UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

POSLOVNA ETIKA V ZAVAROVALNICI

Business Ethics In Insurance Company Kandidat(ka): Tanja Vekjet Program: visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Poslovne finance in bančništvo Mentor: dr. Potočan Vojko, redni profesor Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, september 2014

PREDGOVOR Etika je veda o moralnem odločanju in ravnanju, kjer družba spodbuja obnašanje v skladu z normami in vrednotami, ki so priznane v družbi. Poslovna etika močno vpliva na poslovne odločitve in s tem tudi na uspešnost posameznika ter celotne organizacije. Odnos posameznikov do poslovne etike je vsekakor različen, odvisen je od njihove osebnosti, vzgoje, izobraževanja, okolja, v katerem živi, in drugih družbenih dejavnikov. Določene poslovne odločitve, čeprav so sprejete na temelju dobičkonosnosti poslovnih projektov, so lahko tudi problematične ali celo nepravilne, še posebej, če so v nasprotju z etičnimi načeli.

Zelo pomembne so tudi vrednote. Družbe, v katerih je poslovna etika bolj razvita, so tudi ekonomsko bolj učinkovite, saj so za njih značilni večja gotovost pri sprejemanju poslovnih odločitev in nižji stroški poslovanja. V državah Srednje in Vzhodne Evrope je opaziti poslabšanje poslovne etike.

V zadnjih desetletjih smo priča vedno večjemu pomenu etike, tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. Managerji se zavedajo, da se ne splača goljufati oziroma kako drugače izrabljati poslovno etiko, saj se to na dolgi rok nikakor ne splača. Bolje se je držati zapisanega etičnega kodeksa, prav tako pa je pomembno zadovoljstvo strank.

Etika je v sodobnem poslovnem svetu nujno potrebna in navsezadnje tudi koristna za dolgoročno uspešno poslovanje podjetja. V svoji diplomski nalogi bom natančneje opredelila tako poslovno etiko, poslovno etiko v zavarovalništvu ter izpostavila primer Zavarovalnice Triglav, d. d.

Zahvala Zahvala gre prof. dr. Vojku Potočanu za vso pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

POVZETEK Etika je v poslovnem procesu zelo pomembna, njeni glavni nosilci pa so menedžerji. Ti morajo poskrbeti, da so zaposleni seznanjeni z etiko in jo upoštevajo. Če podjetje želi biti uspešno, mora graditi na svojem ugledu, znanju in dobrih odnosih v okolju, v katerem deluje. Glavna vrednota mora biti uspešnost podjetja, in ne osebni interes posameznika.

Etika in morala seveda nista obvezni, sta pa priporočljivi. Vplivata na uspešnost podjetja ter na odnose med zaposlenimi znotraj podjetja. Zelo je tudi pomembno, da je etika zaposlenih usklajena z etiko podjetja.

Etično obnašanje je zelo pomembno za naš obstoj danes in tudi za prihodnje generacije. Nekateri se tega zavedajo, spet drugi pa o etiki in etičnosti nočejo niti slišati. Ker se dandanes veliko govori o etiki in morali, kaj hitro prihajajo na dan zgodbe o neetičnem delovanju, kar vrže slabo luč na podjetje. Podjetja se zato vse bolj pogosto odločajo za kodekse, ki pa so lahko različni; lahko vsebujejo zgolj nekaj preprostih pravil, ki veljajo v poslovnem svetu, lahko pa so napisani zelo podrobno. Ti kodeksi so v pomoč zaposlenim, kadar se pri svojem delu srečajo z etičnimi dilemami.

Na področju zavarovalništva so najpogostejše goljufije. Iz meseca v mesec jih je več, najpogostejši razlog pa je seveda vedno večja finančna stiska ljudi, ki želijo na ta način izboljšati svoj finančni položaj. Zavarovalnica Triglav, d. d., se uspešno bori proti goljufijam. Večino goljufij odkrijejo že škodni cenilci v škodnem centru, ki nato škodnega zahtevka ne posreduje naprej. Seveda pa imajo tudi strokovno podkovan kader, ki se ukvarja z odkrivanjem goljufij.

Ključne besede: etika, morala, etika v zavarovalništvu, goljufije, etični kodeks

ABSTRACT

Ethics is very important in a business process, where its main holders are managers. The latter have to make sure that employees are acquainted with the ethics and take it into consideration. If a company wants to be successful, it has to be founded on reputation, knowledge and good relations in the environment. The main value has to be the company’s successfulness, and not personal interests.

Of course, ethics and morals are not obligatory, but recommended. They affect the company’s successfulness and relations among employees. It is also very important that the employees’ ethics is coordinated with the company’s ethics.

Ethical behavior is very important for our existence today and also for the future generations. Some are aware of this, others do not even want to hear about the ethics. Since we talk a lot about ethics and morals nowadays, stories about unethical behavior come to light very quickly, and this brings discredit on the company. For this reason, companies often decide for codes which may be different; they can include just a few simple rules that exist in the business world, or they can be very detailed. These codes are helpful for employees when they face ethical dilemmas at work.

In the insurance sector, frauds are the most common. From month to month, there are more and more frauds. The most common reason are straitened circumstances. In this way, some people want to improve their financial situation. The company Zavarovalnica Triglav, d. d., successfully fights against frauds. A lot of frauds are discovered already in the damage center that does not hand over a claim. Furthermore, the company also has proficient staff that shows up frauds.

Key words: ethics, moral, ethics in insurance company, frauds, ethical code

i

KAZALO

1 UVOD....................................................................................................................1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ............................................................1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ...................................................................1

1.3 Predpostavke in omejitve.................................................................................2

1.4 Predvidene metode dela ...................................................................................2

2 ETIKA IN MORALA ............................................................................................3

2.1 Opredelitev etike .............................................................................................3

2.2 Opredelitev morale ..........................................................................................3

2.3 Odnos med etiko in moralo..............................................................................4

3 VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE .............................................................5

3.1 Etična in družbena odgovornost .......................................................................5

3.2 Poslovna etika .................................................................................................5

3.3 Pomen poslovne etike ......................................................................................6

3.4 Ravni poslovne etike .......................................................................................6

3.5 Etične dileme ..................................................................................................7

3.6 Cena in posledice etičnega vedenja ..................................................................7

3.7 Temelja področja poslovne etike .....................................................................8

4 ETIKA V ZAVAROVALNIŠTVU ...................................................................... 10

4.1 Opredelitev zavarovalništva .......................................................................... 10

4.1.1 Zgodovina zavarovalništva ..................................................................... 10

4.1.2 Predstavitev pojmov ............................................................................... 11

4.1.3 Temeljne naloge zavarovalnice .............................................................. 12

4.1.4 Vrste zavarovanj .................................................................................... 13

4.2 Ekonomska načela poslovanja zavarovalnice ................................................. 16

4.2.1 Varnost .................................................................................................. 16

4.2.2 Likvidnost .............................................................................................. 16

4.2.3 Donosnost .............................................................................................. 17

4.3 Zavarovalniško okolje in zavarovalniška zakonodaja v Republiki Sloveniji ... 17

4.3.1 Slovensko zavarovalno združenje ........................................................... 17

4.3.2 Agencija za zavarovalni nadzor .............................................................. 18

4.3.3 Zakon o zavarovalništvu......................................................................... 19

4.4 Poslovna etika v zavarovalništvu ................................................................... 20

ii

4.4.1 Etika v zavarovalništvu ......................................................................... 20

4.4.2 Goljufije v zavarovalništvu .................................................................... 20

4.5 Zavarovalni kodeks – Kodeks Slovenskega zavarovalnega združenja ........... 21

4.6 Predlogi za izboljšanje etike v zavarovalništvu ............................................. 22

5 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. .............................................................. 23

5.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav, d. d. ...................................................... 23

5.2 Etika v Zavarovalnici Triglav, d. d................................................................ 24

5.2.1 Družbena odgovornost........................................................................... 25

5.2.2 Vrednote ............................................................................................... 26

5.2.3 Poslanstvo ............................................................................................. 26

5.3 Predlogi za izboljšanje etike v Zavarovalnici Triglav, d. d. ........................... 27

6 SKLEP ................................................................................................................ 28

6.1 Temeljne ugotovitve ..................................................................................... 28

6.2 Odprti problemi ............................................................................................ 28

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 29

iii

KAZALO SLIK Slika 1: Odnos med etiko in moralo ...............................................................................4 KAZALO TABEL Tabela 1: Vrste zavarovanj .......................................................................................... 13 Tabela 2: Osnovni podatki Zavarovalnice Triglav d. d. ................................................ 23

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Etika in upoštevanje etičnih pravil v zavarovalništvu postaja vedno pomembnejše, saj se vsi ljudje soočajo s tem, kaj je prav in kaj ne. Nekateri etiko jemljejo zelo resno in jo upoštevajo, se držijo pravil. Vendar pa vedno to ni dovolj, saj je tu še morala, katero raziskujejo ta pravila in norme. Odnos do etike in morale je odvisen od vsakega posameznika, je tudi plod vzgoje, okolja, v katerem živi posameznik, ter navsezadnje tudi od posameznika samega. Če želi zavarovalnica biti uspešna in posledično imeti pozitivne poslovne rezultate, mora upoštevati etiko in moralo. Samo tako bo dosegla svoje poslovne cilje ter si zagotovila dobro ime v javnosti. Etičnost poslovanja mora biti ena glavnih vrednot zavarovalnic in zavarovancev. S tem se gradi odnos ter obojestransko zaupanje, ki pa je temelj zavarovalništva.

Tudi v zavarovalništvu se pogosto srečujemo z neetičnim vedenjem, kamor spadajo tudi goljufije. Goljufije povzročajo zavarovalnici in posameznikom veliko finančno škodo, vplivajo na njihovo dobro ime. Za odkrivanje goljufij moramo imeti dobre metode, saj se nekaterih škod ne da odkriti kar tako. Vplivajo tudi na višino zavarovalne premije.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen raziskave je poudariti pomen poslovne etike, ki predstavlja veliko konkurenčno prednost za tiste zavarovalnice, ki jo upoštevajo, gradijo ter dopolnjujejo. S tem želimo tudi ugotoviti, kako etika in morala vplivata na poslovanje zavarovalnice ter na dobro ime zavarovalnice. Etika in morala sta v zelo velikem obsegu prisotni v zavarovalništvu in zavarovalnice se jima težko izognejo.

