Evropska unija SLOVENSKI UTRIP - fuds.si · SU 2013 Evropska unija 1.2 Vsebinska analiza 1.2.1 Evropska unija »Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?« Največ anketirancem

SU 2013 Evropska unija

»Evropska unija«

SLOVENSKI UTRIP

Raziskava javnega mnenja

Maj 2013


Čas izvedbe: 14. – 17. maj 2013

Populacija:

Polnoletni prebivalci RS

Okvir vzorčenja:

Telefonski imenik

Metoda izvedbe:

Telefonska anketa

Realizirani vzorec (n): 906

Stopnja odgovorov: 21,6 %

Reprezentativnost:

Zagotovljena prek slučajnega vzorčenja

(obtežitev po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in velikosti naselja)

Vira podatkov za obtežitev:

SURS, Popis 2002


Kazalo

POVZETEK ................................................................................................................................................ 4

METODOLOŠKI UVOD .............................................................................................................................. 5

1 PREGLED REZULTATOV .................................................................................................................... 6

1.1 Demografska statistika ............................................................................................................ 6

1.2 Vsebinska analiza ..................................................................................................................... 8

1.2.1 Evropska unija ................................................................................................................. 8

1.2.2 Aktualna politična situacija............................................................................................ 20

1.2.3 Primerjava s prejšnjimi leti ............................................................................................ 26

1.2.4 Podpora vladi - medletna primerjava ............................................................................ 28

1.2.5 Podpora političnim strankam - medletna primerjava ................................................... 29

PRILOGA................................................................................................................................................. 30


POVZETEK

Osrednja tema je bila tokrat Evropska unija, pri čemer smo med drugim ugotavljali, kako pomembno

se anketirancem zdi, da so evropski državljani. Zanimalo nas je tudi katere lastnosti in v kolikšni meri

so značilne za Evropsko unijo (evro, demokracija, evropska zgodovina, varovanje človekovih pravic,

skupna evropska politika, kulturne vrednote, evropska zastava, pravičnost, večnacionalnost, Evropski

parlament), kakšen vpliv ima Evropska unija na življenje anketirancev in ali bi Slovenija morala

izstopiti iz Evropske unije. Želeli smo izvedeti, na kakšen način bi morali po mnenju prebivalcev

reševati krizo ter kako gledajo na kupovanje evropskih izdelkov ter življenje v drugi evropski državi.

Dotikali smo se tudi tematike sedanje vlade, kjer ugotavljamo, kolikšna je podpora sedanji vladi ter

katero stranko bi prebivalci volili, če bi bile parlamentarne volitve ta teden.


METODOLOŠKI UVOD

Pričujoča raziskava je kvantitativnega tipa, zbiranje podatkov zanjo pa temelji na telefonskem

anketiranju prek GSM (večji del vzorca) in stacionarnih telefonov (manjši del vzorca), ki je

avtomatizirano po načelih CATI (Computer Aided Telephone Interviews). Intervjuje prek telefona

izvajajo usposobljeni anketarji. Po dogovoru med naročnikom in izvajalcem je razvit vprašalnik, ki

vključuje izključno zaprta vprašanja, to je vprašanja, pri katerih so vsi možni odgovori predvideni

vnaprej.

Vzorčna baza je izbrana po metodi slučajnega vzorčenja iz elektronske različice telefonskega imenika.

Zaradi nesorazmerij med strukturo telefonskih naročnikov in strukturo realiziranega vzorca na eni

strani ter dejansko strukturo slovenske populacije na drugi strani, je realizirani vzorec naknadno

poststratificiran oziroma obtežen po metodi »grabljenja« (raking), tako da se zagotovi usklajenost

demografske strukture vzorca po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in velikosti naselja glede na Popis

prebivalstva iz leta 2002. Teža posamičnih enot (anketirancev), ki po tej metodi presega ocenjeno

mejno vrednost se zmanjša. Vsi rezultati, predstavljeni v poročilu, tako pri demografskih kot pri

vsebinskih statistikah, so že izraz obtežitve po opisani metodi.

Vzorec je konstruiran tako, da ga lahko jemljemo kot reprezentativnega za celotno proučevano

populacijo in omogoča statistično zanesljivo sklepanje na tej podlagi.


