EVROPSKITE ZLOSTORI VRZ MAKEDONIJA · 3 PREDGOVOR Posledniot milion godini postoe{e ledeno doba. Tokmu zatoa belata rasa be{e po-vle~ena ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot

1

D-r Risto Ivanovski

EVROPSKITE ZLOSTORI VRZ MAKEDONIJA

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, EVROPSKITE ZLOSTORI VRZ MAKEDONIJA

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka ″Sv. Kliment Ohridski″- Bitola 949 . 717 . 05 IVANOVSKI, Risto Evropskite zlostori vrz Makedonija/ Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 104 str; 23 sm. COBISS.MK-ID 18450753

3

PREDGOVOR

Posledniot milion godini postoe{e ledeno doba. Tokmu zatoa belata rasa be{e po-vle~ena ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit, vo Levantot. Levant bez v leant, leanot, koj so voda bil nalean. Toa bilo so zavr{uvawe na ledenoto doba, a Sredozemnoto More bilo sozdadeno do 4.000 g.p.n. Deka nikoga{ nemalo Sredozemno More dokaz opstoila jagulata. Aka bi imalo Sredozemno More, taa nema{e so milioni godini da patuva od Ohri-dsko do Sarga{ko Mora, tamu da se mresti vo morska voda, taa }e se mresti vo Jadransko Mo-re. Deka jagulata kako odrasna patuva go utvrdil Aristotel, ~ie znaewe ostanalo ne potvr-deno se do 17 vek n.e., od koga vo Evropa, von ju`niot Balkan, po~nale da se zanimavaat so na-uka. Sleden dokaz deka imalo potopi, se potvrduva so tunot. Bidej}i pred potopite nemalo Angliski kanal,ribata do denes ne znae,deka so potopite toj bil sozdaden.Sledi za potopite da ima dokazi, a tie vo poslednite decenii bile utvrdeni vo istraùvawata na Crno More.

Kako najmerodaven dokaz deka Belcite bile povle~eni vo isto~niot Sredozemen Ba-zen, koj bil suv i mesto na ìveewe, odgleduvaj}i doma{ni ìvotni i rastenija, bil sozdava-weto na krvnata grupa A, koja bila krvna grupa na Belci. Taa nastanala so mutacija. Toa bi-lo samo poradi virusnata infekcija na malata sipanica i gripot. A ovie bolesti se sozdale od ~umata na govedoto i gripot na sviwata. Bidej}i golemata sipanica, koja nastanale od si-panicata na govedoto, i pti~jiot grip bile smrtonosni, tie ne u~estvuvale vo sozdavawe na krvnata grupa A. Sledi, koga Evropjanite se naselile vo Amerika, od ovie dve bolesti pre-ku 90% izumrele Indijancite, koi bile Mongoli. Pa so toa {to vo Evropa nemalo doma{ni ìvotni, a prvobitnata grupa 0 bila za lovci i ribari, kako {to bile Indijancite, isto ta-ka i Evropjanite kako domorodci bi morale da ja imaat samo prvobitnata krvna grupa 0. To-kmu zatoa Evropjanite, kako Indijancite, bi morale od dvete bolesti preku 90% da izumur-at. Bidej}i toa ne se slu~ilo, tie bile so balkansko-maloazisko poteklo. Poradi sozdava-weto na krvnata krupa A so virusi od doma{ni ìvotni, nositelite na taa grupa se odbojni na meso. Sledi tie da se vegeterijanci. Se toa bilo povod Belcite od i preku Balkanot cel kontinent da go naselat i so svoi zemjodelski kulturi. Bidej}i do denes za site zemjodelski kulturi nema klimatski uslovi, niz celiot kontinent ne se odgleduva lozata, {to vaì i za drugo. A ova moè da se potvrdi i so krvnata grupa V. Koga Belcite vo Centralna Azija sti-gnale pred Mongolite eden milenium, tamu tie gi odnele svoite doma{ni ìvotni i zemjod-elski kulturi. Koga na tie prostori stignale Mongolite,kaj niv se sozdala krvnata grupa V.

Me|utoa, Evropjanite ova ne go prifa}aat. Sledi tie da govorat, Evropa bila nase-lena. Duri ova go prifa}aat makedonskite avtori, koi se zavedeni. Kaj niv moè da se najde i slednoto: ″Vo raniot neolit od VI-IV milenium, indoevropskite plemiwa ìveele vo cen-tralna i Isto~na Evropa, od Rajna i Alpite, do rekata Don. Severnata granica bila severno More, baltiskata i Zapadna Dvina, a na jug, Dunavskiot basen i Balkankiot Poluostrov. Praistriskata kultura na tie epohi se: Ertebele, keramika so lenti, Bjuk, Kere{, Star~e-vo, Sesklo, Karanovo, Bojan, pred Kukuteni, Kultura na mogilite, Sredwa dweparskata, Stouhenx. Site tie pripa|aat na nositelite na indoevropskite jazici″.

Vo navodot postoi poimot indoevropski, a Indijcite bile temni, {to vaì i denes, i Evropjanite Belci. Vo Indija denes ìveat Indijci (temni) i Sredozemnomorci (beli). Se gleda prviot falsifikat na Evropjanite. Deka Podunavjeto bilo naseleno toa ne go za-pi{al Herodot, niti Prokopij. Kontinentot po~nal da se naseluva samo tragaj}i kalaj, koj so bakarot pravela bronza. Tokmu tamu, kade imalo kalaj, tamu bile prvite naselbi, koi ne-male zna~ewe. Herodot poznaval Kelti, no i Skiti. Skitite bile Tatari. Tatarite do{le do Crno More so Dunav. Tie bile temni. Pa temna bila i p~elata koja ìveele severno od Dunav. Naprotiv, ju`no od Dunav ìveele Belci. Isto taka, ju`no od rekata ìveele svetla p~ela. Severno od Dunav nemalo doma{ni ìvotni. Nasproti ova, na Balkanot imalo doma-{ni ìvotni. Toa bilo govedoto, sviwata...Sledi od isti prostori, severno od Dunav, ne mo-èle da poteknuvaat dve rasi: belata i temnata rasa. Belata se selele na sever, a temnata na jug. I kone~no, ako do rekata Rajna imalo naselbi, nemalo potreba na tie prostori da se se-lat Brigite i drugite Makedonci.Frankite pi{at, tie imale isto poteklo so Makedoncite, Trojansko. Sledi da ima imiwa Paris, Troa...Kako Brigi tie imale brigiska pismenost, a golema oblast e Frizija=Frigija=Brigija. Friziskoto govedo e brigisko, a i na Vikinzite.

4

ISTORIJA NA EVROPJANITE Evropskite avtori pi{at deka Evropjanite poteknale od svojot kontinent, a nivno-

to poteklo go povrzuvaat od majmun. Nivnoto u~ewe bilo samo od XIX vek, no nikako porano. Ova bilo vo sprotivno na makedonskoto u~ewe, koe do denes ostanalo kako vaè~ko. Vo ne-go se govori za me|uproizvod na vidovite. Bidej}i do denes nikoj ne dobil potomstvo me|u vidot ~ovek i vidovite majmuni, se potvrduva, ~ovekot nemal vrska so nieden vid majmun. Empedokle i drugi ja izloìle evolucijata na ~ovekot od nizok oblik na ìvotot i go opi-{ale postepeniot napredok na ~ovekot od divja{tvo do civilizacijata.

Se govori za ″postepeniot napredok na ~ovekot od divja{tvo do civilizacijat″. Sle-di: ″Nitu istorijata po~nuva so Grcija (Helada, R.I.) i Rim, nitu tatko na istorijata e He-rodot. Toa se iskriveni kulturni stereotipi pretvoreni vo tradicija, koja onevozmoùva otkrivawe na vistinata. Pred niv ima u{te osum mileniumi istorija″- zapi{uva avtorot J. A.[ilov vo deloto ″Preistorija na Rusija″, Ekaterinburg, 1999 godina.

Isto taka, ne e vistina, deka ″Pred niv ima u{te osum mileniumi istorija″. Ova pr-oizleguva poradi toa {to krvnata grupa A na Belcite bile postara od 25.000 godini, koga Belcite vo ledenoto doba bile povle~eni vo isto~niot Sredozemen Bazen, kade opstojuvale vo poslednoto ledeno doba. Toa traelo okolu 1.000.000 godini. Sledi nivnata istorija stanu-va milionska. Ova bilo sprotivna na istorijata na kontinentot, koj voglavno se naseluva vo novata era, najintezivno so {irewe na islamot. Neslu~ajno istorijata na kontinentot po-~nuva nekade od VIII vek.Se ova govori,nau~no istorijata na kontinentot e od XV vek, koga se zavr{ilo so Makedonija (tn.Vizantija). Nivnite istori~ari se od XIX vek.Tie sozdale samo zbrki, ne samo za svojata istorija, tuku i za istorijata na Belcite vo Azija-Afrika-Evropo. Angli~anecot, istori~ar Xon Vud, veli: ″Istorijata na Svetot, treba odnovo da se pi{uva″.

Sledi vo knigava da se prenesat mno{tvo delovi od Op{tata enciklopedija LARO-USSE.1 Vo Tom 3 se geografija, istorija i industrija so tehnika.

Vo geografija, za Evropa, vo prirodna sredina, se govori za kvartarna glacijacija. ″Kvartarna glacijacija. Vo tekot na kvarterot glacijacijata pove}e pati se {irela

po~nuvaj}i od severna Evropa i planinskite venci na Alpite. Za vreme na maksimalnoto ra-sprostranuvawe severnite gle~eri ja pokrivale cela Irska i dostignuvale do Londonskiot bazen, ustieto na Rajna, podno`jeto na Srednite germanski planini, Kijevskiot bazen (sev. od 50° s. {.) i sredniot Don; tie isto taka go pokrivale i severen Sibir, ne preminuvaj}i vo ju`niot pravec na 60° paralela. Od visokite planinski venci na Alpite pove}e lednici so ogromni dimenzii se dvièle kon zapad do Lion, na sever do bavarskiot sektor na Dunav, na jug do sredniot tek na Dirans i ju`niot breg na dene{nite italijanski ezera vo podno`jeto na Alpite. Drugite planinski venci imale lokalni gle~eri, koi ne se dvièle daleku, od razlog na nedovolna visina (Vogezi) ili koli~inite na vrneìte (toa e slu~aj so visokite aziski planini)″.

Zna~i, kontinentot ne bil naselen. Ova se potvrduva i so ona {to vo istata enci-klopedija se naveduva: ″Od po~etokot na kvarterot- pred nekoi dva milioni godini- Zemjata pominala niz ledenoto doba od koi ostanale poja~ani tragovi na taloèwe, i koe go prati, iznad 35. uporedenik, golem pad na temperaturata″. Pak, 36. e niz Gibraltar, a ju`no od nego e ostrovot Krit.Ovoj 35- tiot e kako juèn rab=granica na Krit. Sledi ovoj da go deli ostr-ovot Kipar. Isto~no e Liban=Livan=Levan=nalevan=nalivan, ju`no od nego e Palestina. Pa na tie prostori bile povle~eni Belcite. A tie bile eden narod so eden jazik.Vakviot ja-zik ostanal nepromenet se dodeka ne bile vneseni dvorasnite jazici na Belci (Pelazgi) i Semiti (Crnci): staroegipetski, aramejski, novopersiski, koine i latinski. Gotskiot e tr-orasen, zatoa{to vo koine bile vneseni gotski=tatarski zborovi.

″Naseluvawe. Ovde treba da se utvrdi slikata na periodot i lokacijata na naseluva-weto na narodite vo Evropa po~nuvaj}i od preistoriskite migracii; potoa da se prikaì glavnata etapa na zavzemawe na zemji{teteto, te. su{tinskoto iskr~uvawe na {umite; naj-posle da se proba podelbata na glavnite tipovi na humaniziranite pejsaì vo vreme koga,

1 OPŠTA ENCIKLOPEDIJA LAROUSSE, 1967, LIBRAIRIE LAURUSSE, PARIS: VUK KARADZIC, BG,1973.

5

po prestanokot na golemite invazii, odnosno, selidbata na narodite, po~nalo da se roduva originalna evropska civilizacija i da se ocrtuva politi~kata podelba na Evropa.

Migracija. Paleolit.- Pred poslednata golema glacijacija, lovcite na krupen dive~ doa|ale vo pomali grupi od Azija ili Afrika i gi zavzemale stepite na ju`na Evropa. No-madite, grupirani vo klanovi od po nekolku desetina lu|e, logoruvale na terasite na gole-mite dolini ili na niskite platoa. Kone~no povlekuvaweto na gle~erite vlijaelo na dvi-èweto na krupniot dive~ i lovcite vo severnite stepski kraevi. Sled promena na klimata se pojavile {umi vo golemiot del na Evropa″.

Samo po povlekuvawe na gle~erite na kontinentot se pro{irile rastenijata, ìvo-tnite i lu|eto, no nikako inaku. Zna~i, kontinentot voop{to nikako ne bil naselen.

Od 223 strana po~nuva istorijata. Duri na str. 257 se govori za Rim i Kelti. ″Rim i Kelti. Me|utoa, Rim e soo~en so golema opasnost koja prestavuva doa|aweto

na osvojuva~ite od sever na negovite granici. So poteklo od centralna Evropa, od oblasta koja se najduva pome|u Rajna i Dunav, Keltite mo`da ve}e na po~etokot na èleznoto doba se pojavuvaat vo severna Italija (Hal{tat). Na po~etokot na VI vek se nastanuvaat vo Galija, kade nivnata kultura, vikana kultura Latena (po imeto na arheolo{koto nao|ali{te neda-leku od ezeroto Noj{tad), se menuva vo dopir so lokalnoto ìtelstvo (postepeno napu{ta-we spaluvawe [posmrtni urni] i voveduvaat sohranuvawe ispod tumulusi). Ve{to obrabotu-vawe na metali i drvo na svoite {umi, tie najverojatno go pronajduvaat plugot so trkalo (carruca) i bo~varstvoto, so {to se objasnuva razvojot na zemjodelstvoto vo koi ìveat. Tie tehni~ki osobini se ispoluvaat i vo izrabotuvawe na nivnite opasni me~evi, ~uenite ogr-lici, tv. torques, nakit ponekoga{ emajliran, kako i vazna od topen metal. Prema toa, tie ra-spolgaat so sjajna materijalna kultura koja, uz toa, ima i originalnost. Ama vo politi~ki plan, se odlikuvaat so vojnobornost i nesposobnost da osnovaat golema dràva.I navistina, ~esto vladee nered me|u nivnite razni plemiwa, koi ponekoga{ se sobrani vo sojuzi so koi vladeat kralevi, ama sekoga{ se pot~ineti pod vojnata aristokratija i pod vlijanie na sve-{teni~kite klasi, druidi, koi, istovremeno se sve{tenici, sudii i boènstva, izgleda uì-vaat pogolem ugled od vojnite stare{ini.

So svoite vojni odliki ja nadohnaduvaat rascepkanosta i mo{ne brzo uspevaat da go pro{irat podra~jeto na svoeto rasprostranuvawe so masovno dvièwe koe gi tera prema bo-gatite mediteranski poluostrovi. Dodeka prekorijanskite Kelti, izgleda, se naseluvale na sever na Galija pod nazivot ′Belgi′, nekoj od niv se naseluvaat na Iberiskoto Poluostrovo (VI vek), kade okolu 300. se pojavuvaat pod imeto Keltoiberi; drugite, trgnuvaj}i od Bohemi-ja, prodiraat kako bujica prema Grcija (go pla~kaat Delfi 279/278) ili odat vo Mala Azija, kade se javuvaat pod imeto Galati (okolu 278/270) i kade najposle go pobeduvaat kralot Atal I od Pergam (241). Vo me|uvreme, treta grupa, koja do{la od Galija, prodrela so dolinata na rekata Tesin vo Italija i ja zavzela oblasta okolu Milano.Toga{ tie posledni Kelti se su-druvaat so Etrurcite, go zavzemaat nivnoto mesto vo dolinata na rekata Po i ja zabrzuvaat nivnata propast. Taka doa|aat vo dopir so Rimjanite, ~ija legija pobeduva 381. na bregovite na Alija. Pobednicite vleguvaat vo Rim pla~kaj}i i palej}i go, ama ne moàt da go zavzemat Kapitol. Da bi ja zaustavile nivnata ponatamo{na naezda, Rimjanite se primorani da pla-tat mo{ne golem otkup. Ovaa e najopasna najezda, ama onie koi }e dojdat vo tekot na IV vek gi dràt Rimjanite vo stalen strav od rusokosite vojnici oble~eni vo ′galski ~ak{iri′. Vo vtorata polovina na IV vek se pro{iruva rimskiot horizont. Po pobedata nad Latinite, tie go prisvojuvaat celiot Lacij i osnovaat kolonija i municipija. Latinite toga{ dobivaat drugorazredno gra|ansko pravo, latinsko pravo″.

Na str. 280 e naslov Rimska imperija vo IV vek, a na 281 e sledniot podnaslov: ″Pozno carstvo, ′′′′totalitarna′′′′ dràva Rimskata Imperija ja prebrodila krizata vo III vek zablagodaruvaj}i na energijata

na izvesen broj svoi upravuva~i. Ama taa toa moèla da go postigni samo so zgolemuvawe na nadle`nostite na dràvnata vlast. Centralnata vlast postanuva semo}na i prodira vo site oblasti na javniot i privatniot ìvot. Taa proba se da stavi vo pravila i propisi, ~esto i po cena zakonodavstvoto da premine vo cepidla~ewe. Da bi ja postignala celta, dràvata sistematski se sluì so prinuda i nasilie. Slikata na ìvotot na toa vreme anticipira ne-obi~no verno na dene{nite totalitarni dràvi.

6

Gradovi. Po varvarskite naezdi gradovite, duri i onie najgolemi kako Milano osta-nuvaat povle~eni vo sebe, opa{eni so golemi yidini. Vo doba na carot Aurelij se podignati yidini okolu Rim. Naselenata povr{ina e daleku potesna otkolku nekoga{. Taka Lutecij (dene{en Paris) se povlekla na svoeto ostrovo, napu{taj}i gi divnite delovi na leviot br-eg na rekata. U{te ima sjajni, rasko{ni gradovi: Milano na sever na Italija e bogat i na-preden grad; Antiohija vo Sirija, ~ija rasko{ im izgleda na sovremenicite prosto nevera-jatna. Tuka e prestolninata na Carstvoto Nikomedija na aziskiot breg na Mramorno More. Od druga strana Konstantin }e sogradi veli~estvena prestolnina na mesto na stariot Vi-zant. Toa e Konstatinopol vo srceto na najbogatiot i najnaselen del na imperijata. I po-kraj tie nekolku sjajni izuzetoci gradskiot ìvot zamrel. Nametite koi gi pritiskaat imo-tnite gra|ani tolku se te{ki da bogata{ite brzo propa|aat, ili begaat na selo da bi ja iz-begle potpolnata propast. Ama dràvata ne dozvoluva zakinuvawe na porezite. Semo}nata policija stalno e na noze. Toa, vo {irok smisol na zborot, se agentes in rebus koi se tolku opasni, {to nivnata nadle`nost se prostira na site oblasti.

Me{awe na dràvata vo ekonomskiot ìvot. Od vladata na carot Dioklecijan se od-redeni maksimalni ceni na ìvotnite namirnici (zakon od 301). Dràvata primenuva di-rigovani naredbi i duri gi nacionalizira pretprijatijata, a ponekoga{ osnova i manifa-ktura pod svojata uprava. Vo sekoj slu~aj, parata stalno ja gubi vrednosta poradi izmena na legurite vo koi e se pomalku blagorodni metali. Da bi zaustavil taa pojava koja ja ko~i tr-govijata, Konstantin proba da vovede zdrava valuta, pu{taj}i vo opticaj nova zlatna edini-ca (solidus) koja zaedno so stariot dinar }e se odrì vo tekot na cel sreden vek se do dene-{nite dni. Ama poradi oskudicata vo blagorodnite metali ne moàt da se kovat golemi ko-li~ini na pari, {to povlekuva opa|awe na ekonomskiot ìvot. Dràvata e prinudena svo-eto ~inovni{tvo da go pla}a delimi~no vo natura, a isto taka i eden del so da`bina da go prima vo natura. A u{te poopasno e toa {to dràvata, soo~uvaj}i se so te{kotiite na pono-vnoto voveduvawe na neposreden porez, mo{ne te{ko, ne oklevaj}i za pla}awe da gi napravi odgovorni razni kolektivi ili najgolemi bogata{i. Taka taa doprinesuva sozdavawe na ko-lektivna poreska odgovornost koja e se pozna~ajna i so toa pojaka {to nastojuva da postane nasledna, trajna.

Op{testven ìvot i negovite preobrazuvawa. Op{testveniot ìvot isto taka se izmenil. Stariot poim gra|anska ednakvost e zameneta so poimot podanici, koj e vklopen vo sistem kasta. Malku- pomalku se pojavuvaat mo}ni bogata{i so tituli, inaku mo{ne malku-brojni, i niski sloevi, mnogubrojni, koi ne moàt da se branat od dràvata i nejzinite age-nti. Najposle, ostanuvaat i robovi. Slobodni ama siroma{ni lu|e se po~esto pokaùvaat nastojuvawa svojata sloboda da ja `rtvuvaat, pa ponekoga{ duri i ja prodavaat i svojata ma-la niva, samo da bi steknale za{tita na nekoj golemec. A na ovoj mu e potrebna stalna rabo-tna snaga za obrabotuvawe na poliwata. Taka slobodnite lu|e malku- pomalku se pretvoru-vaat vo ′koloni′. Tie se napoliti~ari, pravno slobodni, ama vrzani za zemjata koja ja obra-botuvaat, dodeka nivniot za{titnik odgovara za niv pred dràvata vo finansiski pogled i moè, vo slu~aj na potreba, da gi brani od navaluvawe na razbojni~ki bandi koi go napa|aat seloto (kako Bagaudi vo Galija). O~igledno e deka toga{ nastanuvaat golemite posedi, vilae, ~esto mo{ne golemi i utvrdeni. Vo niv ìvee gospodarot. Toj vodi ìvot na selski blago-rodnik, primaj}i prijateli, odrùva golemi korespodencii vo koi se sostojal duhovniot ìvot. Toa negovo pokrovitelstvo i li~na vrska ja nagovestuva pojavata na selskiot feuda-lizam koj bi moèl da ja zagrozi centralnata vlast.

Politika na carstvoto i odbrana na imperijata. Centralna vlast. Zablagodaruvaj}i na dobro organizirana administracija, centralnata vlast i ponatamu upravuva so celata imperija.înovnicite se se pomnogubrojni (gi ima pove}e otkolku poreskite obvrznici, ka-ùva eden sovremenik). Da bi bile {to poefikasni, do{lo do nova podela na provinciite. Vo IV vek ima preku sto provinci, koi so~inuvaat diecezi (12), a ovie se grupirani vo ~e-tiri prefekturi (dve na zapad: Italija i Galija, i dve na Istok: Ilirija i Istok).2 Senatot i visokite sudski zvawa, koi u{te sekoga{ postojat, pove}e ne igraat nikakva uloga. Prvo mesto go zavzema carot, optereten so va`ni funkcii. Ipak Konstantin, pomognat so galska-

2 Ilirija so centar Solun, makedonski grad. Pa toga{ imalo samo ~etiri narodi.

7

ta vojska, ne okleva da gi ostrani svoite soparnici i 324. postanuva edinstven imperator. So toa napravil kraj na reìmot tetrarhija, ili podobro da se re~i, na onoj {to od toj re-ìm u{te ostanalo. Po negovata smrt (22. maj 337), negovi sinovi Konstantin II, Konstant i Konstancij II go podelile carstvoto. Ama od toa soparni{tvo najprv ispadnal Konstantin II, koj bil pobeden i ubien kaj Akvileja (april 340), Konstancij II go zadràl Istok, a Ko-nstant Zapad. Po smrtta Konstantova (350), Konstancij II postanal edinstven imperator (350- 361). Smrtta go iznenadila koga trgnal protiv svojot sinovec cezar Julijan, koga nego-vite trupi vo Lutecij go proglasile za avgust. Taka Julijan go osvojuva carstvoto bez borba, ama gini vo golemiot voen pohod na istok protiv Persijcite (27. juni 363). Sega ilirskata vojska, kako i vo III vek, na carstvoto moè da gi nametne svoite kandidati. Toa bil prvo Jo-vian (363- 364), potoa dva bra}a, Valentinijan I (364- 375) i Valens (364- 378). Tie me|usebno ja podelile imperijata. Vojnite gi iscrpile site nivni snagi. Gracijan go nasledil svojot tatko Valentinijan I na Zapad (375- 383). Po porazot i smrtta na carot Valens kaj Adrijano-pol, kade go pobedile Gotite (9. avgust 378), toj go imenuva za isto~en imperator odli~niot vojskovodec Teodosij (379- 395), koj se pokaàl kako golem dràvnik i u{te pogolem vojnik. Noviot vladetel e hristijanin, so poteklo od [panija, toj pobedonosno gi {titi granicite na carstvoto, i 388. se me{a vo nastanite vo Zapadnata imperija, se do svojata smrt. Godi-nata 395. go delat carstvoto dvajca sinovi, Arkadij i Honorij. So toa Rimskoto Carstvo bi-lo definitivno podeleno.

Voop{te zemeno, moè da se re~e deka imperatorite vo IV vek bile dorasnati na ogromnite zada~i koi gi o~ekuvale. Ako ne uspeale da gi zavr{at, toa e zatoa {to toga{ imperijata bila izloèna na se pojak pritisok na varvarite i {to stalno se vojuvalo.

Vojska. Vojskata koja od osnova se izmenila zadava stalni griì. Legiite odat vo dr-ug plan, iako vojnata slu`ba e obvrska na sekoj podanik vo imperijata. Regrutovaweto na tr-upite se so osreden kvalitet. Odredite na varvarite, koi ja so~inuvaat glavinata na rimska-ta vojska, zadrùvaj}i go svoeto odelo (pantaloni) i svoeto oru`je (dolg me~ ′spata′), uìva-at pogolem ugled od starite legii. Tie trupi se rasporeduvaat na granicite, kade malku- po-malku borcite se pretvoruvaat vo vojnici zemjodelci (limitanei), koi se vo sostojba da ja na-pu{tat ètvata da bi se latele so oru`je. Oficerite isto taka se varvari koi izuzetno se istaknati, kako na primer frane~kiot vojskovodec Arbogast. Oficerskite ~inovi potpo-lno se promeneti. Od strav od vostanie, grani~nata vojska pove}e ne e pod civilnata uprava. Vojnite stare{ini se narekuvaat dux (voda~). Ama zatoa sposobni da interveniraat tamu ka-de se pokaè potreba. Toa se komitatenses, ~ii stere{ini se vikaat comites. Ova ludstvo, koe moè da dostigne 700000, pa i 800000 vojnici, ne e postojano, ama e efikasno. Bilo vo sostoj-ba da go zadrì pritisokot na varvarite vo tekot na eden del na IV vek.

Opa|awe na carstvoto. Vo tekot na celiot IV vek Persijcite gi napa|aat Rimjanite. Naro~ito toa go pravi

[afur II (Sapor II, 310- 379). Toj ja vospostavil svojata vlast nad Ermenija i Mesopotamija. Na zapad imperijata na sekoga{ vojnobornite Alemani ja preminuvaat Rajna 332. i ja napa-|aat severnoisto~na Galija, kade kaj Strazbur 357. Julijan gi pobedil. Opa|aweto na rim-skata mo}, kako posledica na stalniot pritisok na varvarite, gi pottiknalo i drugite mali pla~ka{ki narodi,3 koi dolgo na Rim mu ukaùvale po~ituvawe, da preminat vo napad ili da dignat buna. Toa se Pikti ({kotski varvari), [koti (irski Kelti) i Saksonci od Bretani-ja (368), potoa pla~ka{koto pleme Bleme vo Egipet,Mavri od Firm vo severna Afrika (372- 374) itn.âs ovde, ~as onde, granicite stalno popu{taat, taka da varvarite, kako nekakva bu-ica prodiraat pred {to linijata moè da se vospostavi. Da ne bi stalno se borele, impera-torite gi zemaat ovie varvari vo slu`ba kako bi gi suzbile novite, koi doa|aat od dale-~inata i koi se poopasni oti se pomalku civilizirani.4 Toa sozdalo poverewe vo civiliza-torskata mo} na Rim, {to vo ovoj sistem imalo uspeh. Varvarite se pokaùvale kako verni podanici, èlni da u~estvuvaat vo odbrana na imperijata, ~ii blagodeti i sami gi uìvale. Taka mo`da e ve}e Konstantin (341- 342), ama sigurno Julijan 358, gi naselil Frankite vo

3 Se govori za ″drugite mali pla~ka{ki narodi″. A gi nema najbrojnite Sloveni. Ovie ovde gi nema. 4 Za najbrojnite i najneciviliziranite Sloveni, koi gi ni{tel duri i Hitler, ova ne vaèlo, za-toa{to vakvi ìvisu{testva nikoga{ ne postoele.Na str. 281 ima karta.Site gi ima, no ne Slovenite.

8

Toskandrija na leviot breg i vo blizina na ustieto na Rajna, otkade tie malku-pomalku ja preplavile cela Belgija. Zapadnite Goti, koi ve}e na po~etokot na IV vek se naselile pome-|u Dnjepr i Dunav, toa vlijanie go ~ustvuvaat indirektno, so samo so toa {to dobar del od niv go primile arijevskoto hristijanstvo od episkopot Vulfila (okolu 311- okolu 383). E hirotonisan vo Carigrad ve}e 341. Vulfio gotskiot jazik na svojot narod go vozdignal na stepen knièven jazik i ja zel novata azbuka, so poteklo gr~ka, koja Zapadnite Goti gi zapo-znala so Noviot svet. Po nekolku navleguvawa vo Trakija (364- 369), zapadnite Goti, izgleda kone~no se naselile severno od Dunav, na osnov na dogovorot od 369. godina. Toga{ nadoa|a-at Hunite, koi za dolgo se smetani za Hiong- nue, narod koj ja osvoil Kina. Taa pretpostavka izgleda denes potpolno e potvrdena antropolo{ki, lingvisti~ki i so arheolo{ki dokazi. Moè da bide deka Hunite se potomci na zapadnite Hiong- nua, mongolidno pleme koe na kr-ajot na I vek pred n.e. se naselilo vo blizina na Aralskoto ezero. Bidej}i @uan- @uani gi potisnale nazad, a Je- ~ei spre~ile da se upatat na jug, tie se dviàt na zapad, ja premunuvaat Volga, i go uni{tuvaat Alanskoto Carstvo. Potoa napa|aat isto~nite Goti, ~ija dràva iz-~eznala po porazot na nivniot kral (375). Upla{eni so toa, drugite germanski plemiwa, Markomani, Alemani, Franci, iako bile naseleni daleku na zapad, begaat pove}e zapad, i Rimskoto Carstvo postanuva plen na osvojuva~ite. Se javuva opasnost najprvo na Dunav, kade Zapadnite Goti, hristijani, nesposobni da se sprotistavat na navaluvaweto, dobivaat doz-vola da prebegnat vo Trakija kako ′sojuznici′ (vo proletta 376). Iljada drugi odat po niv. Me|utoa, takvo re{enie e opasno. Poradi lo{oto postapuvawe na rimskite slu`benici, tie dignuvaat vostanie i odat na Carigrad (377), ja pusto{at Trakija i Makedonija. Imperator-ot Valens, koj bil vo vojna so Persijcite, ja napu{ta Azija i ita kon niv vo presret. Kaj An-drijapol, 9. avgust 378. e pobeden i poginuva. Negoviot naslednik Teodosij I, po ~etiri voju-vawa, bil prinuden da im odredi kako ′sojuznici′ da se naselat vo Trakija (382) i da im do-zvoli pristap vo vojskata i administracijata. So toa ′varvarizacijata′ na administracijata i vojskata bile znatno ubrzani. Taka, zna~i, imperijata ne prestanala da ìvee sled nedo-statok na ìvotnata snaga, tuku bila zagu{ena vo buici na osvojuva~i duri i pred {to Teo-dosij pred smrtta ja podelil imperijata na dva dela koi od sega }e bidat odvoeni, kako Is-to~no i Zapadno Rimsko Carstvo.

Posleden blesok na anti~kata kultura. Vo ovoj period knièvnosta i umetnosta ja dostignuvaat vrvnata sozdava~ka mo} prilagodena na uslovite i novoto op{testvo so pesni-cite koi ja opejuvaat radosta na ìvoto, mirot na poliwata i vo selata vo provinciite, ili goleminata i ugledot na Rim. Najpro~ueniot profesor na retorika vo Bordou, Ausonij (oko-lu 310- okolu 395), potoa Klaudijan (okolu 370- okolu 404 ?), Grk roden vo Aleksandrija, koj preminal na Zapad i pi{el na latinski. Po prekinuvawe vo III vek, so Makrobij i Vegecij erudicijata ponovo se pojavuva. Pokraj niv treba da se pomenat i lu|e so prose~no obrazo-vawe koi se odavaat na retorika a me|u koi e najpoznat mnoguboèc Simah. Najposle, me|u istori~arite e najpoznat Grkot Amijan Marcelin (okolu 330- 400), koj isto taka pi{el na latinski. Pokraj ovie dela proèti so paganstvo vo koi na umetnosnosta formata dominira so su{tina, treba da se spomenat i hristijanski pisateli koi svojata inspiracija ja crpat od drug izvor. Tie se pod vlijanie na eden svoj prethodnik, Tertulijan, (okolu 155/160- okolu 220), sjajen pisatel i èstok pamfletist. Osven ve}e spomenati crkveni otci nie najduvame me|u toga{nite hristijanski pesnici kako {to se Preudencij (348- 410), ili sveti Paulin od Nola (353- 421), Ausoniev u~enik. Sveti Ambrosij bil mo{ne istaknat besednik, a sveti Hieronim e erudita koj u~i evrejski (aramejski, R.I.) da bi go dal prevodot na Biblijata to-lku zna~aen {to vo sredniot vek postanal Vulgata. Voop{to zemeno, IV vek dal zna~ajni kni-èvni dela. Iako IV vek ne moè da se smeta sjajen, toj ipak prestavuva usporuvawe na opa-|awe na latinitetot i ponoven uspon na kulturata. Ovoj sud mora da bide pesimisti~ki koga e zbor za helenizmot, osven vo oblasta na teologijata, vo koja sprotivno se misli doìvuva-we na svetiot razvitok. Umetnosta, me|utoa, ne pokaàla tolku ìvotna snaga. Na urbani-zmot, arhitekturata i vajarstvoto e potrebna pomo{ na dràvata. Vojnata gi iscrpuva site snagi. Zna~i, ne e nikakvo ~udo {to IV vek dal mnogu pomalku monumentalni spomenici. Najdobrite primeroci se reprodukcija na najstari dela. ûenata ′Tetrarhija′ na Sv. Marko vo Venecija se odlikuva so krutost, neve{ta tehnika, koja ipak ne ja isklu~uva ni veli~ina-ta ni emocijata. Ama, ne mari: kulturata pokaùva, po zborovite na Andrea Pigenjol (André

9

Piganiol) deka ′Imperijata ne umrela od prirodna smrt. Taa bila ubiena′ ″. (Vulgata: vulg= bulg + ar = bulgar=vulgar, vulgarenlatinski, narodenlatinski; Bulg=Burg, Burgas, R.I.)

Na str. 281 e navedena karta. Vo nea se kaàno e vneseno. Samo ne postojat Sloveni. So ova se potvrduva najbitnoto, vo IV vek nemalo Sklavini. Pa Sloveni bile faklsifikat.

Na str. 289 e naslovot Svet vo dobata na selidbata na narodite, so del za Evropa. ″• Pa ipak, Evropa prestavuva glaven rezervar na varvari. Sloveni, ~ija prapostoj-

bina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rimjanite do V vek.5 Vo Britanija, so napu{tuvaweto na Hadrijanoviot yid po 383, zemjata e prepu{tena na upadite na Piktite od Kaledonija, Skoti od Irska i germanski gusari. Od ona strana na Rajna i Du-nav, Germanite, podeleni na voeni sojuzi, odnosno ′narodi′, se {irat od balti~kite bregovi i beskrajnite hercinijenski {umi se do ukrainskite stepi.6 Bidej}i verojatno do{le od Skadinavija vo doba na evakuacija na Dakija (po 270) postanale sosedi na Rimskoto Carstvo. Gotite, vo koi gi vbrojuvame Gepidite i Herulite, so~inuvaat, na desniot i leviot breg na Dnjepr, grupata na Vizigoti (′mudri Goti′) i grupa na Ostrogoti (′sjajni Goti′),7 i vo dopir so vojnobornite Alani, poslednite prestavnici na iranskite Sarmati.8 Visla, Dunav i Raj-na pribli`no ja odbeleùvaat granicata na Svevite, Vandalite, Longobardite, Alemanite, Burgundite i Frankite. Frankite, koi se pojavile vo dobata na Galijanite (253- 268), se de-lat na Isto~ni Franki (oblast okolu Keln) [vsu{nost Ripueri nikoga{ ni postoele !]9 i na Saliski Franki, gospodari na Toksandrija (ustieto na Rajna i Meze) 358. godina. Na sever na Germanija ìveat narodi od moreto: Juti i Angli na poluostrovoto Jitland, Frizi po-me|u rekata Emsa i Rajna, Sasite me|u Emsa i Sale, vojnobornite sosedi na Frankite, opa-sni gusari koi go pla~kaat bregot na Britanija i Galija.10

Na tie germanski narodi samoto prestojuvali{te go nametnuva razli~niot na~in na ìvot: lov, zemjodelstvo, sto~arstvo, drvodelstvo se zanimawa na narodi naseleni vo {umi-te; nomadsko sto~arstvo- zanimawe na stepskiot kowanik; ribolov, gusarewe i trgovija- za-nimawe na narodite od moreto. Kaj site niv op{testveniot ìvot se zasniva na semejstvo i plemstvo. Potpolna poslu{nost na stare{inite i prevlast na aristokratijata po roduvawe go so~inuvaat osnovot na politi~kata organizacija. Glavno zanimawe im e vojnata, tie pri-

5 Do ovde se istakna: ″Stepite, {umite, pustiwite na Azija i Afrika, bregovite na severnite mori-wa- toa e podra~je na varavarite″...″Civilizacijata na tie tursko- mongolski narodi″. Nivnite pro-stori bile severno od rekata Dunav so Crno More. Toa bile prostori na Skitite=Gotite=Tatarite =Bulgarite=Arnautite. So ovie prostori Rimjanite imale vrska, koi prvo so legii, a potoa so grani-cata Dunav, gi kontrolirale i proteruvale, duri tie na Gotite im dale dozvola, ovie da se preselat na jug, na Balkanot. Zna~i, Rimjanite znaele se {to na kontinentot imalo, duri vo Kina i Indija, so koi trguvale, a bez osnova ovde odnenade` Slovenite od nekade se pojavile. Sledi navodot: ″Sloveni, ~ija prapostojbina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rimjanite do V vek″.A koj e lud i neka veruva. Karta na str. 235 ju`niot Balkan bil naselen; karta na str. 249 Sredozemni bazen od IX do III vek pred n.e. isto~no od Odra i Visla, severno od Dunav se samo SKITI. Na karta na str. 270 Rim od osvojuvawe na Italija do Dioklecijanovoto doba prostorite na SKITITE se prestaveni so GOTI (166/230). Na karta na str. 281 Rimsko Carstvo i prostirawe na hristijanstvoto 395. isto~no od Visla, a severno od Dunav se prestaveni Ostrogoti i Vizigoti, duri poisto~no od niv zapadno od Volga se Alanite, a od nea poisto~no Hunite. Pa kako bilo mo`no ″Sloveni, ~ija prapostojbina se na-o|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr″, koi se Belci so jazik na Belci, tn.slovenski, da poteknuvaat od prostorite na mongolskite Skiti=Goti, ″tursko- mongolski narodi″. Slovenite 100% falsifikat. 6 Na str. 281, na kartata Rimsko Carstvo i prostiraweto na hristijanstvoto 395, isto~no od Rajna se Saksonski Franci i Burgundi Markomani, Svevi Kvadi i Vandali. Pa isto~no od Visla, a severno od Dunav Vizigoti i Ostrogoti, zapadno od Volga Alani i isto~no od Volga Huni. NEMA SLOVENI. 7 Vizigotite ne bile ″mudri″, niti Ostrogotite ″sjajni″, tuku dobile viza i bile ostri. E falsifikat. 8 Zna~i, se u{te NEMA SLOVENI, zatoa{to prostorite bile na Skitite, a vakvi bile Sarmatite. Naprotiv, Persijcite bile Belci. Vizigotite dobile viza=vazi, da se naselat na prostorite na Ri-mjanite, a Ostrogotite napa|ale ostro, bez sjajni. E vidlivo postepeno doteruvawe: Mongoli=Belci. 9 ″vsu{nost Ripueri nikoga{ ni postoele !″ Ovie ne postoele, Sloveni morale da se sozdadat so laga. 10 Se navedeni mno{tvo narodi, duri za prv pat Slovenite. Da vidime {to pi{uva toga{niot svedok, Konstantin Veliki. Toj kako sedumnaeset godi{en se dopi{uval so Salvianus Galianus. Se navedu-vaat: Germani, Kelti, Belgi i Britani...Goti, Langobardi, Alemani ili Franki. Zna~i, Konstantin so kow propatuval po Vardar, Morava, Dunav...nikade ne videl nekakvi ìvi su{testva Sloveni.

10

pa|aat na decata za borba, sami go kovaat svoeto oru`je. Religijata se sostoi od kult prema mrtvite i oboùvawe na prirodnite sili. Ama ve}e 350, arijanski biskup Vulfija Gotite gi prevodi vo hristijanstvoto i preku niv se {iri kaj Gepidite, Vandalite, Rugite, Alema-nite, Langobardite vo svojata arijanska varijanta- popristapnata na varvarskite duhovi po svojata ednostavnost (pot~inuvawe na Sinot na Otecot go zamenuva svetoto Trojstvo). Niv-nata umetnost (fibula, kop~e za pojasite) po svojata stilizacija potsetuva na stepskite na-rodi″.11

Se kaà: ″Sloveni, ~ija prapostojbina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rimjanite do V vek″. Zna~i, doV vek ne bil vo upotreba poimot Sklavini.12

Na str. 290 e podnaslovot Golema selidba i nejzinite posledici (IV-VII vek). Na str. 291 se govori za selidbata vo Evropa.

″Selidba vo Evropa. Selidba na Dunav i Vizigoti (378). Najezdata na Hunite, ~ii uzroci i prva faza gi iznesovme porano, ozna~uvaat po~etok na golemite selidbi vo Evropa. Bidej}i prvo go uni{tile carstvoto na Alanite, potoa carstvoto na Ostrogotite (375), Hu-nite predizvikale pomeruvawe na germanskite narodi, posebno Vizigotite ~ija prva `rtva bila Rimskata Imperija (poraz kaj Andrijaponol i pogubuvawena imperatorot Valens, 9. avgust 378). Povlasticite, koi negoviot naslednik Teodosij I (379-395) im gi dal na Vizi-gotite samo gi pottiknale da gi zgolemat svoite zahtevi.13 Po 395, imperijata, koja ja brani varvarot Stiliho, pa|a pod vlast na gotskiot voda~ Gainas i Alarih. Ovoj frlil oko na Gr-cija pred {to Arkadija go ispratil vo Italija vo noemvri 401. godina. Po ubistvoto na Stiliho (avgust 408), Alarih go zagrozuva Rim, go osvojuva gradot 24. avgust 410, i go pre-pu{ta na pla~kawe. Umrel vo migot koga se spremal da premine na afri~ko tlo (kraj 410). Negoviot naslednik Ataulf, bidej}i ja opusto{il Toskana, preminal vo jugozapadna Galija (412). Valija, koj go nasledil (415-418), go obnovil sojuzot so Rim. Naseluvaj}i gi Vizigo-tite kako federati vo Aktivinija (418), Honorije definitivno gi odvratil od Istok.

Selidba na Rajna. • Germanska navala na 31. dekemvri 406. i nejzini posledici. Za borba protiv Alarih, Stiliho bil primoran da go povle~e qudstvoto od rajnskata granica i nejzinata odbrana da im ja prepu{ti na federatite od Rajna (Franci od Rajna) i Alemani-te. Posledniot den na 406, bidej}i Hunite ja zapsednale Panonija, taa granica i se prepu{ta pod zdruèniot pritisok na Vandalite, Svevite i Alanite, po koi naskoro nastapuvaat Bu-rgundi i Alemani. Od sever do Pirineite gradovite se opusto{eni. ′Cela Galija, pi{i pe-snikot Orencije, gorela kako bakqa′.

Vandali, Svevi i Alani ja pregazile Galija, ja zaposednale [panija, kade Valija se bori protiv niv (415), ama 429. Vandalite i eden del na Alanite, pod vodstvo na vandalskiot kral Gajzerih (Genzerih) se ukrcale i trgnale vo pohod na Afrika. Vo juni 430. Gajzerih go opsednuva Hipon (Bon), kade svetiot Avgust gi proveduva poslednite denovi. Gajzerih, go-spodar na trite Mavritanii 435. ja napadnuva i pla~ka Kartagina (19. oktomvri 439). Utre-denta po smrtta na Valentijan III (455), negovata flota gi pusto{i Sicilija i bregot na Italija. Juni 455. Vandalite go pla~kaat Rim.

Burgundi, ~ija navala ja zadrùva uzurpatorot Konstantin, koj so morski pat sti-gnal od Britanija na krajot 407, se naselil na Rajna (413), potoa vo Sapaudija (Savoj) vo svojstvo ′hospita′ (443). Alemanite go zavzemaat Alzas.

Sasite najprvo ja zaposednale oblasta okolu Bulow-sir-Mera i Kalea, go iskoristi-le povlekuvaweto na rimskite trupi od Britanija i ja zaposednale (408-442). Tie go slomile otporot na Britite, koi delimi~no pobegnale vo Armorik po 422, ama do vistinska selidba na Britanija do{lo tek vo drugata ~etvrtina VI vek.

11 Stepski narod bile Skitite=Gotite, kade bi ìveele Slovenite. Skitite=Gotite i nivnite sosedi Rimjanite, {to vaèlo i za Vulfila, Slovenite ne gi poznavale. Toj nitu bilo koj Got poznaval bilo kakov Sloven: Goti=Mongoli, Belci=Belci. Vsu{nost, Sloveni od slovo i Sklavini samo oblasnici. 12 Na str. 291 ima karta za ″Napadi na Varvarite vo Azija i Evropa od IV do VI vek″. Vo nea se zacrtani ne Sklavini, tuku Sloveni, i toa zapadno od rekata Volga, ju`no od Pino- Ugri, zapadno od Ostrogoti okolu 380 i isto~no od Vandalite,a i severno od Atilovata prestolnina 431-453. Tie bile nivno jadro. 13 Gotite bile Skiti=Tatari=Bugari=Arnauti. Gotite ìveele kako Arnautite, nikoj da ne vidi vo negoviot dvor... Kade {to tie se dvièle niz Balkanot..., tie golemcite gi zakopuvale so svoite kowi.

11

• I pokraj ovie navali avtoritetot na Rim, vo pravniot pogled, go za~uval i zako-nodavstvoto koe se odnesuva na letite, hospite i federatite se primenuvaat na novite za-vojuva~i. So ukazot od februar 398. e regulirano stambenoto pra{awe, so toa {to na sekoj ìtel mu e naredeno, na osnov na prostiot nalog, da ostapi tretina na svojot dom (tertio). Po 406. se postavuva novonastanatoto prehrambeno pra{awe na varvarite na teritorijata na imperijata. Da bi toa zakonski se re{ilo, carskata vlada gi pro{iruva propisite so ukazot od 398. i na posedot (zemja, {uma, livadi) i na rabotna snaga (robovi). Prema toa, ′po ok-rilje na zakonot′ varvarite se naseluvaat vo imperijata se do selidbata na Hunite.

Huni pod Atila. Odma po 376, Hunite obrazuvale carstvo koe na po~etokot na V vek se prostiralo od Kavkaz do Elba i gi sobralo starite germanski plemiwa pretvoruvaj}i gi vo vazali. Hunite vo po~etokot bile podeleni na pove}e kagani, ama 441. se pokoruvaat na edinstvenata vlast na Atila, koj go napa|a Isto~noto Carstvo od 441. do sklu~uvawe na mir 448. godina. Ama 450, od za sega u{te nepoznati razlozi, Atila se svrtuva prema zapad seej}i naokolu strav i trepet. Vo proleta 451. negovata vojska, vo koja pokraj Huni se najduvaat i Sarmati i Germani, ja preminuva Rajna, go osvojuva i pali Mec voo~i Velikden (7. april 451). Pretrpuvaj}i neuspeh pred Pariz koj e spasen blagodarej}i na hrabrosta na svetiot Ge-neveve, go opsednuva Orlean. Particij Aecij na kogo nemo}niot Valentijan III (424/425-455) mu ja poveril odbranata na Galija, prestrojuva varvarski odredi za borba protiv Atila. Uz pomo{ na Vizigotite go primoralo Atila da ja podigne opsadata na Orleans i vo letoto 451., na Katalunskite poliwa, blizu gradot Troa, go pobedil do noze. Atila se povlekol vo Italija (452) ostavaj}i zad sebe ru{evini. Najposle preminuva vo Panonija kade i umrel (453). Toga{ se pobunuvaat podjaremenite narodi (Gepidi, Ostrogoti). Carstvoto na Hunite nestanuva 454. Dve hordi ipak ja preìveale ovaa propast na sever na Crno More, Utriguri i Kutriguri, koi podocna }e bidat poznati pod imeto Bugari.14

Varvarite vo Italija. • Kraj na Zapadnoto Rimsko Carstvo (455-476). Zapadnoto Ri-msko Carstvo koe go spasil Aecij i samo srqa vo propast. Po ubistvoto na Valentinijan III (455) carskata vlast ja prisvojuva varvarinot Ricimer koj postavuva i svrgnuva imperatori. Gajzerih e nivni za{titnik. Najposle, 476. varvarski najamnici na ′rimskata′ vojska za kral go izberat Odoakar. Vo Ravena, prestolninata na Zapad od po~etokot na V vek, varvarskiot kral od prestolot 4. septemvri 476. go svrgnuva posledniot imperator Romul (Romulus Augu-stulus) i vo Vizantija gi ispra}a carskite oznaki. Toa e kraj na Zapadnoto Carstvo.15

Ovoj nastan ostanuva nezapazen votolku pred {to Odoakar ja prodolùva politika-ta na Rim, ja brani Italija od varvarite (pohod protiv Ruga od 482-488), ja povratuva Dal-macija (481) i Sicilija (od Gajzerih). Me|utoa, negovata mo} mu pre~i na imperatorot Ze-non, koj 488. sve~eno na Teodorih- kralot na Ostrogotite, mu ja poveruva zada~ata ponovo da ja osvoji Italija.

• Ostrogotite vo Italija (kraj na V vek). Hunite 405. godina gi isterale Ostergoti-te koi u{te 380. vo Panonija se primeni kako federati. Hunskiot voda~ Radogais ja pusto-{i severna Italija 405. godina, ama Stiloho go pobeduva.Po propasta na Atilovoto carstvo Ostrogotite izvesno vreme se vra}aat vo Panonija ama naskoro ja napu{taat i odat vo Do-lna Mezija, koja im ja prepu{ta imperatorot Zenon (pred 475). Vizantija go obasipa so titu-li ostrogotskiot kral Teodorih, ama toj postanuva opasen za imperijata, pa Zenon, od opre-znost, go ispra}a vo Italija. Vo esenta 488. godina site Ostrogoti ja napu{taat imperijata. Stignuvaj}i vo dolinata na rekata Po po~etokot na 489, Teodorih se oslobodil od Odoakar so toa {to najnapred go pobedil (Ada, avgust 490), a potoa naredil da go ubijat (mart 493). Mitot od tobo`noto pot~inuvawe na imperijata u{te sekoga{ se odrùva, ama Teodorih vsu{nost vladee kako apsoluten imperator do svojata smrt (avgust 526). Negovata vlast se

14 Zna~i, Skiti=Goti=Tatari=Bugari, ama i Huni=Bugari, samo Mongoli. Nivnite imiwa se makedon-ski: Skiti, koi skitale; Vizigoti, koi dobile viza; Ostrogoti, koi napa|ale ostro; Utriguri=u tri gu-ri; Kutriguri=kutri guri. Ovie bile tatarski narod. A niv Makedoncite gi imenuvale Bugari=narod. 15 Bidej}i vrz patrijarhot i papata bil carot od Carigrad,a vo negova slu`ba bile i Gotite so hristi-janskiot verski pravec na Carigrad, koi vladeele so Vatikan (=vati kan) i papite, papstvoto pove}e ne bilo kanonsko. Tokmu zatoa Petrovata crkva nikoga{ pove}e ne moèl da ima primat pred Makedo-nskata crkva, Pavlovata, koja prerasnala vo Justinijana Prima, a potoa i vo Ohridska arhiepiskopija.

12

pro{irila nad cela Italija i vo nejzinite granici (Panonija, Dalmacija, Recija, Provan-sa). So ve{tata politika sklopuvawe brakovi toj mu se nametnuva na ostanatite germanski kralevi, ama negovoto delo ipak ne go nadìvealo: negovata }erka, namesnica na mladiot Atalarih, ni negoviot ne~ak, ambiciozniot Teodohat, ne bile vo sostojba da go prodolàt negovoto delo.

• Pojava na Frankite. Ni Vizigotite, dominira~ka sila vo Galija po 476, ni Ostro-gotite, ne uspeale na ru{evinite na Rimskata Imperija da sozdadat dràva koja bi bila edinstvena geografska celina. Toa go ostvarile Salijskite Franki.16

Do padot na Rim Salijcite se odnesuvale kako verni federati. Hilderih, kral na edno pleme od oblasta na Turnea,im pomognal na Rimjanite vo borba protiv Vizigotite(463, 469) i Sasite (470). Ne priznavaj}i i~ija vlast, negoviot sin Hlodeveh (480/482- 511) okolu 486 (bitka kaj Soason) go osvojuva ona {to preostanalo od rimskata Galija: oblasta pome|u Loara i Soma na ′kralot na Rimjanite′, Siagrijus. Me|utoa toj se sudruva so Alemanite koi, vo nastojuvawe da ja pro{irat vlasta na leviot breg na Rajna, gi napadnale rajnskite Fra-nki. Frankite gi potisnale kaj Tulpiakum (Cilpih ili ′Tolbijak′ blizu Keln ?) okolu 495, a Hlodeveh po mo{ne o{trata borba (496 ?), gi proteral od Galija. Bidej}i go primil ka-toli~estvoto i postanal negov za{titnik- datumot i razlozite nas ne ni se poznati17- fran-kovskiot kral gi sobira pod svoja vlast kralstvata i vodi ′sveta vojna′ protiv Vizigotot Alarih II, koj go pobedil kaj Vujea (507). Hlodeveh zaposednal golem del na negovata teri-torija, se nametnuva za kral na kelnskite Franki okolu 509, ama pretrpel neuspeh vo sudir so Burgundite (~ie kralstvo }e go osvoi negovite sinovi 534). Mnogu narodi na Germanija ve}e od 536. ja priznavaat frankovata hegemonija, vospostavena na gotovo cela Galija.

Varvarski kralevini. Problem na fuzija. Zaseneti so goleminata na Rim, vladete-lite na prvite varvarski dràvi nastojuvale da postanat negovi naslednici. Osven anglosa-ksonski kralstva ~ija istorija, nedovolno poznata pred VII vek govori za borbite na sopar-ni~ki kneèstva i za otporot na slabo romanizirano ìtelstvo,18ostanatite kralstva pret-stavuvaat ′me{avina na rimski ustanovi i germanski duh′.19 Preprekite koi gi spre~uvale narodite da se spojat- razliki doneseni od postojbini, na~in na ìvot i jazik- dosta brzo iz~eznuvaat.20 Me|utoa, gotovo site varvarski vladeteli ja zadrùvaat ′personalnosta na za-konite′ {to znatno go usporuva stopuvaweto. So vekovi Rimjanite i Germanite ìveat od-voeno, sekoj go zadrùva svoeto pravo, obi~ai, ustanovi, do taa mera da vladetelite moraat da go sostavat kodeksite ili ′zakonite′ za upotreba vo dvete zaednici. Pod vladeeweto na Gundobada (501-516), lex Burgundiorum, nazvan ′zakon Gombeta′, se utvrduva obi~ajnoto pravo na burgundskiot narod; za Rimjanite vaì uprosteniot zakon na rimskoto pravo, lex romana Romanorum.Za svoite podanici Rimjani, Alarih II 506.pristapuva na izrabotka na zakonikot poznat pod imeto Alarihov kodeks (Breviarium Alarici). Salijski zakon se primenuva na Salij-ski Franki. [to se odnesuva na krivi~nite dela, dodeka rimskoto pravo predviduva telesni kazni, dotamu varvarskite ′zakoni′ go priznavaat principot na pari~na o{teta (Wergeld, ce-na na krvta) vo srazmerot so op{testvenata polo`ba, a ne etni~ka pripadnost na `rtvata. Toa {to wergeld za eden Frank e pove}e otkolku za Rimjaninot ottuka doa|a {to Rimjaninot 16 Koga Mongolite napa|ale na Rimskoto Carstvo, tie bile malkubrojni. Bidej}i dava~kite bile vi-soki, naselenieto ne bilo vo sostojba polo`bata da si ja podobri. Toa im se priklu~uvalo na Mongo-lite. Samo taka, Mongolite so domorodcite uspeale da im se nametnat na doti~nata vlast i sé olesnat. 17 Toj dotoga{ bil so hristijanski verski pravec od Carigrad, a nezakonski stapil vo brak so kato-li~ka princeza, {to ne bilo dozvoleno. Frankite imale balkansko poteklo, {to i samite go tvrdele... 18 Se govori za istorija ″nedovolno poznata pred VII vek″,kako {to be{e i onaa pred Frakite.Vsu{no-st, kontinentot ne be{e naselen. Toj se naseluval so Kelti so brigiska pismenost, {to vaì a i potoa so Brigi, ama i Makedonci kako robovi za vreme na Rimskata Imperija od starata era. Bidej}i Balka-ncite=Makedoncite Makedonskoto Carstvo go vozobnovile, prestolninata Rim ja premestile prvo vo Nikomedija, a potoa vo Vizant, koj stanal Carigrad, grad na carevite.Carigradski bil hristijanskiot verski pravec,a ne rimski.Sledi kaj Frankite so pu~ da go nametnat katolicizmot,a toa bil Hlodeveh. 19 Poimot German poteknuva od Makedonija: brigiska Prespa, vo severna R.Makedonija...German bil i tn.slovenski bog. Imeto Tevtoni=Teuti e spored ilirskata kralica Teuta, ~ija vrska bila so Brigija. 20 Bidej}i Kontintalcite imale isto poteklo, tie imale ist jazik. Toj bil jazikot na Belci=Pelazgi. Bidej}i Mongolite bile malkubrojni, mongolskoto iz~eznalo...A postojat mongolski=gotski zborovi.

13

ne snosi teret na odmazda, kako {to e slu~aj kaj Germanite. Vera isto taka prestavuva ozbi-lna prepreka za fuzija. Taa }e bide potpopno ostvarena tek po{to germanskite kralevi i narodi go primat rimskiot katolicizam.21

Vandalsko kralstvo. Ova kralstvo vo Afrika prema ureduvaweto koe i go dal Gaj-zerih 442, ostanuva do 530. dràvata so vojni~ko i apsolutisti~ko ureduvawe. Vandalskite kralevi sakaat da bidat naslednici na imperatorite, gi nosat nivnata nosija i oznaki na vlasta, kovat para sli~na na nivnata, go zadrùvaat latinskiot jazik vo zakonodavstvoto i diplomatijata i ja prifa}aat latinskata kultura. Pa ipak, tie se sprotistavuvaat na sekoj vid me{awe, zabranuvaat me{ewe na brakovite pome|u svojot narod i Rimjanite,22 go stavaat pravosudstvoto pod pe~at na ′personalnite zakoni′. Nivnata neograni~ena podr{ka na arie-vstvoto, navistina, doprinesuva nivno odvojuvawe od rimskoto naselenie naro~ito koga Hu-nerih, Gajzerihov naslednik, fanati~en arievec, so svojot kaznet ukaz od 24. fevruari 484. prevzema svirepi represii protiv hristijanite. Oslabeni sled verskata podvoenost, vanda-lskoto kralstvo ne moè da se sprotistavi ni na pobunata na berberskite proleteri, koi gi pla~kaat gradovite na visoravninata, nitu na pobunata na Mavrite, koi obrazuvale nezavi-sno kneèstvo, nitu pak na napadite, ve}e 523, na nomadite kamilari od Tripolija. Udarot koi na Vandalite i go zadal eden berberski voda~ vo oblasta Gafsa, maj 530, predizvikalo pad na slabiot Hilderih. Ama negoviot naslednik Gelimer, kr{ej}i go sojuzot sklu~en 477. so Vizantija, dovelo do intervencija na Justinijan I vo Afrika.