Cilji v raziskavi so:

- seznaniti se z etiko in moralo, - seznaniti se s poslovno etiko in moralo, - ugotoviti, kako etika in morala vplivata na delo zavarovalnice, - ugotoviti, kako goljufije vplivajo na poslovanje zavarovalnice, - dokazati, da se etično vedenje na dolgi rok izplača in zagotavlja uspeh.

Predpostavila sem tudi nekaj hipotez, ki jih bom na koncu naloge skušala potrditi ali ovreči. To so:

- H1: Poslovna etika se uveljavlja v zavarovalništvu, - H2: Etičnega kodeksa zavarovalnice ne upoštevajo in dopolnjujejo, - H3: Na porast števila goljufij vplivajo tudi zaostreni pogoji poslovanja

zavarovalnic.

2

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da se dandanes velikokrat pozablja na etiko in moralo, ki bi nam morala biti priučena in privzgojena. Tiste zavarovalnice, ki dajo velik pomen etiki in morali, so uspešnejša, dosegajo boljše poslovne rezultate, pri sprejemanju večjih finančnih odločitev so bolj gotovi. V takšnih zavarovalnicah je kršitev in goljufij seveda veliko manj, kot v zavarovalnicah, kjer etike in morale ne upoštevajo. Etika in morala mora biti zasidrana v ljudeh, le tako bo zavarovalnica poslovala uspešno.

Omejitve pri pisanju diplomskega dela se nanašajo predvsem na gradivo. Gradiva, kjer sta na splošno opisani etika in morala, je veliko. Prav tako najdemo kar nekaj gradiva o poslovni etiki. Zelo malo oziroma skoraj nič pa ne najdemo o poslovni etiki v zavarovalništvu. Nekaj te literature je dostopne na spletu, seveda zapisane v tujem jeziku. Zato sem se odločila, da preučim področje goljufij v zavarovalništvu. Ker sem si kot primeri izbrala Zavarovalnico Triglav, d. d., sem na spletu iskala članke o morebitnih kršitvah etike, našla pa sem članke o goljufijah pri povzročanju škod in morebitnih poskusih pridobitve finančne koristi s strani strank zavarovalnice.

1.4 Predvidene metode dela

Pri svoji nalogi bom preučila vso literaturo, ki je na razpolago. Preučila bom teoretični del etike in morale ter poslovne etike v zavarovalništvu. Raziskala bom tudi goljufije, ki so v porastu ter predstavila predloge za izboljšanje etike v zavarovalništvu nasploh ter v Zavarovalnici Triglav, d. d.

3

2 ETIKA IN MORALA

2.1 Opredelitev etike

Etika je filozofska veda, o kateri je mnogo že zapisanega. V raznih literaturah in spletnih virih najdemo različne definicije etike.

Je ena od vej filozofije, ki se ukvarja z blaginjo ljudi. Ljudje želimo uresničiti svoje zmožnosti, živeti dobro v materialnem in duhovnem smislu ter ravnati z drugimi spodobno (Glas, 1).

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega; je teoretska filozofska refleksija o nravnosti, o pojavih in procesih, ki so moralno relevantni (Sruk, 1999, 138).

Etika je filozofska veda o morali, teoretsko pojasnjevanje in kritično presojanje izvora človeške moralnosti, proučevanje osnovnih kriterijev moralnega vrednotenja, razumevanja ciljev in smisla človeških moralnih nagibov, dejanj, obnašanja in dosežkov (Jelovac, 2000, 85).

Etika je veda filozofije, ki se primarno ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in kritičnim ocenjevanjem fenomena morale, to je z raziskovanjem izvora človeške moralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smotrov, namenov, ciljev, smisla moralnega značaja, obnašanja, delovanja ter samozavedanja tako posameznikov kot tudi širših družbenih skupnosti (Jelovac, 1997, 14).

Etika je nauk o nraveh, odgovarja na vprašanje, kaj naj storimo na podlagi vrednost, ki jih imajo osebe. Je moralna norma obnašanja (Hrastelj, 1995, 469).

2.2 Opredelitev morale

Morala je skupek predpisov, norm, vrednost, idealov ipd., ki so sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, ki jo subjekt, oseba, posameznik uporablja na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Morala je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena, kolikor bolj jo oseba posvoji. Takšna morala je predvsem samostojna; slaba vest osebo dosti bolje nadzira in obvladuje ko sankcije zunanjih (pravnih, političnih) dejavnikov (Sruk, 1999, 305).

Morala je tisto, kar vrednosti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega (SSKJ, 1997, 1.0).

Zavedati se moramo, da tako kot ne obstaja enotno pojmovanje etičnosti, tudi enotna definicija morale ne obstaja. Morala se spreminja v času in tudi v prostoru, prenaša pa se iz generacije v generacijo.

4

2.3 Odnos med etiko in moralo

Odnos med etiko in moralo je zelo pomemben, kar prikazuje tudi spodnja slika.

Slika 1: Odnos med etiko in moralo

Vir: Tavčar, 1994, 137

Etika je bolj nevtralna in posplošuje. Morala pa je delovanje na ravni prakse in zato stvari konkretizira. Na sliki je prikazana etika kot teoretična disciplina, ki na ravni znanosti obravnava moralno odločanje in ravnanje ter sodila in postopke za analitično odločanje. Morala pa zajema raven prakse in pravila za rutinsko odločanje. To so kodeksi in standardi. Pravila narekujejo, kaj naj človek stori, kadar gre za koristi, za pravice in dolžnosti do samega sebe, do drugih in do organizacije (Tavčar, 1994, 136).

5

3 VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE

3.1 Etična in družbena odgovornost

Podjetje je odgovorno za moralnost oziroma etičnost svojega obnašanja in mora nositi posledice svojega ravnanja in delovanja. Hkrati je podjetje tudi moralna oseba, ki prevzema moralne pravice in dolžnosti (Kalacun, 2001, 13).

Družbena odgovornost podjetja pomeni, da je podjetje odgovorno za vse svoje dejavnosti, negativne vplive pa mora ugotoviti ter jih skušati popraviti. Akcije podjetja naj bi torej povečevale blaginjo celotne družbe in bile hkrati tudi v interesu doseganja boljših poslovnih rezultatov za podjetje. Podjetje ne more uspešno poslovati, če ni odgovorno do okolja, v katerem posluje (prav tam, 13).

Etika in družbena odgovornost sta že dolgo predmet razprav. Bolj jo upoštevajo gospodarsko razvitejše družbe, saj ravnajo z večjo odgovornostjo. Etična odgovornost je pričakovana in se nanaša na tista področja, ki jih zakoni ne urejajo. Podjetja, ki upoštevajo moralna pravila, bodo dalj časa poslovala in prostovoljno ugotavljala interese in potrebe širše skupnosti. Družbena odgovornost je v ožjem smislu sestavni del etične in filantropske odgovornosti, kar pomeni, da je poslovna etika širši vidik kot družbena odgovornost. Družbena odgovornost je tudi odnos podjetja do okolja. Tudi družbena odgovornost je vezana na etične vrednote, poslovna etika pa uresničuje družbeno odgovornost. Družbena odgovornost je vedno povezana z etičnimi dilemami (Gregurec, 2009, 80-81).

3.2 Poslovna etika

Poslovno etiko uvrščamo v skupino specialnih etik, ki so se razvile v zadnjih petintridesetih letih. Lete prenašajo vsebino splošne etike na posebna področja. Poslovna etika prenaša nauke etike na poslovno področje.

Poslovno etiko sestavljajo nravstvena načela in norme, ki naj bi predstavljale optimalno moralno-etično sistematično ureditev ter osmislitev poslovnih dejavnosti in odnosov. Poglavitni imperativ te tematike je zahteva po poštenem delovanju (Sruk, 1999, 387).

Poslovna etika proučuje tako moralo, moralna načela in moralno odločanje, kakor tudi racionalna sodila in postopke za etično odločanje v poslovanju podjetja. Poslovna morala je nabor normativnih pravil za odločanje, zapisanih v kodeksu, ki narekujejo, kako naj oseba ukrepa, kadar gre za korist, za pravice in dolžnosti do samega sebe, do drugih in do organizacij (Tavčar, 1994, 136).

Poslovno etiko lahko razumemo tudi kot skupek etičnih načel, ki jih upoštevamo pri poslovnih odločitvah. Ta etična načela postajajo vse bolj pomembna pri uspešnem poslovanju na dolgi rok (Beauchamp, Bowie, 1993, 7)

Poslovna etika je lahko raznolika in je hkrati tudi način, kako podjetje ohranja stik s svetom. Vendar poslovne etike ne uporabljajo samo na splošno, temveč tudi pri osebnem stiku s stranko. Veliko podjetij je bilo samo podjetje, brez poslovne etike, s čimer so si pridobili zgolj slab ugled. Dobra poslovna etika bi morala biti del vsakega podjetja. Hkrati

6

pa se tudi mora podjetje vedno prepričati o poslovni etiki podjetja, s katerim poslovno sodeluje.

Poslovna etika je proučevanje poslovnih situacij, aktivnosti ter odločitev o obravnavanih vprašanjih pravilnega in napačnega (Crane, Matten, 2004, 8).

Prioriteta 21. stoletja je sposobnost prepoznati in obravnavati problematiko poslovne etike. Pomembna vprašanja vplivajo na odnos javnosti do podjetja in lahko uničijo zaupanje. Etične odločitve so del vsakdana za tiste, ki delajo v organizacijah, saj je etika del odločanja na vseh ravneh dela in upravljanja. Pravila poslovne etike in neformalne komunikacije za odgovorno ravnanje so zapisana v poslovanju organizacije, kar pomeni, da jih morajo upoštevati vsi, ki so zaposleni v tej organizaciji (Ferrell, Freedrich, Ferrell, 2011, 4).

