanov še vedno najdejo skupne značilnosti, ki zajemajo:

- vključevanje skupnosti (zagotavljanje dobrega počutja, financiranje projektov, zagotavljanje štipendij za študente in srednje šole, sponzoriranje dogodkov in seminarjev);

- trajnostna podjetja (zavzemanje okolju prijaznim organizacijam, kot tudi strankam, ki se zavzemajo za takšne organizacije);

- opise oziroma projekcije odjemalcev (opisi strank/partnerjev, saj ne želijo sodelovati z osebami neetičnega in nemoralnega obnašanja) in

- dosledno notranjo in zunanjo etiko (enaka etičnost za notranje operacije kot tudi za zunanje), npr.: če banka ne želi sklepati poslov s podjetjem, ki svojim zaposlenim ne ponuja zdravstvenega zavarovanja, ne sme zavrniti predloga za zdravstveno zavarovanje svojim zaposlenim (FinancialWeb, 2017).

14

4.3 Etične banke

Etične banke so tiste, ki pri svojem poslovanju sledijo načelom FEBEA in GABV. Znane so po visoki preglednosti delovanja, demokratičnem odločanju in vodenju. Kljub neizpolnjevanju bančnih kriterijev, imajo čut za socialno in skrb za okolje, podpirajo projekte, ki ne izpolnjujejo dobičkonosnosti banke. Najvišja vrednota banke je človeško dostojanstvo in kjer denar služi ljudem in ne ravno obratno. Po želji dobička, ki ni samo finančen, ampak tudi okoljski in družben, ga bodo uporabniki in investitorji vzeli za svojega (eBanka, 2017).

FEBEA je neprofitna organizacija, ki deluje znotraj belgijskega zakonodajnega okvirja. Ustanovljena je bila v Bruslju leta 2001. Glavni cilj organizacije je razvoj etičnih in socialnih financ v Evropi. Zahteva predanost, strogost in ambiciozno vizijo za etiko in socialno financiranje. FEBEA podpira socialno financiranje, podjetništvo ter vse prebivalstvo in skupine, ki delajo za razvoj družbe. Organizacija je predstavila konkretne cilje:

- podpiranje menjave informacij in izkušenj med podjetji, socialno ekonomijo v Evropi,

- predstavlja člane pri institucijah EU, drugih finančnih ter političnih organizacijah in - pomaga pri trudu svojih članov, vkljujoče ustvarjanje bančnih in finančnih

instrumentov, ki so pomembni za doseganje ciljev (FEBEA, 2017).

GABV je omrežje za bančne vodje vsega sveta, ki si želijo narediti pozitivno spremembo v bančnem sektorju. Njihov skupni cilj je, sprememba bančnega sistema, tako da je bolj transparenten, podpira ekonomijo, je družbeno in okoljsko trajnosten, in je sestavljen iz raznolikih bančnih institucij, za podpiranje in delovanje prave ekonomije. Njihovi člani imajo skupno eno stvar, in sicer odločno želijo pomagati posamezniku izpolniti njihov potencial za izgradnjo boljše skupnosti (GABV, 2017).

Kot primer etične banke bomo predstavili italijansko Banca Etica. Za opis Banca Etica smo se odločili, saj je ena izmed največjih etičnih bank (poleg italijanske Banca Etica so še, nemška GLS Bank, nizozemska Triodos Bank in danska Merkur Bank) (Delo, 2015). Banca Etica je prav tako ena izmed ustanovnih članic FEBEA (FEBEA, 2017a).

Ena izmed etičnih bank je Banca Etica, ki je v 15 letih financirala več kot 23.000 družin in socialnih podjetij, za skupni znesek 1.8 milijarde evrov. Posojila v vrednosti 70 odstotkov je namenila za neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, s pravično trgovino in socialnimi projekti (Delo, 2014).

Transparentnost je glavna značilnost etične banke. Le-ta se nanaša predvsem na pogodbena razmerja, ki so vezana na fizično ali pravno osebo in ne na financiranje. Posojila Bance Etica so vidna na spletu. Kot druga značilnost je, da so še vedno banka, vendar organizirano kot kooperativa, kar pomeni, da ima vsak en glas kot vsi preostali, ne glede na svoj vložek. Kot tretja značilnost je, da poudarjajo socialni kapital. Kar pomeni, da banka investira v projekte, ki pozitivno vplivajo na okolje ter družbo in so s tem tudi trajnostno naravnani. Vlaganja jim omogočajo, da rastejo ves čas. (Delo, 2014)

Posojila imajo manjša od dveh odstotkov, bančni sistem ima v povprečju 7,7 odstotka. Prav tako so dobičkonosni, del dobička namenijo za dobrodelne namene, socialne aktivnosti, nekaj za krepitev kapitala (Delo, 2014).

15

Ustanovitev etične banke v Sloveniji je zaenkrat precej nerealna, saj je Sklad 05 med prednostne naloge uvrstil produkcijo bančnih produktov, kot so premostitvena posojila in financiranje družbenega podjetništva (Izvozniki, 2014).

Kljub težkim začetkom težko pridobljenim ustanovitvenim kapitalom in prijavo namere Banki Italije, je njihovo poslanstvo in vizija uspela in še danes uspeva. Zaradi velikega povpraševanja so pripravili vse storitve za fizične osebe, kot so bančne kartice, tekoči računi, varčevalni računi, spletno bančništvo in posojila. Usmerjeni so na štiri sektorje:

- mednarodne projekte, - kulturni sektor, - socialne kooperative in - okoljski sektor (Delo, 2014).

4.3.1 Poslanstvo etične banke

Pozitiven vpliv na skupnost, ki je etično banko ustanovila in s tem podpira delovanje banke, je glavni cilj za delovanje etične banke. Glavna področja etične banke so pridobivanje depozitov in kreditiranje področji za obnovljive vire energije in pridelavo organske hrane ter financiranje neprofitnih organizacij. Prav tako pomagajo posameznikom, ki težje pridobijo vire financiranja, saj je le-to osnovna človekova pravica (eBanka, 2017).