Kralstvo na Ostrogotite vo Italija. Vo gledaweto na imperijata niedna varvarska dràva ne oti{la taka daleku kako ostrogorska. Nastapuvaj}i kako kral vo odnosot na svoj-ot narod, a kako voen stare{ina vo odnos na Vizantija, shodno so dekretite od 483. i 488. i sporazumot od 497, Teodorih e re{en da go ovekove~i uspomenot na Rim po pat na ustanova i civilizacija. Toj dodu{e odlu~il Gotite, koi podlegnuvaat pod svoite sopstveni zakoni i sluàt vojska, strogo da gi odvoi od Rimjanite koi i ponatamu se koristat so svoite zakoni. Ama toj ja zadrùva politi~kata i administrativnata organizacija, ekonomskiot i finan-siski sistem na imperijata, pokaùva, bar do 524, golema trpelivost prema hristijanite, na-stojuva da ja so~uva ravnoteàta na Zapadot zaposednuvaj}i ja Provansa, koja go zagrozuva Hlodeveh (508-510). Vospitan vo Vizantija vo duhot na po~ituvawe na anti~kata kultura, toj gi sobira na svojot dvor pisatelite i nau~nicite (Kasiodor, Enodija, Boetija), na ~lenovi-te na svoeto semejstvo im pruà gri`livo obrazuvawe, go podignuva Rim od ru{evinite, ja razubavuva Ravena. Me|utoa, kako ni Gajzerih, toj ne odobruva me{awe na svojot narod so Ri-mjanite.23 Na Gotite, koi se pregrupirale vo severna Italija, im zabranuva me{oviti bra-kovi i prosvetuvawe, na Rimjanite- nosewe oru`je. Uz toa, vo Italija, kako i Afrika, vera-ta prestavuva kamen na sopnuvawe. Progonot na arievcite vo Vizantiskoto Carstvo na kraj-ot na vladeeweto na Justin I, go primoruva Teodorih na politika na ~vrsta raka i netrpeli-vost prema hristijanite svrzani so Rim (524-526). Kaj negovite naslednici Vitiges, a naro-~ito Totila, pobornikot na gotskata reakcija, netrpelivosta go krie vistinskoto neprija-telstvo prema rimskata kultura.

Iberisko kralstvo na Vizigotite. Bidej}i se povlekle vo [panija po porazot kaj Vujea, Vizigitite, do 567, ve}e na samiot po~etok nai{le na te{kotija: upadi na Frankite na sever (510-531), vizantiskata ofanziva na jugoistok (550-554), pobuna vo zemjata na Ba-skite i vo Andaluzija. Na ovaa neredovna sostojba napravil kraj Leovigild koj go obnovuva edinstvoto pobeduvaj}i gi Svevite i Vizantijcite. Negoviot naslednik Rekared go prima hristijanstvoto (8. maj 589) i na crkvata mu dava vode~ko mesto vo kralstvoto; od sega kral-skata politika se izgraduva na soborite vo Toledo. Stopuvaweto na Vizigotite i Hispano- Rimjanite, proces koj zapo~nal u{te vo VI, postanuva vistina vo VII vek. Edinstveniot zakonik Liber iudiciorum ili Forum iudicum 654. go zamenilo staroto zakonodavstvo. Se odobruvaat me{ani brakovi, Rimjanite se primaat vo vojska, ustanovite na imperijata se odrùvaat, od- 21 Vera=vera, a taa bila so pravec od Carigrad, i toa se dotoga{ tie ne go primaat rimskiot katolici-zam. Dotoga{ oblastite na hristijanski verski pravec od Carigrad se vikale sklavini, za tn.Sloveni. 22 Vo toa vreme latinskiot jazik bil zakonski. Tokmu toj zakon ne dozvoluval da se stapuva vo brak me|u pripadnik na hristijanskiot verski pravec od Carigrad so Rim. Tokmu zatoa tie bile so hristi-janski verski pravec od Carigrad. Sledi tie da se protiv nivniot narod da stapuva vo brak so Rimjani. 23 Teodorih kako pripadnik na hristijanski verski pravec od Carigrad bil samo edno: MAKEDONEC.

14

nosno za~vrstuvaat. Sprotivno na ona {to se odigralo vo ostanatite kralstva, kaj Vizigo-tite ipak romanizacijata gi dovela vo pra{awe izgledite na monarhijata oti protiv nea ja predizvikala opozicijata na krupnite zemjodelci koi qubomorno gi ~uvaat svoite privile-gii i nerado gledaat na semo}nosta na crkvata.Oslabena so borbata protiv aristokratijata, li{ena od podr{kata na vojskata koja, na krajot na VII vek se feudalizira, vizigotskata mo-narhija ne }e moè ozbilno da se sprotistavi na prodiraweto na Arapite.

Galija pod Merovingite. • Razvitokot na kralstvoto. Kaj Frankite vladee kako edin kral Hlotar I od 558. do 561. godina. Po negovata smrt, kralstvoto na Merovingite (po Me-rovej, pomalku-pove}e legendaren osnova~ na dinastijata) e podeleno na negovite sinovi i postanuva predmet na krvavi borbi vo koi se vme{ani kralicata Brunhilda i Fredegund. Ovie sudiri ja poja~uvaat partikularisti~kata tendencija na Austrazija (istok), Neustrija (sever i severozapad), Burgundija (starato kralstvo na Burgundite) a Akvitanija, koja ne vlegla vo podelbata, e prepu{tena na pla~kawe na soparni~kite vojski. Hlotar II i Dago-bert ponovo vospostavuva edinstvo i presti` na Merovingite. Nivnite potomci, deca ili poro~ni mladi~i, pa|aat pod vlijanie na upravitelot na dvorot, koj se bori za prevlast. Po-bedata na Pipin Heristalski kaj Tertrija 687, ja nametnuva prevlasta na Austrazija i boga-toto semejstvo na Pipin. Karlo Martel, vonbra~en sin Pipinov, ja za~vrstuva mo}ta na Au-strazija so pobedata nad Neustrijcite (717. i 728) i ja spasuva monarhijata so niz pobedi nad Sasite (720, itn.), Alemanite (730), Akvitancite (731), Arabjanite (Poatje, 732; Aviwon, 737) i Frizite (733-734). Go nasleduvaat sinovite Pipin i Karloman (741). Najposle, 751. Pipin (Mali) go svrgnuva Merovingot Hilderih III. Po odobruvawe na papata Zaharija, e priznat za kral, a go krunisal i miripomazal Bonifacije,biskup vo Majnc.24

• Merovinski institucii. So doa|aweto na prestolot novata dinastija Karolinga (za uspomen na pobednikot kaj Poatje) se zavr{uva periodot od dva i pol veka vo {to iz~e-znuva poimot dràva. Frankovskiot kral, ne obrnuvaj}i se na op{tiot interes, go smeta kr-alstvoto na svoe dedovstvo, koe pri prilika na sekoja promena na vladatelot,ponovo se deli. Kralot, pred se, voen voda~ i ne nastojuva da se identifikuva so carevite; negovata nosija i kralski znaci se vojni~ki. Kako gospodar na biv{ata teritorija na imperijata koja ja eksp-lotira, toj nema odredeno boravili{te, tuku se seli, prema potrebata,od vila vo vila (villa). Toj ne raspolaga ni so vistinska vlada ni so vistinska administracija, negovi edini sovet-nici se vojnite drugari (antrustioni, leudi) so koi se pruà za{tita (menbur) i li~ni slugi: {efot na kowu{nicata (konetabl), ekonom na negovite dobra (majordom), {ef na poslugata (sene{al), glaven kowu{ar (konetabl), ekonom na negovite (komornik).25 Upravuvaweto na gradovite i pagimite se poveruva na grofovite na koi im se dodeluvaat gra|anski i vojni ovlastuvawe ne obyirnuvaj}i se na rimskiot(nekoga{ relativen) princip na podelba na vla-sta. Po Hlodovehovoto preminuvawe vo hristijanstvoto, se poja~uva vlasta na biskupot, edina sila koja ostanala neokrwena vo vrtlogot na selidbata. Bogat (daruvawe na posed, os-loboduvawe na porez), relativno kulturen, uìvaj}i go poveruvaweto na vladetel, biskupot upravuva so gradot naporedo so grofot, nekoga{ i protiv nego. Faktorite kako {to se: me-{oviti brakovi, sluèwe vojska, zaedni~ki sudovi go zabrzuvaat stopuvaweto na Frankite i Galo-Rimjanite, so {to se doprinesuva u{te i pripadnosta na istata vera.26

• Me|utoa, po smrtta na Dagobert, monarhijata kako ustanova opa|a. Osetnoto slabe-we na trgovskata dejnost ve}e na krajot na VI vek go li{uva kralot na mo{ne krupen doho-dok od (va{arina, porez na roba) i doveduva do nestanuvawe na toj porez. Da bi ja svrzal za sebe uslugata leuda, kralot ponatamu im deli zemja i taka, dodeka tie se bogatat, toj posta-nuva se posiroma{en. Neosetno vlasta preo|a od vladetelot na zemji{nata aristokratija koja raspolaga so vojskata, a naskoro, sled ja~awe na majordomot, }e raspolaga i so dràvata. Biskupite, koi i sami se krupni zamjoposednici, se posvetuvaat na upravuvawe so svoite do- 24 Bonifacij govori za Sklavini (tn.Sloveni), koi bile odvratna rasa, koja treba da se uni{ti. Pa taa bila onaa so hristijanski verski pravec od Carigrad. Taa ìveela isto~no od rekata Rajna: Germanci. Pa toa {to go zapo~nal Bonifacij prodolìlo vo slednite vekovi. Sledi edno: Germanci=Sklavini. 25 Poimite se na jazikot na Belcite=Pelazgite, koj bil samo tn.slovenski. Na primer, kow=kon itn. 26 Biskupot gi pokatoli~uval pravoslavnite, koi kako Sklavini=oblasnici ìveele isto~no od reka-ta Rajna. Tie bile samo Germanci=Doj~eri. A tie imale balkansko poteklo. Najbitno e {to ovde stoi, za me{ani brakovi. Tie bile samo me|u pravoslavnite i rimskite=katoli~ki. Prvite bile Germanci.

15

bra, u~estvuvaat vo svetovnite borbi, te gi zanemaruvaat duhovnite zadatoci so koi edino se bavat manastirite. Opa|awe na moralot, koe e odlika na merovinskoto doba pred kraj, ne ja po{tedilo ni crkvata, ~ie bogastvo raste vo srazmer so darovite koi gi davaat vernicite. Taa postanala takva opasnost za dràvata, da Karlo Martel e prinuden da prevzemi merki zaradi povra}awe na golemiot del na svoite dobra.

Obnovuvawe i odbrana na carstvoto. Duri ni na vrvot na svojata mo}, vladetelite varvari nikoga{ ne pomislile da ja dovedat vo sumlivost prednosta na imperijata nad za-padot, ama isto taka ni isto~ni ′Romeji′27 ne se mirele so pomislata da se odre~at. Vo toj smisol probaweto na Justinijan I da go obnovi Rimskoto Carstvo izgleda kako podfat koja go nametnuva minatoto, duri i kako ′istoriska besmislica′ (Ferdinand Lot).

Vlasta na Justinijan I (527- 565). • Justinijanovo obnovuvawe na carstvoto. Justini-jan I bil sovladatel na svojot vujko, Justin I, ve}e od 518, a na prestol stapil 527. Justinijan I- za ~ie ime do 548, se svrzuva Teodorino- nameruva da go iskoristi slabeeweto na vandal-skite, ostrogotskite i vizigotskite kralski vlasti. Svrgnati od prestolot, odnosno spre-~eni da go zavzemat, Hilderih 530, Amalsvinta, 534, Atanagild, 549, mu se obra}aat na Ju-stinijan. Bez obyir na protiveweto na svojata okolina, pokraj ozbilnite nemiri koi vo Ca-rigrad ja predizvikala strankata vrzana za hipodromot (pobuna Nika, 532), Justinijan pod nepovolni uslovi (danok od 11000 zlatni livri) ja okon~al vojnata so Persijancite, koja tr-aela do 527 (mirot sklopen 532). 22 juni 533. toj vo Afrika ispra}a vojska od 15000 do 16000 pe{aci i kowanici pod komanda na Velizar, vrsen vojskovodec i odli~en general. Dve bi-tki nedaleku od Kartagina (Ad Decimum, septemvri, i Tricamarun, dekemvri 533) kako i za-robuvawe na Gelimer (proletta 534) go napravile krajot na vandalskata vlast vo Afrika, koja postanuva prefektura. Ve}e 535, so samo 9000 lu|e, Velizar zapo~nuva da ja osvojuva Italija. Zagospodaruvaj}i so Sicilija na krajot na 535, toj go osvojuva Napuq (noemvri 536), a 9- 10. dekemvri 536. vleguva vo Rim. Tuka go opsednuva Vitiges so ogromna vojska (fe-vruari 537- mart 538). Od esenta ili vo zimata 539-540, bidej}i najposle dobil poja~uvawe od Justinijan, toj ja opsednuva Ravena, vleguva na prepad na gradot, maj 540, i go zarobuva Viti-ges. Italija (koja podocna postanuva prefektura pod zapovedni{tvo na ravenskiot egzarh) i e vratena na imperijata. [to se odnesuva na [panija, e osvoena samo Andaluzija i primor-skata oblast na jugoistok, so mo{ne oskudni sredstva, so zasluga na patricijata Liberija od 550. do 554. godina. Vizantija vo nea organizira vojno zapovedni{tvo.

• Nadvore{ni opasnosti: Persijanci i Sloveni.28 Justinijanovata obnova, rezultat na izuzetni priliki, ne go spasila carstvoto od opasnosta koja mu se zakanuvala na istok. Kr{ej}i go ′ve~itiot mir′ od 532, Persijancite na po~etokot na 540. ja napa|aat Antiohija, gradot go razorile i stanovni{tvoto go raselile. Velizar gi pobeduva na Eufrat, ama Ju-stinijan e prinuden so niv, 546, potoa 562, da go obnovi mirot koj se pove}e go ~inelo. Na Balkanot se pojavuva nova opasnost: Slovenite, prvo bitno nastaneti pome|u Baltikot, Vi-sla, blatoto Prijepet i Karpatite,29 pod stalen pritisok na zavojuva~ite od Azija, se pode-lile vo tri grupi i zapo~nale, ve}e od V vek da se {irat vo pove}e pravci, {to nastavilo i po VII vek. Zapadnite Sloveni go zavzemaat, pome|u Elba i sredniot tek na Dunav terito-rijata koja ja napu{tile Germanite. Isto~nite Sloveni- po zborovite na istori~arot Jor-danes- verojatno vo VI vek obrazuvale,30 me|u Dwestr i Don, kralevina na Antite. Od nivni-

27 Nikoga{ vo Isto~noto Rimsko Carstvo nemalo Grci, nitu Vizantijci. Ova bilo samo poradi toa {to nikoga{ nemalo Grcija, nitu Vizantija.Taa bila Romeja, so Romejci, ~ij glaven grad bil samo Kon-stantinopol.Ova sekoga{ vaèlo za Elada so nejzinata Atina, koja vo 18 i 19 vek bila samo edno: selo. 28 Mesto Sloveni od Bo`jo Slovo, treba da stoi Sklavini. Vakvi bile site oblasti isto~no od Rajna. 29 Site Sklavini imale balkansko poteklo. Ova se potvrduva i so dokazot, deka na Balkanot nema nie-dno doma{no ìvotno od kontinentot, tuku kontinentot bilo naselen so Balkanci i nivni doma{ni ìvotni, {to vaì so site vidovi rastenija koi so sebe gi ponele vo nenaseleniot kontinent. Za po-tvrda deka Slovenite e germanski politi~ki falsifikat se naveduva dokazot, so koj se tvrdi, Slove-nite poteknale od Zatkarpatite. Vakvi ima ~etiri: istok, jug, zapad i sever. Avtorite na zemjite od ovie ~etiri strani site pi{at, tie poteknale od Zatkarpatite. Vsu{nost, tie se samo ruski Zatkar-pati, Balkanot,kade bila Ilirija. Nestor (11-12 vek) pi{i, Rusite poteknale od Ilirija,od Balkanot. 30 Vo VI vek n.e. bilo najstaroto vreme koga na tie prostori se oformeni samo tn.vizantiski sklavini. Toa bilo za vreme na Justinijan, usta=ista:V+istina=vistina. Toga{ bil Prokop-ij: Prokop=pro kop.

16

te plemiwa Varjagi ili Rusi, koi vo IX vek gi pregrupirale Skadinavcite, }e nastane31 Ru-sija.32Ju`nite Sloveni se pojavuvaat na dolniot Dunav na krajot na vladeweto na carot Ana-stasija. Pod Justinijan tie vo nekolku mahovi (sekoj godina od 548. do 551) ja preminuvaat neza{titenata granica i upa|aat se do Solun i Carigrad. Vo isto vreme druga grupacija (pretcite na Srbite i Hrvatite) stigaat do Jadranot (536). [to se odnesuva za plemiwata nastaneti pome|u Dunav i Solunskiot zaliv, tie podpa|aat pod vlasta na Hunite Kutriguri ili Bugari, ~ie ime go primaat. Ovie ja pusto{at Trakija, Ilirik, Grcija do samite priodi na Carigrad (538, 540, 558). (Vo enciklopedijata se navedeni mno{tvo poimi, koi se odnesu-vaat ne za edna rasa=eden narod, tuku dve rasi=dva narodi: severno od rekata Dunav Mongoli i ju`no Belci, R.I)33

• Problem na Zapadot. Te{kotiite vo koi se najduva Isto~noto Carstvo se odrazuva na Zapad kade se javuvaat pobuni. Vo Italija energi~en kral Totila ponovo go osvojuva sko-ro celo poluostrovo, vklu~uvaj}i go Rim, pome|u 542. i 547. godina. Velizaroviot naslednik Narzes, na kogo Justinijan mu poveruva, pokraj znatnoto poja~uvawe, vrhovnoto zapovedni-{tvo nad Italija, zastanal na patot na Totila (552). Po porazot i smrtta na Tejas (1. okto-mvri 552), Vizantija se vra}a opusto{ena i oslabena zemja, odnapred preodredena za seli-dba. Vo Afrika samo blagodarej}i na energijata na guvernerot Jovan Troglit, e zagrozena pobunata na Berberite (546- 548).

31 Zna~i, Anti=Anti so balkansko poteklo, {to vaì za Veneti=Veneti, a i nivni oblasti=sklavini, no ne Sloveni od slovo...Rusite za Sloveni se izjasnale duri vo 860 godina. Tie prethodno ne bile Slo-veni, od slovo, tuku ″rocki narod″, od recki. Tie bile Varjagi=Varezi=Vikinzi, so simbol rogovite na balkanskoto govedo, {to denes gi nosat skadinavskite zemji i od niv isto~no. Sloveni falsifikat. 32 Ova se potvrduva i so navodot vo DER GROSSE READER’S DIGEST WELTATLAS, VERLAG DAS BESTE G.M.B.H., Stuttgart – Zürich – Wien, 1966, na str. 122 stoi: ″Trevno- i `bunoviti stepi: [iroko bezdrvni trevnipoqani so slabovrne`ni regioni na umereni {irini so plodni zemji so crna po~va. Denes va-`no p~eni~na oblast (ju`na Rusija) ili koristewe kako polodelstvo i pasi{ta (Pampa). Odgleduvawe na ovci i goveda vo `bunovitite stepi na u{te posuvite oblasti″. Me|utoa, ovcite i govedata bile so balkansko poteklo i toa od VI vek n.e., nikako porano. Za dokaz se i slednive navodi. Da se navede {to Herodot i Hadrijan pi{ele za prostorite severno od Dunav, tie ne bile naseleni, kako i deka Egipet bil ìtnica za Balkanot so Mala Azija vo starata i novata era. A se govori za VI vek n.e., a Vojvodina stanala ìtnica od vtoriot milenium. Vo atlasot stoi: ″Denes va`no p~eni~na oblast (ju`na Rusija)″. Me|utoa, ne se govori, toga{ taa bila ìtnica. A so pomestuvawe na suviot pojas toa }e bide i Sibir. 33 Pa ne moè na isti prostori da poteknat dve rasi: Mongoli (Skiti=Goti=Tatari=Bugari, koi bile

Huni, zna~i, Skiti na tn.slovenski i Huni na mongolski jazik) i Belci. Vtorive bile od jugot, koi severno sozdale Sklavini vo VI vek, a tokmu Prokopij pi{el za Justinijan i Sklavinite. Justinijan sozdal sklavini, koi bile grani~ni trupi. Ostrogorski pi{i: ″Vo vojskata disciplinata mo{ne opad-nala i ~esto doa|alo do otvoreni manifestacii na nezadovolstva, dotolku pove}e {to vladata, pri-nudena da {tedi, ~esto im ja zadràvala platata na vojnicite. Koga 602 godina, vojskata dobila na-redba povtorno da prezimuva od onaa strana na Dunav, izbuvnala buna. Pobunetite vojnici go dignale na {tit i go proglasile za car, podoficerot od poluvarvarsko poteklo i napu{taj}i gi svoite pozi-cii, trgnale kon Carigrad. Toga{ i vo samata prestolnina plamnalo vostanie. Rivalskite stranki na sinite i zelenite se obedinale vo borba protiv carskata vlada. Mavrikij e soboren, a Foka so sogla-snost na senatot e krunisan car″. Pak, spored Obolenski ″nekoj si Hilvud, slovenski poglavar so iz-vonredni sposobnosti koj bil nagovoren da stapi vo slu`ba na Vizantija vo 530 godina, bil nazna~en za glaven zapovednik na Dunav i nekolku godini uspe{no go branel″. Ostrogorski vo fusnotata 129 naveduva: ″(M.V. Lev~enko, Veneti i prasini v Vizantija v 5- 7 v.)″...″Me|utoa, pomalku e zna~ajno dali zelenite raskinale so Foka vo 603 ili 609 g., va`no e {to tokmu zelenite odigrale uloga vo pa|aweto na Foka″. Se gleda deka toga{ Sklavini severno od Dunav bile Venetite, koi bile so poteklo od Mala Azija so Balkanot, a toga{ (5- 7 vek) tie se naveduvaat na Balkanot, pokraj Dunav so Crno More i severno od niv, site prostori na Trakite. Zna~i, Traki=Veneti=Sklavini. Se ova govori, se bilo tn. vizantisko. Pa na carot Foka eden roditel mu bil Sklavin, drugiot od jugot. Spored Heterington- Forman, Fokas (602- 610) pripa|al na dinastijata Justinijan. So ova se potvrduva deka Sklavinite se-verno od Dunav bile samo makedonski (tn.vizantiski). Zna~i, cel Balkanski Poluostrov bil so skla-vini=oblasti, a na nego imalo i temi=oblasti. A so toa {to samo Sklavinite bile proglaseni za eden narod, a ne Temanite, koi ostanale posebni narodi, poimot sklavina se ispolitiziral. Sledi Srbite da bidat Traki i Iliri, Hrvatite Veneti i Iliri, a Srbite i Hrvatite Iliri. Ama i Rusite Iliri. Pa Teutoni od Teuta,a i Germani od German,sé samo so balkansko poteklo,duri Sklavini do reka Rajna.

17

Vnatre{na politika na Justinijan I. Po~nuvaj}i od 555. Justinijan sam odustanuva od osvojuvawata. Godinite, finansiskite te{kotii, lo{ite trupi go prinuduvaat da premi-ne vo defanziva. Da polesno bi se oduprel na varvarite, nareduva da se izgradi, odnosno do-polni, sistem na utvrduvawa, ~ii ostatoci vo Tebesi, Setif, Timgad, na primer, predizvi-kuvaat divewe.34 Od druga strana, neuspehot vo nadvore{nata politika ne moè da se frli vo zasenok na onie trajni spomenici kako {to se Kodeks (529), Digeste i Institucii (533), koi prestavuvaat osnov za na{i izu~uvawa na rimskoto (od Skopjanec i Makedonec samo ma-kedonsko, R.I.) pravo, ili kako {to se gradewata Sveta Sofija i bazilikata vo Ravena.35

Opa|awe na Vizantiskoto Carstvo (565- 610). Vizantijcite, koi na zapad bile pri-meni mnogu pove}e kako osvojuva~i otkolku osloboduva~i, po Justijanovata smrt (565), go na-pu{taat svojot son za ponovno obedinuvawe. Rimskata Imperija, i svoite nastojuvawa gi us-meruvaat na spasuvawe na isto~niot del na carstvoto od novi opasnosti. Godinata 557. pod imeto Avari, na Dunav se pojavuvaat narodi koi pred se Mongoli otkolku Turci Ujguri, a koja ekspanzija na Tu-kiu mo`da gi oterala od Azija.36 Ve}e 567. tie sklopuvaat sojuz so La-ngobardite- koi se naselile vo Panonija u{te vo VI vek- i pomognuva da im go uni{tat kra-lstvoto na Gepidite. Ama naskoro tie samite }e frlat oko na Panonija i od nea }e gi iste-rat Langobardite, koi toga{ otpo~nuvaat da ja osvojuvaat Italija (568). Avarite, mo}ni so-sedi na imperijata, pobaruvaat od Justinijanovite naslednici da im go ostapat Sirmium i da pla}aat danok. Po niza vojni, Justin II 571, Tiberij II 574- 575. i 582, Mavrikij 600. se prinudeni da pristanat na nivnite pobaruvawa. Mirot so Persijancite, sklopen 562. e pre-kr{en 572, ama Mavrikijevite vojni pohodi go prinuduvaat Hozroj II da go prifatat sklopu-vaweto na nov ugovor i da ostapi eden del od persiska Ermenija (591). Toa bilo samo primi-rje, oti 603, iskoristuvaj}i ja te{kotijata vo koja se najduva carstvoto (pobuna na vojskata vo Azija i Evropa, vostanie 602, vo kogo Mavrikij e svrgnat od prestolot od niìot oficer Foka),37 persiskiot kral povtorno otpo~nuva vojna,prevzema niz uspe{ni ofanzivi i prodi-ra do Halkedon (604- 609).38 Slovenite ne se zadovoluvaat so pusto{eweto na Balanskoto Poluostrvo okolu 580, tuka na nego se naseluvaat.39 ′Vo tretata godina na vladeeweto na ca-rot Tiberij, pi{i Jovan Efeski, prokleti slovenski narod go preplavil carstvoto. Toj ja preminal cela Grcija, provincijata Tesalija i Trakija, zavzema mnogu gradovi, pusto{i, pa-li,pla~ka i osvojuva zemja i vo nea se naseluva bez ikakva bojaznost, kako na sopstveno tlo′.

Iraklij i obnova na Vizantiskoto Carstvo (610- 641). Isto~noto Carstvo, dovedeno do rabot na propasta, go spasuva Iraklij, kartaginski egzarh, koj postanuva car na 5. okto-mvri 610. godina.40 Da bi vospostavil red vo zemjata, e prinuden da im dozvoli na Persijan- 34 Justinijan pokraj Dunav izgradil mno{tvo grani~ni=tn.sklavinski utvrduvawa. Pa toa bilo na dve-te strani na Dunav. Taa bila sklavinska, koja izvira samo vo edna: sklavinska=tn.slovenska Germanija. 35 Na istata 294 strana e kartata Vizantisko Carstvo. Slovenski svet i Persijanci od 330. do 1205. Vo [panija, a severno od Kordova, e Karolinsko Carstvo. Toa se protega se do sever od Milano do Dunav, sosedstvo na Bugari, kako i zapadno od gorniot tek na Elba se do severno od Dunav. Isto~no od Elba i severno od Dunav do Visla, bile zapadnite Sloveni (IX vek).Me|utoa,ovie ne bile Sloveni, tuku Skla-vini, kako {to bile se do isto~no od Rajna, koi Bonifacius zapo~nal da gi katolizira. Sklavinite imale verskiot pravec koj bil upravuvan od Carigrad. Na kartata, se i isto~nite Sloveni so Kievska-ta dràva (912.). Me|utoa, ju`no od Dunav, kade bile ju`nite Sloveni, postoi samo Isto~no Rimsko Carstvo. Tie bile samo Traki=Veneti=Iliri so tn.slovenski jazik. Pa sledi Anti=Veneti=Sloveni. 36 Mongolite=Turcite kako lovci i ribari mnogu lesno oboluvale od ~umata, kako {to bile Avarite. Pak, Sklavinite so doma{ni ìvotni mnogu poretko zaboluvale. Ovie bila samo edno: Balkanci. 37 Na str. 292 e tabela na Justinijanovata dinastija. Vo nea Foka (602-610) e posleden na taa dinastija. 38 Se naveduvaat severno od Dunav Mongoli, ju`no Vizantijci:bez nikakvi severno dunavski Sklavini. 39 Spored Ostrogorski, ″vizantiskiot Balkan se raspadnal vo redica ′sklavinii′: Taka ottoga{ gi vi-kale samite Vizantijci oblastite, koi im pripa|ale na Slovenite i vo koi vizantiskata centralna vlast fakti~ki ne funkcionirala″. Spored navodite, sklavinite ozna~uvale oblast. Ovde se postavu-va pra{aweto, zo{to sklavini ″ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite″? Odgovorot e edno-staven, oti nivniot jazik bil samo tn.slovenski, a koine bil mrtov. Tokmu zatoa denes opstoil samo tn.slovenski, a kako reformiran koine vo 19 vek toj vo Grcija stanal slu`ben jazik duri vo 19 ve}. Ko-ine i gr~ki bile dvorasni, tn.slovenski ednorasen. Ovoj bil ″kopija″ na koptskiot od starogeipetski. 40 Vent naveduva, ″sekade pome|u Vavilon i Gibraltarskiot tesnec patuvale helenskite svetski ski-tnici. Gr~kiot jazik postanal Linqa franca na anti~kiot svet″. Spored Lange, vo godinata 425 bil osno-

18

cite da go zavzemat Erusalim, maj 614 (zemawe na relikviite na Hristoviot krst), i go osvo-juva Egipet po padot na Aleksandrija (619); isto taka na Slovenite41 im ostava da go pu-sto{at Balkanot (617- 619) a Avarite da go pla~kaat predgradieto na Carigrad (617).42 Voj-nata koja ja vodi protiv Persijancite od 622. do 625, a potoa od 627. do 629, se zavr{uva so porazot Hozroj II kaj Niniva (12. dekemvri 627) i negovata smrt 24. fevruari 628. godina. Iraklieviot ugled e taka golem da toj ja zema titulata basileus.43 Avarite, koi ponovno go opsednale Carigrad (krajot na juni 626), ′Romeite′ pobeduvaat na more vo Zlatniot Rog 10. juli 626. godina. Me|utoa, Slovenite kone~no se naseluvaat vo Makedonija i vo Grcija (Pe-loponez, R.I.) kade obrazuvaat sklavinii.44 Od druga strana, na Zapad mu izmaknuva car-stvoto. Od 568. do 572. Langobardite ja osvojuvaat Italija bez te{kotija, po zaludnoto pro-bawe Vizantija da im se sprotistavi na Frankite. Po~nuvaj}i od 584, pod mo{ne zna~ajni kralevi, Langobardite ja u~vrstuvaat svojata prevlast na poluostrovoto. Ama nivniot okru-ten osvojuva~ki stav, odbivawe sekoe me{awe so domorodcite do krajot na VIII vek, nivnoto pozno preminuvawe vo hristijanskata vera (pome|u 653. i 661, pod vladeeweto na Aripert I) na carstvoto im ovozmoùva vo Italija da gi zadràt nekoi posedi, dodeka svoite posedi gi gubi vo [panija pod vladeeweto na Sizebut i Svintil (pome|u 612. i 629).

Hristijanstvoto po selidbata na narodite. Podelbata na carstvoto, koja postanala u{te vidliva po Justinijanovoto neuspe{no probawe da go obnovi, a na istok, po Iraklie-vata pobeda, razvitok na edno gr~ko,odnosno vizantisko carstvo,go potvrdilo i potencira-lo razmimoiloèweto koe, ve}e od krajot na VI vek se sozdalo pome|u dvete polovini na hr-istijanskiot svet. Sekoja polovina sega ponatamu }e ìvee so svoj ìvot- mada kontaktite se odrùvaat-se dodeka najposle 1054.{izmata ne go ozna~ila nivnoto kone~no rascepuvawe.

Na istok crkvata e pot~ineta na dràvata. Carot gi donesuva zakonite vo verskite pra{awa; toj svikuva sobori, imenuva patrijarh (od V vek rimska, carigradska, antiohiska i erusalimska patrijar{ija prema doktrinata se so apostolsko poteklo);45 toj i intervenira vo izborot na papata.46 Me|utoa, verskoto edinstvo na Vizantiskoto Carstvo trpi èstoki van Univerzitetot vo Konstantinopol, kade {to prednost imal gr~kiot vo odnos na latinskiot jazik. Latinskiot se odràl kako oficijalen jazik do vladeeweto na Iraklij (610-640), koga toj bil zamenet so gr~kiot jazik. Ostrogorski naveduva, deka postoi razminuvawe vo jazikot: na zapad se gubi gr~kiot, a na istok gr~kiot zema prevlast i latinskiot jazik ve{ta~ki se odrùva. Taka, vo Carigrad gr~kite profesori bile pove}e zastapeni od latinskite. Zna~i, Konstantin Veliki i Justinijan koine i la-tinskiot kako ve{ta~ki jazici morale da gi nau~at, a tie govorele so narodniot tn.slovenski jazik. Tokmu na ovoj oblasta e sklavina, od sklava=s klava, bez v kla, na bitolski klava=kla=klai=klaj, so klavawe se postavuva klavnik=namesnik. Na latinski oblast bila provincija, kako {to bile Tesalija i Trakija za vreme na Iraklij, koga toj bil zamenet so koine, a Tesalija i Trakija bile temi od teme na glava, koja upravuva se do Temeni.Se do vremeto na Iraklij, dodeka koine stanal edinstven slu`ben jazik, se omasovile samo sklavinite na tn.slovenski jazik. Pa ovoj bil naroden=varvarski=pelazgiski. 41 Bidej}i na Balkanot provincii=temi bile samo Tesalija i Trakija, site drugi preostanati pro-stori bile samo sklavini. Tokmu zatoa na ovie tn.vizantiski mnogu pomasovni sklavini vo odnos na dvete provincii=temi Tesalija i Trakija toj moral niv da ″im ostava da go pusto{at Balkanot″. 42 Bidej}i masovnosta na Sklavinite bila ogromna, a tie bile obvrzani na nivnoto carstvo da im da-vat golemi dava~ki, koi poradi sudirot so Persijcite bile zgolemeni, nemoèj}i tie niv da gi izdr-àt, Sklavinite=oblasnicite gi smetale Avarite kako osloboditeli, kako {to bile Makedoncite vo Egipet protiv Persijcite. Sekoga{ pot~inetiot narod bara spas od stranska intervencija, a i denes. 43 Basileus na koine so 24 bukvi,a na tn.Homerov=tn.slovenski Vasileus, Vasilej: Vasile=va sile=Σ=S 44 Romil Xenkins kaùva deka Slovenite go naselile Epir, Elada i Peloponez i ″dvata gospodaru-va~ki narodnosni elementi vo Grcija vo XIX vek bile Slovenite i Albancite (Arbanasite, R.I.)″. ″Se naselile Sloveni″, go osvoile cel Balkan so se Peloponez. Za Ostrogorski, ″pove}e od dveste godini Slovenite dominirale duri i na Peloponez″.Vo Makedonija so makedonski Epir,vo 15 vek n.e. vo Epir pripa|ala Arbanija,a i vo Peloponez nema nieden materijalen dokaz, deka od severno od Dunav ne{to bilo doneseno na jug. Pa severno od Dunav se selele Balkanci i Maloazijci. Tamu ìveele Mongolite. 45 Na Carigradskata patrijar{ija ne i bil osnovopolo`nik apostol, kako {to bil Pavle na Makedon-skata Pavlova crkva=Justinijana Prima=Ohridskata Arhiepiskopija i Petar na Rimskata crkva. Pr-ed Rimskata crkva imala primat Makedonskata. Ova opstoilo se dodeka sultanot 1767 nea ne ja ukinal. 46 Vo 750. godina vo papskata kancelarija e napraven falsifikat so najdalekuse`ni posledici vo ist-orijata, takanare~enata Konstantinova darovnica. Spored ovie bizarni falsifikati, carot Konsta-ntin, navodno 312. godina na rimskiot biskup im gi poklonil site svoi carski insignii i regalii,

19

napadi naezdi, naro~ito sasanidski.Isto~nite provincii,nedovolno za{titeni, te{ko opo-rezuvani, izloèni na zloupotrebite na vlasta, nao|aat prilika vo golemite hristolo{ki raspravi da dadat odu{ki na svoite partikularisti~ki nastojuvawa i da svoeto politi~ko protivewe go prikrivaat so verskite trvewa. Sirija i Egipet se kolevki na dva glavni ere-si na V vek: nestorijanski eres (koj mu ja pripi{uva na Hristos ~ove~kata priroda odvoena od negovata boènskata priroda i koj vo Bogorodica ne gleda majka bo`ja tuku Hristova ma-jka); toj eres, koj go {iri antiohiskata {kola, e osuden na soborot vo Efes 431. a podocna ja rasprostrale vo Persija Sasanidite i se do Indija; monofizitski eres (koj na Hristos mu ja pripi{uva samo boèstvenata priroda), nastanal vo kriloto na aleksandriskata {kola, e osuden na Halkedonskiot sobor 451; toj eres, koj Justinijan go suzbiva a Teodora podràva, go prifatile aleksandriskite i antiohiskite patrijarsi nasproti carigradskiot. Masata na Istok strasno gi pratat ovie raspravi. Tie imaat golem odjek i vo manastirite i me|u mnogubrojnite isposnici na siriskata i egipetskata pustiwa koi naj~esto i izmaknuvaat na kontrolata na crkvata. Vo niv se me{ani i carevite; edni go prifa}aat eresot (boja`livo-to nestorijajnstvo Teodosij II), drugi gi progonuvaat (Justinijan I, Tiberij II), ponekoi, kako Iraklij, zaludno bara pomirlivo re{enie (monotelizam koj patrijarhot Sergij go defini-ra 616. kako ′edinstvena energija koja vo trenot na akcijata se stava iznad dvete prirodi obedineti vo li~nosta na Hrista′ i koe go nametnuva ektesis od 638). (Papata=popot, R.I.)

Na zapad crkvata, koja se poistovetila so carstvoto, ne is~eznuva zaedno so nego. Hristijanstvoto se povlekuva vo gradovite kade biskupot, koj postanal edina vlast, pokraj svojata duhovna uloga, vr{i i dol`nost na upravuva~ i sudija. Koga varvarite go naselile carstvoto, tie go vloùvaat cel svoj trud da gi prevedat nivnite voda~i vo hristijanstvoto, a po toa, da im obezbedi podr{ka crkvata. Zauzvrat, varvarskite kralevi i pomagaat na crk-vata protiv paganstvoto i eresite, ja {titat i daruvat, ama nejze i nametnuvaat tutorstvo koe ~esto e te{ko i vodat glaven zbor pri prilikata na izborot na biskupot.

• So naezdata na varvarite se otvaraat novi mo`nosti za {irewe na mona{tvoto. Od Irska, koja vo hristijanstvo ja prevel sveti Patrik vo sredinata na V vek, mona{tvoto vo primitivniot oblik, blagodarej}i na verskata revnost na svetiot Kolumban, vo VII vek gi osvojuva keltski zemji, frankovoto kralstvo, germanski zemji, Italija na Langobardite. Podignuvaat manastiri (Liksej 610, Sen-Gal 612, Bobio 615). Vo Galija u~enicite na sveti-ot Kolumban zavzemaat se pove}e biskupski stolici. Vo Italija Benedikt od Nursij (okolu 480-543) neguva drug oblik na mona{tvo. So poteklo od imotno semejstvo, obrazuvan vo Rim kade studira knièvnost i pravo, vodi isposni~ki ìvot za potoa go osnova, na molba na svoite u~enici, manastirot Monte- Kasino za koj se sostavuva benediktinski pravila, koi postavuvaat ravnoteà pome|u molitvite i rabotata i davaat to~na ocena za ~ove~kata mo-`nost, a po doa|aweto na kalu|erot Grgur na papskiot prestol, postanuva dragoceno orudie za prevoduvawe na varvarite vo hristijanstvoto.

• Pokraj nastojuvaweto na Lav I (440- 461) da ja sprovede papskata politika, ulogata na papstvoto ostanuva bezna~ajno do krajot na VI vek. Pretenziite na papite, naslednici na svetiot Petar, da vospostavat duhovna prevlast naiduvale na neprijatelski stav na naciona-lnite crkvi na napadite na zapad i patrijar{ijata na istok. Po obnovata na carstvoto Ju-stinijan go pretvora sedi{teto na rimskata crkva vo vizantiska episkopija, go pot~inuva papata na carot. Za kazna poradi nepokoruvawe na Justinijanovata voqa, Silverij vo mart 537. e odveden vo ropstvo, a Vigilij noemvri 545. e grabnat od Rim i so straà sproveden vo Carigrad. Ama naezdata na Langobardite koja (568- 572) go osloboduva papstvoto na car-

zna~i site prava suvereni, site povlastuvawa i carskite simboli. Toj poklon navodno i e napraven na ″rimskata crkva″. Taka rimskiot biskup e proizveden vo direkten naslednik na Konstatinoviot car-ski prestol. Rimskiot biskup, so istiot dokument, navodno e proglasen za edin Hristov zastapnik na zemjata- na {to i toga{ insistira papata Ivan Pavle II. Na osnov na falsifikuvanite Konstantinovi darovnici rimskiot biskup se smetal za nositel (i) na carskata polo`ba. Vo sekoj slu~aj toj, od to-ga{, suvereno raspolagal so toa zvawe. Carot na evropskiot zapad ne moèl da bide legitimen ako ne go krunisa papata; duri Napaleon pristanal na toj ritual. Sledi sultanot da i pomaga na Carigrad-skata patrijar{ija so jazikot koine, i nenadle`niot sultan vo 1767 godina da ja ukini Ohridskata arhiepiskopija so makedonskiot tn.staroslovenski jazik, pod koja be{e i Atika so seloto Atina, {to vaèlo za makedonski Epir.Po~nalo sozdavawe na Grci, Romanci, Vlasi i Albanci,odrodeni Pelazgi.

20

skoto tutorstvo, ja ja~a pozicijata na vrhovniot poglavar na crkvata.47 Ostanuvaj}i kako edinstven branitel na Rim od novite zavojuva~i, Grgur Veliki (590- 604) saka da ja iskori-sti taa povolna sostojba. Toj ja pro{iruva svojata vlast na biskupiite i sve{tenstvoto vo Italija, odrùva redovni vrski so Galija, [panija i Afrika, prevzema pokrstuvawe na La-ngobardite i, preku kalu|erite benediktanci, gi prevoduva Anglite i Sasite vo katoli~ka vera.48 Godinata 597. se osnova nadbiskupija (primatsko sedi{te 601) vo Kanterberij na ~elo so monahot Avgustin, ama otporot na irskite misioneri i privrzanosta na paganizmot do krajot na VIII vek go osporuvaat pripojuvawe na Velika Britanija i Irska na rimskata cr-kva. Pod naslednicite na Grgur Veliki anglosaski monasi Vilfrit, Vilibrord i Vinfrid (Bonifacij) ja pokrstuvaat Germanija.49 So svojstvo na misionerska dejnost na papstvoto po-novo steknuva duhovna prevlast vo odnos na istok, a negovite ogromni dobra (papata e glavn-iot zemjoposednik vo Italija) i vlast nad Rim, mu osiguruvaat svetovna vlast. Ovoj povra-ten presti`, me|utoa, vo VIII vek ozbilno gi zagrozuvaat ambicijata na logobardskite krale-vi i da go zavzemat Rim. Liutprand (713- 744) se sluì so ubeduvawe. Negoviot naslednik, Ra~iz (744- 749), a naro~ito Aistolf pribegnuvaat na sila. Godinata 751. Aistolf ja zevze-ma Ravena i trgnuva za Rim. Papata Stefan II, vo zimata 753- 754, odi vo Pontion da go pro-kolni Pipin Maliot za pomo{ na Frankoviot kral, koga papata ponovo go miropomazuva (753), se obvrzuva deka }e se zavzemi na ′Svetiot Petar′ da mu se vratat teritoriite koi gi zaposednale Langobardite. Pipin 755. i 756. se spu{til vo Italija, go pobedil Aistolf i go prinudil na osnova na ′darovnicata na sveti Petar′ da ja ostapi Ravena, Peru|a i Rim, koi }e go obrazuvaat nasledstvoto na sveti Petar, za~etok na papskata dràva.50

Posledici na selidbata na Varvarite na zapad.

Preprikite pome|u ′germanisti′ i ′romanisti′ dolgo spre~uvalo da se donese objek-tiven sud za selidbata na varvarite na Zapad; germanistite vo niv gledale element koj }e ja podmladi edna civilizacija vo opa|awe,a romanistite go istaknuvale samo nivnato ru{ite-lno delo.Oskudnite pi{ani podatoci so koi raspolagame za izu~uvawe na ovoj period otvo-ra {iroko pole na site mo`ni hipotezi,pa ni denes ne najduvame odgovor na mnogu pra{awa.

Politi~ki i ekonomski posledici. E poznato deka, izzemaj}i go frankovskoto kral-stvo, niedna politi~ka tvorba na varvarite ne se odràla po VIII vek. O~igledno e deka var-varite ostavile zad sebe gomila na materijalni ru{evini. Me|utoa, ne se veruva deka, bez obyir na ~esto proizvolnite zaklu~oci na toponimijata i arheologijata, osven vo ograni~e-nite podra~ja, predizvikale i najmalo etni~ko poremetuvawe. Bidej}i e pominat kriti~ni-ot period na V vek, starite ekonomski strukturi ponovo se pojavuvaat. Kako vo doba na po-znoto carstvo, zemjata ostanuva glaven izvor na bogastvoto i mo}ta. Maliot sloboden posed, alod, samo izuzetno se odrùva. Voobvi~aen tip na posed este vila (villa), golem posed koj go obfa}a vlastelinskiot del (mansus indominicatus) i parceli ili mansusi na kolonii. Preces-ot, koj ve}e od IV vek pokaùval tendencija posedot da se pretvori vo ′potpolna i samostoj-na ekonomska celina′, se nastavuva i ponatamu, ama ne se pretvora avtarhija. Pari~niot si-stem ostanuva ist, mada treba da se zeme vo obyir nedostatok, a potoa opa|awe na vrednosta na zlatnata moneta i na sredinata na VII vek pojavata na srebrenite pari so anglo- frizisko poteklo (sceattas). Trgovijata e nerazviena sled slabata proizvodnost na varvarskiot Zapad, ama ne iz~eznuva. Bar do VI vek merovin{ka Galija i ponatamu uvezuva od Vizantija i od Istokot so posredstvo so isto~nite trgovci, luksuzni predmeti, prehrambeni proizvodi, papirus, balzam. Me|utoa, selidbite otvoraat novi pati{ta na trgovija: patot Dunav- Crno 47 Se navedeno e samo dokaz,Konstantinovata darovnica bila samo po smrtta na Justinijan,a ne porano. 48 Zna~i, vo severna Italija, Galija, [panija i Afrika se bilo pod Carigrad, {to vaèlo i za sklavi-nskite=tn.slovenski Germani=Balkanci ili Teuti=Iliri, isto~no od Rajna, so Langobardite, Angli-te i Sasite, koi preminale vo katoli~ka vera. Pa tokmu navedenite V do VII vek, so Grgur Veliki (590- 604), se vr{at preselbi od Balkanot so Mala Azija, {to gi vodi Carigrad. Pa se bilo pod Carigrad. Da ne se izumi, deka Rusite bile Varezi=Vikinzi: Vikinzite imale vrska so Carigrad i ruskite reki. Nivni simbol bile rogovite na balkanskoto govedo, a na ~amcite brigiska zmija so makedonskiot lav. 49 A pa so niv se katoliziraat carigradskite sklavini=oblasti isto~no od rekata Rajna so se Irska i Velika Britanija. Site tie bile carigradski=sklavinski=tn.slovenski. Makedonija e so dvete crkvi. 50 Zna~i, sklavinskata [panija i sklavinskite prostori isto~no od rekata Rajna so se Irska i Bri-tanija bile samo makedonski, {to se menalo so navedenite godini. Tek ottoga{ tie stanale katolici.

21

More, kopneni pomorski pati{ta so koi Frizite odele kon Skadinavija, Britanskite ostr-ova i Krim.51

Osnovni orudija i na~in na obrabotka na zemjata i proizvodstvoto, se poznati u{te vo antikata, se zadràle i ponatamu, ama Germanite voveduvaat na Zapad plug na trkala koj e podesen za obrabotka na te{koto zemji{te na severna Evropa,52 a naro~ito na~inot na pre-rabotka na èlezoto, koi Francite go primenuvaat pri prilika na kovawe oru`je odli~no po svojot kvalitet (dolgi ~eli~ni me~evi izraboteni so kalewe).

Kulturni posledici. Klasi~niot jazik i kultura se potpolno vo apa|awe. Toj proces donekade go usporila anti~kata {kola koja ìveela do VI vek, a vo provinciite, koi najra-no do{le pod rimsko vlijanie, toj trae do sredinata na VII vek. Gr~kata kultura nestanuva od Galija na krajot na V vek53 i najduva uto~i{te na Sicilija, dodeka vo Afrika kaj nekoi hristijani, se odràla samo kako element na opozicija prema vladetelskata premo}. Samo prosvetenite krugovi i crkvata ja zadràle upotrebata na knièvniot latinski jazik. Me-|utoa, vo parihiskite e episkopalnite {koli nema mesto na klasi~nite knièvnci i tek na krajot na VII vek ili po~etokot na VIII vek manastirite postanuvaat ìvo intelektualno sredi{te. Umetni~kiot doprinos na varvarite, koi nam ni otkrivaat riznicite vo Turne, Gurdon i Gvarazar (votivna kruna na Svintile i Recesvinte) e neosporen, mada tehnikata i ukrasite (ìvotinski ili geometriski) na nivnoto kleto~no i damaskirano zlatarstvo se raboteni po ugledot na Irancite, Sarmatite i Skitite od bregot na Crnoto More so koi Gotite bile vo dopir. Vo Galija i [panija arhitekturata, vo pogled na planot i ornamenti-kata, e nadahnata so vizantiskata tradicija.54

Izgled na idninata. Po~nuvaj}i od VII vek se pojavile znaci na obnova. Definiti-vnoto odvojuvawe na rimskiot svet, se pojako go izrazuva isto~niot karakter na Vizanti-skoto Carstvo, ′opredeluvaweto na papstvoto za Zapad′, a naskoro i arapskoto osvojuvawe na severna Evropa i dava nadmo}nost koja dotoga{ go uìvalo Sredozemjeto. Po~nuvaj}i od VI vek Irska mu otkriva na evropskiot kontinent eden asketski vid na hristijanstvo, ~ija str-ogost go pogoduva duhovnoto vospituvawe po rimskiot ugled, ama koj go otvora patot na be-nediktinskoto mona{tvo (pove}eto kolumbanski manastiri }e gi prifatat pravilata na svetiot Benedikt). Poslednite godini na VII vek vo Anglija se sozdava novo ogni{te na ci-vilizacijata. Pod okriljeto na rimskite misioneri, manastirskata i episkopskata {kola na Kent, manastirot Nortumbrij (Virmaut, Xerou) postanuvaat ~ueni sredi{ta na verskata i humanisti~kata kultura. Osven toa, Anglija izleguva od izolacijata koja do VII vek mu go nametnal nejziniot na~in na snabduvawe. Sodrìnata na riznicata vo Satn Hu i Krondal (zlatna i srebrena para, nakit), svedo~i za ìvot na trgovinskata dejnost, kako i za darovi-tosta na nejzinite zlatari. Umetni~kiot preporod do koga }e dojdi vo VIII vek na mnogu ne-{to ima da mu se zablagodari na Anglija″. ″Karolinsko Carstvo.

Sozdavawe na Karolinsko Carstvo. Bidej}i ja za~vrstil karolinskata dinastija so osvojuvawe na Septimanija i Akvitanija i povel dva pobedni~ki pohodi protiv Sasite (753, 758), Pipin Mali septemvri 768. go podelil kralstvoto na svoite sinovi: Karloman i Kar-lo. So smrtta na Karloman, 4. dekemvri 771. Karlo (Karlo Veliki) postanuva edinstven sop-stvenik. (Karlo=Carlo=Carlo=Carilo; Groß=gros=gro s, gor-o=gol, s=m, golem=velik, R.I.)

Karlo Veliki. Ajnhard, koj 791. ili 792. e primen na dvorot vo svojstvo na ′hranenik′, potoa postanal li~en sekretar na Ludvig Pobo`niot, a ve}e 817. Lotarov sovetnik, go na-pi{al deloto @ivotot na Karlo Veliki, koj prestavuva neoceniv izvor za zapoznavawe na ovoj kral na Frankite i negovata vlast. Anjhard go slika Karlo Veliki kako ~ovek so sna- 51 Zna~i, preselbite prodolìle po Vardar- Morava- Dunav- Rajna koj bil kopnen pat za Brigite= Frizite..., a i po re~en pat od Crno More kako Vikinzi=Varezi niz ruskite reki do Skadinavija, koja bila vikin{ka, ama imalo i pomorski i okeanski. Toa prodolìlo i ponatamu, {to vaì se i do denes. 52 Te{kiot plug bil vle~en samo od govedo, a germanskoto bilo teutsko=ilirsko.Zna~i,brigisko, b=f. Me|u Cezar i Tacid krupniot kow vo Galija se odoma{uva, po~nuva da se upotrebuva:se javal brigiski. 53 Toa se slu~ilo so pu~ot {to Rim mu go napravil na Carigrad. Pa toa bilo vo V vek, a ne porano. 54 Preselbite bile po Vardar- Morava- Dunav- Rajna, a zapadno i isto~no od Rajna bilo tn.vizantisko. Na prostorite na Crno More bile Sarmatite i Skitite, koi bile Mongoli, {to vaèlo za Gotite= Skitite, ~ii tradicii imale vlijanie od jugot.Nivnite vladetelite bile pogrebuvani so svoite kowi.

22

`no telo, trkalezna glava, krupni ìvi o~i, a kako takov go prestavuva, na kow, i mala sta-tua vo muzejot na Luvr. Biografot isto taka iznesuva naklonost na svojot gospodar prema telesnite ve`bi: ja pofaluva negovata pristapnost, iskrena pobo`nost, inteligencija, ra-doznal duh koj go goni da ja potpolni prazninata na svoeto obrazuvawe55 izu~uvawe na latin-ski i gr~ki jazik i slobodni ve{tini. Toj ne ja proreknuva negovata hrabrost, ama priznava deka negovata prirodna blagorodnost i dlaboka humanost go naveduvaat da traga mirno re-{enie pred {to steknuva slava na bojnoto pole.

Osvojuvawata na Karlo Veliki. • Pa ipak, sudbinata na ovoj miroqubiv vladetel mu dosudilo stalno da vojuva. Sekoja, ili gotovo sekoja godina, na po~etokot na letoto zna~i po~etok na vojnite operacii vo koi u~estvuvaat site slobodni lu|e koi so naredba se povi-kuvaat vo vojska (poziv na vojna). Ovoj poziv e obvrzan za sekoj, vo sprotivnost, se pla}a glo-ba do {esdeset sua. Sekoj sam gi snosi tro{ocite okolu opremata, oru`jeto, hranata i pre-vozot. Ama nametite postanuvaat taka te{ki da kralot mora da pristane na kompromis. Go-dinata 808, se obvrzani li~no da sluàt vojska samo posednicite na ~etiri mansusi i kral-ski vazali (vassi dominici); ostanatite se zdruùvaat i ispra}aat vo vojskata eden naoruàn vojnik na ~etiri ili {est manusi.

• Vojni pred krajot na VIII vek, vodeni ~esto so nedevolen broj na qudstvo,imale za cel uni{tuvawe na langobardskata mo}, kone~no teritorijalno utvrduvawe na kralstvoto i za-~vrstuvawe na granicite.

Vo uslovite sli~ni na onie vo koi vojuval i negoviot tatko, Karlo Veliki interveni-ra vo Italija. Deziderij, kralot na Langobardite od 756, ja vodel prema papstvoto istata politika kako pred nego Aistulf, so~uval teritorijata na svojata dedovina i prevzel novi osvojuvawa. Na maj~inoto navaluvawe Karlo Veliki najnapred sklu~il sojuz so Langobardi-te, ama 772. re{i da se javi na pozivot na energi~niot papa Hadrijan I. Vo proletta 773. toj odi vo Italija, i Dezdiderij, koj se za~vrstil vo Pavij,go prinuduva na predavawe (juni 744); potoa go oteral od kralstvoto, se domognal do èleznata kruna na langobardskite kralevi i se pojavil vo Rim kako ′rimski patricij′. [esti april 774. mu ja povratil na Hadrijan I da-rovnicata koja negoviot tatko mu ja dal na Stefan II 754. godina. Istovremeno toj istapuva kako naslednik na Langobardite. 786-787. go zaposednuva kneèstvoto Benevent i se oglu{u-va za papiniot zahtev da mu se odobri pripojuvawe na toa vojvodstvo.

Vo Akvitanija vojvodata Gunald se pobunil 769.56 So brzata intervencija e vospostav-en red, ama samo proglasuvaweto na Ludvig za aktivijanski kral (781) na Karlo Veliki mu se ovozmoìlo da Aktivanija potesno ja povrze za centralnata vlast, po~ituvaj}i go vo isto vreme avtonomnoto nastojuvawe na ìtelstvoto. Prema Bavarska toj vodi sli~na pomirliva politika. Bidej}i vojvodata Tasilon bil prinuden da priznae deka gi prekr{il svoite va-zalni obvrski, e optuèn za izdajstvo, e zato~en vo manastir (juni 788), a negovite zemji se pripoeni. Ipak vojvodstvoto gi zadràlo svoite granici, individualnosta i verskoto edin-stvo. (Tasilon=ta silon=silom, R.I.)

• Za~vrstuvawe na granicite e glavna grià na Karlo Veliki. Da bi ja otklonil opa-snosta koja, na severnite granici na kralstvoto, prestavuva sosedstvo na nezavisni, vojno-borni, uz toa i paganski narodi, frankoviot kral trgnal vo dva vojni pohodi protiv Sasite 772. i 774. godina. Sasite prividno se pokoreni, ama go otfrlaat jaremot ~im za toa im se ukaè prilika (773. i 776). Vesfalskiot voda~ Vidukind 778. stapuva protiv Frankite vo borba, koja se zavr{uva so negova kapitulacija, so primawe na hristijanstvoto i pokrstuva-we 785. godina. Saksonija toga{ e podvrgnata na strog reìm. Na osnova na edna sirova na-redba (kapitularij) se kaznuva so smrt odbivaweto na krstewe, neposlu{nost prema kralot i op{te sekoe probawe vra}awe vo paganstvo.57 Pobunata izbiva ponovo 793. godina. E zagu-{ena 797. izemeno vo Vimodij, na krajot na sever, kade ìtelstvoto pruà otpor od 798. do 804. Vo ostanata Saksonija reìmot na sporazum e zamanet so reìm na prinuda. Sega karo-

55 Karlo Veliki bil nepismen ~ovek.Toj se potpi{uval so celata svoja {epa, koja ostavala svoi tragi. 56 Se kaà: ″vojvodata Gunald se pobunil″:Gunald=gunalt=gun|alt, gun|al=bunel=govorel=lafel=lael. 57 Navedenite prostori sé u{te ne bile katolizirani. Vsu{nost, tie bile Sklavini, duri ″pagani″... Pokatoli~uvaweto na Sklavinite po~nalo so Merovingite, {to prodolìlo i potoa. A protiv poka-toli~uvawe se borele Baskite, ~ij jazik bil razbirliv so na Maite, no ne so {panskiot jazik vo XVI v.

23

linskite posedi se pruàat do Laba, a osvojuvaweto na Frizija (784-790), severni granici se pomeruva od ustieto na Rajna na ustieto na Vezer.58

So zaposednuvawe na Bavarska i Saksonija Frankite doa|aat vo dopir so slovenskiot svet.59 Dodeka na krajot sever Obodritite spontano gi pokruvaat (785), e potrebno nekolku vojni pohodi da bi se izleglo na kraj so ostanatite plemiwa. Slovenite (Sklavinite, R.I.) od Koru{ka, koi bile povrzani za Bavarskoto vojvodstvo i pred {to Frankite gi zavzele, potpadnuvaat pod frankovskata hegemonija i pristanuvaat da go primat hristijanstvoto. Pak ostanatite narodi ostanuvaat verni na paganstvoto.60

Poopasni se sosedite Avari, koi na krajot na VIII vek se po~esto gi napa|aat isto~ni-te granici na kralstvoto. Vo letoto 791. Karlo Veliki go prenesuva boji{teto na nivnoto tlo. Po vodstvo na Pipin, kralot na Italija, 796. jaka vojska go zavzema nivniot ring (utvr-den gradski bedem) i prisvojuva se {to vo tekot na dva veka opla~kale. Prevoduvaweto vo hristijanstvo se sproveduva mo{ne vnimatelno i uspe{no.61

Ju`nite granici gi zagrozuvaat muslimanite od [panija. Prv voen pohod protiv niv zavr{uva so potpoln poraz. Vo Ronsevalskiot klanec (15. avgust 778), Baskite odnenade` gi napadnale i do noze ja pobedile (smrtta na Rolan, grofot na Bretawskata marka) za{titni-cata na glavnata vojska. Slednite godini site napori na Karlo Veliki se usmereni kon Ka-tolonija. Barcelona se predava 801. So padot na Pampelun 806. do{lo do pokruvawe i Nava-ra. [panskata marka, obrazuvana od teritoriite zavzemeni ju`no od Pirineite, gi {titi Aktivanija i Septimanija od napadite na muslimanite.