1 PREGLED REZULTATOV

1.1 Demografska statistika

V raziskavi je sodelovalo 906 anketirancev. Od tega 455 moških, kar predstavlja 50,2 % vzorca.

Med vprašanimi je največ takih s srednjo izobrazbo (32,4 %), sledijo posamezniki s poklicno izobrazbo

(31,5 %) in osnovno izobrazbo ali manj (20,6 %).


Slaba polovica sodelujočih v raziskavi ima dohodek med 500 in 1000 € (43,4 %), 21,1 % ima manj kot

500 €, sledijo tisti, ki imajo nad 1000 in do 2000 € (11,0 %). Brez lastnega dohoda je 10,4 %

anketiranih.

Največ anketirancev je v starosti od 35 do 54 let (38,2 %), sledijo stari 55 let ali več (33,9 %).

Povprečna starost je bila 47,2 let, s standardnim odklonom 16,3 let.


1.2 Vsebinska analiza

1.2.1 Evropska unija

»Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?«

Največ anketirancem se zdi pomembno (39,1 %), da so evropski državljani, slaba četrtina (24,2 %) pa

meni, da je to nepomembno. V povprečju (1 = skrajno nepomembno, 5 = zelo pomembno) so

anketiranci pomembnost ocenili z oceno M = 3,2, pri čemer je bil standardni odklon 1,1.

Glede na spol ni statistično značilnih razlik v povprečni oceni.

Glede na izobrazbo obstajajo statistično značilne razlike in sicer med tistimi s poklicno izobrazbo (M =

3,1) in tistimi z višjo izobrazbo ali več (M = 3,4).

Glede na starost in dohodek ni statistično značilnih razlik.


»Kateri elementi po vašem mnenju, opredeljujejo današnjo Evropo? Za vsakega od elementov, ki vam

jih bom naštel(a), prosim ocenite z oceno od 1 do 5, kako pomembno opredeljujejo današnjo Evropo,

pri čemer 1 pomeni, da je povsem nepomemben, 5 pa, da je zelo pomemben.«

Tretjina anketirancev (33,0 %) meni, da denar evro zelo pomembno opredeljuje današnjo Evropo,

27,3 % pa jih je pomembnost ocenilo z oceno 3.

Največ anketirancev (28,5 %) je pomembnost demokracije ocenilo z oceno 3, sledijo tisti, ki

demokracijo ocenjujejo kot zelo pomembno (20,8 %) oz. so izbrali oceno 4 (20,3 %).


Nekaj več kot tretjina anketirancev (34,5 %) pomembnost evropske zgodovine ocenjuje z oceno 3,

sledijo tisti, ki so dali oceno pomembnosti 4 (22,9 %).

Največ anketirancev (29,0 %) varovanje človekovih pravic ocenjuje kot zelo pomembno, sledijo tisti,

ki so dali oceno 4 (23,8 %).


Nekaj manj kot tretjina (32,6 %) anketirancev je pomembnost skupne evropske politike ocenila z

oceno 3, sledijo tisti, ki so dali oceno 2 (20,0 %).

Največ anketirancev (34,2 %) pomembnost kulturnih vrednot ocenjuje z oceno 4, sledijo tisti, ki so

dali oceno 3 (29,0 %).


Evropsko zastavo največ anketirancev ocenjuje kot srednje pomembno (26,1 %), sledijo tisti, ki jo

ocenjujejo z oceno 4 (24,7 %).

Največ anketirancev (26,3 %) je pravičnost ocenilo kot zelo pomemben element današnje Evrope,

sledijo pa tisti, ki jo ocenjujejo z oceno 3 (25,2 %).


Po mnenju anketirancev je večnacionalnost pomemben (30,3 %) oz. srednje pomemben (29,2 %)

element Evrope.

Največ anketirancev (35,2 %) Evropski parlament ocenjuje kot srednje pomembnega, sledijo tisti, ki

so mu dali oceno 4 (20,8 %).


V povprečju anketiranci kot pomembne elemente, ki opredeljujejo današnjo Evropo, ocenjujejo evro

(M = 3,7), večnacionalnost (M = 3,5), varovanje človekovih pravic (M = 3,5 ) in kulturne vrednote (M =

3,5). Ostale elemente ocenjujejo kot srednje pomembne, med njimi sta v povprečju najmanj

pomembna Evropski parlament (M = 2,9) in skupna evropska politika (M = 2,9).