16

Tabela 1: Seznam etičnih bank po državah

# Države Banke

1 Danska

Andelskassen Oikos, Arbejderens Landsbank,

Dragsholm Sparekasse, Folkesparekassen, Merkur Andelskasse,

Ikano Bank

2 Nemčija Merkur Cooperative Bank, Oekogeno

3 Španija Caixa Pollenca, Fiare

4 Švica Alternative Bank Schweiz

5 Združeno Kraljestvo

Charity Bank, Handelsbanken, The Co-operative Bank, Ecology

Building Society, Islamic Bank of Britain, Reliance Bank,

Shared Interest, Triodos Bank, Unity Trust Bank

6 Avstrija BfG Eigentümer/-innen- und

Verwaltungsgenossenschaft eG

7 Belgija Credal, Hefboom

8 Francija Crédit Coopératif, Femu Quì, La Nef, SIDI,

SIFA

9 Madžarska MagNet Bank

10 Italija Banca Etica

11 Nizozemska ASN Bank, Triodos Bank

12 Norveška Cultura Bank

13 Švedska Ekobanken

14 Kanada ATB Financial

15 ZDA

Urban Partnership Bank, RSF Social Finance,

New Resource Bank, First Green Bank, Beneficial State Bank, Spring Bank, City

First Bank

16 Avstralija Bank Australia

17 Nova Zelandija Prometheu

18 Malta APS Bank

19 Grčija Cooperative Bank of Karditsa

20 Hrvaška Cooperative for Ethical Financing -

Ebanka

21 Portugalska FESCOOP

22 Poljska TISE SA

Vir podatkov: (FEBEA, 2017)

17

4.4 Etično bančništvo v Sloveniji

V Sloveniji etično bančništvo, kot ga definirata FEBEA in GABV ne obstaja in ga v prihodnosti še ne pričakujemo. To trditev podpiramo z dejstvom, da nobene slovenske banke ne najdemo v seznamu organizacij, ki navajajo etične banke in ga podajamo v prejšnjem poglavju (glej Tabelo 1).

Pred leti je bilo sicer že govora o načrtovanju etične banke v Sloveniji, v Mariboru. Člani odbora Zebra so predstavnikom Banke Slovenije pripravili predstavitev za ustanovitev etične banke. Na začetku bodo potrebovali poslovni načrt za bančnega regulatorja in kasneje akte, ki jih za ustanovitev takšne finančne insitucije zakonodaja potrebuje in predvideva. Takšno etično bančništvo, ki ne zaračunava visokih nadomestil, ima nizke obrestne mere ter ne pozna negativne limite, že ima Italija (Večer, 2015).

Zebra je kooperativa, ki se po načelih FEBEA zavzema za etično bančništvo. Zavzemajo se, da bi etično banko ustanovili tudi v Sloveniji. Za ustanovitev takšne banke bi bilo treba imeti znanja z več področij, kot so kultura, bančništvo, gospodarsko pravo, socialno podjetništvo, ekologija (eBanka, 2017).

Pogovori, dogovarjanja, usklajevanja z zakoni, akti, s financiranjem za etično banko v Sloveniji so po nekaj letih še vedno samo pogovori. Bančni uslužbenci si zaenkrat še ne znajo predstavljati, kako bi takšna zadeva bila izvedljiva in kaj naj bi to pomenilo zanje. Ob takšni ideji oziroma zastavljenem cilju so nekateri prestrašeni, saj bodo takšna nova pravila delovanja, ravnanja spremenila celotno delovanje banke in s tem dela bančnega uslužbenca. Morali bodo ravnati etično skozi cel delavnik, ob vsaki nastali situaciji, bančne storitve bodo prilagojene, obresti, ki so do sedaj veljale, bodo nižje ali celo ničelne. Predvsem bo poudarek na komitentih. Še posebej na tistih z nižjimi prihodki, s slabše postavljenim statusom, saj bodo lažje plačevali stroške obresti in poplačevali svoje obveznosti.

Še vedno je nerešeno vprašanje, kakšno bančništvo imamo sedaj, kako naše banke delujejo in kako se ravnajo glede na etičnost.

Marsikateri problemi ostajajo nerešljivi oziroma se jim bančniki poskušajo izogniti. Nekatere slovenske banke poslujejo z visokimi stroški obresti, s provizijami (npr. menjava valute je lahko brez provizije v eni banki, medtem ko je v drugi s provizijo). Naše banke nimajo skupne točke za enakost v bančništvu, saj so še vedno osredotočene na medsebojno konkuriranje. Omenili smo transakcijo za pranje denarja, le-to je tema, ki je pomembna in mora biti nujno tudi upoštevana (kar pomeni, da mora biti takšna transakcija dodatno pribeležena, z dodatnimi podatki, ki točno prikažejo pomen izvajanja).

Pri izvajanju ostalih bančnih storitev, ki se mogoče ne zdijo ravno vprašljive (osnovno plačevanje položnice s provizijo za komitente oziroma nekomitente), morajo biti opravljene po pravilih Zakona o bančništvo ter kodeksu etike v bančništvu, ki ga ima vsaka banka ter je viden na spletni strani banke.

18

Zadruga eTRI je bila ustanovljena v letu 2006 s pomočjo podjetja Jazon. Delujejo znotraj modela za ekologijo, ergonomijo in etično ekonomijo, saj pravijo, da je le-to najbolj ključnega pomena za posel. Menijo, da je vsako podjetništvo socialno, kar pomeni, če je stroškovno učinkovito, lahko uspešno deluje do okolja in posameznika. Razmišljajo predvsem o obremenjenosti narave, kar je njihova središčna točka vzorca. Dodali so mu tudi humanitarnost, saj želijo prilagoditi delovna mesta, medsebojne odnose in ne nazadnje procesno ergonomijo (Delo, 2014).

4.5 Etične dileme v slovenskem bančništvu

Kot primer delovanja slovenskega bančnega sistema lahko podamo primer, ki je znan prav vsem, saj se je o njem govorilo, bralo, gledalo in razmišljajo. Govorimo o kreditih v švicarskih frankih (CHF).

Preko 16 tisoč ljudi je najelo posojila za stanovanja v švicarskih frankih, kar je zelo kmalu prišlo na plan, in velika večina še danes odplačuje te dolgove, ki so v tem trenutku še višji, kot je bilo posojilo na začetku. Iz inštituta za ustavno pravo sta se oglasila pravnika, ki sta nastalo situacijo, v kateri so se znašli slovenski posojilojemalci, označila za nesprejemljivo, tako moralno, ustavnopravno, civilnopravno ter kazenskopravno. Posojilo je bilo mogoče razumeti, da so posojilojemalci prevzeli vse tveganje. Treba je bilo presoditi, kdo je bil odgovoren za posledice, ki so nastale zaradi posojila. Te bi lahko privedle do sodbe s finančnimi in moralnimi posledicami za našo državo. Prizadetih je bilo veliko število ljudi, kar ni več problem v primeru komitenta do banke, ampak je problem, banke, bančnega sistema in celotne države (RTV SLO, 2017).

Po izjavah kreditojemalcev so bančniki sami ponujali takšne kredite, z razlago, da so ugodnejši od evrskih, saj imajo nižjo obrestno mero in mesečni obrok. Kot razlog so jim podali, da niso dovolj kreditno sposobni, prav tako od kreditojemalca niso zahtevali dodatnih zavarovanj ali podali predloge za nižjo anuiteto, saj bi to lahko pomenilo tveganje. Ob vprašanju tveganosti s strani stranke so jih bančni uslužbenci potolažili, da sta tako evro kot švicarski frank trdni valuti, ampak je slednja valuta boljša izbira in da imajo takšne kredite tudi sami (Delo, 2015).