Na zapad Bretanskata marka, verojatno sozdadena za vladata na Pipin Maliot, so te-{ka maka go sovladale buntovnoto ìtelstvo. Pohodite od 786, 799. i 811. so priklu~uvawe na tie marki na teritoriite povereni na Karlo Mladiot 790, kako i reorganizacija koja ja sprovel grofot Gi na krajot na VIII vek,dovele samo do prividno pokoruvawe na Bretancite.

Francite, koi nastojuvaat da ja za{titat svojata granica na kopno, moraat da se ~uva-at i od moreto. Na Sredozemno More, so pomo{ na italijanskata i provansalskata flota im se ovozmoùva da se sprotistavat na napadite na gusarite muslimani od [panija i Afrika. Me|utoa, pred 800. u{te ne postoi regularna flota koja bi go {titela zapadniot breg od skadinavskite pla~ka{i poznati pod zaedni~ko ime Nortmani ili Normani. Na svoite bro-dovi bez paluba (snekkjur), Dancite se pojavuvaat na bregot na Atlantik i Laman{ na po~e-tokot na IX vek (810. se iskrcuvaat vo Frizija). Karlo Veliki li~no 811. i 812. oti{ol vo inspekcija na flotata vo Bulow-sir-Mer, nareduva da se obnovi gradskiot bedem i osposobi Kulata na zapovest, Kaligulinoviot svetilnik. I pokraj ovie nastojuvawa, kralstvoto i po-natamu ne e dovolno za{titeno od moreto.

Zapadno Carstvo. Zablagodaruvaj}i na golemite osvojuvawa i prestiòt ste~eni so intervenciite vo Italija, Karlo Veliki postanuva gospodar na Zapad, a otkako vo Vizanti-ja bespravno vladee Irina (797), vo negovite race e vistinskata vlast nad zapadniot hri-stijanski svet. Koga 799. papata Lav III postanuva `rtva na zagovor, mu se obratil na Karlo Veliki za pomo{. Karlo Veliki trgnuva za Italija vo esenta 800. Na Boì}, vo bazilikata Sveti Petar, vo prisustvo na narodot, papata go krunisal za car na Rimjanite. Podocna, da bi go preduhitril negoduvaweto na Vizantija, toj }e nastojuva da prikaè deka sve~enosta e organizirana bez negov znaewe. Vo sekoj slu~aj, Karlo Velik do svojata smrt (38. januar 814) ja misli carskata funkcija samo kako li~na i doìvotna. Shodno na frankovskata tradici-ja, toj 806. go podelil carstvoto na svoite tri sinovi: Karlo, Pipin i Ludvig. Toa {to celo-kupno carstvo go nasledil Ludvig, bilo pove}e sticaj na okolnost (prerana smrt na dvata postari bra}a 810. i 811) otkolku èlbata na Karlo Veliki.

Ludvig Pobo`ni i hristijansko carstvo (814-830). Carstvoto Karolinga, u{te tro{-na tvorevina, zagrozena odnavdor, razgibano odvnatre, pripadnalo na vladtelot za kogo ist-ori~arite, sporeduvaj}i go so ostanatite vladteli, donele mo`da nepravi~en sud. Pa ipak 58 Pokatoli~uvawe na Sklavini.ZNAÎ,GERMANCITE BILE SAMO EDNO: SAMO SKLAVINI. Toa {to denes se odbegnuva, tie da se tn.Sloveni, e normalno: Prusite se so tn.slovenski prezimiwa... 59 Frankite prodolùvaat da gi pokatoli~uvaat Sklavinite: Germanite si go menale verskiot pravec. 60 Heleni bile Evreite so koine...Rimjanite gi vikale Makedoncite Heleni, pove}ebo`ci=nevernici, spored Helios. I ìtelite na Peloponez i Rusija. Za Makedoncite Rimjanite bile pagani=nevernici. 61 Ova se odnesuva za vo katolicizmot,zatoa{to vo severna Italija,Avstrija i Slovenija bile vernici

24

mora da se priznae deka negovoto {iroko obrazuvawe, ~ove~kite osobini, pobo`nosta koja mu go donela nadimokot Pobo`ni, ne moèle da ja nadohnadat negovata slaba voqa. Impul-ziven, nedosleden, toj donesuva protivre~ni odluki i prifa}a tu|i re{enija. îm Ludvig stapil na prestolot, negoviot crkoven sovetnik Vala, korbiski opat,go pridobil za idejata, so koja se zanesuval i Karlo Veliki, za edno carstvo koe vo hristijanstvoto bi na{lo zalog za svoeto edinstvo a vo carskata li~nost zadolìtelen branitel na interesite na crkvata. Ovaa odluka da bi se ostvarila, e potrebno ~inot na miropomazuvawe da e verski karakter na carskoto dostoinstvo i da se napu{ti frankovata tradicija podelba na carstvoto. Vo taa cel, oktomvri 816. papata Stefan V pristapi vo Rems na ponovno krunisuvawe na Ludvig Pobo`ni, a so odredbata od 817. Lotar e priznat za edini naslednik na Carstvoto, e zemen za sovladatel i mu se podredeni bra}ata: Pipin, kralot Akvitanij, Ludvig, kral na Bavar-ska, i bratu~edot od strikoto Bernard, kralot na Italija. Ama bidej}i od vtoriot brak Lu-dvig Poboèn so Judita Bavarska se rodil 823. ~etvrti sin, Karlo, ponovo e doveden vo pr-a{awe aktot od 817. godina.Carevata odluka na toj sin da mu se dodeli edno kralstvo (Sobor vo Vorms 829) doveduva, april 830, do pobuna vo koja se vme{ani Lotar, Pipin i Ludvig.

Karolinska civilizacija. So sovremenite termini so koi, vo nedostatok na podobri, pribegnuvame da bi ja definirale organizacijata na karolinskoto carstvo, ne odgovoruvaat na stvarnosta. Rimskiot poim dràva, koj nestanal vo dobata na selidbataa toa zna~i cel kompleks na institucii izgradeni vo cel za{tita na zaedni~ki interesite{ko moè da oìvee vo ′hristijanskata monarhija′, koja preuraneto ja zasnoval klerot na Karlo Veliki i Ludvig Pobo`ni. [ireweto na vazalniot sistem i nedostatok na brojno i osposobeno admi-nistrativno osobje prestavuva glavna pre~ka. Ama zaslugata na Karolingata e {to bar pro-bale taa ideja da ja ostvarat, {to nastojuvale neredot nasleden od Merovingite da se zameni so reìmot vo kogo bi vladeel red.

Novo op{testvo: {irewe na vazalniot sistem. Instinktot koj gi goni slabite da po-barat pomo{ na mo}nite e odlika na site vremiwa. Ve}e od VIII vek e voobi~aeno vazal (va-ssus, vassalus) da se naziva {titenik, dodeka negoviot za{titnik naziva senior. Vrskata koja gi soedinuva e predmet na poseben ritual. Vazalot mu se prepora~uva na svojot senior sta-vaj}i gi svoite race vo negovite: toa e ~in na primawe obvrska, na kogo, od 760, se dodava i poglavje zakletva na vernost. Pod Merovinzite, pokraj za{tita, seniorot mu dava na svojot vazal feudalen posed (beneficum), naj~esto vo vid na zemja koja ja dobiva na uìvawe ili vo sopstvenost, koja do toga{ bila privatna rabota, karakter ustanova. Karlo Veliki se opkr-uùva so vazalite (vassi dominici) koi gi vrabotuva na dvorot, vo administracijata i vojskata i na koi im dava priviligii i dodeluva na koristewe mansusi na fiskusite(kralski dome-ni) ili na crkovni dobra. Po ugled na vladatel i uz negova podr{ka kralskite lu|e, sveto-vni i crkveni, zemaat sopstveni vazali. Vazalskiot sistem, najnapred ograni~en na naviso-ki redovi, se {iri gotovo po site oblasti na carstvoto i gi obfa}a site op{testveni sloe-vi.

Ustanovi. • Dvor. Naro~ito naklonosta na Karlo Veliki prema Ahen go napravil ovoj grad nekoj vid prestolnina, no ipak dvorot i ponatamu ostanuva podvièn. Osven zva-weto ′upravitel na dvorot′, ukinat 751, na dvorot postojat isti slu`bi kako i vo doba na Merovingite. Zapravo fiskovata e poverena na sena{alot i podrumarot. Vo nadle`nost na kralskata rizni~ar spa|aat onie dol`nosti koi porano gi vr{el majordomot. Konetabl, koj e odgovoren za kowu{nici, dobiva pogolemo zna~ewe sled se pogolema va`nost na kowicata. Pod Karolinzite nekolku izraziti specijalizirani slu`bi prestavuvaat vlada vo za~etok. Okolu kapelata, koja na po~etokot bila privatno mesto za molitva, sega se sobiraat sve{-tenici vo slu`ba na vladetelot i negoviot dom. Se pot~ineti arhipelan, glavniot kralski sovetnik, ~ija polo`ba e mo{ne visoka.Od kapelata proistekuva kancelarijata, ~ii notari, se zadolèni za ispra}awe na kralski poveqi (darovnici), pot~ineti na kancelarot (cance-llarius). U{te vo doba na Karlo Veliki, obemot na raboteweto so koi li~no carot se bavel tolku narasnal da bil prinuden eden del na svoite sudski nadle`nost da gi prenese na grof-ot palatini, svetov velikodostojnik koj pretsedava so kralskiot sud, donesuva presudi i gi dostavuva na strankite.

• Finansii. Kako {to ne imale ni vlada ni administracija, Karolinzite isto taka nemaat ni finasiski sistem vo dene{en smisol. Glavniot izvor na prihodite bile dràvni-

25

te nameti, porezi i kuluk, koj se zemal od podanicite, od kralskite domeni, danok nametnat na pot~inetite narodi i vojniot plen. Neposredniot porez na lica (glavarina) i na posed (zemji{en porez) se najduval vo procesot na nestajuvawe. Niv gi zamenuva da`binata (vo na-tura ili pari), koi velmoìte ja davaat pri prilika na op{ti proleterni skup{tini, mada ne e zbor za redovni porezi. Pazarnite taksi pod koi se podrazbiraat taksi za prenos, mo-starina, taksi za vino itn., kako i taksi na raboti sklu~eni na pazarot i sajmovite, pretsta-vuvaat posreden porez. Ama sled razni zloupotrebi, nedovolna kontrola, osloboduvawe, os-tapuvawe na prava (npr. opatija Sen-Vandrij sobira va{arina Ruana), ili prosto sled osku-dna razmena na dobra, sredstvata koi gi dobiva vladetelot se dosta ograni~eni.

• Teritorijalni slu`benici i na~in na kontrola. Otporot na izvesni novoosvoeni teritorii prema probaweto na asimilacijata, i ponatamu postoewe na ′nacionalni′ zakono-davsta se dovolen dokaz deka ovde ne e zbor za ednoobrazovno ureduvawe, iako carstvoto e podeleno na grofovii. Grofovite, pove}eto od lozata na visokite austraziskata aristokra-tija, vo potpolnost ja drì javnata vlast, ama ne poseduva i sredstva za nejzino vr{ewe. Ni-vnoto osobje e svedeno na najmala mera: eden vikont, nekolku sudii ili stotinari- se vo se dvanaeset lu|e.Kako ni vo doba na Merovingite,grofovite ne primaat nikakva plata od vla-detelot, tuku zemjata ili ′~esta′koi gi koristat kako uìvateli. Na toa treba da se dodadat i prihodite, naplatuvani kako globa i taksa od svoite pot~ineti. Nekoi grofovi so poseb-ni vojni ovlastuvawa imaat za dol`nost da gi ~uvaat granicite na ~elo na novite oblasti: marki ([panija, Austrija, Bretawa, itn.). Zloupotrebite koi neminovno se pojavile, namet-nuvale potrebni kontroli. Op{tata primena na zakletvata vernost izgleda deka ne gi dala o~ekuvanite rezultati. Zatoa nadyorot na kralskite lu|e go vr{at na lice mesto biskupite, koi se pretvorile vo vistinski kralski funkcioneri, i miss dominici. Izbrani od redovite na aktivnite grofovi, biskupite ili opatite, ovie kralski pratenici imaat zada~a da vr{-at nadyor po celoto carstvo. Mo`da se procenila nivnata efikasnost ? Malkubrojni, neko-ga{ nekompletni, najduvaj}i se pod pritisok na sebe ravnite, ovie misi ne vo potpolnost ne ja izvr{ile te{kata zada~a koja im padnala vo delot. înitel e deka ni{to ne moè da go zameni neposrednoto deluvawe na vladetelot. Toa doa|a do izrazuvawe vo mnogubrojnite pa-tuvawa i redovno odrùvawe na sobranija. Sekoj godina na ′majskata poqana′, velmoìte se sobiraat okolu carot, na mesto koe se odredi, zaradi zgolemuvawa za rabotite na crkvata i dràvata. Nivnite odluki se saèti vo vid na naredbi, kapitulari, koi gi odobruva narodot (trupite do{le na vojna), a koe grofovite, biskupite i misite se dol`ni da gi obnaroduvaat i sprovedat vo delo.

• Crkva. Karolinzite nastojuvaat crkvata da ja izvedat od anarhijata vo koja zapadna-la poslednite denovi na dinastijata na Merovingite. Uz pomo{ na Bonifacija,62 Karloman ja zapo~nuva (742) politikata na reformi koi gi prodolùva Pipin Mali (negoviot brat), Karlo Veliki i Ludvig Pobo`ni. Kapitularite od godinata 789, 802, 806, 813, 816, 817, 818. ili 819. ja odebeleùvaat glavnata nejzina etapa. Tie se odnesuvaat ne tolku na kalu|erski redovi koi ve}e bile reformirani anglosaski misioneri, kolku na samata crkva, a naro~i-to na funkcijata na biskupot. Od doba na Hlodevehovite naslednici,vladetelot imenuva bi-skupi po svoja voqa, naj~esto bez obyir na kanonskite pravila. Toj raspolaga so biskupska stolica i crkoven imot. Karlo Martel vr{i mnogu otima~ini i, po zborovite na Bonofac-ij,biskupskoto dostinstvo im go prepu{ta na ′svetovwacite pohlepni na crkovni dobra, ili brakolomni, razvratni, zelena{ki sve{tenici′. Obnovata na biskupskata funkcija e dolgo-ro~no delo koe e dovr{eno tek pod Ludvig Pobo`ni. Gri`livo odbrani, podvrgnati na nad-yor na misijata i mitropolitite (nadbiskupi), biskupite toga{ postanuvaat najdobri pomo-{nici na vlasta.63

Da bi gi za{titil crkvenite dobra od toa da dràvnite slu`benici eventualno pri-grabat, Karlo Veliki i negovite sledbenici ponovo ja stavaat na snaga institucijata imu-nitet koja, bar vo pomalku pova`ni slu~aevi, crkvenite dobra gi postavuva pod vlast na vladatelot64 a ne pove}e vo pravna nadle`nost na grofot vladatel.

62 Tokmu Merovingite bile pod Carigrad, a so Bonifacij carigradskite Sklavini se pokatoli~uvaat. 63 Katoli~kata crkva ″bez obyir na kanonskite pravila″ se {irela na {teta na pravoslavieto, i denes. 64 U{te eden dokaz, crkvata e pod carot. Sledi papstvoto bez car od vreme na Gotite da ne e kanonsko.

26

Disciplinata vo crkvata, zedni~ko delo na monarhijata i papstvoto, ja sproveduvale dràvnite sobori i op{tite sobranija. Kapitularot od 816. zaveduva disciplina kaj kano-nicite na sobornata crkva.Ustanovenite parohii,~ie izdrùvawe, od vremeto na Pipin Ma-liot, e obezbedeno so pribirawe na desetki, doprinelo na {irewe na hristijanstvoto vo seloto.

• Pravosudstvo. Idejata za izedna~uvawe na pravata, koja (817) ja iznel lionskiot nad-biskup Agobard, ne e sprovedena na delo, tuku postepeno se iskristaliziral poimot za teri-torijalnosta na zakonite. Grofoviot sud, mallus, ostanuva ′prevashoden teritorijalen sud′ mada izvesni reformi nastojuvaat da mu ja ograni~at kompetencijata vo korist na dvorskiot sud i da mu ja smalat nadle`nosta na pro{irewe na imunitetot. I stvarno, obilnite pri-hodi koi na grofot mu donesuva vr{eweto pravosudstvo doveduva do ~esti i te{ki povredi na pravata. Ve}e od 780. Karlo Veliki proba za toa da najde lek so izmenata na sostavot na grofovskiot sud. Edno stalno sudsko telo napraveno od skabini ({efeni) koi imenuvaat misi, gi zamenuvaat veledostojnicite, rahimburgi od dobata na Merovingite.

Stopanski ìvot. • Posed. Kako i pod Merovinzite, stopanstvoto ostanuva zemjodel-sko, i ponatamu se zasniva na posed koj go so~inuvaat vlastelinski del (rezerva) i mansusi. Vlastelinskiot del (tretina do ~etvrtina na imotot) go so~inuvaat dvorot curtis (gospoda-revo prebivali{te, pomo{ni zgradi, kolibi na doma{nite robovi) i couture (oranici, vi-nogradi, livadi) uz {irok pojas {umi i neobraboteno zemji{te, neophoden element vo sto-panstvoto koe gi spojuva zemjodelstvoto i sto~arstvoto. Mansusite, del na imot koj gospo-darot go ostapuva na zakupecot vo zamena za negovata rabota na vlastelinskiot del, isto ta-ka go so~inuvast posebnite stopanski edinici koi imaat svoi zgradi, obrabotlivi poliwa, neobrabotlivo zemji{te. Podelata na manusite prema pravniot status na negovite ìteli (slobodni lu|e, robovi, oslobodenici) ima samo teoretsko zna~ewe, mada uslugata svrzana za sekoja kategorija na mansusi-kuluk,davawe na natura ili pari, ostanuva nepromeneti. Ni-vniot broj zavisi od goleminata na posedot; od druga strana, mansusite ne prestavuvaat po-ve}e, kako vo po~etokot, edinica na koja ìvee samo edno doma}instvo. Vo IX vek stanuvawe na pove}e semejstva vo eden mansus kako i cepewe na mansusot se se po~esta pojava, {to ne zna~i, voop{to zemeno, deka ìtelstvoto se zgolemilo.

Slabata tehni~ka oprema, nedovolni koli~ini na |ubriva, koi iziskuvaat promena na plodoredot sekoja vtora ili treta godina, ne ovozmoùva pogolemi prinosi. Ama, posedot proizveduva bar za potrebite na svoite ìteli, nekoga{ i uprkos nepovolnite klimatski uslovi. Taka lozata se odgleduva duri vo oblasta Kalea.65 Mada postoi nastojuvawe da po-sedot sam da gi zadovoli svoite potrebi, vo toa ne se uspeva. So kupuvawe i proda`ba posed-ot u~estvuva vo trgovijata koja e ′sku~ena ama redovna′.

• Trgovija. Lokalnata razmena se vr{i so posredstvo na sedmi~nite pazari(forum, mer-catus) koi se odrùvaat vo gradovite ili golemite sela; tie pruàt prilika za osredni ra-boti koi imaat pove}e karakter na trampa otkolku na vistinska trgovija. Vo oblasnite ili me|uoblasni razmeri, trgovijata prostorno e ograni~ena i se sveduva na ìvotni namirnici (ìtarici, vino, riba, sol) ili na sirovini (grozje); toa e relativno te{ka roba koja naj~e-sto se prenesuva so re~ni pati{ta, a nekoga{ i so starite rimski drumovi. Me|unarodnata trgovija, koja se najduva vo racete i profesionalnite trgovci od Istok, Evrei, Skadinavci, Frizi, nazvani so edno ime negotiatores, se obra}a na tesen, ama bogat krug na kupci (kralevi, crkvi, manastiri, krupni zemjoposednici), revnosni potro{uva~i na skapoceni tkaenini, mirisi, za~ini so poteklo od muslimanskite zemji i vizantiskiot istok. Ovaa roba pristi-gnuva vo Karolinskoto Carstvo po razni pati{ta. Ve}e od IX vek Varjazi ([ve|ani), doa|aj-}i vo dopir so zemjite okolu Crno More,66 nabavuvaj}i vizantiska i muslimanska roba, i ja stavaat vo skladi{te vo Vizbija (samo vizba, R.I.), na ostrovoto Gotland (ili Getland), pr-ed {to }e se rasturat po Rajna. Patot so isto~noto Sredozemje vodi do vizantiskite prista-ni{ta na Jadran, naro~ito kaj Mletkite. Preku alpskite prevoji, gradovite vo dolinata na

65 So lozata, koja ja nema niz cel kontinent, na kogo na celiot i denes nema uslovi za zemjodelsko pr-oizvodstvo, duri imalo kanibalizam, se potvrduva deka toj bil naselen od i preku Balkanot.Iako ve}e pominale dva mileniumi vo novata era, i denes ima delovi na kontinentot,na kogo se jade riba, treva... 66 Varezite ja imale vrskata so nivnoto Crno More, zatoa{to {vedskite i ruskite Varezi bile isti.

27

rekata Po gi prenosuva proizvodite od istok prema carstvoto. Na zapadniot Mediteran plovidbata i trgovijata se nesigurni sled gusarweto na Saracenite, ama toa ne go spre~uva ìviot promet od Marsej i pristani{tata na ustieto na Rona.

Vo nedostatok na ′industrsko proizvodstvo′, trgovskata ravnoteà se ostvaruva deli-mi~no so izvozot na volna od oblasta Bulone, a naro~ito so proda`ba na èlezno oru`je i robovi na muslimanski zemji iako toa, navistina, go zabranuva i karolinskata monarhija i papstvoto. Robovite pofa}ani vo zemjite na severna Evropa, vo Anglija, me|u ju`nite Slo-veni (Sklavini, R.I.), verdenskite trgovci gi sproveduvaat prema [panija, a Mle~anite prema Egipet i vo severna Afrika. (Bulon=vulon=volon=vol′na=volna=vuna=bulon, R.I.)

Obnovuvawe na gradovite. Obnovuvaweto na trgovijata, iako u{te sekoga{ sku~ena, neredovna i nesigurna, neminovno dovelo do oìvuvawe na gradovite. Zablagodaruvaj}i na obnovuvaweto na trgovskite vrski se sozdavaat, okolu re~nite i morskite stovari{ta, celi novi naselbi, portus, koja se bavi so trgovija. Taka na Laman{ i na Severno More se razviva-at Ruan, Kventovik,67 Dursted; vo dolinata na rekata [elde, Valansjen, Turne, Gan; na Mezi Dinan, Namir, Lj; na Rajna Majnc, centar na friziskata trgovija. Vo koja mera muslimanite (ve}e od VIII vek) po osvojuvawe raspolagaat so sasanidskoto zlato; imaat pristap na zlato-to na Sudan i Egipet; kovaweto na zlatni pari- dinar) doprinele procvetuvawe na gradovi-te ? Toa pra{awe e sporno. Vo rabotite so skore{ni datumi vo koi se istaknuva ulogata na parite, se donesuva zaklu~ok za postoewe na odnosi pome|u monetarniot sistem na Karolin-gite i muslimanskiot (prost odnos izme|u srebreniot denije, ~ija vrednost ja povisil Kar-lo Veliki (781), i zlatniot dinar na Omejadite).68

Karolinska renesansa. Vra}aweto na redot i mirot, kako i reorganizacijata na crk-vata se povolni uslovi za intelektualno i umetni~ko procvetuvawe, za ′renesansata′. Pret-voruvaweto na anglosaskite i irskite manastiri vo ogni{te na kulturata, po~nuvaj}i od krajot na VII vek, i obnovuvawe na vrskata so Italija so osvojuvawe na Langobardskoto kr-alstvo prestavuva predigra na toj preporod. Prvite oznaki na ovoj preporod najduvame vo kriptite i grobnicite vo @uar, iluminisani rakopisi na Lindisfarn i Xerou, evangelie od Ehternaha. Vo èlbata da se unapredi obrazuvaweto na svoeto sve{teni{tvo, Karlo Ve-liki bara vo manastirite potrebni u~iteli.Toj gi doveduva od Italija, odnosno gi zadrùva na svojot dvor, Petre od Piza, Pavle \akon, Pavlina od Akvileja, a Angosasot Alkuin go doveduva 801. vo opatijata Svet Martin vo Turu kako bi sorabotuval na reforma na {koli-te. Na dvorot toj tie u~iteli gi grupira vo akademija. Za vlastelskite sinovi osnova dvor-ska {kola. Na biskupite i manastirite im nareduva da gi otvorat ili obnovat {kolite na-meneti za prosvetuvawe na niskoto sve{teni{tvo i narodot. Mnozintstvo na tie biskupski i opatiski {koli se specijaliziraat vo nastava na liturgisko peewe i transkripcija na la-tinskite klasiki na karlinskiot miniskulu, pismo jasno i lesno za ~itawe. Toa prestavuva najtraen vid na knièvna renesansa, koja vsu{nost se ograni~uva na odredena sredina i koja dala mal broj zna~ajni dela.69 (Pa ″liturgisko peewe″ vo pravoslavieto, R.I.)

Poploden e preporodot na umetnosta. Za javnite zgradi i palati znaeme edino od tek-stovite. Crkvenoto grade`ni{tvo, koja prestavuva dvorska kapela vo Ahen, crkvata vo @e-rmiwi-de-Pre i nekolku skore{ni otkritija vo Sen-Benoa-sir-Loar (1960), vo Sen-Marsi-jal-de-Limo` (1960), vo Sen-Rikije (1962) pokaùvaat vizantisko vlijanie,70 mada novite te-hni~ki postapci i rasporedot ja nagovestuvaat romanskata umetnost. Mozaikot od @ermiwi -de-Pre, nekolku gipseni fragmenti i freski vo koi ponovo se javuva ~ove~ki lik, predme-ti od zlato tanane izrabotka, kako {to e vonredno ubava patena (plitica) od opatija Sen-Deni (Luvr), govorat za izvonredni ukrasi. Ama karolinskiot preporod pred se doa|a do iz-razuvawe vo iluminiranite rakopisi koi se raboteni vo {kolata vo Rems (utrehtski psal-tir), vo Turu (evangelie na svetiot Medarde, biblija na Karlo ]elaviot), vo Mec i Fulda. Vo niv se me{aat vizantisko, isto~na~ko, anglosasko i irsko vlijanie.71

67 Poimite se venetski=tn.slovenski.Najdobar dokaz e Kventovik (k ventov ik):ventov=venetov ik=ik. 68 Bidej}i se pla}alo dnevnici, den=din, deni (denij)=dinar(=den ar),ar=samo tn.slovenski zavr{etok. 69 Frankite so balkansko poteklo govorele na tn.slovenski jazik, a i na kogo od latinski preveduvale. 70 Samo u{te eden dokaz, deka crkovniot ìvot na Frankite bil samo makedonski, so centar Carigrad. 71 Se potvrduva, umetnosta bila makedonska, isto~na~ka, otkade bile preselbite, a koi i denes traat.

28

Raspadnuvawe na Karolinsko Carstvo. Zagrozeno edinstvo. Ostvareno so odredbata od 817. edinstvoto na Karlinskoto Carstvo ne moè da gi izdrì te{kite isku{enija pred koi se na{lo 830. Pobunata na sinovite na Ludvig Pobo`ni i nivnata bratoubistvena bo-rba odma po tatkovata smrt (20. juni 840) otvoruvaat ponovo period na podelba i onevomoù-vaat, i pokraj nastojuvaweto na klerot i papstvoto, ponovo da se vospostavi edinstveno ca-rstvo. Po 840. Lotarovite ambicii predizvikale Karlo ]elaviot i Ludvig, kralot na Bava-rska, da se dignat protiv nego. Na den 25. juni 841. Lotar e pobeden kaj Fontenoa-an-Pizeja, dodeka negovite bra}a go za~vrstvuvaat svojot sojuz so Strazbur{kata zakletva (14. fevrua-ri 842). Toa e prv pat vo eden zvani~en akt da mu se dava prednost na narodnite jazici, ′ro-man′ (romanski) i ′tudesque′ (germanski), nad latinski.72 Avgust 843. prinuden na popu{tawe, Lotar go potpi{uva Verdenskiot dogovor, so koj se cepi edinstvoto, dodeluvaj}i mu go na Karlo ]elaviot zapadniot del na carstvoto (Francia occidentalis, ili Francija), na Luj ′Ger-manski′ isto~en del (Francia orientalis , ili Germanija), na Lotar, osven carskata titula i dve-te prestolnini- Ahen i Rim, edna tampon-dràva izme|u Frizija i Italija (Lotaringija ili Lorena). Taka verdenskata delba gi postavuva ramkite vo koi, vo slednite vekovi, }e se obrazuvaat francuska i germanska nacija.73 [to se odnesuva na sredniot del na Lotarovoto kralstvo, toa odma po smrtta na svojot prv vladetel (855) postanalo predmet na delbi i za-visi od negovite neposredni sosedi.

Po 843. se odràlo samo versko edinstvo. Crkvata ne se miri so nestanokot na Karo-linskoto Carstvo i proba da go so~uva toa edinstvo. Taa ne e vo mo`nost da go spre~i ra-spar~uvaweto, te nastojuva bar da ja za~uva slogata izme|u novonastanatite kralstva. Ama reìmot ′bratstva′, koj definira ve}aweto odràno vo Jicu (oktomvri 844) i vo Mersen (847, 851) se zavr{uva so neuspeh. Samo u{te papstvoto, na kogo po 827. koga muslimanite ja zavzele Sicilija, mu zapretila neposredna opasnost, saka da ja spasi idejata za carstvoto, oti so toa sebe bi se obezbedilo.Po smrtta na Ludvig II (875),na poziv na Jovan VIII (872-882), Karlo ]elavi odi vo Italija i ja prima carskata kruna (25. dekemvri 875). Po Karlovata smrt (877) i preranoto nestanuvawe na Ludvig II Mucavca(879), Jovan VIII im se svrtuva na germanskite Karolinzi. So pojavata na Karlo Debeliot, tretiot sin na Ludvig Germanski, kako da se voskrsnuva carstvoto na Karlo Veliki. Kralot na Italija od 879, edinstven na-slednik vo Germanija po smrtta na svoite bra}a, e krunisan za car 881. Karlo Debeliot po-stanuva kral na Francija 884. Zaradi svoite nesposobnosti (887) e svrgnat od prestolot. Po kratkotrajnata Arnoldova vlast(896- 899) i se dodeka Oton Germanski ne go obnovil car-stvoto, carskata titula, koi ja nosat rimskite kralevi- ima samo simboli~no zna~ewe.

Selidba vo IX i X vek. Nastanuvawe na feudalizmot. Ve}e za vreme na Karlo Veliki, normanskite gusari go napadnale Karolinskoto Carstvo koe ne bilo vo sostojba od niv da se odbrani. Na Sredozemno More harale saracenski gusari. Raskomadanosta na carstvoto im vleva novi smelosti na Normanite i Saracenite na granicite prema okeaonot i Sredozemno More, dodeka na istok Evropa se pojavuvaat novi zavojuva~i, Maxari, koi, po~nuvaj}i od X vek vr{at se po~esti pla~ka{i prepadi.

• Na krajot na IX vek, od svoeto gusarsko leglo vo Gard-Freneu (Fraxinetum), blizu do Sen-Tropea, Saracenite vr{at prepadi na Provansa i, preku Alpite, na severna Italija i Alemanija. Od 827. do 902. drugi grupi odat vo osvojuvawe na Sicilija. Tie odat i vo Korzi-ka i Sardinija. Godinata 837. stapuvaat na ~vrsto tlo, vo Puqa i Kalabrija, doa|aat do Rim 26. avgust 846 (ja pla~kaat bazilikata na Svetiot Petar) i gi zadrùvaat na poluostrovoto upori{tata od koi se isterani 916.Tek vo XI vek Normanite so svoite osvojuvawa }e se oslo-bodi Italija od prisustvoto na Saracenite.

• Nasproti osvojuvawata na Saracenite, normanskata selidba se odlikuva so trajni naseluvawe. Vo tekot na IX vek Norveàni gi zavzemaat ostrovata Orkade i [etlend, potoa gi osvojuvaat Irska i Herbidskite ostrovi. Izme|u 860. i 870. tie se nastanuvaat na Island, dopiraat do [kotska, potoa do Grendland i najposle, okolu 1000. godina, do amerikanskiot kontinent.

72 Se govori za naroden=tn.slovenski jazik,no ne romanski,koj bil samo latniziran tn.slovenski jazik. 73 Francuska nacija na krajot na XVIII vek so vulgarenlatinski=narodenlatinski, v=b, kako dvoresen jazik (Belci i Crnci) i Germanija samo vo XIX vek,so tn.Sloven Bizmark,so trorasen jazik,i tatarski.

29

Rivalstvoto izme|u anglo-saskite kralstva i gra|anskite vojni koi go razdiraat Ka-rolinskoto Carstvo po smrtta na Ludvig Pobo`ni mu odat na raka na danskite potfati. Vo Anglija,Dancite gi pokorile kralstvata Nortumbrija(866) i Mercija (874). Po ′Vedmorski-ot mir′(maj 878) tie se naselile severno od Vatlin{kiot pat (Watling Street-rimski drum od London do êstera). Na krajot na IX vek (Alfred Veliki, 871- okolu 900) i vo tekot na X vek anglosaska odbrana vo svoi race ja zema saski kralski dom Veseks (Wessex), ama ve}e 980. Da-ncite ponovo stapuvaat vo napad i zapo~nuva sistematsko osvojuvawe, koe }e se zavr{i so toa {to 1017. danskikrak Knut }e bide priznaet za kral na Anglija. (Knut=k nut, R.I.)

Na kontinentot Dancite od 840. gusarat po bregovite na Laman{ i Atlantik. Kvento-vik e razoren (842. ili 844), Nant opla~kan (843), a Bordo (848) i Perige (849) spalen. Po 850. od svoite bazi na ustiata na rekite, na brodovite pogodni za re~na kako i za morska plovidba, dovolno lesni da moàt da se prenesat na race, Dancite prodiraat vo vnatre{no-sta na zemjata, ostavaj}i zad sebe pusto{; tie dopirat do Melena (861), Moa (861 ili 862) i, vo pove}e mahovi, plovat uz Sena do Paris (856-857; 861; 865-866; 876). Od vojnite bazi vo No-armutje i Sen-Floran-le-Vjeju gi kontroliraat pokrainite okolu Loara i cel jugozapad. Bi-dej}i Veseks pruà otpor odma po ′Vedmorskiot mir′, tie po~esto dejstvuvaat vo predelite na Meze, Rajna i [elde i ponovo doa|aat do ustieto na Sena. Vojskata, koja so~inuva okolu 30000 lu|e, go opsednuvaat Paris 24. noemvri 885. i se povlekuvaat tek po{to od Karlo De-beliot, oktomvri 886, dobile golema otkupnina, a potoa odat da ja pla~kaat Burgundija. Naj-posle 911, po dogovorot sklu~en vo Sen-Kler-sir-Ept izme|u Karlo III Prostiot i danskiot voda~ Rolone. Normanite se nastanuvaat vo oblastite na dolniot tek na Sena, koja ottoga{ se naziva Normandija.

• Dodeka Normanite ja pusto{at Francija (Francia occidentalis), Pe~enezi, narod so tu-rsko poteklo, gi isterale od toj kraj 850-860. Ugrite ili Maxarite, koi do{le od Sibir i na po~etokot na IX vek go zaposednale predelot isto~no od Azovsko More. Maxarite baraat uto~i{te na zapad. Na krajot na IX vek izbivaat na golemata ravnica izme|u Tisa i Dunav, otkade, pove}e od pola vek, od 899. do 954. poa|aat vo napad na Italija, Germanija (pla~kawe i palewe na Bremen 918), Alzas, Loren, kralstvoto Burgundija, Langedok, Beri, Akvitanija, [panija. Kralot Oton I gi zaustavil Maxarite 10. avgust 955. vo Bavarska i gi pobedil na rekata Leh kaj Augsburg i so toa gi okon~il nivnite upadi.74

• Posledici na selidbite od IX i X vek. Vo Francija i Germanija, po ovie selidbi, ka-ko i po onie od ranite vekovi, ostanale mnogu ru{evini. Ovie nastani ja otkrile slabosta na Karolinzite, koi, nesposobni na zavojuva~ite da im pruàt otpor, bile primorani da gi potkupuvaat kako bi se povlekle (Karlo ]elaviot 845, 853, 862, 866; Karlo Debeliot 886). Vsu{nost lokalnite prestavnici na vlasta se griàt za odbrana na teritorijata. Anùjski grof Robert Sna`ni, na kogo Karlo ]elaviot mu ja poveril odbranata na zapadnite krai-{ta, gi pobedil 866. Normanite kaj Brisarte, ama i samiot poginal vo borbata. Negoviot sin grof Ed, branitel na Paris so biskupot Gozlen 855, gi pobedil kaj Monfokona vo Ar-gon (24. juni 888). E izbran za kral na zapadnite Franki i miropomazan 29. fevruari 888.

Selidbata, koja dovela do oslabuvawe na kralskata vlast, go zabrzale razvitokot na karolinskoto op{testvo vo pravec na feudalizmot. Javnata vlast preo|a od kralot najprvo na vojvodite i grofovite, a potoa, na krajot na IX vek, na obi~nite drà~i na tvrdinite, se-niori kastelani na koi poslabi vazali im se ′prepora~uvaat′. So toa na hierarhiskata lest-vica se dodava nov, vojni~ki, element koj ve}e za vreme Karlo Veliki bil vo proces na ost-varuvawe. So {to primaweto na obvrskata pred se zna~i deka vazal ne }e raboti protiv in-tersite na svojot gospodar. Seniorot se griì za opremata na svojot vazal ostapuvaj}i mu beneficija (feud), ~ie dodeluvawe postanalo uslov na vazalstvoto. Vo op{testvoto, koe ostanalo zemjodelsko, sklopuvaweto na takvite vrski, poja~ani so priznavawe na principot naslednosta na feudot, funkcija i ′~esta′, doveduva do ′pot~inuvawe′ na pretstavnicite na

74 Adamo- Vitni pi{at: ″Ne postoi dokaz za postoewe na ovaa krvna grupa postara od 900 ili 1000 go-dini, koga imalo zapadna migracija na isto~nite narodi. Krvnata grupa AV retko se nao|a vo evro-pskite grobovi pred 900 g.n.e. Ispituvawata na iskopini na predistoriski grobnici vo Ungarija po-kaùvaat izrazit nedostatok na ovaa krvna grupa vo longobardiskiot period (4 do 7 vek n.e.)″. Vrskata na Mongolite so krvna grupa V so na Belcite krvnata grupa A se do{lo do AV:Bavari=b avari,b=v,va.

30

javnata vlast, a istovremeno do zastaruvawe na dosega postoe~kite razliki izme|u slobo-dnite i neslobodnite lu|e. Op{testvoto se cepi na dve odvoeni klasi: vitezi i vojnici koi ìveat od svoite feudi i imaat se poprecizni odredeni obvrski, i selani koi se oslobode-ni sluèwe vojska, ama se primorani na poniùva~ko pot~inuvawe i potpolna zavisnost od svojot senior.

Obnova na carstvoto. Evolucijata koja Francija ja vodela vo feudalizam, doveduva i Germanija da ja obnovi vladarskata mo} i carstvo. Opadnuvaweto na dinastijata na Karoli-nzite za vladata na Karlo Debeliot predizvikuva vo Germanija ponovo roduvawe na parti-kularisti~kite nastojuvawa i pregrupirawe na narodite vo golemi, gotovo nezavisni voj-vodstva: Saksonija, Bavarska, [vapska, Frankonija, Lotaringija. Po smrtta na posledniot Karolinga, Ludvig Deteta (911), Konrad, vojvoda na Frankonija, prima kralska kruna, ama negovata vlast ne gi preo|a granicite na negovoto vojvodstvo. Nasproti toa, Henrih, knezot na Saksonija, koi doa|a na vlast po nego 919, ja za~vrstuva polo`bata na zaksonskiot dom so toa {to organizira otpor protiv Maxarite i, blagodarej}i na taa okolnost, negoviot sin Oton da bide izbran za kral 936. Vo racete na ovoj vladetel kralskata vlast ponovo posta-nuva realnost. Krunisan i miropomazan vo Ahen, toj sebe go pot~inuva vojvodstvata, gi pri-pojuva na kralskiot posed, gi poveruva na ~lenovite na svoeto semejstvo, gi raspar~uva i im imenuva titularni gospodari. Biskupite koi kralot go imenuvaat i koi gi ′voveduva vo gro-fovski funkcii′ postanuvaat kako vo vreme na Karlo Veliki, (so koj Oton rado se sporedu-val), najdobra podr{ka na vlasta. Von granicata, Burgundija od doba na stapuvawe na prest-ol na mladiot Konrad (837) i Francija, po smrtta na Ludvig IV (954) potpolno mu se odani. Vo Italija, kade kralskata kruna e predmet na ogor~eni raspravii, Oton intervenira prv pat 951. i bil priznat za kral, ama pobunata koja izbila vo Germanija go primoruva da se vr-ati vo zemjata na krajot 952. Godinata 961, oven~an so slava ste~ena 955. so pobedata nad Ma-xarite, toj se vra}a vo Italija na poziv na papata Jovana XII. Po vtor pat ja prisvojuva italijanskata kralska kruna (avgust 961) i ja prima od papata carskata kruna (2. fevruari 962). Po periodot na opa|awe koj trael podolgo od eden vek, carstvoto- sega od sredi{te vo Germanija i Italija- pa|a vo del na najmo}niot vladetel na Zapad. I, kako {to ja obnovil kralskata vlast, Oton I nameruva da go ostvari edinstvoto na carstvoto. Papstvoto ponovo e pot~iento na carskata vlast.75 Pokrstuvaweto na Slovenite (Sklavinite, R.I.) e zabrzano so osnovawe na pove}e biskupi prema istok kako i Magdebur{kata nadbiskupija 962.76 Ele-menti na ovaa renesansa se ogledaat vo reformite na manastirskiot ìvot, vo obnova na u~enosta pod zakrilje na crkvata, vo za{titata koja Oton, kako nekoga{ Karlo Veliki, im pruà na pisatelite i nau~nicite.Vo umetnosta(po ven~aweto na Oton II so princezata Teo-fana 972) se me{aat vizantiskoto vlijanie so karolinskata tradicija.77 Vo oblasta na ume-tni~kite zanaeti najvredni primeroci od Otonoviot period nesporno vodat poteklo od re-mek- dela IX vek (npr. Utrehtski psaltir).

Posledni karolinzi. Karolinskata dinastija, koja se ugasile ve}e 911, vo Italija i vo Provansa 950, prodolùva vo Francija do 987. Vo tekot na celiot ovoj period trae sudirot izme|u naslednicite na Karlo ]elavi i Edovihovite potomci. Vo dva maha, 922, so vojvodata na Francija, Roberto, i 923. so vojvodata na Burgundija, Raulo, ′robertovcite′ doa|aat na vlast vo Francija.Me|utoa, Robertoviot sin Hugo Veliki vladee pod imeto na Karilinzite: Ludvig IV Prekumorski (936-954) i Lotar (954-986), koi i sami se najduvaat pod zakriljata na Oton I. Kako Ludvig V (vo 987) nemal direkten naslednik, velmoìte go izbrale za kral Hugo Kapeta, sinot na Hugo Veliki. So niv po~nuva dinastijata″.

Sledi Feudalno doba, od krajot na X vek do polovina na XIII vek. Na str. 316 e Sveto Rimsko Carstvo na germanskata narodnost. ″Sveto Rimsko Carstvo na germanskata narodnost (962-1273). Saksonska dinastija. •

Carstvo i negovite institucii. Bidej}i carot Oton I, vtor germanski vladetel na sakso-nskata dinastija, go osvoil kralstvoto na Italija, rimskiot papa go krunisal za car (2. fe-vruari 962). Carskata titula ne bila dodelena od 924. godina, izgubuvaj}i go sekoj smisol

75 Pa vrz papstvoto bil carot. Tokmu zatoa od vreme na Gotite papstvoto nikoga{ ne bilo kanonsko. 76 Prodolìlo pokatoli~uvawe na pravoslavnite Sklavini,so centar Carigrad.Ova bilo i poèstoko 77 Pravoslavnite=tn.vizantiski Sklavini i po Oton I prodolùvaat da se pokatoli~uvaat,tn.Germani.

31

u{te na krajot na IX vek, oti carevite ne bile vo sostojba pod svojata vlast da gi dràt vla-detelite na kralstvata nastanati so podelbata na dràvite na Karlo Veliki. Oton I ne na-meruva da ja nametne svojata vlast na kralevite. Nego carskata titula mu e potrebna samo da ja potvrdi mo}ta na svoeto carstvo koe se zasniva na Germanija, najjakoto kralstvo na Zapad. Novoto carstvo go obfa}a nasledstvoto na Ludvig Germanski, pograni~nite oblasti okolu Laba i Odra, vo koi Germancite nastojuvaat da gi pokorat, pokrstat i germaniziraat Slove-nite (Sklavinite, R.I.),78 potoa delot na Italija (oti ju`niot e vo racete na Vizantijcite), Lotaringija, odnosno severniot del na nekoga{noto Lotarovo kralstvo (bregot na Severno-to More pome|u ustieto na [elda i Vezera, slivovite na Meza i Mozela, Alzas); pokraj toa, pod za{tita na Oton I se ê{ka i Burgundija (Jura, Alpite, dolna Rona).Toa carstvo se sme-ta ′sveto′ zatoa{to carot kogo go krunisal samiot papa, dobiva so toa krunisivawe skoro duhovno dostoinstvo. Toa e ′rimsko′ oti se povrzuva za carstvoto na Karlo Veliki koj sebe se smetal naslednik na Zapadnoto Rimsko Carstvo. Najposle toa e ′germansko′ zatoa {to ne-goviot vladetel e kral na Germanija (Nema~ka).

Ipak, vaqa da se napomene izrazot ′Sveto Rimsko Carstvo na Germanskata Narodnost′ se upotrebuva tek od XV vek pa natamu.Germanskite vladeteli biraat velika{i (izbornici) koi vo princip, prestavuvaat narod; isto taka, germanskiot kral, vo èlba da ja osigura kru-nata na svoeto potomstvo, ~esto u{te za ìvotot se organizira izbor na idniot vladetel od svojot rod. Taka e izbran vo Germanija, a potoa i vo Italija, vladetelot po smrtta na svojot prethodnik odi da bide krunisan za car vo Rim. Se slu~uvalo da pomine nekolku godini iz-me|u negovoto stapuvawe na prestolot i krunisuvawe. Mada na carot mu pripa|a vrhovnata sudska vlast i pokornost na podanicite, toj ne e apsoluten gospodar, oti mora i samiot da gi po~ituva obi~aite i stvarnata nezavisnost na svoite izbornici. Me|u izbornicite grofovi se nasledstvo od karolinskoto vreme. Tie izrekuvaat pravda, sobiraat porez, komanduvaat so vojskata i obezbeduvaat red i mir na svoeto podra~je. Postepeno, nivnata vlast postanuva nasledna, so nastojuvawe da se pretvori vo leno, taka grof da e se pomalku kralski ~ovek, a se pove}e vazal koj za sebe zadrùva prihodi na grofovijata i gi smaluva svoite obvrski. Od druga strana, i nekoi drugi mo}ni plemenski semejstva koi steknale prili~na nezavisnost bespravno ja prisvojuvaat titulata na grofot da ja potvrdat svojata mo}. Nekolku grofovii obrazuvaat pogolema edinica, vojvodstvo. Sekoj od niv odgovara otprilika na teritorijata na koja nastanuva germanski narod: toa se Saksonski, Bavarski, Frankonija, Svapska, Gorna i Dolna Lotaringija. Izgraduvavaj}i gi vazalskite odnosi, vojvodite se trudat da postanat obvrzani posrednici izme|u kralot i negovite grofovi. So samo toa nivnata mo} postepeno postanuva zakana za kralskata vlast, {to pokaùva i vozdignuvawe na prestol saksonskiot vojvoda Henrih Pti~ar, tatko na Oton I. Da bi se oduprele na taa mo}, kralevite se dràt na pravoto na otpovikuvawe na vojvodite, ostavuvaj}i ponekoj na ~elo od nekoj od rodninite, a toj na~in tie vo Germanija ja so~uvale kralskata vlast koja se raspadnala vo Francija i Bu-rgundija i koja vo Italija so te{ka maka e obnovena. Sled toa seniorijalniot i feudalniot reìm stignuvaat vo Germanija malku podocna no i vo ostanatite zemji. Mada toj kral e po-mo}en od ostanaite, toj ipak i ne raspolaga so nikakvi adminitrativni sredstva da go zauzda plemstvoto i da ja osigura negovata pokornost. Toj mora neprekinato da patuva od posed do posed kako bi gi sobiral tamo{nite prihodi i osigura poslu{nosta na vazalite. Toj pokraj toa se oslonuva i na crkvata, davaj}i im ja na biskupite vlasta na grofovite vo nivnite gra-dovi, ama da bi bil osiguran vo nivnata odanost, mora da gi kontrolira biskupskite izbori. 78 Prodolùvaat zlostorstvata na pokatoli~uvaweto na pravoslavnite=makedonski Sklavini. Se ka-à: ″Sloveni, ~ija prapostojbina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rim-janite do V vek″. Sklavini bile i prvite prostori na balkanskite Franki, kade Rim napravil pu~, nasila gi istriìle i izbvri~ile, i ottoga{ Frankite kako katolici se istrièni i izbri~eni, {to se gleda i na str. 300, kade ima slika, so sleden tekst: ″Karlo Veliki. Statueta od karolinskoto doba go prestavuva carot bez brada, nasproti edna uporna i pogre{na legenda. Luvr. Fot. Giraudon″. Taa bi-la ostav{tina na makedonskata, so carigradskiot hristijanski pravec. Dokaz: Fredegerova hronika (VII vek), vo koja pi{i za isto~niot gotski kral Teodorih Veliki (493- 526) deka roditelite mu bile Makedonci i deka toj ″Natione Macedonum″ i ″Ex genere Macedum″. Zna~i, imalo samo verski narodi, a nikako nekakva francuska i germanska narodnost. Dvete bile makedonski, od Rim opokatoli~eni, a od VIII vek makedonskite Sklavini,isto~no od rekata Rajna,se pokatoli~uvaat, proces koj e u{te bez kraj.

32

Vo X vek i prvata polovina na XI vek edino vojvodite se sprotistavuvaat na negovite me{a-wa vo izborite. Crkvata u{te i ne pomisluva na toa, a ostanatite blagorodnici premnogu se slabi da bi moèle da biraat biskupi. Od toa proizleguva deka na kralot na Germanija vr{eweto na vlasta go olesnuva pred se vlijanieto koe toj go ima vo sve{tenstvoto. Zaradi toa i este taka ozbilno pra{awe koe }e se postavi vo vtorata polovina na XI vek koga papa-ta }e saka da obezbedi slobodni izbori na biskupite (borba za investitura).

• Carstvoto i negovite sosedi. Vo sporeduvawe so vnatre{nite te{kotii nastanati sled nesigurni strukturi na vlasta, nadvore{ni te{kotii na carstvoto ne izgledaat taka ozbilni. Na sever na carstvoto, Dancite, koi Germancite vo X vek gi preobratile vo hri-stijani, probale da se otmat od germanskoto vlijanie. Iako ~esto go napa|aat carot, Danci-te ne prestavuvaat opasnost. Slovenite (Sklavinite, R.I.) na Istok ne se obedineti: Vendi-te naseleni izme|u Laba i Orda, se vklopeni vo carstvoto i na patot da se pogerman~at;79 êsite pod dinastijata P{emislovi} se carski sojuznici, a pra{kata biskupija, osnovana 972, svrzana e so germanskata crkva. [to se odnesuva na Poljacite pod dinastijata Pjasta, tie 963. ja priznale vrhovnata vlast na Oton I, ama na crkovno pole sakaat da zavisat di-rektno od papata. Na jugoistok, Maxarite, koi Oton I gi pobedil na Le{koto pole 955, pri-stanale isto taka da se pokrstat. Odnosite so Vizantija, koi vo po~etokot se mo{ne lo{i, postepeno se popravaat so ènidbata na Otonoviot sin so edna gr~ka (makedonska, R.I.) pr-inceza 972. Na zapad, Francuskoto kralstvo, okolu ~ij prestol se borat naslednicite na Ka-rolinzite i Robertincite ne e vo sostojba da gi istakne svoite prava na Lotaringija, a kra-lot na Burgundija, kogo negovite vazali vo su{tina go li{ile od vlasta, ne moè da go otre-si carevoto staratelstvo. Nastojuvaweto na germanskite kralevi za vojna, a ponekoga{ e ve-rska ekspanzija se ~ustvuva na site granici, a na raka i idi stopanskiot uspon na zemjata. Ve}e vo vreme na Oton I Germanija u~estvuva vo me|unarodnata trgovija, {to doprinesuva da procvetat nejzinite gradovi Keln, Magdeburgi Regensburg. Ipak, u{te sekoga{ glavna sto-panska dejnost zemjodelstvoto, koe vo XI vek vo taa slabo naselen zemja }e obfati golemi pr-ostranstva.80

Oton II (973-983), sin i naslednik na Oton I, nastojuva da ja osvoi ju`na Italija i gi zanemaruva isto~nite granici. Pritisnat od pobunetite Sloveni (Sklavini, R.I.),81 go na-pu{ta desniot breg na Laba (983). Od druga strana, uspe{no ja so~uval Lotaringija, i pokraj napadot na Lotar, francuskiot Koroling, na Ahen. Negoviot sin Oton III (983-1002) stvarno stapuva na prestol tek 996. Pod vlijanie na svojata majka Teofana i u~itelot Herbert od Orijak,82 koj podocna }e go postavi za papa pod imeto Silvester II, }e nastojuva da vosposta-vi nasledstvo na Rim i Karlo Veliki vo carstvoto koe bi gi obfatilo site zapadni hristi-janski krai{ta, a i novokrstenite zemji vo sredna Evropa. Poradi toa gi zanemaruva germa-nskite intersi. Na maxarskiot vojvoda Stefan mu dodeluva kralska kruna (1000) i ja pri-znava samostalnosta na polskata i maxarskata crkva, koi ottoga{ direktno }e bidat zavi-sni od Svetata stolica. Od isti razlozi pove}e saka da boravi vo Rim otkolku vo Germanija, potvrduvaj}i ja taka èlbata na carstvoto da se poistoveti so hristijanstvoto.83 Po negova-ta prerana smrt, bidej}i zad sebe ne ostavil potomstvo, go nasledil bavarskiot vojvoda pod imeto Henrih II (1002-1024). Ma e isto taka ognen hristijanin i isto taka uveren vo svojata uloga kako negoviot prethodnik, ipak mora da gi ograni~i svoite ambicii. Vo Italija za kral se krunisal Arduin Ivrejski (1002), voda~ na tamo{noto blagorodni{tvo, a vo Polska Boleslav Veliki svojata zemja ja pro{iril se do Laba i go osnova kralstvoto Polska (1025). Iako primoran da se bori na dva fronta, Henrih ipak ponovo ja osvojuva Italija i vo Rim se krunisal za car (1014), pripremaj}i go vo me|uvremeno i prisoedinuvaweto na Burgundija. 79 Ne pogermani~uvawe, tuku samo pokatoli~uvawe. Nikoga{ nemalo germanski narod, nitu takov de-nes postoi. Tokmu zatoa tie so svoite pove}erasni jazici ne se razbiraat, kako sprotivnost na tn.Slo-veni so jazik na belata rasa.Koga germanskata {kola tvrdi,ovie bile pove}e narodi,toa vaì za tn.Ge-rmani.Tn.Sloveni se razedinale so otkaùvawe na tn.staroslovenski,a Germanite se obedinale vo 19v. 80 Vo starata i novata era nenaseleniot kontinent se naseluval so lu|e od i preku Balkanot, a od XI vek se begalo od islamot.Toa prodolìlo i od Balkanot,od 14 vek,masovno po 15 vek.A i denes se bega... 81 Makedonskite=pravoslavnite Sklavini se borele protiv rimskoto pokatolu~uvawe od Frankite... 82 Ne Teofane,tuku Teofana=Teofan a=makedonski ènski rod,{to vaì i za Orijak=ori jak: ori jak. 83 Tn.Germani bile samo katoli~ki narod, nikoga{ etni~ki narod. Etni~ko=ednosno bila belata rasa.

33

Frankovska dinastija. Henrihov rodnina Konrad II (1024-1039), osnova~ na frankov-skata dinastija ili salijska dinastija, da bi se krunisal za car, mora prethodno da zagu{i u{te edno vostanie (1027). Od Poljacite gi prevzema vojnite marki okolu Laba i Odra i ja pripojuva Burgundija na carstvoto, ~ii granici taka dopiraat do Sona i Rona (1032). Za ra-zlika od Lotaringija, Burgundija ne e vklu~ena vo Germanija, ve}e so nea kako i Italija e vrzana personalna unija. Vladetelot, me|utoa, ni vo eden od niv nema mnogu mo}, oti velika-{ite vo niv gi uzurpirale kralskite prerogativi. Napu{taj}i ja politikata na svoite pr-ethodnici i snova za vazalno hristijansko carstvo, toj se vra}a na idejata na Oton I za ek-spanzija na germanskata mo}. Prema crkvata postapuva grubo i neprijatelski i nastojuva da go pridobie blagorodni{tvoto so toa {to }e go podrì razvojot koj vodi naslednost na le-nata. Negoviot sin Henrih III (1039-1056), nasproti toa, saka sam da dodeluva vojvodstva po svoja voqa, {to predizvikuva te{kotii vo Lotaringija i vo Bavarska. Toj ne e vo sostojba da se sprotistavi na nadiraweto na Normanite vo ju`na Italija.Negoviot sin i naslednik He-nrih IV (1056-1106) vo èlba da se odupre na pritisokot na blagorodni{tvoto, nastojuva da sozdade kralski posed vo Saksonija i odbija vojvodstvoto da premine na sinot no po~inati-ot vojvoda (1073). Na toj posed se podignuvaat kralski zamoci, navodno zaradi odbrana na ze-mjata od Slovenite (Sklavinite, R.I.), a vsu{nost da bi vladeel nad niv. Pobunata koja toj postapok go predizvikal e zagu{ena tek uz obe}avaweto deka tie gradovi }e bidat razru{e-ni (1074). I pokraj site probawa da go poni{ti toa vostanie, germanskite kralevi ne }e mo-àt, kako npr. francuski, da se osloni na eden relativno edinstven posed, tuku }e moraat da smetaat isklu~ivo na naslednite zemji, koi mo{ne se ra{trkani i koi ne e lesno ni da se is-koristat niti branat. Od druga strana, blagorodni{tvoto }e go iskoristi sudirot izme|u Henrih IV i papata Grgura VII okolu investiturata i izbere noviot krak Rudolf [vabski (1077). Me|utoa, Henrih IV }e go pobedi svojot soparnik (1080), }e go zavzeme Rim i tamu an-tipapata, kogo toj go sprotistavil na Grgura VII, }e go krunisa za car (mart 1084). E primo-ran da se povle~e pred navalata na normanskiot knez Robert Gviskard, toj go napu{ta Rim (maj 1084). Sukobot izme|u carot i papata, koga go podrùva groficata Matilda, gospodari-ca na Toskana i slivot na rekata Po,i bavarskiot vojvoda Velfi postanuva u{te pozamr{en sled vostanieto na gradovite na severna Italija, koi ja obrazuvaat Lombardiskata liga (1093) protiv biskupot prestaveni od strana na carot i sled pobunata na Henrihoviot sin Konrad (1093). Tie nemiri odat vo prilog na razvojot na feudalizmot vo Germanija, kako {to se gleda po voveduvaweto na ′bo`jiot mir′, koj e znak na opa|awe na centralnata vlast. Henrih V (1106-1125), bidej}i i samiot se dignal protiv tatkoto (1104), ja prodolìl borba-ta protiv papata i blagorodni{tvoto ama so Vormskiot konkordat (1122) e prinuden vo id-nina biskupite da gi smeta za obi~ni vazali so ograni~eni obvrski, a ne pove}e za izvr{i-teli na kralskata vlast.

