Evropski parlament

2

KazaloKazalo■ Dobrodošli v Evropskem parlamentu 3

■ Evropski parlament dela za vas 5

■ Skrb za evropski proračun 11

■ Varuh svoboščin in demokracije 17

■ Evropski parlament in širitve Evropske unije 23

■ Evropski parlament v svetu 25

■ Človekove pravice na prvem mestu 29

■ Kolesje Evropskega parlamenta 33

■ Blizu vas 37

■ Kako se sprejema evropska zakonodaja? 41

■ Kako se sprejme letni proračun Evropske unije? 44

■ Ključne besede Evropske unije 46

■ Mejniki evropskega povezovanja 53

■ Naslovi Evropskega parlamenta 56

Od leta 1979 milijoni Evropejcev vsakih pet let volijo svoje predstavnike v Evropski parlament. Kdo so poslanci, kaj delajo v Strasbourgu in Bruslju ter kakšne pristojno­sti imajo? Parlament s svojimi odločitvami vpliva na vsakodnevno življenje državlja­nov po vsej Evropi, zato želimo na zastavljena vprašanja odgovoriti v tej brošuri.

Evropski parlament je edina večnacionalna parlamentarna skupščina na svetu in edina institucija Evropske unije, ki jo neposredno izvolijo državljani. Predstavlja okoli 500 milijonov državljanov v 27 državah članicah EU. Volitve so organizirane vsakih pet let, junija 2009 pa smo z njimi obele- žili 30. obletnico prvih splošnih neposrednih volitev. Parlament je po teh volitvah štel 736 poslancev, ki so oblikovali skupine na podlagi političnih prepričanj in ne na podlagi državljan-stva. Od takrat se je Parlamentu pridružilo še 18 poslancev, kot to predvideva Lizbonska pogodba, enako pa bo tudi s hrvaškimi poslanci po vstopu Hrvaške v Unijo leta 2013.

Uradni sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, na meji med Francijo in Nemčijo, ki sim-bolizira evropsko spravo po dveh svetovnih vojnah. Kot so odločile države članice EU, v Stras-bourgu vsako leto poteka dvanajst plenarnih zasedanj Parlamenta. Poslanci se sestajajo tudi na sejah parlamentarnih odborov v Bruslju, kjer se lahko skličejo tudi dodatna plenarna zasedanja. Razprave potekajo v vseh uradnih jezikih EU, kar kaže na zavezanost Parlamenta k ohranjanju raznolike in večkulturne Evropske unije, ki je „združena v raznolikosti“!

3

Dobrodošli v Evropskem parlamentu

Dobrodošli v Evropskem parlamentu

Vse pomembnejša vloga

Od leta 1979 so vse evropske pogodbe povečevale pristojnosti Parlamenta pri oblikovanju pro-računa in zakonodaje EU. Okrepil se je tudi politični nadzor evropskih poslancev nad drugimi institucijami in organi Unije.

Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, se je proračunska pristojnost Parla-menta razširila na vse odhodke EU, tudi na odhodke za skupno kmetijsko politiko. Pri teh je imel doslej zadnjo besedo Svet EU, ki predstavlja vlade držav članic.

Zakonodajna vloga Parlamenta se je z Lizbonsko pogodbo precej povečala. Tako ima Parlament pri oblikovanju zakonov na skoraj vseh področjih, ki so v pristojnosti Evropske unije, tolikšno besedo kot Svet. Medtem ko so poslanci do decembra 2009 denimo sprejemali zakone za lažji pretok oseb, ter prosti pretok blaga, storitev in kapitala po EU ter zaščito okolja in potrošnikov, je zdaj njihovo soglasje nujno tudi pri sprejemanju zakonodaje na področju kmetijstva, ribištva, energije, turizma, nadzora na zunanjih mejah, policijskega in pravosodnega sodelovanja in civilne zaščite.

Kandidata za položaj predsednika Evropske komisije na osnovi izidov evropskih volitev predla-gajo vlade, nato pa ga izvoli Parlament. Tudi za začetek delovanja Evropske komisije kot celote, tudi visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je podpredsednik Komisije, je potrebna potrditev Parlamenta. Komisija mora odstopiti, če ji evropski poslanci izgla-sujejo nezaupnico.

Državljani lahko na Evropski parlament naslovijo peticijo, s katero se pritožijo nad izvajanjem evropskega prava. Poslanci izvolijo evropskega varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za obravnavo pritožb zoper institucije in organe EU zaradi njihovega slabega upravljanja. Prav tako lahko oblikujejo preiskovalni odbor, če menijo, da je bilo evropsko pravo kršeno.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah združuje državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki so bile prej priznane v različnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih dokumentih. Listina je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala zavezujoča, poslanci pa se nanjo sklicujejo pri razkrivanju kršitev človekovih pravic v EU.

Parlament vpliva tudi na zunanjo politiko Unije. Odslej morajo vse mednarodne sporazume in širitve Unije odobriti poslanci. O izvajanju trgovinske politike ter politike razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči skupaj odločata Parlament in Svet. Poslanci tudi redno razpravljajo o človekovih pravicah in pošiljajo opazovalce po vsem svetu, da preverijo, ali volitve potekajo svobodno in pošteno.

DO

BR

OD

OŠL

I V E

VR

OP

SKEM

PA

RLA

MEN

TU4

■ Evropski parlament dela za vas

Mladi, študenti, zaposleni ali upokojenci – ne glede na status nas vse zadevajo evropski zakoni, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Zdrava hrana na naših krožnikih, svoboda gibanja in dela po vsej Evropski uniji ali varstvo okolja so le nekatera izmed številnih področij, kjer je vloga evropskih poslancev odločilna. Evropski predpisi želijo predvsem olajšati življenje državljanov v Evropski uniji ter uveljavljati enake možnosti, pravice in obveznosti.

Tako kot vsi parlamenti, Evropski parlament razpravlja in spre-jema zakone. Na začetku so lahko evropski poslanci podali mne-nje o zakonodajnih predlogih Evropske komisije, zadnjo besedo pri sprejemanju predpisov pa je vedno imel Svet EU, ki pred-stavlja vlade držav članic.

Z leti in novimi pogodbami se je položaj spremenil, saj so se vloga in pristojnosti Evropskega parlamenta znatno povečevale, danes pa je eden osrednjih dejavnikov pri oblikovanju predpi-sov Unije. Zdaj morata Evropski parlament in Svet v večini pri-merov o vsebini soglašati, da lahko uredba ali direktiva zagleda beli dan. To običajno imenujemo soodločanje.

5

6

Da lahko začne evropska zakonodaja veljati v vseh državah čla-nicah Unije, jo morata najprej podpisati predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta.

■ Uporaba mobilnih telefonov v tujini: nižji stroški

Da bi zmanjšali stroške pogovorov, ki jih opravite ali prej­mete v drugi državi članici Evropske unije, je leta 2007 začela veljati posebna evropska uredba, ki je določila zgornjo mejo dodatnih stroškov za te pogovore. Poslanci so dosegli, da od julija 2011 dalje cene gostovanj (roaming), ki jih zaračunavajo operaterji, ne bodo presegle 0,35 EUR na minuto za odhodne klice in 0,11 EUR na minuto za dohodne klice (brez DDV). Od julija 2009 cena za sporočilo SMS v gostovanju ne sme pre­seči 0,11 EUR. Najvišja cena je določena tudi za pošiljanje elektronske pošte in fotografij ali uporabo interneta prek mobilnih telefonov ali prenosnih računalnikov. Cene klicev naj bi se v prihodnosti še znižale, izračunali pa naj bi jih glede na prenesene kilobajte.

Evropski parlament – pravi zakonodajalec

Postopek soodločanja je zakonodajni postopek, ki se uporablja pri obravnavi in sprejemanju velike večine evropskih zakonodaj-nih besedil. Zadeva zlasti prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi znotraj enotnega evropskega trga. Ta postopek se upora-blja tudi za področja, kot so varstvo okolja, pravice potrošnikov in varnost v prometu, ter za programe v podporo raziskovanju, izobraževanju in kulturi ali za izboljšanje ravni javnega zdravja.

EVR

OP

SKI P

AR

LAM

ENT

DEL

A Z

A V

AS

77

Z novo reformo pogodb je postopek soodločanja, razen pri nekaterih redkih izjemah, postal redni zakonodajni postopek za sprejemanje predpisov Unije. Tako se uporablja pri politikah, ki so bile v preteklosti le v pristojnosti Sveta, kot so kmetijstvo, ribištvo, priseljevanje ter policijsko in pravosodno sodelovanje. Prav tako se uporablja za področja, pri katerih je imel Evropski parlament nekdaj le pravico veta (sprejetje ali popolna zavrnitev besedila v celoti), kot na primer pri kohezijski politiki in regional-nem razvoju. Uporablja se tudi za področja, ki so bila na novo vključena v pristojnost Evropske unije, kot so šport in mladina, civilna zaščita in boj proti hudim nevarnostim za zdravje ljudi, energija, turizem in vesoljska politika.

Primeri zakonodajnega dela Evropskega parlamenta

V zadnjih letih so evropski poslanci pripomogli k lažjemu prizna-vanju diplom in poklicnih kvalifikacij med državami članicami. Danes je veliko enostavneje kot v preteklosti opravljati svoj poklic v drugi državi EU. Poslanci so prav tako sodelovali pri oblikovanju strožjih določil na področju varnosti in označevanja proizvodov, tako da se je v trgovinah lažje znajti med številnimi proizvodi iz vse Evrope. Sedaj se lahko vsakdo zavestno odloči za nakup pro-izvodov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, ali takih, ki so brez njih.

Evropski parlament je tudi povečal pravice letalskih in železni-ških potnikov, pri čemer ni pozabil na starejše osebe in na osebe z omejeno gibljivostjo, ki lahko zdaj zahtevajo pomoč. Kaj je ob lepem vremenu lepšega kot osvežujoče kopanje v morju ali jezeru? Evropski standardi, ki jih je Parlament zvišal, vam omo-gočajo skoke v čistejšo vodo!

EVR

OP

SKI PA

RLA

MEN

T DELA

ZA

VA

S

Evropski poslanci so pomembno prispevali k sprejetju številnih ukrepov za reševanje gospodarske in finačne krize ter za pove-čanje preglednosti in nadzora nad finančnim sistemom. Parla-ment je s tem namenom uspešno dosegel omejitev bonusov, ki jih prejemajo bančniki, prepovedal finančne produkte, pri kate-rih gre za špekulacije z dolgovi držav in neodplačevanjem dol-gov, in namesto kozmetičnih popravkov resnično reformiral evropski finančni nadzor. Parlament je imel vodilno vlogo tudi v boju za takšna pravila glede gospodarskega upravljanja, ki bi imela pravi učinek na izboljšanje javnih financ in obnovitev rasti.

Evropska unija je sprejela tudi prvi sveženj ukrepov za omejitev segrevanja ozračja z znižanjem emisij toplogrednih plinov iz vozil, industrije in elektrarn. Parlament podpira cilje za znižanje emisij toplogrednih plinov za 20 %, izboljšanje energetske učin-kovitosti za 20 % in doseganje 20 % obnovljivih virov energije v energetski mešanici EU do leta 2020.

■ Poslanci delajo za vas

Ste turistični vodič, nepremičninski posrednik ali opravljate druge storitve? Direktiva o storitvah vam omogoča, da v tujini lažje opravljate svoje delo. Ker je bila na začetku zelo sporna, verjetno nikoli ne bi bila sprejeta brez sporazumne rešitve, ki jo je predlagal Evropski parlament. Poslanci so namreč našli srednjo pot med različnimi nacionalnimi inte­resi, pravicami izvajalcev storitev in potrošnikov ter potre­bami delavcev in delodajalcev.

8EV

RO

PSK

I PA

RLA

MEN

T D

ELA

ZA

VA

S

EVR

OP

SKI PA

RLA

MEN

T DELA

ZA

VA

S9

Poslanci dajejo pobude ...

Če Parlament meni, da je zakonodajni predlog slab in da ga ni mogoče izboljšati, lahko besedilo v celoti zavrne. To se je na pri-mer zgodilo z direktivo o liberalizaciji pristaniških storitev in z direktivo o patentiranju programske opreme.