3.3 Pomen poslovne etike

Za podjetja je poslovna etika zelo pomembna. Sploh danes, ko v svetu vlada velika gospodarska kriza, je pomembno, da podjetje posluje etično, saj ga neetično ravnanje lahko hitro pelje v pogubo oz. propad podjetja. Samo tista podjetja, ki bodo ravnala etično, lahko računajo na dolgoročen uspeh.

Podjetje je v veliki konkurenčni prednosti, kadar se drži poslovne etike. Konkurenčna prednost pomeni, da podjetja z dobrimi poslovnimi odnosi tako z zunanjim kot tudi z notranjim okoljem, dosegajo višji rejting v okolju, v katerem delujejo.

Poslovna etika je pomembna za poslovno uspešnost in blaginjo ljudi. Visoki etični standardi poslovanja vodijo do tega, da zaposleni naredijo več, so bolj ustvarjalni. Lahko trdimo, da je poslovna etika pomembna za učinkovito poslovanje; za učinkovite poslovne povezave je ključnega pomena medsebojno zaupanje. Prav etično ravnanje je nujno, da lahko ustvarimo in ohranimo zaupanje, saj nizka raven etike v družbi povzroča velike ekonomske neučinkovitosti. Visoka raven etike v podjetju je pomembna za boljša medsebojna razmerja med zaposlenimi in vodstvom in za ponos zaposlenih nad podjem, kar povečuje pripadnost, lojalnost podjetju (Štrukelj, 2009, 18).

3.4 Ravni poslovne etike

Poznamo več ravni poslovne etike, ki jih navajajo tudi različni avtorji. Jaz sem izbrala Tavčarja, Belaka in Glasa.

Tavčar loči več ravni etike. To so (Tavčar, 2002, 208):

- etika managerjev kot posameznikov - etika managementa kot vseh managerjev v organizaciji - etika organizacije nasploh - poslovna etika - etika družbe

Belak navaja etične problemske ravni (Belak, 1999, 99):

- na mikroravni; v ospredju so vrednote in ravnanje posameznika - na mezoravni; proučuje ravnanje gospodarskih organizacij

7

- na makroravni; gre za oblikovanje splošnih gospodarskih razmer

Tudi Glas loči več ravni etike (Štrukelj, 2009, 13):

- na ravni družbe gre za temeljne družbene institucije in družbeno ureditev, - na ravni podjetja in politike podjetja gre za učinke podjetja na različne

udeležence podjetja, - na ravni udeležencev podjetja gre za odnos podjetja do različnih skupin, - na osebni ravni gre za odnos do sodelavcev v podjetju in njihove vloge pri tem

3.5 Etične dileme

Etično dilemo lahko opredelimo kot nezaželeno ali neprijetno odločitev oziroma izbiro, ki je povezana z moralnim načelom ali delovanjem (Maxwell, 2007, 11). So trd oreh in reševanje dilem od nas zahteva, da sprejemamo odločitve, ki jih ne urejajo zakoni, predpisi statuti ali absolutne resnice. Vedno izražajo dvom (Tierney, 1997, 23).

Etične dileme na ravni podjetja so številne in posegajo na skoraj vsa področja delovanja podjetja. Avtorji jih obravnavajo različno, osnovna kategorizacija tipov etičnih dilem pa obsega tri ravni (Kalacun, 2001, 13):

- raven posameznikov oziroma zaposlenih, - raven podjetja ter - raven etičnih dilem v družbi.

Etične dileme so stalnica poslovnega življenja. So kompleksen in težaven pojav, ni jih prijetno reševati, toda zanemarimo jih lahko samo na lastno odgovornost. Če pa etiki posvetimo posebno skrb, lahko veliko pridobimo. Managerji imajo pomembno vlogo pri vcepljanju teh konceptov in zagotavljanju, da je poslovanje etično (Tierney, 1997, 33-34).

Tierneyeva (1997, 21) je navedla nekaj primerov etičnih dilem:

- Ali od dobavitelja sprejeti velikodušno povabilo za konec tedna ali ne? - Ali klientom sporočiti takšne raziskav, kakršne želijo slišati, ali tiste, za katere

veste, da so resnični? - Ali prodajati izdelkov, ki vam prinaša višjo provizijo, namesto da bi

zadovoljili želje določenega odjemalca? - Ali »polepšati« številke, da boste prikazali zaželeni letni načrt ali cilj, ali ne? - Ali prositi zaposlene, naj določene informacije zadržijo zase, ali ne?

3.6 Cena in posledice etičnega vedenja

Cena neetičnega vedenja v poslovanju je zelo visoka. Izguba zaupanja lahko povzroči izgubo zaupnosti, okrnjeno sporazumevanje, šibko samospoštovanje, zmanjšano predanost, upadanje lojalnosti in končno odpoved službe. Vsi ti elementi so izredno pomembni za uspešno navezovanje in vzdrževanje poslovnih odnosov. (Tierney, 1997, 60)

8

Uspešni poslovni odnosi temeljijo na prepričanju, da vsaka stran verjame tistemu, kar pravi druga stran. Na primer (Tierney, 1997, 60-61):

- Sprejmete dobaviteljevo obljubo, da vam bo določen izdelek dobavil v določenem času. Dobavitelj pričakuje, da bo za to pravočasno prejel plačilo.

- Strinjate se s ceno, ki jo je svetovalec postavil za določeno raziskavo. Svetovalec sklepa, da bo v resnici dobil plačilo v dogovorjenem znesku.

- Nekoga zadolžite za določene naloge in potem pričakujete, da jih bo ta človek dokončal po vaših navodilih. Posameznik verjame, da so to naloge in časovni roki, ki jih zahtevate od njega.

- V službe sprejmete ljudi in od njih pričakujete njihovo predanost ter dobro pravljeno delo. Oni v zameno pričakujejo, da boste držali obljube, ki ste jim jih dali ob sprejemu v službo.

Morda je videti, da je etika neoprijemljiva in izmuzljiva, vendar na koncu lahko ogrozi tista kar je trdno, oprijemljivo in ugotovljivo – to je dobiček. Zaradi zanemarjanja etike si lahko zapravimo dobro ime in uničimo kariero (Tierney, 1997, 60).

3.7 Temelja področja poslovne etike

Čeprav ima vsaka odločitev v podjetju ekonomski, etični in pravni vidik, so določena področja bolj izpostavljena in pogosteje razvnemajo etične dileme.

Taka področja so (Glas, 15-17) :

Področje zaposlovanja je področje, kjer gre za razliko v položaju delodajalca in delojemalca ter okoliščin pri zaposlovanju, nagrajevanju, napredovanju in odpuščanju zaposlenih – to področje je posebej občutljivo zaradi prakse podjetij, da varčujejo zlasti z odpuščanjem. Dejstvo je, da je prav zaposlenost poseben odnos in ne preprosto kupoprodaja, ker gre za ljudi, ki so občutljivi tako za postopke kot končni rezultat.

Na področju zasebnosti na delovnem mestu ima delodajalec pravico, da si pridobi informacije o delavcih, zlasti v povezavi z zlorabo opojnih substanc in zdravstvenim stanjem, ki lahko ogroža druge zaposlene ali kupce.

Področje diskriminacije in enakih možnosti je področje, kjer se posamezniku omejujejo možnosti ali koristi zaradi pripadnosti določeni skupini, o katere obstajajo občutni predsodki. To je seveda nepravično do posameznika, so pa stereotipi zelo uveljavljeni in trdovratni.

Na področju spolnega nadlegovanja gre za nezaželene spolne zahteve ali drugo verbalno in fizično ravnanje spolne narave.

Varnost in zdravje na delovnem mestu je pomembna, saj je delo pogosto v prisotnosti nevarnih snovi ali nevarne tehnične opreme, kot so računalniki, mobilni telefoni. V proizvodnji so zaposleni soočeni z neugodnimi vremenskimi razmerami, nevarnostmi prometa itd. Etične dileme so povezane zlasti s prikrivanjem informacij o tveganjih in pravico zaposlenih, da zavrnejo nevarna dela.

Področje lojalnosti zaposlenih in razkritje nemoralnih in nezakonitih dejanj se uporabi takrat, ko podjetje ob razkritju sproži sankcije, ostali sodelavci pa so nezainteresirani za podporo in zaščito zaposlenih.

9

Na področju trgovanja z notranjimi informacijami gre za trgovanje v vrednostnimi papirji na podlagi privilegiranega dostopa do pomembnih informacij.

Na področju intelektualne lastnine gre za dileme piratstva, ki se pojavljajo v največji meri pri programski opremi, modnih artiklih, glasbi, postavlja pa dileme upravičenosti avtorskih pravic, patentov, blagovnih znamk in poslovnih skrivnosti. Po etični plati se dileme odprejo zlasti pri patentih na zdravila za AIDS, saj si revne države ne morejo privoščiti teh zdravil za pretežni del prebivalstva, problemi pa so prav pri njih največji.

Korupcija in podkupovanje se pojavljata zlasti ob dilemah, ko je težko reči, kaj šteti za podkupovanje in kako preseči kulturne razlike med družbami, saj se marsikje neformalna praksa daril sprejema kot del poslovne tradicije. Tu pride do odločanja v razponu med kulturnim relativizmom in kulturnim imperializmom.

10

4 ETIKA V ZAVAROVALNIŠTVU

4.1 Opredelitev zavarovalništva

4.1.1 Zgodovina zavarovalništva

Začetki zavarovalništva segajo že v obdobje 2000 let pr. n. št., v čas kralja Hamurabija v Babilonu. Trgovci so se takrat pred odhodom v puščavo med seboj dogovorili, da bodo morebitno nastalo škodo, ki bi jo utrpel kdorkoli izmed njih, nadomestili solidarno. V tej primarni obliki težko najdemo podobnosti s sodobnim zavarovalništvom, vendar so kljub vsemu vidni zametki vzajemnosti kot enega od temeljev zavarovanja.