Sveto Carstvo od 1125. do 1250. i Hoen{taufovci (1138- 1250). Po smrtta na Henrih V velika{ite ja dokaùvaat svojata nezavisnost so toa {to za car mesto negoviot ne~ak Fr-idrih Hoen{taufovca go biraat negoviot protivnik, saksonski vojvoda Lotar (1125-1137). Toa nastojuvawe da se odrì izbornoto kralstvo i na toj na~in da se ograni~i kralskata mo} ponovo se ispoluva pri prilika na izbor na Konrad III Hoen{taufovca (1138-1152), ~ij protivkandidat e Henrih Oholi,vojvoda bavarski i saksonski,najmo}en ~ovek vo Germanija. Carskata vlast u{te pove}e oslabela za vreme na ovie dvajca vladeteli. Sinovecot na Kon-rad III Fridrih I Barbarosa (1152-1190) proba nea da i go povrati stariot sjaj na u{trb na germanskite velika{i i osamostoenite italijanski gradovi. Pokraj toa, toj nasekade nasto-juva da ja pot~ini crkvata. Bidej}i uspe{no vospostavuva red vo Germanija, bara od italija-nskite komuni da se odre~at od onie povlastici koi toj gi smrta bespravno ste~eni (1155) i gi napa|a onie koi se opiraat. Pobedata mu ovozmoùva na soborot vo Ronkalskata dolina (1158) ponovo da go za~vrsti pravecot na svojata politika. Bidej}i go razru{il Milano, koj ponovo se pobunil (1162), toj postavuva vo gradovite koi ne mu izgledaat dovolni odani slu-`benici zvani podestati da ja nadgleduvaat rabotata na izbranite gradski slu`benici, ma-gistrati. Novoto vostanie, pottiknato od papata Aleksandar III, koj doveduva do ponovnoto obrazuvawe na Lombardiska liga, e obeleèn so izgraduvawe na negovata tvrdina Aleksan-drija (1168) i pobedata na vostanieto na Lewana (1176). Fridrih e primoran da go priznae papata Aleksandar III so mirot vo Venecija (1177) i gradska avtonomija so mirot vo Konsta-

34

nca (1183). Toj ipak potajno se nadeva deka }e moè da go povle~e toj ostapok zablagodaruvaj-}i ènidbata na negoviot sin (idniot Henrih VI) so naslednicata na Sicilijanskoto kral-stvo, oti taka }e ima podobar uvid vo aktivnosta na papata i gradovite, sega zagrozeni i na sever i na jug na Italija. Vo Germanija Barbarosa e primoran na blagorodni{tvoto da mu ja priznae naslednosta na vojvodskata titula i obvrska deka vladetelot po konfiskacijata na nekoe leno odma }e vovede vo posedot drug vlastelin, so {to e ograni~eno negovoto nastoju-vawe da go pro{iri kralskiot posed. Ni negoviot zapovedni~ki karakter ne e vo sostojba da go zaustavi razvojot zapo~nat u{te pod negovite prethodnici. Na negoviot sin Henrih VI (1190-1197) ne mu odelo za raka carskata titula da ja napravi nasledna vo hoen{taufovskata dinastija. Nasproti toa, vo nastojuvawe svojata vrhovna vlast da ja pro{iri von Germanija, uspeal na angliskiot kral Ri~ard Lavovo Srce da go prinudi na vazalski odnosi (1193). Po smrtta na Henrih VI negoviot brat Filip [vapski i Velf Oton od Braun{vajg se otimaat za germanskiot prestol. Papata Ino}entije III ja koristi prilikata da go izdvoi od carstvo-to kralstvoto Sicilija, vo koja pod negovata vrhovna vlast i staratelstvo vladee mladiot sin Henrih VI Fridrih, dodeka Italija postanuva ponovo nezavisna. Po Filipovoto ubist-vo (1208) Oton IV najposle se krunisal i za car i za svoja smetka ja prodolùva politikata na Hoen{taufovcite. Toa go naveduva papata da mu se sprotistavi Fridrih, koj pred toa od vnimanie go navel da se odre~i od sicilijanskiot prestol vo korist na pomladiot sin Hen-rih. Koga e izbran za germanski kral (1211), Fridrih II se koristi so porazot na Oton IV, koga Filip Avgust go pobedil kaj Buvina (1214), i najposle ja prima carskata kruna vo Rim (1220). Bidej}i Ino}entije III pove}e ne e papa od 1216, Fridrih, koj nikoga{ iskreno ne se odrekol od Italija, proba ponovo da ja pot~ini svojata uprava. Toa nastojuvawe ne odgovara samo na tradicijata na Svetoto Rimsko Carstvo, tuku prvo i pred se vitalna potreba da se spojat teritoriite Germanija i Sicilija. Se do svojata smrt (1250) toj }e se bori i protiv papite i protiv italijanskite gradovi. Koga papata 1250. mu ja odzel carskata titula, toj vo Germanija mora da se bori protiv dva izastopna pretendenta na kralskiot prestol: Henrih Raspea (1246-1247) i Vilijam Holandski (1247-1256). Konrad IV, kogo u{te 1237. negoviot tatko Fridrih II go nametnal za germanski kral, odi vo Italija, kade }e pogini 1254, ostavaj}i mu go italijanskiot prestol na svojot polubrat Manfred (vidi ponatamu).

′Veliki interegnum′ (1256-1273). Dodeka poslednite Hau{taufovci vo Sicilijansko-to kralstvo se odrùvaat do 1268, vo Germanija nastapuva veliki interegnum (1256-1273), ko-ga izbornicite nikako ne moèle da izberat kandidat koj bi se nametnal na cela zemja. Toa u{te pove}e ja pogor{uva nejzinata rascepkanost. Toj interegnum se zavr{uva so doa|aweto na prestolot Rudolf Habsbur{ki, kogo go izbralo telo vo koe odlu~uvale poedini povla-steni knezovi; so toa se ispolilo nastojuvaweto kon ograni~eno izborno pravao. Site tie politi~ki te{kotii ipak ne ja ometuvaat germanskata ekspanzija na Istok. Brandenbur{-kite markgrofovi go dovr{ile pogermani~uvaweto84 izme|u Laba i Odra, a na bregot na Ba-ltikot kalu|erskiot vite{ki redovi na tevtoncite (osnovani 1198) i ma~onosci (osnovani 1202), koi se soedinuvaat 1237. i borat protiv nepokrstenite Sloveni nastaneni vo Pru-sija,85 osnovaj}i ja taa tvrdina i gradovite (Kenigsberg 1255).86 Toa osvojuvawe e prateno i so naseluvawe na germansko (pokatoli~eno sklavinsko, R.I.) selsko naselenie vo tie krai-{ta, kako i vo ê{ka, kade kralevite od dinastijata P{emislovi} gi povikuvaat Germanci-te (pokatoli~enite Sklavini, R.I.) da se naselat nudej}i im imoti na okolnite planini. Zapo~natata urbanizacija se prodolùva i gradovite vo èlba da se oslobodat se pove}e se koristat sudirite izme|u vladea~koto blagorodni{tvo. Hamburg i novite pristani{ta po-dignati na Baltikot naglo se razvivaat na u{trb danskata trgovija i ja zemaat robnata raz-mena izme|u Balti~ko More i Atlantikot. Trgovcite na tie gradovi se zdruùvaat vo han-zi, koi popoleka izrastuvaat vo zdruèni gradovi. Ottamu }e se razvie hanzeatska liga, koja vo XIVvek suvereno }e vladeat so trgovijata vo severna Evropa.Istovremeno na jug na Germa-nija i Rajnska oblast se koristi otvoruvaweto na patot preku prevojot Sv. Gothard (1237) koj obezbeduva brz soobra}aj izme|u Italija i Flandrija i prestavuva konkurencija na [am-

84 Pogermani~uvawe e nepoznato, tuku pokatoli~uvawe na pravoslavnite i pove}ebo`nite Sklavini. 85 Tevtonci=Teutonci, spored Teuta, so poteklo od Balkanot; Prusija=p Rusija; Sloveni=Sklavini... 86 Peking=pe (grad) king (vladetel): king=kenig;Berg=breg, bregovito=planinito,breg=brig=Brigija.

35

pawi. Takvo ekonomsko procvetuvawe prestavuva sprotivnost na politi~kata kriza na Ger-manija.

Papstvo. Borba za investitura. Poteklo na sudirite. Potekloto na sudirite izme|u Svetoto

Rimsko Carstvo na Germanskata Narodnost i Svetata stolica leì vo toa {to carevite imale obi~aj biskupite da gi smetaat za svoi ~inovnici i da mu poveruvaat i administrati-vni raboti koi ne moèle da im se poverat na svetovnite blagorodnici, skloni poverenoto im podra~je da go pretvorat vo nasledno leno.87 Vo prvata polovina na XI vek me|utoa, pa-pstvoto u{te ne e dovolno jako da se odupre na toj obi~aj. Negoviot ugled padnal vo X vek koga potpolno pod vlasta na rimskoto blagorodni{tvo i koga Oton I i negovite naslednici bile gospodari na Rim i moèle da odreduvaat koj }e bide papa.88 Smrtta na Oton III (1002) i negoviot prijatel papata Sivester II (999-1003), kako i privremeno otsustvo na carskata vlast vo Italija go pravat papskata vlast ponovo da postanuva zavisno od rimskoto blago-rodni{tvo.89 Na papskite izbori 1046. carot Henrih III gi otfrla site trojca kandidati i go postavuva za papa Klement II (1046-1047), po nego Damasa II (1048), Lav IX (1049-1054) i Vi-ktor II (1055-1057). Tie germanski papi, nametnati od strana na carot dlaboko odani na hri-stijanstvoto, po vrednost daleku gi nadma{uvaat svoite prethodnici.90 Tie sakaat da ja pre-obratat crkvata pod vlijanie na kalu|erskite redovi i sve{tenicite, ma na koj stepen na hierarhija, da go prinudat na primeren ìvot.91 Taa crkvena reforma, koja Henrih III blago-naklono pomognal, }e bide uzrok na sudir izme|u papata i negoviot sin Henrih IV. Poborni-cite na reformite, naime, sakaat da go isklu~at sekoe vlijanie na svetovwacite na izborot na sve{teni lica, naro~ito biskupi i papi, i osuduvaat kako simonija sekoe obe}avawe na nekoja privilegija na sve{tenoto lice. Koristej}i go maloletstvoto na Henrih IV, papata Stefan IX (1057-1058) i Nikola II (1059-1061) odat u{te ponatamu vo èlba za nezavisnost. Pravoto na izbor na papata }e bide isklu~ivo rabota na konklava sostavena od kardinali (1059) i taka }e se izbegne sekoe vlijanie na bilo koj mo}en blagorodnik, bilo na samiot car.92 Aleksandar II (1061-1073), a pogotovo Grgur VII (1073-1085), }e nastojuva i biskupskite izbori da gi oslobodi od svetovnoto vlijanie. Toa e politika koja pred se gi ima vo vid ca-revite, oti ostanatie vladeteli, koi ne se taka mo}ni, pod sebe imaat samo po nekolku bi-skupi i ne gi koristat ~esto biskupite za obavuvawe na administrativni raboti. Toj sudir izme|u Svetoto Carstvo i Svetata Stolica gi naveduva dvete strani ideolo{ki da gi opra-vdat svoite stavovi. Carskite privrzanici se vra}aat na cezaro-papisti~kata doktrina na Konsatantin i Oton III tvrdej}i deka carot ima za zada~a da upravuva so duhovniot ìvot na svoite podanici, dodeka privrzanicite na papata se opredeluvaat za teokratskite na~ela, po koi papite se bo`ji pretstavnici na zemjata, pa prema toa se iznad site ovozemski vlade-teli i moè da gi svrgni od prestolot ako ne se pokorat na crkvata.93 Tie na~ela, me|utoa, tek vo po~etokot na XIII vek definitvno }e go primeni papata Ino}entije III.94 I taka sudi-rot koj trgnal od eden konkreten praven ~initel (sloboda na izborite na sve{tenite lica) izrasnal vo sudir na dvete doktrini, od koi sekoj saka da go obfati cel svet, odnosno hri-stijanskiot svet, oti carevite se privrzanici (koi vo Italija vo XIII vek se vikale gibeli-ni)95 isto taka hristijani kako i gvelfi, koi se borat na papinata strana. Ama, tie smetaat deka crkvata ne moè da se odvoi od dràvata96 i da e nositel na svetovnata vlast e najpo- 87 Dokaz, deka carevite bile vrz patrijarsite i papite, koi bile biskupi=viskipi=vi skupi=s=kup-i... 88 Carevite otsekoga{ nazna~uvale patrijarsi i papi. Pa sledi Katoli~kata crkva ne bile kanonski. 89 Nikoga{ Katoli~kata crkva ne bila kanonska.Kanonska e samo Ruskata, koja e na Ohrid i Carigrad. 90 Carot se grièl za crkvata, a crkovnite dostojnici za bogatstvo.A ova na Istok go spre~uval carot. 91 Pa do denes katoli~kite sve{tenici ne vodat primeren ìvot, a samo toj moè da bide i e kanonski. 92 Do konklava=kon klava, sklava, koja e za namesnik, vo Katoli~kata crkva papite ne bile kanonski. 93 Ova nikoga{ ne bilo prifateno,{to se ~ita i vo ovaa istorija,carevite postavale i menuvale papi. 94 Papite do XIII vek bile samovolnici, tie se borele za mo}, duri taa trebala da bide pogolema i od na carot, tie da bidat i kako carot. Toj razre{uval vojni, op{testveni...proizvodstveni dejstvija. To-kmu tie nemaat vrska so crkvata, ~ija dejnost e samo verska.Pa carot vo svojata dràva bil i za verata. 95 Gibelini=gubelini=gubel in-i. Toj se gubel, pogubuval=ginel kako privrzanik za ona {to toj bil. 96 Ako crkvata ne moè da se odvoi od dràvata,so dràvata upravuva carot,toj e vrz papata i crkvata. Pa od Larusovata istorija tokmu toa se gleda, kako i deka papite sakale da bidat carevi, politi~ari...

36

vikan da ja {titi i nea da i sluì,pa prema toa i da upravuva so nea. Bidej}i niedna stranka ne e ni pobedni~ka ni pobedena, borbata za investitura se zavr{uva so sporazum vo Vorms (1122).Toj konkordat,me|utoa,obeleùva vsu{nost samo edno zati{je votekot stoletniot su-dir,koj ponovo }e se rasplamni vo XIII vek vo vid na sudir izme|u crkovnata i svetovna vlast

Mada papstvoto ne uspealo potpolno da go ostvari nastojuvaweto na Grgur VII, oti ca-rot so investiturata go zadrùva pravoto na uvid na izborot, crkvata ipak e mnogu poneza-visna, naro~ito vo Germanija i oslobodena od carovoto staratelstvo. Ama papstvoto, me|u-toa, i oslabelo vo toj sudir,oti pove}e ne go podrùva Toskana, koja se raspadnala po smrtta na groficata Matilda (1115), a doa|a i vo sudir so Normanite oti Honorij II (1124-1130) ne saka tie da ja obedinat ju`na Italija. Rimskite patriciii ja iskoristuvaat taa nesigurna situacija protiv Ino}entij II (1130-1143) da istaknat antipapa Anakleta97 II (1130-1138), pr-obaj}i ponovo da vospostavi kontrola nad Svetata stolica. Site tie nemiri odat vo prilog na obrazuvawe na Rimski komuni, na ~ie ~elo se najduva verskiot reformator Arnold od Bre{a (1143). Vo borbata protiv komunite poginal Lucije II (1144-1154). Negovite nasle-dnici Evgenij III (1145-1153) i Anastasij IV (1153-1154) zaludno go povikuvaat carstvoto vo pomo{. Najposle, intervencijata na Fridrih I (1155) doveduva do pogubuvawe na Arnolda od Bre{a, ama i do nov sudir izme|u carot i papata Hadrijan IV (1154-1159), kogo Fridrih go postavil Rim. Dodeka papata tvrdi deka Svetata stolica carot go obdarila so carstvo, Bar-barosa tvrdi deka svoeto carstvo mu go dolì edino na Bogot.98 (A denes ruski imiwa, R.I.)

Sudir na crkovnata i svetovnata vlast (1152-1250). Po~etok na sudirot. Dvostrukite papski izbori 1159. davaat prilika Fridrih Barbarosa prakti~no da ja primeni svojata do-ktrina za cezaropapizmot, koja ja vozdignuva negoviot kancelar Rajnald od Dazala, podrù-vaj}i go Viktora IV protiv Aleksandar III (1159-1181). Aleksandar III odgovoril so toa {to frla anatema99 na carot i kako i Hadrijan IV poku{uva ponovo da ja oìvee Lombardiskata liga, koja nekoga{ Urban II mu se sprotistavil na Henrih IV. Iako papite se zdruìle so gr-adovite severno vo Italija, tamo{nite komuni sakaat da ja so~uvaat nezavisnosta koja ja og-rani~il carot na sobranieto vo Ronkalskata dolina (1158). Me|utoa, Fridrih, koj go podr-ìl rascepot vo crkvata so toa {to gi imenuval i naslednicite na Viktor III, pobedila vo Lewan novata Lombardiska liga i gi primorala da potpi{at mir vo Venecija (1177), so koj Aleksandar III go priznava za papa. Me|utoa, gledaj}i deka papata gi podrùva slobodnite gradovi na severna Italija, Rimjanite poku{ale da i samite da im dadat sloboda. Novata ko-muna so svojot pritisok go nagoni Lucija III (1181-1185) i Urban III(1185-1187) vo progonstvo, dodeka papata Klement III e prinuden da ja priznae (1187-1191). Za toa vreme na Fridrih I mu poa|a za raka da go povrati svojot presti` vo Italija i, da bi gi vrzal racete na papata, go èni svojot sin, docniot Henrih VI, so Konstanca, naslednica na Sicilijanskoto kralstvo. Oslabuvaweto na Svetata stolica se prodolùva u{te i pod papata Celestina III (1191-1198), ama pod Ino}entije III (1198-1216) toa }e se preokreni.100

97 Anakleta=a na kleta=klet-a,toj da bide klet,zna~i protivnik=anti=a n ti: a=a, n=na, ti=ti, protiv. 98 Papite mnogu ne{ta tvrdat, {to e bez osnova. Bogot, ednobo`ci bile samo Crncite,ne deli carstva. 99 Se kaà: ″frla anatema″=a na tema, tema=oblast koja se upravuva od teme na ~ovek, sledat Temeni... 100 Na prethodnata strana 318 e postaven ″Hronolo{ki pregled na glavnite nastani vo sudir okolu in-vestiturata (1075-1122)″, vo kogo stoi: ″...Mart: Grgur VII soziva sobor na koj se osudeni sve{tenicite koi platile za svoe mesto, kako i onie koi ne go po~ituvaat zavetot na ~ednosta; 1075: Grgur VII go osuduva sekoe svetovno me{awe vo izborite na biskupite i opatite. Henrih IV ne ja po~ituva taa za-brana.Grgur VII go izdava ′dictatus papae′, po kogo papata e iznad carot; 24. januari 1076: Sobor vo Vorms. Germanskite biskupi, na povik na Henrih IV, se sostanuvaat vo Vorms i ja odrekuvaat poslu{nosta na Grgur VII; Februari 1076: anatemisawe i svrgnuvawe na Henrih IV od strana na papata Grgur VII. Toa e prv slu~aj papata da go svrgnuva carot. Dotoga{ bilo obratno: i sam Henrih IV bil povikan da presudi vo sporot izme|u papata Aleksandar III i antipapa Honorij, kandidat na rimskite blagorodnici...Ma-rt 1084: Henrih IV go zavzema Rim: Klement III se krunisuva za papa a Henrih IV za car; Maj 1084: opsa-da na tvrdinata Sant An|elo, vo koja bil Grgur VII. Go osloboduvaat Normanite na Robert Giskard, kaj kogo papata najduva uto~i{te; 25. maj 1085: Grgur VII umira na normanska teritorija; 1085-1088: kriza na papstvoto pod normanska kontrola; 1088-1099: vladeewe na papata Urban II. Negoviot legat, Gebhard od Konstanca go odvratuva germanskoto sve{tenstvo od Henrih IV i Klement III. Povikuvawe vo prva krstnosna vojna. Svetata stolica sebe si osiguruva nov sjaj (1095)...23.septemvri 1122: konkordat vo Vo-

37

Vreme na Ino}entije III. Noviot papa, koj u{te e mlad (ima samo 27 godini) i e mo{ne u~en (studiral pravo i teologija vo Bolowa i Pariz, }e poku{a da ja iskoristi neslogata vo carstvoto po smrtta na Henrih VI i avtoritetot na svoite golemi prethodnici na XI i XII vek i da ja nametne teokratijata. Toj ponovo ja prevzema vlasta vo Rim, koja dotoga{ bil po dvogubna uprava na carskiot zastapnik prefekti, i senatori, prestavnici na Komunite. Na Ino}entije mu poa|a za raka da se nametne za sizesren na perfektot, na kogo mu dodeluva le-no vo imeto na crkvata, dodeka na senatorot mu poloùva zakletva so toa {to komunata }e ima nezavisni finansii, vojska i nadvore{na politika se do 1205, koga }e go osvoi statutot po kogo papata e ovlasten da bira senatori.101 Bidej}i taka ja oja~al svojata vlast vo Rim, Ino}entij III nastojuva da ja oja~a i vo ostanatoto hristijanstvo. Namesto svojot {titenik mladiot Fridrih Sicilijanski (1198-1208), upravuva so negovoto kralstvo, a prisiluva mno-gu gradovi (Monpeqe, [ator), pa i dràvi (Aragon, Bugarija, Jerusalim, a podocna i Angli-ja) da go priznat za sizeren. Od druga strana, da ne bi dozvolil carstvoto da postane nasle-dno, toj go podrùva Oton IV Braun{vajg. Me|utoa, odma bidej}i go krunisal (1209), Oton IV trgnuva da go zavzeme kralstvoto Sicilija; papata toga{ go isklu~uva od crkvata i protiv nego istaknuva kako kandidat za germanskiot kralski prestol toga{niot vladetel na Sici-lija Fridrih Hoen{taufovski. So toa {to ja postavil Francija pod inderdikt (crkveno prokletstvo) so koe e zabranil vr{ewe na bilo koja slu`ba bo`ja na cela nejzina terito-rija, Ino}entij III go prisiluva (1202) Filip Avgust da ja protera svojata èna Agnesa Me-ranska,so koja se oènil bidej}i prethodno javno se odrekol od danskata princeza Ingeberg. So interdiktot se sluì i protiv Jovana Bez Zemja, koj ne saka da go prifati naimenuvawe-to na Stefana Langdona za nadbiskup kanterberiski (1208). Koga ni toa ne pomognalo, toj go svrgnuva od prestolot Jovana Bez Zemja i go ispratuva francuskiot kral da ja zavzemi An-glija (januari 1213). Toga{ Jovan Bez Zemja se opredeluva za vazalstvo na Svetata stoloica (maj 1213), i toa odma mu ja donesuva papinata podr{ka protiv pobunetite Angli~ani.

Taka papata uspeal da ja osigura svojata prevlast nad mo}nite zapadni vladeteli koi saka da gi obedini vo borba protiv nevernicite. Bidej}i ne mu odi za raka da gi pomiri kra-levite na Francija i Anglija i da nagovori da trgnat vo ~etvrta krsta{ka vojna, toj samiot go organizira toj potfat,koj podocna,koga krstonosnicite mesto na Jerusalim trgnat na Ca-rigrad, gi osuduva (1204). Istovremeno so petata krstonosna vojna Ino}entij III propoveda i vojna protiv albiànskite jeresi, na ~ii u~esnici im ja obe}uva istata ′povlastica na krst-ot′ i vo tek na koj ne okleva da go li{i od titulata i imotot grofot od Tuluz (1208). Od dr-uga strana, papata ja u~vrstuva svojata mo} nad samata crkva. Nad nea vladee so pomo{ na ka-rdinalite, koi ~esto gi sobira, ama go napu{ta obi~ajot na svoite prethodnici da bar eden-pat godi{no da go svika soborot na rimskite sve{tenici i da se sovetuva so sve{tenicite i biskupite od tie oblasti, kako i so trenutno vo Rim prisutnite strani sve{tenici. Vmesto toa toj i ponatamu ja neguva tradicijata na ekumenskite (vaselenskite) sobori koi se obno-veni vo XII vek.102 Kaliks II se posluìl taka so prviot vasalenski sobor vo Lateran da go potvrdi Vormskiot konkordat (1123).103 Drugiot lateranski sobor (1139) bil svikan pod

rms: Henrih V se odrekuva na pravata na sve{teni~kata investitura so pomo{ na biskupskata palica i prsten i go zadrùva pravoto na svetovna investitura so pomo{ na èzlo i me~″. Zna~i, nekanonski-ot katolicizam stanuva svetovno zlo, koe so èzlo i me~ vo sojuz na islamot go uni{ti pravoslavieto, a toa do denes e hristijansko, vo sprotivno na katolicizmot reformisti~ko, astronomsko i darvini-stri~ko, voglavno pla~ka{ko i nasilni~ko. Katolicizmot e vinoven {to vo Evropa, Mala Azija...po-ve}e ne se govori jazikot na Belcite, tn.slovenski, tuku pove}erasni na: Belci, Crnci i Mongoli, zlo. 101 Papite bolni za vlast ne sakale da se bavat so vera, tuku so politika na dràvata, koja bila carska. 102 Do XII vek nemalo vaselenski sobor,a od 750. godina so tn.Kostantinova darovnica se govori za pri-mat pred pravoslavieto, koe bilo prestaveno od dve crkvi: carska Carigrad i narodna Ohridska arhi-episkopija.Vtorava kako Pavlova Makedonska Crkva i Justinijana Prima imala primat se do 1767 god. 103 Rimskiot papa Nikola I (858- 867), prenesuvaj}i go oficijalniot stav na Rimokatoli~kata crkva vo pogled na primatot na hristijanskite crkvi vo Isto~nata i vo Zapadnata ekumena, u{te vo dale~nata 859 godina izjavil: ″Rimskata kurija za vistinski crkvi gi smeta onie {to bea osnovani od apostoli, kako {to se- makedonskata, rimskata, antiohiskata i aleksandriskata crkva″. Makedonskata pravosla-vna crkva, vo liceto na Ohridskata arhiepiskopija, e prvata i najstara, formirana od apostol Pavle vo prviot vek na hristijanskata vera.A se zaklu~uva, tn.Konstantinovata darovnica bila falsifikat.

38

Ino}entij II da se likvidiraat posledicite od Anakletovata {izma, a tret, pod Aleksandar III (1179), da go potvrdi mirot sklu~en vo Venecija. Tie tri prvi lateranski ekumenski so-bori gi sobirale voglavno samo zapadnite prelati; me|utoa, na ~etvrtiot (1216) }e bidat prestaveni i isto~nite latinski dràvi vo sredna Evropa,104 {to }e se zgolemi prestiòt na Ino}entij III, koj i na toj sobor }e gi osudi albiìnskiot eres. Toj isto taka }e organizi-ra krsta{ka vojna i }e proglasi ~etirigodi{en mir me|u site hristijani, ama ne }e mu pojde za raka da prisaka razni crkvi na Rim da mu pla}aat redovni doprinosi (v. O. E. L. I tom, strana 523-528).

Slabewe na mo}ta na carstvoto i crkvata. Papskata vlast, koja nikoga{ ne bila taka jaka, znatno }e oslabi pod Honorij III (1216-1227). Negoviot naslednik Grgur IX (1227-1241) }e poku{a da ja obnovi politikata na svojot rodnina Ino}entij III i }e go izop{ti od crkva-ta Fridrih II zatoa {to ovoj okleva da vleze vo krsta{ka vojna, a potoa, ~im ovoj trgne na Svetata zemja, }e im gi zavzeme negovite imoti (1229).105 So mirot vo San \erman, me|utoa, sklu~en po Fridrihovoto povratuvawe, papata e primoran da go priznae za vladetel na Sve-toto Rimsko Carstvo vklu~uvaj}i go tuka i Kralstvoto na Sicilija. Vo èlba svojata car-ska vlast da ja utvrdi po cela Italija, a so toa direktno zagrozi papskata prevlast, Frid-rih II kaj Kortenuovo }e gi pobedi do noze papskite sojuznici od Lombardiskata liga (1237), i napadni i Grgur IX, koj pred smrtta ponovo (21. avgust 1241), go isklu~uva od crkvata.106 Pa-pskiot prestol taka ostanal prakti~no ispraznet se do izborot na Ino}entij IV (25. juni 1243), pa carskata vlast se pro{iruva vo cela Italija. Noviot papa se povlekuva vo Lion, i tuka svikuva ekumenski sobor (juli 1245), koj go svrgnuva Fridrih II od carskiot prestol. Fridrih umira 1250. Na negoviot vonbra~en sin Manfred mu poa|a za raka, uprkos na site nastojuvawa na Aleksandar IV (1254-1261), ponovo da vospostavi Sicilijansko kralstvo, pa Urban IV (1261-1264) go povikuva vo pomo{ Karlo Anùjski, koj kaj Beneventa 1266. go gra-bnuva od Manfred sicilijanskiot prestol, a kaj Taqakoca go pobeduva sinot na Konrad IV, Konradina, posledniot Hoen{taufvec, koj e poguben po negova naredba (1268). Bidej}o odne-lo pobeda vo borba protiv carstvoto,papstvoto ja preìvuva po smrtta na Klementa IV (1265 -1268) ozbilnata kriza; na kardinalite tek 1271. mu doa|a za raka da mu izberat naslednik″.

BELCITE POVLEÊNI VO SREDOZEMNIOT BAZEN Belcite vo ledenoto doba se povlekle ju`no od 35-paralela, ju`no od ostrovot Krit.

Isto~niot Sredezemen Bazen ne bil more. Ova se potvrduva so jagulata. Ako vo nego bi ima-lo morska voda, jagulata nema{e so milioni godini da propatuva vo Sarga{ko More, za tamu da se mresti. Kako potvrda deka imalo potopi dokaz e tunot. Bidej}i pred potopite nemalo Angliski Kanal,toj do denes ne se seli niz nego, tuku po stariot pravec na dvièwe pred po-topite, zaobilniot i podolg pravec. Belcite ja imale prvobitnata krvna grupa 0. Sledi tie tamu da bidat lovci i ribari. Potoa tie odgleduvale doma{ni ìvotni. Takvo bilo govedo-to, koe stanalo brigisko i egipetsko. Brigiskoto imalo ponatamo{en razvitok, poradi{to toa denes se razlikuva od egipetskoto. Koncetracijata na doma{ni ìvotni (govedo, sviwa ...) se zgolemila i nastapila infenkcija od ~umata na govedoto i gripot na sviwara. Tie kaj Belcite predizvikale mala sipanica i grip. Sledi da nastani krvna grupa A. Bidej}i krv-nata grupa A nastanala od infekcii od ìvotni, Belcite so krvnata grupa A se vegeterijan-ci, no ne mesojadci. Koga Belcite do{le kaj Mongolite, kade go odnele i kowot, koj stanal i mongolski, a Indijancite do 15...vek n.e. ne go poznavale kowot, kaj Mongolite nastanala kr-vnata grupa V. Krvnata grupa AV bila od novata era i toa od so me|urasovo me{awe.

Pak, koga Belcite se preselile vo Amerika, preku 90% Indijanci izumrele od mala sipanica i grip. Ova bilo poradi toa {to Indijancite kako Mongoli nemale doma{ni ì- 104 Od 750. godina tn.Konstantinova darovnica ne moèla da se nametne vo IX, X, XI, XII, XIII... vek. Za toa bilo neophodno, duri vo 1767. godina po nalog na Rim i Viena sultanot da ja ukini Ohridskata ar-hiepiskopija, nejzinite crkvi da potpadnat pod Carigradskata patrijar{ija.Taa ja priznaval sultano-viot dvor, i samo taa e podmognata, i toa samo so edna cel da se prekine vrskata so ruskata dràva, ko-ja imala èlba da se pro{iri na Balkanot so Mala Azija.Ruskata crkva bila Ohridska i Carigradska. 105 Katoli~kata crkva i papite bile antihristijanski.Vo hristijanstvoto seu~i da ne se vojuva,kradi... 106 Katoli~kata crkva so papite ne {irat mir i blagosostojba kaj hristijanite, tuku vojni i stradawa.

39

votni, tuku tie so krvnata grupa 0 bile samo lovci i ribari. So toa {to doma{nite ìvot-ni na kontinentot Evropa, von Balkanot, bile samo balkanski, so poteklo od Sredozemniot Bazen, kade bila sozdadena krvnata grupa A, i Kontinentalcite kako Indijancite bi mora-le da ja imaat samo prvobitnata krvna grupa 0. Isto taka, i Kontintalcite kako i Indijan-cite preku 90% bi morale da izumrat. Bidej}i toa ne se slu~ilo, Kontintalcite se naselile na Kontinentot samo preku i od Balkanot, po dolinata Vardar-Morava-Dunav...Sledi tie da bidat samo edno: Balkanci-Maloazijci. Sekoe drugo tvrdewe e samo falsifikat.

Najstar grad bil Erihon. Toj ozna~uval temnozelena boja, na algi, {to e istovetno so h=g Erigon=a rig on, od riga, nanesuva zemja koja e crna, {to sledi taa da se nare~e Crna Re-ka. Me|utoa, i temnozelenata boja e crna, {to vaì i za Crno More, nasproti Belo i Sino More. Isto taka, Crna Reka bila opkruèna so drvja, koi go zasenuvale tekot na rekata. Taa bila povrzana so Troja, koja se najduvala vo Brigija (Evropa). Za belata rasa centralno me-sto bil ostrovot Krit, so kogo bil povrzan i terminot Evropa. Taka Herodot naveduva deka Libija go dobila imeto spored imeto na ènata Libija, dodeka Azija po Prometeevata èna. Ama nejzinoto ime go prisvoile Libijcite koi tvrdele deka Azija go dobila imeto po Azi-ja, sinot na Kotij, a vnuk na Man, a ne na Prometeevata Azija. Po nea se vikalo i Aziskoto pleme vo Sard. Za Evropa nikoj ne znae dali taa bila opkruèna od site strani so more, ni koj i go dal imeto i po kogo. Za Evropa se pretpostavuva deka imeto zemjata go dobila po Ev-ropa od Tir, dodeka porano voop{to nemala ime, kako i preostanatite zemji. O~evidno e de-ka ènata do{la od Azija, ama ne do{la na kopno koe denes se vika Evropa, tuku samo od Fe-nikija na Krit, a od tamu vo Likija. Proizleguva, deka prvo bil Evropa ostrovot Krit, koj se najduval vo Levantot. Levant bez v leant, leanot, koj so voda bil nalean. Tokmu zatoa vr-skata na Troja=Atlantida bi moralo da se traga na tie prostori, so najstar grad Erihon.

Se {to se odi kon Istok, naselbite se pomladi i pomladi. Do kade stignale Belcite, tamu ima gradeì (piramidi...) i napredok. Na japonskite i kineskite prostori eden milen-ium pred Mongolite stignale Belcite. Mongolite stignale od Isto~na Azija, otkade 13.000 g.p.n.e. se prefrlile vo Severna Amerika, a okolu 8.000 g.p.n.e. stignale vo Ju`na Amerika. Nivnata DNK odgovara na DNK na Korejcite. Naprotiv, Maite..., koi bile od iz~eznaata flota, ja imale krvna grupa A. Taa bila na Belci. Tokmu zatoa nea Japoncite ja imaat 40%. Se ova moè da se potvrdi i so toa {to Belcite imale mno{tvo pisma, {to ne bilo slu~aj so temnite. Sledi vo ju`na, sredna i isto~na Azija da ima tradicii i kultura na Belcite.

Se govori za pomorski narodi. Vsu{nost, tie bile pomorski naredbi. Poimite bile venetski=tn.slovenski pomorski naredbi: tek {to bilo vo tek, skele, den- ski i ves za na ves. Do denes na makedonski so poimot ves ima izreka: ″ti si ves na nego″ (sli~en=povrzan). Ama i: Srdn ″kako najemnici″. Zatoa tie bile sredni=srednuva~i=sreduva~i. Ili serdi od srdi, srede, sredi, sardi- sa... ili sredec itn. Isto taka, moè da se objasni i: sredno, luka koja e neophodna za sekoe pomorsko mesto kade pristanuvaat itn. brodovite. Tie tamu se popravat koga se skrs=skr{at, za {to tie mora da se trs=trsat, inaku tie po moreto ne mo-àt da se vozat=terat. Ovie bile Pelest (Belest), nasproti Crncite koi od jug prodirale vo belata Severna Afrika. Da ne se izumi, deka belest e i za bela, a belata bila vojnata. Za primer se naveduva i: La Merika (L Amerika=a merika). Tokmu ova e samo izvedba od Lame-rika=l amerika=a meri ka=tn.slovenski zavr{ek za ènski rod. Meri se odnesuva za meri= mere=more. Se misli deka Noviot kontinent Amerika imeto go dobil vo 1507 godina spored moreplovecot Amerigo Vespu~i. Ovoj utvrdil deka se rabotelo za novo kopno, a ne Indija. Me|utoa, ima tvrdewe deka vsu{nost edna yvezda koja moreplovcite u{te vo drevnite vrem-iwa ja koristele za orientirawe kon zapad, bila narekuvana La Merika i ottamu doa|a ime-to na kontinentot. Ama se zaborava deka samoto ime Amerigo (a meri go) e so druga osnova, toj da go meri moreto. Zatoa i negovoto ime e samo pelazgisko. Duri Vespu~i (ves pu~i) ili Vezpu~i (vez pu~i). Ova govori vez na pu~ina. Isto taka, ves=vez (s=z) e venetska (pomorska) naredba, a do denes zborot pu~ na dalmatinski e pu~ina. Duri samiot poim pu~=pobuna e ve-netski koga na pu~ina se buntovale pu~incite, itn. Sledi poimot Resen, do Reseni, vrska so Erihon=Erigon, koj bil sredozemnomorski,no i brigiski,ama i na brigiski Etrurci Raseni. Tie tvrdele deka tie imale Trojansko poteklo, a Troja bila vo Brigija (Evropa). Na nivni-te prostori ìveele Venetite, a samiot poim Venecija proizlegol od Venet. Bidej}i Etru-rcite go sozdale Rim, vrskata e jasna. Rim ja sovladal Makedonija, ~ija bila Brigija.

40

BRIGI=BRZJACI Fransoa Pukvil pi{el: ″...Pelazg se povrzuva so makedonskata Pelagonija, duri po-

stavuva ravenstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian) ili Pelasgia (Macedonia)...″. Ova ″rave-nstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian) ili Pelasgia (Macedonia)″ go postavil Sotiroff. Zna~i, Makedonija=Pelazgija=Pelagonija. Pelagonija bila centralno mesto na Brigija.

Herodot za Brigite pi{i: Tie ìveele vo po{irokata oblast okolu Ohridsko Eze-ro, po gorniot tek na rekata Erigon (Crna Reka), kako i na prostorite me|u rekite Aksij (Vardar) i Strimon (Struma). Kako Brigi bile Vodencite...

Elijan (3 vek n.e.) pi{i, skoro iljada i pol godini posle padot na Troja, deka ovoj ja-zik pripa|al na ilirskite Brigi. Stefan Vizantiski (″Istorija na kavkaskite Albanci″ I Oxford University, 1961, London, prevod Dorest). Toj vo svoeto delo ja osporuva teorijata za lokacijata na Troja vo Italija i [limanovata (podocne`na) teorija za lokacijata na Troja vo Mala Azija. Vo svojot opis za uni{tuvawe na Ilij i gradeweto na Rim, naveduva: ″Ilij e zavzemen na sledniot na~in: gradot bil vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Peloponez, zapadno od Makedonija, vo zemjata Evropa...Vo toa vreme mladi~ot, eden od gradskite prin-covi, oti{ol vo gradot Solun, koj se nao|al na istok od Makedonija, vo potraga po zabava, a gradskoto blagorodni{tvo ubavo go primilo...″ Prajs pi{i za golemiot doprinos na Iliri-te vo Trojanskata vojna i zapostaveniot istori~ar Mojsija Horenski. Ovoj opi{uvaj}i go Ilij rekol deka gradot leì vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Pelopnoez i ZAPA-DNO od Solun i od Makedonija, vo zemjata Evropa. Ovoj dragocen podatok na Mojsija Horen-ski go koristel i Stefan Vizantiski, koj bil crkoven poglavar.

So toa {to ovde se naveduva ′gradot bil vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Pelo-ponez′, se potvrduva, vo VI vek p.n.e. Peloponez bil samo Halkidiki. Tokmu zatoa dene{niot Peloponez Frankite go narekle Morea. Imeto Morea i Morejci ostanalo za vreme na Osma-novoto Carstvo. So ova se potvrduva, Peloponez so Solun bil isto~no vo Makedonija, a za-padno od nea bila Brigija=Evropa.107 Evropa bil Balkanskiot Poluostrov do so XVI vek, a bez dene{niot Morea=Peloponez: na Belo (Pel-o) More.

Lamb pi{i: ″Toga{ mitskiot rid Olimp vo ~ove~kata fantazija bil smesten isto-~no od Troja″. So novodot se objasnuva, Troja bila zapadno od Olimp. Horenski rekol, Troja bila ″zapadno od Solun″. Ova govori, zapadno od Olimp i ″zapadno od Solun i Makedonija, vo zemjata Evropa″. Zna~i, vo Gorna Makedonija. Ovaa bila na Brigite=Brzjacite.

Qubomir Domazetovi} (2002), ″Anti~ka Makedonija″, Belgrad, na makedonski jazik, pi{i: ″Stefan Vizantiski (′Istorija na kavkaskite Albanci′ I Oxford University, 1961, Lon-don,prevod Dorest, R.I.) vo svoeto delo ja osporuva teorijata za lokacijata na Troja vo Ita-lija i [limanovata (podocne`na) teorija za lokacijata na Troja vo Mala Azija. Vo svojot opis za uni{tuvawe na Ilij i gradeweto na Rim, naveduva: ′Ilij e zazemen na sledniot na-~in: gradot bil vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Peloponez, zapadno od Makedonija, vo zemjata Evropa...Vo toa vreme mladi~ot, eden od gradskite princovi, oti{ol vo gradot Solun, koj se nao|al na istok od Makedonija, vo potraga po zabava, a gradskoto blagorodni-{tvo ubavo go primilo...′.

Vizantiski jasno stava do znaewe deka Troja i Ilij ne moàt da bidat vo Mala Azija ili vo Italija, ami zapadno od Makedonija, vo zemjata Dardanija, koja toj ja narekuva Evro-pa spored imeto na majkata na Minoja, sestrata na Kadmo, tetkata na Dionis, koja rodoslo-vno poteknuva od trojanskata loza i od kralot na Ilirite Dardan. Toj, isto taka, tvrdi deka Peloponez ne se nao|a vo toa vreme vo Grcija, ami vo sosedstvoto na Troja, zapadno od Make-

107 Troja bila zapadno vo Makedonija (Evropa) poradi toa {to sporeduvaj}i gi navodite na Stefan Vi-zantiski so onie na Herodot taa trebalo da bide samo vo Gorna Makedonija. Ova se potvrduva so navo-dot na Elijan (3 vek n.e.). Toj pi{i, skoro iljada i pol godini posle padot na Troja, deka ovoj jazik pri-pa|al na ilirskite Brigi. Koga jazikot bil na ilirskite Brigi, Troja morala da bide samo na pro-storite na Brzjacite od kade poteknale Brigite. Stefan od Vizantija zapi{al deka Brigite bile ma-kedonsko pleme {to ìveele vo sosedstvoto na Ilirite. Bidej}i Brigite bile makedonsko pleme, Tr-oja bila vo Makedonija.Tokmu zatoa Troja ne moèla da bide vo Albanija,zapadno od R.Makedonija, ni-ti Dalmacija. Spored Grote, Venetite bile ist narod so Ilirite. Sledi taa bila vo PELAGONIJA.

41

donija, vo {to ne e osamen bidej}i na toa ukaùvaat i rodoslovnite tabeli i mitolo{kiot materijal″.

Se navede: ″Peloponez ne se nao|a vo toa vreme vo Grcija, ami vo sosedstvoto na Tro-ja, zapadno od Makedonija″. Vizantiski istakna: Ilij, ″gradot bil vo zemjata na Ahajcite, vo sosedstvo na Peloponez, zapadno od Makedonija, vo zemjata Evropa″...″gradot Solun″. Bidej-}i Peloponez bil poluostrov, a mitologijata bila makedonska, Olimpska i Pelisterska, sporeduvaj}i gi slikite na Peloponez i Halkidiki, dvata na jugot imaat ist izgled so tri kraka. I Peloponez i Halkidiki se poluostrovi, a Pelopones ozna~uva poluostrov, a i dva-ta imaat po tri svoi poluostrovi. Deka ova ne bil edinstven primer se slednite dokazi: Polinezija (Polines=poli nes), Indonezija (Indones=indo nes), Mikronezija (Mikrones= mikro nes) itn. Ovde e bitna da se odgonetni tokmu koj poluostrov bi moèl da bide Pelo-pones (=pelo po nes): po e kratka forma od podolgata poli=polu. Ova se potvrduva so toa {to toj kako polovina=polov=pol=po: polov=palov=halov=halv, halb=halb=half, p=h=f, v=b. Bidej}i do denes e poznato Belo More, zna~i Pelo More, toga{ poimot Pelopones se odne-suval za makedonskiot Halkidiki, koj bil samo belopoluostrovo, a ne Pisistratoviot polu-ostrov. Vo vreme na Pizistrat bilo bitno pomorstvoto, a so toa piratstvoto. Tokmu za ati-nskiot tiranin bile bitni prostorite na Halkidiki, i od nego na jugoistok vo maloaziska [limanova Troja.

Lamb pi{i: ″Toga{ mitskiot rid Olimp vo ~ove~kata fantazija bil smesten isto~no od Troja″. Ova govori, Olimp bil isto~no od Troja, koja bila vo Pelagonija. Tokmu isto~no od Troja bilo Pelagonsko Ezero (More), vo koe imalo jagula se do 1963 godina, od koe pre-ostanalo Bitolsko Blato. Naprotiv, vo Mala Azija nikoga{ nemalo jagula, nitu tamu ne-koga{ }e ja ima. So nea imalo metafori~na scena. Me|utoa, isto~no od maloaziska Troja ne-malo i nema more (ezero). Zapadno od Troja trebalo da ima planina. A vo Mala Azija ima more. Vo Pelagonija zapadno od Troja bil/e Pelister. Se gledaat sovpa|awa na istok more i zapad planina. Pelister bil mitolo{ki, koj bil kowarski, a kowot bil Posejdon. Isto ta-ka, na nego ima me~ka, a narod na me~ka e Arkadija=arkada=a rkada=rkata=rakata, zatoa {to me~kata ubiva so raka, taa rakuva=rokuva. Sledi ~ovekot da ima arkada, koja ima izgled na raka, race.Ova se potvrduva i so zimskiot son, koj do denes go prezimuvaat me~kite na Peli-ster, {to nikoga{ ne vaèlo za na Peloponez, kade nemalo i nema me~ki. Isto taka, Pela-gonija do denes za ju`niot Balkan e najgovedarski. Toa ne bilo mo`no za Solunsko, nikako za Mala Azija, ~ii prostori bile i se za smokvi i maslinski. Nivnite klimatski priliki ne se za govedo.Bidej}i vo Mala Azija nema golema ravnica,tamu ne moèlo da ima desetgo-di{na vojna. Tamu rekite te~at paralelno i tie ne se brzote~ni, za tie da vle~at kowi itn. Pelagonija kako kotlina e ogromna ravnica, edna reka se vliva vo druga, a tie se i brzote-~ni, koi nosat kowi itn. Ova moè da se potvrdi so rekata Kurderes=k ur deres=dere{. Taa nosele se ko (k) ur, na ur=uris=uri{=juri{. Sledi mestoto da bilo vodolisko, Vodolija= Vidolija=Bitolija, za gornore~ani vodata odi, a za dolnore~ani idi, o=i. Poradi toa imalo mnogu dragi, od drag=stap, a so stapovi=pra~ki se pravele dragite. Zatoa ima reka Dragor, koj nema vrska so nekakvi Dragoviti vo centarot na Brzjacite. Koga se govori za deres=de-ris=deri{, da se istakne, vo Pelagonija postoel gradot Derion, koj bil odran, odnesen, po-topen. Poimot dere e klisira: dere=de re, re=ri, ili re + ka =reka i ri + ka = rika. Koga vo-data te~i (=t e~i) vo svojot t-ek, taa e~i, rika. Vakva bila Crna Reka=Rika. Bidej}i taa no-sela zemja, taa rigala, i narigala. Sledi taa vo V vek da se vika Erigon=e rig on, riga. Vo VI vek p.n.e. taa se vikala Skamander=a kamen der=der-i, deri, do Derion=deri on: deri=de ri, dere=de re, ri=re. Vo nea se vlivala Semoens=Semens=[emens=[emnisa=[emnica Troja se najduvala me|u niv. Na Pizistratoviot redakciski odbor glaven rakopis so govedo i kow mu bil od Pelagonija, magare od Egipet se do Mesopotamija, a vo Mala Azija magare nemalo do 480 g.p.n.e., i so ostrovite od Jadransko More. Tie po~nale da se naseluvaat nekade od VI vek p.n.e. Od desna strana na Skamenderi se najduvala dupkata Ege=e ge=gea=zea=zema=zemia=ze-mja, Zmejova Dupka, vo kogo ima dva kameni zmeja...Taa se najduva me|u seloto Babino i Dole-nci. Na vtoriot den Duovden se odrùval pana|ur, se stapuvalo vo brakovi..., a Duovden bil pove}eboèn praznik, koj bil vnesen vo ednoboèstvoto. Vo Zemjova Dupka ima voda, so koja se mie devojkata, za taa da stane plodna. Poradi ova nea denes ja posetuvaat i polnat voda. A site nejzini tradicii bile uni{teni so na{iot hristijanski pravoslaven socijalizam.

42

Istovetnosta na anti~kite so etni~kite Makedonci se gleda i vo simbolikata, so ì-votni. Taa se sre}ava i vo hierogifite. Pavle Solari} (1779- 1821) pi{el za ″Hieroglifi-ka slovenska″. R.Makedonija so nea e prepolna. Me|utoa, taa nezgodno e nare~ena ″Karpetska umetnost″. Taa vsu{nost e pismenost. Takov hieroglif postoi na Saat-kulata vo Bitola. Istiot se najduva i na drugi mesta vo Starata ~ar{ija. A na nego ima orel, koj bil vlade-telski, i zmija. Orlite go pretskaùvale roduvaweto na Aleksandar Makedonski. So Alek-sandar Makedonski ima moneta, na ~ija glava bila prestavena zmija. Majkata na Filip bila Brigijka, zmijata bila brigiska. Vo Pela imalo pe{tera so zmii... Majkata na Aleksandar od Molosija, a Molosite bile Brigijci, bila zmijarka. Kako Brigi zmijari bile Ptolomej-ci, ~ija bila i Kleopatra, posledna egipetska kralica. Taa kako zmijarka umrela od zmija. Brig=Brzjak bil Georgi Kastriot {to se gleda kaj Marin Barleti, roduvawe na zmija.108 Toj kako Brig=Brzjak bil prestaven so rogovoi na pr~. Toj bil naslednik na Brigot Pir, spored kogo Neron Molosija ja narekol Epir. Pirov bil Argos=a rogos, rog. Vo Biblijata Aleksa-ndar Makedonski bil prestaven kako pr~, a negovata baba bila Brigika=Brzjakinka. I na Brigite vo Pakistan pr~ot im e simbol. Vikinzite na svoite ~amci imale simbol. Toj bil prestaven so glava od lav, so otvorena usta, koja stoi na zmijino telo.Na Venecija mu bil si-mbol lav. Lavot kaj Herodot se gleda vo Povardarie i Mariovo, koj bil skoro kako doma{no ìvotno. Sledi vo Dalmacija simbol da e lavot so solunska glagolica i brigiskiot pr~ na Istra so brzja~kata kirilica. Vo Makedonija i Dalmacija imalo Veneti, a Venetia=Venecija so severna Italija bile Balkanci. Pak, Vikinzite bile Veneti, ~ij simbol bile rogovite na bu{ata. Za Vels, Rusite se razbirale so Vikinzite. Zna~i, samo so tn.slovenski jazik.

Tokmu vo Makedonija bila pronajdena raka od bogot Sabazios, od lokalitetot Edesa= Odesa=Vodesa=Voden. Na prstite od reqefot se prestaveni ìvotni i objekti koi se vo vrska so boènskiot kult, 1- 2 vek n.e., 1980. Vrskata bila i so Aleksandar Makedonski, koj bil Zevs, prestaven vo vid na zmija. So Aleksandar Makedonski ima moneta, na ~ij {lem na glavata bila prestavena zmija i drugi simboli. Sledi vo Brigija ku}na ìvotno da bide zmijata, a denes poradi promeneti priliki se govori smok, {to e normalna pojava: denes ne-ma divi goveda, nema lavovi i drugi ìvotni koi bile najpozati makedonski simboli.

″Sabazija ~esto e poistovetuvan so Dionis (v. ova ime). Se pripoveduva da Zevs, vo vid na zmija, se soedinuva so Persefona i od taa vrska e roden Sabazija...naj~esto so {i{arka vo rakata i noga na glavata na oven. Nemu mu se pridadeni i Zevsovi atributi- orel i mol-wa. Vo site delovi na Rimskoto Carstvo se najdeni ′Sabazievi race′, votivni darovi ili ku-ltni instrumenti. Toa se {aka od bronza, so mali i domali zgr~eni prsti vo gestot blagosi-qawe (benedictio latina), ukraseni so niz simboli (zmija, àba, gu{ter, èlka, petel itn.)″.

Se gleda razlika, oven vo Vodensko, no na zapad bil jarec=j arec=ares=Ares. Sledi Jovan=j ovan, j=i, Ost=Ist, nasproti pr~=jarec; vo Bitola se veli ale, Ohrid are: Poboè {~o/{to prai{/pravi{: {o/~o. Me|utoa, zmijata bila simbol za plodnost, a i kaj Barleti. Vo Bitola, orelot vo usta ima zmija. Taa da se ima vo usta, e za so nea da se vladee; a orel vo nozete da ima zmija, taa da se gazi, tla~i, pot~ini.Zmijata e za plodnost. Zmijata bila bitna i vo Azija, do kade stignale Brigite. Nivno nasledstvo bilo na Budite, a Buda bil presta-ven so brigiskite simboli, ovde navedeni. Zmijata bila i kaj Astekite, samo promeneta, pe-rduvna. Isto taka, zmij-a=zmej, zemja, zemno ìvotno, no i lamja. Me|utoa, crnata zmija e ku-}na zmija i denes vo Lerinsko. Vo Lerinsko raskaùvale starite za makedonskata minatost, ne znaele gr~ki, a kaj nas Srbite i srbomanite se uni{tile. Ova se potvrduva i so navodot, {to na Verkovi} vo Srbija ne im se veruvalo, ona {to toj vo Makedonija sobral. Duri se ve-lelo, sobranoto na Verkovi} bilo falsifikat. Toj Verkovi} u{te od 1850 godina se dvièl niz Makedonija, a od 1855 godina i postojano se naselil da ìvee vo Serez, toj bil sobira~ na antiki i dr. Pak, Hristodul Boìkov bil kulturen rabotnik od Solunskiot krug i zapi-{uva~ na prikaznite od Solunsko za zbirkata na Verkovi}.

Brigite do kade stignale, tie tamu ostavile i svoi dokazi. Dene{nata kineska kratka jakna e samo brigiska. Takva bil i guslata, koja postanala mongolska, {to vaì i za zurlata.

108Jozef fon Hamer pi{i: ″Kako {to Olimpija sonuvala za zmeot, kako {to vo krevetot na afri~kiot Skipija se pojavila zmija,taka na srpskata princeza Vojislava,Skenderbegova majka,sonuvala deka ro-dila golema zmija, ~ija glava go goltnalo Turcija,a opa{kata i udrila na Jadransko More″.Mitologija

43

Za ova da se potvrdi, se naveduva i toa,deka Mongolite imale ì~eni instrument, no nikako duva~ki. Ova moè da se potvrdi i so navodot, {to guslata i zurlata ja nemale Indijancite, koi bile Mongoli. Tie kako {to od Belcite go prifatile kowot, koj do 4.000 g.p.n.e. ne bil mongolski, tuku brigiski, tie ne moèle od Evropjanite po 15 vek n.e. da gi prevzemat gu-slata i zurlata, oti tie vo 15 vek n.e. gi nemale. Tokmu ova se potvrduva i so sledniot dokaz, deka sviraloto kaj Astekite ne moèlo da bide evropsko po 15 vek n.e., nitu mongolsko pred 13.000 g.p.n.e., koga Mongolite preminale vo Severna Amerika i vo Ju`na Amerika stignale 8.000 g.p.n., tuku samo brigisko.Sledi kaj niv da ima dvoen brigisko dativno u, {to se najduva na mongolskite prostori, kade stignale Brigite: Indija, Tibet...Kina...Japonija.Pa zatoa na mongolskite prostori se najdeni dokazi od tokarski jazik, koj bil tn.slovenski. Za ova e do-kaz i jazikot na Makedoncite, koi bile niz svetot, vo makedonskite kolonii, a takva bila i vo Pakistan, ~ij jazik bil brigiski. Isto taka, i Majite so makedonsko fonetsko pismo i makedonski slogoven jazik vo Meksiko duri vo XIX vek, {to go promenale [pancite.

KELTI Kontinentot ne bil naselen. Toj po~nal da se naseluva vo potraga vo rudno bogatstvo,

voglavno za kalaj, koj bil neophoden za dobivawe na bronza. Takvi bile Keltite, koi gi na-veduva Herodot. Se toa moè da se vidi vo anti~kite karti. Ovde e va`no da se vidi koi pr-edeli na Evropa bile naseleni. [ekleton vo ″ôvekovata borba so moreto″, naveduva dve ka-rti i patuvaweto na Pitej vo nepoznatiot svet. Gi vnesuva Hekatievata karta od okolu 500. g.p.n.e. i na Eratosten od okolu 300. g.p.n.e. Vo niv severno od Dunav i Crno More se zabele-ùva deka prostorite ne bila naselena. Pitej otplovil 325 godina p.n.e. od Masalia (denes Marsej), pominal niz Biskajskiot Zaliv do Bretawa i doplovil do Britanija. Spored Stra-bo, ″Pitej kaùva, deka vra}aj}i se od (tainstveniot) Tule, ja otplovil cela morska obala od Gadina do Tanaisa (Don)″, a Don se smetal za granica na Evropa.

Od slikarstvoto na vaznite se gleda, deka na vrvot od pramecot na brodovite isklu~i-vo samo brigiskata sviwa bila postavana kako simbol na moreplovstvoto. Na primer, more-plovecot Pitej, za simbol na negoviot brod bila postavena brigiska sviwa, isto kako {to e na nekoi vazni od antikata. Zna~i, taa imala va`nost za site Pelazgi, kako {to bile Feni-kijcite. Tokmu nejziniot simbol vaèl i za Palestina, koj go potvrduva pelazgiskoto pote-klo na Palestincite. Za Djuran, priprostoto prase bilo nekoga{ Totem na preistoriskite Evrei. Samiot navod od avtorot za oboàvaweto na sviwata od Evreite e potvrda deka tie imaat pelazgisko poteklo. Isto taka, ako se zemi vo predvid deka za Germancite kaùvawe-to ″da se ima sviwa″ ozna~uva ″da se ima sre}a″, a Mongolite kako {to bile Gotite itn. ne ja oboàvaat sviwata, e potvrda deka Germancite se samo Pelazgi (Brigi, Makedonci...).

Cezar i Tacid naveduvaat poimi niz Evropa.Pa site tie se samo na tn.slovenski jazik. Vo filmot koj e za Druidi na angliskiot jazik se vo nego e brigisko, makedonsko, duri odja-vnata pesna na filmot e kako makedonskite, {to gi pee{e i Vaska Ilievska. Prostorite na Druidite bile istite onie na Keltite, po Dunav- Rajna,a tokmu preselbite bile so pravecot Vardar- Morava-Dunav-Rajna. Se ova govori Keltite i nivnite Druidi bile samo Balkanci.

Vo kartata na Strabo od Pont (okolu 65 g.p.n.e.- okolu 24 g.p.n.e.), Svetot spored Er-atosten, e prestven svetot. Strabo na kartata na Eratosten ja ozna~uva Skitija se do Indi-skiot Okean. Za Skitite se upotrebuvalo imeto Goti, Sarmati itn. Vajgand pi{i ″tatarski Huni″, a Vajgal govori za preku Dunav ″Skiti ili Tatari″. A ova govori samo Skiti=Huni. Zna~i, imeto Skiti se odnesuva za Mongolite. Na kartata Skitite se prestaveni skoro do rekata Rajna. Zapadno od Rajna e Keltika i Iberia, a i Masilia. Postoi i Britanija. Na Ka-vkaz se Iberi, Albani i Kolhi. Proizleguva, preselbite niz Evropa bil od Balkanot so Mala Azija, a vakvi bile Keltite. Vo kartata za vreme na Imperijata na Avgust (27 g.p.n.e. do 14 g.n.e.) postoi Baetika, severno od nea Luzitania, isto~no e Tarakonenzis od 19 g.p.n.e. Severno od Masilia Narbonenzis od 22 g.p.n.e., severno Akvitanija, severno-isto~no Lugdu-nezis Gaul od 16 g.p.n.e. Isto~no Belgika, od nea Germanija inf. Isto~no od nea Germanija e od 12 g.p.n.e., Raetija 15 g.p.n.e., Norikum 16 g.p.n.e.,Panonija 10 g.n.e., Ilirikum 9 g.n.e., pod nea Dalmacija, isto~no Makedonija, ju`no Ahaja 27 g.p.n.e. Severno od Makedonija e Moezija 29 g.p.n.e. Se gleda, deka osvojuvawata i koloniziraweto bilo voglavno okolu novata era.