Za pošteno izbiro in odločitev, bi morale banke kreditojemalcem pripraviti brezplačen izračun kredita v evrskega, s pogoji, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe. Preračunati bi morali dolg in narediti načrt za obe možnosti, po sedanjih možnosti ter konverziji kredita v evrih. Posojilojemalce bi imel tri mesece časa, da se odloči za konverzijo, ki bi morala biti brez izrednih stroškov, ob sklenitvi aneksa (Delo, 2015).

Slovensko sodišče je sprejelo pozitivno odločbo za kreditojemalce, zaradi pomanjkljivosti v opredeljevanju vezave potrošniških kreditov za tujo valuto. Ker ni bilo predpisane posebne omejitve pri valutnem tveganju, kot velja pri obrestih, se je uporabilo določilo, ki velja za takšne pogodbe. Določilo prepoveduje nepoštene pogoje pri sklepanju pogodb, kar pomeni, da je pogodba nična. Ravno zaradi tega so sodniki zadevo vrnili na odločanje prve stopnje (Žurnal24, 2017).

19

5 ETIKA V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU

5.1 Opredelitev izhodišč raziskave

Osnovna predpostavka naše raziskave se nanaša na podatke o etiki, ki smo jih pridobili v okviru raziskave slovenskega bančnega trga, za katere predvidevamo, da so verodostojni in resnični in torej ne gre le za rabo tega izraza zaradi nujnosti, ampak ker banke to počno in inkorporirajo etiko v vse ravni svojega poslovanja. Tega sicer nismo preverjali, ampak to dejstvo predpostavljamo. Omejitve, ki smo jih upoštevali lahko razdelimo na omejitve za teoretični del, ko gre za vsebinsko omejitev na pojem etika, ki ga skušamo aplicirati v bančništvu, in omejitve za empirični del, ki se nanaša na raziskavo slovenskega bančnega sistema glede rabe pojma etike.

Omejitve raziskave so, kot smo že zapisali naslednje: - Vsebinske omejitve: V raziskavi slovenskega bančnega sistema se vsebinsko

omejujemo na pojavljanje pojma etika v javno dostopnih dokumentih posamezne banke, nadalje na opredelitev tega pojma, definiramo pa še, v katerih dokumentih se pojavi. Za to smo pregledali vizije, poslanstva, strategije, poslovna poročila, etične kodekse in spletne strani bank.

- Prostorske omejitve: naša raziskava se omejuje na slovenski bančni sistem in tako zajema 89 % obravnavanega bančnega sistema glede na število bank in hranilnic. V Sloveniji je skupno število bank in hranilnic 18, medtem, ko je članic Združenja bank Slovenije 16 (v nadaljevanju ZBS). Upoštevali smo banke, ki so članice ZBS, saj so te tudi podpisnice etičnega kodeksa ZBS Banke obravnavamo in navajamo po abecednem vrstnem redu, Abanka, Addiko Bank, Banka Intesa Sanpaolo, Banka Sparkasse, BKS Bank AG, Delavska hranilnica, Deželna banka, Gorenja banka, Hranilnica Lon, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, Primorska hranilnica Vipava, Sberbank banka, Slovenska izvozna in razvojna banka, SKB banka in Unicredit banka Slovenija.

- Časovne omejitve: javnodostopne dokumente smo iskali in analizirali na spletnih straneh bank slovenskega bančnega sistema v času od 16. avgusta do 9. septembra.

20

Tabela 2: Članice ZBS

# Banke in hranilnice

1 Abanka d.d.

2 Addiko Bank d.d

3 Banka Intesa Sanpaolo d.d.

4 Banka Sparkasse d.d.

5 BKS Bank AG, podružnica

6 Delavska hranilnica d.d., Ljubljana

7 Deželna banka d.d., Kranja

8 Gorenjska banka d.d., Kranj

9 Hranilica Lon, d.d., Kranj

10 Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Maribor

11 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

12 Primorska hranilnica Vipava d.d.

13 Sberbank banka d.d.

14 SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.,

Ljubljana

15 SKB banka d.d., Ljubljana

16 UniCredit Banka Slovenija d.d.

Vir: (ZBS, 2017)

V okviru raziskave zastavljamo tezo (H2), ki smo jo že opredelili v uvodu, in sicer da banke v slovenskem bančnem sistemu pojem etike uporabljajo v javno dostopnih dokumentih in postavljamo naslednje podteze: H2a – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih omenijo pojem etike, H2b – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih definirajo pojem etike in H2c – Banke v slovenskem bančnem sistemu imajo svoje etične kodekse.

5.1.1 Slovenski bančni sistem

Znotraj slovenskega bančnega sistema deluje 13 bank, 3 hranilnice ter 3 podružnice bank držav članic. Takšni podatki so bili pribeleženi ob koncu leta 2016, vendar je enako število pribeleženo v trenutnih podatkih za leto 2017 (Banka Slovenije, 2017).

V spodnji tabeli lahko s pomočjo izračunanih kazalnikov razberemo, da se je donosnost bank izboljšala, stroškovni kazalnik lahko primerjamo s prejšnjim letom, medtem ko se je neto marža zmanjšala. Ob povečanju dobička sta se povečala tudi ROE in ROA (Banka Slovenije, 2017, str. 39-40).

21

Tabela 3: Kazalniki poslovanja bank

(v %) 2014 2015 2016 mar. 2016 mar. 2017

Donos na aktivo (ROA)

-0,27 0,42 0,99 1,58 1,55

Donos na kapital (ROE)

-2,69 3,63 7,96 13,76 12,99

Stroški v bruto dohodku

55,80 59,26 59,19 54,41 55,67

Obrestna marža na obrest. aktivo

2,18 2,06 1,91 1,97 1,86

Obrestna maržna na bilančno vsoto

2,09 1,96 1,82 1,87 1,77

Neobrestna marža 1,01 1,09 1,23 1,28 1,36

Bruto dohodek na povprečno aktivo

3,10 3,05 3,05 3,15 3,13

Vir: (Banka Slovenije, 2017, str. 40)

5.1.2 Združenje bank Slovenije in kodeks

ZBS zastopa vse članice in skupne interese do finančnih organizacij, pri zadevah o urejanju denarnih in makroekonomskih politik, svetuje, tako pravno kot finačno, sodeluje z gospodarstvom, za hitrejše pospeševanje razvoja trga kapitala in za boljše uveljavljanje bančništva. Prav tako organizira projekte, namenjene raziskovanju bančništva in finančnega poslovanja, izboljšuje ter razvija tehnologijo, izobražuje kadre za poslovanje (bančno in finančno) (ZBS, 2017).