Poslanci imajo med drugim pravico do politične pobude, ki jim omogoča, da Evropski komisiji predlagajo predložitev določenih zakonodajnih predlogov. Komisijo in Svet ministrov redno pozi-vajo k dopolnjevanju obstoječih politik ali k oblikovanju novih. Tako je Parlament od Evropske komisije zahteval, da na osnovi podrobnih priporočil pripravi zakonodajni predlog o ureditvi in poenostavitvi postopkov mednarodnega dedovanja.

... pa tudi državljani

Z novo pogodbo lahko milijon evropskih državljanov, ki prihaja iz četrtine držav članic, od Evropske komisije zahteva predloži-tev zakonodajnega predloga o vprašanjih, ki bi jih po njihovem mnenju EU morala urejati.

Želite, da se vaše mnenje upošteva?

Kot kažejo navedeni primeri, so evropski predpisi sprejeti pred-vsem z namenom, da olajšajo življenje državljanov v Evropski uniji in podprejo enake možnosti, pravice ter obveznosti vseh Evropejcev. Prav tako spodbujajo izmenjavo blaga in storitev, saj določajo enake konkurenčne pogoje za podjetja v vseh državah članicah. Z volitvami evropskih poslancev državljani vsakih pet let sodelujejo pri oblikovanju zakonodajnih besedil, ki jih nepo-sredno zadevajo.

■ Popolnoma varna uporaba kemičnih proizvodov

S kemičnimi proizvodi se srečujemo na vsakem koraku. Čeprav so brez dvoma koristni, pa je mogoče podvomiti o njihovi varnosti za zdravje ali okolje. Evropska unija je na tem področju sprejela uredbo „REACH“, ki predvideva ponovno oceno več tisoč kemičnih proizvodov, s ciljem, da se s trga umakne najnevarnejše. Poslanci so vztrajali, da je v uredbi poudarek na razvoju novih, manj nevarnih snovi, in to ob čim večjem omejevanju poskusov na živalih.

Več informacij najdete v razdelku „Kako se sprejema evropska zakonodaja“ na strani 41.

Več informacij o evropski pobudi najdete na povezavi: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl

10EV

RO

PSK

I PA

RLA

MEN

T D

ELA

ZA

VA

S

■ Skrb za evropski proračun

Naj gre za nove avtoceste, čistejše plaže, raziskave o novih zdravilih ali študij v tujini – dejavnosti, ki jih financira Evropska unija, tako ali drugače koristijo vsem. Evropski parlament v soglasju z vladami držav članic odloča, kateri programi in dejavnosti se financirajo na evropski ravni. Naj naštejemo nekaj primerov dejavno­sti, ki jih podpirajo vaši poslanci.

Na podlagi predloga Evropske komisije evropski poslanci vsako leto več mesecev razpravljajo s Svetom EU, ki predstavlja vlade držav članic EU, o določitvi prihodkov in odhodkov Evropske unije za naslednje leto. Proračun, sprejet v okviru zgornjih mej, ki veljajo za več let, je zelo pomemben, saj je od njega odvisna finančna podpora, ki jo bo Evropska unija namenila posame-znim dejavnostim za zagotovitev solidarnosti, trajne gospodar-ske rasti in socialne kohezije. Parlament lahko proračun tudi zavrne in zahteva nov predlog, če meni, da prednostne naloge niso bile ustrezno upoštevane.

Zadnja reforma pogodb je proračunsko pristojnost Parlamenta razširila na vse odhodke EU, tudi za skupno kmetijsko politiko, glede katerih je imel Svet EU doslej zadnjo besedo. Poenostav-ljen je bil tudi postopek za sprejetje letnega proračuna.

11

SKR

B Z

A E

VR

OP

SKI P

RO

RA

ČU

N12

Kam gre denar Unije?

Finančni okvir EU za obdobje 2007–2013: zaokroženi zneski iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, v cenah iz leta 2004)

Vloga EU v svetu: zunanja politika,

razvojna politika, človekoljubna pomoč

49 milijard EUR (6 %)

Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica: varstvo pravic državljanov, prosti pretok oseb, policijsko in pravosodno sodelovanje, boj proti terorizmu11 milijard EUR (1 %)

Varstvo in upravljanje naravnih virov: kmetijstvo, trajnostni razvoj in okolje

371 milijard EUR (43 %)

Drugi odhodki, vključno z upravo51 milijard EUR (6 %)

Trajnostna rast: regionalni gospodarski razvoj, ukrepi za rast, konkurenčnost in zaposlovanje 382 milijard EUR (44 %)

Spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja

Velik del evropskega denarja je namenjen pospeševanju gospo-darskega razvoja in zmanjševanju razlik med evropskimi regi-jami: gradnji avtocest ali železniških prog, ki povezujejo države članice, pomoči malim podjetjem, raziskovalnim projektom in projektom tehnoloških inovacij (na primer za razvoj obnovljivih virov energije).

Precejšen del proračuna je dodeljen skupni kmetijski poli-tiki. Vendar postajajo s podporo Evropskega parlamenta pomembna tudi druga področja, kot je ohranjanje okolja z usta-navljanjem regionalnih naravnih parkov, varovanjem zaščite-nih vrst, upravljanjem vodnih virov in bojem proti podnebnim spremembam.

Del proračuna Unije je namenjen tudi financiranju gospodar-skega razvoja v svetu in človekoljubne pomoči državam, ki so jih prizadele naravne nesreče ali se soočajo z drugimi kriznimi razmerami.

Delovanje v korist državljanov

Proti epidemijam, ki ne poznajo meja, kot sta aids in ptičja gripa, se učinkoviteje bojujemo skupaj. EU je ob spodbujanju Evrop-skega parlamenta vse bolj dejavna na področju javnega zdravja, saj financira številne raziskovalne projekte za nova zdravila.

V zadnjih letih so poslanci v celoti izkoristili svoje pristojnosti in povečali število programov, ki spodbujajo evropsko kulturno raznolikost, pretok umetniških in kulturnih del ter izdelkov na področju kinematografije, glasbe, slikarstva, fotografije in gledališča.

13SK

RB

ZA

EVR

OP

SKI P

RO

RA

ČU

N

SKR

B Z

A E

VR

OP

SKI P

RO

RA

ČU

N

Parlament namenja veliko pozornost tudi gospodarskim raz-meram. Leta 2006 je potrdil ustanovitev evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Zanj je letno predvidenih 500 milijo- nov EUR za pomoč delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestruk-turiranja industrijskega sektorja na mednarodni ravni. V času go- spodarske krize leta 2009 so poslanci odobrili razširitev področja uporabe sklada in omilitev kriterijev za pomoč.

Naložbe v prihodnost

Evropski parlament je uspešno zagovarjal svoje prednostne naloge pri večletnem finančnem okviru, ki določa zgornje meje odhodkov za vsako kategorijo evropskih politik v obdobju do leta 2013. Poslanci so morali vztrajno prepričevati države članice, da so pridobili dodatni denar za projekte, ki so v očeh državlja-nov pomembni.

Parlament je zlasti zagovarjal evropske programe za mobilnost mladih, za njihovo usposabljanje, med drugim jezikovno, in spo-znavanje z drugimi kulturami. Podprl je tudi program Erasmus, ki vsako leto omogoči študij na tuji univerzi več kot 180 000 štu-dentom, in program Leonardo da Vinci, ki spodbuja poklicno usposabljanje prek pripravništev v podjetjih po Evropi. Parla-ment pripisuje velik pomen raziskavam in inovacijam.

Lizbonska pogodba uvaja, da se o večletnem finančnem okviru odloča po posebnem zakonodajnem postopku s spre-jetjem uredbe, pri katerem je potrebna odobritev Evropskega parlamenta.

14

SKR

B Z

A EV

RO

PSK

I PR

OR

AČ

UN

15

■ Od kod prihaja denar Unije?

Proračun Evropske unije se financira predvsem s prispevki držav članic, ki se izračunajo na podlagi njihovega nacional­nega bogastva, pa tudi z delom DDV, ki se po vsej EU obra­čunava za blago in storitve, ter s carinami, ki se plačujejo na zunanjih mejah EU za industrijske in kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav. Gre za tako imenovana lastna sred­stva Unije. Evropski parlament se zavzema za nov sistem financiranja z neposredno povezavo med EU in evropskimi davkoplačevalci, ne da bi se zato povečali njihovi davki.

PR

OR

AČ

UN

16

Odhodki pod drobnogledom

Evropski parlament s pomočjo Evropskega računskega sodišča redno preverja učinkovito upravljanje proračuna in skrbi za boj proti morebitnim goljufijam.

Vsako leto morajo Evropska komisija in druge institucije EU Evropskemu računskemu sodišču dokazati, da so ustrezno pora-bile denar Unije, ki jim je bil na voljo. Gre za tako imenovani postopek podelitve razrešnice za izvrševanje proračuna. Komi-sija mora upoštevati priporočila, ki jih ob tej priložnosti dajo poslanci.

■ Ali Evropa veliko stane?

V letnem proračunu EU se zbere dober odstotek bruto domačega proizvoda Evropske unije, kar znaša 240 EUR na prebivalca oziroma skupno nad 120 milijard EUR na leto. V primerjavi z davki, ki jih zberejo posamezne države, je to zelo malo. In vendar ta denar omogoča financiranje pomembnih politik v korist državljanov. Delovanje Evrop­skega parlamenta denimo stane vsakega državljana EU manj kot 3 EUR na leto.

Več informacij je na voljo v razdelku „Kako se sprejme proračun Evropske unije?“ na strani 44.

SKR

B Z

A E

VR

OP

SKI P

RO

RA

ČU

N

17

■ Varuh svoboščin in demokracije

Evropski parlament ima tudi vlogo varuha svoboščin in demokracije tako v Evropi kot po svetu. Temeljna vloga poslancev je, da na ravni EU predstavljajo državljane in branijo njihove interese pri evropskih voditeljih in institucijah Unije.

Kot določa Lizbonska pogodba, temelji Evropska unija na vred-notah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demo-kracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pra-vic, vključno s pravicami manjšin. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, ki jo odlikuje pluralizem, nediskri-minacija, strpnost, pravica, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi. Cilj Unije je tudi „krepitev miru, svojih vrednot in blaginje svojih narodov“.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki jo je leta 2000 oblikovala konvencija, sestavljena iz evropskih in nacionalnih poslancev, v enem besedilu združuje državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki so bile prej priznane v različ-nih nacionalnih, evropskih in mednarodnih dokumentih Z začetkom veljavnosti nove pogodbe 1. decembra 2009 je listina postala pravno zavezujoča, kot je to zahteval Evropski parlament. Vendarle so tri države članice – Češka, Poljska in Združeno kraljestvo – dosegle, da to zanje ne velja.

Ker listina postavlja človekovo dostojanstvo v središče politične dejavnosti poslancev, se ti nanjo sklicujejo vsakič, ko je treba obsoditi očitne kršitve človekovih pravic v Evropski uniji.

Parlament je zelo pozoren na načelo strpnosti in se vneto bori proti vsakršni diskriminaciji, naj bo ta na podlagi spola, rase, etničnega ali socialnega porekla, jezika, vere, političnega prepri-čanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Tako se upira rasizmu in ksenofobiji in vedno opozarja, da je treba spoštovati evropska določila na področju enakih možnosti moških in žensk. Evropski poslanci prav tako izkoristijo vse svoje pristojno-sti za zagotavljanje pravic invalidnih oseb in zaščito pravic otrok.

■ Boj proti vsem oblikam izkoriščanja žensk

Evropski parlament je pobudnik številnih dejavnosti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, za preprečevanje trgo­vine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja in za zmanj­šanje revščine med ženskami. Prav tako si z vsemi silami pri­zadeva za krepitev enakopravnosti spolov. Njegovim prizadevanjem gre zasluga za ustanovitev evropskega inšti­tuta, ki spremlja napredek, dosežen na tem področju. Inštitut ima svoj sedež v Vilni v Litvi. Z resolucijami, sprejetimi na ple­narnih zasedanjih, Parlament pritiska na vlade in institucije EU, naj izboljšajo položaj žensk.

Varovanje svoboščin v vseh okoliščinah

Teroristični napadi v ZDA septembra 2001, v Madridu marca 2004 in v Londonu julija 2005 so prisilili države članice k okrepi-tvi sodelovanja v boju proti terorizmu. Evropski parlament pod-pira prizadevanja za usklajevanje na področju policijskega in pravosodnega dela, kar je edino jamstvo za učinkovitost proti tem grožnjam brez meja, vendar nasprotuje temu, da bi bile pravice državljanov kratene na račun varnostne politike.