44

Moris i dr. pi{at: ″Za Keltite prvpat se doznava vo Evropa okolu 750 g.p.n.e. koga po~nale da trguvaat so sol od Hal{tat (vo dene{na Avstrija) so starite Grci″...″Okolu 750 g.p.n.e. narodite od regionot na Hal{tat vo centralna Evropa (vo dene{na Avstrija) gi pre-minale Alpite za da trguvaat so starite Grci. Ponele so sebe sol {to ja vadele od planini-te okolu Hal{tat i {to ja koristele za konzervirawe na hrana. Keltite razmenuvale so sol so luksuzna stoka {to ja izraboruvale gr~kite zanaet~ii. Grcite gi narekuvale Kelton, ime {to li~elo na imeto so koe tie se narekuvale. Denes gi narekuvaat Kelti″...″Prvo se nase-lile po dolinite na rekite Dunav i Rajna i okolu VI vek p.n.e. do{le duri do dene{na Fran-cija, Belgija, [panija, Portugalija, Britanija i Irska, kako i do nekoi delov na Germanija i severna Italija″...″Na krajot od I vek so celata keltska zemja, osven dale~nite delovi vo Britanija i Irska, upravuvale Rimjanite (koi gi narekuvale Keltite ′Gali′)″.

Se gleda, Keltite bile od 750 g.p.n.e. Nivni prvi naselbi bile po rekata Dunav i Ra-jna kako {to bile preselbite od Balkanot po dolinata Vardar- Morava- Dunav niz Evropa. A ako kon navodot se dodade, na Keltite kowot i govedoto bile samo balkanski, se e jasno. Galskiot kow bil odoma{en okolu novata era, {to moè da se vidi kaj Tacid. Toj bil teòk i po nego tie tr~ale vo krug, nikako levo-desno, oti toj bil prespor za trki i borbi. Se ova govori, tie se preselile od ili preku Balkanot, od isto~noto Sredozemje, po Dunav-Rajna.

Za Djurant, Rim Francija ja narekol Keltika, a tek vo cezarovo vreme bila nare~ena Galija. Ova ukaùva, deka nemalo posebni narodi: Kelti=Gali. Vo prilog e navodot na Vels. Spored nego, usmenata knièvnost na Keltite koi prodirale kon zapad ne e za~uvana potpo-lno. Ircite, koi govorele keltski, najdolgo go zadràle svojot primitiven ìvot. Tani, ir-ska ″Ilijada″, go opi{uva govedarskiot ìvot. Vo Tani se javuva istiot op{testven pored-ok kako vo Ilijada. Robert Grevs vo negovata kniga za Gr~kite mitovi naveduva ima poda-toci deka pred voveduvaweto na oblikovnata feni~anska azbuka vo Grcija, postoel alfabet vo vid na verski tajni koi gi ~uvale sve{tenicite na Mese~evata boìca Ije ili Tri Su-|ai. Toj bil sosem blizok na kalendarskiot alfabet i slovata ne se ozna~uvani so pi{ani znakovi, ve}e so gran~iwa na razli~ni drva koi simbolizirale godi{no doba i poedini me-seci. Drevnata irska azbuka, kako i taa na Druidite vo Galija, seta bila imenovala prema drvoto (breza, jasen). Taa bila so frigijsko poteklo i se sloùvala so pela{kata i latin-skata. Moè da se dokaè deka imiwata na slovata vo irskata bila donesena od Gr~ka. B.Ga-vela naveduva, deka Pelazgite i Pelastite, kako gi narekuvaat lingvinistite, bile staroba-lkanski narod. Pelasti se transkribira vo Pelazgi...Tie imale svetili{ta posveteni na boìcite: vo Atina boìcata Partenos, vo Eleusin boìcata Demetra, vo Olimpija boì-cata Hera. Prestavata na peperutkite kako simbol se odràl. Na sarkofagot vo Kapitol-skiot muzej na boìcata Atina se gleda vo sovremeniot primer vo Vels i zapadna [kotska, kade narodot misli deka belite peperutki kako du{ata na pokojnikot gi hrani so med i vo-da, dodeka {arenite gi ubiva. Vidliva e vrskata so Balkanskiot Poluostrov.

Herodot poznaval samo Kelti. Tie imale frigiska=brigiska pismenost. Keltite i Galite bile edno isto: kelta zna~elo sekira, a gala=galka brod, lu{pa od orev koja pliva. Ova moè da se potvrdi so [ekspir, koj u~el samo latinski jazik. Imeto [ekspir=Sekpir, oti {=s, i Brigite ne go izgovarale h (ne Homer, tuku Omer=Omir), ozna~uvalo samo sek-spir=sek s pir: sekira, sek=seki=se~i, s samo t.n.slovensko, i pir=pirewe=gorewe, pirej... Ova ozna~uvalo deka Keltite bile {umari, koi gi kr~ele i palele=pirele {umite, sozda-vaj}i oranici. Brigite so svoite doma{ni ìvotni se selele niz nenaseleniot kontinent. Galskiot petel bil brigiski. Friziskoto=frigiskoto=brigiskoto govedo bilo balkansko. Negovi rogovi gi nosele Vikinzite, koi se razbirale so Rusite, zatoa{to tie bile edno isto.Na brodovite na Vikinzite simbol bile glava od lav na telo od zmija. Zna~i, solunsko-brigisko. Site doma{ni ìvotni bile balkanski. Takva bila i ma~kata. Gajdata na Skitite bila samo makedonska, zatoa {to za gajda e potrebna ov~ka koà, a ovcite bile balkanski.

Koga Makedonija potpadnala pod Rim, Makedoncite kako robovi bile noseni niz ne-naseleniot kontinent. Sledi vo Britanija imalo reka Vardar, Morava..., so planini Korab, Durmitor..., {to vaèlo za i Skadinavija; Vels=Veles, Skot=skot...[pan=s Pan; Portugal= port (porata=porta) u= dativen Gal; Italiani od ital...; Angel=a n gel=èl-ba; jork{ir= jork {ir, i bez r; Norveg=nor (t.n.slovenski so mnogu zna~ewa) veg; [vedska=Svedska=s ve-

45

dska, Svenska (s kako prefiks=prepiks, pred pika=vmetni, samo t.n.slovenski, i sufiks=su pik, su=kraj)...; reka Dragor Danska...

Kako dokaz deka kontinentot bil naselen od Balkanskiot Poluostrov e i slednovo: Tacit vo Germanija i Agrokola napi{al: ″Spomenuvaat deka kaj niv prestojuval i He-

rkul″...″I Odisej, za vreme na negovite dolgi i slavni skitawa, bil donesen i vo ovoj okean, pa gi posetil germanskite zemji; se misli, isto taka, deka od nego bil osnovan i imenuvan Askiburgij,smesten na bregot na Ren, koj i denes postoi. I u{te velat deka na toa mesto ne-koga{ bil otkrien `rtvenik posveten na Odisej, na koj {to e vpi{ano i imeto na tatko mu Laert, i deka na granicata me|u Germanija i Raetija se u{te moàt da se vidat nekoi spome-nici i grobovi so gr~ki natpisi″. Pa toa se preselbi od Makedonija vo Germanija: so raet= raet, ren=ren, burg=bulg... Da ne se izumi, imeto German bilo balkansko i Teutoni od Teuta ilirska vladetelka, a spored M.Barleti (16 vek) iliriskiot jazik bil tn.staroslovenski.

Margarite Kitan Ivanovska, ″Bukvarot″, Skopje, 2009, na str. 22 ima ″Slika br. 1: ′Is-torija na Mala Bretawa′ ″, na francuski. Na 23 str. se naveduva slednoto: ″Vo deloto ′Isto-rija od Mala Bretawa ili Bretawa-Armorik,od prvite poznati ìteli′ od Manet Gospodar, najstar {ef na Institutot vo Sveti Malo, ~len na Zdruènite na zemjodelcite, Zdruènie na Trgovci i Umetnici od Sveti Brig i na Zaednicata od Francija za univerzalna nau~na statistika vo Pariz,1833,stavenao kako edno od najvrednite retki knigi, kako bogatstvo koe pripa|a na Svetot, nejziniot avtor M.F.B.G.Mane, go objasnuva potekloto na nejzinite ì-teli Bretanci, Britanci, Angli~ani-Kelti, deka se Brigi, deka se po poteklo od Galija, de-ka vo Evropa se dojdeni od Golema Brigija, sozdadena od Brigite posle nivnoto preseluvawe od Balkanot, od Makedonija, deka Aleksandar i Pompej se negovi pretci, deka brigiskiot jazik e jazik matrica za latinskiot, francuskiot i drugi jazici.109

Na naslovnata strana e pesnata: ′Eh ! [to mi e gajle, za onie golemi udari na me~ot, koi gi davaa nadaleku Aleksandar i Pompej ? Sî ona koe se slu~ilo me|u moite dobri pretci. Vo zemjata koja me rodila, Eve go ova koe go sakam, ova koe sakam da go poznavam, i ova, koe sekoga{ se pojavuva mnogu hrabro.′ ″ Site evropski narodi vo svoite istorii pi{at, tie imale Trojansko poteklo. Vakvi

bile najstarite Kelti, so brigiski doma{ni ìvotni, tradici..., a i brigiska pismenost. A za istoto govorat i Frankite. Sledi Frankite da imaat samo balkansko poteklo.

BALKANSKO POTEKLO NA FRANKITE Za Majkl Bejxent, Rixard Lij i Henri Linkoln, predanieto na Iza proizleguva od

Izida, koe su{testvuva so Tamuz, ili Adonis, ~ija glava bila frlena vo moreto, kako i so Orfej, ~ija glava e odnesena od rekata Hebr.110 Vol{ebnite sposobnosti na glavata ja napo-menuvaat i za Bran Blagosloveni so negovata ~udodejna glava od keltskite predanija. Rodo-slovieto na dinastijata na Merovingite ili misterioznite sobitija vo ju`na Francija, ka-ko i kreposta vo Normandija i Stene vo podnoìeto na Ardenite, nekoga{nata prestolnina na Merovingite, kade vo 679 godina e ubien Dagober II, bilo otkrieno deka dinastijata na Merovingite se potomci ne samo na Francija, no i na drugi evropski dràvi. Merovingite se prestavuvaat i za preselnici od drevna Troja, koe gi objasnuva francuskite geografski naimenuvawa kako Troa i Paris (Paris, sinot na trojanskiot car). Istori~arite od ponovo vreme dokaùvaat, deka Merovingite doa|aat od drevnata oblast Arkadija. Spored ′Dokume-

109 Ptolomejci kako Brigi vo Egipet go sozdale koine. Ovoj bil dvorasen jazik na Belci=Pelazgi i Crnci=Semiti, a vakvi bile staroegipetski i aramejski. Latinski bil od 240 g.p.n.e. od Liv Adronik, koj bil ″kopija″ na koine, a vo XV vek n.e. Makedoncite vnesle u{te 10.000 koinski zborovi vo latin-ski, pa se govori za zborovi so koinsko (tn.gr~ko) i latinsko poteklo. Francuskiot jazik e vulgaren-latinski, v=b, narodenlatinski.Tokmu zatoa francuskiot e dvorasen jazik,a germanskiot ima i gotski. 110 Hebr rekata Hebros vo Trakija, a Trakite i vo XIX bile Makedonci. Sporedi so H-evrei, v=b.

46

ntite′ pretcite na Merovingite se svrzani so vladetelite na Arkadija. Nekade okolu po~e-tokot na novata era se preseluvaat na Dunav, potoa na Rajna i vo zapadnite provincii na de-ne{na Germanija. Za nekoi od prvite drevni istori~ari Troja bila osnovana od preselni-cite, koi do{le od Arkadija (′Arkadija′ doa|a od ′Arkadci′-narod na me~kata). Spored mito-logijata Arkad e sin na Kalisto, nimfa, svrzana so bogiwata na lovot Artemida i so Zevs vo soyvezdieto na Golemata me~ka. Taka Sikambite, frankskoto pleme, od koe proizlegle Merovingite, se poklonuvaat pred me~kata, kako kaj drevnite Arkadci, primenata forma na Artemida, ili poto~no, na galskoto i so toa na Arduina, bogiwa pokrovitelka na Ardenite. Vo po~etokot na V vek Merovingite ja preminale Rajna i se naseluvaat vo Galija- dene{na Belgija i severna Francija, kraj Ardenite. Eden vek potoa oblasta ja narekle Avstrazija, so centar dene{na Lotaringija. Vo 448 godina vo Turne, sinot na prviot Merovej, e postaven kako kral na Frankite se do 458 godina koga umira. Toj e sigurno prviot oficijalen kral na Frankite kako obedinat narod. (Artem=Arden, t=d, m=n, Arduina, R.I.)

Za Bexent i Lij, [kotska e ″edinstvenoto keltsko carstvo od po~etokot na kasnoto srednovekovie so dobra organizirani i nezavisni politi~ki instituciii″. Vo po~etokot na XIV vek keltskite tradicii se slivaat vo edna celost, na primer, stariot keltski ″kult kon glavata″ od keltskoto veruvawe, deka du{ata se nao|a vo glavata i denes se gleda vo edno od osnovite na drevnata keltska kultura. Toa moè da se izloì so mitot za Bran Blago-sloveni, ~ija glava spored tradiciite od London e svrtena so liceto kon Francija, za da ja ~uva Anglija. Po pojavata na ″Odiseja″ na Homer za istoriskite svedo{tva od ″Ilijada″ za opsadata na Troja, nekoi slu~ki vo Stariot zavet, na primer preminuvaweto na Crveno Mo-re i zakonite, prateni od Bog na Mojsej, denes se primaat od mnogumina kako ″mitovi″. Nekoi smetat, deka keltskite sagi za Kuhulin i za ″ricarite″ na crvenata granka gi izrazu-vaat istoriskite fakti, duri vo istorijata na amerikanskiot Div zapad od XIX vek se sme-tale za ″mit″, na primer bitkata kaj koral. Samiot Robin Hud go smetale za ″dobar duh″, za potomok na staroto keltsko i saksonsko boèstvo na plodorieto i rastitelnosta, Zeleniot ~ovek- ~ove~ka glava, od ustata, ponekoga{ i od u{ite od koi izleguvaat lozi, visat po ste-nite. Spored navodite na avtorite, vidliva e vrskata so Balkanot, od kade bile preselbite. Ova se potvrduva so rastenijata, i lozata. Taa prvo bila donesena kade bilo najtoplo: Rajna.

Majkl Bejxent i Ri~ard Lij, ja naveduvaat knigata na F. A.Grijnhil ″Natpisi vrz plo-~ite vo epohata na latinskoto hristijanstvo″ od 1976 godina, kade se opi{ani sredovekov-nite grobi{ta vo cela Evropa, od Balti~koto do Sredozemnoto More, od Riga do Kipar. Toa bile 4.460 grobnici, a bez imeni se sre}avaat isklu~itelno retko. Vo Anglija se otkrieni samo ~etiri, vo Irska samo edna, [kotska samo edna itn.

Se gleda deka se {irelo hristijanstvoto, a so toa i preselbite od Sredozemjeto do Ba-ltikot, kako i poedini slu~aevi vo Britanija. Za potkrepa avtorite prodolùvaat so ra-skopinite na stariot Tamplierski zamok Altit vo Svetite mesta, graden vo 1218 godina, a prekinat vo 1291 godina,111 svrzano so Erusalimskoto kralstvo na krstonosnicite.Pri isko-pinite vo zamokot bile pronajdeni blizu sto nadgrobni plo~i.

Zna~i, so krstosnicite prodolìle preselbite na hristijanskoto naselenie koe pre-begnuvalo od islamot. Tie prodolùvaat, deka na 18 maj 1291 godina Akra, posledna krepost na zapadnite krstonosci pod Svetite mesta, pa|a pod udarite na Saracenite. So zagubuva-weto na Svetite mesta na Templierite zapo~nuvaat novi krstonosni pohodi. Ricarite Ho-spitieleri od Ordena na sv.Joan se utvrduvaat prvo na Rodos, potoa na Malta, od kade se bo-rat celi tri veka za kontrola na Sredozemjeto vo za{tita na edno pomarkatilno hristijan-stvo. Tevtonskite ricari go otkrile novoto dvièwe vo Pribaltikot za sozdavawe na hri-

111 Na Mojsej mu trebalo istorija na ednoboèstvoto, toj takva napi{al so imiwa na Homerov=tn.slo-venski jazik, koi istoglasno denes ne se objasnuvaat na evrejski jazik. Vakvi istorii imale site. To-kmu na istori~arite im bila potrebna i istorija za Masonite. Pa tie po~nuvaat od Solomon, pri gr-adbata na Solomoviot hram, duri tie vo tn.stara Grcija gi narekle filozofi. Za niv Mason bil i Aleksandar Makedonski. Pa ovoj sekoj go istrebil koj ne mu se pot~inil. Ova bi vaèlo i so tn.Mas-oni. Bidej}i vakva bila sostojbata, se govori za Sredniot vek so Templierite, duri so po~nuvawe da se pravat kadetralni crkvi. Zna~i, se ova bilo katoli~ko zlo, samo za edno, da se istrebi samo pravosla-vniot rod.Pak, za Masoni moè da se govori samo po propasta na Makedonskoto Carstvo, tn.Vizantija.

47

stijansko kneèstvo, {to opfa}alo vo Prusija, Litvija, Litva i Estonija i se prostiralo do Finskiot zaliv. (Ovie bile tn.Sloveni, R.I.)

Qubomir Kljaki} (1993), ″Oslobo|awe istorije I - III″, prva kwiga, Po~etak puta- Ar-hiv Kljaki} Belgrad ″Sudirot na papstvoto i carstvoto okolu vodstvoto- leadership, otpo~-nal taka {to rimskiot biskup, toga{ samo eden od hristijanskite poglavari na Apenin-skiot poluostrov- Ravenska, Akvilejska, Milanska i Splitska biskupija se borat protiv negovata supremacija se do X vek- godinata 496, trgnal vo golema obnova na Rimskoto car-stvo. Klovis I, frankovski kral od dinastijata na Merovingite, bil izbran kako otelotvo-ruvawe na ovaa ambicija na rimskiot biskup, da ja odigra ulogata na noviot hristijanski car koj }e go obedini razbienoto Zapadno rimsko carstvo. Papata mu ja podaril titulata Novus Constantinus, Nov Konstantin. 112Toa bilo prvo probawe na papskiot tron svojata po-litika da ja sprovedi so posredstvo na podlo`nata svetovna vlast. Eden Meroving slu~ajno ne bil izbran za ovaa misija. Merovinzite uìvale ugled na vladetel- ~arobnik. Gi vikale ′dolgokosi kralevi′,113 smetaj}i deka vo svojata kosa nosat magiska snaga, na mo}ta i vrlina-ta, fr. verta.114 Predanieto naveduva deka Merovinzite se potomci na Trojancite, odnosno balkanskite Pelasti i deka, vo osvitot na hristijanstvoto, od Pelopones,115 po dolinata na Dunav do{le vo podra~jeto na Sredna Evropa.116 Kako argument vo prilog na ova rodoslovie se naveduva sovremenite toponimi vo Francija- gradovite Troa, Troyes i Pariz, Paris za koj se tvrdi deka se trojansko, odnosno pelasko poteklo. Staroto ime na Pariz e i Lutes od ime-to Lut, eden slovenski narod″.117

Na str. 13 pod Vandalsko kralstvo stoi: ″...Pa ipak, tie se sprotistavuvaat na sekoj vid me{awe, zabranuvaat me{ewe na brakovite pome|u svojot narod i Rimjanite, go stavaat pra-vosudstvoto pod pe~at na ′personalnite zakoni′. Nivnata neograni~ena podr{ka na arievst-voto, navistina, doprinesuva nivno odvojuvawe od rimskoto naselenie naro~ito koga Huner-ih, Gajzerihov naslednik, fanati~en arievec, so svojot kaznet ukaz od 24. fevruari 484. pre-vzema svirepi represii protiv hristijanite...″. Tokmu toj zakon ne dozvoluval da se stapuva

112 David Tablot Rice...(1965), ″Mogen des Abendlandes″, Deutsche Buch- Gemeinschaft, Berlin –Darmstadt- Wien, pi{at:Hlodvig preminal vo katoli~ka vera.Na Frankite im bile sosedi Vestgotite(Vizigotite,R.I.) i Ostgoti (Ostergoti, R.I.) i Burgundite, koi im pripa|ale na arijanizmot. Toj bil kral na Frankite 481- 511, naslednik na Hilderih I, koj po~inal 481 g.(Pa bile kolonizirani Baski od Makedonija,R.I.). 113 Avtorot veli: ″ ′dolgokosi kralevi′, smetaj}i deka vo svojata kosa nosat magiska snaga, na mo}ta i vrlinata″. Bidej}i vernicite na hristijanskiot pravec, koj bil pod vlasta na carot od Carigrad, ne bile bri~eni i nosele dolgi kosi, {to se gleda kaj Merovingite, koi potoa bile poznati kako Franki, se potvrduva, Merovingite(Frankite) bile pripadnici na makedonskata=balkanskata Pavlova crkva, potoa Justinijana Prima i Ohridska arhiepiskopija. Ova bilo vo sprotivnost na pripadnicite na hr-istijanskiot pravec na Rim, koi se strièle i bri~ele.Frankite go primile hristijanskiot pravec na Rim, a Gotsko Carstvo vladeelo na Iberiskiot Poluostrov. Baskite na Iberiskiot Poluostrov mu bile grani~ari na Carigrad, nasproti Rim, koj po~nal da vladee so Frankite. Toga{ Baskite od Make-donija po kopnen pat tamu stignale. Ovde stoi, 496 godina Klovis I bil izbran za obedinuvawe na Za-padnoto rimsko carstvo. Zatoa Baskite toga{ ili ne{to potoa bile dojdeni. Justinijan, koga do{ol na vlast i vladeel so Iberiskiot Poluostrov, na Pirinejite grani~uvale Baskite. Nivniot jazik bil razbirliv so jazikot na Makedoncite, koi ìveele vo Amerika, Maite, koi bile naslednici od iz-~eznatata flota na Aleksandar Makedonski. Biskupot Diego de Lande, koj ìveel vo XVI- ot vek i bil glaven hroni~ar za neobi~nite tradicii na Maite zabeleàl deka mnogu baskiski zborovi imaat isto ili sli~no zna~ewe i kaj Maite.Tie ne bile razbirlivi so {panskiot,koj bilo vulgarenlatinski jazik 114 Se kaà: ″na mo}ta i vrlinata, fr. verta: verta=verata. Pa samo tokmu za nea bile bitkite, a i denes. 115 Merovingite do{le od drevnata oblast Arkadija. ″Arkadija″ doa|a od ″Arkadci″-narod na me~kata. Na Peloponez nikoga{ nemalo me~ka, so masno tkivo, za zimski son. Ova bilo od kade {to bile rako-pisite za Trojanskata vojna, od Pelagonija so Pelister, kade do denes ima me~ki i tie pelisterski se op{to poznati. Koga dolgo trae zimata...doa|a do glad, {to vaì koga nema zima, vo 2007 godina, me-~kata e aktivna, pa ogladnuva. Taa e opasna, napa|a=rakadi, rakati, taa so rakata povreduva i ubiva. 116 Preselbite bile po dolinata Vardar,Morava,Dunav i Rajna vo Sredna Evropa,samo kade bilo toplo. 117 Ova se najduva i vo Frederegovata hronika, od VII vek. Spored nea, Makedoncite i Frankite bile so isto Trojansko poteklo, od Prijam. Jazikot bil pelazgiski=tn.slovenski, {to se gleda i spored po-imite. Avtorot kaà: ″Staroto ime na Pariz e i Lutes od imeto Lut″. Avtorot pi{i Quti}, samo l- bez j. Da ne se izumi deka poimot Luter e so osnovata lut, za luti~e, itn. Bez ni{to na tn.germanski.

48

vo brak me|u pripadnik na hristijanskiot verski pravec od Carigrad so Rim. Tokmu zatoa tie bile so hristijanski verski pravec od Carigrad. Sledi tie da se protiv nivniot narod da stapuva vo brak so Rimjani. Hlodoveh stanal katolik so stapuvawe vo brak so katoli~ka princeza, {to bilo sprotivno na postoe~kiot zakon.

Na str. 12 se istakna: ″So vekovi Rimjanite i Germanite ìveat odvoeno, sekoj go za-drùva svoeto pravo, obi~ai, ustanovi, do taa mera da vladetelite moraat da go sostavat ko-deksite ili ′zakonite′ za upotreba vo dvete zaednici. Pod vladeeweto na Gundobada (501-516), lex Burgundiorum, nazvan ′zakon Gombeta′, se utvrduva obi~ajnoto pravo na burgundskiot narod; za Rimjanite vaì uprosteniot zakon na rimskoto pravo, lex romana Romanorum. Za svoite podanici Rimjani, Alarih II 506. pristapuva na izrabotka na zakonikot poznat pod imeto Alarihov kodeks (Breviarium Alarici)....Taa }e bide potpopno ostvarena tek po{to ge-rmanskite kralevi i narodi go primat rimskiot katolicizam″.

Da se povtori: ″So vekovi Rimjanite i Germanite ìveat odvoeno...Taa }e bide potpo-pno ostvarena tek po{to germanskite kralevi i narodi go primat rimskiot katolicizam″. Se ova govori, deka Frankite i Makedoncite bile eden istorasen narod so eden ist tn.slo-venski jazik,a i so edno isto poteklo od Balkanot,so zedni~ko Trojansko poteklo od Brigija (Evropa). Tie se razdvoile samo verski: Makedonci=Pravoslavni i Franki=Katolici.

VRSKITE NA FRANKITE SO MAKEDONCITE Philip Sherrarad, ″Byzanz″, TIME- LIFE International (Niederland) N.V. pi{i: ″Jazot pome|u

Vizantija i Zapad go prodlabo~il u{te i dolgata i ogor~ena semejna rasprava, koja najposle doveduva do uni{tuvawe na siriskata dinastija. Mra~nata drama po~nala godinata 780, koga desetgodi{niot Konstantin VI go nasledil prestolot. Namesni{tvoto go prevzela negovata majka, carica i vdovica Irena, èna ~ija zanesena so ubavinata bila ravna samo na nejzinata okrutnost i ambicija. So godini Irena so lesnotija upravuvala so lubezniot carski nasle-dnik. No koga Konstantin postanal polnoleten odobril eden plan so kogo mu izgledalo deka mu obe}avalo osloboduvawe od ~vrstite maj~ini stegi.Vo pra{awe bilo ènidba so edna }e-rka od mo}niot frankovski kral Karlo Veliki, ~ija cvrstina se grani~ila so Vizantiskata Imperija, pri {to vo pograni~nite oblasti ~esto doa|alo do nemiri.

Me|utoa, Irena odma go osuetila planot koj mnogu obe}aval. Vo svoeto razo~aruva-we Konstantin so podr{kata na armijata se pobunil i ja progonil svojata majka od palatata, ama Irena po sedum godini neprekinatiot sudir i rovarewe uspeala da go zarobi Konstan-tin i naredi da go oslepat. Taka Irena 797 godina definitivno go prevzela prestolot da bi ottoga{ vladeela vo sopstveno ime.

Irenovata pobeda vo Rom predizvikala u{te poburni razvoj na nastanite. Papata Lav III vo Konstantinoviot pad ja videl sjajnata prilika za podignuvaweto na papskiot ugled. Toj go proglasil prestolot sloboden- toa zna~i bez ma{ki naslednik- i ja dodelil carskata kruna, po kratka postapka, na Karlo Veliki. Za site dobri Vizantijci ova krunisuvawe bi-la zlo~ine~ka drskost, ako ne i grev protiv osvetenata dràva. Toj nastan mo{ne gi pogor-{ilo odnosite pome|u Isto~nata crkva i papizmot″.

Pa Frankite semejno bile povrzani so Makedoncite. Toa bilo slu~aj so makedonskata princeza Teofana. Taa bila vnuka na Vasilij I i Jovan Cimiskij. Taa bila sopruga na Oton II i majka na Oton III. Vo brakot taa u~estvuva{e vo vladeeweto na Frankite na prostorite zapadna i sredna Germanija,118 Holandija, Belgija, Luksemburg, Avstrija, ê{ka, Zapadna Francija, [vajcarija i polovina Italija. So ven~aweto vo 972 godina Frankite vivnaa ka-ko {to be{e vozobnovenoto Makedonsko Carstvo. Okolu 996 godina od Makedonija trgnalo prateni{tvo so predlog Oton III da se oèni so }erkata na Konstantin VIII, a vo 997 godina novoprateni{tvo stignalo i vo samiot Rim za da ja sprovede ènidbata na toj car za makedo-nskata princeza.

″So ven~aweto vo 972 godina Frankite vivnaa kako {to be{e vozobnovenoto Maked-onsko Carstvo″.Toga{ bea prezvemeni mno{tvo makedonski tradicii,119zapo~nale graditel- 118 Se u{te ja nema isto~na Germanija.Pa taa sé u{te bila samo sklavinska=tn.slavenska, carigradska. 119 Vo ovoj period makedonskiot carski dvor mu ja poklonil makedonskata ta organa (or gana=gena)itn.

49

stvoto, so tipi~ni makedonski stil itn. Bila napravena od bronza crkovnata vrata vo Hil-deshajm so motivi na Biblijata. Se sobiraa kulturni svidetelstva, {to e navedeno vo edna hronika pronajdena vo bibliotekata na gradot Volfsbutel (Butel), osnovana od nea. Crkva-ta ″Sveti Pantelejmon″ (″St. Pantaleon″) vo gradot Keln bila izgraden od episkopot Bruno (bratot na nejziniot soprug) i Teofana, a taa gi pokaàla svoite kvaliteti kako arhitekt. Dvata bile pogrebani vo crkvata. Gradbata e identi~na so crkvata ″Sveti Pantelejmon″ vo blizina na Skopje. Taa bila osnova~ i na gradot Esen so podareni dvajca patroni Kuzman i Damjan, makedonski doktori i ma~enici za hristijanstvoto. Nejzinoto ime zavr{uvalo na makedonski ènski rod Teofana, a na grobot na latinski stoi Teofanu. Me|utoa, ovde u e dativno, {to bilo brigisko=brzja~ko, {to nieden narod vakviot dativ ne go primenuva.

Ovde e najbitno da se objasni i kako do{lo do poimot Greiki, {to ozna~uval dojdenci: grei=grej e za dojdenec. Vaka tn.Vizantijci od makedonskata dinastija, zna~i Makedoncite, bile nare~eni. Pa za ovoj poim denes se koristi pogre{en poim Grci. Toa bilo vremeto, ko-ga so Rim vladeel Oton I. Imeno, toj baral tn.Vizantija da ja oslobodi ju`na Italija, koja bila pod nivna vlast. Na ova se sprotistavuvala Makedoncite. Tokmu za ova imalo me|useb-ni raspravii i prepiski. Ovde se naveduva dokazot:

Za Lange, ″Karlo Veliki, kako kral na Frankite, postanal na Boì} vo 800 godina car na Rim i toga{ imalo dva cara: Carigrad i Rim. Karlo sakal da gi obedini carstvata i da se osniva edno. Toj i ponudil brak na caricata Irena (797- 802), vdovicata na Leon III. Na prestolot do{ol uzurpatorot Nikefor (802- 811), taka Irena bila progoneta, koja potoa umira. Nikefor ne go priznal carstvoto na Karl. Naslednikot na Nikefor, Mihail I, is-pratil prateni{tvo vo Aehen. Koga toa tamu pristignalo, Mihail bil pozdraven kako ′im-perator′ i ′vasilevs′ (Frane~ki carski anali 812 godina). Teofanes go nare~e Karl iznena-dno ′car na Frankite′, a titulata ′car na Romeite′ na Isto~noto Rimsko Carstvo bilo za-dràno. Taka postoele dve carski tela: staroto, tradicionalnoto na Vizantija i novoto, po-stanuva~koto na Frankite″. Ova se gleda kaj Obolenski. Toj pi{i deka ″vo Vizantija so pod-biven prezir gledale na titulite na germanskite kralevi. Spored Liutprand od Kremona, koga papskite emisari do{le vo Carigrad vo 968 godina, i so sebe donele pismo upateno do ′carot na Grcite′ vo koe papata Oton I se spomenuva kako ′vozvi{en car na Rimjanite′, Viza-ntijcite ne moèle da ne go skrijat gnevot: ′Kakva drskost′, izviknuvale, ′vselenskiot car na Romeite, edinstveniot Nikifor, golemiot avgust′, da se narekuva ′car na Grcite′, a tamu nekoj varvarin, ′car na Rimjanite′! O nebesa! O zemjo! O more! [to da pravime so ovie kra-dci i kriminalci?″. (″varvarin″ so naroden varvarski=tn.slovenski jazik, R.I.)

Vidlivo e deka Makedoncite nikoga{ ne se narekuvale nekakvi Grci, zatoa{to tie bile samo Makedonci, a kako gra|ani na Romejskoto Carstvo samo Romeji. Ova vaèlo i za tn.stari Grci koi se do vo XIX vek bile samo Romejci so glaven grad Konstantinopol. Tokmu vo tn.stara Grcija otsekoga{ se govorelo samo Homerov=tn.slovenski jazik, na kogo oblasta se narekuvala sklavina. Zatoa taa bila Sklavina, a nejzinite ìteli samo Sklavini.Ova va-èlo i za Epir so Albanija, Romanija i Ungarija, Avstrija, tn.germanski prostori se do re-kata Rajna itn. Bidej}i berlinsko- vienskata {kola site Sklavini ne saka da gi priznae za Sklavini, a nejzinite ìteli Sklavini, se potvrduva deka postoi zagovor samo za makedon-skoto pravoslavie koe vladeelo se do Rajna.Bidej}i site tie bile Belci govorele eden jazik.

JAZIKOT NA BELCITE Jazikot na belata rasa bil ist, so govorni razliki. Tie bile zgolemeni zatoa {to tie

od nivnoto centralno mesto isto~niot Sredozemen Bazen stignale do Centralna Azija i Ja-ponija, duri i vo Amerika. Za ova lesno da se odgonentni, se naveduva deka bile ponajdeni isti znaci za pi{uvawe so isto zna~ewe vo Rusija, {to vaì i za vo Podunavjeto a i na Bal-kanot. Isti takvi znaci so isti zna~ewa se najduvaat i vo Egipet, kako {to bil vo Rozeta. Toa bilo za vreme na Ptolomejcite, koi bile Brigi=Brzjaci, zna~i Makedonci. Se ova govo-ri, ìtelite vo Rusija, Podunavjeto, Balkanskiot Poluostrov i makedonskata kolonija vo Egipet bile eden narod. Isti takvi znaci se najduvaat vo Svetiite vo Japonija. Me|utoa, e potvrdeno deka samo Belcite imale razni znaci na pi{uvawe. Dosega ne e poznato deka kaj

50

Crncite bile pronajdeni nekakvi znaci za pi{ewe. So toa {to i mongolskite Indijanci, koi vo Amerika stignale pred 13.000 g.p.n.e., nemale znaci za pi{uvawe, e dokaz deka Mongo-lite nikoga{ nemale znaci za pi{uvawe. Bidej}i Belcite stignale vo Indija, Kina i Japo-nija, {to vaì za Amerika, tamo{nite znaci im pripa|ale na belata rasa koja vo ledenoto doba bila povle~ena vo isto~niot Sredozemen Bazen, koj do 4.000 g.p.n.e. postanal more.

Ovde treba da se potvrdi na koj jazik Belcite govorele. E poznato deka vo Indija ì-veele dve rasi (Temni i Belci). Belcite vo Indija bile Vedite, a nivniot jazik spored av-torite bil sanskritski, koj bil tn.slovenski. Sosedni prostori na Indija bile persiskite. Herodot (V vek) pi{i, deka severno od Crno More i na dene{nite ruski prostori se prese-luvale ìteli od persiskite prostori, od Mala Azija i Balkanot. Preselbite prodolìle i po vremeto vo koe ìveel Herodot, {to vaèlo se do novata era, a {to prodolìlo i vo novata era. Bidej}i denes vo Ukraina i Rusija se govori samo tn.slovenski jazik, zaklu~okot e ednostaven: jazikot na Belcite bil pelazgiski=tn.slovenski jazik.

Heide Borchhardt, ″Alexander König vo Asien″, Köln, 1991, na str. 36 naveduva dokaz napi-{an so klinesto pismo, na tri jazici: staropersiski, elamski i akadski.Toa bil napis za Da-reios I vo VI vek p.n.e.. Napisot bil ednostaven. Na str. 37-38 e napisot za negovata rezide-ncija, koj e isto taka ednostaven i bez dativ. Ovde se navedeni Liban, Sirijci, Vavilon, Ka-rejci i Jonci, a i Lidija, Medijci, Egiptjani...Na str. 57 e napis {to go ostavil Kserks. Is-to taka, toj e ednostaven i bez dativ

Ako se sporedi Biblijata, prevedena na makedonski, i taa ne e dativna. Istoto moè da se potvrdi i so protestanstkata Biblija na germanski jazik. Me|utoa, taa vo VI vek p.n.e. bila prevedena na aramejski. Denes vo Sirija ima tri sela so 18.000 ìteli, kade se u{te se govori aramejski. Vsu{nost, nivniot jazik bil ostav{tina na aramejskiot.Pa ovoj ne go raz-biraat dene{nite Evrei.Bidej}i aramejskiot bil dvorasen, na Belci i Crnci (Semiti), Su-mercite bile Belci, a Akadcite Crnci, dvorasen jazik bil i staroegipetskiot. Sledi i vo nego da ne postoi dativ. Me|u staropersiski (tn.slovenski) i aramejski proizlegol novope-rsiski. Za vtoriov avtorite govorat, toj bil sli~en na koine. Me|utoa, koine nastanal vo Aleksandrija, za vreme na Ptolomejcite. Zna~i, bilo vo Ptolomejoviot period, koga staro-egipetski bil reformiran, od kogo proizlegol koptski jazik. Staregipetskiot jazik go za-menal koine, koj bil slu`ben jazik. Kako potvrda deka koine bil Ptolemejov i Aleksandri-dski se slednite dokazi: Za koine najbitna bila tokmu ″Ilijada″, a taa bila prevedena vo III vek vo Aleksandrija. So ova se potvrduva deka koine nastanal vo Egipet. Ptolomej II Fila-delf (282- 246 g.p.n.e.) bil incijator Stariot zavet da bide preveden na koine. Seleukoviot istori~ar Beros (koj bil najvaèn i najdobar informiran hroni~ar na stariot Vavilon) vo okolu godinata 240 p.n.e. go naveduva deka prv raskaàn ep onaj za doa|aweto na Sumerite vo zemjata na dvete reki. Od nego e napi{anoto delo za Vavilon na koine. Isto taka, i Maneto (III vek p.n.e.) na koine napi{el Istorija na Egipet. Se ova se potvrduva so navodot, nieden anti~ki avtor koine ne go spomenuva za vreme dodeka ìveel Aleksandar Makedonski. Kako dokaz e i toa {to Makedoncite vo Egipet kako egipetski slu`ben jazik go imale koine, a tie ponatamu si govorele na svoite maj~ini jazici (govori).

Pa {to se odnesuva za jazikot na Helenite i Makedoncite toj bil eden ist. Edin-stven avtor bil Kurtij Ruf koj pi{el deka Helenite i Makedoncite bile dva narodi so dva nerazbirlivi jazici. Me|utoa, toj nikade ne navel, od kade toj toa go pro~ital.120 Negovata kniga bila rimski falsifikat. Pa ova se potvrduva ednostavno. Toj go upotrebuva poimot Epir, a nego go vnel Neron. Isto taka, toj pi{i za Grci. Ovoj poim ne bil vo upotreba se do IX vek. Toj po~nal da se upotrebuva koga Frankite vladeat so Rim i tie Makedoncite koi vladeele so ju`na Italija ottamu gi brkale i toa kako Greiki, od poimot grei=grej, koj do denes ozna~uva dojdi, dojdenec. Ova moè da se doznae vo Prespa...

Kurtij Ruf pi{i deka Makedoncite sakale da odat i na Zapad, vo Rim. Ova ne bilo vistina, ova nieden drug avtor ne go naveduva. Ova moè da se vide i samo kaj u{te eden, ne- 120 Mesto Heleni treba da stoi samo Eladci, zatoa{to Helenite bile pove}ebo`ci, spored Helios= Ilios. Za dokaz se i Evreite. I tie postanale Heleni koga tie kako trgovski jazik go prifatile ko-ine. Ovoj bil helenski=pove}eboèn, a potoa i hristijanski. Bidej}i Eladcite ne go prifa}ale hri-stijanstvoto, tie bile Heleni=pove}ebo`ci. Tokmu zatoa Justinijan 529 godina vo Atina ja zatvoril Platinovata (pove}ebo`na) akademija. I Rusite kako nehristijani, a pove}ebo`ci, bile Heleni.

51

poznat vizantiski avtor. Me|utoa, so tn.Vizantija se zavr{ilo tek vo XV vek. Negoviot la-tinski jazik bil beden so zborovi, a vakov ostanal se dodeka prebeganite Makedonci vo Italija vo XV vek ne vnesle u{te okolu 10.000 kolinski zborovi. Tokmu zatoa se govori za zborovi so isto koinsko (gr~ko) i latinsko poteklo. Se ova moè da se potvrdi so toa {to negovata kniga bila pe~atena samo vo XV vek.

Ova moè da se obrazloì, so toa {to kaj anti~kite avtori nikade ne stoi prevedu-va~. Makedoncite, koi ne go poznavale novopersiskiot, tie nego ne go razbirale. Toa se gle-da koga semejstvoto na Darij bilo zarobeno, makedonskite vojnici so nego ne moèle da se razberat. Ova ne vaèlo za Aleksandar, koj go poznaval novopersiski, naslednik na aramej-skiot, koj bil slu`ben jazik vo Zapadna Azija...

Zna~i, se govori za jonski slova i znaci na pi{ewe so koi se pi{uvalo vo Makedonija, i toa bez koine. Ova moè da se vidi vo grobnicata vo Kutle{, vo koja nemalo natpis na ko-ine. Za da se zaskrie vistinata, od grobnicata bile izneseni natpisite na tn.slovenski ja-zik, a na ~ii mesta bile doneseni drugi od Atina. Sledi vo Muzejot na Atina da ne postojat izloènite naodi koi bile odneseni vo Vergina. Tokmu zatoa Muzejot vo Atina bil prazen. Za natpisite na varvarski (pelazgiski) jazik, koi bile pronajdeni vo grobnicata i niz Dol-na Makedonija i poju`no od nea, se naveduva programata KERA, koga bile otkrieni nad 5.000 kratki tekstovi na drevno makedonski govor. Ovie natpisi bile staveni pod zabrana. Pa, vo 1988 godina Oikonomides vo Book review vo îkago go objavi ovoj podatok, so napomena za da ne bidat iskoristeni od ″dràvata na Skopje″ (R.Makedonija, R.I.). No koga pristignal Oi-konomides vo Atina, toj bil otruen. Ova e gr~ka praktika, site avtori koi ja govorat vi-stinata stradaat. Me|utoa ovaa lista na lividirani avtori od Grcite- ubijci e pregolema.121

Bidej}i dativno u, na primer imenkata bratu~ed, ~edo bratu, ili ~edo na bratot, kaj Belcite go imale/imaat samo Brigite=Brzjacite, so nego se prodolùva. Brzjacite imaat ~etiri padeì: koj (nominativ), kogo (akuzativ), komu (dativ) i ~ij (genetiv). Sledi do de-nes vo Demir Hisar da se govori: komu-nemu, komu mu-nemu mu. A i se navreduva dativno: ko-wu, volu, yveru, idiotu...Vo prilog i so glagolite: me kupi (akuzativno dejstvie) i mi kupi (dativno dejstvie). I kaj anti~kite Makedonci vo upotreba bil dativot: êliniku, ~ovek koj e na ~elo, voda~...Na makedonski stateri stoi: Filipu- Aleksandru, na koine tu Filipu, tu Aleksandru. Majkamu (dativno) na Filip bila Brigijka=Brzja~ka. Brigi bile i Ptolo-mejcite, koi za prv pat go vnesle dativot. Brigite stignale vo Indija. Tie so sebe tamu go donele govedoto. Toa denes se vika Zebu=zeb u=dativ s=genetiv, dativ=genetiv u=s, a i b=v, se doa|a do Zevs, a Zevs bil Bik, Posejdon Kow, a pewata od ustata na nerezot=veparot mo-rska pena. Isto taka, dativno u vo mongolska Kina: Je-liu, Temuxin (=tem u xin), Batu (bat u, vat u), Hulagu (h ulag u, vlag u), Mangu, êu, û... Sledi vo Japonija Ainu (so v, l, k, vla-kinu), Belcite bile vlaknesti, no ne Temnite, a vakvi bile Crncite, Indijcite i Mongoli-te so zadni~ko poteklo od vremeto koga nemalo kontinenti: Belci visoki i Temni niski.

Za potvrda na kaànoto, e i ona na parite, kade se gleda deka imiwata zavr{uvaat i na oi: Filipoi, Aleksandroi...: Filipoi=Filip oi. Ova do denes e na makedonski: îe e? Na Filipoi. Da se obrazloì: moi (=m oi), tvoi (=tv oi, bez v t oi), negoi =neg oi, bez g oi: v= h=g=k). Bidej}i denes i=j e moj, tvoj, negoj..., so dodavawe v negov...

Zna~i, jazikot na anti~kite Makedonci bil istoveten so etni~kite Makedonci. Ovie kako Belci go imale istiot jazik so Egiptjanite. Me|utoa, me|u niv imalo samo edna razli-ka. Bidej}i od okolu 4.000 g.p.n.e. postoi Sahara, Egiptjanite imale zakoseno o~i.

121Centralno mesto na istorijata i mitologijata na tn.stari Grci bil ostrovot Krit. Negovoto na-selenie zboruvalo Homerov jazik. Toa go potvrdil Evans koj govorel srpski jazik, Georgiev bugarski i Ventris polski jazik. Prviot pominal, {to ne bilo so drugite: Georgiev se ″otkaàl″ od klu~ot so koj go otgonetnal Homeroviot jazik. Pak, Ventris ″otkaùvaweto″ ne go sfatil ozbilno i toj go koristi Georgieviot klu~. Zatoa toj zaginuva so soobra}ajka. Gr~kiot lingvist Tsioulkas vo 1907 godina napi-{al za Slavo-Makedoncite od Lerin zboruvale Homerov jazik. Toj izvr{il ″samoubistvo″. Ova ne go znael kanadskiot istori~ar X.H.Toub i toj gi posetil anti~kite Makedonci vo Pakistan vo dolinata Hunza. Ama ovie ne go poznavaat poimot Sloveni. Toj oti{ol vo Atina,za da soop{ti, deka Makedon-cite govorele slovenski. Sledi itna smrt i negovoto telo ne se predavalo 10 godini. Bidej}i otrovot bil organski, koj deluval migovito, se najduval vo organskite tkaenini. Za tie da se doraspadnat vo su-viot bez vlaga grob im bile potrebni 10 godini. U{te i Oikonomides. Pa samo ovie gi znael avtorov.

52

Za Kosidovski ″koptskiot jazik prestavuval krajna razvojna faza na staroegipetskiot jazik. Toj se upotrebuval u{te vo XVII vek od egipetskite felasi i do denes ostanal kako ritualni jazik na koptskata crkva″. Lidija Slaveska pi{i: ″Koptska azbuka i star koptski tekst od III v.n.e. Pismoto se upotrebuvalo vo Egipet od VIII v.p.n.e. Oddelni zborovi vo te-kstot lesno moè da gi razberat pripadnicite na slovenskite narodi″. Rober, naveduva: ″...na{iot slovenski manuskript vo Rems, napi{an na glagolica, ne go mislevme li niz ve-kovi za koptski rakopis...″.122 Slaveska go prikaùva koptskiot tekst, a pod nego gi iz-dvojuva slovata, koi denes se poznati kako kirili~ni. Site slova/bukvi kaj nea na broj se 31.

Zna~i, Belcite govorele jazik na Belci, tn.slovenski. Vakov bil koptskiot, koj za Ptolomejovo doba proizlegol od dvarasniot na Belci i Semite=Crni staroegipetski jazik. Vo hieroglifite imalo i kirili~ni slova, a vakvi bile koptskite. Na Balkanot se pronaj-deni mno{tvo kirili~ni. Tokmu zatoa tie bile mnogu stari, nikako od vremeto na Kiril. Sledi tie da se preimenuvaat vo takanare~eni Kirili~ni slova, kako {to naveduvam i tn. slovenski, tn.Homerov i tn.Platonov jazik. Se ova ukaùva Makedoncite vo Carigrad go na-pravile istoto {to vo Egipet go napravile Ptolomejcite. Od zamenikot na staroegipetski, koine, Konstantin Filozof gi ostranil semitskite zborovi i se do{lo do tn.starosloven-ski jazik. Ili inaku kaàno, tn.staroslovenski jazik gramati~ki bil istiot kako koine, sa-mo bez semitsite zborovi itn. Jazikot na Konstantin Filozof bil sli~en na koptskiot ja-zik. Za ova da se potvrdi, se naveduva, {to pi{i Vita Konstantini. Nikade ne se koristi glagolot sozdava, tuku samo sostavuva (sklopuva) na ne{to {to postoelo. A slovata so pre-vodot na Evangelieto samo se objaveni, za{to se naveduva: ″Toj gi sostavil slovata i po~nal da gi pi{uva zborovite na Evangelieto″.Se zaklu~uva,ni{to nemalo bilo {to novo, tuku toj go sostavil (sklopil) samo postoe~koto.Me|utoa,Bibliotekata vo Aleksandrija bila uni{-tena, {to vaèlo i za se niz seto Makedonsko Carstvo,posebno kni`niot fond, a uni{tuva-weto do denes ne e dozavr{eno od Rim so unijatskiot Carigrad.Tokmu zatoa Rusija nego vo XV vek ne mu pomognala,za nea Carigrad bil odmetni~ki, rimski.Se ova govori,se bilo ja-sno.Za da nema zbrki,treba da se otfrlat zbrkite na Rim i na evropskite avtori od XIX vek.

Kako dràvna vera, carot bil nasitel na ideite za {ireweto na hristijanstvoto. Ta-ka, i carot Mihail baral hristijanskata vera da se {iri. U~enikot na Leon i na Fotios, Konstantin, zaedno so negoviot brat Metodija, vr{ele takvi misii. Vo toa vreme vo Mala Azija i vo Carigrad se upotrebuval jazikot koine, dodeka Pelazgite gi zadràle nivnite govori. Tie za oblast go koristele poimot sklavina, koj nemal vrska so poimot Sloven od slovo. Taka bra}ata pred Moravskata misija rabotele vo makedonska Sklavinija, vo oblasta Strimon i Metodij bil upravnik na ″sklavinskoto u~ili{te″.

Carot Mihail za odeweto vo Moravskata misija mu se obratil na Konstantin: ″Vi bojesta Soluwani, da Soluwani vsi ~isto sklavinski besedjut″ (″Vie ste Solun~ani, a Solu-n~ani site ~isto sklavinski zboruvaat″). Vo @itieto na Metodij se govori, ″bratot na{ Metodij..., vo negovi race se...site sklavinski zemji″ itn. Pop Dukljanin nivniot tatko go narekuva ″Patricij Leon″, imal visoka voena funkcija i bil drungar, t.e. potstrateg, zame-nik strateg na solunskata tema.

Zna~i, ne se raboti za nekakvi sklavinski i tematski narodi, tuku samiot poim skla-vina, {to vaì za tema na koine, provincija na latinski i satrapija na staro- i novoper-sisko ozna~uvale samo oblast. Tokmu zatoa se govori samo za oblasen jazik, ni{to drugo.

Sé ova se gleda i od ″Solunskata legenda″, kade se kaùva: ″Kirile, Kirile, odi vo ra-sprostranetata zemja pri sklavinskite narodi, nare~eni Blgari″. Zna~i, edna zemja na (po-ve}e) sklavinski narodi nare~eni (kako pove}e narodi) Blgari. Pa tie kako pripadnici na narodnata=bulgarnata Ohridska arhiepiskopija i drugo ne moèle da bidat, osven Bulgari. Me|utoa, vakvi imalo ne samo na Balkanot, tuku i na tn.germanski prostori, samo Sklavini. 122 Francuzinot Siprijan Rober, vo ″Slovenski svet″ naveduva: ″Koj, obra}al vnimanie, na pr., na nat-pisot na ~uveniot lav vo Venecija, vidliv za sekoj, dodeka slavistite na nego ne predupredile? A na-{iot slovenski manuskript vo Rems, napi{an na glagolica, ne go mislevme li niz vekovi za koptski rakopis? A bulgarskiot u~en monah Hrabri od desetiot vek, ne li rekol: ′Prvite Sloveni nemale slova,ama ~itale i proreknuvale so pomo{ na crti i rezi(~erti i rjezi).Ne moàt da se ozna~at poja-sno runite′ ″.Monahot kako pripadnig na narodnata=bulgarna crkva vo Ohrid moral da bide Bulgarin.

53

GERMANCITE BILE SAMO SKLAVINI=TN.SLOVENI Isto~no od rekata Rajna bile samo Sklavini, koi bile pod Carigrad. A toa ostanalo

nepromeneto se dodeka Rim ne napravil pu~ vrz Frankite, niv im go nametnal svojot hristi-janski jazik. Ova prodolìlo i po VIII vek, koga Bonifacij po~nal da go {iri katolicizmot od za~etokot na rimskiot hristijanski pravec, koga na Merovingite im se napravilo pu~.

Fredegerova hronika (VII vek), vo koja pi{i za isto~niot gotski kral Teodorih Veli-ki (493- 526) deka roditelite mu bile Makedonci i deka toj "Natione Macedonum" i "Ex genere Macedum". Duri eden podocneèn spis, koj se bazira vrz izvadocite na Fredeger iznesuva deka Francite go imaat istoto poteklo kako i Makedoncite od Prijam i deka imale zaed-ni~ki kral, pa potoa tamu se otcepile i taka toga{ ednite od niv oti{le vo Makedonija i se narekle Makedonci, spored narodot {to gi primil. Zna~i, tie bile eden ist rod (narod). A, pak tokmu Teodorih Gotot=Tatarot bil najgolem Germanec, koj bil Makedonec (verski).

Biskupot Diego de Lande, koj ìveel vo {estanesetiot vek i bil glaven hroni~ar za neobi~nite tradicii na Maite zabeleàl deka mnogu baskiski zborovi imaat isto ili sli-~no zna~ewe i kaj Maite. Bidej}i spored drugi, Maite bile Makedoncite od iz~eznata flo-ta na Aleksandar Makedonski, se potvrduva deka Makedoncite i Baskite bile so isto pote-klo. Ova se gleda i so Hunzite (brigiski Makedonci), koi denes ìveat vo Pakistan. Ova moè da se obrazloì i so toa {to do denes vo Pakistan Makedoncite go zadràle tn.slo-venski temen vokal. Ovoj go imaat Portugalcite. Koga ova vaèlo za niv, istoto moralo da vaì za [pancite i Francuzite, so zaedni~kite Baski. Fasmer pi{i deka glasot se prote-gal do rekata Rajna. Tamu bile Frankite so tn.slovenski naroden jazik, vo koj glasot posto-el, i latinski slu`ben jazik. Vo makedonskiot koine i latinskiot jazik glasot ne bil vne-sen. Amin Maaluf, koga govori za ″Krstonosnite vojni videni od Arabjanite″, kako zavoju-vawe na Frankite, zbor koj se pi{i razli~no (Faraw, Farawot, Ifraw, Ifrawot... Franc- Francite). Isto taka, i ″kralot Ordowa II″, Bretawci, so Homerov=tn.slovenski glas w. Istoto vaì za dene{nite drugi glasovi na Francuzite i drugite odrodeni Belci (tn.Slo-veni), koi upotrebuvaat glasovi koi ne postojat vo makedonskiot koine, koj ima samo 24 slo-va (Sloveni), i negovata ″kopija″ latinskiot jazik. Antoljak pi{i: ″Kon krajot na VIII vek i po~etokot na IX vek frane~ki anali pod imeto ′Sclavinia′ ozna~uvale kraj vo severna Ger-manija″, a Konstantin Porfirogenet znael ″vo Rusija i vo predelite na frane~kata drà-va″. So toa {to Frankite, ~ij slu`ben jazik bil latinskiot, a za oblast bil upotrebuvan poimot enklava, a ovde se govori za Homeroviot poim sklavina, nivni naroden jazik bil sa-mo tn.slovenski. Zna~i, Makedoncite i Frankite bile edno isto. (Enklava=en klava, R.I.)

Carot Konstantin VII (913- 59) Porfirogenet napi{al: ″Carot na Romeite nikoga{ da ne pristapi bra~nopovrzuvawe so narodite ~ii obi~ai se razli~ni i strani od onie na Romeite, naro~ito ne so onoj, koj e bezboèn i ne e krsten, osven samo so Frankite″...″Taka kako sekoe ìvotno treba so na nego isto da se spoi, isto taka na opravdan na~in sekoj narod ne treba da prevzeme sklu~uvawe na brak so elementi na strano pleme i stran jazik″. Zna~i, Frankite bile ist rod (narod) so Makedoncite. Sledi tie da imaat eden ist naroden jazik.

Udaqcov i drugi velat: ″koga se posmatra strukturata na eden od germanskite jazici- germanskiot, nao|ame...osnova na starogermanskiot jazik i koj e ostatok na stariot, prein-doevropski (jafatski) stadium na razvitok na ovoj jazik, na {to ukaùvaat i niz drugi stari relikti vo toj ist jazik...″. Zna~i, starogermanskiot jazik bil samo 100% indoevropski (ari-ski=pelazgiski=tn.slovenski), {to denes tn.Germani go zaboravile i zloupotrebile.

Makedonskiot carski dvor, so svojata makedonska dinastija i makedonski carevi go zadolìle Makedonecot Konstantin Filozof toj da go reformira koine. Taka toj go vra-til tn.slovenski jazik koj toga{ vo odnos na govorite vo Evropa bil so mali razliki. Za ova Obolenski istaknuva: ″Vo devettiot vek za vremeto na Kirilo- metodievata misija, sloven-skite idiomi me|usebno bile mnogu bliski″...″Slovenite vo toa vreme se u{te bile svesni deka zboruvaat so ist jazik. Ju`nomakedonskiot dijalekt {to Kiril go iskoristil za svoite prevodi, ne im bil namenet samo za êsite, tuku na site Sloveni″.

Spored Maks Fasmer (Max Fasmer (1941), ″Die Slaven in Griechenland″), ″Kone~no od XV vek...Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na libekskite Sloveni so Zigiotite na

54

Pelopones″. Kako {to vaèlo za Slovenite na Peloponez i Libek vo Germanija, istoto bi-lo za Moravija, vo koja solunskiot govor bil razbirliv. Na Moravija i bile sosedi Fran-kite/Germanite (Doj~erite). Ne slu~ajno, Frankite kako katolici od latinski preveduvale na slovenski jazik, nikako na francuski razli~en od slovenskiot jazik: Germanite bile sa-mo venetsko- antsko- sklavinsko naselenie. Sli~no go pravele Makedoncite od koine preve-duvale na tn.staroslovenski jazik na Makedonecot Konstantin Filozof. Zatoa dvata sinovi na makedonskiot guverner (″komitopuli″-sinovi na komesvojvodata: komes=kmes=knes= knez, mi=mie=nie) Nikola, Samoil so svoj brat (nepoznat koj toj bil) kaj Frankite so Oton I vo Kvedlinburg razgovarale samo na tn.slovenski jazik.123

Se istakna: ″Germanite bile samo venetsko- antsko- sklavinsko naselenie″. Stjepan Antoljak pi{i: ″Spored vizantiskite avtori, Slovenite (Sklavinite, R.I.) i Antite, koi-{to zboruvale na ist jazik, kako {to pi{uva Prokopij...″. Se ova govori edno: na tn.german-sko (venetsko-antsko-sklavinsko) so do vo XV vek se bilo samo na Homeroviot=tn.slovenski jazik. Pa drug jazik Belcite nemale. Me|utoa, poimite se op{ti i tie neozna~uvaat narodi.

Ova mora da se doobrazloì: D.Obolenski pi{i: ″vo prvata polovina od devettiot vek Frankite prevele nekolku hristijanski tekstovi od latinski na slovenski jazik i gi is-pi{ale so latinsko pismo″. Bidej}i tn.Sloveni govorele na nare~ja, istoto vaèlo za Fra-nkite i site drugi Belci so svojot tn.slovenski jazik. Tokmu so ova se odgonetnuva u{te ed-na vistina. Koga u{te ne bil vnesen jazikot na Kiril Solunski, do toga{ se preveduvalo na tn.slovenski govori na Frankite, a potoa samo na jazikot na Kiril Solunski. Metodij vr-{el preveduvawa od koine na narodniot solunskiot govor, od kogo proizlegol tn.staroslo-venski jazik. Toa bilo so Evangelistarot. Sledat prevodite na psaltirot i parimeinikot. Taka, Metodij po smrtta na Kiril prodolìl da preveduva i go zavr{il prevodot na Sve-toto pismo. Zatoa za F.V. Mare{ prevodot na Biblijata od Metodij bil edinstven vo toga-{na Evropa, prestavuva najdobar prevod i dosega ne bil napraven takov prevod vo origina-lna- prenosna smisla. Spored navodot na avtorot bilo povod, so ovoj prevod na Biblijata ev-ropskite vladeteli vo crkvite da se proglasuvaat za gospodari zatoa {to nivnite narodi ne gi razbirale koine i latinskiot jazik. Velam gospodari na svojata semejno- gospodarski dr-àvi, nikoga{ etni~ki, tuku samo semejno- gospodarski. Bidej}i se do XIX i XX vek vakva bila sostojbata, vakvite evropski semejstva sozdale balkanski narodi, koi ne bile etni~ki, tuku nivni, poradi {to do denes se krvari. Najpove}e stradaat sklavinskite narodi koi za germanskite sklavinski narodi bile sklavinska (tn.slovenska) rasa koja do denes tn.Germa-ni=tn.Sloveni najuspe{no bez svoj zavr{etok ja istrebuva.