Glede na spol se pojavljajo statistično značilne razlike v povprečni oceni za elementa evropska

zastava in Evropski parlament. Oba elementa kot pomembnejša ocenjujejo ženske.


Glede na izobrazbo so statistično značilne razlike v povprečni oceni pri evru, demokraciji, varovanju

človekovih pravic, skupni evropski politiki, pravičnosti, večnacionalnosti in Evropskem parlamentu.

Evro, varovanje človekovih pravic in skupno evropsko politiko so v povprečju najslabše ocenili tisti s

poklicno izobrazbo, najbolje pa tisti z višjo izobrazbo ali več. Demokracijo, pravičnost,

večnacionalnost in Evropski parlament pa so najslabše ocenili tisti z osnovno šolo ali manj, najbolje

pa tisti z višjo izobrazbo ali več.

Glede na starost so statistično značilne razlike pri demokraciji, evropski zgodovini, varovanju

človekovih pravic, skupni evropski politiki, evropski zastavi in pravičnosti. Demokracijo in varovanje

človekovih pravic so v primerjavi z ostalimi najslabše ocenili starejši, evropsko zgodovino pa mladi. Pri

skupni evropski politiki so statistično značilne razlike le med mladimi in starejšimi, bolje jo ocenjujejo

mladi. Evropsko zastavo so v primerjavi z drugima dvema skupinama najslabše ocenili mladi, pri

pravičnosti pa so statistično značilne razlike med vsemi skupinami in sicer so jo v povprečju najbolje

ocenili mladi, najslabše pa starejši.

Glede na dohodek so statistično značilne razlike le glede na evro, v povprečju so ga najbolje ocenili

tisti, ki imajo nad 1000 in do 2000 € dohodka, najslabše pa tisti z najvišjim dohodkom.

»Kako dojemate vpliv Evropske unije na življenje vas osebno?«


Slaba polovica (47,9 %) anketirancev vpliv Evropske unije ocenjuje kot nevtralen, sledijo tisti (30,1 %),

ki vpliv ocenjujejo negativno.

Glede na spol obstajajo statistično značilne razlike in sicer ženske v primerjavi z moškimi vpliv

Evropske unije ocenjujejo bolj negativno.

Glede na izobrazbo ni statistično značilnih razlik.

Največji delež tistih, ki vpliv ocenjujejo kot negativen je med tistimi iz srednje starostne skupine,

najmanjši pa med mladimi. Da je vpliv nevtralen v največji meri menijo mladi (58,6 %), najmanjši

delež teh pa je v srednji starostni skupini (42,3 %). Pozitiven vpliv v največji meri priznavajo v srednji

starostni skupini (23,4 %), najmanjši delež tako mislečih pa je med mladimi (16,0 %).

Največji delež tistih, ki vpliv ocenjujejo kot negativen je med tistimi z najnižjim dohodkom, najnižji pa

med tistimi brez dohodkov. Da je vpliv nevtralen v največji meri menijo tisti brez dohodkov, najmanjši

delež teh pa je med anketiranci z najvišjim dohodkom. Da je vpliv pozitiven pa v največji meri menijo

tisti z najvišjim dohodkom (52,0 %), najmanj anketirancev, ki vpliv ocenjujejo kot pozitiven, pa je med

tistimi z najnižjim dohodkom (16,8 %).

»Ali menite, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije?«


Slabi dve tretjini anketirancev (63,0 %) menita, da Sloveniji ni potrebno izstopiti iz Evropske unije,

30,6 % anketirancev pa je mnenja, da bi morala izstopiti.

Med moškimi jih 28,1 % meni, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije, med ženskami pa je

takih 37,6 %.


Največji delež tistih, ki menijo, da bi Slovenija morala izstopiti, je med mladimi (36,7 %), najmanjši pa

med starejšimi (26,3 %).

Glede na dohodek ni statistično značilnih razlik.

»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša?«

Največ anketirancev (60,4 %) meni, da je za reševanje sedanje krize v Sloveniji najbolje, da Slovenija

vztraja pri evru in pri reševanju krize sledi skupni politiki Evropske unije, 34,2 % anketirancev pa

meni, da naj Slovenija izstopi iz območja evra, ponovno uvede tolarje in rešuje krizo po svoje.