VA

RU

H S

VO

BO

ŠČIN

IN D

EMO

KR

AC

IJE

18

19

Po mnenju poslancev je treba v boju proti terorizmu spoštovati svoboščine posameznikov, da ne bi ogrozili vrednot, ki so temelj evropske demokracije. To je njihovo nenehno sporočilo v zade-vah, ki jih obravnavajo, naj gre za sporazum z ZDA o posredova-nju osebnih podatkov letalskih potnikov, za telefonske podatke, ki jih hranijo operaterji, ali za izmenjavo bančnih podatkov. Podprli so tudi spremembo direktive o pranju denarja, tako da zdaj zajema tudi financiranje terorizma. Predpise na teh področjih odslej skupaj sprejemata Parlament in Svet v postopku soodločanja.

Evropski parlament je prav tako igral eno glavnih vlog pri usta-novitvi nove evropske agencije za temeljne pravice s sedežem na Dunaju, ki bedi nad izvajanjem teh pravic v državah članicah. Tesno sodeluje tudi z evropskim nadzornikom za varstvo podat-kov, ki ima sedež v Bruslju in čigar vloga je nadzorovati varstvo osebnih podatkov in zasebnega življenja v celotni Evropski uniji.

Odgovarjanje na peticije državljanov

Vsi državljani Evropske unije ali vse osebe s prebivališčem v eni od držav članic imajo pravico, da na Evropski parlament naslo-vijo peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.

Veliko število peticij razkriva težave pri dejanskem izvajanju evropskih direktiv na nacionalni ravni, zlasti na področju okolja, socialne varnosti, priznavanja diplom in poklicnih kvalifikacij ter pri nekaterih vidikih delovanja enotnega trga EU. Parlament sodeluje pri reševanju teh težav.

Naslov, kamor lahko naslovite peticije, je naveden na strani 56.

VA

RU

H SV

OB

OŠČ

IN IN

DEM

OK

RA

CIJE

20

■ Silikonski prsni vsadki:

strožja zakonodaja zaradi peticij

Dve peticiji, ki so jih državljani naslovili na Evropski parlament leta 1998, sta opozorili na škodljive učinke silikonskih prsnih vsadkov na zdravje ljudi in zahtevali njihovo takojšnjo prepo­ved. Razprave in resolucije Parlamenta, ki so sledile, pa tudi študija, ki so jo naročili poslanci, so prisilile Evropsko komisijo, da je okrepila in predvidela natančnejše določbe o pojasnilih pacientom, spremljanju in nadzoru. Leta 2003 je direktiva znatno poostrila nadzor kakovosti in varnosti, ki ga je treba opraviti, preden se lahko prsne vsadke ponudi na evropskem trgu.

Nadzor nad Evropsko komisijo

Nihče ne more postati predsednik Evropske komisije brez soglasja Evropskega parlamenta. Kandidata predlagajo voditelji držav in vlad na podlagi izida evropskih volitev, nato pa ga morajo izvoliti poslanci. Kandidate za evropske komisarje prav tako predlagajo vlade, nato pa se morajo predstaviti poslancem, da ti preverijo njihovo usposobljenost. Enako velja za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je hkrati podpredsednik Komisije.

Evropski poslanci z glasovanjem potrdijo Komisijo kot celoto. Prav tako jo lahko prisilijo k odstopu, če ji izglasujejo neza up-nico. Nezaupnica pa je vendarle zadnje sredstvo in do nje še nikoli ni prišlo. Leta 1999 je verjetnost, da bo Parlament izglaso-val nezaupnico Komisiji pod vodstvom Jacquesa Santerja zaradi domnevne goljufije, privedla do njenega odstopa.

Parlament podrobno nadzira dejavnosti Komisije s tem, da natančno pregleduje vsebino njenih poročil o politikah, zako-nodaji in proračunu Unije. Evropski komisarji so redno pozvani, da pred poslanci na sejah odborov ali na plenarnih zasedanjih utemeljijo svoje politike, pojasnijo ukrepe, ki jih načrtujejo, in odgovorijo na poslanska vprašanja. Na vsakem plenarnem zase-danju predsednik Komisije v času za vprašanja odgovarja na vprašanja poslancev o različnih aktualnih temah.

VA

RU

H S

VO

BO

ŠČIN

IN D

EMO

KR

AC

IJE

21

■ In evro?

Evropski poslanci nadzorujejo upravljanje enotne evropske valute tako, da na seje Odbora za ekonomske in monetarne zadeve povabijo predsednika Evropske centralne banke (ECB) in Euroskupine kot tudi komisarja za ekonomske in monetarne zadeve, kjer pojasnijo politike, ki jih izvajajo. Predsednika Evropske centralne banke in druge člane izvršil­nega odbora je mogoče imenovati le po posvetovanju s Par­lamentom. Po Lizbonski pogodbi lahko zdaj Parlament sku­paj s Svetom sprejme tudi ukrepe, potrebne za uporabo evra. V zadnjih letih Parlament, zlasti v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, veliko več razpravlja z nosilci odločitev, ki se ukvarjajo z evrom, in tako poskuša osvetliti način spreje­manja odločitev na monetarnem področju. V tem smislu je Evropski parlament postal eden izmed redkih forumov, ki delujejo z namenom izboljšati preglednost upravljanja evro­območja. Poudarek na preglednosti in demokratični legiti­mnosti je značilen tudi za stališče Parlamenta v pogajanjih o novem mednarodnem sporazumu o gospodarskem upravljanju.

Nadzor nad Svetom

Na začetku vsakega evropskega vrha (ali Evropskega sveta), kjer voditelji držav članic sprejmejo splošne politične smernice, predsednik Parlamenta poda svoja strateška priporočila. Predse-dnik Evropskega sveta in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko – položaja, ki sta bila uvedena z Lizbonsko pogodbo – redno nastopata pred poslanci, kjer predstavita svoje ukrepe.

Predsedstvo Sveta, ki je izmenično v rokah nacionalnih mini-strov, se redno srečuje s predsedniki političnih skupin Evrop-skega parlamenta in sodeluje na plenarnih zasedanjih, kjer predstavi svoj program, poroča o rezultatih in razpravlja s poslanci. Predstavniki predsedstva se udeležujejo tudi sej parlamentarnih odborov.

VA

RU

H SV

OB

OŠČ

IN IN

DEM

OK

RA

CIJE

22

Poslanci lahko na plenarnem zasedanju ali s pisnim vprašanjem predsedstvo Sveta EU vprašajo o čemerkoli, na primer o spreje-tju ukrepov za odpravo kršitev človekovih pravic, načel demo-kracije ali pravne države.

■ Evropski varuh človekovih pravic

Parlament izvoli evropskega varuha človekovih pravic. Varu­hova naloga je, da razišče primere nepravilnosti pri delova­nju institucij Unije, na katere so opozorili državljani in podje­tja, in skuša najti rešitev. Evropski poslanci prav tako določijo statut in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha člove­kovih pravic. Ta svoje delo opravlja v prostorih Evropskega parlamenta.

Tesno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti

Evropski parlament sodeluje tudi pri vzpostavljanju in ohranja-nju tesnih stikov z nacionalnimi parlamenti Evropske unije. To medparlamentarno sodelovanje naj bi predvsem okrepilo demokratični nadzor in odgovornosti za odločitve na evropski ravni. Zagotavlja preglednost in večjo odprtost postopka odločanja.

Z reformo pogodb so nacionalni parlamenti še bolj vključeni v institucionalni proces, še zlasti na zakonodajni ravni. Dobili so namreč aktivno vlogo pri sprejemanju evropske zakonodaje, in sicer tako, da ocenijo, ali je spoštovano načelo subsidiarnosti. V skladu z načelom subsidiarnosti Unija ukrepa le takrat, ko ciljev predlaganih ukrepov ni mogoče zadovoljivo doseči na nacio-nalni ali lokalni ravni. Če določeno število nacionalnih parlamen-tov meni, da zakonodajni predlog s tem načelom ni skladen, se ga ponovno preuči, evropske institucije pa morajo utemeljiti svojo morebitno odločitev za nadaljevanje postopka.

Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k pravilnemu delova-nju Unije tudi tako, da sodelujejo v postopkih za spremembo pogodb in so obveščeni o prošnjah za pristop k Uniji.

VA

RU

H S

VO

BO

ŠČIN

IN D

EMO

KR

AC

IJE

23

■ Evropski parlament in širitve Evropske unije

Evropska unija ne more sprejeti novih držav članic brez odobritve Evropskega parlamenta. Evropski poslanci v tem okviru predvsem preverijo, ali države kandidatke upoštevajo politična in ekonomska merila iz pogodb, pri čemer pripisujejo velik pomen človekovim pravicam.

Za članstvo v Uniji lahko zaprosi vsaka evropska država, ki spo-štuje vrednote EU in si prizadeva za njihovo uveljavljanje. Država naslovi prošnjo na Svet, ki o tem odloča soglasno po posvetova-nju s Komisijo in po odobritvi Evropskega parlamenta.

Svet in Komisija sta pristojna za pogajanja z državami kandidat-kami in za določanje pristopnih datumov, naloga evropskih poslancev pa je nadzirati proces do dneva pristopa, da se pre-pričajo o izpolnjevanju vseh pogojev iz pogodbe.

Vsaka država, ki vloži kandidaturo za pristop k Evropski uniji, mora izpolnjevati københavnska merila, ki so ime dobila po mestu, v katerem so voditelji držav leta 1993 določili merila za sprejem (kasneje so se merila zaostrila).

Konkretneje mora država kandidatka za članstvo v EU izpolnje-vati tri merila: – politično merilo: obstoj stabilnih institucij, ki zagotavljajo

demokracijo, pravno državo, človekove pravice, spoštovanje in varstvo manjšin;

24

– gospodarsko merilo: delujoče tržno gospodarstvo in spo-sobnost soočiti se s tržnimi silami in konkurenčnimi pritiski znotraj Unije;

– merilo spoštovanja pravnega reda Skupnosti: sposobnost prevzeti obveznosti, ki izvirajo iz pristopa, in zlasti delovati za doseganje političnih, gospodarskih in monetarnih ciljev Unije.

Parlament je opozoril, da je treba upoštevati tudi pripravljenost držav kandidatk in absorpcijsko zmogljivost Unije. V zadnjih letih so evropski poslanci o tem večkrat razpravljali. Dali so zeleno luč za začetek pogajanj s Turčijo in Hrvaško in podprli kandidaturo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Islandije.

■ EU od 6 do 28 članic

Januar 1958 Belgija, Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska

Januar 1973 Danska, Irska in Združeno kraljestvo Januar 1981 GrčijaJanuar 1986 Španija in Portugalska

November 1990 združitev Nemčije, vključitev nekdanje Vzhodne Nemčije

Januar 1995 Avstrija, Finska in ŠvedskaMaj 2004 Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva,

Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška

Januar 2007 Bolgarija in RomunijaJulij 2013 predvideni pristop Hrvaške

Prostovoljni izstop iz Unije

Lizbonska pogodba zdaj omogoča, da država članica, ki to želi, izstopi iz Unije. Podrobnosti izstopa morajo biti opredeljene v sporazumu med vladami držav članic, ki ga mora predhodno odobriti Evropski parlament. Država lahko sicer znova postane članica Unije, vendar mora opraviti celotni pristopni postopek od začetka.

EVR

OP

SKI P

AR

LAM

ENT

IN Š

IRIT

VE

EVR

OP

SKE

UN

IJE

■ Evropski parlament v svetu

Evropski parlament mora soglašati z večino mednaro­dnih sporazumov, ki jih sklene Unija, ter sodeluje pri opredelitvi razvojne politike in politike humanitarne pomoči EU. Vpliv poslancev se povečuje tudi na področju zunanje politike, kjer vzdržujejo tesne stike z zakonoda­jalci z vsega sveta. Glavna sejna dvorana Evropskega parlamenta je pomembna tribuna za mednarodne vodi­telje in druge osebnosti.

Unija v odnosih z drugimi državami zagovarja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prizadeva si za mir, varnost, trajnostni razvoj planeta, solidarnost med narodi, prosto in pravično trgovino, odpravo revščine in zaščito člove-kovih pravic ter popolno spoštovanje mednarodnega prava in njegov razvoj.