SKLAVINITE (TN.SLOVENI) ODVRATNA RASA Se naveduva svedo{tvoto od pi{eweto na crkovniot otec Bonifacij.124 Za nego pi{i

″Larus XX vek″: ″Obi~aite na Slovenite (Sklavinite, R.I.) bile vo po~etokot potpolno va-rvarski i gi revoltiralo strancite, koi so niv doa|ale vo vrska. Spored apostolot Bonifa-cij od VIII vek, tie bile: ′najodvratna i najgadna od site rasi′. @iveele na starinski na~in zaedni~ki obrabotuvaj}i ja zemjata, `rtvuvaj}i ìvotni i zarobenci za nivnite brojni bo-govi, sogoruvaj}i gi mrtvite i pratej}i gi pogrebite so gozbi i vojni igri. @enite se spa-luvale na loma~ite na svoite maì″.

123 Stjepan Antoljak (1985), ″Srednovekovna Makedonija″, na str.341 pi{i: ″Edinstveno e jasno deka i tie se vratile zadovolni vo svojata zemja, za{to na Oton I mu laska{e nivnata zabeleìtelna poseta vo ramite na vaka brojna delegacija. Zatoa, kako i drugite pratenici, gi opsipal so svoeto vnimanie i so niv isto taka vodel posebni razgovori na slovenski jazik, a sproti nivnoto vra}awe im dal bogati podaroci″. Avtorot se povikuva na navodite na {panskiot Evrein Ibrahim- Ibn Jakup (X vek) i dr-ugi. Spored Jakup, Samoil izdaval povelbi na slovenski i gr~ki (koine, R.I.) jazik. Vo Kvedlinburg, 973, do{le do kontakti so ″stranski delegacii, a posebno so ruskata, polskata i ~e{kata″. Pa drugi isto~ni sosedi na Frankite pokraj ovie nemalo. Tokmu zatoa Frankite drug naroden jazik osven ni-vniot maj~in i tatkov pelazgiski=Homerov=tn.slovenski nemale: Makedoncite i Frankite edno isto. 124 Olga Lukovi}- Pjanovi} (1993): ″Srbi...narod najstariji″, NPA ″Miroslav″, Zemun. Od nea se pre-vzemeni izvorite, koi od javnosta bile zaskrieni, oti za tn.Sloveni so vekovi postoi zavera, a i denes.

55

Bidej}i ovde za tn.Sloveni se pi{i ″najodvratna i najgadna od site rasi″, treba da se vidi, dali toa taka bilo. Amin Maaluf pi{i: ″Poradi nivnata higiena, pove}e odkolku pr-imitivna, a i nivnata neprisposoblivost kon uslovite za ìvot na Istokot, Frankite }e imaat isklu~itelno golema smrtnost kaj decata, osobeno kaj ma{kite. Duri so vremeto, tie }e nau~at da si ja podobrat zdrastvenata sostojba koristej}i gi redovno amamite, baraj}i na-vreme nega od arabskite lekari″. Ibn al- Atir (1160- 1233) pi{uva za Frankite, ″}e se vra-tat nazad vo nivnata zemja koja se nao|a tamu dolu, zad Konstantinopol, i gospod gi kurtuli pravovernite od taa golema beda″. Za niv se govori i za ~ovekojadstvoto, {to vaì za dru-gite Evropjanite, koi do XV vek bile divjaci. Tokmu ~ovekojadstvoto bilo nasledstvo na mongolskite Goti. Na nivnite prostori se vnesla tradicijata da se jadat lu|e.

Za Slovenite (Sklavinite, R.I.) Veber veli: ″Nivnata religija bila so `rtvuvawe na lu|e povrzana na sluèwe na idolite, koe bilo vo osnova oboàvano na dobrotvornosta i stravot od neprijatelskite prirodni sili″. Ova bilo kaj Belcite, no ne kaj temnite rasi..

Ova bi trebalo da se sporedi so ona {to Herodot go pi{i: ″Pogrebite kaj bogatite (lu|e) me|u niv bile vakvi: vo tekot na tri dena se izloùva mrtviot i se prinesuvaat se-kakvi vidovi na `rtvi, gostite prethodni gi oàlile (mrtovcite); potoa se vr{i pogreb, sogoruvaj}i go, ili, na drug na~in, zakopuvaj}i go vo zemjata; napravaj}i humka, otpo~nuva takmi~ewe od site vidovi, vo tekot na koi se dodeluvaat najgolemi nagradi, so razlogot, na pobednicite vo poedine~nite natprevaruvawa. Evo, pogrebite kaj Trakite bile takvi″.

Se gleda deka pogrebot bil sve~en ~in, {to bilo kaj anti~kite Makedonci. Po po-grebot na po~inatiot se dava jadewe, duri gozba, i pokloni. Pri zaposednuvawe na stolovite okolu trpeznite masi, ma{kite sedat odvoeno od ènskite, tradicija koja opstoilo do de-nes. Anti~kite bile preimenuvani vo etni~ki Makedonci. Ovie stanale i tn.Sloveni. Ovie bile Traki, preseleni od Balkanot. Vakvi imalo do rekata Rajna. Frankite vakvite Skla-vini gi pokatoli~ile.Zna~i, Frankite i Makedoncite bile edno isto. Tie me|usebno se raz-likuvale samo po hristijanskiot pravec: Makedonci=pravoslavni, Franki=katolici.

Gustav Vajgand pi{i: ″Najmnoguplodni i najmo}ni od drevnite narodi na Balkanskiot Poluostrov nesomneno bile Trakite, koi go naseluvale ne samo celiot isto~en i centralen del na Balkanskiot Poluostrov, no zavladeale golemi oblasti odovde na Dunav duri seve-rno od Karpatite i tamu bile naseleni. Tie bile naseleni i vo Mala Azija i Grcija″...″He-rodot kaùva, deka posle Indijcite Trakite bile najmnogubrojni i deka ako bile obedineti od eden vladetel, }e bidele najmo}niot i nepobediviot narod, no tie bile kako razedineti, bile slabi″. Isto taka,Herodot veli deka Tribalite bile najmnogu brojni i najmo}ni narod na severot na Trakisko- ilirskiot Poluostrov. Spored Strabon, Getite (Trakite, R.I.) ì-veele na dvata brega po dolniot tek na Dunav i oblasta na jugoisto~nite Karpati. Za Suro-vjecki deka Tribalite bile smetani kako Traki. Spored Francisko-Mario Apendini star-ite Traki ne se prostirale samo do Dunav, tuku se protegale so onaa strana na rekata mnogu podaleku. Za Kazimir [ulc ″Iliro- trakite ve}e vo najdavni vremiwa ìveele vo zemjite severno od planinata Karpati″. Spored navodite na avtorite, toa bilo Zatkarpatite. Zat-karpati posmatrani od jugot. Toa bil Balkanskiot Poluostrov. Sledi: Traki=tn.Sloveni.

TN.GERMANI=SKLAVINI=TN.SLOVENI RASNONESVESNI Se govori za tn.domovina na tn.Sloveni. So toa {to vo VII vek taa bila samo tn.viza-

ntiski, se potvrduva, tn.domovina na tn.Sloveni bila samo tn.vizantiska, a ne sklavinska na poseben sklavinski narod razli~en od tn.vizantiski, koj bil trakiski=venetski=ilirski, a vakov bil tn.germanski tn.narod, spored poimot German na Balkanot, a i spored imeto na ilirskata kralica Teuta=Deuta=Deutsch=Deut s ch, Doj~eri. Se ova govori, tn.germanski tn. narodni prostori bile samo na hristijanskiot verski pravec na Carigrad, koj bil sproti-ven na onoj na Rim, a podocna i so Frankite koi bile pokatoli~eni.

Frankite imale isto poteklo so Makedoncite i ist jazik pelazgiski=tn.slovenski, a po primaweto na katolicizmot tie preveduvale od latinski na tn.slovenski, {to e potvrde-no vo IX vek. Pak, vo X vek Oton so Samoil, koj podocna stanal car, govorel sklavinski= tn. slovenski jazik, oti drug jazik balkanskite Franki nemale.Vo prilog e i ona {to pi{el ma-

56

kedonskiot car Konstantin VII (913- 59): ″Carot na Romeite nikoga{ da ne pristapi bra~no-povrzuvawe so narodite ~ii obi~ai se razli~ni i strani od onie na Romeite, naro~ito ne so onoj, koj e bezboèn i ne e krsten, osven samo so Frankite″...″Taka kako sekoe ìvotno treba so na nego isto da se spoi, isto taka na opravdan na~in sekoj narod ne treba da prevzeme sklu~uvawe na brak so elementi na strano pleme i stran jazik″.Zna~i,Frankite bile ist rod (narod) so Makedoncite i zatoa tie vo X vek imale zaedni~ki Homerov (tn.slovenski) jazik. Odroduvaweto zapo~nalo mnogu po XV- XVI vek, a ne porano. A ova se potvrduva so dokazot, {to vulgarno=bulgarno=narodniot frankovski jazik pove}e go znaele Makedoncite otkol-ku samite sve{tenici Franki. Isto taka, carevite znaele pove}e od akademicite Franki.

Vo LAROUSSE se veli: ″Na zapad imperijata na sekoga{ vojnobornite Alemani ja pre-minuvaat Rajna 332. i ja napa|aat severnoisto~na Galija, kade kaj Strazbur 357. Julijan gi pobedil″...″Taka mo`da e ve}e Konstantin (341- 342), ama sigurno Julijan 358, gi naselil Fr-ankite vo Toskandrija na leviot breg i vo blizina na ustieto na Rajna, otkade tie malku-po-malku ja preplavile cela Belgija″. Bejxent- Lij- Linkoln pi{at: ″Vo po~etokot na V vek Merovingite ja preminale Rajna i se naseluvaat vo Galija- dene{na Belgija i severna Fran-cija, kraj Ardenite″. Vo LAROISSE se pi{i: ″...Siagrius. Me|utoa toj se sukobuva so Alema-nite koi, vo nastojuvawe da ja pro{irat vlasta na leviot breg na Rajna, gi napadnale rajn-skite Franki. Frankite gi potisnale kaj Tulpiakum (Cilpih ili ′Tolbijak′ blizu Keln ?)″. To-kmu na str. 281, vo kartata Rimsko Carstvo i prostirawe na hristijanstvoto 395, Alemanite se do Rajna, a otsproti na Strazbur vo Galija, koj se najduva do rekata Rajna.

Sledi Frankite da go imaat hristijanskiot pravec od Carigrad. Spored Vels, ″Vo tekot na sedmiot i osmiot vek postepeno bilo izvr{eno pokrstuva-

we na neznajnobo`cite germanski i slovenski plemiwa″. Pa tokmu ova bilo samo isto~no od rekata Rajna. Me|utoa, site tie bile sklavinski=tn.slovenski.Zna~i,se govori samo za skla-vinski tn.Germani, tn.Tevtoni, tn.Teutoni.

Se ova za tn.Germani ne e bitno. Pa tn.Germani bile rasisti i kolonisti, no nikoga{ rasnosvesni, koga nivniot tn.germanski jazik bil trorasen na: Belci, Crnci i Mongoli. Tie ne sakaat da priznat deka Semitite spored antroplozite bile Crnci, a Gotite samo Mongo-li. Berlinsko- vienskata {kola, {titej}i se samata sebesi, samata si nanela ogromno zlo, koga taa poradi svojot narod tn.Germani Mongolite gi proglasila za Belci. Ova se gleda od srebreniot misorium na Teodosius I, okolu 388. Madrid, Kralska akademija. Prestaveni se Gotite, koi bile Mongoli. Vidlivo e deka tie bile niski po rast, a nivnata kosa e so debeli vlakna, zna~i mongolska. Pa{ke na str. 175 go naveduva medaqonot na Teodorih Veliki (493 do 526) so kosa ~ii vlakna se debeli i pravi, ″po~etok na VI vek. Nacionalen muzeum, Rim″.

Udaqcov i drugi velat: ″koga se posmatra strukturata na eden od germanskite jazici- germanskiot, nao|ame vo nego okolu 30% jazi~en sostav koj ne moì da se objasni na osnova na starogermanskiot jazik i koj e ostatok na stariot, preindoevropski (jafatski) stadium na razvitok na ovoj jazik, na {to ukaùvaat i niz drugi stari relikti vo toj ist jazik. Spo-red toa, odpa|a misleweto za poseben ′ariski karakter′ na indoevropskite narodi, koi bi vrvele niz razvitokot koj toboè nema ni{to zaedni~ko so razvitokot na drugite jazici″.

Zna~i, starogermanskiot jazik bil 100% indoevropski (ariski=pelazgiski=tn.slo-venski), a gotskiot jazik bil 100% mongolski. Dene{niot germanski jazik sodrì od vkupno 100% zborovi 70% (tn.slovenski na belata rasa so na Crncite od koine/ latinskiot jazik) i samo 30% turski zborovi na mongolskata rasa.

Ova govori deka koine, kako naslednik na staroegipetskiot i aramejskiot, bil dvo-rasen jazik na Belci i Crnci, a Semitite bile Crnci koi ìveele od Egipet se do so Meso-potamija: Sumerite bile Belci, a Akadcite Crnci. Gotite bile samo Skiti=Tatari, za Ul-filas, u=v, koj sozdal gotski jazik, vo koine vnesol gotski=tatarski jazik. Ami Bue navedu-va isti gotski, finski i albanski zborovi. Spored Vent, finskiot i ungarskiot se vbrojuva-at vo ugrijskoto jazi~no steblo....Tokmu zatoa isto~no od Francija se govorat dvorasni, a za-padno od Germanija trorasni. Denes sportskite ekipi na Francija...Anglija...Holandija se prepolni so Crnci. Ova {to go pi{uvam ne e rasizam, tuku tn.Evropjani nikoga{ ne bile rasnosvesni, niv gi zanimavalo samo bogatstvo, za so nego polesno i poudobno da ìveat, bez grià nivnite zlodela {to gi pravat. Ova se potvrdi so Sklavinite od VIII vek {to go za-

57

po~nal Bonifacij, a prodolìlo i vo slednite vekovi, a trae i denes, uni{tuvaj}i go vo po-tpolnost makedonskoto=sklavinsko pravoslavie, duri odroduvaj}i go negovoto naselenie so dvorasni jazici (Grci, Romanci), trorasni jazici (Albanci, Vlasi, Ungarci, Turci). Me|u-toa,tn.Germanci napravile falsifikat,proglasuvaj}i gi Sklavinite za Sloveni,iako Skla-vina ozna~uva oblast, a Sloven slovo.

SKLAVINITE BILE PROGLASENI ZA SLOVENI Psevdo- Cezarij, vo po~etokot na V vek, pi{i: Sklavinite i Fisoncite ìveele negde

vo blizinata na Dunav i poradi toa se narekuvale Podunavci. Sklavinite ″se divi, slobodni i bezpoglavari, bidej}i svoite voda~i i stare{ini postojano gi ubivaat bilo na gozba bilo na pat, i se hranat so lisici, divi ma~ki i me|u sebno se dovikuvaat kako volci koga zavi-vaat″. So navodov se potvrduva, vo nivno vreme u{te nemalo preselbi na semejstva so doma-{ni ìvotni. Zatoa vo ova vreme imalo samo legii. Ovie pristigale do rekata Dunav, gi pr-oteruvala Skitite preku Dunav, nasledstvo u{te od vremeto na Filip i Aleksandar Ma-kedonski, i se vra}ale nazad, na svoite odredi{ta. Na tamo{ni sirovi klimatski uslovi lu-|eto morale da se borat da opstojat. Bidej}i tie nemale doma{ni ìvotni, tie morale da se hranat so divi ìvotni i da se odnesuvaat kako tamo{nite lu|e- Skitite.

Ova bilo povod,se {to tamu bilo pronajdeno, bilo mongolsko=skitsko.Tokmu zatoa vo tn.domovina na tn.Sloveni ni{to ne bilo pronajdeno tn.slovensko. Ova se gleda vo naodite vo Ungarija. Se navedeni po periodi site pronajdeni predmeti koi denes se izloùvaat vo muzeite na Budimpe{ta. Vo niv ni{to nema tn.slovensko. Naodi od Belci bile samo od no-vata era. Stoi: ″diatrensko staklo od po~etokot na IV- ot vek n.e. pronajdeno pri iskopi-nite vo Scekscard vo ranohristijanski sarkofag, {to i pripa|al na rimskata provincija Panonija; docno rimski rasko{en {lem od 2 polovina na IV vek pronajden vo Dunav pri pra-veweto na Elizabetskiot most vo Budimpe{ta″. Navodite dokaùvaat deka na tie prostori opstojuvale samo Mongolite (Skitite=Gotite). Se gleda, za Belcite vo Panonija nema ni-eden materijalen dokaz postar od IV vek n.e. Vo prilog e i navodot na Psevdo- Cezarij, vo po~etokot na V vek, koj pi{el za Sklavinite i Fisoncite, vo blizinata na Dunav i poradi toa se narekuvale Podunavci. Zna~i, na sever preselbite na Romejcite po~nale okolu IV vek, a ne mnogu porano. Zatoa na tamo{nite prostori tie si gi podignale potrebnite obje-kti. Da ne se izumi, deka se istakna, Herodot pi{el, deka pokraj Crnomorieto i vo dene{na Ukraina i Rusija se naseluvale ìteli od persiskite prostori,Balkanot i Mala Azija.Ovde se govori, deka preselbite kon sever prodolìle. Na skitskite=tatarskite predeli ima sa-mo skitski dokazi,{to vaì i za Belci samo so nivniot tn.slovenski jazik, oti drug jazik na Belci nikoga{ nemalo. Za preselbite kon sever Belcite so sebe ponele doma{ni ìvotni, predmeti itn. Naprotiv, do denes ni{to ne e pronajdeno od severnodunavskite prostori da se donesat doma{ni ìvotni, predmeti itn. Tokmu zatoa sekoj onoj koj dokaè deka ottamu na Balkanot ne{to bilo doneseno toj mora da dobie Nobelova nagrada. Se ova govori, prese-lbite bile samo od jug kon sever. Tokmu zatoa postoi genetska oddale~enost od jug kon sever, nikako obratno. Zna~i, Keltite bile Balkanci. Sledi na Balkanot ni{to da nema keltsko.

Se istakna: ″Pa ipak,Evropa prestavuva glaven rezervar na varvari. Sloveni,~ija pra-postojbina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr,se nepoznati na Rimjanite do V vek″.

Se kaà: ″ ′Vo tretata godina na vladeeweto na carot Tiberij, pi{i Jovan Efeski, pr-okleti slovenski narod go preplavil carstvoto. Toj ja preminal cela Grcija, provincijata Tesalija i Trakija, zavzema mnogu gradovi, pusto{i, pali, pla~ka i osvojuva zemja i vo nea se naseluva bez ikakva bojaznost, kako na sopstveno tlo′ ″. (Se misli samo na Sklavini, R.I.)

Vo Op{tata enciklopedija LARUSSE, 3 Tom, na str. 353, vo dodatokot za ″Jugosloven-ski narodi vo sredniot vek″, vo podnaslovot ″Ju`ni Sloveni″, stoi: ″...Zad se toa, sloven-skoto ime prv pat vo oblik Sklavinoi se spomenuva tek vo VI vek, koga Slovenite, pomeru-vaj}i se prema jug, do{le vo dopir so Vizantijcite...″.

Zna~i, do V vek Rimjanite, a vakvi bile Larusovite Vizantijci, ne gi poznavale Skla-vinite. A vakvi bile i onie, koi za vreme na Justinijan bile grani~ni edinici, na dvete st-rani na rekata Dunav. Eden nivni roditel mu bil na vizantiskiot car Foka, koj mu pripa|al

58

na Justinijanovata dinastija. Na Justinijan tatko mu se vikal Istok, ~lenovite na negovoto semejstvo imale tn.slovenski imiwa, a toj,{to vaèlo i za Konstantin Veliki, morale da gi u~at jazicite koine i latinski, koi ne bile narodni, tuku samo slu`beni, zatoa denes mrtvi.

Se ova govori, od V vek od rekata Visla se do rekata Rajna do VIII vek, a i mnogu potoa, imalo Sklavini. Tokmu zatoa tn.Sloveni (Germanci, êsi, Slovaci, Poljaci...) bile mnogu postari tn.Sloveni od onie na Balkanot. Me|utoa, samo tn.Germanci se odrodile od svojot sklavinski=oblasen jazik. Tokmu zatoa tie denes me|usebno ne se razbiraat. Sledi tie da se obedinat kako tn.Germani so tn.germanski jazik, koj bil trorasen: Belci, Crnci i Mongoli.

Spored Ostrogorski, ″vizantiskiot Balkan se raspadnal vo redica ′sklavinii′: Taka ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite, koi im pripa|ale na Slovenite i vo koi vi-zantiskata centralna vlast fakti~ki ne funkcionirala″. Spored navodite, sklavinite oz-na~uvale oblast. Ovde se postavuva pra{aweto, zo{to sklavini ″ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite″? Toa bilo zatoa {to na naroden jazik sklavina ozna~uvala oblast.

Antoljak pi{i: ″Teofilakt Simokata e prv izvor″ za poimot sklavinija, vo singular, ″toga{ se podrazbira Zaddunavskata Sklavinija, t.e. dene{na Vla{ka″. ″Kon krajot na VIII vek i po~etokot na IX vek frane~ki anali pod imeto ′Sclavinia′ ozna~uvale kraj vo severna Germanija″, a Konstantin Porirogenet znael ″vo Rusija i vo predelite na frane~kata dr-àva″. Sklavinite ″spored Konstantin Porfirogenet gi opfa}ale: Dukqa, Travunija, Zahu-mle, Paganija, Hrvatska i Srbija, t.e. teritoriite od Le{, Ulciw i Bar pa se vntre{nosta na Istra...Dolna Panonija...vo IX vek obfa}ala ne samo eden pogolem del od dene{na Unga-rija (so Blatnoto Ezero) tuku i del od Bosna, potoa Slavonija i Srem (do Belgrad). Vo 837 godina izvorot ne upatuva deka vo sklavinijata bil i jugozapadniot del na dene{na Avstri-ja, koj{to toga{ isto taka spa|al vo ramkite na Karanatija...″. Toj go naveduva Isidor Sevi-lski ″vo svojata hronika. Taka toj veli deka Slovenite (Sklavinite, R.I.) za vreme na vlade-eweto na Iraklij ja prevzele Grcija od Rimjanite, i nabrojuva sedum provincii (Dalmacija, Epir, Elada, Tesalija, Makedonija, Ahaja i dve pokraini na more, Krit i Kilkadite). Pri-toa veli: Ilirik voop{to e cela Grcija″.

Do vremeto na Iraklij se govori za sklavini i provincii. Proizleguva deka sklavina bilo na naroden jazik, a provincija na latinski. A so Iraklij se preo|a na koine bez latin-ski. Sledi da ima novi samo temi=oblasti, pove}e nikako provincii, a brojot na sklavinite kako oblasti da se smaluva. Taka postepeno }e dojde do iz~eznuvawe na sklavinite.

Zna~i, se bilo sklavinsko=tn.slovensko, samo na naroden jazik. So toa {to ne se pri-fa}a, site Sklavini da se tn.Sloveni,zagovorot e o~igleden.Ova se gleda od sledniot navod: Romil Xenkins kaùva deka Slovenite (Sklavinite, R.I.) go naselile Epir, Elada i Pelo-ponez i ″dvata gospodaruva~ki narodnosni elementi vo Grcija vo XIX vek bile Slovenite i Albancite (Arbanasite, R.I.)″. ″Se naselile Sloveni″, go osvoile cel Balkan so se Pelopo-nez. Za Ostrogorski, ″pove}e od dveste godini Slovenite dominirale duri i na Pelopon-ez″.125 Tie ne smeele da bidat Sklavini. Me|utoa, vo Makedonija imalo Sklavini do IX vek.

Antoljak, na str. 126, istaknuva: ″Makedonskite Sklavini se spomenuvaat samo do 836- 7 godina koga vo izvorite im iz~eznuva sekoja traga″. Zna~i, ottoga{ vo Makedonija pove}e nemalo Sklavini=tn.Sloveni. Inaku kaàno, tie so pojavile a i iz~eznale. Me|utoa, isto-~no od rekata Rajna Sklavinite=tn.Sloveni ostanale se dodeka tie ne bile katolizirani.

Na str.466 ja ima naslovnata strana na knigata, slika: ″IL REGINO DE GLI SLAVI HOG-GI GORROTTAMENTE DETTI SCHI AVONI. HISTORIA DO DON MAVRO ORBINI RAVSEO″. Zna~i, Sklavini. Vakvi imalo vo Evropa, Azija i Afrika. Tokmu vo prodolènie so mali bukvi stoi i:″...che fecero in Europa,Asia, & Afrika...″.Se potvrduva,Sklavinite bile Oblasnici, Belci, so eden ist tn.slovenski jazik. A istovetuvawe na Sklavina so Sloven e falsifikat.

Pa tokmu ovde se raboti samo za Sklavini=oblasnici. Ako Sklavini=Sloveni, toga{ site Sklavini, sekade kade {to imalo, sekade morale da bidat Sloveni. Pa vakvi imalo na

125 Bidej}i Pelopones vo temata Elada, so Frankite, bila preimenuvana Moreja, nejzinite ìteli po-ve}e ne bile Eladci, tuku samo Morejci. Zatoa Sklavinite (tn.Sloveni) na Peloponez bile edno isto, samo so razli~no ime: Eladci, a potoa Morejci sî do sozdavawe na dràvata Elada=Helas. Zna~i, sî do so XIX vek nikoga{ nemalo narod Eladci ili Helasci. Inaku kaàno, nikoga{ nemalo narod Heleni.

59

Arabiskiot Poluostrov, Severna Afrika, Iberiskiot Polustrov, isto~no od rekata Rajna, Avstrija, Ungarija, Romanija, Balkanskiot Poluostrov so Albanija, Epir i Peloponez. Bi-dej}i site Sklavini ne smeat da bidat Sloveni, poimov bil politi~ki. A Sloveni od slovo.

SLOVENI SAMO SPORED SLOVO Evropskite avtori gi izme{ale site poimi: Anti, Veneti, Sklavini i Sloveni. Site

ovie poimi tie gi narekle so op{to ime Sloveni, {to e najgolem falsifikat. Ova proizle-guva poradi toa {to Anti=Anti, Veneti=Veneti, Sklavini=Sklavini i Sloveni=Sloveni. Anti i Veneti imalo na Balkanot, {to vaèlo i za Sklavini od vremeto na Justinijan, a ta-kvi Sklavini=oblasnici ìveele vo VI vek severno od rekata Dunav. Me|utoa, toga{ nema-lo Sloveni. Poimot Sloveni proizlegol samo od slovo, imalo i Bo`jo Slovo: Logos=Slovo.

Monahot Crnorizec Hrabar (IX vek) govori za slovo. Od okolu 1200. godina, vo rako-pisot od bibliotekata na karlova~kata mitropolija stoi: ″pismo i slovo″. [afarik (1795- 1861) objasnuva deka od slovo proizlegol Sloven; Brus istaknuva vo fusnotata 69: ″Se ~ini deka vo vtoriot vek edinstven glas na nesoglasuvawe doa|al od lu|e {to ne sakale doktri-nata za Logosot (′Slovoto′) od prologot, i zatoa go negirale avtorstvoto na apostolot, pri-pi{uvaj}i mu go na Keringus, eretik koj se pojavil pri krajot na prviot vek″. Herman Kin-der i Verner Hilgeman pi{at: ″Sloven od slovo = re~″. Kaj Vajgand i drugi avtori postoi i Bo`jo Slovo. Da se dodade i deka logos se preveduva so slovo (re~).

Vo prilog e Obolenski. ″Pred da zamine od Carigrad, Konstantin, so pomo{ na no-voto pismo i za potrebite na liturgijata, prevel eden izbor na pouki od Evangelieto.Vo Vi-zantiskata crkva evangelistot po~nuva so prvite stihovi od prvoto poglavje na Evangelie-to po Jovan koi se ~itaat za vreme na veligdenskata liturgija: ′Vo po~etokot be{e Slovoto i Slovoto be{e vo Boga i Bog be{e Slovoto′ ″.

Vekovnata evangelska beseda so koja Konstantin (Kiril) ja zapo~nal svojata epohal-na rabota vo imeto na Sklavinite glasi: ″Vo po~etokot be{e Slovoto, i Slovoto be{e vo Boga, i Slovoto be{e Bog. Toa vo po~etokot be{e vo Boga, sé niz nego nastana i bez nego ni-{to ne stana, {to nastana. Vo nego be{e ìvot, i ìvotot be{e svetlost na lu|eto. I sve-tlinata vo temninata sveti, i mrakot ne ja opfati.″ (Jovan 1,1). Toa }e zna~i deka Gospod so zborot go sozdal svetot, a potoa samiot stanal zbor. Zboro go dviì vozduhot i razumot, is-tovremeno vlijae i na setilata i na du{ata, ottuka zborot se javuva kako neopohoden po-srednik me|u materijata i duhot.

Ne slu~ajno Rusite koga pi{ele so recki bile Reckari (rocki narod), a koga go pre-vzele slovoto od makedonskiot koine-toga{ nemalo tn.staroslovenski jazik- postanale Slo-veni. Vaka tie za prv pat se izjasnile vo 860 godina, {to go soop{til carigradskiot patri-jarh Fotios. Etrutcite pi{ele so recki (runi). Tie bile i Sloveni. Ova go potvrdil Ste-fan Vizantiski (VI vek). Ova bilo vo prvata polovina koga na Balkanot nemalo sklavina (oblast). Se ova potvrduva deka poimot Sloveni bil politi~ki na berlinsko- vienskata {kola vo XIX i XX vek. Ova se obrazloùva naednostavno so jazikot na Kritjanite. Avto-rite nego go narekle Homerov jazik. Bidej}i vo XX vek imalo gr~ka dràva, Homeroviot ja-zik bil tn.gr~ki. Avtorite go izbri{ale samo ona takanare~en, pa preostanalo samo gr~ko. Ama vo 1913 godina samite Kritjani stapile na scena. Bidej}i tie go razbirale bugarskiot jazik, tie sakale da se priklu~at kon bugarskata dràva od 1908 godina, no ne kon dràvata Grcija od 1830 godina so gr~ki jazik od 1868 godina kogo ne go razbirale. Ova bilo poradi toa {to gr~kiot jazik na Korais od 1850 godina, napraven vo Paris, bil reformiran make-donski koine, vo kogo bile vneseni Homerovi=tn.slovenski zborovi. Bidej}i vo koine ima-lo semitski zborovi, jazikot ne bil razbirliv. Ova bilo povod vo XX vek da se vnese pona-roden (pohomerov=tn.poslovenski) jazik so pomalku semitski zborovi. Zatoa so Bukure{ta-nskiot dogovor, vo 1913 godina, samo Bugarija se prinudi, taa da se otkaì od ostrovot Kr-it, {to i se slu~ilo. Vo ~len V stoi: ″Formalno e dogovoreno Bugarija otsega da se vozdrì od kakva i da e pretenzija vrz ostrovot Krit″.

Spored Ludvig Franc Pasof, vo 1815 godina vo ″Ilijada″ postojat mnogu zborovi sli~ni na slovenskiot jazik. Taka toj otkril identi~ni zborovi od Homeroviot original.

60

Gregorij Dankovski (1829) naveduva deka ″Homer pi{uval na pelazgiski dijalekt, ′sloven-ski jazik′, a se doznava od samite Homerovi pesmi″. Kinder- Hilgeman naveduvat deka ja-zikot na Homer bil jazik na makedonskite starosedelci. Najbiten bil gr~kiot lingvist Ko-nstantin ûlkas (Tsioulkas). Toj vo 1907 godina vo negovata kniga potvrduva deka jazikot na Slavo- Makedoncite od Lerin vodi poteklo od raniot Homerov jazik. Za nego Homeroviot jazik bil tn.slovenski. Ova go potvrduvaat avtorite na tn.slovenski jazici, a vakvi bile i makedonskite. Od MANU za ″Kamenot od Rozeta″, koj se nao|a vo Britanskiot muzej vo Lon-don, se soop{tuva: ″Kako rezultat na istraùvaweto, sudej}i spored priloènite 167 zboro-vi, tie do{le do soznanie deka toj tekst e na makedonski jazik so sli~nost do identi~nost na oddelni zborovi so sega{nite makedonski govori i dijalekti. Pismoto e slogovno od ti-pot soglaska- samoglaska, identifikuvani se 25 soglaski i 8 samoglaski. Osnovnite znaci (soglaskite) se nao|aat vo po 8 polo`bi i vo zavisnost od pozicijata, odnosno agolot pod koj se nao|aat, se ~ita slogot so izgovor na samoglaskata. ″Tema na na{eto istraùvawe be{e sredniot tekst. êsto se upotrebuvaat predlogot ′na′ i svrznikot ′i′, a mnoìna se pravi so dodavawe na ′i′ na krajot od zborot. Sredniot tekst e na makedonski jazik so zaprepastuva~-ka sli~nost do identi~nost so sega{nite makedonski govori i dijalekti, spored prilo-ènite 167 zborovi. Isto taka, od vkupno 26 soglaski vo dene{niot makedonski jazik vo te-kstot koj go prou~uvavme ja nema samo bukvata ′w′, a najdominantna od site zabeleàni znaci e vertikalnata crta...″. Zna~i, anti~ki=etni~ki=tn.slovenski Makedonci.

Vo istorijata bile poznati Persijanci i Makedonci. Duri vo VI vek n.e. najbrojniot evropski narod se pojavil odvoeno, Persijci i Sloveni. Tokmu zatoa tie moèle da bidat samo Makedonci, so makedonskiot verski pravec od Carigrad, kako {to bil i Gotot=Mon-golot. Fredegerova hronika (VII vek), vo koja pi{i za isto~niot gotski kral Teodorih Ve-liki (493- 526) deka roditelite mu bile Makedonci i deka toj ″Natione Macedonum″ i ″Ex ge-nere Macedum″.

Vo enciklopedijata LAROUSSE nikade gi nema Slovenite od slovo i Bo`jo Slovo, tu-ku samo Sklavini, koi pogre{no se ozna~eni samo kako Sloveni. Pa toa e samo zagovor.

EVROPSKI ZAGOVOR VRZ TN.SLOVENI Za da se utvrdi deka postoi zagovor vrz jazikot na Belcite, tn.slovenski jazik, }e se

istakne primerot so Etrurcite. Tie, koga pi{ele so runi=recki, tie kako Rusite bile ″roc-ki narod″, a koga gi prifatile slovata, tie postanale Sloveni. Deka tie bile Sloveni pi-{el Stefan Vizantiski. Isto taka, tie kako Rusite go imale tn.slovenski bog Perun.

Letoto 1908 godina italianskite arheolozi po~nale da istraùvaat na Krit. Vo grad-ot Faistos prona{le i eden mal disk, vr{nik od pe~ena glina, koj bil ispi{an so razni si-mboli na broj 45. Pak, ruskiot arheolog i geolog Genadij Grinevi~ dokaùva za drugo takvo otkritie, jugoisto~no od Moskva. Drug ruski arheolog, Vasil Gorodcov, prona{ol drug disk so sli~ni simboli kako na kritskiot. Spored nego pi{anicite imale ″slovensko poteklo″.

Ponatamu Grinevi~ pi{uva deka vo periodot od VIII-II vek pred na{ata era, se pojavil drug anti~ki narod, druga civilizacija, pod drugo ime, me|u Arno i Tiber, vo severna Ita-lija. Toa bile Etrurcite, koi samite se narekuvale Rasi. Istori~arot Helanikus (V vek p. n.e.) dokaùval, deka tie bile granka na egejskite Pelazgi. Vo zapisite na Stefan od Viza-ntija (VI vek n.e.,R.I.), tie bezrezervno se klasificirani kako Sloveni. Slovenite prime-nuvale ~itawe i pi{uvawe so vertikalni i horizontalni recki. Tie recki go dale imeto na pretkirilskoto pismo. Toa ne bilo azbu~no pismo, tuku ″silabisko″, pi{uvawe na sliko-vnicite ili recki. Najstar primer od pi{uvawa na vakvi horizontalni i vertikalni recki eksponirani vo pi{anicite na eden vretenest obra~ koj datira od 348 godina od novata era. Toa be{e pronajdeno vo blizinata na gradot Ja{ vo isto~na Romanija. Na nego pi{uva ″sose-di, odneseto go ovoj vretenest obra~ kaj Soqa″ (Soqa ili Solija bilo ènsko ime). Ova pi-smo bilo napi{ano na obi~no vreteno. Toa pokaùva deka ~itawe i pi{uvawe bilo {iroko upotrebuvano vo paganskata era. Toa verojatno sugerira, deka se izvori na ″predslovensko pi{uvawe″, koi se verojatno mnogu postari od niv, odewe na nazad vo predhodniot milenium.

61

No kolku postari bi moèle da bidat tie? Sporedeno so navodite na avtorot, koga Etrur-cite bile Sloveni, za{to pi{el i geografot i gramati~arot Stefan Vizantiec (538- 573 godina vo novata era), e dokaz deka nikoga{ nemalo posebni slovenski narodi.

Grinevi~ prodolùva, nau~nicite ve}e imaat golemi akumulacii od podatoci za si-lnata civilizacija na Kritjanite, koja ja smetaat za lulka na evropskata civilizacija. Spo-red zborovite na Herodot, ″tatkoto na istorijata″, Kritjanite bile nesporedlivi vo isto-~noto Sredozemje i bile gospodari na Sredozemnoto More. Od nenade` se pojavila kata-strofa. Mamutskata erupcija na vulkanot Sanatorim, se pretpostavuva deka se slu~ilo oko-lu 1450 godina pred novata era. Taa erupcija napravila nepopravni {teti i go ozna~ilo kr-ajot na Kritsko-Mikenskata civilizacija. Etrurcite ja pozajmile azbukata od Grcite. Rim-janite vo nivno vreme ja pozajmile azbukata od Etrurcite. Pi{anicite na diskot (″Faistos disk″) bil primer od ″silabisko pismo″, sli~no na vetrikalno i horizontalno pi{uvawe na recki. Verojatno, kako na primer na Faistosoviot disk, toa ne bilo azbu~no tuku simboli-~no pi{uvawe? Jas po~nav da go analiziram etrurskoto pismo i izbrojav preku 70 razli~ni vidovi simboli, premnogu za bukvalna azbuka (gr~koto i rimskoto pismo so pomalku od 30 bukvi). Na mesto toa, zna~i bilo silabolsko pi{uvawe. Koga ve}e gi sporediv etrurskite simboli so horizontalni i vertikalni pi{uvawa so recki, jas vedna{ zabeleìv kompletna sli~nost me|u 80% od dvata vidovi na pi{uvawa. Analizite pokaàa deka gramati~ki i vokalno pretkirilskoto i etrurskoto pismo bilo bez somnenie mnogu sli~no. (Recki, rec= rez=re`=reg= region, od reg- i on, R.I.)

Zna~i, ako tie bile nare~eni Sloveni, tie morale da pi{uvaat so slova, inaku so re-cki bi se narekle Reckari. Pak od silab proizleguva silbe i toa na germanski zna~i slog. Spored Strong ″linearno B″, silbeno pismo se pi{uvalo me|u 1400 i 1200 pred na{ata era na Krit i Balkanot. ″Linearnoto A″ e najstaroto dosega odgatnato kritsko silbeno pismo.

Za Etrurcite Herodot kaùva, deka tie do{le od Mala Azija, od Lidija, vo XIII vek p.n.e. Pak, Helanik od Militena smetal kako tie bile Pelazgi, koi do{le od ju`niot Ba-lkan vo Italija i najprvo se istovarile na pritokata na rekata Po. Taka postojat pove}e mislewa: Etrurcite bile kulturen narod vo stariot Mediteran. Etrurcite ìveele vo sr-edna Italija i nivnata umetnost ja formira{e i Rimskata umetnost. Tie po Trojanskata vo-jna se preselile od Mala Azija. Podocne`nata hipoteza tvrdi deka tie se domoroden itali-janski narod. ″Ve}e od sredinata na VII vek se so~uvani natpisi od etrurskiot jazik, koj nema ni{to zaedni~ko so indoevropskiot jazik na Italijanite″ (Strong). Vuli misli deka tie se doselile od Anadolija posle padot na Troja. Pak, spored Vent okolu godinata 1200 pred na{ata era izgasnal predtarte{kiot grad. Etrurcite, tirenski skitnici na more, stignale vo [panija i go osnovale Tartes.

Vent naveduva, spored Strabon Rim bil osnovan kako {to sledi: od Korint do{la vo Italija masa narod koi gi primile Etrurcite. Tie dojdenci se izme{ale so Etrurcite i so praìtelite. Tarkvinijskite Etrurci gi dale prvite kralevi vo taa nova rimska dràva. Od etrurskiot jazik go poznavale taka nare~eniot Liber liniteus od dvanaeset stotini zborovi na platneniot omot na nekoja egipetska mumija. Liber liniteus se nao|a denes vo arheolo{kiot muzej vo Zagreb. Nivnoto pismo te~elo od desno na levo. Zatoa se postavuva i pra{aweto za Etrurcite: dali se toa pelazgiski ″narodi pomorci″ koi posle propasta na Krit i Mikena se naselile vo Italija?

Drugi avtori velat, deka vo Balkanot i Makedonija pismenosta bila razviena u{te pred pojavata na pismenosta kaj Fenikijcite. Vo Makedonija se najdeni tragi od prastara pismenost, vo pe{teri i na kerami~ki ostatoci, pi{ani tekstovi na karpi, nekoi od pred nekolku iljadi godini, a nekoi od 5300 g.pr.n.e. Za Harold Harman, Balkanot bil centar na svetskata pismenost. Isto taka, vo Makedonija postoi karpesta pismenost.

Svetislav Bilbija pi{i deka etrurskiot (toj vo potpolnost go de{ifriral) ne samo so srpskiot jazik i isklu~ivo so pomo{ na nego, tuku de{ivriraweto moì da se ostvari sa-mo so upotrebata na kirilskite vrednosti na etrurskite slova. Sebastijan Dol~i naveduva, ″ako Etrurcite, isto {to Ilirite,koi spored govorot neguvaat najgolemo po~ituvawe i koi se otprilika i ista vera, (toga{) na niv od ovie zborovi- site stari- da ìveat na prastar na~in- vo jazikot nema ni{to pove}e? Do denes vo Apulija postojat celi gradovi, osnovani

62

od najstarite ìteli, koi se sluàt so ilirskiot jazik″. \or|evi| i Bilbija go sporeduvaat srpskiot i etrurskiot jazik. Se tvrdi deka etrurskiot jazik vo se e ist kako sovremeniot sr-pski. Olga Lukovi}- Pjanovi} pi{i za jazikot i pismoto na Etrurcite. Spored nea, tie se razbiraat so srpskiot jazik. Ova vaèlo i za jazikot na Baskite. Taa pi{i:″po moja nepreci-zna procena, moàt da bidat najmalku 30 do 40% zaedni~ko leksi~ko blago vo baskiskiot od srpskiot jazik″. Me|utoa, srpskiot jazik ne bil naroden, tuku jazikot na Kiril Solunski.

Bidej}i Etrurcite ìveele na prostorite na Venetite i Ilirite, nivniot jazik i pi-smenost i drugo ne moèle da bidat,tuku samo venetski=ilirski. Vakvi bile i na Balkanot.

Avtorite pi{at, na Balkanot i Apeninskiot Poluostrov imalo Veneti i Iliri, zna-~i tn.Sloveni. Se veli, Venetite bile ilirsko pleme i zemjata na Venetite se protegala na Jadranot. Spored niv proizleglo imeto na Venecija so pokrainata Venecija i glavniot grad Patavija, denes Padova; Venet bil pripadnik na ilirskiot narod vo gorna Italija; Veneti-on (Venecion) predel vo gorna Italija; Venetia (Venecija). Vo Luebkers, Reallexikon, stoi: ″... Sedi{te, ve}e vo V vek, okolu oblasta na podocne`nata republika Venecija bez Verona i Mantua;Po-Livrenca, ant. Likventia, ili Tagliamento, Alpite- Jadransko More (Strabo 214; Plin. n. h. 3, 126, 130; Ptol. geogr. 3, 1, 23/6), ama isto taka pro{irena vo alpskata oblast seve-rno od Venecia...″. Na venetskite prostori bile naseleni Iliri. Vajgand pi{i: ″ne samo vo Severna Italija sretnuvame ilirski potomci, no i na ju`noto krajbreìe na Apeninskiot Poluostrov, kade ìveele Japigite i Mesapite, ~ij {to jazik bilo dokaàno deka spa|a kon ilirskiot″. Vajgang ne pravel razlika me|u Dalmatite- Iliri i Dalmatincite- Sloveni i toj niv gi narekuval Dalmati. Koga Apostol Pavle bil vo Makedonija i Italija toj so na-selenieto ne moèl da razgovara na nieden slu`ben jazik, tuku samo na naroden=varvarski= pelazgiski=Homerov jazik. Ovoj bil ilirski=tn.slovenski. Ova bilo bez prekin i po X... vek. Sebastijan Dol~i (1690-1777) bil dubrova~ki frawevec i istori~ar. Toj pi{el za sta-rinite na dubrova~kata nadbiskupija i za starinata na ilirskiot jazik. Spored nego, ″do de-nes vo Apulija postojat celi gradovi, osnovani od najstarite ìteli, koi se sluàt so ilir-skiot″. (Vo Italija se do vo XVIII vek slu`ben bil latinskiot, naroden ilirskiot=tn.slo-venski jazik, R.I.). Spored George Grote (1851) Venetite bile ist narod so Ilirite. Zna~i, za nego Veneti=Iliri=Balkanci.

Olga Lukovi}-Pjanovi} go naveduva Sveta Bilbija, koj pi{i: ″Niz poslednite dva veka su{tinski se bezbrojni poku{uvawa, za da se otkrie tajnata na postanokot i potekloto na etrurskiot jazik, pa za taa cel se davani bezbroj protivre~ni objasnuvawa. Se mislelo, ako se otkrie tajnata otkade poteknal etrurskiot jazik, deka samo po sebe }e se otkrija i po-tekloto na Etrurcite. Toa bilo potpolno ispravno rezonuvawe, ama tie, pokraj svoite na-stojuvawa, ne go otkrile. Zapadnite pisateli probale toa da go pronajdat, sporeduvaj}i gi korenite i zborovite na etrurskiot jazik so 27 drugi razni jazici i dijalekti, me|u koi ne-koi bile duri od Centralna Afrika.Britanskiot pisatel James Wellard vo svojata kniga ′The Search for rhe Etruscans′ gi spomenuva site po red, ama ne naveduva nitu eden slovenski jazik″.

Isto taka, taa po baskiskiot jazik se zafatile so etrurskiot. Zatoa taa razgovarala so profesorot na Sorbona, Blok (Bloch). Ovoj etrurolog nea ja odbil, toj za toa nemal vre-me. Pa taa prodolùva: ″ ′Kako nekoj voop{to moì da dojdi na pomisla, etrurskiot jazik da se sporedi so eden od slovenskite jazika?′. Oti Slovenite treba da se eliminiraat od evro-pskata nauka, i kako {to napi{al Solèwicin, od zemjinoto tlo!″

Ova proizleguva od toa deka tie samite se pla{at za nivnoto odroduvawe i spas ba-raat von tn.slovenstvo. Za àl dosega ni{to ne im pomognalo. Ima u{te dovolno vreme do-deka ne se odrodat tn.Sloveni so sramniot trorasniot angliski jazik. Ama Evropjanite po-natamu ostanuvaat samo Belci. A bez prekin prodolùva zagovorot vrz tn.slovenski jazici. Ova najdobro se gleda so najmerodavniot dokaz, avtorite ne gi zemaat dene{nite sosedni na-rodi, Slovenci so slovene~ki jazik i Hrvati (Istrani i Dalmatinci). Istranite so sim-bolot pr~ (jarec) ja imale kirilicata, a Dalmatincite so lavot glagolicata. Tokmu vo etru-rskoto pismo ja ima glagolicata i kirilicata. Francuzinot Siprijan Rober, vo ″Slovenski svet″ naveduva: ″Koj, obra}al vnimanie, na pr., na natpisot na ~uveniot lav vo Venecija, vid-liv za sekoj, dodeka slavistite na nego ne predupredile? A na{iot slovenski manuskript vo Rems, napi{an na glagolica, ne go mislevme li niz vekovi za koptski rakopis? A bulgar-

63

skiot u~en monah Hrabri od desetiot vek, ne li rekol: ′Prvite Sloveni nemale slova, ama ~itale i proreknuvale so pomo{ na crti i rezi (~erti i rjezi). Ne moàt da se ozna~at po-jasno runite′ ″.So se {to dosega e kaàno, se potvrduva, etrurskiot jazik bil 100% na Belci.

VOZOBNOVUVAWE NA ANTI^KA MAKEDONIJA Brajer i dr. pi{uvaat deka vo proletta 285 g.n.e. eden provincijalec od Dalmacija so

nisko poteklo Diokles bil lukav i sposoben vojnik, no i sjajen vojskovoditel, (postanal, R. I.) nov imperator Dioklecijan, koj vladeele dvaeset i edna godina i abdiciral vo 305.n.e. da bi umrel vo mir. Ja podelil vlasta i go odvoil isto~not del so titula avgust od Nikomedina na Mramorno More okolu 150 km oddale~en od Vizant. Na zapad vladeel negoviot star dru-gar Maksimijan vo Milano.

Zna~i, Dioklecijan bil Ilir. Ili inaku kaàno, so sinonimot za Ilir Sloven, kako {to bile Konstantin i Justinijan. Tokmu zatoa tie ja preselile prestolninata Rim vo Ni-komedija, a potoa vo Vizant. Koga se navede Dioklecijan, bi trebalo da se kaè, deka toj bil izabran za imperator na 17. noemvri 284 godina na edno pole blizu Nikomedija i bil nare-~en Gaius Aurelius Valerius Diocletianus Iovius. Nekoi kaùvaat, deka toj bil roden vo Dioklee, dene{na Podgorica, glaven grad na Crna Gora, pa dobil ime Diokles. No najuverlivo bilo vo Split. Vo ist ~as, na 1. maj 305 godina toj vo Nikomedija, a Maksimijan vo Milano abdi-cirale. Toj i drugi bile nositeli na vozobnovenata Makedonija, Vizantija, so lu|e od Bal-kanot: Klaudie, Ilir, roden 214 godina, vladeel od 268 do 270 godina; Avrelian, roden 214 godina vo Singidunum, dene{en Belgrad i vladeel od 270 do 275 godina; Prob, roden 232 go-dina vo Sirmium, dene{na Sremska Mitrovica, a vladeel od 276 do 282 godina; Maksimijan e roden 245 godina vo Sirmium; Galerie e roden vo okolinata na Serdika, dene{na Sofija; Konstantie roden vo dene{en Ni{ itn. Galerie vo Nikomedija, a Konstantie vo Milano bi-le proglasni za carevi na 1. mart 293 godina. Vo ~est na galerioviot pohod na Persija, vo 297 godina, vo Solun bil podignat stolb so mnogu brojni reqefi, koi tamu stojat i denes. Sekako, nivniot udel na sekoj e razli~en. Va`no e deka tie ja vozobnovile Makedonija. Ova kone~no go ostvaril sinot na Konstantie i negovata sopruga kelnerka Elena, Konstantin Veliki, roden vo Ni{ na 28. fevruari 274 godina (no se spomenuvaat i 280 i 288 godina). Ne-govoto ime e na dene{en makedonski jazik so zavr{nicata in, kako sin na Konstant dobil in, pa stanal Konstantin. Kako nego (Karin, Marin itn) taka zavr{uvale imiwata vo nego-vo vreme, koe i denes se zadràlo kaj Makedoncite, naslednici na anti~kite Makedonci i nivniot Aleksandar Makedonski.Toj bil najgolemiot osvojuva~ na svetot, {to vaì i denes.

MAKEDONIJA Makedonija bila Balkanskiot Poluostrov. Teompus pi{i: ″Golemata dràva na Make-

doncite be{e kreacija na Filip, sin na Amintas. Bez naru{uvawe na nejzinite institucii ili organizacija na ~ove~ka sila, pred se so zajaknuvawe i pro{iruvawe na istite, toj vo-spostavi vrhoven avtoritet od Jadran do Crno More i od Dunav do granicite na Lakonija. I pokraj brzinata so koja raste{e nacijata, dràvata ima{e mo} da se nosi so te{kotiite pri osvojuvawata″...″Makedonija se prostirala od Peloponez do Dunav i do Jadran. Makedonija bila i ostanala bastion na celiot Balkan″.

Makedoncite go vladeele vo starata i novata era Balkanskiot Poluostrov. Toa bil Filip i Aleksandar Makedonski, {to prodolìlo i vo novata era koga vlasta na Rimskoto Carstvo go prevzemaat carevite so poteklo od Makedonija kako Makedonski Poluostrov, a samo od 1809 godina Balkanski Poluostrov. Tie prestolninata Rim ja prenesuvaat vo Niko-medija, a potoa kaj Vizantij, koj stanal Vtor Rim, Konstantinopol, grad na carevite, Cari-grad. Toa bilo so...Vasilij I...Vasilij II Makedonski...Vo mno{tvo karti Makedonija bila do rekata Dunav, {to avtorov na knigava gi gleda kaj drugi avtori.

Kaj The World Map ca. A.D.1290 Makedonija se najduva me|u Mediteranot, so Crno Mo-re i Evropa so Germanija i Francija, a preku Jadransko More Italija. Vo Teutonic Kingdoms 526 Vizantiskata Imperija e ozna~ena do rekata Dunav. Kaj David Talbot Rice (1965) se pri-kaùva tn.Vizantija do rekata Dunav, a taa bila samo Makedonsko Vozobnoveno Carstvo.

64

Friedhelm Winkelmann • Gudrum Gomolka- Fuchs na str. 16 e prikaàn Isto~en Rim ju`no od re-kata Dunav so diocezi: Dakija, Makedonija, Trakija, Aziana, Pontika, Oriens, Egipet. Vo Makedonija e seta Elada, severoisto~no od Makedonija e Trakija i severno Dakija. Zapadno od Dakija e Ilirikum. Na str. 17 e kartata na tn.Vizantija, na krajot na vladeeweto na Ju-stinijan I., 565. Taa e do rekata Dunav, a zapadno e Ilirikum i Italija kako osvoeni od Ju-stinijan I. Philip Sherrard ja prestavuva kartata na tn. Vizantija do rekata Dunav, za {to stoi: ″najgolemoto prostirawe na carstvoto za vreme na negovoto 1100 godi{no postoewe″. Kaj ne-go e i kartata za tn.Vizantisko Carstvo pred Justinijan I. i od nego osvoeni oblasti, kako i Carstvoto na Justinijan I., 568, do Dunav. Isto taka, za Carstvoto na Vasilij II do smrtta (1025), do Dunav. Do Dunav e Paristrion, Makedonija, Strimon, Trakija, Tesalija, Helas (Elada, R.I.) i Pelopones. Zapadno od Makedonija e Bulgarija samo so Prilep i Ohrid. Se-vernozapadno od Bulgarija e Sirmium i Dalmacija, a zapadno Dirahion i Nikolopolis...Toj prikaùva dvoglavi orli kako grb na tn.Vizantija. Vo LAROUSSE isto taka do Dunav e Is-to~noto Rimsko Carstvo, ″od 330. do 1205.″ Do Dunav e i vo kartata za Samuel′s Kingdom 976-1018 A.D. Lange pi{i: ″Vnukot na Car Samuel, Petar Deljan...Toj 1040 godina vo Belgrad bil za car proglasen″. Samuel bil tn.Vizantiec, kako {to bil Alusianos, negov i na Deljan rodnina. Toj tn.Vizantiec go oslepil Petar Deljan bez da bide Bulgarokton. A ovie se bo-rele protiv Makedonskoto Carstvo, a bile sorabotnici na Rim. (Okton, okto=okoto, akati)

Vels veli: ″Iako izgledalo deka Imperijata na Konstantin Veliki, Isto~no Rim-sko Carstvo bilo prodolènie na Rimskata Imperija, vo su{tina bilo prodolènie i pre-rodba na Aleksandrvoto Carstvo″. Xon Krosland i Diana Konstance pi{at: ″Vtoriot make-donski golem period be{e Vizantiskata Imperija so sedi{te vo Carigrad i Saloniki, vtor po golemina grad od 306 godina od novata era, se do osvojuvawe od Turcija vo 1453 godina″. Vo kartata se protega do Dunav.

Kaj Q.Stojanovi}, ″Stari srpski zapisi i natpisi″, kn. III Belgrad, 1905 godina, na str. 41- pod broj 4949, {to se ~uva vo nacionalniot muzej vo Praga (21 maj 1349 godina), {to e i vo Sofija i Zagreb, se gleda: ″Blago~estivago i Hristolubivago Makedonskago cara Ste-fana srpskago, bolgarskago, ungarskato, dalmatinskago, arbanaskago, ugovlahiskago i {ir-im mnogim predelom i zemlem samodr`sca″. Vo prilog e i takanare~eniot Sofiski prepis na Du{anoviot Zakonik i Zagreba~kiot rakopis: ″Blagovernago i Hristolubivago Makedo-nskago cara Stefana″, zakon...{to go naveduva i Ivan Snegarov, ″Istorija″, I, str. 318...So navodot se potvrduva, Makedonija gi opfa}ala site navedeni predeli i zemji. Tokmu zatoa avtorite istaknuvale, deka Makedonija opfa}ala mnogu zemji.

Stjepan Antoljak, na str.174 pi{i:″Arapskiot, pak, pisatel Idrizi vo svojot poznat spis ′Geografija′ (1153) e u{te poop{iren od Vilhem Tirski, za{to govori duri i za pla-nina Makedonija, koja se protega, spored negovoto mislewe, od Larisa pa na sever so nekoi gradovi i so reki. Naedno, malku podocna, ja naveduva i samata zemja ′Maqadunija′, vo koja se nao|aat gradovite: Nisu (Ni{), Atrubi (Berkovica ?), Lufisa (Love~), Afranisufa (Bra-ni~evo), Agrizunis (Razgrad) i Masinus ([umen). Spored toa, gledame deka Idrizi ja smeta za Makedonija celata krajdunavska oblast, po~nuvaj}i od Belgrad na zapad, do gradot [umen na istok. Toj duri znae vo Makedonija i za 5 reki kako {to se: Viosa, Devol, Drim, Vardar, Morava i Ni{ava, a Struma mu se javuva pod imeto ′Marmara′ ″. Pa se ova govori, Makedo-nija bil celiot poluostrov, koj bil samo Makedonski Poluostrov. Toj bil preimenuvan vo Balkanski samo vo XIX vek. Spored pove}e izvori, a vakov bil i Barlet (XVI vek), Make-donija imala pove}e zemji, a vakov bil Epir, vo kogo bile vklu~eni teritoriite na dene{na Arbanija=Albanija. Site naodi vo nea bile samo na pelazgiski=tn.slovenski jazik. Toa {to vo Arbanija se promenati mno{tvo imiwa na trorasniot arbanski jazik e samo zlostorstvo.

Za vreme na vladeeweto na anti~kite Makedonci so svoe carstvo, nivnite granicii bile do rekata Dunav. I Isto~noto Rimsko Carstvo bilo samo vozobnoveno nivno carstvo so svojata makedonska dinastija. Isto taka, i nivnoto vladeewe bilo do rekata Dunav. Na tn. vizantiski prostori se sozdavale kneèstva...Me|utoa, tie bile samo makedonski. Ova se po-tvrduva so nivnoto narodno tvore{tvo koe ostanalo makedonsko i vo XIX vek, koga bile so-zdadeni srpsko i bugarsko kneèstvo, a potoa i dràvi. Tokmu zatoa nivnoto tvore{evo os-tanalo makedonsko od ...XV, XVI vek se do so XX vek:

65

″ ′Antologija narodne poezije′, priredio D-r Vinko Vitezovi} III, Juna~ke pesme, Be-ograd Izdava~ko i kwièvno preduze}e Geca Kon A.D. 12. Knez Mihajlova ulica 12, 1937″. Strana 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134: ″...Il′ boqega, ili }e gorega; Moji kowi i sivi sokoli I bijeli ukraj Save dvori Mome bratu Zmajogwenom Vuku; Moje blago mojoj staroj majci′... Mome bratu Maksimu vladici: ′Despot Jovan hodi po Srijemu... .′

To izusti Despotovi} Jovo, To izusti, a du{u ispusti. 36

Smrt vojvode Kajice Podiè se gospodine kraqu, Od prekrasne od Ma}edonije,Iz pitoma mesta Smedereva,

Od svojega dvora ~estitoga, Sobom vodi dvanaeset vojvoda; Podiè se itar lov loviti. Na Kovinu Dunav prebrodio, Pa se ma{i Vla{ke, zemqe ravne, Dok s′ doiti Vr{a~ke Planine. Lov lovno Vr{a~kom Planinom, Lov lovno letwi dan do podne.