Bančni vestnik je bil izdelan in urejen kot publikacija za reševanje vprašanj s strani bančništva ter drugih podobnih področij (denarništvo, kreditni sistem). Skozi urejanje revije med leti 1960 in 1991 so bile analize iz področja bančništva, povezana z bolj širšimi dogodki, saj je bil v tistem trenutku edina revija iz področja bančništva. Prav zaradi tega razloga je prihajalo do nesporazumov med jugoslovanskim in slovenskim konceptom v primeru razvijanja bančništva ter bančnega sistema. Prelomno je bilo leto 1975, ko je bil zakonsko urejen še svet, namenjen za zastopanje slovenskih bank, s tem pa tudi novo ime, po katerem ga poznamo še danes. V obdobju med 1981 in 1986 so bile najbolj priljubljene teme o denarnem sistemu, denarni politiki, obrestnih merah, inlacijah. Med leti 1992 do 1996, ko je bil čas slovenske samostojnosti, je tudi Bančni vestnik bil postavljen pred nove naloge in izzive (ZBS, 2017).

22

Kodeks Združenja bank Slovenije je namenjen vsem bankam, hranilnicam in lizinškim družbam, ki so del ZBS. Po kodeksu se morajo ravnati vse članice ZBS, prav tako zaposleni, ki opravljajo storitev dejavnosti za svoje stranke in lastni organi. Kodeks je splošno prostovoljen dokument napisanih načel. Vse članice so zavezane k ravnanju v skladu s predpisi kodeksa. Vem članicam, je dovoljeno, da imajo svoj kodeks, v katerem je urejeno načelo o odnosu do stranke in so napisana načela ravnanja za storitve, ki jih opravljajo. O kodeksu morajo članice obvestiti vse zaposlene in poskrbeti, da je delo do strank opravljeno v skladu z določili kodeksa (ZBS, 2011, str. 1).

K temeljnim načelom kodeksa je zapisano, kako morajo članice ZBS poslovati, ravnati, se obnašati in poskrbeti za varnost informacij strank. Zaposleni morajo naloge opraviti skrbno, vestno, pošteno, upoštevajoč merila za odgovorno poslovanje. Če je delo opravljeno nevestno, se članice ne smejo ravnati nevedno in so odgovorni za vsako nastalo napako. Skrbnost in vestnost sta še posebej poudarjena za svetovanje pri storitvah finančnih instrumentov. Zaposleni morajo biti kolegialni, se spoštovati in si medsebojno pomagati. Ne sme priti do odstopanj v vedenju (ZBS, 2011, str. 1-2).

Kodeks ima zabeleženo, kakšen mora biti odnos članic do stranke, kaj morajo upoštevati (strankine želje, potrebe), morajo skrbeti za zaupanje stranke, sprejeti pripombe in nanje tudi pisno odgovoriti ter nato le-to ustrezno rešiti (ZBS, 2011, str. 2).

O neustreznosti in nespoštovanju tega kodeksa presoja razsodišče, ki se nahaja pri ZBS v Ljubljani. Če nastali spor med članicama ni rešljiv z dogovoranjem, lahko prosita za pomoč nadzorni svet ZBS oziroma člane sveta, šele nato se lahko spor presoja na razsodišču ZBS (ZBS, 2011, str. 4).

Kodeks ima zapisanih več načel o poštenosti, solidarnosti, medsebojnemu sodelovanju, korektnosti, upoštevajoč vsa napisana pravila vseh članic ZBS. Vendar, kaj narediti ob nastanku etičnih dilem, kako reagirati pri takšni situaciji, vendarle ni pripisano. Etične dileme lahko nastanejo v vsaki situaciji, tudi takšni nepričakovani. In v primeru nastanka bi takšne finančne institucije, kot so banke, hranilnice, morale biti pripravljene in imeti za to tudi ustrezne ukrepe oziroma navodila, kaj narediti ob takšni zadevi. Takšne dileme po navadi nastopijo, ko ne znamo ravnati profesionalno in so s tem naše vrednote ter morale pozabljene. Če smo postavljeni v dve situaciji, ki sta etični, vendar nerešljivi, mora biti problem, postavljen v ospredje in biti etično opravljen (kar pomeni, da se ne sme obravnavati samo ene situacije, kljub odlični rešljivosti).

Ob prebiranju in zapisovanju pridemo do zaključka, da znotraj kodeksa, kljub naštetim in opisanim načelom, ne zasledimo opisa pojma etike ali etičnosti.

23

5.2 Potek raziskave

Ob pisanju raziskave za slovenski bančni sistem smo preverili vse slovenske banke in njihove javno dostopne dokumente. To so: vizija, poslanstvo, strategija, poslovno poročilo, etični kodeks in spletne strani. V okviru teh virov smo preučili vsebino in iskali pojem etike, definicijo etike in področja, kjer jo banke aplicirajo v svojem poslovanju. Na začetku smo imeli predstavo, da bo to zelo enostavna stvar, saj bodo imele vse članice ZBS pribeleženo svoje etično delovanje na zelo jasen in direkten način. Vendar smo ob prebiranju in iskanju teh informacij prišli zaključka, da tako početje sploh ni enostavno, kot bi si sprva lahko mislili.

Raziskava je potekala v naslednjih korakih, v katerih smo skušali odgovoriti na vprašanja: - Iskanje pojma etika v javno dostopnih dokumentih banke: Ali banka omenja pojem

etike v svojih dokumentih? - Opredelitev dokumentov in virov, ki so javno dostopni in v katerih banka omenja, ali

definira pojem etika: V katerih dokumentih je etika omenjena ali definirana? - Iskanje definicije pojma etike: Kako banka ta pojem definira? - Področja, na katerih banka pojem etike aplicira: Na katerih področjih banka deluje

etično, oziroma to zapiše v svojih dokumentih?

Rezultate glede teh vsebinskih sklopov podajamo v nadaljevanju.

5.3 Rezulati raziskave

Pri raziskavi smo upoštevali vse slovenske banke, ki so članice ZBS. Osnovni cilj raziskave je spoznati, ali v javno dostopnih dokumentih omenjajo etiko, ko opredelijo in katera so področja, kjer izpostavljajo etiko in etičnost svojega delovanja. Za takšno spoznanje smo pregledali spletne strani in uporabili bančne dokumente, kot so vizija, poslanstvo, strategija, poslovna poročila in etični kodeks.