25

EVR

OP

SKI P

AR

LAM

ENT

V S

VET

U26

Brez Evropskega parlamenta ni mednarodnih sporazumov

Za sklenitev večine mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Evropsko unijo, je potrebna privolitev poslancev. Tako je Parla-ment zaradi zaščite človekovih pravic zavrnil niz finančnih protokolov s tretjimi državami.

Komisija je dolžna obveščati Parlament o napredku večstranskih trgovinskih pogajanj na ravni Svetovne trgovinske organizacije ali na dvostranski ravni s tretjimi državami. V okviru teh pogajanj evropski poslanci oblikujejo priporočila in uporabijo svoj vpliv, ko je treba rezultate odobriti. Po Lizbonski pogodbi Evropski parlament in Svet zdaj sprejemata zakonodajne akte, povezane z izvajanjem skupne trgovinske politike.

Večja vloga pri razvojni politiki in humanitarni pomoči

Evropski parlament in Svet zdaj v postopku soodločanja opre-deljujeta ukrepe, potrebne za sprejetje politike glede držav v razvoju ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelo-vanja z drugimi tretjimi državami. Glavni cilji te politike so boj proti revščini in uveljavljanje odgovornega vodenja, demokra-cije in človekovih pravic.

Poslanci so pridobili zakonodajno vlogo pri politiki Unije na področju humanitarne pomoči, katere cilj je nuditi pomoč in zaščito prebivalstvu tretjih držav, ki so žrtve naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek.

EVR

OP

SKI PA

RLA

MEN

T V SV

ETU27

■ Ustanovitev evropske prostovoljske enote

za humanitarno pomoč

Parlament in Svet morata opredeliti pogoje za delovanje nove evropske prostovoljske enote, s čimer naj bi bil vzpostav­ljen okvir za skupni prispevek mladih Evropejcev k delovanju Unije na področju humanitarne pomoči.

Poslanci zavzeto spremljajo zunanjo politiko EU

Svet se z Evropskim parlamentom posvetuje o pomembnih odločitvah na področju zunanje politike. Poslanci lahko izražajo pomisleke glede njegovih politik in dajejo priporočila. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/ podpredsednik Komisije je redno vabljen na plenarna zaseda-nja, da poroča o dejavnostih EU v svetu.

Parlament ima tudi pravico do popolnega pregleda nad novo Evropsko službo za zunanje delovanje, ki je bila ustanovljena z Lizbonsko pogodbo. Cilj te diplomatske službe je zagotavljati skladnost zunanje politike Unije tako pri političnih kot gospo-darskih in vojaških zadevah.

Parlament si nenehno prizadeva vzpostaviti politične, gospo-darske in kulturne stike z drugimi parlamenti po svetu. Tako poslanci sodelujejo v skupni parlamentarni skupščini držav Afrike, Karibov in Pacifika ter EU, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje (UPM), kjer sta zastopana tudi Palestinska uprava in Izrael, v evrolatinskoameriški parlamentarni skupščini (Eurolat) in v parlamentarni skupščini vzhodnih sosednih držav (Euronest).

Sprejem voditeljev iz vsega sveta v Evropskem parlamentu

Evropski parlament redno vabi državne voditelje, predsednike vlad in druge osebnosti iz vsega sveta, da spregovorijo poslan-cem na plenarnem zasedanju. Med osebnostmi, ki jih je Evrop-ski parlament sprejel v zadnjih letih, naj navedemo jordanskega kralja Abdulaha II., palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka, predsednico Libe-rije Ellen Sirleaf Johnson, afganistanskega predsednika Amida Karzaja, bolivijskega predsednika Eva Moralesa, filipinsko pred-sednico Glorio Macapagal-Arroyo, gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija, izraelskega premiera Jicaka Rabina in gene-ralnega sekretarja Združenih narodov Bana Ki-moona.

EVR

OP

SKI P

AR

LAM

ENT

V S

VET

U28

■ Človekove pravice na prvem mestu

V Evropi in po svetu si Evropski parlament prizadeva za človekove pravice, svobodo in demokracijo. Po vsem svetu pošilja opazovalce, da nadzorujejo potek volitev. Poslanci skrbijo, da se v gospodarskih in trgovinskih sporazumih, ki jih EU sklepa s tretjimi državami, spoštu­jejo človekove pravice, in vsako leto podelijo nagrado Saharova osebam, ki si prizadevajo za svobodo misli.

Parlament skrbi za to, da se človekovim pravicam namenja veliko pozornosti. Daje pobude na področjih, kot so preprečeva-nje mučenja, varstvo manjšin, preprečevanje konfliktov, krepitev pravic žensk in otrok ter zaščita zagovornikov človekovih pravic.

Prav tako dejavno podpira ustanovitev in delo mednarodnih sodišč, kot so Mednarodno kazensko sodišče in sodišči, ki sta bili ustanovljeni posebej za sojenje storilcem vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije in Ruande.

29

30

Razkrivanje kršitev človekovih pravic

Med vsakim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu evropski poslanci preučijo pereče razmere na področju človekovih pravic v različnih svetovnih regijah. Parlament redno sprejema resolu-cije, v katerih poziva evropske institucije ali vlade, da sprejmejo takojšnje ukrepe za prenehanje kršitev temeljnih pravic.

Vsako leto Evropski parlament objavi letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu in s tem zagotovi, da EU in svet spremljata najbolj pereče primere. V teh poročilih je na primer obsodil genocid v Darfurju, kršitve svoboščin na Kitajskem in zločine v Čečeniji.

■ Evropski parlament odločno nasprotuje

smrtni kazni

Evropski parlament ostro obsoja smrtno kazen v vseh prime­rih in okoliščinah. Poslanci so se že večkrat zavzeli za brezpo­ gojni svetovni moratorij na usmrtitve, ki bi ga vzpostavili z resolucijo OZN. Parlament želi s tem ukrepom potrditi univer­ zalni vrednoti življenja in človeškega dostojanstva.

ČLO

VEK

OV

E P

RA

VIC

E N

A P

RV

EM M

ESTU

31

Zagotavljanje demokratičnosti volitev

Delegacije evropskih poslancev redno obiskujejo tretje države v okviru misij za opazovanje volitev. Nadzorujejo potek volitev v celoti in opozarjajo oblasti in mednarodno skupnost na morebi- tne kršitve pravic državljanov. Evropski poslanci so na primer sodelovali v misijah za opazovanje volitev v Liberiji, v Demokra-tični republiki Kongo, na palestinskih ozemljih in v Ukrajini.

Vključevanje človekovih pravic v mednarodne sporazume

Evropski parlament lahko zavrne sklenitev pomembnih spora-zumov s tretjimi državami, če ugotovi kršitve človekovih pravic in demokratičnih načel. Prav tako zahteva strogo spoštovanje določil o človekovih pravicah, ki so sistematično vključena v te vrste sporazumov in ki za skrajne primere predvidevajo odpo-ved sporazumov.

ČLO

VEK

OV

E PR

AV

ICE N

A P

RV

EM M

ESTU

DE

MO

KR

AC

IJ

A

Azilna politika in boj proti trgovini z ljudmi

Po Lizbonski pogodbi je naloga Evropske unije, da razvije sku-pno azilno politiko, s katero bi vsem političnim beguncem ponudili ustrezen status, in sicer z oblikovanjem skupnih postopkov za dodelitev in odvzem zaščite ter skupnih pogojev sprejema prosilcev za azil.

Cilj skupne politike Unije na področju priseljevanja je zagotoviti enako obravnavo vseh državljanov tretjih držav, ki v državah članicah bivajo zakonito. Evropski parlament sedaj sodeluje pri sprejemanju ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, še zlasti ženskami in otroki.

Nagrada Saharova za svobodo misli

Nagrada Saharova za svobodo misli, ki je dobila ime po ruskem znanstveniku in političnem disidentu Andreju Saharovu, je namenjena osebam ali organizacijam, ki branijo človekove pra-vice, demokracijo in svobodo izražanja ter se bojujejo proti nestrpnosti in zatiranju po vsem svetu.

Evropski parlament nagrado, ki je bila ustanovljena leta 1988, vsako leto podeli na slavnostnem zasedanju v Strasbourgu. Če mu to dopušča urnik, nagrado podeli okoli 10. decembra, torej ob obletnici podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 sprejela OZN.

Med dosedanjimi nagrajenci so bili Nelson Mandela (Južna Afrika), Aleksander Dubček (Češkoslovaška), Las Madres de la Plaza de Mayo (Matere z Majskega trga – Argentina), Aung San Suu Kyi (Mjanmar), Ibrahim Rugova (Kosovo), Organizacija zdru-ženih narodov in njen nekdanji generalni sekretar Kofi Anan, Hu Jia (Kitajska) in Memorial (združenje za zaščito človekovih pravic v Rusiji) in predstavniki arabske pomladi.

32Č

LOV

EKO

VE

PR

AV

ICE

NA

PR

VEM

MES

TU

33

■ Kolesje Evropskega parlamenta

Življenje in delo Evropskega parlamenta se vrtita v ritmu koledarja, ki je razdeljen na tedne različnih barv: rož­nate, rdeče, modre in turkizne. Vsak ustreza določeni fazi parlamentarne dejavnosti. Za nemoten potek dela sta potrebni dobra organizacija in administrativna pod­pora. Stroj je dobro utečen, vsakdo ima svoje mesto in nič ni prepuščeno naključju.

Rožnati tedni za parlamentarne odbore

Evropski parlament šteje 20 stalnih parlamentarnih odborov, ki so specializirani za določene teme, kot so okolje, promet, indu-strija in proračun. Naloga odborov, v katerih so zastopane raz-lične politične usmeritve Parlamenta in ki združujejo različno število poslancev, je priprava dela za plenarna zasedanja.

Prve razprave in glasovanja o poročilih, s katerimi izrazijo svoje mnenje o zakonodajnih predlogih ali predlogu proračuna EU za naslednje leto, opravijo poslanci na sejah odborov. Pripravljajo tudi samoiniciativna poročila, v katerih Evropski komisiji ali vla-dam držav članic priporočijo ukrepe na določenem področju.

34

■ Posebni in preiskovalni odbori

Če je treba, lahko Evropski parlament ustanovi posebne ali preiskovalne odbore. Leta 1996 je na primer preiskovalni odbor preverjal, ali so Evropska komisija in vlade ustrezno ukrepale med epidemijo bolezni norih krav. Po nesreči tan­kerja Prestige so poslanci leta 2003 ustanovili odbor, ki je obravnaval ukrepe za povečanje varnosti v pomorskem pro­metu. Leta 2006 je bil ustanovljen odbor, ki je obravnaval dejavnosti ameriške obveščevalne agencije CIA v Evropi, potem ko so mediji začeli poročati, da naj bi ameriške tajne službe uporabljale evropske države za prevoz in pridržanje domnevnih teroristov. Leta 2007 je bil ustanovljen začasni odbor, da bi preučil, kako se lahko Evropa odzove na pod­nebne spremembe. Leta 2009 je bil po finančni, ekonomski in socialni krizi, ki je prizadela ves svet, ustanovljen posebni odbor, da bi predlagal ukrepe za vzpostavitev bolj zdravih in stabilnih finančnih trgov.

Rdeči tedni za plenarna zasedanja

Plenarno zasedanje je vrhunec parlamentarnega dela. Vsi evropski poslanci se sestanejo v glavni sejni dvorani v Stras-bourgu in na dodatnih krajših zasedanjih v Bruslju. Ponovno razpravljajo o poročilih, sprejetih v odborih, jih spreminjajo in nato o njih glasujejo. Ta poročila torej izražajo uradno stališče Evropskega parlamenta.

Poleg poročil evropski poslanci sprejemajo resolucije ali postav-ljajo vprašanja o aktualnih temah neposredno predstavnikom Komisije ali Sveta. Sprejemajo tudi obiske voditeljev držav ali vlad in osebnosti z vsega sveta.

KO

LESJ

E E

VR

OP

SKEG

A P

AR

LAM

ENTA

35

Modri tedni za politične skupine

Evropski poslanci se ne združujejo po narodni pri-padnosti, temveč po poli-tičnem prepričanju. Za obli-kovanje politične skupine je treba zbrati minimalno število poslancev, ki priha-jajo iz različnih držav članic. Poslanci, ki ne pripadajo no- beni skupini, se pridruži jo samostojnim poslancem.