Velik preskok je zavarovalništvo naredilo šele v srednjem veku, ko sta odkritje novih celin ter razcvet trgovine skupaj z ravnjo organiziranosti gospodarstva omogočila pravi razmah dejavnosti. Začetki so ozko vezani na transport kot panogo, ki je v tistem času bila gibalo razvoja družbe.

Dosežki Bernoullija, Descartesa in Pascala na področju matematike in statistike so postavili v t. i. novem veku matematično orodje, ki se v zavarovalništvu še danes uporablja kot temelj vsake analize. Z industrijsko revolucijo ter nastankom velikih tovarn je kasneje prihajalo tudi do nesreč katastrofalnega obsega. Ker je bila zato potrebna drugačna vrsta zavarovalne zaščite, je to privedlo do ustanovitve prvih pravih zavarovalnic v Nemčiji, Angliji, Franciji in Ameriki. Takrat so se tudi pojavili prvi zakonski okviri delovanja te hitro rastoče dejavnosti.

V zadnjih 50 ali 100 letih se je skupaj z razvojem človeštva pospešeno razvijala tudi zavarovalna industrija. Tega pa nikakor ne gre zamenjevati s samim nastankom zavarovalništva (Kačar, 2010, 5).

Začetki zavarovalništva v Sloveniji segajo v drugo polovico 19. stoletja. Leta 1987 je bila ustanovljena Zavarovalna banka Slovenija, leta 1900 pa Vzajemna zavarovalnica.

V času Avstro-ogrske (1900-1918) je bilo pristnih veliko tujih zavarovalnic, v obdobju Kraljevine Jugoslavije (1918-1936) pa so se pridružile tudi nove domače zavarovalnice, ki so zaradi visokih premij ustvarjale tudi velike dobičke. V tem času tudi ni bilo nobenega nadzora države. Do nadzora je privedel propad dunajske zavarovalnice Phoenix.

Do leta 1945 so iz območja Kraljevine Jugoslavije odšle nekatere tuje zavarovalnice, nastale so nove domače. Zaradi želje po hitri rasti so v tem obdobju prevladovale splošne zavarovalnice.

V obdobju administrativnega zavarovalstva in monopola po 2. sv. vojni (1946-1961) je potekala centralizacija. Država je znižala raven premij in uvedla eno samo zavarovalnico (DOZ).

Sledilo je obdobje navidezne konkurence in tržnega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu (1962-1976). Nastal je Temeljni zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah ter Zakon o pogojih za ustanovitev in poslovanje zavarovalnic in

11

pozavarovalnic. Nastali sta komercialni zavarovalnici Maribor in Sava, ki pa sta se leta 1976 združili v Zavarovalno skupnost Triglav.

Nato je bilo obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora (1977-1990). V tem času ni bilo nadzora, vse zavarovalnice so bile organizirane kot vzajemne. Pravni okvir delovanja je bil opredeljen z Zakonom o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja.

Obdobje omejenega zavarovalnega nadzora (1991-1993) je bilo urejeno z Zakonom o temeljih premoženjskega in osebnega zavarovanja, okrepljen je bil zavarovalni nadzor. Leta 1991 so se na novo registrirale že prisotne zavarovalnice, in sicer Croatia je postala Slovenica, Dunav pa Ljubljanska zavarovalnica. Osamosvojile so se tudi tri območne skupnosti zavarovalnice Triglav in se preimenovale v Zavarovalnico Maribor d. d., Zavarovalnico Tilia d. d., in Adriatic zavarovalno družbo d. d.

Leta 1994 je nastal Zakon o zavarovalnicah ter povsem tržno orientirano poslovanje s konkurenčno borbo in sodobnim zavarovalnim nadzorom. V tem obdobju nastane tudi Slovensko zavarovalno združenje (Kačar, 2010, 5-6).

4.1.2 Predstavitev pojmov

V sledečem poglavju bom predstavila pojme s področja zavarovalništva.

Zavarovanje

Zavarovanje danes v širšem smislu predstavlja:

- organizirano institucijo družbenega pomena z jasnimi pravili in okviri delovanja,

- gospodarsko dejavnost velikega ekonomskega, tehničnega, pravnega, sociološkega in socialnega pomena.

V ožjem smislu predstavlja vse aktivnosti zavarovalnice, vezane na samo tehnično izvedbo posla. Brez nadaljnjega razčlenjevanja bi lahko rekli, da so to naslednji sklopi:

- priprava novega zavarovalnega produkta, - sklepanja zavarovanj, - reševanje škodnih primerov, - podpora navedenim trem sklopom (statistična obdelava podatkov, marketing,

izobraževanje, finance in računovodstvo, pravna podpora, kadri, informacijska tehnologija, menedžment) (Kačar, 2010, 10).

Zavarovalnica – stranka zavarovalne pogodbe, ki se obveže plačati nadomestilo za škodo primeru uresničitve zavarovalnega primera. Zavaruje lahko tudi nevarnosti, ki presegajo njene finančne zmogljivosti v primeru nastanka škodnih dogodkov.

Pozavarovalnica – kot udeleženka zavarovalnega trga (po)zavaruje presežke rizikov nad obsegom, ki ga zavarovalnica po svojih izračunih lahko krije sama.

Pooblaščen aktuar – oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje pooblaščenega aktuarja. Preverja korektno izračunavanje zavarovalnih premij

12

in oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi. Zagotavlja trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice.

Zavarovalni zastopnik – v rednem delovnem razmerju z zavarovalnico. Ponujajo širšo paleto zavarovanj, ki jih ponuja zavarovalnica. Sklepajo v njenem imenu in na njen račun, torej zastopajo tudi interese zavarovalnice (Kačar, 2010, 13).

Slovensko zavarovalno združenje – SZZ – najvišje zavarovalno strokovno telo v RS, kjer članice preko različnih delovnih teles, odborih, sekcijah in komisijah združenja uresničujejo svoje interese. Njihove naloge so: sprejemanje zavarovalnih statističnih standardov, opravljanje nalog v zvezi s škodnim skladom, koordinirano skupno strokovno nastopanje pri nastajanju oz. dopolnjevanju zavarovalniške zakonodaje, izobraževanje za podelitev zavarovalniških licenc zavarovalnim zastopnikom in posrednikom (Kačar, 2010, 14).

Predmet zavarovanja – stvar, žival, rastlina, človek ali karkoli drugega, kar je lahko poškodovano, uničeno ali ukradeno.

Zavarovane nevarnosti – požar, eksplozija, udar strele, toča, poplava, vlom, rop, nezgoda, bolezen, smrt. Ločimo osnovne in temeljne nevarnosti, dodatne nevarnosti ter nezavarovane nevarnosti.

Zavarovalec – sklenitelj zavarovanja, ki je z zavarovalnico sklenil pogodbo za zavarovanje nevarnostnega objekta, osebnega ali premoženjskega interesa.

Zavarovanec – oseba, ki ima na podlagi sklenjenega zavarovanja zavarovano življenje, zdravje, premoženje ali premoženjski interes.

Upravičenec – oseba, ki je določena v zavarovalni pogodbi in ji na podlagi tega zavarovalnica v primeru nastanka zavarovalnega primera dolžna izplačati zavarovalnino.

Zavarovalna pogodba – zavarovalno-pravni dokument, s katerim se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo v primeru škodnega primera izplačal zavarovancu zavarovalnino oz. odškodnino. Ureja odnos med zavarovalcem in zavarovalnico v treh temeljnih točkah: ureja sklenitev zavarovanja, obveznosti zavarovanca oz. zavarovalca in obveznosti zavarovalnice ter trajanje zavarovanja.

Zavarovalna polica – obvezna zavarovalna listina, potrdilo o sklenjeni zavarovalni pogodbi (Kačar, 2010, 18).

Klavzule – tipizirani dodatki na polici, ki posebej definirajo posebne dele zavarovalnega razmerja (Kačar, 2010, 21).

4.1.3 Temeljne naloge zavarovalnice

Delo v zavarovalništvu je v večini organizirano tako, da zavarovalni agenti in zavarovalni posredniki komunicirajo neposredno z ustrezno službo v notranji organizaciji. Ta način uporabljajo predvsem življenjske zavarovalnice, ki so zaradi specifike zavarovanj prepoznale direktno povezavo kot bolj primerno.

13

Naloge zavarovalnice kot celote so lahko zelo različno razdeljene med njene organizacijske dele. Enako velja za pristojnosti. Organizacija dela je uspešna le, kadar pokrije vse naloge, predvidene s tehnologijo dela.

Še pred začetkom poslovanja je treba opraviti kar nekaj aktivnosti in postopnih korakov. Vse se začne že s pripravami na njeno ustanovitev. Obsežnost in prepletenost zavarovalne storitve je vidna iz naslednjih aktivnosti, ki so potrebne za opravljanje same dejavnosti:

- priprava zavarovalnih pogojev, tehničnih osnov, premijskih sistemov, - kadrovanje in izobraževanje potrebnih kadrov, - notranja strokovna kontrola poslovanja, - računalniška podpora poslovanja, - organiziranje škodnega oddelka in samo obravnavanje škodnih primerov, - skrb za izravnavo rizikov, - iztek zavarovanja, storniranje zavarovanja, prenehanje poslovanja

zavarovalnice (Kačar, 2010, 30).

4.1.4 Vrste zavarovanj

V zavarovalništvu poznamo več vrst zavarovanj. Najbolj pogosto je zavarovanje premoženja - zavarovanje premičnin ter nepremičnin. Poznamo tudi dodatno zdravstveno zavarovanje in življenjsko zavarovanje. Ta zavarovanja so najbolj kupovan produkt pri zavarovalnicah, prav tako so tudi najbolj poznana med ljudmi. V spodnji tabeli pa so poleg že navedenih zavarovanj predstavljena še tudi druga zavarovanja.

Tabela 1: Vrste zavarovanj

1. Nezgodno zavarovanje

V primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krije: - izplačilo denarnega nadomestila, odškodnine, povračilo

stroškov, - obročno izplačevanje dogovorjenega nadomestila, - izplačilo zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti.