24

Tabela 4: Pojavljanje pojma etika v javno dostopnih dokumentih članic ZBS in definicija pojma

# Banke in hranilnice Pojavljanje pojma

etika

Opredelitev pojma oziroma raba pojma

etika

1 Abanka d.d. da

Spoštovanje je etično, vsi imamo vpliv na

okolje. Prisegamo na delovanje, ki je

odgovorno, etično, in skladno z vrednotami (Abanka d.d., 2017,

str. 3,18 ).

2 Addiko Bank d.d ne /

3 Banka Intesa Sanpaolo d.d. da

Komitentom podajamo možnosti

izbire med produkti, ki so v skladu z etiko

(Banka Intesa Sanpaolo, 2017, str.

10).

4 Banka Sparkasse d.d. ne /

5 BKS Bank AG, podružnica ne /

6 Delavska hranilnica d.d.,

Ljubljana da

Odločitve sprejemamo na podlagi načel,

poštenosti, vestnosti in etike (Delavska

hranilnica, 2015, str. 2).

7 Deželna banka d.d., Kranja ne /

8 Gorenjska banka d.d., Kranj ne /

9 Hranilica Lon, d.d., Kranj ne /

10 Nova Kreditna banka

Maribor, d.d., Maribor ne /

11 Nova Ljubljanska banka d.d.,

Ljubljana ne /

12 Primorska hranilnica Vipava

d.d. ne /

13 Sberbank banka d.d. da

Skrbimo za kulturo, okolje, z

upoštevanjem visokih standardov ter

skrbimo za etične

25

Vir:(Lasten prikaz)

Abanka se do etičnega delovanja opredeljuje znotraj kodeksa, enako BKS Bank AG, Delavska hranilnica in NKB Maribor. Banka Intesa Sanpaolo in Banka Sparkasse imata etično delovanje pribeleženo znotraj svojih vrednosti. Deželna banka, SID Ljubljana in UniCredit banka imajo svoje delovanje zapisano znotraj družbene odgovornosti, prav tako tudi Gorenjska banka, ki svoje delovanje predstavi še v kodeksu in enako tudi Sberbank banka. Hranilnica Lon in Primorska hranilnica Vipava nimata zabeleženega etičnega delovanja (ne v viziji, poslanstvu, družbeni odgovornosti, vrednotah ali kodeksu). Addiko bank ima etično delovanje, zapisano v poslanstvu. SKB ima etično delovanje zabeleženo v poslanstvu in viziji.

Kljub vsem javno dostopnim dokumentom (vizija, poslanstvo, strategija, poslovna poročila, etični kodeks) smo prišli do ugotovitve, da je točen pojem etike zapisan v štirih izmed vseh članic ZBS v slovenskem bančnem sistemu. V ostalih najdemo etičnost omenjeno, v primeru ravnanja z okoljem, kako ravnati s transakcijami, v odnosu do strank itd.

Od skupno šestnajst (16) bank članic, smo zasledili pojmovanje etike, znotraj osmih (8) bank. To so Abanka, Addiko Bank, BKS Bank AG, Delavska hranilnica, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Sberbank banka in SKB banka. Pri slednjih osmih bankah je kljub pojmovanju etike, le-to bilo kratko, jedrnato in v primerjavi z našimi teoretičnimi opredelitvami tega pojma, poenostavljeno.

vrednote znotraj skupine Sberbank (Sberbank banka,

2017, str. 3).

14 SID – Slovenska izvozna in

razvojna banka, d.d., Ljubljana

ne /

15 SKB banka d.d., Ljubljana ne /

16 UniCredit Banka Slovenija

d.d. ne /

26

Tabela 5: Področja delovanja etike v javno dostopnih dokumentih članic ZBS

# Banke in hranilnice Vsebinska opredelitev etičnega

delovanja

1 Abanka d.d.

Kodeks: Zagotavljajo integriteto, so transparentni in pošteni, neodvisni, nepristranski, preprečujejo pranje

denarja in terorizem, prepovedujejo zlorabe, varujejo premoženje, prepovedujejo sprejem daril,

podkupovanje, spoštujejo pravila prava in preprečujejo prevare (Abanka d.d.,

2017, str. 7-9).

2 Addiko Bank d.d

Poslanstvo: Nudijo storitve, ki prinašajo strankam večjo vrednost. Zagotavljajo

učinkovitost in energijo osredotočajo na udobje svojih strank (Addiko Bank,

2017).

3 Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Vrednote: Štiri vrednote (stabilnost, odgovornost, humanost, učinkovitost), ki

so povezane z barvami na njihovem znaku. Oranžna predstavlja energijo in sonce – humanost. Zelena predstavlja

rast ter naravo – odgovornost. Modra je simbol za zrak, morje in vodo –

učinkovitost. Zlata zemeljsko je sinonim za zemljo – stabilnost (Banka Intesa

Sanpaolo, 2017).

4 Banka Sparkasse d.d.

Vrednote: Skrbijo za naravo, so ekološko odgovorni, profesionalni, ustvarjali, skrbijo za svoje stranke in zaposlene

(Banka Sparkasse, 2017).

5 BKS Bank AG, podružnica

Kodeks poklicne etike: Spoštujejo bančno tajnost, varujejo podatke ter se bojujejo proti računalniškemu vdiranju, postavljajo stranke pred svojimi interesi in preprečujejo korupcijo (BKS Bank AG,

2016, str. 8-9).

6 Delavska hranilnica d.d.,

Ljubljana

Kodeks poklicne etike: So vestni, strokovni, pošteni, spoštujejo interne

akte ter predpise, varujejo bančne skrivnosti, tajne ter osebne podatke,

preprečujejo slabo konkurenco in nepoštene prakse, odkrivajo prevare ter zlorabe, izogibajo se nasprotju interesov,

27

preprečujejo pranje denarja, podkupovanje in korupcijo, omejeno

sprejemanje daril in prepoved trgovanja z notranjimi informacijami (Delavska

hranilnica, 2015, str. 4-7).

7 Deželna banka d.d., Kranj

Družbena odgovornost: Namenjajo sredstva okolju in prispevajo k razvoju. Podpirajo zveze ter društva (športnike, pomagajo socialno šibkim). Poudarek imajo za kmetijstvo (Deželna banka,

2017).

8 Gorenjska banka d.d., Kranj

Družbena odgovornost: Vključujejo se v sponzorstva in donatorstva ter s tem

pomagajo različnim projektom. Spodbujajo podjetništvo, otroke in mladino, šport ter rekreacijo, kar

pripomore k lokalni skupnosti (Gorenjska banka, 2017).

Kodeks poslovne etike: Varujejo ljudi in njihovo premoženje, poslovne

informacije/tajnosti, osebne podatke, prepovedujejo podkupovanje, omejujejo

sprejem daril, preprečujejo notranje prevare (Gorenjska banka, 2016, str. 3-

5).