Med tedni za politične sku-pine, ki so ponavadi pred plenarnimi zasedanji, vsaka skupina uskladi in pripravi mnenje o vsaki točki dnevnega reda zasedanja, ki ga bo nato na zasedanju zagovarjala.

Turkizni tedni: poslanci v svojem volilnem okrožju ali na službenih poteh

Nekaj tednov na leto je rezerviranih za dejavnosti evropskih poslancev v njihovem okrožju, kjer se srečajo s svojimi volivci v domačem kraju, ali pa za službena potovanja v druge države sveta.

■ Kateri jezik govorite?

Plenarna zasedanja Evropskega parlamenta in druge seje se lahko prevajajo v vse uradne jezike Evropske unije, poslanci pa se lahko izražajo v katerem koli uradnem jeziku EU. Vse, kar rečejo, tolmači simultano prevedejo. Zaradi prevajalcev so dokumenti, ki jih Parlament potrebuje pri delu, priprav­ljeni v vseh uradnih jezikih Evropske unije. To odseva kul­turno raznolikost Evropske unije in poudarja njeno vrednost, hkrati pa državljanom omogoča vpogled v poslansko delo.

201234567

1234567

1234567

1234567

01 02 03

04 05 06

07 08 09

10 11 12

52 1 2 3 4 5 5 6 7 8 9 9 10 11 12 13

22 23 24 25 2618 19 20 21 2213 14 15 16 17 18

26 27 28 29 30 31 31 32 33 34 35 35 36 37 38 39

48 49 50 51 52 144 45 46 47 4840 41 42 43 44

3456789

12131415161718

16171819202122

11121314151617

10111213141516

89

1011121314

2627282930

272829

13141516171819

1234

2345678

789

10111213

123

252627282930

12

17181920212223

22232425262728

56789

1011

2345678

16171819202122

3031

12345

262728293031

9101112131415

2728293031

19202122232425

10111213141516

12

12131415161718

293031

15161718192021

24252627282930

3456789

2345678

18192021222324

456789

10

28293031

23242526272829

14151617181920

9101112131415

56789

1011

20212223242526

23242526272829

9101112131415

1234

21222324252627

19202122232425

6789

1011121

1

30123456

1

16171819202122

3031

23242526272829

12345

6789

101112

13141516171819

20212223242526

1234567

17181920212223

42 13252627282930

TE

DN

I

KO

LESJE EVR

OP

SKEG

A PA

RLA

MEN

TA

Kaj kdo dela v Evropskem parlamentu?

Predsednik Evropskega parlamenta, ki ga evropski poslanci izvo-lijo za dve leti in pol, ima ključno vlogo: vodi dejavnosti institu-cije, predseduje plenarnim zasedanjem ter podpiše proračun in akte, ki so bili sprejeti skupaj s Svetom. Zastopa Parlament v mednarodnih odnosih in v odnosih z drugimi institucijami Evropske unije. Parlament ima 14 podpredsednikov, vsak od njih ima posebne pristojnosti.

Konferenco predsednikov poleg predsednika Parlamenta sestav-ljajo predsedniki vseh političnih skupin. Konferenca organizira in načrtuje delo Parlamenta, na primer koledar in dnevne rede plenarnih zasedanj ali sestavo odborov in delegacij.

Predsedstvo je organ, ki skrbi za urejanje upravnih, kadrovskih in organizacijskih vprašanj v Parlamentu. Sestavljajo ga predsednik Evropskega parlamenta, podpredsedniki in kvestorji, ki jih izvo-lijo poslanci. Predsedstvo je pristojno tudi za proračun Parlamenta.

Konferenca predsednikov odborov je politično telo Parlamenta, ki združuje predsednike vseh parlamentarnih odborov. Sprem-lja, kako napreduje delo v odborih in zagotavlja sodelovanje ter usklajevanje med parlamentarnimi odbori pri njihovih zako-nodajnih in nezakonodajnih dejavnostih.

Parlamentu pri njegovem delu pomaga obsežna administracija. Poslancem pri opravljanju mandata pomaga generalni sekreta-riat. Šteje okoli 5 600 ljudi, od tega jih je ena petina prevajalcev in tolmačev, ki delajo v Bruslju, Luxembourgu, Strasbourgu in informacijskih pisarnah. Če prištejemo še 900 zaposlenih pri političnih skupinah in 1 600 pomočnikov poslancev, skrbi za parlamentarni „stroj” skupaj več kot 8 000 ljudi.

KO

LESJ

E E

VR

OP

SKEG

A P

AR

LAM

ENTA

36

■ Blizu vas

Evropski parlament sicer deluje v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu, vendar lahko njegovo delo spremljate tudi doma iz naslonjača! Pred računalnikom lahko na spletu udobno spremljate plenarna zasedanja, pregle­dujete dokumente in sporočila za javnost ali postavljate vprašanja o evropskih temah. V vseh prestolnicah Evrop­ske unije pa so vam na voljo informacijske pisarne.

Spletna stran: odprto okno v Evropski parlament

Naslov spletnega mesta si je lahko zapomniti – http://www.europarl.europa.eu – in na njem lahko vsakdo najde obilo zanimivih informacij v svojem jeziku. Meni spletnega mesta Evropskega parlamenta je zelo obsežen. Če želite izvedeti več o parlamentarnem delu, neposredno spremljati razprave in gla-sovanja v odborih in na plenarnih zasedanjih, bolje spoznati evropske poslance in njihovo vlogo, vložiti peticijo ali se prepro-sto seznaniti z delovanjem institucije, boste našli odgovore na spletnem mestu.

37

IN

TE

RN

ET

Da bi javnost poznala in razumela dejavnosti Evropskega parla-menta, ta državljanom omogoča dostop do različnih dokumen-tov prek spletnega registra. Dostopni so tudi zgodovinski arhivi.

Europarltv: spletna televizija Evropskega parlamenta

Na spletnih straneh http://www europarltv.eu je mogoče spremljati evropske novice, videti poslance pri delu, odkrivati zakulisje Parlamenta in spremljati njegove dejavnosti v živo. Spletna televizija Evropskega parlamenta ponuja štiri programe za raznoliko javnost: od mladih, ki se šolajo, prek državljanov, ki se zanimajo za evropsko politiko, do ljudi, ki delo Parlamenta spremljajo poklicno.

Imate kakšno vprašanje? Pišite na elektronski naslov Evropskega parlamenta

Spletno mesto je res obsežno, zato se je včasih težko znajti v labirintu Evropske unije. Evropski parlament ima elektronski naslov, na katerega lahko vsakdo pošlje svoja vprašanja, prošnje za informacije, ali vloži predloge v zvezi s področji dejavnosti Unije. Vsako leto tako Parlament odgovori na več deset tisoč sporočil državljanov.

Obveščeni kot novinarji

Mediji so pomembno sredstvo za približevanje institucij drža-vljanom, ki jih te zastopajo. Parlament ima tiskovno službo, ki novinarje obvešča o dnevnih parlamentarnih razpravah in o rezultatih glasovanj. Informacije so javnosti sproti na voljo na večjezični spletni strani. Novinarji lahko računajo na logistično in tehnično podporo ter na avdiovizualno gradivo (fotografije, video in zvočne posnetke itd.). Tiskovna služba organizira tudi tiskovne konference in seminarje o aktualnih evropskih temah.

38B

LIZ

U V

AS

39

Obisk Evropskega parlamenta

Ste na internetu našli veliko informacij, vendar bi želeli od blizu videti, kako deluje Evropski parlament in kaj dela za vas? Kot pri-bližno 300 000 ljudi vsako leto, imate tudi vi možnost v skupini ali na lastno pest obiskati kraje dela v Strasbourgu, Bruslju ali Luxembourgu, da bi spremljali plenarna zasedanja in se srečali s svojimi poslanci. Zadošča, da se obrnete na enoto za obiske in seminarje, ki organizira vodene oglede v vseh uradnih jezikih Evropske unije, pa boste dobili vpogled v delovanje in vlogo Parlamenta ter prejeli odgovor na svoja vprašanja.

Ob dnevu Evrope, 9. maju, lahko širša javnost obišče dvorane Parlamenta v Strasbourgu in Bruslju ob tako imenovanih dnevih odprtih vrat. Vsako leto priložnost za obisk izkoristi okoli 40 000 ljudi, ki se seznanijo z dejavnostmi Evropskega parlamenta.

Oktobra 2011 je v Bruslju odprl vrata novi center za obiskovalce Parlamentarium. Vstop je brezplačen, odprt je vse dni v tednu, v njem pa si lahko ogledate interaktivno razstavo o zgodovini in delovanju Evropskega parlamenta in o vplivu njegovih odloči-tev na vsakdanje življenje državljanov. Prek multimedijske igrice lahko mladi obiskovalci za en dan postanejo tudi poslanci.

BLIZ

U V

AS

OB

IS

K

Informacijske pisarne za državljane

Informacijske pisarne Evropskega parlamenta je mogoče najti v vseh prestolnicah Evropske unije, v nekaterih državah članicah pa so tudi regionalne informacijske pisarne. Njihova naloga je omogočiti neposredne stike med državljani in institucijo, ki jih zastopa.

Informacijske pisarne organizirajo akcije obveščanja o različnih evropskih vprašanjih. Organizirajo tudi seminarje in konference, še zlasti za študente, oblikovalce javnega mnenja ter medije.

Informacijske pisarne pripravljajo tudi decentralizirane forume, na katerih evropski poslanci, lokalne oblasti, državljani ter pred-stavniki družbenih in poklicnih skupin razpravljajo o politikah, ki so najpomembnejše za posamezno regijo. Organizirajo tudi srečanja evropskih poslancev z nacionalnimi in lokalnimi pred-stavniki, mediji in javnostjo.

Navežite stike s svojimi poslanci

Parlament so predvsem poslanci. Oni so tisti, ki na podlagi man-data, ki so jim ga zaupali državljani na evropskih volitvah, spreje-majo predpise in prevzemajo politične pobude, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, ali oblikujejo evropski pristop do pomembnih mednarodnih vprašanj.

Imena, naslovi, telefonske številke in elektronski naslovi vseh evropskih poslancev so zbrani v predstavitvah na spletnem mestu Parlamenta, v meniju „Poslanci EP“. Tam najdete tudi njihove življenjepise, podatke o volilnih okrožjih in politični pri-padnosti, pa tudi o njihovih funkcijah in nalogah, ki jih oprav-ljajo v Parlamentu.

Kontaktne informacije so na voljo na straneh 56–59.

40B

LIZ

U V

AS

41

■ Kako se sprejema evropska zakonodaja?

Postopek soodločanja, s katerim je postal Evropski parlament enakovreden Svetu, se je uvelja-vil kot redni zakonodajni postopek za sprejemanje predpisov Unije. Svet načeloma odloča s kvalificirano večino, tudi na področjih, kjer je bilo pred Lizbonsko pogodbo zahtevano soglasje.

Soodločanje se ob tradicionalnih politikah – kot so okolje, promet, varstvo potrošnikov, prosti pretok blaga in delavcev – po novem uporablja za približno 50 novih pravnih podlag ali sku-paj 86. Postopek se zdaj uporablja tudi za področja, ki so bila prej v izključni pristojnosti Sveta (kmetijstvo, ribištvo in pobude na področju pravosodja in notranjih zadev), ter za nova področja delovanja Unije, kot so turizem, mladina in šport.

Redni zakonodajni postopek je sestavljen iz treh faz. V obrisih poteka takole:

Komisija predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

V prvem branju (besedilo se takrat preuči prvič) Evropski parlament sprejme (ali pa ne) pred-loge sprememb k predlogu Komisije. Če ničesar ne spremeni in če nato tudi Svet soglaša z zakonodajnim predlogom, je ta sprejet. Enako velja, če se Svet strinja s spremembami, ki jih predlaga Parlament. Novi predpis tako lahko začne veljati. Če se Svet ne strinja z vsemi predlogi sprememb poslancev, predloži Evropskemu parlamentu svoj predlog besedila: to je stališče držav članic v prvi obravnavi.

Nato se začne drugo branje. Zakonodajni postopek se konča, če poslanci stališče Sveta potr-dijo, če ga zavrnejo ali če se o njem ne izrečejo v roku treh mesecev. Če pa poslanci k stališču Sveta predlagajo spremembe, jih mora Svet preučiti v drugem branju. Zakonodajno besedilo je sprejeto, če Svet sprejme vse predloge sprememb.