Med moškimi je nižji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija izstopi iz območja evra, kot med ženskami in

obratno, med ženskami (60,3 %) je nižji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija vztraja pri evru, kot med

moškimi (67,2 %).

Največji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija vztraja pri evru je med anketiranci z višjo izobrazbo ali

več (71,4 %), najnižji delež pa med tistimi s poklicno izobrazbo (57,4 %).

Glede na starost je največji delež tistih, ki podpirajo vztrajanje pri evru med starejšimi (75,1 %),

najmanjši delež pa med mladimi (52,3 %).


»Bi lahko zase rekli, da raje kupujete izdelke, narejene v Evropi kot pa tiste iz neevropskih držav?«

Nekaj manj kot dve tretjini anketirancev (65,3 %) raje kupuje evropske izdelke, 30,8 % pa jih je

odgovorilo, da jim je vseeno, ali so izdelki iz Evrope ali od kod drugod.

Med ženskami raje kupuje evropske izdelke 71,5 % vprašanih, med moškimi pa je takih 64,5 %

anketirancev.



Delež tistih, ki raje kupujejo evropske izdelke, se povečuje s starostjo. Med mladimi je takih 58,2 %,

med starejšimi pa 73,3 % anketirancev.


»Bi želeli živeti ali delati v kateri drugi evropski državi za določen čas?«

Približno polovica (49,2 %) anketirancev si ne želi za določen čas živeti ali delati v kateri drugi evropski

državi, 31,1 % anketirancev pa je odgovorilo, da bi si to vsekakor želeli.

Med moškimi jih je 45,9 % odgovorilo, da si ne bi želeli, medtem ko je takih med ženskami več kot

polovica (54,6 %). Da bi si tega vsekakor želeli je med moškimi odgovorilo 34,2 %, med ženskami pa

29,5 % vprašanih.

Delež tistih, ki bi si želeli živeti ali delati v drugi evropski državi se povečuje s stopnjo izobrazbe. Med

najnižje izobraženimi je tistih, ki bi si tega želeli 18,4 %, med najvišje izobraženimi pa je takih 39,1 %.

V drugi evropski državi bi si želeli živeti oz. delati mladi (48,1 %), delež tistih, ki bi si tega želeli pa se s

starostjo zmanjšuje, med starejšimi je takih 16,0 %.


Glede na dohodek si življenja v tujini najbolj želijo tisti z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (51,5 %) in

tisti brez dohodkov (43,7 %), najmanj pa tisti z dohodkom med 500 in 1000 € (25,2 %).

1.2.2 Aktualna politična situacija

»Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?«

Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve bi največ anketirancev volilo SDS (13,2 %) in SD (10,4 %),

najmanj pa LDS (0,8 %), DL (0,6 %), SNS (0,5 %) in Zares (0,4 %). Med anketiranci jih 16,5 % ne ve,

katero stranko bi volili, 39,2 % ne bi volilo nobene stranke, 6,7 % pa jih ne bi šlo na volitve.

Med moškimi je nekoliko višji delež tistih, ki bi volili SDS, PS in SLS, med ženskami pa je višji delež

tistih, ki ne bi volile nobene stranke in ne bi šle na volitve.

Delež tistih, ki bi volili SDS je najvišji med najnižje izobraženimi, nato pa se z višanjem izobrazbe ta

delež manjša. Najnižji delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke je med najnižje izobraženimi, najvišji

pa med tistimi s poklicno izobrazbo. Delež tistih, ki ne bi šli na volitve, je najnižji med najmanj

izobraženimi, nato pa se z višanjem izobrazbe povečuje.

SD in SDS bi v največji meri volili starejši, v najmanjši meri pa mladi. Delež tistih, ki ne vedo, katero

stranko bi volili, je največji med mladimi (27,8 %), nato pa se s starostjo zmanjšuje, med starejšimi je


takih 9,8 %. Delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke, je največji med tistimi iz srednje starostne

skupine (50,8 %), najnižji pa med starejšimi (30,7 %).

Glede na dohodek je najvišji delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke med tistimi z dohodkom nad

1000 do 2000 €, najnižji pa med tistimi z najvišjim dohodkom. Delež tistih, ki ne bi šli na volitve pa je

najvišji med tistimi z najvišjimi dohodki, najnižji pa med tistimi z najnižjim oz. brez dohodkov.