9 Hranilica Lon, d.d., Kranj /

10 Nova Kreditna banka

Maribor, d.d., Maribor

Kodeks ravnanja: So vestni in pošteni, imajo prepovedano diskriminacijo,

dolžni so delovati skladno in integritetno, preprečujejo terorizem in

pranje denarja, varujejo podatke, se borijo proti korupciji in podkupovanju, imajo zaščiteno premoženje, osebne podatke strank, ne sprejemajo daril

svojih strank in so družbeno odgovorni (Nova Kreditna banka Maribor, 2016, str.

8-12).

11 Nova Ljubljanska banka d.d.,

Ljubljana

Vrednote: So odgovorni, pošteni in kredibilni, usmerjeni v inovacije, spoštujejo okolje, so družbeno

odgovorni, ne dovoljujejo slabe prakse (Nova Ljubljanska banka, 2017).

28

Vir: (Lasten prikaz)

12 Primorska hranilnica Vipava

d.d. /

13 Sberbank banka d.d.

Družbena odgovornost: Zavedajo se okolja, so humanitarno naravnani,

podpirajo šport in kulturo, so sponzorji (Sberbank banka, 2017).

Kodeks ravnanja in etike: Borijo se proti podkupovanju in korupciji, preprečujejo pranje denarja in terorizem, so okoljsko naravnani (Sberbank banka, 2017, str. 7-

8).

14 SID – Slovenska izvozna in

razvojna banka, d.d., Ljubljana

Politika družbene odgovornosti: So okolju prijazni, podpirajo nova znanja in inovacije v podjetništvu (SID Ljubljana,

2010, str. 6).

15 SKB banka d.d., Ljubljana

Poslanstvo in vizija: Skrbijo za varnost podatkov svojih strank, so okoljsko

naravnani, skrbno opravijo delo (SKB banka, 2017).

16 UniCredit Banka Slovenija

d.d.

Družbena odgovornost: Podpirajo razvoj skupnosti, spoštujejo kulturo, poudarjajo

ekološko trajnost, podpirajo okoljevarstvene tematike (UniCredit

Banka Slovenija, 2017).

29

Tabela 6: Dokumenti in viri članic ZBS, v katerih se opredeljujejo do etike

Vrsta dokumenta in viri

# Banke in

hranilnice Vizija Poslanstvo Strategija

Poslovna poročila

Etični kodeks

Spletne strani bank

1 Abanka d.d. ✓

2 Addiko Bank d.d ✓

3 Banka Intesa Sanpaolo d.d.

✓

4 Banka

Sparkasse d.d. ✓

5 BKS Bank AG,

podružnica ✓

6 Delavska

hranilnica d.d., Ljubljana

✓

7 Deželna banka

d.d., Kranja ✓

8 Gorenjska banka d.d.,

Kranj ✓ ✓

9 Hranilica Lon,

d.d., Kranj

10 Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Maribor

✓

11

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

✓

12 Primorska hranilnica

Vipava d.d.

13 Sberbank banka

d.d. ✓ ✓

14

SID – Slovenska izvozna in

razvojna banka, d.d., Ljubljana

✓

15 SKB banka d.d.,

Ljubljana ✓ ✓

16 UniCredit Banka

Slovenija d.d. ✓

Vir: (Lasten prikaz)

30

Opredeljevanje do etike smo v nekaterih izmed članic ZBS v slovenskem bančnem sistemu, našli v etičnem kodeksu. Od članic ZBS, katerih je skupno 16, so imele zapisani kodeks in pojem etike samo 6 izmed vseh. Le-te banke so, Abanka, BKS Bank AG, Delavska hranilnica, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Sberbank banka. Abanka je imela zapisano znotraj Kodeksa poslovne etike (Abanka d.d., 2017), za BKS Bank AG in Novo Kreditno banko Maribor smo lahko zapis našli v Kodeksu ravnanja (BKS Bank AG, 2016) in (Nova Kreditna banka Maribor, 2016). Delavska hranilnica in Gorenjska banka sta imeli zapisan Kodeks poslovne etike (Delavska hranilnica, 2015) in (Gorenjska banka, 2016), pri Sberbank banki pa smo zapis našli v Kodeksu ravnanja in etike (Sberbank banka, 2017).

31

6 SKLEP

Ob pisanju diplomskega projekta o etiki nasploh smo prišli da ugotovitve, da ima etika različna pojmovanja, različnih avtorjev. Vendar ima še vedno enak zaključek, ki je, da se etična pravila morajo spoštovati. Poslovno življenje bančnika, managerja ali samo zaposlenega se odvija glede na etična pravila.

Skozi pisanje naloge smo spoznali različne pojme, kot so etične dileme, etične odločitve ter model za odločanje, po kakšnih pravilih se lahko bančniki vedejo (kodeks in zlato pravilo). Delovanje banke brez etičnosti je skoraj nemogoče, vendar se večina ne zaveda, koliko etičnost pomeni in kaj zagotavlja. Etika pripomore k boljšemu odločanju, zmanjšanje tistih dilem, pri katerih ne vemo, kaj storiti, da bo za obe strani (banka-stranka) pravilen in najboljši v vseh pogledih. Ravno tu nastane problem in je potrebno slediti modelu etičnega odločanja in si zastaviti tistih nekaj pomembnih etičnih vprašanj.

Etične banke so odprte skozi celoten svet, tako znotraj Evropske unije kot tudi zunaj, medtem ko vprašanja o takšni banki v Sloveniji še vedno ostajajo močno odprta, vendar jih kljub poizkusom s strani združenja ZEBRA še ni. Za enkrat naj bi se osredotočali na naše banke in reševanje le-teh.

Ne glede, ali je banka etična ali gre za konvencionalno banko oziroma hranilnico, se mora kodeks finančnega poslovanja spoštovati in delovati znotraj njegovih napisanih pravil.

Zastavljeni smo imeli dve hipotezi, in sicer eno za teoretični del in drugo za raziskavo. Prvo trditev (H1) smo postavili, da v slovenskem bančnem sistemu ne deluje etična banka, kot jo opredeljujeta združenji FEBEA in GABV. To hipotezo lahko potrdimo, saj takšne banke v Sloveniji še nimamo. Etične banke ne zasledimo na seznamih omenjenih združenj.

Kot drugo tezo (H2) smo zastavili, da banke v slovenskem bančnem sistemu uporabljajo pojem etike v javnodostopnih dokumentih, nakar smo postavili podteze: H2a – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih omenijo pojem etike, H2b – Banke v slovenskem bančnem sistemu v svojih javno dostopnih dokumentih definirajo pojem etike in H2c – Banke v slovenskem bančnem sistemu imajo svoje etične kodekse.