42

V nasprotnem primeru je treba poiskati soglasje, torej se začne spravni postopek. Ta naloga je zaupana spravnemu odboru, ki združuje predstavnike obeh institucij. V celotnem postopku sodeluje tudi Komisija. Če spravni odbor v roku šestih tednov ne more oblikovati skupnega besedila, je postopka konec.

Če pa predstavniki obeh institucij o skupnem besedilu dosežejo soglasje, se ga predloži Parla-mentu na plenarnem zasedanju in Svetu v tretje in zadnje branje. Če je besedilo sprejeto, postane zakon. Če odločitve ni, se šteje, da predlagano besedilo ni bilo sprejeto.

Na začetku zakonodajnega postopka je besedilo predloženo tudi nacionalnim parlamentom, da lahko ti v roku osmih tednov ocenijo njegovo skladnost z načeloma subsidiarnosti in soraz-mernosti. Če določeno število parlamentov izrazi nasprotovanje, so institucije besedilo dolžne znova preučiti in po potrebi utemeljiti svojo odločitev za nadaljevanje postopka.

KA

KO

SE

SPR

EJEM

A E

VR

OP

SKA

ZA

KO

NO

DA

JA?

Posebni zakonodajni postopki

Vsak drug postopek, ki ni enak zgoraj opisanemu, se imenuje „posebni“, med drugimi posto-pek ad hoc za sprejetje proračuna, ki je podrobno opisan v naslednjem poglavju.

Nekatere akte mora soglasno sprejeti Svet po predhodni odobritvi Evropskega parlamenta. Poslanci imajo torej nekakšno pravico veta, ki jim omogoča, da zavrnejo ali sprejmejo besedilo v celoti, ne morejo pa predlagati sprememb. To velja za predloge v zvezi z večletnim finanč-nim okvirom, ukrepi za boj proti diskriminaciji in razširitvijo pravic, povezanih z državljan-stvom (pri katerih se med drugim zahteva ratifikacija na nacionalni ravni).

Druge akte sprejme Svet soglasno ali s kvalificirano večino po posvetovanju s Parlamentom. V teh primerih mnenje poslancev ni zavezujoče, temveč imajo zadnjo besedo vlade. Ta posto-pek se na primer uporablja za varnostna vprašanja ali področje socialne varnosti, davčne predpise na področju energije, pa za usklajevanje prometnih davkov in posrednih obdavčitev. Uporablja se tudi za operativno policijsko sodelovanje in ukrepe, ki urejajo posredovanje organov ene države članice na ozemlju druge države članice.

Postopek se uporablja tudi za predpise o pravici državljanov, da volijo ali so voljeni na občin-skih in evropskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, vendar se lahko Svet soglasno in po posvetovanju s Parlamentom odloči za redni zakonodajni postopek.

KA

KO

SE SPR

EJEMA

EVR

OP

SKA

ZA

KO

NO

DA

JA?

43

■ Kako se sprejme proračun Evropske unije?

Letni proračun Unije sestavita Evropski parlament in Svet po posebnem zakonodajnem postopku in na osnovi večletnega (petletnega) finančnega okvira, določenega z uredbo, ki jo sprejmeta ti dve instituciji.

Vsaka institucija, razen Evropske centralne banke, do 1. julija pripravi načrt prihodkov in odhod-kov za prihodnje proračunsko leto. Komisija te načrte združi v predlog proračuna, ki vključuje predvidene prihodke in odhodke. Predlog predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. septembra. Svet je nato pozvan, da sprejme svoje stališče o predlogu proračuna in ga skupaj z utemeljitvijo posreduje Evropskemu parlamentu najpozneje do 1. oktobra.

Proračun je sprejet, če Evropski parlament v roku 42 dni po prejetju odobri stališče Sveta ali če o njem ne odloča. Če pa Parlament sprejme dopolnila, je njegov predlog proračuna poslan Svetu in Komisiji. Proračun je sprejet, če Svet v roku desetih dni sprejme vsa dopolnila.

V nasprotnem primeru predsednik Evropskega parlamenta v dogovoru s predsednikom Sveta skliče spravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh proračunskih vej in ki poskuša najti do- govor glede skupnega predloga. Pri pogajanjih sodeluje Komisija, ki poskuša zbližati stališča. Če spravni odbor v roku 20 dni ne doseže sporazuma o skupnem predlogu, mora Komisija pred- staviti novi predlog proračuna. Če odbor doseže dogovor, imata Evropski parlament in Svet vsak na voljo 14 dni za sprejetje skupnega predloga.

Proračun je dokončno sprejet, če tako Parlament kot Svet v tem roku sprejmeta skupni predlog ali če o njem ne odločata ali če eden od njiju predlog sprejme, drugi pa o njem ne odloča.

44

KA

KO

SE SPR

EJME P

RO

RA

ČU

N EV

RO

PSK

E UN

IJE?45

Komisija pa predstavi novi predlog proračuna, če tako Parlament kot Svet skupni predlog zavr-neta, oziroma če ga eden od njiju zavrne, medtem ko drugi o njem ne odloča. Enako velja tudi, če Parlament skupni predlog zavrne, Svet pa ga sprejme.

Če Parlament skupni predlog sprejme, Svet pa ga zavrne, se lahko Parlament – ob podpori večine vseh poslancev in treh petin oddanih glasov – odloči, da potrdi vsa ali del dopolnil. Če eno od dopolnil Parlamenta ni sprejeto, se upošteva stališče, ki je bilo v zvezi s proračunsko vrstico, ki jo dopolnilo zadeva, sprejeto v spravnem odboru. Proračun je dokončno sprejet na tej osnovi.

46

■ Ključne besede Evropske unije

Ekonomska in monetarna unija

Ekonomska in monetarna unija (EMU) označuje proces, ki stremi k usklajevanju gospodarskih in monetarnih politik držav članic Unije, zlasti z uvedbo enotne valute, evra. 1. januarja 1999 so bili nepreklicno določeni menjalni tečaji, v državah EMU pa je bila uvedena enotna valuta.

Bankovci in kovanci evra so stare nacionalne valute zamenjali 1. januarja 2002. Evra kot enotne valute pa niso sprejele vse države članice.

Dvanajst držav članic, ki so k Uniji pristopile 1. maja 2004 in pozneje, je zavezanih, da uvedejo evro, takoj ko izpolnijo vsa zahtevana (konvergenčna) merila, ki zagotavljajo uravnotežen gospo-darski razvoj v monetarni uniji in preprečujejo napetosti med državami članicami.

Ekonomsko­socialni odbor

Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki je bil ustanovljen z Rimskima pogodbama leta 1957, je posvetovalna skupščina, ki zastopa združenja delodajalcev, delojemalcev in drugih predstavni-kov civilne družbe. Pogodba predvideva, da se morata Svet ali Komisija pred sprejemom odloči-tev na nekaterih področjih posvetovati z Ekonomsko-socialnim odborom, na primer na podro-čjih politike zaposlovanja, socialne politike, izobraževanja, javnega zdravja, varstva potrošnikov, gospodarske in socialne kohezije. Ekonomsko-socialni odbor sestavlja 344 članov, ki jih predla-gajo nacionalne vlade, imenuje pa jih Svet za pet let z možnostjo ponovnega mandata.

Enotni trg

Evropska unija je širok prostor, znotraj katerega je med državami članicami načeloma zagoto-vljen prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, kot da bi bil ta prostor ena sama država, torej brez mejne kontrole in carin. Za to pa je bil potreben določen čas. Tako so bile carine med drža-vami članicami Evropske gospodarske skupnosti popolnoma odpravljene šele 1. julija 1968. Tudi druge ovire trgovini so bile odpravljene šele po določenem času, enotni trg pa je postal resnič-nost konec leta 1992.

47K

LJUČ

NE B

ESEDE EV

RO

PSK

E UN

IJE

Evropska centralna banka

Evropska centralna banka (ECB), ki je bila slovesno ustanovljena 30. junija 1998 v Frankfurtu, vodi monetarno politiko držav članic v evroobmočju. Od 1. januarja 1999 je njena glavna naloga ohranjati stabilnost cen v evroobmočju in izvajati evropsko monetarno politiko, ki jo opredeli evropski sistem centralnih bank (ESCB). ECB deluje popolnoma neodvisno. Z Lizbonsko pogodbo ji je bil podeljen status evropske institucije.

Evropska investicijska banka

Naloga Evropske investicijske banke (EIB) s sedežem v Luxembourgu je prispevati h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji z uravnoteženim razvojem območja Unije. Banka dolgoročno financira izvedbo konkretnih projektov, ki so upravičeni z gospodarskega, tehničnega, okolj-skega in finančnega vidika. Zunaj meja Unije EIB podpira predpristopne strategije držav kandi-datk, pa tudi strategije držav zahodnega Balkana. Prav tako skrbi za finančni vidik sporazumov, ki so bili sklenjeni v okviru evropskih politik pomoči in razvojnega sodelovanja.

Evropska komisija

Evropska komisija pooseblja in brani splošni interes Evropske unije. Ima skoraj izključno pravico do pobude v zvezi z zakonodajnimi akti. V okviru politik Unije pripravlja in izvaja zakonodajne akte, ki jih sprejmeta Svet in Evropski parlament. Komisija ima med drugim pooblastila za izvrše-vanje, vodenje in nadzor. Zagotavlja namreč načrtovanje in izvajanje skupnih politik, izvršuje proračun in vodi programe Evropske unije. Kot varuhinja pogodb skrbi tudi za izvajanje evrop-skih predpisov v državah članicah.

Predsednika Komisije, ki ga predlagajo nacionalne vlade na osnovi rezultatov evropskih volitev, izvoli Evropski parlament z absolutno večino. Druge člane Komisije – po enega iz vsake države članice, razen tiste, iz katere prihaja predsednik – za pet let imenuje Svet v dogovoru z državami članicami. Eden od podpredsednikov je hkrati visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. O Komisiji kot celoti, kot kolegiju, nato glasuje Evropski parlament, ki mu je Komisija odgovorna.

48K

LJU

ČN

E B

ESED

E EV

RO

PSK

E U

NIJ

E

Evropska unija

Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokra-cije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

Lizbonska pogodba hkrati prinaša spremembe v Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) in v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Rimska pogodba). Z Lizbonsko pogodbo je bil ustanovljen en sam subjekt z enotno pravno osebo: Evropska unija. S tem je bil odpravljen prejšnji sistem treh stebrov, od katerih sta bila zadnja dva v glavnem medvladna (skupna zunanja in varnostna politika ter pravosodje in notranje zadeve): Sedaj obstaja le en ustavni okvir, v katerem se z izjemo posebnih postopkov, predvidenih za zunanjo varnostno in obrambno politiko, na splošno uporablja „metoda Skupnosti“.

Evropski svet

Evropski svet je z Lizbonsko pogodbo pridobil status institucije Unije. Voditelji držav in vlad držav članic se v okviru Evropskega sveta sestanejo dvakrat v vsakem polletju. Njegova vloga je dajati Evropski uniji potrebne spodbude za razvoj in oblikovati splošne politične smernice. Nima zakonodajne vloge, odločitve pa načeloma sprejema soglasno.

V skladu z Lizbonsko pogodbo Evropski svet izvoli svojega predsednika za dve leti in pol, z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Predsednik, ki ne sme hkrati opravljati nacional-nega mandata, v sodelovanju s predsednikom Komisije skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta in si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja. Po vsakem srečanju Evrop-skega sveta predstavi Evropskemu parlamentu poročilo ter na svoji ravni in v svoji vlogi pred-stavlja Unijo navzven, ne da bi pri tem posegal v pooblastila visokega predstavnika.

Evropski urad za boj proti goljufijam

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima od 1. junija 1999 nalogo bojevati se proti golju-fijam, ki škodujejo proračunu Evropske unije. Urad lahko raziskuje tudi upravljanje in financiranje vseh institucij in organov Unije. Pri svojem delu je popolnoma neodvisen.