»Ali podpirate sedanjo vlado?«

Največ anketirancev (56,6 %) je odgovorilo, da ne podpirajo sedanje vlade, 35,3 % pa, da jo

podpirajo.

Glede na spol ni statistično značilnih razlik.

Najvišji delež tistih, ki podpirajo sedanjo vlado je med anketiranci z najvišjo izobrazbo (45,2 %),

sledijo pa najnižje izobraženi (43,7 %). Najnižji delež tistih, ki podpirajo vlado pa med anketiranci s

srednjo izobrazbo (32,6 %).

Največji delež anketirancev, ki podpirajo vlado, je med starejšimi (48,4 %), najmanjši pa med

anketiranci iz srednje starostne skupine (32,9 %).


Najvišji delež anketirancev, ki podpirajo vlado, je med anketiranci z najnižjim dohodkom (46,0 %),

najnižji delež anketirancev, ki podpirajo vlado pa med tistimi z najvišjim dohodkom (12,5 %).

»Kakšen bo po vašem mnenju učinek predlaganih vladnih ukrepov na sedanje finančne in

gospodarske razmere v Sloveniji?«

Največ anketirancev (42,0 %) meni, da bodo predlagani vladni ukrepi finančno in gospodarsko krizo

še zaostrili, 31,7 % vprašanih pa je odgovorilo, da ti ukrepi ne bodo imeli učinka.

Med moškimi je v primerjavi z ženskami večji delež tistih, ki menijo, da bodo ukrepi prispevali k

reševanju krize in manjši delež tistih, ki menijo, da bodo ukrepi krizo še zaostrili.

Glede izobrazbe, starosti in dohodka ni statistično značilnih razlik.


»Katera od naslednjih rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo se vam zdi ustreznejša?«

Največ (40,5 %) anketirancev meni, da fiskalnega pravila v ustavi sploh ne potrebujemo, sledijo pa

anketiranci (36,8 %), ki so mnenja, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo že z letom 2015, 14,5 %

anketirancev ne ve, katera rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo je boljša.

Glede na spol ni statistično značilnih razlik.

Delež tistih, ki menijo, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2015 je najvišji med

anketiranci s poklicno izobrazbo, najnižji pa med tistimi z osnovno šolo ali manj oz. s srednjo šolo. Da

mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2017 se v največji meri strinjajo tisti s srednjo

izobrazbo, najmanjši delež tistih, ki so izbrali ta odgovor pa je med najnižje izobraženimi. Da

fiskalnega pravila v ustavi ne potrebujemo se v največji meri strinjajo najmanj izobraženimi, najnižji

delež pa je med tistimi s poklicno izobrazbo.

Glede na starost ni statistično značilnih razlik.

Največji delež tistih, ki so mnenja, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2015 je med

anketiranci z najnižjim dohodkom (53,5 %), najnižji pa med tistimi z najvišjim dohodkom (18,2 %).

Največ tistih, ki menijo, da mora fiskalno pravilo začeti veljati v letu 2017, je med anketiranci z

najvišjim dohodkom (22,7 %), najmanj pa med tistimi z dohodkom pod 500 € (2,3 %). Da fiskalnega


pravila ne potrebujemo pa v največji meri menijo tisti z najvišjim dohodkom (59,1 %), v najmanjši

meri pa anketiranci z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (40,2 %).

»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila po vašem mnenju boljša za zagotovitev uravnoteženja

javnih financ?«

Večina anketirancev (85,0 %) meni, da je nižanje javne porabe najboljša možnost za zagotovitev

uravnoteženja javnih financ.

Da je nižanje javne porabe najboljša možnost med moškimi meni 95,5 %, med ženskami pa 88,9 %

vprašanih.

Delež tistih, ki predlagajo nižanje javne porabe je najvišji med najnižje izobraženimi (95,9 %), nato pa

se delež z višanjem izobrazbe manjša in je med najvišje izobraženimi 88,1 %.


Delež tistih, ki menijo, da je najboljša možnost nižanje javne porabe, je najvišji med anketiranci z

najnižjim dohodkom (96,6 %), najnižji pa med anketiranci z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (86,0

%).


»Katero od naslednjih dveh stališč do t.i. ’ljudskih vstaj’, ki so potekale v prejšnjih mesecih, vam je

bližje?«

Največ anketirancev (56,8 %) meni, da so bile »ljudske vstaje« uperjene zoper celotno politično elito,

tretjina anketirancev (32,6 %) pa meni, da so bili protesti namenjeni predvsem odstranitvi Janševe

vlade.