Tako kraqu bog i sre}a dala, Te od lova- ni{to ne ulovi: Ni jelena, ni ko{ute brze, Niti kakva od sitne zveriwa. Dobar kobak kraqa sukobno, Sukobi ga vojvoda sibiwska, So-bom vodi tri stotini′ Maxara I {ezdeset dece Karavlaha; Kraq mu bo`ju pomo} nazivao: ′Bo`ja pomo}, vojvodo sibiwska !′ Vojvoda mu boqe odaziva: ′Zdravo, kraqu od Ma}edonije ! Zlatna kruna pod nebom na zemqi, Jasna zvezdo na Ma}edoniji ! Znao bih te, da se napijemo, Nemam ovde vina ni rakije, A da si me zatekao, kraqu, Kod Neme{a, bana vr{a~kog, Moè biti, da bi se napili; Ve} sam so decom igru zametnuo, Odi, kraqu, da se poigramo.′

Al′, besedan, gospodine kraqu: ′Brate Janko, budalesta glavo !... .′ Raspe kraqu svilena {atora...El~i ba{u Doj~eti}a Vuka, Pa do Vuka Bo{ka Raj~evi-

}a. Pa Stojana, Stepojeva sina, Pa do wega Jovica Resavca, Ku~ajniska bojna kopqenika. Od Resave lepe vode ladne, Pa do wega Golemovi} \uru, Pa do \ure Orlovi}a Pavla, Pa do Pa-vla Rado beg Mijajla, Do Mijajla Gr~i}a Manojla, Do Manojla [ajnovi} Damwana, Do Dam-wana Obla~i}a Rada, A do Rada Kajica Radowu; Kajicom je sovru za~elno Spro}′ ~estitog lica kraqevoga.

Kakva j′ krasna Kajica vojvoda ! U kakvu li gospodaskom odelu ! ...Kroz krajinu voditi vojvode...Visok junak, tanak u pojasu, Bela lica crnih nausnica...Pa se svomu on pokloni kra-qu: ′Kraqu \ur|u, roditeliu krasni ! Pusti mene, me|′ Maxare babo ! Da se malo poigramo s Maxari.′

A kraq \ura| za~e besediti: O, Kajice, moje ~edo drago !...Pusti}u te me|′ Maxare, si-ne, Al′ tako ti uleva od kraqa ! I tako tie leba carevoga ! Nemoj sine, zametati kavge; Nas je malo, a mnogo Maxara: [to nas ima ? dvanaeset vojvoda, Nije {ala tri stotini′ Maxara I {ezdeset deca Karavlaha !′

Al′ Kajica besedio kraqu: ′Kraqu \ur|u, roditequ krasni ! Ne}u, babo, zametati kav-ge, A tako mi uleve kraqeve ! I tako mi leba carevoga !′ ...

Kraq ga ne sme otpratiti sama, Ve}e s wima posla Obla~i}a Rada, Obe qute zmije od kraine. Vojvoda se me|′ Maxare {e}u, A Maxari igru zapo~e{e, Prvi igri, trka pe{a~koga; Kad potr~a Obla~i}u Rade, On natr~a tri stotin′ Maxara I {ezdeset dece Karavlaha, Ma-xar Janko od Erdeq krajine. ...

Rasrdi se vojvoda sibiwska, Pa pripasa sabqa okovanu, Pa se kraqu pod {atorom {e-}e: ′Kraqu \ur|a od Ma}edonije ! Odi, kraqu, da se promenimo: Daj ti meni dvanaeset vojvo-da, Gole, bose, u ko{uqi tankoj, Ja }u tebi tri stotin′ Maxara Sve na kowma pod oru`jem svetlim I da}u ti na svaku godinu Za ìvot tri tovara blaga.′

Slavan \ura| za~e besediti: ′Brate Janko, budalesta glavo ! Jesi l′ ~uo, dali zapamtio: Da je bila proja za p~enicu ? Da li Maxar za Ma}edoniu ? Da li Srbin za Erdeq-krainu ? Ne dam same Kajice vojvode Za ~etiri na krajini bana: Za Neme{a, bana vr{a~koga, Za Geci-ju, bana titelskoga, Za I{tvana, bana slankamenskog I za Petra, bana varadinskog, Sve od Vr{ca pa do Vara`dina, Za svu zemqu o ~etiri bana; Za to ne dam vojvode Kajice, A kamo li ostalih vojvoda.′ ... (Erdeq severno od Vla{ka, dve osmanovi vazalni kneèstva, R.I.)

Zemqi pade vojovoda Kajica, Vrisnu junak, kao soko sivi: Kraqu \ur|u, roditequ kra-sni ! Ubi mene Maxar iznenadna Brez juba~kog moga ogledawa...′ ″

A Kajica jedva izgovara: ′Kraqu \ur|u; roditeqi krasni ! Ja ti, babo, preboleti ne|u...

66

Kraq zakuka, kako kukavica: ′Joj, Kajice, moj sokole sivi !...Na Beqacu ostaviti sama, Da mi ~uva{ bez promene straù ?′

Pa pogleda okom na vojvode, A vojvode jedan na drugoga,...Me|′ Maxare juri{ u~ini{e. Pogna{e se po poqu Beqanu...″.

Toa bilo ne samo vo... XV, XVI vek, tuku i vo XIX vek, koga u{te Srbija so Vuk Karaxi} i Bugarija bile vo Makedonija. So toa {to tvore{tvoto bilo prevedeno, a objaveno vo XX vek, se dokaùva, deka Srbite, Grcite, Bugarite, Skiptarite... bile Makedonci. Samo Grci-te, Skiptarite... se odrodile od jazikot na Belcite, tn.slovenski.

Poimot balkanski vo 1809 godina za prv pat go vnesol germanskiot geografi~ar A.Ze-une. Nazivot Balkan, pak, toj go prevzel od francuskiot pisatel A.Bouea. Ovoj taka ja nare-kol Stara Planina vo Bugarija, iako nazivot Balkan ne se protega niz cela Stara Planina. So toa {to nazivot Balkan ne bila niz cel poluostrov, {to vaèlo za provincijata Iliri-ja, toj ne moèl da bide ilirski nitu balkanski. Bidej}i toj za vreme na Filip i Aleksan-dar Makedonski bil makedonski, {to vaèlo za vreme na...Vasilij I i II Makedonski..., toj bil makedonski. Zna~i, toa bilo se do 1809 godina.Samo ottoga{ e Balkansko Poluostrovo.

Koga se sozdale srpsko i bugarski kneèstva, koi bile dunavski, po~nalo da se raspr-ava za srpstvo i bugarsko. A koga se sozdale i srpska i bugarska dràva, srpskite i bugar-skite avtori po~nale da govorat, ~ii prostori bile i onie od anti~ka=etni~ka Makedonija.

H.R.Vilkinson, Kartite i politika, pregled na etnografskata kartografija na Make-donija, Makedonska kniga Skopje, 1992, na str. 115, pi{i: ″...koga vo 1885 be{e postignata unija me|u Bugarija i isto~na Rumelija, Srbija i objavija vojna na Bugarija, {to podocna }e se otkrie deka e preran obid za da se zacvrstat vo Makedonija, pred Bugarite da go pro{i-rat svojot interes vo Makedonija. Voodu{evenite izvici kon Milan, ′Kral na Srbija i Ma-kedonija′, so {to Srbite mu poèluvaa dobar pat na svojot monarh koj be{e na ~elo na ar-mijata vo 1885, odrùvaa vaèn krug za idninata″. Na str. 164 toj veli: ″Ako, tvrde{e Cvi-i}, makedonskite Sloveni treba{e da bidat soedineti so srpskata dràva, tie mnogu brgu bi postanale Srbi spored svojata nacionalnost- proro{tvo {to nikoga{ ne se ispolni. Ne-ma somnenie deka Cvii} misle{e na Slovenite od Ni{ i Leskovac koi, pred 1878, gi smetaa za Bugari no koi, otkako ovie oblasti stanaa del od Srbija, stanaa dobri Srbi″. Kako {to ovie bile Bugari, istoto vaèlo i za onie koi ìveele vo Kosovo i Metohija, so Pe}kata crkva, koja nekanonski bila otcepena od makedonkata narodna=bulgarna Ohridska arhipe-piskopija. Ova se potvrduva so navodot, {to Maks Fasmer go naveduva: ″Slovenskite imiwa na mestata spored Seli{~ev se mnogu brojni, vo Epirus i Tesalija kako i vo tekot na rekata na Vojusa, na Osum, na Devel, Semeni i gornata [kumbi, potoa severno od toa na Crni Drim, osobeno na nejziniot gorni i dolni tek so bulgarskite obele`ja″. Gustav Vajgand zboruva: ″Oblastite vo Zapadna Albanija bile slabo naseleni so Bulgari, no vo Sredna Albanija, osobeno okolu Tomor i teritorijata okolu Tomorica i Opar, mnogu brojni bulgarski imiwa na mesnostite dokaùvaat, deka nekoi rejoni tuka napolno bile naseleni so Bulgari. Vo 1911 g. slu{nav vo Elbasan edna pesna, koja decata ja peea, bez da ja razberat sodrìnata, i koja o~igledno e silno izopa~ena bulgarska pesna, se zapazila odstarite vremiwa,zatoa {to {irinski i dolìnski vo celata okolina pove}e nema niti eden Bulgarin. A Spas Gop~evi~ rasprava {to ne biva, deka vo Elbasan ìveele 20.000 Kriptosrbi!″. Vilkinson na str. 123 istaknuva: ″...Zarjanko...No toj sepak podrùva{e nekoi od Bugarite vo Makedonija, odej}i dotamu {to pokaùva{e silno bugarsko malcinstvo po dolinata na Vijosa vo ju`niot del na Albanija a pogolema grupa na Bugari vo dolinata na Drim i vo krajbre`nite oblasti na Ka-vala i severna Trakija″. Se rabotelo za Makedonci pod makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhipepiskopija, {to vaèlo i za selanite vo Atina...Na str. 285 Vilkinson veli: ″Vo ovaa {ema srpska Makedonija se protega kako makedo- slovenska a Stara Srbija kako al-banska. Oblasta Ni{- Leskovac be{e prikaàna kako me{ana srpsko- bugarska a koridorot na Novi Pazar kako me{an srpsko- albanski. Ni{to ne pomaga{e toa {to nekolkumina ne bugarski avtori, navistina ne site od bugarsko poteklo, insistiraa na baraweto deka obla-sta na Ni{ bila bugarska u{te od 1878″. Ova moè da se vidi vo Vikipedia, {to za Borislav Stankovi} (1876- 1927) stoi. Toj vo Vrawe e roden, kade zavr{il narodna i sredna {kola. Toj kako avtor napi{al pove}e dela. Tie bile napi{ani me|u 1894 do 1927 godina. Me|utoa,

67

tie bile napi{ani so dijalekt, koj do denes ostanal makedonski. Isto taka, vo negovite dela postojat mnogu narodni pesni, koi do denes se poznati makedonski, ama ne srpski. Ova e le-sno objasnivo, oti dialektot od Vrawe i narodnite pesni do denes vo R.Makedonija isti os-tanale, bez da se promeni tekstot i muzikata. Ova pove}e ne vaì vo Srbija. Site negovi de-la i dela na drugi avtori od makedonski se prevedeni na srpski. Srpskiot jazik bil nasle-dnik na tn.staroslovenski na Konstantin Filozof so 6 padeì, koj bil naslednik na koine. Negova ″kopija″ bil latinski. So 6 padeì e ruskiot jazik. Bidej}i Vuk Karaxi} u{te 7 pa-de` vnesol, {to vaì i za germanskata slaba i me{ovita promena na imenkite, srpskiot jazik postanal teòk za u~ewe. Tokmu so nego i hercegova~kiot govor govorite vo Srbija, koi bile makedonski, se promenale. Vo prilog se imiwata Belgrad a ne Beograd, Me~ka a ne Medved, Zaje~ar a ne Zecar=Ze~ar...Zna~i, srpski narod so Vuk Karaxi} go nau~il negoviot jazik, a go zaboravil svojot makedonski, koj kako vo R.Makedonija imal govori. Do sozdavawe na dràvata Srbija, vo kneèstvoto ìveele samo Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni.

GREIKI=TN.GRCI Se istakna, deka Frankite vo X vek po~nale da go primenuvaat poimot Greiki, a koj

bil navredliv za Makedoncite. Tokmu zatoa, toj tie nikoga{ i ne go prifa}ale.Bidej}o Ma-kedoncite bile vo sudir so islamot od Persijcite,a ne od Arapite ~ij islam go suzbile, ka-ko i deka Makedoncite so Persijcite bez prekin se borele, Latinite postepeno go nametna-le poimot Greiki (tn.Grci). Isto taka, Latinite vrz Makedoncite go nametnale i poimot Heleni, {to za Rimjanite ozna~uval nevernici. Vsu{nost, Makedoncite kako hristijani po-imot Heleni go upotrebuvale za nehristijani, pove}ebo`ci, poradi{to ìtelite na Pelo-ponez koi ne go prifa}ale hristijanstvoto bile narekuvani Heleni. Isto taka, Makedonci-te ruskite pove}ebo`ci gi narekuvale Heleni. Ova moè da se potvrdi i so toa {to Make-doncite na Rimjanite ne im ostanuvale dol`ni. Makedoncite niv gi vikale samo pagani...

Za da se potvrdi, deka poimot Greiki e nametnat od Rimjanite, se naveduva i primerot so poimot Vizantija. Ova bilo samo za da se izravni gradot Rim so Vizant, a ne deka Make-donija bila dràva so mnogu gradovi, sprotivno na Rim,koj kako grad ja vodel cela Italija...

R.Lange pi{i: ″imeto ″Vizantisko Carstvo″ e ~isto istoriski nau~en poim, oti niko-ga{ Carstvo nemalo, ~ii ìteli samite bi se ozna~ile kako ″Vizantijci″ ili ″vizantiski″. Nikako Vizantijcite inaku ne se vikale otkolku samo ″Romei″. Taka razvitokot bil od Im-perium Romanum kon Basileion ton Rhomaon i ″Rom=Bizant″, oti bez Rom nemalo Bizant. G.Os-trogorski govori: ″Prvobitno, vizantiskata istorija e samo prodol`nie na rimskata isto-rija, a Vizantiskoto carstvo samo prodolènie na Rimskata imperija. Nazivot ″Vizantija″ poteknuva od podocne`nite vremiwa, samite ″Vizantijci″ ne go poznavale. Tie sebesi se na-rekuvale Rimjani- Romei, nivnite vladari se smetale rimski carevi, naslednici na starite rimski imperatori. Se dotoga{ dodeka traelo nivnoto carstvo, slavnoto ime na Rim za niv ja zadràlo svojata dra`, a rimskite dràvni tradicii im davale pravec na nivnata politi-~ka misla″...″Nadvor od sekakvo somnenie, ′vizantinologija′ e edistveno pravilen oblik i treba postepeno da go vovedeme vo upotreba, namesto pogre{niot oblik ′vizantologija′ na kogo sme naviknale″.

Makedonija imala dve crkvi carska Carigradska patrijar{ija a i narodna Ohridska arhiepiskopija. Pripadnicite na Carigradskata patrijar{ija bile narekuvani Greiki (tn. Grci), spored poimot Greiki, koj bil navredlivo ime za Makedoncite, koi caruvale vo Is-to~noto Rimsko Carstvo, pa imalo makedonska dinastija,makedonska renesansa...Pak, pripa-dnicite na Ohridskata arhiepiskopija, koja bila narodna=bulgarna, bile narekuvani samo Bulgari. Zna~i, Ohridskata arhipikopija kako narodna bila vulgarna=bulgarna, a postoel i vugarenlatinski, {to zna~elo narodenlatinski. A ova se gleda i od Bulgar=Vulgar, burg= bulg, Burgas. Ama i od voulgar=volgar=bolgar, za volg=volk=Volk=volk=polk=polka, naro-dna pesna razli~na od germanski voeni mar{evi. Tokmu zatoa sledi Makedoncite da gi na-re~at Tatarite samo narod=Bulgar. Bugarskite avtori pi{at, tie imale tatarsko poteklo, a poimot Sloveni bil politi~ki. Se zaklu~uva, do onamu dokade{to Ohridskata arhiepi-skopija vladeela, imalo narod=Bulgar-i. Ova moè da se potvrdi i so dokazot, deka za dr-àvata Elada, koja bila sozdadena vo 1830 godina, najpove}e pari dalo eladskoto semejstvo,

68

Bra}ata Bulgaris. Sledi dvete crkvi da bidat pod carot od Carigrad. Tokmu zatoa nikoga{ Ohridskata arhieposkopija ne bila pod carigradskiot patrijarh, koj bil pod carot.

Za da se dokaè deka poimite ne ozna~uvale etni~ki narodi, se slednive primeri, {to gi neveduva Gustav Vajgand: Caruvaweto na Simeon i Samoil Makedonija napolno se bul-garizirala. Tokmu Samoil nemal vrska so Simeon. Stefan Du{an bil proglasen Graf na Vla{ka. Stefan Du{an (1331- 1335) bil oènet so sestrata na bulgarskiot car Joan Alek-sandar. Stefan Uro{ (1335- 1371) so 19 godini stanuva ″imperator na Srbite i Grcite″. Za Srbite toj govori Rascija- Ra{ka- Rac- Rasa. Polubratot na Stefan Du{an- Simeon (1356- 1370) vo 1366 g stanuva regent. Zaedno so kralot Vuka{in (Volka{in, R.I.) vo Makedonija, vo 1373 g Turcite (Otomanite, R.I.) go prevzemaat Prilepskoto kneèstvo. Zna~i, za nego Bulgarinot Simeon i Vizantiecot Samoil ja bugarizirale Makedonija, a denes vo Makedo-nija nema nieden Mongol; ″Srbinot″ Stefan Du{an bil Vlav (Graf na Vla{ka); Decata na Du{an bile Evro-mongoli; Stefan Uro{ bil Srbin i Grk, {to vaì i za car Du{an; Pak, Car Du{an samiot se proglasil za makedonski car; Rusite se naselile od Makedonska Ras-cija (Ra{ka- Rac- Rasa), no mnogu porano, a i podocna, kako {to bilo so Makedoncite od Me-tohija so govedo vo Polska. Toa vaèlo i za Etrurcite (Rasa itn); Stefan Du{an- Simeon regent so kralot, ne vo Srbija i Blugarija, ami vo Makedonija i toa vo Prilepskoto kneè-stvo. Kako dopolnuvawe bi se navelo i: Vo Makedonija oblasta (temata) vklu~uvaj}i gi So-lun i Herakleja se narekuvale Servija. Ova ime bilo dodeleno po vremeto na Konstantin Porfirogenetus (kako car 913- 959). Se misli deka toa proizleglo od latinski servus= rob (sluga). Taka toj tvrdi deka Sklavite se narekuvale robovi, koe na romejski zvu~i servi (se-rbi, R.I.). Isto taka nasekade stoi za ″vulgari″, ″vulgaros″. Taka se narekuvale Sklavinite zaradi nivnoto nisko kulturno nivo i jazik. Ova e ravno na rob obespraven za se drugo osven da se bide sluga na gospodarot. Toa se gleda od ″Solunskata legenda″, kade se kaùva: ″Kiri-le, Kirile, odi vo rasprostranetata zemja pri sklavinskite narodi, nare~eni Blgari″. Zna-~i, edna zemja na (pove}e) sklavinski narodi nare~eni (kako pove}e narodi) Blgari. Ili inaku kaàno, narod nemalo ozna~uvawe narod, nitu pak Sklavini ili Blgari. Tie bile op-{ti poimi za naselenie. Pa sledi: ″Blgarot″...″velikiot knez Desimir Moravski i Radivoj Preslavski i site knezovi blgarski se sobraa okolu Solun″. Ohridskiot arhiepiskop Teo-filakt (1090- 1103) pi{i, ″koga ovoj narod (Avarite, R.I.) si otide, dojde drug u{te pobe-zakonski i svirep, taka nare~eni Vulgari, od skitskite predeli″. Taka, ovde se misli na Bu-lgari (Skiti- Mongoli). Osven toa, Teofilakt go razbira Vulgari: ″sklavinski rod″...″Vul-garite, ne gi razbirale napi{anite knigi na koine″.Pak Dimitrij Honatijan (XII i XIII vek) pi{el: ″Evropski Mizi, koi narodot gi znael voop{to i kako Blgari. Tie...gi zavzele site sosedni oblasti: Panonija i Dalmacija, Trakija i Ilirik i golemiot del od Makedonija i Tesalija″. Zna~i, ova nema vrska so bilo kakvi narodi Srbi, Bugari, {to sli~no se sre}ava i potoa: Vo Vtoroto Naumovo ìtie ″blgarski″. Na manastirot Joan Kolov (na Halkidiki) ″Sklavini- Blgari″, iako ovoj nikoga{ ne bil bulgarski. Panonskiot knez Kocel bil na-re~en ″blgarski″, Krali Marko bil blgarski″,Stefan Nemawa od patepisecot Pol Riko, koj ìveel vo dene{na Turcija (1678- 1690), bil nare~en ″knez na Blgarija″. ″Vojvodata blgar-ski″ za Konstantin Draga{, vladatel na Velb`d (]ustendil). Evli êlebija naveduva Blga-ri vo Belgrad vo XV vek. Otecot Genadij (sredinata na XIX vek) ″vo Evropa najobrazovani filozofi se vo Bohemija i Moravija i site se Sklavini, na{i bra}a, ~isti Blgari″. Za vizantiskiot avtor Joan Malala, verojatno napi{ana hronografija vo vtorata polovina na VI vek (pove}e od 100 godini pred preselbite na Asparuhovite tursko- blgari da se pojavat od Dunav), govori za napadot na Troja. Toj go naveduva Ahil i gi narekuva ″Mirmidoncite, a sega Blgari″. I kone~no, vo vatikanskiot prepis na Manasieviot letopis, hanot Krum bil nare~en Rex. Macedoniae, a Ivan Aleksandar- Sanctus Iones Macedo. Zna~i, tie bile makedo-nski kralevi, a poimot blgari i serbi se navredlivi za prost i robovi (slugi). I kone~no, ako proizleglo od Sklavina Sloveni, a se sre}ava i ″Sklavini- Blgari″, toga{ Sklavini so Sloveni i Bugari e edno isto. Na ova se nadovrzuva i vo Troja ″Blgari″. Zatoa Vajgand na-veduva, se obrativ do Pruskoto ministerstvo za kultura..za parite od Kajzerot, za da se is-koristi okupacijata na Makedonija vo 1917 godina, kako prodolèna igra na Prusija vo bo-

69

rba protiv Rusija za da se douni{tat Pelazgite i nivnite Makedonci so novi dràvi (Srbi-ja, Grcija, Bugarija, Turcija, Albanija...): ovde ima i odrodeni Belci (Nesloveni).

Koga se govori za Otec Paisij bi trebalo za nego da se navedi ne{to: Toj bil za~etni-kot na Sloveno (Makedono) Bulgarija na prostorite na Makedoncite. Za Paisij Hilendar-ski, vo negovata ″Slavjanobulgarska istorija″ se naveduva: Za narodot, carevite i svetcite od ieromonahot Paisij od Samokovskata eparhija, ìveel vo Sveta Gora Atonska 1726 godi-na i ja napi{al istorijata vo 1762 godina vo polza na bulgarskiot narod. ″A koi ne sakaat da znaat za svojot bulgarski rod, no se vpikuvaat vo tu|i naravi i vo tu| jazik i ne se griàt za svojot bulgarski jazik, no se u~aat da ~itaat i govorat na gr~ki i se sramuvaat da se nare~at Bulgari- o, nerazumni i glupavi !- zo{to se srami{ da se nare~e{ Bulgarin i ne ~ita{ na svoj jazik i ne govori{ ? Ili ne si imale Bulgarite dràva i vlast ? Tolku godini caruvale i bile slavni i pro~ueni po celata zemja i mnogu pati zemale danok od silnite Rimjani i od mudrite Grci″...″I od celiot slavjanski rod najslavni bile Bulgarite″. Pa toj pi{el pred da se ukini Ohridskata arhiepiskopija na nejzinite pripadnici Bulgari so nejzinot bulga-rski (tn.staroslovenski) jazik, a protiv Carigradskata patrijar{ija so svoite pripadnici Grci, a vaka bile nare~eni Makedoncite, so nejziniot Ptolemejev jazik koine (gr~ki). Me-|utoa, Elada (tn.Grcija) nemalo do 1830 godina, {to vaì za eladski jazik se do 1868 godina.

Vo LARUSE strana, 462, postoi karta: ″Jurisdikcija na Pe}kata patrijar{ija okolu 1669. godina″. Nejzinata granica se protega po tekot na rekata Drim, ju`no od Tetovo, ju`no od [tip, preku Struma, severno nad Samokov, isto~no od Bela Crkva (Ku{umlija), na sever Or{ava...Novi Pazar e Stara Ra{ka. Isto~no e Bugarska patrijar{ija, isto~no od rekata Struma Carigradska patrijar{ija (samo Trakija), a se drugo e pod Ohridskata arhiepisko-pija: cela Arbanija, preostanatiot del na ju`niot Makedonski=Balkanski Poluostrov. Pa Arbanite i Eladcite bile samo pod varo{ot Ohrid, so tn.staroslovenski. Ova ostanalo za seloto Atina se do 1767 god. Atina bila pod sobornata crkva Sv.Dimitrija vo Bitola 1836 g.

Ovde se govori za Pe}ka patrijar{ija, koja kako crkva bila pod Ohridskata arhiepi-skopija. Taa nekanonski se otcepila, ~ie delo bilo na Rim, koj vo pravoslavieto ne bil nad-leèn. Rim kako takov vo pravoslavieto delel kruni, za kral so arhiepiskopija a za car so patrija{ija. Na...Du{an, koj bil makedonski car, mu prethoden Samuil. Ovoj dobil kruna kral so arhiepiskopija, a za car nea ja vozdignal vo patrijar{ija. Samo taka Rim carot od Carigrad so svojot patrijarh gi sveduval na mno{tvo carevi so patrijar{ii, i samo da se uni{ti makedonskoto pravoslavie. Za da se potvrdi deka ovaa bitka ubavo ja znaele care-vite vo Carigrad e primerot {to Carigrad na Bugarite im dozvolil tie da imaat car. Me-|utoa, Makedoncite Bugarite gi izigrale, koga tie na bugarskiot car ne mu dozvolile toj da ima patrijar{ija. Taka toj bil samo car bez patrijar{ija. Vsu{nost, toj bil samo kral so arhiepiskopija. Sledi Rim da bide vinoven, {to najhristijanskata Mala Azija se islamizi-rala. A so Samuil...Du{an i Balkanot vlegol vo islamizirawe. Pa tokmu zatoa vtorata is-lamska=turska dràva na Balkanot, tn.Kosovo, e delo samo na Rim so Viena, voditeli na ka-tolicizmot,{to vo 21 vek go potvrdi Evropa i SAD so nivnata NATO,rimski ~eda na zloto.

Tokmu zatoa Rim so Viena na sultanot mu naredile, toj da gi ukini site crkvi so tn. staroslovenski jazik, jazik na Belci, ~in koj be{e za Ohridskata arhiepiskopija. Pa zatoa po 1767. godina pove}e nema{e Bulgari, tuku samo Turci=Muslimani i samo Grci=Pravo-slavni so koine. Marko Todorovi~ od Razlog i Vuk Karaxi} bile samo Grci. Tie oti{le vo Viena samo kako Grci,oti Balkanot bil pod Otomanite, a dvata ne bile Turci=Muslimani.

Za da se potvrdi, dali imalo etni~ki narod tn.Grci e sledniot dokaz: Britanskiot patepisec Xorx Ferguson Boven vo 1849. godina ja posetil dràvata i razgovaral so nejzi-nite gra|ani. Toj sop{til: ″Selanite, kako vo evropskiot del od Otomanskata Imperija, ta-ka i onie koi ìveat na Jonskite ostrovi, vo prili~na mera go bea zaboravile svoeto pote-klo i sebesi ne se narekuvaa Grci, tuku Romani, t.e. podanici na Rimskata Imperija. Tie, kako prestolnina na svojata nacija i religija go smetaa Konstantinopol, a ne Atina″. Pro-izleguva deka seloto Atina nemala va`nost, glaven grad na hristijanskata nacija i religija bil Konstantinopol. Site tie kako gra|ani bile Romani, a kako hristijani Grci, {to bilo sprotivnost na muhamedani (Turci). Tie go zaboravilo svoeto poteklo- helensko, oti helen-ski jazik stanal koine. Ova toj go potvrdil so toa {to tie kako hristijani ne go govorele

70

koine. Zna~i, tie go govorele samo tn.slovenski jazik. Pa ovoj jazik bil na belata rasa. Za se ova da se potvrdi, se naveduva najgolemiot dokaz, sekoj narod ima po eden jazik, a samo tn. Grci ~etiri jazici (tn.Homerov, koine, katarevusa i dimotiki), {to e komedija. Bidej}i ako ~etvorica tn.Grci govorat po eden jazik, tie me|usebno nema da se razberat, {to e tragedija. A tragedi-komedija bila {to Bitol~ani morale da gi u~at trite slu`beni tn.gr~ki jazici.

Za se ova da se potvrdi e primerot so crkvite vo Bitola. Kiril Trajkovski, ″Bitol-skiot gradski govor″, Bitola, 2007 godina, na str. 28, pod 6.2., pi{i: ″Kako reakcija na zasi-lenata gr~ka propaganda, ~ija realizacija odela preku crkovnite lica, ~estopati potpoma-gana od vidni bitolski esnafi, gra|anstvoto na novosozdadenite bitolski maala, so pomo{ od ìtelite na sosednite sela Dolno i Gorno Orizari, po dolga te{ka borba, pa i fizi~ka presmetki, uspealo da ja izgradi crkvata Sv. Nedela (1863 g.) vo koja slovenskiot jazik }e stane bogoslu`ben ve}e vo 1868 g. Ohrabreni od prviot uspeh, bitolskite gra|ani }e otvo-rat i svoe narodno u~ili{te 1865 g., a vrv na osamostojuvaweto na bitol~ani od gr~koto ′ve-domstvo′ stanalo 1869 g. so formiraweto na svoja posebna crkovno-u~ili{na op{tina. Po ovoj zna~aen nastan otvoraweto na novi u~ili{ta na naroden makedonski jazik bilo mnogu olesnata za{to bilo finansirano od naselenieto″.

Zna~i, Sv. Dimitrija stanala gr~ka, a Sv.Bogorodica bugarska. Me|utoa vo kneèstvo Bugarija nemalo bugarski jazik, toj sledi potoa, a Bugarija stanala dràva vo 1908 godina. Sledi vo XIX vek slu`ben jazik da bide govorot na Varna, a vo XX vek zapaden bugarski go-vor. Razlikata me|u ovie dva jazici e vo toa {to Makedoncite prviot jazik vo potpolnost ne go razbirale, pa tie si pi{ele na brigiski=brzja~ki govor, a vtoriot ve}e e kako makedon-ski govor kogo Makedoncite denes vo potpolnost go razbiraat. Isto taka, postoelo i razli-ka vo imeto na naselenieto. Makedoncite kako pripadnici na ostav{tinata makedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija bile Bugari. Sledi Makedoncite od dene{na Bugarija naselenieto da ne go narekuva Bugari, tuku [opi, velej}i, dosega ne bevme Grci, sega nema da bideme ni [opi. Vo prilog e i plo~ata koja skr{ena e vo crkvata Sveti Dimi-trija od 1876 godina, 6 godini od Bugarskata egzarhija, na koja ni{to nema na bugarski jazik. Toga{ nemalo Bulgari, tuku samo Turci (Muslimani) i Grci (Pravoslavni). Kako dokaz e i toa {to za osnovawe na dràvata Elada najpove}e finansiralo semejstvoto Bulgaris koe bilo od Elada. Plo~ata e frlena do fontata so drugi istoriski predmeti. Verojatno, taa i drugite istoriski predmeti }e si go najdat svoeto mesto vo Bitolakiot muzej.

Najva`no e {to avtorite pi{at deka Bugarite imale tatarsko poteklo. Samiot poim Bulgari ozna~uval narod. Sledi Makedoncite Tatarite da gi nare~at samo narod=Bulgari. Tokmu zatoa otpa|a mo`nosta Makedoncite da se Bulgari,{to go zloupotrebuvaat politi~a-rite, a i makedonskite. Na primer e i Lup~o Georgievski. Toj bil Bugarin so mongolski od-liki, oti toj bil so mongolsko poteklo.126 Pa najbitna e mudrosta na avtorite. Vajgand pi{i, Bugarite bile Tatari, duri i dene{nite Makedonci bile Bugari. Na drugo mesto toj nave-duva, Makedoncite bile pointeligentni. Za da se potvrdi deka toj razbiral inteligenti Be-lci i poneintiligenti Mongoli se gleda koga toj vr{i sporedba me|u Toskite=Skiptarite i Gegite=Arnautite. Spored nego, prvite bile pointeligenti. Pak, Vajgal veli prose~niot Grk bil potemen od Makedonecot. So toa {to toj ne govori prosek za Makedoncite, tie bile Belci, a prose~nite Grci dvorasni: Belci i Cigani so buzuka od XIV-XV vek. Za potvrda deka vo Elada se govorel samo tn.slovenski jazik e dokazot {to go naveduva Fasmer. Toj pi-

126 Na 18.05.2009 e objavena slika so nego, negovata sopruga i sinot, so {to se potvrduva negovoto mon-golsko poteklo. Za mongolskoto poteklo na Arnautite i mongolskite naviki na Skiptarite imam ob-javeno knigi i napisi. Me|utoa, vesnikot ″Dnevnik″ i drugi, koi dosega ne objavile nieden moj napis, se proalbanski, vo koi se govori za domorodnosta na Albancite vo R.Makedonija, a tie se samo koloni-sti bez tapii na imoti, {to vaì za islamskite, koi se grabnati pravoslavni. Duri najpravoslavniot Georg Kastriotis, na kogo Albancite pravat falsifikat- neuspe{no go bri{at zavr{etokot is- se proglasuva Albanec (brigiski Skiptar i mongolski Arnaut), {to e za àlewe. Toj bil crnogorski, srpski, bugarski, gr~ki, skiptarski i arnautski, samo ne makedonski, iako negovite roditeli se od R. Makedonija (tatko od debarsko i majka od polo{ko). Sledi poradi nego MANU mene vo noemvri 2005 godina da me proglasi laik, iako ne pokanet i otsuten. Me|utoa, samo jas po Grigor Prli~ev imam pi-{ano kniga za negoviot ìvot. Moi napisi ne objavuvale mnogu pati ″Makedonsko sonce″, {to vaì za ″Fokus″,″Forum″,″Ego″...Zna~i,tn.makedonski glasila se antimakedonski, {to vaì za MANU itn.itn.

71

{i, deka vo Grcija imalo homerovi poimi pred da se naselat Sloveni. So ova se potvrduva, poimot Sloveni stanal politi~ki. Za ova da se potvrdi, Fasmer citira navodi, deka govo-rot na Peloponez bil kako govorot vo Libek. Toj bilo od jazikot na Belcite=tn.Sloveni.

GENETIKATA I TN.SLOVENSTVO Na 10 juni 2009 be{e objaven napis na Stefan Vlahov Micov, ″Genetikata go vra}a za-

boravenoto vo minatoto″, za rezultatite od {vajcarskiot institut za genetika ″Igenea″. Vo nego stoi i: ″...Na primer, dosega be{e poznato deka bugarskiot narod ne e slovenski. Slove-nskata mantija mu bila nametnata na krajot na IX vek od ~isto politi~ki pri~ini...[to se slu~ilo so tn. ~rgubil Mosti~, bugarskiot vladetel ? Antropolo{kata rekonstrukcija na negovoto lice go pokaùva kako tipi~en Mongol, a imeto mu e slovensko...

...Na primer, vo knigata na Georgi Iverski e poso~eno deka vo seloto Livada, blizu do Solun, ìveele Bugari, {to se narekuvale Sloveni...Zatoa vo prostranoto ìtie na sv. Kl-iment Ohridski se sre}ava izrazot ′rodot na Slovenite (Sklavinite, R.I.), t.e. na Bugari-te′. A vo solunskite legendi se govori za ispra}aweto na Kiril pri slovenskite (sklavin-skite, R.I.) narodi, nare~eni Bugari. Genetikata, zna~i, im udri {lakanica na nekoga{nite i dene{nite izmislici so faktot deka samo 15 procenti od genite na Bugarite se sloven-ski. A, re~isi polovinata (49 procenti) se trakiski. Samo {to do neodamna Trakijcite ne bea smetani za seriozen del od bugarskiot identitet. Za prednost se borea slovenskite i pr-abugarskite (hunskoto, turskoto, tevtonskoto i dr.) na~ela. Vo zavisnost od politi~kata konjunkturnost na XX vek Bugarite bea tu Sloveni (po~ituvani prijateli na Rusija i na So-vetskiot Sojuz), tu Tevtonci (sojuznici na Germanija). Kuriozitet e {to spored genetikata na Bugarite nema tevtonska krv. Za razlika od niv, takvi geni ima kaj Makedoncite, Srbite, Crnogorcite, Grcite i kaj Hrvatite. Slikata stanuva u{te pozabavna od faktot deka sami-te Germanci vo pogolem del ne se Tevtonci, tuku Kelti. Razlikata me|u dene{nite politi-~ki {pekulacii i tie vo minatoto e samo vo intervalot na vremeto...Najgolem del od genite na dene{nite Bugari pripa|aat na Trakijcite, na dene{nite Makedonci najgolem del do ge-nite se anti~komakedonski, na dene{nite Grci- elinski, na dene{nite Albanci- ilirski.

...Spored Hegel [ulce naciite sozdadeni na krajot na XVIII vek i po~etokot na XIX vek se ′isfabrikuvani od mal broj u~eni publicisti i poeti′. Frederik Bart uto~nuva deka ulogata na ′etni~kite′ prepriema~i i politi~ki lideri se prima so posredstvo na dràva-ta, koja prinudno mu naloùva identitet na naselenieto. Ete zo{to, za Erih Hobsbaum oficijalnite politi~ki ideologii i doktrini vo minatoto ne se dokaz za samospoznanieto na dràvnite podanici. Istoriskata vistina, za àl, moèla da si pridobie pat samo tamu i dokolku e vo soglasnost so politi~kata konjuktura. Vo XVII i XVIII vek Hrvatite se ide-ntifikuvaat so Ilirite zaradi aktivna propaganda na Vatikan. Dene{nite genetski istra-ùvawa potvrduvaat deka 34 procenti od Hrvatite imaat ilirski koreni. Slovenskiot del e odvaj 20 procenti, keltskiot- 18 procenti, tevtonskiot- 12 procenti, a fenikiskiot i eli-nskiot po osum procenti. No, apetitot doa|a so jadewe, pa taka i toga{nata katoli~ka pro-paganda po~nuva da gi identifikuva site Sloveni so Ilirite. I da propagira ilirska na-cija, koja gi zema pod svoja zakrila. Nezavisno od toa {to kaj Srbite i Crnogorcite ilir-skite geni se vo malcinstvo vo sporedba so 30 procenti od genite koi se slovenski. Kaj Ma-kedoncite ilirski geni nema. Denes, pak, oficijalnata doktrina na Hrvatite tvrdi deka se Sloveni.

Genetikata go potvrduva logi~niot fakt, no prenebreguvan od minatoto i dene{nite nacionalisti~ki teorii, deka ne samo na Balkanot, tuku i vo cela Evropa nema ′~isti′ naro-di, taka {to etni~kite pro~istuvawa imale i imaat pred se, ekonomska osnova. Ne pomalku e opasno koga genetikata se koristi za korekcija na istorijata na mra~en na~in. Kako kaj Hitler. Spored genetikata tevtonskite geni kaj Germancite se odvaj 25 procenti, a drugite se tu|i. Me|u niv ima 20 procenti se slovenski, a 10 procenti evrejski. Vo isto vreme te-vtonskoto genetsko prisustvo vo Evropa e zna~itelno. Za da se popravi ′gre{kata′ Firerot organiziral krvavo pro~istuvawe vo samata Germanija. A potoa i objavi vojna na Evropa za tevtonsko ′nasledstvo′. Politi~kite motivi gi vodele i Ungarcite da pobaraat specifi~en identitet. Vistina deka se narod so slovenski koreni i so preplivi tevtonski, evrejski i

72

fenikiski geni. Spored genetikata i dene{nite Albanci ne moàt da pretendiraat za edi-nstveni naslednici na nekoga{nite Iliri. Vistina e deka ilirskite geni kaj niv se naj-mnogubrojni- 31 procenti, a drugiot del go so~inuvaat slovenskite- 20 procenti, trakiskite -18 procenti, fenikijskite- 15 procenti, elinskite- 14 procenti i vikin{kite- dva pro-centi. No ilirskoto nasledstvo kaj Hrvatite e duri 34 procenti, a rekorderi vo toj odnos se Bosancite so 40 procenti ilirski geni. Vo najgolema soglasnost so genetikata e istoriska-ta doktrina na Rusite kako slovenski narod. Na Balkanot Srbite, makar i mnogu izme{ani, imaat preovladuva~ki slovenski geni. Sli~na adekvatnost me|u genetikata i istorijata se ogleda i kaj Makedoncite (30 procenti anti~komakedonski geni i 15 procenti- slovenski) i kaj Grcite, kaj koi nadmo}ni se eliniskite geni. Problemot kaj Grcite e {to sakaat da go prisvojat i makedonskoto nasledstvo, a pritoa se razgrani~uvaat od slovenstvoto...″.

Slovenski (sklavinski), spored Sklaveni=Oblasnici, bile samo Belci, kako {to bi-le Trakite i Ilirite. Pak, Keltite bile Frigi=Brigi, a Tevtonite spored Teuta, ilirska kralica Teuta, Iliri, od Ilirija, kako i Rusite. Kako {to Kontintalcite bile Traki i Iliri, Traki i Iliri bile Makedoncite, Srbite, Crnogorcite, Grcite i Hrvatite. Feni-kijcite kako i Elinite bile Pelazgi, {to vaèlo za Makedoncite. Pak, Evrejstvoto bil sa-mo verski pravec, koj bil pove}erasen, a Belcite bile samo Pelazgi so tn.slovenski jazik... Zna~i, genetikata ja objasnuva genetskata bliskost, koja e povrzana so geografskata oddale-~enost na Elada, Makedonija, Bugarija, Albanija...Katoli~kata crkva prvo propagirala skl-avinska (tn.slovenska) nacija,a podocna i ilirska nacija. Sledi, Sklavini=Iliri. Me|utoa, Iliri=Sklavini(tn. Sloveni). Vilkinson veli deka Sloven i Ilir e edno isto: ″Ilir″, na primer, be{e upotrebuvan kako sinonim na ″Sloven″, {to se povrzuva so V. Miler (1842), a ″toj go upotrebuva terminot Ilir za da ozna~i Sloven″... Poimite stanale i genetski...To-kmu zatoa se potvrduva, poimot Sloveni stanal politi~ki.

Me|utoa, nikade gi nema Albancite=Arnautite od kavkazko- crnomorskite prostori, koi imaat najvisoko mongolsko u~estvo. Ova moè da se utvrdi antropolo{ki (pigment na koàta-kosata-o~ite, debelina na vlakno na kosata...), so povisoko u~estvo na krvnata grupa V i krvnata grupa AV kako me{anci (Belci i Mongoli). Tie so sebe go ponele mongolskiot kow.Sledi tie da bidat akinxii,mongolski java~ki edinici,a vakvi bile i vo Kosovo vo XIX vek, kako i mongolskata ovca so dolga opa{ka. Niv gi ima vo dene{no Kosovo. Posebno, ude-lot na mongolskata ovca vo kosovskata ovca. Isto taka, tie se so drug jazik, ne razbirliv za Skiptarite. Me|u niv postojat ogromni razliki vo tradiciite, obi~aite, na~inot na ìvee-we...Beloto kap~e, na mija~ki ke~e, e so kavkazgo poteklo. Najbitno e toa {to tie me|usebno ne op{tele, neìveele zaedno, nestapuvale vo brakovi..., {to se promenalo na krajot na XX vek. Arnautite bile kolonozirani na Balkanot koga porasnal duhot za zaedni{tvo na tn.= Sloveni. Toa bilo tokmu po vremeto na Panslovenizmot. Pa sledi i Panslovenizmot.

PANSLOVENIZAM Bidej}i Makedoncite denes se osporuvani, makedonskite avtori po~nale da sobiraat

dela koi govorele deka Makedonija bila lulka na slovenstvoto a so staromakedonski jazik. Vo X i XI vek vo Kievska Rusija toa zema zamav vo ogromni razmeri. Vo Grinvaldskata

bitka od 1410 godina obedineti polski, ukrainski, beloruski, ruski, ~e{ki, slova~ki i lit-vanski (od tie dene{ni prostori) vojski gi zadràa ricarskite legii od tevtonskite redo-vi. Tie go {irele katolicizmot so latinskiot jazik. Se sprotistavilo naselenieto na lati-nskiot jazik, koj ne go razbiral. Borbata protiv latinskiot jazik zel ogromen zamav. Taka vo dene{na Hrvatska, Jurij Kriàni} (1618- 1683) se borel za takanare~eniot op{to slove-nski jazik vo negovata gramatika i leksika. Ruskiot samodrèc Fjoder Alekseevi~ nego go proteral vo Tobolks. Ovde se zaprimetuva katoli~koto vlijanie, za{to nastanal sudirot. No toa go prodolìl od Hrvatska Pavel Grabovski, koj vo Hotinskata bitka (1621) se borel zaedno so ukrainskite Kozaci protiv Otomanite. Ivan Gunduli} (1589- 1638) kako poet so-nuva za slovensko edinstvo. Vo Italijanskiot pohod na Suvorov od 1804 do 1807 godina, koga vojuval protiv Avstro-ungarija vo korist na slovenstvoto, toa zema zamav. Ova se gleda vo Napalenoviot poras vo Moskva vo 1812 godina, ruskata vojska stignala vo zapadna Evropa, a vo 1818 godina vo Kiev be{e sozdadena masonovata loà Obedinuvawe na Slovenite, kako

73

federativna dràvna zaedenica, kako Slovensko obedinuvawe.Vo Dubrovnik F.Apendini vo 1808 godina ja napi{al gramatikata na ilirskiot jazik za edinstven slovenski jazik so ~e-tiri glavni nare~ja: rusko, polsko, ~ehoslova~ko i ilirsko. Slovakot P. J.[afarik vo vto-rata polovina na XIX vek bil za zbliùvawe na Slovenite. Toa bilo neminovno zaradi oma-sovuvaweto na katoli~koto vlijanie. Taka ungarskiot Slovak, poetot, Jan Kolar vo 1824 go-dina go vospeva vo poemata ″]erkata na Slava″ minatoto na Slovenite, a vo traktatot ″Za literaturnata vzaemnost″, kako i vo drugite dela go afirmiral seslovenskoto edinstvo, ka-ko raseani so pove}e nare~ja. Isto taka, toj razlikuval ~etiri nare~ja: rusko, ju`no-sloven-sko, polsko i ~e{koslova~ko. Zna~i, toj ilirskoto go zamenil so slovenskoto i toa za nego bil samo ju`noslovensko. Ovie govori toga{ bile sli~ni: na ju`noslovenskiot mu sledel ruskiot kako najbliski govori, pa na ruskiot bil najblizok polskiot i nemu ~e{koslo-va~kiot (vo toa vreme ~e{kiot i slova~kiot govor bile skoro isti). Taka za nego site Slo-veni od Evroazija se rasno i kulturno srodni, {to korenito vlijaelo za razvitokot na slo-venskiot nacionalizam kako edena nacija. Osven toa, bilo voobi~aeno site Sloveni da se vklu~at vo edno zaedni~ko kulturno nasledstvo, {to bilo povod za borba na Balkanot pro-tiv Otomanite. Vo 1843 godina se osnivalo tajnoto Kirilo-metodievsko bratsvo vo Univer-zitetot Sveti Vladimir vo Kiev. Se sakalo da se osnova slovenska federacija. Zatoa sledi Pra{kiot kongres vo 1848 godina na site Sloveni pod Hazburzite, za osnivawe republika na Slovenite. Matija Majer vo 1848 godina e so plan za ~ista slovenska dràva so: Slove-nija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Vojvodina, ê{ka, Galicija, Moravija, Slova~ka. Na-sproti ova, vo Rusija vo prvata polovina na XIX vek se javila ideata na slovenofilstvoto, spored koi postojat dva nezavisna sveta: eden zapaden, latinski, katoli~ki, romansko- ger-manski i drug isto~en, slovenski i pravoslaven. Se gleda deka se razlikuval samo pravo-slaven (slovenski) i nepravoslaven. Zna~i, u{te na samiot svoj po~etok se javil problem so Frankite, koi go {irele latinskiot so latinicata, a ne goticata, nasproti Rusite, so sudir u{te na po~etokot. So odminuvaweto na vremeto razlikite se zgolemuvale. Taka pokraj ver-skite postojat i jazi~nite. Zna~i, toga{ nemalo narodi: takvi ne bile site navedeni.

Za slovenskata vzaemnost slednata generacija na Rusi sozdala povolna osnova. Taka se manefestirala ideata za sozdavawe na nacionalna matica na Slovenite, kako edna nacija. êhot Mirislav Tir{ go omasovil sokolovoto dvièwe so razni sportski spletovi i nat-prevari. Se odrà vo 1867 godina Moskovski slovenski kongres za seslovensko obedinuvawe a vo 1998 godina se odrà nov vo Praga, kako 150 godi{noto odbeleùvawe na prviot ko-ngres, na koi bea prisatni i od R.Makedonija kako tatkovina na slovenstvoto, no ne na pan-slovenstvoto. Postoela idea za sozdavawe na edna nacija. Koga takva idea bila dadena, zalu-dno e tvrdeweto deka postoele pove}e narodi.

Spored V.Karazin, granicata na idnata op{ta slovenska federacija, bi se protegala od Rusija do Jadranskoto More, Albanija i Makedonija. Toa bilo normalno koga nemalo Un-garci, Romanci so Vlasi, Turci i Albanci. Ova e zabeleìtelno za dene{na Albanija vo koja ìveele samo Pelazgi (Sloveni- Iliri), a samo mal del bile Gegi. Zna~i, nemalo alba-nska istorija za da postoi dràva Albanija, a tek potoa nejzin narod i jazik.

Sledi od Tajniot sovet na Nikolaj I vo vojnite 1828/9 godina predlogot na prviot pr-etsedatel na Elinskoto vostani~ko sobranie, grofot Joan Kapodistrija. Toj predlagal, po raspadot na Otomanite, na Balkanot da se sozdadat pet kralstva: Elinsko kralstvo, so seve-rna granica Arta- Pineja; Kralstvo Srbija so Bugarija i Bosna; Kralstvo Makedonija, so Makedonija, Trakija i ostrovite Imbros, Samos i Tasos; Kralstvo Epir (so Epir, severna i ju`na Albanija) i Hercegovsko i kralstvo Dakija (so Moldavija i Vla{ka). Zna~i, toga{ nemalo Grci, Turci, Albanci i Romanci so Vlasi, tuku imalo samo eden narod Sloveni (Pe-lazgi): toj kako Balkanec gi poznaval najdobro prilikite i zatoa negovata pretstava za Ba-lkanot e vo sprotivnost so na dosega izloènoto od avtorite. Tie od obi~ni poimi izmisli-le osnova za narodi. Pa vakvi nikoga{ nemalo pred XIX vek. Sledi Krimska vojna. So nea ne se sakalo da se spasi hristijnastvoto, a vakvo bilo pravoslavieto, tuku samo Evropjanite vo sojuz na islamot go uni{tuvale pravoslavieto, koe bilo makedonski hristijanski verski pr-avec, a voda~ bila Rusija. Taa vo Krimskata vojna se borele protiv Tatarite i Evropjanite.

74

TATARITE I KRIMSKATA VOJNA Makedonskite avtori (1969), vo ″Istorijata na makedonskiot narod″, za vreme na Ka-

rpo{, pi{at: Vo dekemvri 1689 godina, vo Prizren pristignala vesta deka ″turskite i ta-tarskite vojski odej}i kon Skopje odvlekle so sebe okolu 6.000 selani, so èni i deca i gi zapalile okolnite sela. Osven toa, Tatarite gi zapalile Tetovo i Kumanovo″...″Kalu|erot od manastirot De~ani zabeleàl deka toga{ imalo mnogu stradawe, ″mladite gi plenea, a starite gi kolea i davea″. Drug sovremenik zapi{al deka Tatarite ″robele, kolele, palele vo Gorni i Dolni Polog″ i naselenieto begalo duri daleku na sever, zad Dunav i Sava. (Ova {to bilo toga{, prodolìlo vo XVIII, XIX, XX, XXI vek, R.I.)

Za da se vidi deka ovie dela bile na Tatari, a ne na Belci muhamedani (Turci), se na-veduva i toa {to na vojska i daval pomo{ krimskiot han Selim Giraj so svoite èstoki ta-tarski odredi. Karpo{ bil zaroben i odveden vo Skopje pred hanot Selim Giraj. Potoa toj bil nabien na kol i izboden so tatarskite kopja.Vo turskiot dokument stoi: ″Pobedni~kite borci vlegoa vo Skopje, kade {to vo Kumanovo fateniot Karpo{ go nabija na kol na skop-skiot most. I koga negovata gre{na du{a letna vo carstvoto nebesno, itrite i kako viulici brzi Tatari gi raspar~ija negovite telesni ostatoci so svoite ostri se~ila″ (Die freiwillige Teilnahme der Serben und Croaten, Wien, 1854, str.229). [Kumanovo=Kumani=Tatari=Arnauti, krvolo~ni Mongoli: Tatari, êrkezi...A ova se potvrduva vo XXI vek,Albancite vo Albani-ja, Kosovo i R.Makedonija reèle koì, kr{ele delovi na tela..., prodavale organi..., R.I.]

Avtorite na Institutot za nacionalna istorija (1998), ″Istorija na makedonskiot na-rod″- tom vtori, naveduvaat: ″Na 8 juli 1683 godina, Kara Mustafa trgnal za Viena so okolu 300.000 vojnici. Vo prethodnicata odele 30.000 Tatari″...″tuka prvin da se zadu{i Karpo{o-voto vostanie i zatoa bilo re{eno krimskiot han so svoite Tatari i so rasplo`livata voj-ska od Sofija da trgne kon ]ustendil i preku Kriva Palanka i Kumanovo da dojde vo Sko-pje″...″Nieden od hroni~arite ne ostavil to~na data koga Tatarite ja zavzele Kriva Pala-nka″, izgleda se slu~ilo okolu 24 noemvri...″Od Kriva Palanka Tatarite i turskata vojska go prodolìle svojot pohod kon Kumanovo″...″Me|u Kumanovo i Skopje, Tatarite urivale se pred sebe. Izgleda deka Tatarite vo Skopje vlegle bez borba, bidej}i avstriska vojska nema-lo″...″Krimskite Tatari, na ~elo na svojot han Selim Giraj, bez golemi maki stignale vo Skopje i se vlogorile vo Skopsko Pole. I od jug, isto taka, napreduvala mnogubrojna turska vojska so seraskerot Arnaut Koxa Halil- pa{a. I toj po patot kon Skopje uni{til se pred sebe. Tatarite vo Skopje vlegle vo poslednite denovi na noemvri ili vo prvite denovi na dekemvri 1689 godina″. (Se povtoruva istoto: prodolìlo vo XVIII, XIX, XX, XXI vek.Ovde se govori za Arnaut-. Da se sporedi so Jakup Arnaut koj bil samo od Azija, R.I.)

Vo Laruse, na str. 126, vo delot za SFRJ, pod naslov B. Migracija, stoi: ″Istoriskite zbivawa i ekonomskite razlozi bile glavni uzroci na dvièwa na na{ite narodi. Jugoslo-venskoto naselenie so vekovi migriralo vo ramkite na domovinata i von nea. Preseluvawa-ta ponekoga{ imale ogromni razmeri, oti se razdviùvale desetini iljadi lu|e. Poznata e golemata selidba na Srbite 1690. pod Arsenije ârnojevi}, koj obfa}al okolu 37 000 semej-stva. Toga{ okolu stotina iljadi lu|e trgnale od Kosovo vo Vojvodina i se naselilo vo ni-zinata se do Pe{ta. Po avstroungarskata okupacija na Bosna i Hercegovina okolu 140 000 ìteli se preselile vo Sanxak i Makedonija, koi ostanale pod Turcija. Se poznati migra-ciite na Dinarcite, Kosovcite i Makedoncite vo severna Srbija-[umadija, Golemo Pomo-ravje i isto~na Srbija. Po prvata svetska vojna vo Panonska nizina se kolonizirani mnogu doselenici od siroma{niot jug. Vo poslednite tri decenii prodolìlo dvièweto na jugo-slovenskoto naselenie. Neposredno po vtorata svetska vojna (1945-1945) e izvr{ena edna od najgolemite migracii na ju`nacite kon Vojvodina i Slavonija. So ovaa kolonizacija bilo obfateno okolu 40 000 doma{instva, koi voglavno se naselile vo Vojvodina (od koja se ise-lile golem broj Germanci). Doseluvaweto poteknuva od site krai{ta na kra{kiot i siro-ma{en jug- od Lika, Banija, Kordun, planinska Bosna, kra{ka Hercegovina, Crna Gora, ju`-na Srbija i Makedonija...″.

So pro{irenoto vnesuvawe se potvrduva deka Makedonskiot Poluostrov na sever bil naseluvan od jugot, zatoa {to severot ne bil gusto naselen. Ova bilo vo starata era, {to pr-

75

odolìlo vo novata era, ama i za vreme na balkanskite i svetskite vojni. Bidej}i natali-tetot na jugot bil pogolem, za{to imalo klimatski uslovi, Makedonskiot Poluostrov vo-glavno bil naselen od anti~ka=etni~ka Makedonija,se do severno od Ni{, kade do denes sta-rite govorat makedonski govor, no i slu`ben srpski jazik. Na takov govor bilo i prezimeto na ârnojevi} koj makedonskoto naselenie go preselil na severnite prostori. So nivnoto preseluvawe se ovozmoìlo da se koloniziraat Muslimani=Turci, Skiptari od Arbanija i Arnauti od Azija. Vo dene{no Kosovo Skiptarite se pomalku od 10%, a preku 90% se Arna-utite. Nivnoto najmasovno naseluvawe bilo mo`no samo po Krimskata vojna.

Ruski avtori za Rusija na str. 84 pod naslovot 39 pi{at: Carska Rusija pred refor-mata 1861 godina. Razvitok na industrijata. Vtoriot podnaslov: ″Krimska vojna. Da bi bil potpoln gospodar na bregovite na Crno More, kone~no da bi gi isteral Turcite od ka-vkazkite zemji i slobodno go prevozel spahiskoto ìto niz moreuzot vo Evropa, Nikola I vo 1853 godina prevzel nova vojna so toga{ slabata Turcija. Ama Anglija i Francija ne sakale Rusija da oja~a i da ja uni{ti Turcija. Tie me|u sebno sklu~ile sojuz i mu objavile vojna na Nikola I.

Sojuznata flota vlegla vo Crno More. Nivnite vojni brodovi imale parni motori i jaka artilerija, a Nikola I imal samo flota sostavena od edrewaci. Neprijatelot istova-ril na Krim golema vojska i go opsednal Sevastopoq. Protivnikot bil naoruàn so topovi i pu{ki ~ii domet dva pati bil pogolem otkolku ruskiot. Takva bila vojnata tehnika na za-ostanatata, feudalna Rusija. Carskite generali nemale duri nitu dobra karta na Krim. Snabeduvaweto na vojskata bilo vo racete na podmitlivcite i proneverlicite.

Pomorskata tvrdina Sevastopoq ne bila utvrdena od kopno. Za kratko vreme ìtel-stovoto i vojskata izgradile zemjeni bedemi i na rid~inata gi postavile bateriite. Flota-ta edrewaci na Nikola I ne moèla da stapi vo bitka so neprijatelskata flota. Svoite bro-dovi Rusite gi potopile na vlezot vo sevastopoqskata luka- neprijatelskata flota sega po-ve}e ne moèla vo nea da vlezi.

Opsadata na Seavastopoq traela 11 meseci. So odbranata na Sevastopoq rakovodel admiral Nahimov. Ruskite vojnici herojski se borele, uporno branej}i go gradot. Najposle, posle èstokiot ogan, Francuzite go zavzele glavnoto utvrduvawe- Malahov Kurgan, koe se vikalo ′kapija Sevastopoqa′.

Sevastopoq, sosem bil razru{en. Pove}e ne bilo mo`no da se odràt vo nego. Gar-nizon gi napu{til ru{evinite na tvrdinata. Porazot na nikolajevskata Rusija bil potpo-ln. Nikola I neo~ekuvano umrel u{te za vreme na opsadata na Sevastopoq. Car postanal Aleksandar II.

Godinata 1856 vo Paris bil sklu~en mir. Na Rusija im bilo zabraneto da ima vojna flota i tvrdini na Crno More. Ama Sevastopoq ostanal vo Rusija.

Porazot na Rusija vo Krimskata vojna ja pokaàl krajnata zaostanatost na feudalna Rusija.