49K

LJUČ

NE B

ESEDE EV

RO

PSK

E UN

IJE

Evropsko državljanstvo

Evropsko državljanstvo ima vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene izmed držav članic. Je dodano nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča. Lizbonska pogodba določa, da „Unija pri vseh svojih dejavnostih upošteva načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij“. Poleg tega delovanje Unije „temelji na pred-stavniški demokraciji“, državljani pa „so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu“.

Državljani Unije imajo med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic ter pravico, da volijo ali so voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države. Če država članica v neki tretji državi nima svojega predstavništva, so njeni državljani upravičeni do zaščite diplo-matskih in konzularnih organov katere koli druge države članice Unije s predstavništvom v tej državi.

Evropsko računsko sodišče

Evropsko računsko sodišče, ki ima sedež v Luxembourgu, sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišče preverja zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov Evropske unije (pa tudi vsakega telesa, ki ga ustanovi Unija) in skrbi za njeno dobro finančno poslovanje. Prav tako izda Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter o zakonitosti in pravil-nosti poslovnih dogodkov, ki so z njimi povezani. Evropski parlament in Svet lahko tudi opozori na vsakršno nepravilnost.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v enem besedilu združuje državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki so bile prej priznane v različnih nacionalnih, evropskih in med-narodnih dokumentih. Pripravila jo je konvencija, ki so jo v večini sestavljali evropski in nacio-nalni poslanci, slovesno pa so jo razglasili na evropskem vrhu v Nici decembra 2000. Oktobra 2007 so se voditelji držav in vlad EU na vrhunskem srečanju v Lizboni, posvečenem reformi pogodb, dogovorili, da bo listina z institucionalno reformo postala pravno zavezujoča, kot je to zahteval Evropski parlament. To se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe tudi zgodilo. Vseeno pa so nekatere države članice – Češka, Poljska in Združeno kraljestvo – dosegle, da to zanje ne velja.

50K

LJU

ČN

E B

ESED

E EV

RO

PSK

E U

NIJ

E

Odbor regij

Odbor regij, ki deluje od leta 1994, je politična skupščina, ki posreduje mnenja regionalnih in lokalnih skupnosti. Komisija in Svet sta se dolžna z Odborom regij posvetovati o vsakem pred-logu s področij, ki imajo vpliv na lokalni ali regionalni ravni: gospodarska in socialna kohezija, vseevropska infrastrukturna omrežja, zdravje, izobraževanje in kultura, politika zaposlovanja, okolje, promet itd. Lizbonska pogodba daje Odboru regij pravico, da se pri Sodišču Evropske unije pritoži zaradi kršitve načela subsidiarnosti v zakonodajnih aktih, o katerih se je treba z njim posvetovati. Odbor regij sestavlja 344 članov, ki so predstavniki regionalnih ali lokalnih oblasti, na predlog držav članic pa jih imenuje Svet za pet let.

Pravni akti Unije

Institucije pri izvrševanju pristojnosti Unije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. Uredba se splošno uporablja, zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Sklepi so v celoti zavezujoči, medtem ko priporočila in mnenja niso zavezujoča.

Pravni red Skupnosti

Pravni red Skupnosti zajema pravice in obveznosti, ki si jih delijo vse države Evropske unije. Zajema evropske predpise in pogodbe, deklaracije in resolucije, mednarodne sporazume na področjih v pristojnosti EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije. Države kandidatke morajo pravni red sprejeti pred pristopom k Uniji in nato evropsko zakonodajo prenesti v svojo nacio-nalno zakonodajo.

Razmejitev pristojnosti

Pristojnosti Evropske unije in držav članic so razdeljene v tri kategorije:

– izključna pristojnost, kjer so se države članice nepreklicno odpovedale vsaki možnosti ukre-

panja, in sicer na področjih carinske unije, pravil o konkurenci, monetarne politike držav

članic z evrom in skupne trgovinske politike;

– deljena pristojnost, ki je najbolj razširjena in ki med drugim zajema notranji trg, varstvo

potrošnikov, kmetijstvo in ribištvo, energijo, promet, javno zdravje, socialno in teritorialno

kohezijo, raziskave, razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter območje svobode,

varnosti in pravice;

– pristojnost ali področja podpore, kjer je Evropska unija pristojna za podporo, uskladitev ali

dopolnitev ukrepov držav članic. Sem sodijo varovanje zdravja, industrija, kultura, turizem,

izobraževanje in poklicno usposabljanje, mladina in šport ter civilna zaščita.

51K

LJUČ

NE B

ESEDE EV

RO

PSK

E UN

IJE

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti imata usmerjevalno vlogo pri zagotavljanju, da se te razmejitve pristojnosti spoštujejo.

Sodišče Evropske unije

Sodišče, s sedežem v Luxembourgu, skrbi za to, da se spoštujeta razlaga in uporaba ustanovnih pogodb. Sestavlja ga toliko sodnikov, kolikor je držav članic. Sodnikom pomaga osem general-nih pravobranilcev, ki jih za šest let soglasno imenujejo države članice. Sodišče ima dve osnovni funkciji: preverja, ali so akti evropskih institucij in vlad skladni s pogodbami in se na zahtevo nacionalnih sodišč izreka o razlagi ali veljavnosti določb prava Unije. Sodišče Evropske unije sestavljajo še Splošno sodišče in specializirana sodišča.

Subsidiarnost in sorazmernost

Načelo subsidiarnosti zagotavlja, da je odločitev sprejeta kar najbližje državljanom, pri čemer je treba preveriti, ali je ukrepanje na evropski ravni upravičeno glede na možnosti, ki obstajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Konkretno to načelo pomeni, da Unija ne ukrepa – izjema so področja v njeni izključni pristojnosti – če njeno delovanje ni učinkovitejše od delovanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. To načelo je tesno povezano z načelom sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Unije ne smejo presegati obsega, potrebnega za doseganje ciljev pogodbe.

Z Lizbonsko pogodbo so bili nacionalni parlamenti pozvani, da od samega začetka zakonodaj-nega postopka preverjajo, ali sta ti načeli spoštovani. Ustrezno število parlamentov lahko od institucij EU zahteva, da znova preverijo ustreznost predlaganega zakonodajnega akta in uteme-ljijo svojo odločitev, če postopek nadaljujejo. Odbor regij je pridobil pravico, da se pritoži zaradi kršitve načela subsidiarnosti v zakonodajnih aktih, ki so lahko sprejeti šele po posvetovanju z njim.

52K

LJU

ČN

E B

ESED

E EV

RO

PSK

E U

NIJ

E

Svet

Svet skupaj s Parlamentom izvršuje zakonodajne in proračunske funkcije. Z Lizbonsko pogodbo se je znatno povečalo število področij, o katerih odloča s kvalificirano večino. Svet je med dru-gim glavna institucija za sprejemanje odločitev na področju skupne zunanje in varnostne poli-tike, pa tudi pri usklajevanju gospodarske politike. Sestaja se na ravni nacionalnih ministrov in je tako institucija, ki zastopa države članice. Sedež Sveta je v Bruslju, vendar se sestaja tudi v Luxembourgu.

Svet zaseda v različnih sestavah, ki združujejo pristojne ministre držav članic: splošne zadeve, ekonomske in finančne zadeve, zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov, konkurenčnost, sodelovanje na področjih pravosodja in notranjih zadev, promet, telekomunika-cije in energija, kmetijstvo in ribištvo, okolje, izobraževanje, mladina in kultura. Sestave vodijo tri države, ki za 18 mesecev prevzamejo krožno predsedovanje Evropski uniji, in sicer vsaka po šest mesecev.

Nasprotno pa Svetu za zunanje zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je funkcija, uvedena z Lizbonsko pogodbo. Visoki predstavnik vodi skupno zunanjo in varnostno politiko unije in skrbi za skladno zunanje delovanje Unije. Prispeva k obli-kovanju te politike in jo kot pooblaščenec Sveta tudi izvaja, med drugim tudi s pomočjo nove evropske službe za zunanje delovanje. Enako skrbi tudi za skupno varnostno in obrambno politiko ter sodeluje na srečanjih Evropskega sveta.

Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je pooblaščen za sprejemanje pritožb državljanov Unije ali fizičnih ali pravnih oseb s prebivališčem ali sedežem v eni od držav članic. Pritožbe se lahko nanašajo na nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov EU (razen Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča). Primeri nepravilnosti so neobstoj ali zavrnitev dostopa do informacij, neupravičeno zavlačevanje v upravnih postopkih, nepošteno ali diskriminacijsko ravnanje ali pomanjkanje preglednosti.

■ Mejniki evropskega povezovanja

9. maj 1950 – Francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman predstavi predloge za zvezo za premog in jeklo med Francijo in Zahodno Nemčijo – načrt, ki temelji na idejah Jeana Monneta. Datum govora Roberta Schumana, 9. maj, se od takrat vsako leto praznuje kot dan Evrope.

April 1951 – Belgija, Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska na podlagi Schumanovega načrta s Pariško pogodbo ustanovijo Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ).

Marec 1957 – Šest ustanovnih držav podpiše Rimski pogodbi, ki ustanavljata Evropsko gospo-darsko skupnost (EGS) ali „skupni trg“ in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (Euratom) ter začneta veljati 1. januarja 1958.

Marec 1958 – Ustanovno zasedanje evropske parlamentarne skupščine.

Marec 1962 – Evropska parlamentarna skupščina je preimenovana v Evropski parlament.

Julij 1968 – Osemnajst mesecev pred predvidenim datumom so popolnoma odpravljene carine za industrijske proizvode in uvedena je skupna zunanja carinska stopnja.

Januar 1973 – Prva širitev Skupnosti: Danska, Irska in Združeno kraljestvo pristopijo k EGS.

Junij 1979 – Organizirane so prve splošne volitve v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbrali nacionalni parlamenti. V devetih državah izvolijo 410 evropskih poslancev.

Januar 1981 – Grčija pristopi k EGS.

Junij 1984 – Volitve v Evropski parlament: v desetih državah izvolijo 441 evropskih poslancev.

Januar 1986 – Španija in Portugalska pristopita k EGS.

Julij 1987 – Veljati začne Enotni evropski akt. Pristojnosti Evropskega parlamenta so povečane.

Junij 1989 – Volitve v Evropski parlament: v dvanajstih državah izvolijo 525 evropskih poslancev.

53

54

November 1989 – Padec berlinskega zidu, hladna vojna je končana in delitve v Evropi se lahko začnejo odpravljati.

Januar 1993 – Vzpostavljen je enotni trg in njegove štiri svoboščine: prosti pretok blaga, stori-tev, oseb in kapitala je odslej resničnost.

November 1993 – Veljati začne Pogodba o Evropski uniji, ki je bila podpisana v Maastrichtu. Opredeljuje uporabo prihodnje enotne valute ter izvajanje zunanje in varnostne politike, pa tudi tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Uvedeno je poimenovanje „Evropska unija“, ki temelji na nekdanjih „Evropskih skupnostih“. Uveden je postopek soodloča-nja, ki Evropskemu parlamentu poveri pravo zakonodajno pristojnost.

Junij 1994 – Volitve v Evropski parlament: v dvanajstih državah izvolijo 567 evropskih po-slancev.

Januar 1995 – Avstrija, Finska in Švedska pristopijo k EU.

Maj 1999 – Veljati začne Amsterdamska pogodba. Predvideva ukrepe za preoblikovanje institu-cij Skupnosti, okrepitev vpliva Evrope v svetu in povečanje sredstev za zaposlovanje in pravice državljanov.

Junij 1999 – Volitve v Evropski parlament: v petnajstih državah izvolijo 626 evropskih po-slancev.

December 2001 – Laekenski Evropski svet sprejme deklaracijo o prihodnosti Evrope, ki odpre pot novi veliki reformi EU in ustanovitvi konvencije, ki ji je naloženo oblikovanje evropske ustave.

Januar 2002 – V dvanajstih državah začnejo krožiti bankovci in kovanci evra in tako zamenjajo nacionalne valute, ki so se uporabljale do takrat.

Februar 2003 – Veljati začne pogodba iz Nice. EU pripravi na pristop desetih novih članic nasle-dnje leto. Sprejeta je Listina o temeljnih pravicah.

Julij 2003 – Konvencija o prihodnosti Evrope konča svojo nalogo pisanja evropske ustave.

Maj 2004 – Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška pristopijo k EU.

Junij 2004 – Volitve v Evropski parlament: izvoljenih je 732 evropskih poslancev, ki prihajajo iz petindvajsetih držav.