Podtezo H2a, lahko potrdimo, saj imajo skoraj vse banke (razen dveh), omenjen pojemetike, v svojih javnodostopnih dokumentih. Na jedrnat, način vsaka posebej predstavi, kaj pojem etike pomeni zanje.

Podtezo H2b, delno potrdimo, saj le štiri izmed članic ZBS definirajo pojem etike v svojih javno dostopnih dokumentih. Skozi prebiranje etičnih kodeksov, vizije, strategije, poslanstva in bančnih spletnih strani, smo tako prišli do definicije etike in kaj predstavlja za banko.

Podtezo H2c, lahko delno potrdimo, saj deset (10) izmed skupno osemnajst (18) bank članic nimajo zapisanega svojega etičnega kodeksa, vendar se vse banke ravnajo po kodeksu, ki je zapisan s strani ZBS (etični kodeks ZBS, in velja za vse banke članice v slovenskem bančnem sistemu).

32

LITERATURA IN VIRI

1. Abanka d.d. (2017). Kodeks poslovne etike. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Abanka d.d.: https://www.abanka.si/dam/jcr:e8abb8a8-95b6-4547-964a-fe05ed762280/Kodeks%20poslovne%20etike_web.pdf

2. Addiko Bank. (2017). Vizija in poslanstvo. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Addiko Bank: https://www.addiko.si/o-nas/o-addiko-banki/vizija-in-poslanstvo/

3. Banka Intesa Sanpaolo. (2017). Etični kodeks. Pridobljeno 30. avgust 2017 iz Banka Intesa Sanpaolo: http://www.intesasanpaolobank.si/doc/Eticni_kodeks.pdf

4. Banka Intesa Sanpaolo. (2017). Poslanstvo in vizija. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Banka Intesa Sanpaolo: http://www.intesasanpaolobank.si/O_nas/Poslanstvo_in_vizija

5. Banka Slovenije. (2017). Banka Slovenije. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Banka Slovenije Evrositem: http://www.bsi.si/banka-slovenije.asp?MapaId=124

6. Banka Slovenije. (2017). Letno poročilo Banke Slovenije 2016. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Banka Slovenije Evrosistem: file:///C:/Users/Maja/Downloads/Letno_poro%C4%8Dilo_BS_za_leto_2016.pdf

7. Banka Slovenije. (2017). Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2017. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz Banka Slovenije: file:///C:/Users/Maja/Downloads/Porocilo_o_financni_stabilnosti_junij_2017.pdf

8. Banka Sparkasse. (2017). Naše vrednote. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Banka Sparkasse: https://www.sparkasse.si/sl-si/o-nas/banka-sparkasse/o-banki-sparkasse

9. Belak, J. (2009). Business ethics implementation at different stages of the enterprise life cycle. Maribor: Založba Mer.

10. Berlogar, J. (2000). Managerska etika ali Svetos preživetja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Ljubljana.

11. BKS Bank AG. (2016). Kodeks ravnanja. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz BKS Bank AG: https://www.bksbank.si/BKSWebp/BKS/Informationsobjekte/PDFs/SL/Dokumente/BKS_Bank/kodeks_ravnanja.pdf

12. Blink. (2014). UC San Diego Faculty & Staff. Pridobljeno 1. avgust 2017 iz Making ethical decisions: Model: https://blink.ucsd.edu/finance/accountability/ethics/model.html

13. Blink. (2016). UC San Diego Faculty & Staff. Pridobljeno 1. avgust 2017 iz Making ethical decisions: Process: https://blink.ucsd.edu/finance/accountability/ethics/process.html

14. Delavska hranilnica. (2015). Kodeks poslovne etike. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Delavska hranilnica.

33

15. Delo. (2014). Delo. Pridobljeno 5. avgust 2017 iz Potrebujemo več etičnih bank in etike v bankah: http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/potrebujemo-vec-eticnih-bank-in-etike-v-bankah.html

16. Delo. (2014). Razvojna zadruga eTri ustvarja nova zelena delovna mesta. Pridobljeno 6. september 2017 iz Delo: http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/razvojna-zadruga-etri-ustvarja-nova-zelena-delovna-mesta.html

17. Delo. (2015). Banke pri kreditiranju v frankih kršile temeljna pravila o poklicni skrbnosti. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz Delo: http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/banke-pri-kreditiranju-v-frankih-krsile-temeljna-pravila-o-poklicni-skrbnosti.html

18. Delo. (2015). Etične banke: zadovoljstvo uporabnikov je visoko na listi prioritet. Pridobljeno 5. september 2017 iz Delo: http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/eticne-banke-zadovoljstvo-uporabnikov-je-visoko-na-listi-prioritet.html

19. Deželna banka. (2017). Družbena odgovornost. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Deželna banka: https://www.dbs.si/o-banki/druzbena-odgovornost

20. Dimovski, V., & Gregorič, A. (2000). Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

21. eBanka. (2017). Pogosta vprašanja. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Projekt eBanka: http://ebanka.si/index.php/pogosta-vprasanja#faqnoanchor

22. eBanka. (2017). Poslanstvo etične banke. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Projekt eBanka: http://ebanka.si/index.php/kaj-je-eticno-bancnistvo/poslanstvo-eticne-banke

23. eBanka, P. (2017). Projekt eBanka. Pridobljeno 5. avgust 2017 iz Komu je etična banka namenjena: http://www.ebanka.si/index.php/kaj-je-eticno-bancnistvo/komu-je-eticna-banka-namenjena

24. Essays.pw. (2015). Ethical issues facing the banking industry essay. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Essays: https://essays.pw/essay/ethical-issues-facing-the-banking-industry-essay-147992

25. Essays.pw. (2015). The ethical dillemas faced in banking. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Essays: https://essays.pw/essay/the-ethical-dilemmas-faced-in-banking-158319

26. FEBEA. (2017). Our member. Pridobljeno 31. avgust 2017 iz European federation of ethical and alternative banks and finaciers: http://www.febea.org/en/map/node

27. FEBEA. (2017). Our mission. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz European federation of ethical and alternative banks and financiers: https://www.febea.org/en/febea/news/our-mission

28. FEBEA. (2017a). Our members. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz European federation of ethical and alternative banks and financiers: https://www.febea.org/en/map/node

34

29. FinancialTimes. (2017). Financial Time ft.com/lexicon. Pridobljeno 1. avgust 2017 iz Definition of ethical decision making: http://lexicon.ft.com/Term?term=ethical-decision-making

30. FinancialWeb. (2017). The Independet Financial Portal Financial Web. Pridobljeno 20. julij 2017 iz What Is Ethical Banking?: http://www.finweb.com/banking-credit/what-is-ethical-banking.html#comments