2. Zdravstveno zavarovanje

V primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije:

- stroške zdravstvenih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki,

- izplačila denarnih nadomestil. 3. Zavarovanje

kopenskih vozil

Krije vse škode na: - kopenskih vozilih na lasten pogon, razen tirna vozila, - kopenskih vozilih vrez lastnega pogona.

4.

Zavarovanje tirnih vozil

Krije vse škode na tirnih vozilih.

5. Letalsko zavarovanje

Krije vse škode zrakoplovov oz. drugih letalskih naprav.

6. Zavarovanje plovil

Krije vse škode morskih, rečnih in jezerskih plovil.

7.

Zavarovanje prevoza blaga

Krije vse škode oz. izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza.

14

8.

Zavarovanje požara in elementarnih nesreč

Krije vse škode na premoženju, ki nastanejo zaradi: požara, eksplozije, nevihte, drugih naravnih dogodkov, jedrske energije, pogrezanja in drsenja tal.

9. Drugo škodno zavarovanje

Krije vse škode na premoženju, ki nastane zaradi: toče, pozebe ali drugih vzrokov.

10.

Zavarovanje kopenskih vozil z lasnim pogonom.

Krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe odgovornosti pri uporabi vozil

11.

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov oz. drugih letalskih naprav

Krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov oz. drugih letalskih naprav.

12. Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil

Krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz: uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil.

13.

Splošno zavarovanje

Krije vse druge vrste odgovornosti, razen odgovornosti iz odgovornosti 10. in 12. točke.

14.

Kreditno zavarovanje

Krije: - nevarnost neplačila zaradi nesolventnosti izvozne kredite

in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji doma in v tujini, - kredite z obročnim odplačevanjem, - hipotekarne in lombardne kredite, - kmetijske kredite, - druge kredite in posojila.

15. Kavcijsko zavarovanje

Krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov.

16.

Zavarovanje raznih finančnih izgub

Krije finančne izgube zaradi: - poklicne nevarnosti - nezadostnih prihodkov, - slabega vremena, - izgubljenega dobička, - nepredvidenih splošnih stroškov, - nepredvidenih poslovnih stroškov, - izgube tržne vrednosti, - izpada najemnine oz prihodka, - posrednih poslovnih izgub, - drugih neposrednih izgub, - drugih finančnih izgub.

17. Zavarovanje stroškov postopka

Krije stroške odvetnikov in druge stroške postopka.

15

18. Zavarovanje pomoči

Krije pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju

19.

Življenjsko zavarovanje

Obsega: - zavarovanje za primer doživetja, - zavarovanje za primer smrti, - mešano življenjsko zavarovanje, - rentno zavarovanje, - življenjsko zavarovanje z vračilom premij.

20.

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva

21.

Življenjsko zavarovanje drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov, vezano na enote inv. skladov

Obsega zavarovanja, vrednosti investicijskih kuponov, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno vrednosti enote premoženja kritega sklada.

23. Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil

Predstavlja zavarovanje, ki temelji na aktualnih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec v zameno za enkratno oz. obročno vplačevanje premij izplačila v določenem obdobju in višini.

24.

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati

Vir: Kačar, 2010, 103-104

Zakon o zavarovalništvu pa dopušča tudi združevanje zavarovanj v naslednje zavarovalne podskupine (Kačar, 2010, 205):

- nezgodna in zdravstvena zavarovanja, - zavarovanja vozil, - pomorska in transportna zavarovanja, - zavarovanje zrakoplovov oz. drugih letalnih naprav, - požarna in druga škodna zavarovanja, - zavarovanja odgovornosti, - kreditna in kavcijska zavarovanja, - škodna in nezgodna zavarovanja

16

Zakon o zavarovalništvu opredeljuje združevanje zavarovanj v dve veliki zavarovalni skupini (Kačar, 2010, 105):

- premoženjska zavarovanja, - življenjska zavarovanja

4.2 Ekonomska načela poslovanja zavarovalnice

Načela varnosti, likvidnosti in donosnosti (rentabilnosti) so v poslovanju zavarovalnice prepoznana kot temeljni atributi organizacije, nadzora in analize poslovnega procesa zavarovalnice.

4.2.1 Varnost

Varnost zavarovalnice je eno osnovnih ekonomskih načel poslovanja zavarovalnice. Lahko bi rekli, da varno posluje tista zavarovalnica, ki je permanentno sposobna nadomestiti zavarovancem vse škode, ne glede na njihovo število in znesek.

Zavarovalni pogoji in premijski sistem predstavljajo osnovo za poslovanje zavarovalnice. Pri izdelavi zavarovalnih pogojev uporabi zavarovalnica različne statistično-matematične metode, tudi znanstvene metode. Čeprav te zavarovalne podlage predstavljajo izravnavo rizika v času, namreč ne pokrivajo morebitnih velikih posameznih škod, katastrofalnih škod in velikega števila majhnih škod. Njihov nastanek bi lahko povzročil situacijo, ko zavarovalnica ne bi bila sposobna izpolniti obveznosti iz naslova kritja zavarovanj.

Zavarovalnica opravi analizo svojega portfelja ter korektno oceniti svojo kapaciteto, lastni delež, prioriteto. Na podlagi tega mora s pravilno izbrano prostorsko izravnavo rizika doseči takšno zaščito zavarovalnega portfelja, da lahko govorimo o maksimalni varnosti poslovanja same zavarovalnice.

Takšno uveljavljanje načela varnosti zavarovalnici omogoča, da posluje pozitivno tudi ob izrazito neugodnem gibanju škod v določenem poslovnem letu (Kačar, 2010, 87).

4.2.2 Likvidnost

Likvidnost je v zavarovalni dejavnosti eno najpomembnejših načel. Uveljavljanje le-tega v praksi za zavarovalnico pomeni permanentno vsakodnevno oblikovanje zadostne količine finančnih sredstev za sprotne potrebe poslovanja.

Doseganje postavljenega cilja lahko dosežejo z jasno koncipirano, načrtovano in izpeljano finančno politiko na področju prilivov:

- inkasa zavarovalne premije, - inkasa sozavarovalne premije, - plačila pozavarovalnega in sozavarovalnega deleža škod, - oplajanja začasno prostih finančnih sredstev.

17

Finančna politika pa mora enako veljati tudi na področju odlivov:

- likvidiranje škodnih primerov, - rezervirane škode, - izbira in plačilo pozavarovalne zaščite, - participiranje v sozavarovalnih škodah.

Likvidnost je drugače dokaj lahko obvladljiva kategorija, problematična pa postane ob povečani inflaciji. Nelikvidnost lahko še zlasti v zavarovalni dejavnosti povzroči zelo hiter prehod od uspešnega poslovanja k neuspešnemu. Takšne razmere pa vodijo neposredno v bankrot.

Pomembnost likvidnosti za poslovanje zavarovalnice je razvidna iz aktivnega stališča države, da preko pravnega okvira nedvoumno opredeljuje elemente in samo izvajanje naložbene politike. Ustreznost upravljanja z naložbami zavarovalnice se preverja zaradi zagotavljanja sposobnosti pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti zavarovalnice (Kačar, 2010, 88).

4.2.3 Donosnost

Donosnost je ekonomsko načelo, ki ga zavarovalnica uporablja v zelo omejem obsegu iz zelo redko. Ne glede na vse pa prisotnost in uporaba kapitala zahtevata podatke o tem, kako uspešno je slednji uporabljen. Profitni motiv je sam po sebi usmerjen k rezultatu v obliki neke dodane vrednosti ob koncu poslovnega obdobja. Kriterij donosnosti uporablja zavarovalnica, ko ocenjuje uspešnost svojega poslovanja, posamezne poslovne enote zavarovalnice, zavarovalne vrste, pozavarovalne zaščite.

Donosnost se prikazuje v odstotku in jo lahko izračunamo na več načinov. V primeru negativnega finančnega rezultata v poslovnem letu je družba poslovala nerentabilno, v nasprotnem primeru, torej takrat, kadar družba preseže prihodke nad odhodki, pa družba izkazuje rentabilno poslovanje v poslovnem letu (Kačar, 2010, 88).

4.3 Zavarovalniško okolje in zavarovalniška zakonodaja v Republiki Sloveniji

4.3.1 Slovensko zavarovalno združenje

Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) je organizirano kot gospodarsko interesno združenje, v katero se zavarovalnice vključijo prostovoljno. Delovanje združenja poleg njegovih notranjih aktov širše opredeljujeta še Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o zavarovalništvu.

Naloge SZZ so v Zakonu o zavarovalništvu opredeljene takole:

- opravlja posle, predvidene s sprejetimi mednarodnimi sporazumi o zavarovanju lastnikov vozil proti odgovornosti, in predstavlja zavarovalnice v mednarodnih organizacijah zavarovalnic v zvezi s temi posli,

- sprejema zavarovalne statistične standarde, - opravlja naloge v zvezi s škodnim skladom izplačilo škod, izplačilo odškodnin, - opravlja naloge skupnega pomena za zavarovalnice, določene v pogodbi o

ustanovitvi

18

- opravlja naloge v zvezi z informacijskim centrom in odškodninskim uradom, - organizira izobraževanje ter opravlja preizkuse strokovnih znanj za opravljanje

poslov zavarovalnega zastopanja.

SZZ je za opredelitev in utrjevanje poslovne morale sprejelo Zavarovalni kodeks, ki je kot zbirka pravil obvezen za vse članice združenja (Kačar, 2010, 90).

Članice (http://www.zav-zdruzenje.si/clanice/):

- Adriatic Slovenica, zavarovalna družba d. d. - Pozavarovalnica Sava d. d. - Allianz zavarovalnica, podružnica Ljubljana - SID, prva kreditna zavarovalnica d. d. - ARAG SE, zavarovalnica pravne zaščite - Sklad obrtnikov in podjetnikov - ERGO zavarovalnica, podružnica v Sloveniji - ERGO življenjska zavarovalnica d. d. - Triglav, zdravstvena zavarovalnica d. d. - Pozavarovalnica Triglav RE, d. d. - Generali zavarovalnica d. d. - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z. - Grawe zavarovalnica d. d. - Wiener Städtische zavarovalnica, Ljubljana - Merkur zavarovalnica d. d. - Zavarovalnica Maribor, d. d. - Modra zavarovalnica d. d. - Zavarovalnica Tilia d. d. - NLB Vita življenjska zavarovalnica d. d. - Zavarovalnica Triglav, d. d.