Oktober 2004 – Voditelji držav in vlad podpišejo Pogodbo o Ustavi za Evropo.

Maj-junij 2005 – Predlog ustave je zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Januar 2007 – Bolgarija in Romunija pristopita k EU. Število evropskih poslancev se poveča na 785. Slovenija prevzame evro.

MEJ

NIK

I EV

RO

PSK

EGA

PO

VEZ

OV

AN

JA

Marec 2007 – Ob 50. obletnici podpisa Rimskih pogodb Evropski parlament skupaj s Svetom in Komisijo podpiše Berlinsko deklaracijo.

Oktober 2007 – Voditelji držav in vlad EU na srečanju v Lizboni dosežejo dogovor o reformi pogodb.

December 2007 – Predsedniki Parlamenta, Komisije in Sveta Evropske unije slovesno podpišejo Listino o temeljnih pravicah, voditelji držav in vlad pa Lizbonsko pogodbo.

Januar 2008 – Ciper in Malta prevzameta evro.

Januar 2009 – Slovaška prevzame evro in postane šestnajsta država članica evroobmočja.

Junij 2009 – Volitve v Evropski parlament. V sedemindvajsetih državah je izvoljenih 736 po-slancev.

December 2009 – Veljati začne Lizbonska pogodba. Evropska unija pridobi status pravne osebe, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pa postane pravno zavezujoča. Parlament pridobi večje zakonodajne in proračunske pristojnosti ter okrepi nadzor nad drugimi instituci-jami. So-odločanje – z glasovanjem s kvalificirano večino v Svetu – postane redni zakonodajni postopek za sprejemanje evropske zakonodaje in se začne uporabljati za skoraj vsa področja v pristojnost Evropske unije.

Januar 2011 – Estonija prevzame evro in postane sedemnajsta država članica evroobmočja.

Julij 2013 – Predvideni pristop Hrvaške.

MEJN

IKI EV

RO

PSK

EGA

PO

VEZO

VA

NJA

55

56

■ Naslovi Evropskega parlamenta

Evropski parlamentRue Wiertz/Wiertzstraat 601047 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

+32 22842111 +32 22306933

Evropski parlamentPlateau du KirchbergBP 16012929 LuxembourgLUXEMBOURG

+352 4300-1 +352 4300-24842

Evropski parlamentAllée du PrintempsBP 1024/F67070 Strasbourg CedexFRANCE

+33 388174001 +33 388174860

Peticije Dopisovanje z državljani

Parlamentarium

Evropski parlamentPredsednik Evropskega parlamentaRue Wiertz/Wiertzstraat 601047 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

Evropski parlamentDopisovanje z državljaniGOL03A0122929 LuxembourgLUXEMBOURG

+352 4300-27072

Evropski parlamentCenter za obiskovalce Evropskega parlamenta

Bâtiment Willy BrandtRue Wiertz/Wiertzstraat 601047 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

parlamentarium@europarl.europa.eu

Obiski in seminarji

Evropski parlamentObiski in seminarjiRue Wiertz/Wiertzstraat 601047 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

+32 22842111 +32 22843530

Evropski parlamentObiski in seminarjiBureau de StrasbourgBP 1024 F67070 Strasbourg CedexFRANCE

+33 388175184

Evropski parlamentObiski in seminarji7, rue du Marché-aux-Herbes1728 LuxembourgLUXEMBOURG

+352 4300-22597

+352 4300-22457

epluxembourg@europarl.europa.eu

Izpolnite lahko tudi elektronski obrazec na spletnem mestu Evropskega parlamenta:www.europarl.europa.eu

57

Informacijske pisarne

BELGIQUE/BELGIË

BRUXELLESPoštni naslov: Rue Wiertz/Wiertzstraat 601047 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËObiskovalci: BQL Rue de Trèves/Trierstraat 31050 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

+32 22842005

+32 22307555 epbrussels@europarl.europa.eu www.europarl.be

БЪЛГАРИЯ/BULGARIA

SOFIA Moskovska Str. 91000 SofiaBULGARIA

+359 29853545 epsofia@europarl.europa.eu www.europarl.bg

ČESKÁ REPUBLIKA

PRAHAJungmannova ul. 24110 00 Praha 1ČESKÁ REPUBLIKA

+420 255708208

+420 255708200 eppraha@europarl.europa.eu www.evropsky-parlament.cz

DANMARK

KØBENHAVNGothersgade 1151123 København KDANMARK

+45 33143377

+45 33150805 epkobenhavn@europarl.europa.eu www.europarl.dk

DEUTSCHLAND

BERLINUnter den Linden 7810117 BerlinDEUTSCHLAND

+49 3022801000

+49 3022801111 epberlin@europarl.europa.eu www.europarl.de

MÜNCHENErhardtstraße 2780469 MünchenDEUTSCHLAND

+49 8920208790

+49 89202087973 epmuenchen@europarl.europa.eu www.europarl.de

EESTI

TALLINNRävala 410143 TallinnEESTI

+372 6306969

+372 6306968 eptallinn@europarl.europa.eu www.europarl.ee

ÉIRE/IRELAND

DUBLIN43 Molesworth StreetDublin 2IRELAND

+353 16057900

+353 16057999 epdublin@europarl.europa.eu www.europarl.ie

ΕΛΛΑΔΑ/GREECE

ATHINALeof. Amalias 8105 57 AthinaGREECE

+30 2103278900

+30 2103311540 epathinai@europarl.europa.eu www.europarl.gr

ESPAÑA

MADRIDPaseo de la Castellana, 4628046 MadridESPAÑA

+34 914364747

+34 915783171 epmadrid@europarl.europa.eu www.europarl.es

BARCELONAPasseig de Gràcia, 90 1r08008 BarcelonaESPAÑA

+34 932722044

+34 932722045 epbarcelona@europarl.europa.eu www.europarlbarcelona.eu

NA

SLOV

I EVR

OP

SKEG

A PA

RLA

MEN

TA

58

FRANCEPARIS288 bd Saint-Germain75341 Paris Cedex 07FRANCE

+33 140634000 +33 145515253

epparis@europarl.europa.eu www.europarl.fr

STRASBOURGAllée du Printemps Bâtiment Louise Weiss BP 1024/F 67070 Strasbourg CedexFRANCE

+33 388174001

+33 388175184 epstrasbourg@europarl.europa.eu

MARSEILLE2 rue Henri-BarbusseBP 2216413241 Marseille Cedex 01FRANCE

+33 491914600

+33 491909503 epmarseille@europarl.europa.eu http://sudest.europarl.fr

ITALIA

ROMAVia IV Novembre 14900187 RomaITALIA

+39 06699501

+39 0669950200 eproma@europarl.europa.eu www.europarl.it

MILANOCorso Magenta 5920123 MilanoITALIA

+39 024344171

+39 02434417500 epmilano@europarl.europa.eu www.europarl.it

ΚΥΠΡΟΣ/CYPRUS

NICOSIAVyronos Avenue 301096 NicosiaCYPRUS

+357 22870500

+357 22767733 epnicosia@europarl.europa.eu www.europarl.europa.eu/nicosia

LATVIJA

RĪGAAspazijas bulvāris 28 Rīga, LV-1050LATVIJA

+371 67085460 +371 67085470

epriga@europarl.europa.eu www.europarl.lv

LIETUVA

VILNIUS Naugarduko st. 10LT-01309 VilniusLIETUVA

+370 52120766

+370 52619828 epvilnius@europarl.europa.eu www.europarl.lt

LUXEMBOURG

LUXEMBOURG7, rue du Marché-aux-Herbes 1728 LuxembourgLUXEMBOURG

+352 4300-22597 +352 4300-22457

epluxembourg@europarl.europa.eu www.europarl.lu

MAGYARORSZÁG

BUDAPESTBudapestLövőház u. 351024MAGYARORSZÁG

+36 14113540

+36 14113560 epbudapest@europarl.europa.eu www.europarl.hu

MALTA

VALLETTAEurope House254, St Paul’s StreetValletta1215MALTA

+356 21235075

+356 21230661 epvalletta@europarl.europa.eu www.europarlmt.eu

NEDERLAND

DEN HAAGKorte Vijverberg 62513 AB Den HaagNEDERLAND

+31 703135400

+31 703647001 epdenhaag@europarl.europa.eu www.europeesparlement.nl

ÖSTERREICH

WIENWipplingerstraße 351010 WienÖSTERREICH

+43 151617-0

+43 15132515 epwien@europarl.europa.eu www.europarl.at

NA

SLO

VI E

VR

OP

SKEG

A P

AR

LAM

ENTA

59N

ASLO

VI EV

RO

PSK

EGA

PAR

LAM

ENTA

POLSKA

WARSZAWA

Ul. Jasna 14/16a

00-041 Warszawa

POLSKA

+48 225952470

+48 225952480 epwarszawa@europarl.europa.eu

www.europarl.pl

WROCŁAW

Ul. Widok 10

50-052 Wrocław

POLSKA

+48 713376363

+48 713472340

epwroclaw@europarl.europa.eu

PORTUGAL

LISBOA

Largo Jean Monnet 1-6

1269-070 Lisboa

PORTUGAL

+351 213504900

+351 213540004

eplisboa@europarl.europa.eu

www.parleurop.pt

ROMÂNIA

BUCUREŞTI

Strada Vasile Lascăr, nr. 31,

et 1 Sector 2

020492 Bucureşti

ROMÂNIA

+40 213157986

+40 213157929 epbucarest@europarl.europa.eu

www.europarl.ro

SLOVENIJA

LJUBLJANABreg 14 SI-1000 LjubljanaSLOVENIJA

+386 12528830

+386 12528840 epljubljana@europarl.europa.eu www.europarl.si

SLOVENSKO

BRATISLAVAPalisády 29811 06 BratislavaSLOVENSKO

+421 259429697

+421 259429687 epbratislava@europarl.europa.eu www.europskyparlament.sk

SUOMI/FINLAND

HELSINKI/HELSINGFORSMalminkatu 16/Malmgatan 16FI-00100 Helsinki/HelsingforsSUOMI/FINLAND

+358 96220450

+358 96222610 ephelsinki@europarl.europa.eu www.europarl.fi

SVERIGE

STOCKHOLMRegeringsgatan 65, 6 tr.SE-111 56 StockholmSVERIGE

+46 856244455

+46 856244499 epstockholm@europarl.europa.eu www.europaparlamentet.se

UNITED KINGDOM

LONDON

32 Smith Square

London

SW1P 3EU

UNITED KINGDOM

+44 2072274300

+44 2072274302 eplondon@europarl.europa.eu

www.europarl.org.uk

EDINBURGH

The Tun

4 Jackson’s Entry

Holyrood Road

Edinburgh

EH8 8PJ

UNITED KINGDOM

+44 1315577866

+44 1315574977 epedinburgh@europarl.europa.eu

www.europarl.org.uk

Liaison Office with US Congress

USA

WASHINGTON

2175 K Street NW 6th floor

Washington, DC 20037

USA +1 202 8624730

epwashington@europarl.europa.eu www.europarl.europa.eu/us

Več informacij najdete na spletnem mestu:

www.europarl.europa.euPublikacijo je pripravil generalni direktorat Evropskega parlamenta za komuniciranje.

Posodobljeno januarja 2012.

QA

-31-11-337-SL-C

Fotografije:

Bernard Rouffignac/arhitektura: Architecture Studio, strani 2, 3, 43, 55;ccvision.de, stran 15; Corbis, strani 10, 12, 16, 20; Phovoir, stran 14;Evropska unija, strani 8, 18, 24, 28, 31, 32; Evropska unija/ECHO/Daniel Dickinson, stran 26; Evropska unija/Pietro Naj-Oleari, strani 6, 18, 30; Evropska unija/arhitektura: Architecture Studio, naslovnica in stran 36; Evropska unija/Pietro Naj-Oleari/arhitektura: Architecture Studio,stran 40; Evropska unija/Pietro Naj-Oleari/arhitektura: Association desarchitectes du CIC: Vanden Bossche sprl, C.R.V. s.a., CDG sprl, StudiegroepD. Bontinck, Façade and Hemicycle Interior Design- Arch. MichelBouquillon, strani 18, 34.

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2012

doi:10.2861/36236

© Evropska unija, 2012Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Luxembourg

TISKANO NA PAPIRJU, BELJENEM BREZ ELEMENTARNEGA KLORA (ECF)