31. GABV. (2017). Banks. Pridobljeno 6. september 2017 iz Global aaliance for banking on values: http://www.gabv.org/the-community/members/banks

32. GABV. (2017a). Our principles. Pridobljeno 6. september 2017 iz Global alliance for banking on values: http://www.gabv.org/about-us/our-principles

33. GABV. (2017b). About. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz The global allicane for bankin on values: http://www.gabv.org/about-us

34. GABV. (2017c). Home. Pridobljeno 5. september 2017 iz Global alliance for banking on values: http://www.gabv.org/

35. Gorenjska banka. (2016). Kodeks poslovne etike. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Gorenjska banka: https://www.gbkr.si/files/files/172/file/kodeks.poslovne.etike.28012016.pdf

36. Gorenjska banka. (2017). Družbena odgovornost. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Gorenjska banka: https://www.gbkr.si/o-gorenjski-banki/druzbena-odgovornost

37. International, C. (2013). CBMC International. Pridobljeno 2. avgust 2017 iz The 5 P's of ethical decision-making: http://www.cbmcint.com/the-5-p-s-of-ethical-decision-making/

38. Izvozniki. (2014). Izvozniki.si. Pridobljeno 5. avgust 2017 iz Ni res, da etična banka ne ustvarja dobička: https://izvozniki.finance.si/biznisplus/8831744/Ni-res-da-eticna-banka-ne-ustvarja-dobicka?cookietime=1501696906

39. Jelovac, D. (1994). Postmoderna poslovna etika. Teorija in praksa, letnik 31, številka 1/2. (p. v. Fakulteta za sociologijo, Ured.) Ljubljana.

40. Jelovac, D. (2000). Podjetniška kultura in etika. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

41. Jerman, F. (1994). Filozofija. Ljubljana: DZS.

42. Kalacun, S. (2001). Poslovna etika. Ljubljana: Združenje manager.

43. Kallman, E. A., & Grillo, J. P. (1993). Ethical decision making and information technology an introduction with cases. Watsonville: McGraw-Hill, Inc.

44. Maxwell, C. J. (2007). Ni takšne stvari kot poslovna etika. Ljubljana: IPAK.

35

45. Morrison, J. (2015). Business ethics, new challenges in a globalized world. London: Palgrave.

46. Nova Kreditna banka Maribor. (2016). Kodeks ravnanja. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Nova Kreditna banka Maribor: file:///C:/Users/Maja/Downloads/Kodeks_Ravnanja_06_2016%20(1).pdf

47. Nova Ljubljanska banka. (2017). Temeljna načela in pravila zaželenega ravnanja. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Nova Ljubljanska banka: https://www.nlb.si/kodeks

48. Robinson, D. (1997). Kaj moram vedeti: O poslovni oliki. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

49. RTV SLO. (2017). Posojila v frankih: ''Ostala sva brez stanovanja in z astronomskim kreditom''. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz RTV SLO, MMC: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/posojila-v-frankih-ostala-sva-brez-stanovanja-in-z-astronomskim-kreditom/424936

50. Santa Clara University. (2015). Ethical Issues in the Financial Services Industry. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Markkula center for applied ethics : https://www.scu.edu/ethics/focus-areas/business-ethics/resources/ethical-issues-in-the-financial-services-industry/

51. Saop. (2016). Saop. Pridobljeno 2. avgust 2017 iz Etične dileme v poslovnem okolju: http://www.saop.si/poslovne-informacije/kariera-755/karierni-razvoj/eticne-dileme-v-poslovnem-okolju/

52. Sberbank banka. (2017). Družbena odgovornost. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Sberbank banka: https://www.sberbank.si/o-sberbank/druzbena-odgovornost

53. Sberbank banka. (2017). Kodeks ravnanja in etike. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz Sberbank banka: https://www.sberbank.si/docs/default-source/o-banki/kodeks-ravnanja-in-etike-sberbank-d-d.pdf?sfvrsn=0

54. SID Ljubljana. (2010). Politika družbene odgovornosti. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz SID Ljubljana: http://www.sid.si/Portals/0/Dokumenti/DruzbenaOdgovornost/Politika_druzbene_odgovornosti_v_SID_banki.pdf?ver=2015-05-13-224130-640

55. SKB banka. (2017). Poslanstvo in vizija. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz SKB banka: http://www.skb.si/o-skb/poslanstvo-in-vizija

56. Sruk, V. (1999). Leksikon morale in etike. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

57. Stres, A. (1999). Etika in filozofija morale. Ljubljana: Družina.

58. Tavčar, I. M. (2008). Kulture, etika in olika managementa, 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Moderna organizacija v okviru FOV Kranj.

36

59. The latest financial news. (2016). Ethical Issues facing the Banking industry. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz The latest financial news: https://thelatestfinancialnews.wordpress.com/2016/06/19/ethical-issues-facing-the-banking-industry/

60. Tierney, P. E. (1997). Kaj moram vedeti: O poslovni etiki. London: Gospodarski vestnik, založniška skupina d.d., Založba. Pridobljeno junij 2017

61. UniCredit Banka Slovenija. (2017). Družbena odgovornost. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz UniCredit Banka Slovenija: https://www.unicreditbank.si/si/o-nas/trajnostno-poslovanje/druzbena-odgovornost.html#trajnostniuspeh

62. Večer. (2015). Na Banki Slovenije o etični banki. Pridobljeno 17. avgust 2017 iz Večer: http://www.vecer.com/clanek/201508136135645

63. ZBS. (2011). Bančni kodeks. Pridobljeno 31. avgust 2017 iz ZBS: file:///C:/Users/Maja/Downloads/BancniKodeks_April2011%20(5).pdf

64. ZBS. (2017). Poslanstvo ZBS. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz Združenje bank Slovenije: http://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=365

65. ZBS. (2017). Združenje bank Slovenije. Pridobljeno 5. avgust 2017 iz Banke in hranilnice: http://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=366

66. ZBS. (2017). Zgodovina. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz Združenje bank Slovenije: http://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=426

67. Združenje bank Slovenije. (2015). Bančni kodeks. Pridobljeno 19. avgust 2017 iz ZBS - Združenje bank Slovenije: file:///C:/Users/Maja/Downloads/BancniKodeks_April2011%20(2).pdf

68. Združenje seniorjev Slovenije-managerjev in strokovnjakov. (2002). Delati etično: Kodeksi poklicne etike izpostavljenih poklicev in fukcij. Ljubljana: Agencija za management z Založbo Mondena.

69. Žurnal24. (2017). Preobrat: prva zmaga za kreditojemalce v švicarskih frankih. Pridobljeno 29. avgust 2017 iz Žurnal24: http://www.zurnal24.si/slovenija/preobrat-prva-zmaga-za-kreditojemalce-v-svicarskih-frankih-293297