Da so bili protesti uperjeni proti celotni politični eliti med moškimi meni 56,9 %, med ženskami pa je

takih 70,4 % anketiranih.

Delež tistih, ki menijo, da so bili protesti zoper celotno politično elito, je najnižji med najmanj

izobraženimi (54,8 %), nato pa se z višanjem izobrazbe tudi delež viša. Med najvišje izobraženimi je

takega mnenja 69,2 % anketiranih.


Da so bili protesti uperjeni proti celotni politični eliti v največji meri menijo anketiranci z najvišjim

dohodkom (86,4 %), v najmanjši meri pa anketiranci z dohodkom od 500 do 1000 € (59,2 %).


1.2.3 Primerjava s prejšnjimi leti

»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša?«

V primerjavi z letom 2012 se je nekoliko povečal delež tistih, ki menijo, naj Slovenija izstopi iz

območja evra in ponovno uvede tolarje, zmanjšal pa delež tistih, ki menijo, naj vztraja pri evru.


»Kateri elementi po vašem mnenju opredeljujejo današnjo Evropo?«

V prejšnjih letih v raziskavo niso bili uvrščeni elementi »skupna evropska politika«, »kulturne

vrednote« in »pravičnost«, med ostalimi elementi pa je mogoča primerjava. V primerjavi z letoma

2009 in 2011 se je malenkost znižala povprečna ocena skoraj pri vseh elementih, ki naj bi

opredeljevali današnjo Evropo. V primerjavi z letom 2011 se je najbolj znižala povprečna ocena

denarja evro in Evropskega parlamenta, v primerjavi z letom 2009 pa prav tako Evropskega

parlamenta in demokracije.


1.2.4 Podpora vladi - medletna primerjava

Od sestave nove vlade pa do danes je podpora narasla na 35,3 % vprašanih podpornikov. Delež vprašancev, ki so odgovorili z »ne vem« je iz 16,0 % v aprilu

padel na 8,1 % v maju.

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

apri

l 09

maj

09

jun

ij 0

9

sep

t 0

9

okt

09

no

v 0

9

dec

09

jan

10

feb

10

mar

10

apr

10

maj

10

(1

)

maj

10

(2

)

avg

10

sep

10

okt

10

no

v 1

0

jan

11

feb

11

mar

11

apr

11

maj

11

jun

11

sep

11

okt

.11

no

v.1

1

dec

.11

jan

.12

feb

.12

mar

.12

apr.

12

maj

.12

jun

.12

sep

.12

okt

.12

no

v.1

2

dec

.12

jan

.13

feb

.13

mar

.13

apr.

13

maj

.13

Gibanje podpore vladi

Da


1.2.5 Podpora političnim strankam - medletna primerjava

Podpora SDS in SD je glede na prejšnji mesec narasla pri čemer je SDS prvič po lanski jeseni spet v prednosti pred SD. Pri ostalih strankah ne zaznavamo

večjih premikov.

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

apri

l 09

maj

09

jun

ij 0

9

sep

t 0

9

okt

09

no

v 0

9

dec

09

jan

10

feb

10

mar

10

apr

10

maj

10

(1

)

maj

10

(2

)

avg

10

sep

10

okt

.10

no

v.1

0

jan

.11

feb

.11

mar

.11

apr.

11

maj

.11

jun

.11

sep

.11

okt

.11

no

v.1

1

dec

.11

jan

.12

feb

.12

mar

.12

apr.

12

maj

.12

jun

.12

sep

.12

okt

.12

no

v.1

2

dec

.12

jan

.13

feb

.13

mar

.13

apr.

13

maj

.13

Gibanje podpore političnim strankam

SDS SD PS DL SLS DESUS NSI


PRILOGA

Anketni vprašalnik

1. Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?