4.3.2 Agencija za zavarovalni nadzor

Agencija za zavarovalni nadzor deluje samostojno in neodvisno, a v okviru Ministrstva za finance. Predstavlja vzvod države pri izvajanju pravne regulative in nadzora nad poslovanjem subjektov zavarovalnega trga. Zavarovalni nadzor je predvsem namenjen zagotavljanju varstva potrošnikov in zagotavljanju stabilnosti finančnega trga.

Poznamo dva modela zavarovalnega nadzora:

- sistem formalnega nadzora - sistem materialnega nadzora.

Za sistem formalnega nadzora je značilno, da je obseg nadzora omejen na kontrolo finančnega stanja zavarovalnice, zlasti stanja solventnosti.

Materialni nadzor je sistem nadzora, v katerem državni nadzorni organ preverja tudi sama zavarovanja- splošne in posebne zavarovalne pogoje ter podlage za določanje premij. V sistemih z materialnim nadzorom sme zavarovalnica novo zavarovanje ponuditi na trgu šele, ko ga odobri državni organ za zavarovalni nadzor.

19

Ustanovitev Agencije za zavarovalni nadzor opredeljuje Zakon o zavarovalništvu. Sedež ima v Ljubljani. Ima dva glavna organa:

- strokovni svet - direktor

Direktor Agencije za zavarovalni nadzor vodi poslovanje in nadzira delo same agencije, strokovni svet pa ima naslednje naloge:

- odloča o dovoljenih in soglasjih ter o drugih posamičnih zadevah v skladu z zakonom,

- sprejema predpise v skladu z zakonom, - sprejema poslovnik agencije, - sprejema poročilo o stanju na področju zavarovalništva in letno poročilo o delu

Agencije za zavarovalni nadzor, - druge naloge iz pristojnosti agencije.

Sprejema predpise na podlagi glasovanja in pridobljene večine članov strokovnega sveta. Agencija za zavarovalni nadzor odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po postopku, opredeljenem v Zakonu o zavarovalništvu oz. Zakonu o splošnem upravnem postopku. Organa postopka sta senat in predsednik senata. Senat sestavljajo člani strokovnega sveta, od katerih je eden predsednik senata (Kačar, 2010, 91)

4.3.3 Zakon o zavarovalništvu

Zakon o zavarovalništvu vsebuje temeljni krovni akt zavarovalniške dejavnosti v Sloveniji. Z njim je definiran pravni akt za delovanje zavarovalnic, pozavarovalnic, pooblaščenih aktuarjev, zavarovalniških skupin, zavarovalnih zastopnikov, Agencije za zavarovalni nadzor ter Slovenskega zavarovalnega združenja.

Z zakonom o zavarovalništvu so za vse naštete udeležence na zavarovalnem trgu opredeljeni tako ustanovitev, delovanje, kakor tudi prenehanje delovanja. Zakon se uporablja smiselno v kombinaciji z drugimi zakoni, ki tudi opredeljujejo poslovanje pravnih oseb (Kačar, 2010, 92).

20

4.4 Poslovna etika v zavarovalništvu

4.4.1 Etika v zavarovalništvu

Lord Mansfield je izjavil, da je zavarovanje pogodba, zasnovana na špekulaciji. Posebna dejstva, s pomočjo katerih se lahko izračuna tveganje, se nahajajo v poznavanju zavarovalništva samega; v pogodbi je zapisana njegova predstavitev, izkupiček, ohranja prepričanje, da posledice ne obstajajo. Temeljno načelo zavarovanja, ki ga najdemo v najbolj komercialnih prevodih, je "izredno dobro zaupanje". V zavarovalništvu morata po zakonu obe pogodbeni stranki ravnati čimbolj dobronamerno, kar pomeni, da ne smejo podajati netočnih informacij ali z njimi kako drugače zavajati strank. Torej, kupec mora zagotoviti točne in popolne informacije njegovega tveganja, saj le tako lahko zavarovalnica pripravi oceno tveganja. Zavarovalnica pa s svojimi dejanji ne sme zavajati kupca in držati se morajo svojih obljub. Zavarovalni zastopniki se morajo zavedati, da so oni tisti, ki predstavljajo svojo zavarovalnico v javnosti, preko njih si ljudje ustvarijo svoje mnenje o zavarovalnici (Bernard K. Aquing, 1-10).

Etike in etičnega vedenja bi se morali naučiti že od malega, biti mora jasno, kaj je prav in kaj ne. Pohlep je bil vzrok vseh finančnih škandalov, vendar se pristojni organi trudijo te prestopnike kaznovati. Vsi, ki se ukvarjajo z zavarovalništvom, bi se morali iz tega kaj naučiti oziroma bi morala biti to za njih dobra lekcija (prav tam, 1-10).

Veliko direktorjev v zavarovalništvu po svetu se zavzema za vrnitev etike, saj predstavlja temelj strokovnosti in ugleda. Zanašajo se na zaupanje med strankami ter zavarovalnimi zastopniki ali zavarovalnimi agencijami. Če tega zaupanja primanjkuje oziroma ga sploh ni, je treba nekaj narediti, da bo to zaupanje spet vzpostavljeno. Brez težav se lahko obnašajo neetično, če temu ne posvečajo nobene pozornosti in se s tem niti ne ukvarjajo. Direktorji zavarovalnic so se poskušali spopasti z etiko s svojim razmišljanjem in dotedanjo prakso. Včasih so bile kršitve etike obravnavane kot disciplinski postopek, ki je lahko pripeljal do izključitve iz zbornice, ali kakšne druge sankcije. Boljši je proaktiven pristop, kjer je zaposlenim etično vedenje predstavljeno v sklopu strokovnega usposabljanja. Kljub vsem pravilom se še vseeno lahko zgodi kakšen neljubi dogodek, povezan z poslovno etiko. V takšnih primerih je ključna ponovna pridobitev zaupanja v zapisani etični kodeks v vrnitev temeljnih načel, zaupanja ter etičnih standardov obnašanja (prav tam, 1-10).

Zavarovalnice morajo zagotavljati visoko kvalitete storitve na pošten način, pravočasno, poleg tega pa se morajo zaščititi pred povečanjem zavarovalniških goljufij, ki so vedno bolj pogoste. Ves čas morajo vzdrževati zaupanje ljudi ter biti preudarni v managementu zavarovalništva (prav tam, 1-10).

4.4.2 Goljufije v zavarovalništvu

S pojmom goljufije v zavarovalništvu označujemo potencialno kriminalno okolje, s pojmom zavarovalniške goljufije pa zvrst kriminalitete. Kazenski zakonik v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje v 217. členu definira goljufijo kot kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist. S tem spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilec se v času izvrševanja dejanja zaveda,

21

da prikazuje bistveno drugačne okoliščine od resničnih oziroma zamolči bistvena dejanja in okoliščine , zaradi katerih bi bila rešitev drugačna (Dvoršek, Selinšek, 2004, 10-13).

Prevara je nemoralno dejanje, ki ga stori stranka, ki povzroči zmoto pri drugi stranki. Stranka se mora v času dejanja zavedati, da lahko s krivim prikazovanjem ali prikrivanjem vseh elementov pravnega posla in bistvenih okoliščin spravlja ali drži drugo stranko v zmoti in si tudi aktivno prizadeva doseči takšno zmotno stanje. Za takšno dejanje je potreben naklep, pri tem pa se ravnanje iz malomarnosti ne šteje za prevaro. S prevaro se poruši zaupanje strank (prav tam, 2004, 10-13).

Goljufija in prevara sta si zelo podobni dejanji. Skupna značilnost jima je volja storilca, razlikujeta pa se v namenu, pregonu in odgovornosti (prav tam, 2004, 10-13).

4.5 Zavarovalni kodeks – Kodeks Slovenskega zavarovalnega združenja

V nadaljevanju bom predstavila zavarovalni kodeks Slovenskega zavarovalnega združevanja, ki je v veljavi od 1. junija 2013 (SZZ, dostopno na http://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2012/11/Kodeks.pdf, pridobljeno dne, 12. 06. 2014).

V prvi točki so opisane splošne določbe. Predstavljena sta pojma zavarovalnica in stranka. Kodeks so zapisali z namenom razvoja svojega poslovanja, strokovnega opravljanja zavarovalnih poslov in profesionalnega ravnanja. Obvezno je tudi upoštevanje in poznavanje kodeksa, vsaka zavarovalnica je dolžna seznaniti svoje zaposlene z določbami kodeksa. V primeru, da je kodeks kršil zavarovalni zastopnik, velja, da je kodeks kršila zavarovalnica, v imenu katere je zastopnik delal.

Sledijo osnovna načela, med katere spada tudi varovanje ugleda. Zavarovalnica od svojih zaposlenih zahteva profesionalen odnos do dela, zavarovalniški delavci pa si morajo pri opravljanju svojih nalog prizadevati, da bodo ravnali v skladu s sprejetimi načeli in določbami. Poslovanje zavarovalnice mora temeljiti na zaupanju in zaščiti pravic, koristi stranke. Tudi odnosi med zaposlenimi morajo temeljiti na profesionalnosti in izogibanju konfliktov interesov. Zavarovalnica pa mora skrbeti tudi za razvoj zavarovalniške dejavnosti in izobraževanja zaposlenih.

Pomemben je odnos zavarovalnice do stranke, pri čemer mora zavarovalnica upoštevati dobre poslovne običaje. Ne sme dopustiti dejanj, ki pomenijo kršitev kodeksa, posredovati netočnih podatkov o vsebini zavarovalne pogodbe, zamolčati bistvenih določb zavarovalnih pogojev. Pri sklepanju zavarovalnih pogodb morajo zagotoviti enakopravnost strank, prav tako morajo stranki biti posredovane točne informacije in morebitna pojasnila. Svoje potencialne zavarovalce morajo zavarovalnice pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe seznaniti o zavarovalnih pogojih, izračunani zavarovalni premiji, načinu uveljavljanja pravic in obveznosti iz zavarovalne pogodbe.

V četrti točki je opisano reševanje sporov med strankami in zavarovalnico. Spori morajo biti rešeni hitro in enostavno. Zavarovalnica tudi znotraj organizacije spremlja obravnavanje pritožb. Vzpostavi shemo izvensodnega reševanja sporov med zavarovalnico in strankami.

V naslednji, peti točki je opisan odnos med zavarovalnicami. Ti odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in upoštevanju načel zavarovalniške stroke, dobrih poslovnih

22

običajev in poslovne morale. Spoštovati morajo sprejete dogovore, biti morajo medsebojno solidarni.

Nato sledi točka o zbiranju, posredovanju, uporabi in varstvu podatkov. Zavarovalnica mora upoštevati zakon o varstvu podatkov, uporabljajo pa jih lahko samo za potrebe zavarovalnice.

V nadaljevanju je opisano nastopanje zavarovalnic na trgu in komuniciranje z javnostjo. Upoštevati je treba prosti trg, z ničemer ne smejo omejevati konkurenčne prednosti druge zavarovalnice, spoštovati morajo načelo prostega tržnega komuniciranja in stikov z javnostjo.

Opredelili so se tudi o nadzoru nad spoštovanjem kodeksa. Za obravnavanje kršitev kodeksa sta pristojna varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu in razsodišče pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

Na koncu pa je dodan še seznam zavarovalnic, ki so ta kodeks sprejele.

4.6 Predlogi za izboljšanje etike v zavarovalništvu

Etika v zavarovalnici je eden temeljnih pogojev, da lahko zavarovalnica uspešno deluje in da je lahko konkurenčna na dolgi rok. Etiki pripisujemo velik pomen tudi zato, ker etičnost vpliva tudi na odnose med zaposleni in klimo na delovnem mestu, posledično tudi večjo produktivnost. Etike ne smemo zanemarjati, vedno jo moramo izboljševati, razvijati ter dopolnjevati. Vemo pa, da etike ni mogoče spremeniti kar čez noč, saj se znajo zaposleni upirati spremembam.

Poslovno etiko v podjetju najlažje in tudi najhitrejše izboljšajo z izobraževanjem svojih zaposlenih. Redno je treba izvajati izobraževanja, seminarje na temo poslovne etike, obravnavati nove predloge in ideje. Menim, da bi takšna izobraževanja in seminarje lahko podjetje organiziralo nekje dva krat letno, po potrebi seveda več.

Z enim samim škandalom lahko podjetje zapravi ugled, ki ga je gradilo vrsto let. Eden izmed pomembnih ukrepov je oblikovanje svojih lastnih etičnih načel, ki jih je nato potrebno zapisati v kodeks.

Podjetja sama lahko največ naredijo za upoštevanje etičnih načel, vendar je tukaj tudi država, ki mora za vse zagotoviti enake možnosti. Pri preiskovanju kršitev in obravnavi le-teh mora biti do vseh enako dosledna. Pri tem so pomembna tudi sodišča, ki morajo delovati učinkovito in dosledno. Morebitne kršitve morajo obravnavati v nekem razumnem roku. Pomembno je, da vse inštitucije med seboj sodelujejo, kadar je to potrebno. Če sodelovanja ne bo, se tudi problemi etike ne bodo rešili, kar pa za sabo ne prinese nič drugega kot slabo ime za podjetje.

Včasih k izboljšanju poslovne etike vpliva tudi zunanja kontrola, pozornost medijev ter njihova kritika. Vendar se še vedno najde veliko podjetij, ki morebitnim kritikam v medijih ne daje posebnega pomena.

23

5 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D.

V spodnji tabeli so predstavljeni osnovni podatki Zavarovalnice Triglav, d. d. (ZT, d. d., http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/zavarovalnica_triglav/, pridobljeno dne, 01.08. 2014).

Tabela 2: Osnovni podatki Zavarovalnice Triglav d. d.

Sedež: Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana Davčna številka: 80040306 Matična številka: 5063345 Osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR Predsednik uprave: Andrej Slapar Predsednik nadzornega sveta: Matej Runjak Telefon: 01 474 72 00 Spletni naslov: http://www.triglav.si/, http://www.triglav.eu Naslov e-pošte: info@triglav.si Dejavnosti zavarovalnice Triglav d. d.

Dejavnost življenjskega zavarovanja, Dejavnost pokojninskih skladov, Dejavnost zavarovanja, Vrednotenja tveganja in škode, Dejavnost zavarovalniških agentov, Druge pomožne dejavnosti za pokojninske sklade, finančne storitve

Dejavnosti Skupine Triglav

Zavarovanje in pozavarovanje, Upravljanje investicijskih skladov in finančnega premoženja

Zavarovalnica Triglav, d. d. ima po Sloveniji kar 12 območnih enot. Najdemo jih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novemu Mestu, Murski Soboti, Kopru, Slovenj Gradcu, v Krškem, Trbovljah, Novi Gorici in Postojni (ZT, d. d., dostopno na http://www.triglav.si/poslovalnice/MB/index, pridobljeno dne, 06. 09. 2014)

5.1 Predstavitev Zavarovalnice Triglav, d. d.

Zavarovalnica Triglav, d. d., s sedežem v Ljubljani, že več kot 110 let z znanjem, izkušnjami in finančno močjo skrbi za vedno nove generacije zavarovancev in njihovo premoženje. Je vodilna slovenska klasična zavarovalnica, ki je ob koncu prvega četrtletja leta 2014 dosegla 32,3-odstotni tržni delež. Na trgu premoženjskih zavarovanj je tržni delež znašal 32,4 odstotka, pri življenjskih zavarovanjih pa 32,0. Skupaj s Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, d. d., je bil ob koncu prvega četrtletja leta 2014 njihov tržni delež 37,3-odstoten.

24

Zavarovalnica Triglav, d. d. izvaja skupaj s hčerinskimi družbami naslednja zavarovanja (ZT, d. d., http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/zavarovalnica_triglav/, pridobljeno dne., 25. 08. 2014):

- premoženjska - življenjska - prostovoljna dodatna pokojninska in - zdravstvena

5.2 Etika v Zavarovalnici Triglav, d. d.

V Zavarovalnici Triglav d. d.. si prizadevajo za visoko etično, transparentno in zaupanja vredno poslovanje. Zakonito in etično poslovanje ustvarjata dobro korporativno kulturo, ki se tudi poslovno izplača. Raziskave so pokazale, da imajo podjetja z dobro kulturo boljše ekonomske kazalnike uspešnosti od svojih konkurentov (ZT, d. d., http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/skladnost_poslovanja/, pridobljeno dne, 25. 08. 2014)

Na spletnih straneh sem zasledila članke, ki govorijo o goljufijah v slovenskih zavarovalnicah in kako se, med drugim tudi Zavarovalnica Triglav, d. d. spopada s tem. O goljufiji govorimo takrat, ko nekdo želi od zavarovalnice odškodnino in v ta namen namerno poškoduje ali uniči stvari.

Zavarovalnice odkrijejo vse več zavarovalniških goljufij, saj so še ljudje vedno prepričani, da pri tem ne gre za kazniva dejanja, kar pa ne drži. Največ prevar je pri avtomobilskem zavarovanju. Lahko so uprizorjene, lažne, napihnjene, lahko pa pride tudi do terjanja za škodo, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe. Da bi preprečili čim več goljufij, so v Zavarovalnici Triglav, d. d. že leta 2009 sprejeli ničelno toleranco do prevar, s čimer jasno sporočajo svojo zavezo k aktivnemu zagotavljanju poštenega, odgovornega in zakonitega poslovanja. Z namenom še učinkovitejšega odkrivanja prevar in zavarovalniških goljufij so se odločili za reorganizacijo, uporabo novih metod, posledica tega pa so boljši rezultati glede potrjenih sumov prevar. Leta 2010 so uvedli SPORP – službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar. V prvem polletju lanskega leta so v Zavarovalnici Triglav, d. d. s pomočjo SPORP-a obravnavali 45% več primerov kot v enakem obdobju leto prej, njihova vrednost pa je znašala kar 144% več kot leto prej. Prevare so potrdili v 41% več obravnavanih primerov kot v enakem obdobju leto prej, po znesku pa je preseglo dvakratnih celoletnega izkupička. Pri odkrivanju prevar in goljufij tesno sodelujejo z detektivi, IT-forenziki, sodnimi izvedenci ter drugimi strokovnjaki. njem Poskuse goljufij povezujejo z vedno slabšim finančnim stanjem zavarovancev. Med temi so bila tudi podjetja, ki so lažno prikazovala škodne dogodke, zahtevala odškodnino za neobstoječe blago in podobno, vse z namenom reševanja finančne stiske.

Je pa Zavarovalnica Triglav, d. d. leta 2012 pridobila certifikat družini prijazno podjetje. Zaposlenim nudijo vrsto ugodnosti, kot sta možnost preživljanja dopusta v počitniških enotah in obdarovanje otrok ob koncu leta (ZT, d. d., http://www.triglav.eu/sl/zaposlitve/o_zaposlitvi/druzini-prijazno-podjetje, pridobljeno dne, 05. 09. 2014).

25

Uvedli so kar nekaj ukrepov:

- Komuniciranje z zaposlenimi - Komuniciranje z zunanjo javnostjo - Raziskave med zaposlenimi - Izobraževanje vodij - Gibljiv delovni čas - Skrajšan delovni čas zaradi družinskih obveznosti - Otroški časovni bonus - Dodatni izredni dopust - Pooblaščenec in delovna skupina za usklajevanje poklica in družine - Filozofija/načela vodenja - Ocenjevanje vodij v odnosu do usklajevanja poklicnega in družinskega življenja - Ponovno vključevanje po daljši odsotnosti - Pozornost ob rojstvu novorojenca - Novoletno obdarovanje otrok - Voščila zaposlenim ob rojstnih dnevih - Počitniško varstvo otrok

5.2.1 Družbena odgovornost

Družbena odgovornost predstavlja eno od vrednot Skupine Triglav in je sestavni del njih strategije do leta 2017. Udejanjajo jo na sedmih ključnih področjih, ki zajemajo bistvene skupine vplivov. To so (ZT,d.d., http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/zavarovalnica_triglav/, pridobljeno dne, 15. 08. 2014):

- upravljanje organizacije, - prakse poštenega poslovanja, - prakse zaposlovanja in dela, - človekove pravice, - odnos do potrošnikov in dobaviteljev, - vključevanje v lokalno okolje in širšo skupnost ter njen razvoj, - skrb za naravno okolje.