1 zelo pomembno

2 pomembno

3 niti pomembno– niti nepomembno

4 nepomembno

5 skrajno nepomembno

6 Ne vem

2. Kateri elementi po vašem mnenju, opredeljujejo današnjo Evropo? Za vsakega od elementov,

ki vam jih bom naštel(a), prosim ocenite z oceno od 1 do 5, kako pomembno opredeljujejo današnjo

Evropo, pri čemer 1 pomeni, da je povsem nepomemben, 5 pa, da je zelo pomemben.

a. Denar Evro 1 2 3 4 5 6 ne vem

b. Demokracija 1 2 3 4 5 6 ne vem

c. Evropska zgodovina 1 2 3 4 5 6 ne vem

d. Varovanje človekovih pravic 1 2 3 4 5 6 ne vem

e. Skupna evropska politika 1 2 3 4 5 6 ne vem

f. Kulturne vrednote 1 2 3 4 5 6 ne vem

g. Evropska zastava 1 2 3 4 5 6 ne vem

h. Pravičnost 1 2 3 4 5 6 ne vem

i. Večnacionalnost 1 2 3 4 5 6 ne vem


j. Evropski parlament 1 2 3 4 5 6 ne vem

3. Kako dojemate vpliv Evropske unije na življenje vas osebno?

1 Negativno

2 Nevtralno

3 Pozitivno

4 ne vem, b.o. (ne beri)

4. Ali menite, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije?

1 Da

2 Ne

3 Ne vem

5. Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša:

1 Slovenija naj izstopi iz območja evra, ponovno uvede tolarje in rešuje krizo po svoje

2 Slovenija naj vztraja pri evru in pri reševanju krize sledi skupni politiki Evropske unije

3 ne vem (anketar ne bere)

6. Bi lahko zase rekli, da raje kupujete izdelke, narejene v Evropi kot pa tiste iz neevropskih

držav?

1 Da, raje kupujem evropske izdelke


2 Ne, vseeno mi je, ali so iz Evrope ali od kod drugod

3 Ne vem (ne beri)

7. Bi želeli živeti ali delati v kateri drugi evropski državi za določen čas?

1 Ne

2 Morda

3 Vsekakor

4 Ne vem (ne beri)

8. Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?

1 'Socialni demokrati- SD'

2 'Slovenska demokratska stranka- SDS'

3 'Liberalna demokracija Slovenije- LDS'

4 'Pozitivna Slovenija– PS'

5 'Slovenska ljudska stranka- SLS'

6 'Nova Slovenija- NSI'

7 'Demokratična stranka upokojencev Slovenije- DESUS'

8 'Slovenska nacionalna stranka- SNS'

9 'Državljanska lista - DL'

10 'Zares'

11 'drugo (anketar ne bere)'

12 'ne vem (anketar ne bere)'

13 'nobene (anketar ne bere)'


99 'ne bi šel na volitve (anketar ne bere)'.

9. Ali podpirate sedanjo vlado?

1 Da

2 Ne

3 Ne vem

10. Kakšen bo po vašem mnenju učinek predlaganih vladnih ukrepov na sedanje finančne in

gospodarske razmere v Sloveniji?

1 Prispevali bodo k reševanju krize

2 Ne bodo imeli učinka

3 Krizo bodo še zaostrili

4 Ne ve (ne beri)

11. Katera od naslednjih rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo se vam zdi ustreznejša?

1 Fiskalno pravilo mora stopiti v veljavo že z letom 2015

2 Fiskalno pravilo mora stopiti v veljavo šele z letom 2017

3 Fiskalnega pravila v ustavi sploh ne potrebujemo

4 Ne vem

12. Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila po vašem mnenju boljša za zagotovitev

uravnoteženja javnih financ?

1 Višanje davkov in prispevkov


2 Nižanje javne porabe

3 Ne vem

13. Katero od naslednjih dveh stališče do t.i. 'ljudskih vstaj', ki so potekale v prejšnjih mesecih, vam

je bližje?

1. Ti protesti so bili uperjeni zoper celotno politično elito

2. Ti protesti so bili namenjeni predvsem odstranitvi Janševe vlade

3 Ne vem

13. spol

14. izobrazba

15. leto rojstva

16. Ali prejemate kakršenkoli mesečni dohodek? Če ga, ali znaša ta dohodek, če upoštevate, vse vaše

prejemke…?

1 Pod 500

2 500-1000

3 Nad 1000-2000

4 Nad 2000

5 Nima dohodkov

9 b.o.

Documents

Evropska unija SLOVENSKI UTRIP - fuds.si · SU 2013 Evropska unija 1.2 Vsebinska analiza 1.2.1 Evropska unija »Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?« Največ anketirancem