Pri odločanju in delovanju upoštevajo vse prepoznane deležnike, potrebe, pričakovanja. Pri tem so si zadali nekaj naslednjih prednostnih ciljev:

- zagotoviti dobro obveščenost deležnikov in medsebojno razumevanje za zmanjševanje tveganj,

- doseči večjo konkurenčnost na trgu, - doseči boljši ugled podjetja in blagovne znamke ter večje zaupanje javnosti, - povečati pripadnost, vključevanje, udeležbo in izboljšati moralo zaposlenih (biti

zaželen delodajalec), - zagotoviti racionalno ravnanje z viri, - imeti pozitiven pogled investitorjev, lastnikov, finančnih ustanov, - imeti dober odnos z lokalnimi skupnostmi, zavarovanci, vlado, drugimi podjetji,

mediji in dobavitelji.

26

Spoštujejo Zavarovalni kodeks Slovenskega zavarovalnega združenja, ki postavlja osnovne standarde strokovnega opravljanja zavarovalnih poslov in profesionalnega ravnanja.

5.2.2 Vrednote

Družbe v Skupini Triglav povezujejo vrednote, ki jih vsakodnevno uresničujejo v medsebojnih odnosih in odnosih z okoljem (ZT, d. d., http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/strategija/, pridobljeno dne, 15. 08. 2014):

Strokovnost

Poslovne cilje uresničujejo na podlagi strokovnosti zavarovalno-finančnih storitev, ki temeljijo na visoki strokovni usposobljenosti zaposlenih. So nosilci strokovnega razvoja finančnih storitev v okolju.

• Varnost

Z učinkovitim obvladovanjem tveganj zagotavljajo varnost poslovanja. Njihovi produkti in storitve so kakovostni ter povečujejo finančno varnost njihovih strank.

• Enostavnost

Vse kar delajo, mora prinašati vrednost (koristnost). Skupaj in hitro odpravljajo pojave nepotrebne zapletenosti in zbirokratiziranosti. Poenostavljajo produkte in procese brez zmanjševanja visoke ravni njihove strokovnosti.

5.2.3 Poslanstvo

Strateške usmeritve Skupine Triglav za obdobje do leta 2017 so donosnost poslovanja in povečevanje vrednosti Skupine Triglav, osredotočenost na stranko, enostavnost in stroškovna učinkovitost poslovnih procesov ter zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture, doseganje ustrezne rasti in donosnosti na ključnih trgih ter učinkovito upravljanje družb v Skupini Triglav.

Načrtujejo nadaljnjo rast in razvoj Skupine na ciljnih trgih v regiji jugovzhodne Evrope z doseganjem najmanj 10-odstotnega tržnega deleža na vseh svojih tujih trgih. Na slovenskem trgu bo osredotočenost na donosnosti in ohranitvi največjega tržnega deleža.

Dividendna politika Zavarovalnice Triglav ostaja nespremenjena in izhaja iz ciljne kapitalske ustreznosti, skladno s katero bo Skupina Triglav vedno razpolagala z zadostnim obsegom razpoložljivega kapitala, ki ji bo samostojno omogočal bonitetno oceno »A«. Hkrati izhaja iz načrtov glede nadaljnje rasti in razvoja Skupine na njenih ciljnih trgih. (http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/strategija/)

27

5.3 Predlogi za izboljšanje etike v Zavarovalnici Triglav, d. d.

Kot sem že večkrat omenila, sta etika in morala v podjetju zelo pomembni, pravila so podrobno opisana v etičnem kodeksu. Vendar se še da kljub vsemu stvari izboljšati.

Eden izmed mojih predlogov bi bil, da bi izobraževanje o etiki vključili v poslovni proces podjetja. Vsaj enkrat mesečno bi lahko na enoti Zavarovalnice Triglav, d. d. potekalo 60-90 minutno izobraževanje o poslovni etiki. Na teh srečanjih bi tudi obravnavali predloge za izboljšanje poslovne etike ter tudi morebitne kršitve poslovne etike.

Lahko bi tudi ustanovili delovno skupino, ki bi se ukvarjala samo z etiko v zavarovalnici. Obravnavala bi morebitne kršitve poslovne etike, vodila srečanja o etiki, pripravljala nove predloge za izboljšanje etike in klime na delovnem mestu. Delovna skupina bi bila vedno na voljo zaposlenim, če bi se kateri izmed njih znašel pred kakšno etično dilemo.

28

6 SKLEP

6.1 Temeljne ugotovitve

V diplomskem delu smo se seznanili s etiko in moralo, prav tako tudi s poslovno etiko in moralo. Ugotovili smo tudi, kako poslovna etika vpliva na delo v zavarovalnici. Poslovna etika v zavarovalnici je seveda zelo pomembna. Na delo v zavarovalnici vplivajo tudi goljufije, katere pa zavarovalnice poskušajo ugotavljati in reševati sproti. Vsekakor se zavarovalnici etično vedenje na dolgi rok izplača in zagotavlja uspeh, saj to ne le da povečuje dobiček, temveč tudi ohranja dobro ime, stranke pa so zadovoljne in se bodo še naprej z veseljem vračale nazaj.

Na začetku diplomskega dela sem si zadala nekaj hipotez, ki sem jih lahko skozi pisanje diplomskega dela zavrgla ali potrdila. Lahko trdimo, da se je etika dodobra prijela v zavarovalništvu. Še vedno pa to ne pomeni, da jim na tem področju ni potrebno storiti ničesar več. Ne moremo trditi, da etičnega kodeksa v zavarovalnici ne upoštevajo in dopolnjujejo. V Zavarovalnici Triglav, d. d. sproti obravnavajo etične dileme ter dopolnjujejo etični kodeks. Lahko pa trdimo, da je vedno več goljufij, goljufati pa skušajo tako zavarovalnice kot stranke. Ker so v zadnjih letih zavarovalnice zaostrile pogoje poslovanja, je s tem poraslo tudi število goljufij. Goljufije poskušajo zavarovalnice uspešno preprečevati.

6.2 Odprti problemi

Povezava med kodeksom in etiko je velika. Brez etike ne bi bilo kodeksa, saj podjetje vsa etična pravila zapiše v kodekse, s katerimi tudi seznani zaposlene. Na zaposlenih pa je, v kakšni meri bodo ta etična pravila upoštevali.

Poslovna etika v Zavarovalnici Triglav, d. d. je jasno zapisana, zaposleni so z njo seznanjeni. Zavarovalnica redno skrbi za etiko in moralo, kar pa bi lahko trdili tudi za druge zavarovalnice. Z neetičnim ravnanjem zavarovalnica sama tvega zelo veliko, tvega morebitno izgubo strank, dobro ime. Slej kot prej bi se vse to poznalo tudi na dobičku.

Slovenske zavarovalnice se (vsaj) poskušajo držati etike, kar bi si upala trditi tudi za zavarovalnice v tujini. V tujini zavarovalnice še bolj skrbijo za etiko in ji posvečajo več pozornosti. Zaposleni se morajo držati etičnih načel in norm.

29

VIRI IN LITERATURA

1. Beauchamp Tom L., Bowie Norman E., 1993, Ethical theory and busines, Englewood Cliffs: Prentice Hall

2. Belak Janko, 1999, Politika podjetja in strateški management, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

3. Crane Andrew, Matten Dirk, 2004, Business ethics, New York, Oxford

4. Dvoršak Anton, Selinšek Liljana, 2004, Goljufije v zavarovalništvu, Pravna fakulteta Maribor

5. Ferrell O. C., Fraedrich John, Ferrell Linda, 2011, Business ethics; ethical decisions making and cases; 9th edition, South-Western, Centage Learning

6. Gregurec Nikolina, Vloga in pomen poslovne etike in družbene odgovornosti v gospodarski praksi, 2009, magistersko delo, Univerza v Mariboru; Pravna fakulteta

7. Glas Miroslav, Združenje nadzornih svetov, dostopno na: http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/glas___poslovna_etika.pdf (25.10.2012)

8. Hrastelj Tone, 1995, Podjetniški izzivi mednarodnega poslovanja, Ljubljana, Gospodarski vestnik

9. Jelovac Dejan, 1997, Poslovna etika, Ljubljana, Študentska organizacija univerze

10. Jelovac Dejan, 2000, Podjetniška kultura in etika, Portorož, Visoka strokovna šola za podjetništvo

11. Kalacun Stanislava, 2001, Poslovna etika, Ljubljana, Združenje Manager

12. Sruk Vladimir, 1999, Leksikon morale in etike, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor

13. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, DZS

14. Štrukelj Tjaša, 2009, Etika podjetja, študijsko gradivo, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor

15. Tavčar Mitja, 1994, v Management, urednik Možina stane (et. al), Radovljica, Didakta

16. Tavčar Mitja, 2008, Kulture, etika in olika managementa, Mednarodna organizacija v okviru FOV, Kranj

17. Tierney P. Elizabeth, 1997, O poslovni etiki, Ljubljana, Gospodarski vestnik

18. Slovensko zavarovalno združenje, dostopno na http://www.zav-zdruzenje.si/

19. Zavarovalnica Triglav d. d., Osnovni podatki o zavarovalnici. Povzeto 01.08.14. dostopno na http://www.triglav.si/

30

20. Triglav Group, Etika v zavarovalnici Triglav, d. d., povzeto 15.08.14. dostopno na: http://www.triglav.eu/sl/