Posle vojnata site strani po~nale selski nemiri i carot Aleksandar II na sobranieto na plemi}ite izjavil: podobro selanite da bidat oslobodeni ′odozgora′ od samite plemi}i, otkolku da se ~eka selanite da dignat vostanie i samite sebe da se oslobodat ′odozdola ′ ″...

Se istakna, deka Rim i Viena bea nositeli da se ukinat crkvite so slu`ben tn.staro-sloveni jazik, a nivnite crkvi da gi prevzeme Carigradskata patrijar{ija. Zna~i, postoel ogromen zagovor protiv pravoslavieto, so {to po~nal i procesot na odroduvawe na Belcite od tn.slovenski jazik. Ovde se gleda da se uni{ti pravoslavna Rusija, koja ostanala vodilka na pravoslavieto, so nasledstvo od Ohrid i Carigrad. Site bile protiv nea i nejzinoto pra-voslavie so tn.staroslovenski jazik. Tokmu samo taa vo Carigrad imala institut za vizanti-olo{ki nauki. Tokmu taa gi barala ne samo Carigrad, tuku i dene{niot turski del na Bal-kanot da bide ruski. So toa bi se spre~ilo {irewe na islamot, a ova go pravela samata tn. Vizantija, koja bila granica na islamot. Me|utoa, evropskite sili ne gi interesiralo da se odbrani hristijanstvoto, tuku nivnite intersi bile samo edno pla~ka{ki, {to opstoilo do denes. Tokmu zatoa tie se vinovni {to na Balkanot bile kolonizirani Arnauti, a so niv i so nivnite islamski bra}a Skiptari se sozdava i vtora turska=muslimanska dràva, Koso-vo, iako Arnautite i Skiptarite kako muslimanio bile samo Turci. Toa bilo i po 1950 go-dina, {to vaì i denes. Razlikata e vo toa {to mesto turskiot jazik slu`ben stanal skip-

76

tarskiot. Toj bil trorasen, i mongolski, tokmu poradi Arnautite so nivnoto kolonizirawe. Ama koloniziraweto bilo delo na Evropjanite vo sojuz so islamot.

KOLONIZIRAWE NA ARNAUTITE H.R.Vilkinson vo knigata za Makedonija pi{i: ″ Pan- slavizam. Zna~itelna kara-

kteristika za ovoj period e razvojot na idejata za Pan-slavizmot, najprvin razvien od Un-garskiot Slovak J. Kolar, vo 1824. Razvojot na idejata vo Balkanot, deka site Sloveni od Ev-roazija se rasno i kulturno srodni, korenito vlijae{e vrz razvojot na slovenskiot naciona-lizam isto taka, ja privle~e stranskata politika na Golemite sili vo ovoj teatar. Zna~i vo toj period, mnogu malku se znae{e za slovenskoto op{testvo, i be{e voobi~aeno site razli-~ni grupi Sloveni da se vklu~at vo edno zaedni~ko kulturno nasledstvo. Kako {to se {i-re{e idejata sekoj Sloven ~ustvuva{e deka mu pripa|a na zaedni~koto bratstvo, edna za-ednica dvojno razdelena od nesre}ite vo istorijata, no so sudbina da se soedini vo edna mo-}na politi~ka federacija. Pan-slavizmot gi pokrena Srbite i Bugarite vo edna op{ta ak-cija protiv Turcite i ja potceni avtoritativnosta na Portata. Vakvoto ~ustvo me|u Slo-venite na Balkanot, inspirirano od strana na Pan-slavizmot, zada~ata na etnografite me|u 1830 i 1870 ja napravija da bide relativno prosta, vo tolku pove}e {to Slovenot ne se ra-spraval so Sloven za validnosta na interslovenskite etnografski podelbi. Taka, razlikata pome|u Srbinot i Bugarinot be{e pomalku va`na od onaa me|u Slovenot i Grkot, ili pak pome|u Grkot i Tur~inot. Ottamu, re~isi site etnografi od ovoj period dostignaa izvesen stepen na soglasnost vo smisla na bugarsko-srpska etnografska granica. Odnosot me|u dvete grupi Sloveni stana vo tolkava mera blizok po 1840, {to Turcite ja iniciraa politikata na naseluvawe na Tatari i êrkezi vo oblastite na planinata [ar so cel da se razdelat Sr-biot od Bugarinot.127 (Se potvrduva, nemalo narod Srbi i Bugari, tie bile Makedonci, R.I.)

Pan-slavizmot go koriste{e i direktnoto vlijanie na ruskata politika na Balkan-ot. Carot, ne neprirodno, ja prevzede ulogata na voda~ na dvièweto na pan-slavizmot, bi-dej}i Rusija be{e edinstvenata nezavisna slovenska nacija, a istovremeno prestavuva{e i golema sila. Vo 1812, koga Rusija go zaklu~i Mirovniot digovor vo Bukure{et so Turcija, slobodata na Srbija be{e predmet na obvrskite {to proizleguvaa od Mirovniot dogovor me|u Rusija i Srbija. Ruskite agenti zapo~naa aktivna kampawa na pan-slovenskata propaga-nda na Balkanot, so cel da se soedinat site ′Ju`ni Sloveni′ (vklu~uvaj}i gi i Srbite i Buga-rite) protiv portata. Ruskiot slovenski jazik be{e voveden vo mnogu delovi od Balkanot kako literaturen jazik, a Rusite odea dotamu {to go popre~ija izdavaweto na srpskiot ma-nuskript, so cel gre{kite vo slovenskiot literaturen jazik da moàt da bidat so~uvani ko-lku {to e mo`no podolgo. Kultiviziraweto na slovenskite nacionalnosti na Balkanot od strana na Rusija predo~uva{e deka starata vrska na Carot so gr~kiot patrijarh sega ve}e te{ko }e moè da se so~uva, i deka negovata porane{na vrska so gr~koto nacionalno dvi-èwe se pove}e oslabuva, vsu{nost Rusija postepeno se povlekuva{e od Grcija, se dodeka Carot ne stana protiv sekakvo natamo{no {irewe na gr~kite politi~ki granici na Balka-not. Ruskiot stav be{e predodreden pomalku od ogromnite mo`nosti na panslavizmot, kako sporeden so stavot na ′panortodoksija′, otkolku od navleguvaweto na mo}nata politika na Velika Britanija vo 1821 na isto~niot Mediteran, kako veren podrùva~ na Elinizmot″.

Vidliv e zaedni~kiot zlostor na evropskite sili vo zaednica so islamot, ~ij sojuznik otsekoga{ bil Rim i toa od 1071 godina, {to trae denes.Tokmu zatoa toa 100% da se ispravi.

Vajgand govori: ″Me|u Albancite vo Makedonija preovladuvaat muhamedanite- Gegi-te. Po malku se hristijanite Toski, zatoa {to turskata vlast e ovlastena za naseluvawe na muhamedanskiot element. Ne kako etni~ka op{tnost tuku za omaluvaènosta vo sporedba so Turcite. Po pravo i obi~ai, koi so muhamedanite se tesno povrzani so religijata, tie se po-vrzale kon ednovernicite, taka {to razlikite ostanuvaat nezna~itelni. Vo op{to edno e sigurno, hristijanite vo Makedonija pove}e sakaat da imat rabota so turskite ~inovnici,

127 Fusnota na avtorot:″Mjuir Mekenzi i A.P.Irbi, Patuvawe vo slovenskite provincii vo evropska Turcija, 2 izdanie (London, 1877). Na kartata sostavena od E.G. Raven{tajn za Univerzalnata geogra-fija ovie êrkezi bea odbeleàni vo okolinata na Stara Srbija i vo oblasta Ni{- Vrawe″.

77

otkolku so albanskite. Poslednive se ogledaat za èstina, bezsrde~nost i al~nost. Vo op-{to se pointiligentni, posrde~ni i poenergi~ni. Ne samo vo minatotot, no i vo ponovo vre-me Turcite im se dol`ni mnogu na energi~nosta na albanskite Gegi, na inteligentnosta i podvi`nosta na Albancite- Toski. Vo ramkite na ova kniga voop{to ne e predvideno da za-stanime podrobno na ova pra{awe, a da go razgledame poblisku narodniot karakter na To-skite i Gegite. Vo sekoj slu~aj ne samo po jazik, obi~ai, nosii, fizi~ki odliki, no i po ka-rakter Toskite i Gegite se dosta razli~ni. Samite Albanci kaùvaat za razli~nite ple-miwa″. Gegot e so ~evli, a Toska bez brada nema. Toski od oblasta Berat ìveat isklu~ite-lno bedno i zadolìtelno odat bosi. (intiligentni=bosi, R.I.)

Ovde stoi: ″Ne kako etni~ka op{tnost tuku za omalovaènosta vo sporedba na Tur-cite″. Se tesno povrzani so religijata, ″kon ednovernicite, taka razlikite ostanuvaat ne-zna~ajni″. Avtorot razlikuva etni~ki dva narodi Turci i Arnauti, koi bile tesno povrza-ni so religijata i zatoa razlikite ostanuvaat nezna~ajni. Ova bi moèlo da se prenesi ina-ku. Kaj nego postojat muhamedani (Turci). Samo ednite se Belci, a drugite Mongoli. Zatoa vtorive se vistinski Turci (Mongoli). Istoto moì da se primeni kaj Toskite i Arnau-tite. Prvite bile muhamedani (Turci), a vtorite vistinski Turci (Mongoli). Ova spore-duvawe go upotrebuva i avtorot Godo, vo negovata kniga za Skenderbeg.

H.N.Brejlsford, ″Makedonija″, pi{i: ″No drugite makedonski narodi ne se lu|e od taa po~va; Albancite se skore{ni osvoja~i″...″Na Slovenot Makedonija edinstveno mu zna-~i zemja {to negovite pretci ja obrabotuvale celi dvanaeset veka″...″Albancite pripa|aat na poumeren rod Toski″. Isto taka, toj istaknuva: Gegite ne bile pripitomeni. Zna~i, za ne-go Gegite bile poneumeren rod, a i divi, ili genetski razli~ni od Toskite. Proizleguva, [kiptarite ne bile zemjodelci.

Ama ovde se naveduvaat Toski i Gegi. Ovie me|u sebe vo se se razlikuvaat. Spored Vajgand, tie bile dva narodi. Za toj ova da go otrgni od vnimanieto, kako {to toj ne naveduva deka Gegite bile Tatarite i êrkezite, toj go nafrluva samo toa {to samite Albanci mi-slele, a toa bilo deka tie bile razli~ni plemiwa. Sekako e najbitno, deka tie vo se se raz-likuvaat i zatoa do denes tie so svoite jazici me|u sebe ne se razbiraat. Bidej}i Gegite bi-le glavnite za muhamedanskite Osmani, tie kako niv bile bogati, {to bilo vo sprotivnost na bednite hristijanski Toski so bradi i odele bosi. Zna~i, glupaviot oble~en, da ne e bos.

Se kaà {to avtorot istakna: ″umeat da se izmaknat so najitar na~in″. Tie kako ″naj-itri″ muslimani stanale bogati. Ama ova ne vaèlo za ″najglupavite″ hristijani koi opsto-ile siromasi. Vakva e istorijata.

Toj pi{i: ″turskiot, tatarskiot, ~erkeskiot ne moèv da gi zapoznam vo makedon-skoto svoeobrazie″. Zna~i, ovie toj gi poznaval i toj vo Makedonija nivnoto vlijanie ne go zabeleàl. Ova bilo poradi toa {to tie kako novodojdeni i malkubrojni vo nea bile bez vlijanie. Da se povtori {to toj naveduva: ne e predvideno ″da go razgledame poblisku naro-dniot karakter na Toskite i Gegite″, koi dosta se razli~ni, razli~ni plemiwa. Negovata berlinsko- vienska {kola nego ne mu dozvoluvala toj da kaì deka ovie bile dva rasno raz-li~ni narodi. Ova vaèlo za Belcite so pove}e rasni jazici, za koi toj e sou~esnik, kako i prodolùvawe da se uni{ti edinstveniot narod so ednorasen jazik- tn.Sloveni. Vakov bil i Hamer, ″tatko″ na mongolskata turska istorija.

Vajgand pi{i: ″Vo op{to Albancite se slavat kako smeli; vistina e, deka tie ja gle-daat smrtta vo o~ite, bez da trepnat. Zatoa ne smetam, deka e opravdano da bidat smetani za stra{livci, samo zatoa {to od nezapmteni vremiwa pri krvnoto odmazduvawe tie go napa-|aat protivnikot od zaseda. Ova tolku sprotivno za na{ite razbirlivi obi~ai neozna~uva ni{to, za da zasluì preyir. Takviot ma`, koj pri ispolnuvaweto na krvnata odmazda go istrelal kur{umot, pritaen vo temninata, pri drugi opstojuvawa toj pokaùva ~udesna hr-abrost. (Ovde stoi ″sprotivno za na{ite razbirlivi obi~ai″, a ovie se na Belci, R.I.)

Vo Makedonija Albancite- mohamedani se po~ituvani kako od hristijanite, taka i od Turcite (muhamedani, R.I.) kako polski i dvorni ~uvari poradi nivnata sklonetost- kva-litet, koe go nemaat ostanatite balkanski narodi. Koga Albanecot ja dal besata (eden vid na zakolnuvawe) na svojot gospodar, na nego bezuslovno moì da mu se veruva. Vernosta i smelosta se kvaliteti, koi {to na Albanecot sekoga{ mu go osigurale monopolot vo pro-

78

fesijata ′gavazin′. [to se odnesuva do ishranata, Albanecot e mnogu nepribirliv. Toj e sviknat da ìvee vo najgolema oskudica. Vsu{nost Gegite vo planinite se vo postojana bor-ba za opstanokot. Po nivnite ispiani kokalesti lica jasno li~at, deka sistemno gladuva-at″.(″polski i dvorni ~uvari″=ku~iwa koi kasaat, a i ″pijajci″ koi samo tu|o cicaat, R.I.)

Avtorot navede: ″ne smetam, deka e opravdano da bidat smetani za stra{livci″. Al-bancite takvi ne se samo vo mnozinstvo. Ovie bile pla{livi i nikoga{ ne se borele vi-te{ki, kako {to bilo kaj Belcite. Ovaa sostojba be{e registrirana vo Makedonija, od lica koi se bavele za sudska medicina i toa pred 1972 godina. Spored navodite, Makedoncite ubi-vale vite{ki (na ubieniot mu se povika pred da bide ubien), {to nikoga{ ne vaì za Alba-necot koj ubiva samo od zaseda, zad grb, i ubieniot ne go videl ubiecot. Kako {to bilo opstoilo i vo XXI vek.

Ovde avtorot govori za verni ~uvari, {to go nemaat drugite balkanski narodi. So ova se potvrduva nivnoto mongolsko poteklo. Spored na~inot na ìveewe na planini, ish-ranata i nivnata izdr`livost samo se objasnuva, deka Gegite od Kavkaz se so mongolsko po-teklo. Ovie na Balkanot ìveat na ist na~in kako na Kavkaz. Nasproti niv, anti~kite Ma-kedonci od plemeto Hunza, koi ìveat na Himalaite, tamu imale kanali, kako {to bilo vo Makedonija. Nivniot izgled, nosii, obi~ai, igri itn. se kako dene{nite Makedonci. Bidej-}i za niv bilo preè{ko vo blizina na Indija, niv im preostanalo da se iska~at na plani-nata i tamu si gi odràle tradiciite, kako {to vaèlo za Arnautite na Balkanot. Ovie ne se razlikuvaat od onie na Kavkaz i Crnomorieto. Nivniot jazik bil ist, a i se drugo.

Ova se gleda i so mongolskata krvna gruba V. A spored Peter Adamo, taa e nomadska, so jak imun sistem, toleranten sistem za varewe, gi podnesuva dobro najpove}eto hraniva, reagira na stres so kreativnost, ostanuva vitok i duhovno sve`. Za dopolnuvawe se naveduva i krvnata grupa AV, kako ″me{avina″ na A so V. Taa e za kameleonski reakcii na promeneti uslovi. So ova se objasnuva arnautskoto licemerie, prevrtlivosta i se da bide kako {to se saka. Ova go znaat Evropjanite i SAD-~anite. Sledi tie niv uspe{no da gi koristat.

Toj prodolùva: ″Polo{a e slavata na Tatarite, a najzlobni se êrkezite, koi seat strav i uàs nasekade, kade se pojavat. Po Krimskata vojna Turcite naseluvaat na Balkanot okolu 100.000 Tatari i 500.000 êrkezi, od koi vpro~em samo mal del dostignale vo Makedo-nija. Kako muhamedani tie so preyir i nadcenetost se gledaat vrz malocenetite hristijani. Tie se skloni i im e dozvoleno da pla~kaat i se nasilnici″...″êrkezite, koi kako muhameda-ni se preselile od Turcija, se divi i grablivi i poradi toa se pretvorile vo stra{ili{ta za mesnoto naselenie. Za vlastite tie neprekinato skitaat. Vo okrugot Anaselica, blizu do Lap~i{ta ima nekolku mali sela. Izvesno e lo{ata slava na seloto Selenica koe se najduva ju`no od Neveska, vo polinata na planinata, a blizu do nego e seloto Sveti Todori, do Sa-r′g′ol. Do Kumanovo e êrkezk′koj, vo reonot na Gniqane- êrkez- Sidonija, vo rejonot na Mitrovica-êrkezi Suhdol, vo rejonot Vu~itr′n- Stanovca. Nekolku pomalku sela se nao|a-at okolu Tahinskoto Ezero, vo okrugot Demirhisar i Drama. Vo gradovite Seres, Drama i Gevgeli ìveat nezna~itelen broj na ~erkeski semejstva. Se sre}avaat rasporskani po ~if-licite kako polski ~uvari. Op{to treba da se okolu 10.000 lu|e″. Tokmu zatoa denes vo Kosovo e ″jadroto″ na Gegite, od koi imaat problem hristija-nite so te{ki posledici. Kako odgovor na nivnite zulumi i zlo~ini, tie odma po 1840 godi-na nastapuvaat. Zatoa Arnautite se sre}avaat kaj arhimandritot Teofil od Ki~evskiot ma-nastir, koj od niv bil razru{en duri vo 1844 godina. Taka samo po okolu ~etiri godini tie po~nale so nivnite zulumi, za{to potoa pi{el i Gligor Prli~ev. Toj vo 1860 godina sledi so poemata Serdarot. Vo nea se govori za nesre}ata vo Reka vo Gali~nik, kako Gegite Ar-nauti go ubile Kuzman, Serdarot, simbolot na borbata na hristijanite. Tie go ru{ile i ma-nastirot Le{ok. Ova se vide duri vo XXI vek, koga tie nego so nivniot eksploziv povtorno go razurnuvale. Isto taka, grobot na Kiril Pej~inovi}, itn. Tie ru{at crkvi i grobi{ta, se samo pravoslavno. Ova se gleda ne samo vo dene{na R.Makedonija tuku i vo dene{na ju`na Srbija. Se toa tie go pravat so makedonskiot pravoslaven dvoglav orel, {to e najodvratno.

Zatoa duri vo 1878 godina vo Kosovo Arnautite ja osnovale Prvata prizrenska liga. Kako pomo{ na germanskoto Gestapo, na po~etokot na januari vo 1944 godina, tie ja formi-rale Vtorata prizrenska liga, vo gradot Bujam- severna Albanija, so svojata Bujanovska re-zolucija. So nea tie Kosovo i zapadna Makedonija bile prisoedineti kon Albanija. Vo Ko-

79

sovo sledi Treta prizrenska liga vo maj 2001 godina so vojnata vo R.Makedonija. Zna~i, po-stojat dve odvoeni ligi: hristijanska Le{ka liga na Makedonecot \.Kastriot i islamska Prizrenska liga. Makedonskite poimi Le{ok i Le{ se bez istoglasno zna~ewe vo alban-skiot jazik, {to vaì za tn.slovenska toponimija, imiwa na lica itn., duri promeneto.

\or|i Kastriot kako Makedonec, toj bil samo pravoslaven. Toj kako hristijanski voda~, nazna~en od papata, krvolo~no gi istrebuval mongolskite platenici (Tatari, ê-rkezi itn.). Ovie kako Mongoli ja bri~ele glavata, a na nea ostavale da visi po edno per~e. Tie bile dervi{i (deri visi), nabivale na zamasten kol, teloto na nivniot neprijatel go se~ele na par~iwa i go frlale na ku~iwata. Za tie nego so pogolem apetit da go izedat, niv gi ostavale da gladuvaat. Sama taka nivnata mongolska krvolo~nost bila najizrazena. Ovie denes se poznati kako Arnauti. Tie bile temnoteni, {to i denes moè da se vidi.

Mongolite, zapo~nuvaj}i od XI vek, se dodeka ne se zavr{ilo so Osmanovoto Car-stvo, bile naseleni vo Epir. Bidej}i Aranutite vo Epir ìveele so Skiptarite,ovie od niv poprimile nivni naviki. Isto taka, vo osmanovata vojska Skiptarite so Arnautite bile vo zaedni~ka slu`ba. Kako nivno nasledstvo tie so zlo~inski postapki se gordeat. Ova se po-tvrduva so toa {to se ona {to e izvr{eno vo ju`na Srbija so R.Makedonija, nieden Skiptar i Arnaut toa ne go osudil. Duri toa bilo zacrtano za Velika Albanija. Ama taa treba da bi-de samo islamska, zlostor vrz pravoslavnite. Tokmu poradi ova tie se samo zlostornici, po-im koj im prilegal na Skiptarite so mongolski naviki, potvrdeno duri i vo XXI vek.

Za da se vidi nivnoto albansko=arnautsko poteklo, bitno e da se vidi, kade bila Al-banija i kade ìveele nejzinite Albani. Na str. 281 ima karta za Rimskoto Carstvo od 395., kade na Kavkaz postoi Iberija, Georgija (Gruzija=g ruzija=rusija), ju`no Ermanija, no ja ne-ma kavkazka Albanija, vnesena kaj Strabo. Pak, Hamer vo 1836 godina pi{i, von Albanija (Arbanija, R.I.) nema Albanci, i Kosovo bilo razvieno na na isto so sosedstvoto. Toa se pr-omenalo po 1836 godina, po izdavawe na negovata kniga. Vo prilog se naveduva i indijansko-to pleme êrokez, {to ozna~uvalo kratok no`. Pa tie bile samo noàxii, dera~i na koì i nabiva~i na kol so svoite somongolski bra}a Tatari. Me|utoa, organi se vadat bez derewe...

Bidej}i skiptarskite i arnutskite avtori pi{at deka Albanec i Arnaut bilo edno isto, a no ne Skiptar so Gega, se zavr{uva so ona {to bile Arnautite=Albancite, zloto na ~ove~nosta, ″~uma″ na domorodcite″ i ″krasta″ na pravoslavnite, so koi edna{ mora da se za-vr{i, {to vaì i za nivnite islamski ″bra}a″, samo kolonisti von Arbanija=Skiptarija.

Arnautite kako narodnosna plemenska grupa vo naukata e okvalifikovana kako ″div razbojni~ki narod, kako {to svetot dosega ne rodil″. Dovolno e da se iznese samo izjavata na sultanot Selim Treti (1789- 1807) od 1795 godina. Toj vo edna svoja bujuruldija napi{al: ″toa e razbojni~ki narod nadaren so div i èstok karakter, koj u{te vo maj~inata utroba e zadoen so lo{i nameri da pravi yverski ubistva pod mirnite lu|e, kra`bi i bezzakonija″. I bez pri~ina Turcite gi narekle Arnauti, {to bukvalna smisla na zborot zna~i pogani lu|e, zlostornici. Arnautski naviki poprimile Skiptarite, koi kako muslimani se samo Turci.

SKIPTARIJA Johan G. Hahn- Siebertz, ″Albanesischen Studien″, istaknuvaat: ″albanskiot narod e edinst-

ven vo civilizirana Evropa koj nema svoja istorija, svoj jazik, kultura, azbuka i kniè-vnost. Albancite, ednostavno, ne znaat koi se i {to se !?″. Brejlsford za skiptarskiot ja-zik istaknuva: ″Se do sredinata na XVII- iot vek nema traga od toa deka nekoj neobi~en Al-banec sakal da pi{uva na svoj sopstven jazik. Onie stari Albanci {to vodele iscrpuva~ki ìvot na ograbuvawe i kavgi, nemale èlba da ~itaat, nitu mo`nost da pi{uvaat. Ako se ja-velo potreba da vospostavat vrska so prijatel nadaleku sekoga{ imalo turski profesiona-lni pi{uva~i na pisma″...″vo pravoslavno selo imalo pop koj obi~no znael da pi{uva gr~ki″ ...″Do vtorata ~etvrtina na XVII-tiot vek kaj nieden Albanec ne se razvila ~udnata èlba za upotreba na jazikot za knièvni celi. Se ~ini deka prvite pioneri proizlegle od katoli~-koto sve{tenstvo. Nivnioit ugled vo ovaa rabota moè povolno da se sporedi so nivnite pr-avoslavni bra}a, za koi terminite ′gr~ki′ i ′hristijanski′ se ~ini deka bile sinonimi. Pr-vata pe~atena albanska kniga be{e Imitacio Christi, objavena vo Venecija, vo 1626 godina. Ka-

80

toli~kiot Biskup vo Skopje po ime Bogdan storil mnogu za jazikot. Toj ja koristel lati-nskata azbuka, a se u{te postojat nekolku primeroci od knigata″. (Imeto Bogdan do denes e tn.slovensko. Skopje otsekoga{ bil tn.slovenski. Tokmu zatoa toj nikoga{ ne pi{el na al-banski, vakov jazik do XX vek nemalo, tuku na latinski jazik. Vsu{nost, vulgaren latinski, kako niz seta Evropa, R.I.).

Zvonimir Kulunxi}, vo ″Nau~no popularna biblioteka″, kniga 6, od 1959 godina, Za-greb, na str. 231, govori deka Albancite vo 1783 godina voop{te nemale svoe pismo. Od Br-ejlsdorf navedeniot XVII vek i Kulunxi} 1783 godina moè da se povrze so ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i nejzinite }erki so slu`beniot jazik na Kiril Solunski. Ja-kob Filip Falmerajer pi{i: [kiptarite se so jazik ″bez literatura, bez kniga i istiot bez pismo″. Tokmu ova se odnesuva za vo 1830 godina koga Falmerajer ja objavil svojata kniga. Arsi} go naveduva Vasilevi} koj ja naveduva 1897 godina koga vo Bitola Skiptarite musli-mani: ″Zatoa {to ne se prosveteni, a ista vera so Turcite″. Se gleda deka nivnata neprosve-tenost e vo 1897 godina. Zev Juban veli deka arbanskiot e ″skoro bez pismenost″. Koga ova bilo vo XIX vek, odpa|a deka toa bilo porano, nikako za vreme na \or|i Kastriot Komnenov Makedonski. Zatoa nivno prvo bilo vo 1908 g. Kako potvrda deka nikoga{ nemalo poseben arbanski narod so svoj arbanski jazik e sledniot navod: najgolema i najvlijatelna figura na albanskata literatura vo prvata polovina na dvaesettiot vek bil \er| Fi{ta (1871- 1940), koj pi{el najpove}e od bilo koj drug. Toj bil ″nacionalen poet na Albanija″ i ″albanski Homer″. Tokmu ovoj docnel po Grigor Prli~ev. So toa {to ovoj od Grcite bil nare~en ″vtor Homer″, toj bil ″prv gr~ki Homer″. (Devteros=de vter os: vter=vtor; debre=de bre, R.I.)

Za Marin Barlet (XVI vek) tn.staroslovenski bil ilirski jazik, a vo Epir bila Ar-banija. Epir bil makedonska zemja, a Makedonija imala pove}e zemji. Bidej}i i Arbanite bile na ilirskite prostori, vo 1745, odnosno 1747 godina pri Dvorot vo Viena e otovorena Ilirska Dvorska kancelarija. Ova objasnuva, toga{ Arbanite govorele ilirski=tn.sloven-ski jazik. Germanecot Johan Godfrid Herder (1791) za Slovenite pi{i: Vie ″}e smeete da gi koristite svoite ubavi kraevi od Jadransko More do Karpatite, od Don do Moldava kako so-pstvena svoina″. Vo XIX vek Rene Mile napi{al deka se zboruval ist jazik od Crno do Jadra-nsko More, pa ″od Varna (na Crno More) do Raguza (Dubrovnik na Jadransko More″) na slo-venski. Siprijan Rober, vo XIX vek, pi{i deka Albanija im pripa|ala na Slovenite. Toa go-vori deka tamu se govorel slovenski jazik. Maks Fasmer veli: ″Rezultatite na istraù-vawata za Slovenite vo Albanija se najduvaat vo soglasnost so na{ite zaklu~oci za jazi~no-to mesto na Slovenite vo Grcija″. Na ova bi trebalo da se nadovrze i Falmerajer (1830), spored kogo Helenite bile slovenizirani. Zna~i, tie bile Sloveni. Han navel: ″i Toskite i Gegite, znaat deka vo selata i gradovite vo koi denes (1856 g.) ìveat, pred niv ìveele Slovenite″. Spored A.Seli{~ev, vo Albanija se zboruvalo slovenski jazik. Prajs dokaùva deka ″mnogu albanski toponimi bile od slovensko poteklo, duri pove}e, deka i Albancite vodat poteklo od Slovenite, taka nivnata teorija za toa deka kako narod bile od neslov-ensko poteklo }e bidi, bukvalno, sme{no″. So ova se potvrduva deka Skiptarite nemalo ni-{to svoe posebno, kako i deka tie bile samo tn.Sloveni. Se kaà deka poimot Sloveni bil sinonim na Iliri. Ova bilo povod Iliri da bidat Rusite, Srbite, Bugarite, Hrvatite i Slovencite, so svojot Homerov jazik. Vakvi bile i Skiptarite, {to vaèlo i za Vlasite.

Ova moè da se potvrdi so toa {to samite muslimani sebe se smetale za Turci. Vo Etnolog 9, na str. 153 i 157 Polo rekol deka ″masovnata islamizacija na Albancite vo XVII vek″...″vo tolku pove}e {to teokratskata dràva Albancite muslimani gi smetala Turci″... ″veli albanskiot akademik Polo: ″Muslimanite go koristele privilegiraniot status i gi uìvale politi~kite prava od koi hristijanite bile li{eni. Vo tekot na XVIII i XIX vek taa klasa se prestavuvala, ne kako prestavnik na turskata nacija (vakva do XX vek nemalo, tuku samo muhamedani=Turci, R.I.), tuku kako emancipacija na religioznata islamska drà-va. Ama koga po~nuva da se raskaùva za nacija vo moderniot smisol- re~eno deka mnogu od tie ″turci″ koi vsu{nost bile Albanci sakale da bidat vistinski etni~ki Turci. Stavro Skendi za toa kaùva deka ″Skadarskite muslimani ne ja sakale albanskata {kola nitu albanskiot jazik i ne sakale nikakov drug slu`ben jazik osven turskiot″ (od krajot na XIX i

81

XX vek, R.I.). Zatoa ″poslenikot na poleto na nacionalnata renesansa Naim Fra{eri vo XIX vek govori: ″Site sme bra}a od ista krv i istiot jazik. Ne velite Turci i |auri, toa ni-koga{ ne go kaùvajte″. Nivniot odnos kon sonarodnicite na drugata vera bil mo{ne sir-ov″. Toa pretopuvawe na Arnautite vo Turci, kako i pretopuvawe na Cincarite vo Grci, e pojava koja vo 1897 god., ja zapazil i zabeleàl i g. d-r. Haxi Vasiqevi}. Se gleda, pretopu-vaweto na Skiptarite i na Vlasite bilo na krajot na XIX vek. Tokmu zatoa ottoga{ Skip-tarite stanale Turci. Ova bilo povod, tie da se izjasnuvaat za Turci. So ova se potvrduva deka toga{ Turcite i Neturcite govorele ist jazik. Ova zna~i deka ovoj jazik ne moèl da bide onoj od XIX-XX vek, koga se sozdavaat narodi i nastapilo odroduvawe, tuku samo jazi-kot na Belcite tn. slovenski so primesi od mongolskiot (turskiot) i semitskiot (crne~ki-ot): skiptarskiot jazik bil odroden tn.slovenski jazik

Zo{to Skiptarite se odrodile se gleda kaj Vajgand, koj istaknuval deka Albancite (Skiptarite, R.I.) bile Traki: ″Mno{tvo na albanski jazi~ni elementi preminale vo roma-nskiot i takvi od latinskiot navlegle vo albanskiot″. Pak, Fasmer pi{i, vo albanskiot bile od novogr~kiot i starogr~kiot jazik, povikuvaj}i se i na G.Majer. Zna~i, trakiski zbo-rovi vlegle vo zborovite na Vla{ka (Romanija) koja bila latinizirana. Tokmu poradi ova skiptarskiot bil romaniziran, koiniziran i grciziran. Se ova bilo mo`no samo na krajot na XVIII, XIX i XX vek. Sli~no bilo i so Vlasite. Ova bilo vremeto koga katoli~kata crkva go {irela latinskiot jazik vo pravoslavniot svet (Romanija, Epir i Skiptarija), {to vaè-lo so koine na Carigradskata patrijar{ija, se sprotivno na najgolemata crkva vo svetot Pavlovata, Ohridskata arhiepiskopija, ukinata vo XVIII vek, so tn.staroslovenski jazik na Kiril Solunski. Pa ovoj bil slu`ben vo Elada, Epir, vo koj bila Arbanija, i Romanija.

Ova ni objasnuva deka toga{ nemalo narodi so svoi posebni jazici, {to vaì za ski-ptarskiot so svoj jazik, {to go potvrduva Fra{eri za kogo Skiptarite naveduvaat deka toj bil Skiptar (Toska). Vo prilog se naveduva, Zef Juban (1818- 1880) napi{al: ″Arbanskiot e najstar jazik vo Evropa- slaven i bogat so znaewe, poteknal od jazikot na Pelazgite, od koi strancite pozajmile mnogu zborovi, no koj sega e izostanat i osiroma{en skoro bez pisme-nost i pravila″. Avtorot potvrduva, pelazgiskiot (tn.slovenski) jazik kako ″osiroma{en skoro bez pismenost i pravila″ ne bil za pi{uvawe. Tokmu zatoa toj vo 1880 godina ne bil za pi{uvawe. Istoto go potvrdil Grigor Prli~ev koj bil u~itel vo Tirana. Ova objasnuva, vo 1880 godina vo Tirana i Skiptarija vo upotreba kako govoren bil pelazgiskiot (tn.slove-nski) jazik. Naprotiv, za pismena upotreba bil koine, latinskiot i arapskiot. Sostojbata bila istovetna pred i po vreme na \or|i Kastriot, koga se do 1767 godina slu`ben jazik bil i tn.staroslovenski jazik. Tokmu zatoa nikoga{ nemalo skiptarski jazik. Ovoj bil delo na Rim i Viena po 1880 godina.

Bidej}i Arbanite, vo 1745 odnosno 1747 godina, bile Iliri=tn.Sloveni, potvrdeno so navodot so Viena, nivnoto odroduvawe po~nalo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepi-skopija i na Pe}kata patrijar{ija. Tek toga{ postepeno po~nalo da se vr{i koinizirawe i latinizirawe. Potoa bilo vr{elo grcizirawe i romanizirawe. Zatoa samo arbanskiot bil najmlad jazik. Tokmu ova go potvrduvaat pove}e avtori:

Pjanovi} pi{i: Ami Bue prv otkril deka jazikot na Albancite e vo faza na razvi-tok, koj nastanal podocna od site drugi koi vo Evropa se zboruvaat. Vo poslednoto izdanie na enciklopedijata ″Larus″ se opi{uva deka albanskiot jazik se obrazuva denes, vo ova na{e vreme, {to e izvonredno tvrdewe vo odnos na onie koi tvrdat deka Albancite imale najstar jazik. [tepan veli: ″Sledstveno, vo diskusijata za formata na standarniot jazik ne moè{e da se povika na nieden star kulturen jazik, tuku samo da se sporedat pogolem broj razli~ni, relativno mladi varijanti na narodniot govor″. Vsu{nost tie bile najmlad najdrzok narod.

Veliki ″Larus″ govori deka albanskiot poteknal od stariot ilirski ili da~ki (ro-manski, R.I.) jazik, so primesi od drugi jazici, a pokraj toa, koga se raboti za potekloto, toj koleba. Bue prona{ol sli~nosti vo odnos na romanskiot i vla{kiot koga se odnesuva naro-~ito imenkite. Se objasnuva za sosema prirodno prisustvo na turski i gr~ki zborovi, {to ne e slu~aj so slovenskite zborovi od koi nekoi gi zamenile starite albanski ili edno-stavno gi izmenile. (Stoi: ″slovenskite zborovi od koi nekoi gi zamenile starite albanski ili ednostavno gi izmenile″. Zna~i, starite albanski zborovi bile tn.slovenski, ili edno-

82

stavno bile izmeneti: A Skiptarija bila samo tn.slovenska. Me|utoa, na prostorite, kade i denes ìveat Makedonci, vo Prespa..., imiwata na mestata bile promenati, zlostor, R.I.)

Se naveduva turski (mongolski) zborovi, {to tn.albanski avtori namerno gi odbe-gnuvaat. Ova ne e slu~ajno. Tie se zadoeni za falsifikat istorija, samo so edinstvena cel islamska Velika Albanija. Ovaa treba da bide na pravoslavnite prostori, vo polza na ne-pravoslavnite. Pa se ova bilo dela na Evropjanite i SAD-~anite so nivnata NATO.

Gustav Vajgand vo 1924 godina govori za posebnata gegska forma na jazikot. Tokmu vakva nema na Balkanot, oti ova bila so poteklo od Kavkaz na mongolskite Arnauti. Poradi ova Vajgan kaà: ″vo jazikot osobeno na poimite od tu| proizvod i pri dvata narodi″. Ova kaj Trakite i Ilirite bilo mongolsko, oti samo Mongolite bile tu|i. Ami Bue naveduva isti gotski, finski i albanski zborovi. Spored Vent, finskiot i ungarskiot se vbrojuvaat vo ugrijskoto jazi~no steblo. Vilkinson go naveduva Linen, koj istaknuval deka Bugarite ima-le ugrijsko poteklo. Erih fon Deniken za ûva{ite, tatarsko- finski narod koj ìvee levo i desno od stranata na sredna Volga, so okolu milion i pol ìteli. Nivniot jazik e samo og-ranok na turskiot. Lubomir Zafirof, poznava~ na jazikot na Inkite, utvrdil deka ûva-{ite imaat vo svojot jazik okolu 120 sloèni zborovi na Inkite. Tie dobivaat svoe preci-zno objasnuvawe so pomo{ na 170 ednostavni ~uva{ki zborovi. Isto taka, Deniken go nave-duva argentiskiot istraùva~ Juan Moric, koj utvrdil deka staroto carstvo Kvito, vo ju`na Amerika, pred osvojuvawe od [pancite, zboruvale ungarski. Toj prona{ol isti prezimiwa, isti nazivi na mestata i isti pogrebni obi~ai. Koga starite Ungarci zakopuvale mrtvi, niv gi ispra}ale so zborovite- toj }e se ka~i vo yvezdata, Velika Me~ka-. Vo ju`noamerikanska-ta dolina Kvinka i Ko~askvi postoi, me|u drugoto, grobni humki koi verno se odnesuvaat na sedumte glavni yvezdi na Velikata Me~ka. Zna~i, Ungarci=Maxari=maxar ili arnautmaala.

Ova se potvrduva so toa {to me|u Skiptarot i Arnautot postoi jazi~na razlika. Skiptarot ne go izgovoruva glasot h. So toa vo skiptarskiot jazik toj ja nema mo`nosta da go izgovori Homer, oti toj za nego bil samo Omer. Ovoj skiptarski govor bil blizok na br-zja~kiot, vo kogo ne se govori za hajduk, hotel itn., tuku ajduk, otel itn. Naprotiv, vo mon-golskiot (turskiot) jazik glasot h izobiluva. Za primer se naveduvaat: Huni, Hungar, han (kan) itn. Ama vo skiptarskiot jazik na Toskite postojat rodovi. Tokmu zatoa nieden Ski-ptar (Toska) koga go govori makedonskiot jazik nikoga{ ne pravi gre{ki vo rodot. Jazikot na Arnautite (Tatarite i êrkezite) bil tataroturski, bez rodovi. Razlikite se potvrduva-at i spored pove}e rasnite zborovi, {to sledi:

Spored G.Mayer,Ethimologischer Woerterbuch der Albanischen Sprache, IX, von Samlung Indo-germanischer Woerterbuecher,III, Strassburg, 1891, vo prevodot na knigata na Jon Arginteanu stoi: ″od 5.140 albanski zborovi kolku zabeleàl Majer, 1.420 se vla{ki, 540 se slovenski, 1.180 se turski, 840 se gr~ki, 400 se indogermanski, a ostanalite nepoznati″. Ovde se istaknuvaat vla{kite zborovi. Nasproti nego, R.Wilkinson, Maps and Politics, Liverpool, 1951, se naveduva za kartite na Leon Dominian od 1915 i 1917 godina. Ovoj ″istaknuva{e deka jazikot po svojata forma isklu~itelno Arijan, no istakna deka od 5.140 elementi vo Etimolo{kiot re~nik na Albancite na G.Majer bi moèlo da se nabrojat samo ~etiri stotini neizme{ano indo-evro-pski elementi.Tatar-turskiot broi 1.180, romanskiot 1.420, gr~kiot 840, a slovenskiot 540 zbora″. Se gleda deka vla{kiot jazik bil romanski. Ovde razlikata e samo vo toa, {to kni-gata na romanskiot avtor Arginteanu so dativno tn.slovensko prezime vo R.Makedonija bi-la prevedena od epirskite Vlasi koi u~ele romanski vo Makedonija. Zna~i, se raboti za ro-manski i gr~ki jazik. Isto taka, postoi razlika i vo 1.180 ″turski″ ili ″Tatar-turskiot″.

Vilkinson za G.Liien (1861) godina pi{i: ″Liien se odnesuva{e kon Vlasite kako kon Cincarite i vo golema mera razmisluva{e za nivnoto poteklo. Tie samite, pi{uva Lii-en, tvrdea deka se potomci na rimskite vojnici, koi ja pokorija Makedonija. Toj misle{e de-ka ova e odvaj verojatno, bidej}i nivniot jazik ne be{e ~isto latinski tuku pove}e bi moè-lo da se kaè izveden od latiniziraniot daciski (t.e .romanski). Tie verojatno prestavuva-at potomci od Dacija dojdeni od Mizija. Romancite go razbiraat nivniot jazik, no toj sepak se razlikuva od romanskiot jazik. Od sekoj osmi vla{ki zbor, samo tretiot e izveden od la-tinski, dva se pozajmeni muslimanski zborovi- gr~ki, turski itn- a tri pripa|aat na nepoz-nat koren sli~en na albanskiot″. (Zna~i, muslimanski=turski=albanski=arnautski=mongo-lski zborovi, R.I.)

83

Spored Bue prestaveni se zborovi: 81 franc.- latin.- {kip.; 81 franc.- {kip.; 57 {kip.- germ.; 10 {kip.- {ved.- gotski (mongolski, R.I.); 2 {kip.- angl.; 4 {kip.- dans.- isla-nd.; 9 {kip.- leton.; 14 {kip.- bask.; 7 {kip.- keltski; 19 pozajmici {kip.- od slovenski; 20 pozajmici {kip. od gr~ki; 19 pozajmici {kip. od turski. Milo{ Miloevi} pi{i deka alba-nskiot jazik ″ima vo sebe 2/10 dela latinski, 2/10 dela galo- keltski, 1/10 dela gr~ki i 5/10 delovi srpski (tn.slovenski, R.I.) zborovi. Proizleguva deka ovoj jazik e najnov, vo obrazu-vawe i esperanto (trorasen).Vo prilog se naveduva Malata enciklopedija na Prosveta, ″Pr-osveta″, Belgrad (1986), vo koja stoi: albanski jazik se zboruva vo dene{na Albanija, potoa vo Kosovo, Makedonija, Italija, Grcija, Turcija i Besarabija: Toskite vo Evropa i Gegite vo Azija so Evropa.

Ova moì da se potvrdi so odamna prikaàniot dokumentaren film na Makedonska-ta radio televizija. Toj e od nejzinata poseta na Arnautite na Crnomorieto vo Ukraina. Voditelot na emisijata be{e Arnaut. Toj so svojot arnautski jazik so niv potpolno se raz-bra. Ama ovie ne poteknuvale od Balkanot. Vsu{nost, tie tamu bile domorodci. Ova ni obja-snuva deka Arnautite i Skiptarite se dva razli~ni po poteklo narodi i zatoa tie do denes me|usebe ne se razbiraat. Ova bilo povod, Vajgand da ja istaknuva samo gegskata forma.

Showih pi{i, deka mnogu Albanci u~estvuvale vo dvièweto na Mlada Turcija. Na 9.avgust 1912 godina na voda~ite im se dozvolilo na sever ″koristewe na slu`benicite koi go poznavat lokalniot jazik i obi~ai″. Ve}e se navede gegskata forma na jazikot. So ova se potvrduva deka na jugot Toskite i na sever Gegite se dva razli~ni narodi, koi me|u sebe se razlikuvaat vo jazikot i obi~aite. Zna~i, tie bile so odvoeno poteklo: Toskite balkansko i Gegite mongolsko.

Vo Albanija pokraj Toski i Gegi ima i drugi nacionalnosti. Ova se gleda kaj Kaplan Resuli- Burovi}, od negovata izjava od ″Albanskiot rasizam kon sosedite se temeli vrz is-toriski falsifikati″, od 24, 26, 27 i 28 fevruari 2003. Toj istakna: ″Koga Albanija e pro-glasena i priznata za nezavisna dràva (1912- 1913), nejzinoto naselenie iznesuva{e 700.000 ìteli, od koi odvaj 50% bea Albanci, dodeka vtorata polovina bea Vlasi okolu 20%, Slo-veni (Makedonci, Srbi, Crnogorci) okolu 15%, Grci okolu 5% i drugi (Turci, Romi, êr-kezi, Italijani, Evrei i dr.) okolu 10%. So tekot na vremeto, najmnogu nasilno, so negirawe na site nacionalni prava, pa i pravoto da zboruvaat na svojot jazik na rodnite ogni{ta ili da go nosat svoeto nacionalno prezime, tie vo izvesna merka se asimilirani. No, i pokraj takvata prisilna albanizacija, vo Albanija i denes nad 30% od naselenieto zboruva neal-banski jazik i ja ~uva svojata nealbanska nacionalna svest, iako se registrirani kako Alba-nci, za{to poinaku ne im se dozvoluva. Nealbanskoto poteklo na ìtelite na Albanija e o~igledna i od nivnite prezimiwa: Bello, Blushi, Bogdani, Buda, Budi, Dida, Dobraci, Dra-govoja, Dragusha, Haveri(}), Kapisuzi (}), Meksi, Milani, Mi}oski, Mojsiu, Muzaka, Najde-ni, Peku, Prela,Ruka,Silil,Skura,Shundi, Ziu i mnogu drugi″.(Navedenite imiwa bile samo pelazgiski=tn.slovenski. So nivna drskost, tie ja promenale tn.slovenska toponimija, R.I.)

Sporedeno so navodite na avtorot brojnata sostojba odvaj bile 50% Albanci, a denes nad 30% od naselenieto zboruva nealbanski jazik. Tokmu ovde me|u 50% i 30% postoi neso-vpa|awe, {to vaì i so ona so Sloveni okolu 15%, koi se samo onie pograni~ni prostori, a ne seta Albanija vo koja toponimijata e tn.slovenska, {to tvrdi i samiot avtor, {to vaì za se drugo. Ovde se istakna, deka postoi zakanuvawe za nacionalnata opredelba. Tokmu samo ova e najodlu~uva~ko.

Iako Skiptarija so mafija{kata tn.albanska dijaspora, podràna od ciganskata Gr-cija za koja Vlasite bile samo Grci, izdejstvuvala vo R.Makedonija da se napravat popisi, deka vo nea imalo 1.000.000 Skiptari, nivniot udel e samo okolu 15%. Bidej}i tn.albanski tn.narod e dvorasen, tn.Albanci bile prestaveni od 90% aziski Arnauti i 10% evropski Skiptari. Bugarite, Srbite, Vlasite i Ciganite zaedno bile so mal udel. Ako vakvi popisi bi se napravele vo Skiptarija, toga{ Skiptarite so Arnautite vo nea se dve malcinstva. Toga{ Makedoncite nema da bidat 196.000 nitu 340.000. Ako kon niv se zdruàt nivnite br-a}a, tn.Sloveni, vistinata e sosem druga, vidlivo e zlostort.

Tn.Albanci ja prisvojuvat zaedni~kata istorijata samo kako nivna, duri site li-~nosti. Kaplan Resuli- Burovi} 24, 26, 27 i 28 fevruari 2003 izjavi: ″Nesporen e faktot de-

84

ka sekoga{ na ~elo na svoite pozitivni procesi Albancite imale imeno nealbanci. Da gi spomeneme vo ovaa prigoda u{te samo \or|i Kastriot- Skenderbeg, so nesomneno slovensko poteklo, pa Naim Fra{eri (Vlav, albanski nacionalen poet) ili Fan Noli (Grk, vistinsk-oto ime mu e Teofano Mavromatis), Petar Bogdan, Srbin, ili Ismail Kemali, Tur~in, koj ja proklamira albanskata nezavisnost vo 1912 god. Kako {to gledate, temelite na albanska-ta kultura i dràvnost se udreni od nealbanci, pri toa golem broj od niv Sloveni, no toa voop{to ne im pre~i na albanskite nacionalisti ili ″marksisti- leninisti″, seedno, da se udiraat v gradi deka se sami postignale i deka drugite narodi, osobeno Slovenite, im bile samo neprijateli″. (Petar Bogdan bil samo Makedonec, katolik, ni{to drugo, R.I.)

Iako e poznato deka sekoj gra|anin moì da ima dvojno dràvjanstvo, pokraj na doti-~nata zemja i u{te edno od druga zemja, hristijanskite Skiptari postanale zalo`nici na mu-hamedanska Arnautija. Zatoa ovaa na Arnautite im priznava trojno dràvjanstv; skiptar-sko, kosovsko i makedonsko. Pa ovie dràvjanstva se od tri nezavisni dràvi: Skiptarija, Srbija i R.Makedonija. Ako kon ova se nadovrzi i albansko- arnautskata domovina na kavka-zko- crnomorskite prostori i nivniot islam, koj treba da se povrzi so onoj na Turcija, do-morodcite na Balkanot se ozbilno zagrozeni i zatoa tie mora da se odbranat od nivnata agresija so von balkanskite pomaga~i Evropa so SAD i islamskite zemji.

Po sekoja cena, pokraj islamska Turcija se saka da se sozdade i islamska Arnautija. Ovoj poim be{e koristen za prostorite kade {to od Osmanite bile naseluvani Arnautite. Za ova da se realizira Evropa i SAD gi isplanirala vojnite vo Srbija. Potoa taa vo ju`na Srbija sozdade svoja vojna baza i Makedonija ja napa|aat arnautskite bandi. Istovremeno, taa im pomognuva na Grcija za da iz~ezni dràvata Makedonija i Makedoncite kako narod. Od ova najgolem dobitnik }e bidat Arnautite so svojot islam, koi ne ja {irat velika Tata-rite ili êrkezija, tuku Velika Albanija. Ova go podrùva albanskata istorija so svoeto pogre{no poteklo. Iako toa e dvorasno so trorasen jazik, taa govori za Pelazgi. Tie ne zna-at, dali ja {irat Kavkazka Velika Albanija ili êrkezija.

Inaku Skiptarija bila brigiska=brzja~ka. Tokmu zatoa Skiptarite gi imaat site br-igiski glasovi. Zna~i, tie bile samo odrodeni Brigi. Toa bilo samo po ukinuvaweto na Oh-ridskata arhipiskopija. Potoa sledat kolonizirawe Arnauti poradi{to nivniot jazik bil duri mongoliziran=aranutiziran. Sledi tie nivnite naviki...da gi arnautiziraat.

Gustav Vajgand zboruva: ″Oblastite vo Zapadna Albanija bile slabo naseleni so Bul-gari, no vo Sredna Albanija, osobeno okolu Tomor i teritorijata okolu Tomorica i Opar, mnogu brojni bulgarski imiwa na mesnostite dokaùvaat, deka nekoi rejoni tuka napolno bile naseleni so Bulgari. Vo 1911 g. slu{nav vo Elbasan edna pesna, koja decata ja peea, bez da ja razberat sodrìnata, i koja o~igledno e silno izopa~ena bulgarska pesna, se zapazila odstarite vremiwa, zatoa {to {irinski i dolìnski vo celata okolina pove}e nema niti eden Bulgarin. A Spas Gop~evi~ rasprava {to ne biva, deka vo Elbasan ìveele 20.000 Kri-ptosrbi!″.

Vajgand istakna: ″Vo 1911 g. slu{nav vo Elbasan edna pesna, koja decata ja peea, bez da ja razberat sodrìnata, i koja o~igledno e silno izopa~ena bulgarska pesna″. Zna~i, tie se odrodile so traorasniot skiptarski jazik i stanale Skiptari. Vilkinson veli deka ″Alba-ncite vo 1913 g. bea sosema li{eni od sekakvo nacionalno ~ustvo. Samo rivlstvoto me|u Italija, Avstrija, Srbija i Grcija, sekoja naprevaruvaj}i se za pridobivawe na albanskite pripadnici, rezultira{e so edna nezavisnost. Italjanskoto vlijanie vo Valona, be{e po-stignato preku romansko- katoli~kite Albanci″. Nanazad se do 1900 g. Avstrija i Italija postignale taen dogovor za da sozdadat avtonomna Albanija. Mirovniot dogovor od London, potpi{an vo maj 1913 g. gi poloì granicite na novata skiptarska (albanska) dràva.

Se istakna Skiptarite nemale nacionalno ~ustvo i bile nepismeni. Pa sledi tie ne moèle da bidat nekakov narod. Tokmu zatoa nivnata nepismenosta opstoila ne samo do 1908 godina, koga se vnesla latinicata, so poteklo od Halkidiki Makedonija, tuku i mnogu mnogu podocna. Duri nivnoto pismo bilo romansko, a samo od 1908 godina, od Bitola, od vla{ko se-mejstvo, koe denes ìvee vo Bitola, bez da go poznava skiptarskiot jazik. Na MT skiptar-ski novinar govore{e na skiptarskiot trorasen jazik, {to se gleda spored izbroenite zbo-rovi kaj Majer, a semejstvoto odgovora{e na makedonski, so prevod na skiptartski, najgo-lem sram. Kon ova treba da se dodade deka jazicite na Skptarite i Vlasite bile trorasni,

85

{to go pi{i avtorov vo prethodnite knigi. Bidej}i tie ne pravele kako tn.Sloveni, koi gi ostranile tu|orasnite zborovi, se potvrduva, Skiptarite bile bez nivni nov doprinos, ni-vniot jazik da postane razvien Homerov jazik. Dokaz za jazikot e i stru~nata neobrazovano-st: na 31.12.2008 na bitolskiot jagurt na makedonski se belkovini, na albanski albumini, na srpski i britanski proteini: vo proteini=belkovini se kazeinot=sireweto i albumini= izvarka. Zna~i, Skiptarite bile nepismen tn.narod. Tokmu zatoa toj ne si go poznava svoeto brigisko=brzja~ko poteklo. Bidej}i Brigite bile makedonsko pleme, tie bile Makedonci.

Da se istakne, deka vo 15 vek Arbanija bila vo Epir, a Epir bil makedonski, oti Ma-kedonija imala pove}e zemji, {to go pi{i i Barleti.. Vo Arbanija se bilo na tn.slovenski jazik. Ova bilo poradi toa {to Epircite bile Brigi. Vo tie pravoslavni prostori slu`ben jazik bil samo tn.staroslovenski.Ovoj jazik M.Barleti (XVI vek) go narekuva iliriskiot ja-zik. Pak, Skiptarite Iliri postanale so A.Stip~evi}, koj vo 1974 godina ja objavil svojata kniga ″Ilirite″, Zagreb. So skiptarska dràvna politika, Skiptarite nau~ile deka se Iliri, duri i mongolskite Arnauti. Velam Skiptari, a ne Albanci, zatoa{to vo Skipta-rija, kade vladeat Skiptarite, tie samite se narekuvaat [kiptari, a nivnata zemja [kipta-ri, {to e sprotivno von [kiptarija, kako na primer vo R.Makedonija, kade 10% se [kipta-ri i 90% Arnauti, mnozinstvoto Arnauti si go nametnale svoeto kavkazko ime Albanija, koja denes e najgolem del Azerbejxan, so isto poteklo i ist jazik.

Nivni grb i zname se dvoglaviot orel na vozbnovenoto Makedonsko Carstvo, tn.Viza-ntija, {to vaì za pove}e pravoslavni zemji (Rusija, Srbija, Crna Gora...), a site makedon-ski crkvi se so dvoglav orel. Sledi i na R.Makedonija da bide grb dvoglav orel, oti lavot e po propasta na tn.Vizantija, a toj e simbol za hrabrost. Za dràva, vo koja se vladee, e samo orelot. Me|utoa, tn.Albanci, kako dvorasen islamski narod, a koj ìvee vo R.Makedonija, so makedonskiot pravoslaven dvoglav orel ni{ti pravoslavni crkvi..., {to tie go pravat so najgolemo zadovolstvo. Se toa e podràno od nivnite Evropjani i SAD-~ani.

Za da se vidi {to se Skiptarite, se naveduva {to veli Vajgand za Skiptarite i Vlasi-te. Spored nego, tie bile ″bra}a″. Zna~i, tie bile eden narod. A kakov narod tie bile ? Za ova se naveduva eden vla{ki avtor, koj bil progr~ki, {to vaèlo za Vlasite. Spored Fanija Papazoglu, Epirci bile semitizirani Pelazgi. Toa govori romanizirani, a romanskiot bil latiniziran tn.slovenski jazik, kako gr~kiot koiniziran tn.slovenski. Me|utoa, nejzinite Vlasi imaat arnautski zborovi, {to vaì za albanskiot, koj bil trorasen jazik, toa tokmu poradi mongolskite Arnauti. Skiptarskite avtori gi odbegnuvaat semitski i mongolski zborovi na temnite rasi. Istoto vaì i za Vlasite. Nivnite jazici se trorasni jazici.

Bidej}i Skiptarite bile samo Pelazgi,tie otsekoga{ govorele samo pelazgiski jazik. NA BALKANOT SEKOGA[ SE GOVOREL SAMO PELAZGISKI JAZIK Na Balkanot se govorel samo pelazgiski jazik. Za dokaz se naveduva negoviot mozaik: Spored Diodor, na Homer u~itel mu bil Pronapides, ″koj u{te go koristel pismoto

na Pelazgite″. Lin bil slavniot tra~ki muzi~ar i pesnik. Negovi u~enici bile Orfej i Ta-mir. Zatoa Diodor od Sicilija navel: ″Po predanieto, Lin, pi{uvaj}i so pelazgiski slova, ostavil prikazna za delata na prviot Dionis, kako i drugi prikazni. Isto taka, se sluèle so tie pelazgiski slova Orfej i Pronapides, Homerovi u~itel″.Herodot zboruval deka ″Pe-lazgite govorele so varvarski jazik″. Platon vo ″Kritija″ govori za jazikot na ″varvarite″, koi u{te vo negovo vreme govorele so ″varvarskiot jazik″. H.D.F.Kito istaknuva: deka Pe-lazgiskite prodolìle so ″varvarski jazik na Herodot″...″Toj (Herodot, R.I.) gi smetal Gr-cite (Helenite, R.I.) vo Jonija kako varvarski narod″. Isto taka, istori~arot Prisk (V vek), koj go opi{uval prateni{tvoto od Konstantinopol kaj Atila 448 godina, napi{al: (@itelite vo Panononska nizina, R. I.) ″me{aj}i se so raznite narodi go nau~ile gotskiot, hunskiot i latinskiot, a (kako Belci=tn.Sloveni, R.I.) me|u sebe go govorele svojot varva-rski jazik″. Demosten pi{i za Filip Makedonski kako Varvar. Za Justin, ″Makedoncite bi-le po poteklo eden pelazgiski narod″. Za Herodot ″Elada porano se narekuvala Pelazgija″... ″narodot vo Atina i Atika bil pelazgiski″. Spored Tukidid, ″sega se narekuvala Elada″. Siprijan Rober vo 1846 godina pi{i: ″na Slovenite, koi gi vikaat ′varvarski′ ″.

86

Zna~i, Makedoncite govorele samo pelazgiski.Od VI vek p.n.e. isto taka tn.Homerov, a spored Op{tata encikopedija LAROUSSE: ″Pizistrat (Peisistratos, R.I.), vo VI vek nare-dil, Homeroviot tekst, opredelen za javno izveduvawe, da se izdade″. So toa se potvrduva, de-ka tn.Homer bil od VI vek p.n.e. i ″Ilijada″ moèla da bide od VI vek p.n.e. Spored Ludvig Franc Pasof (1815), vo ″Ilijada″ postojat mnogu zborovi sli~ni na slovenskiot jazik. Taka toj otkril identi~ni zborovi od Homeroviot original. Gregorij Dankovski (1829) naveduva deka ″Homer pi{uval na pelazgiski dijalekt, ′slovenski jazik′, a se doznava od samite Home-rovi pesmi″. Kinder- Hilgeman naveduvaat deka jazikot na Homer bil jazik na makedonskite starosedelci. Najbiten bil gr~kiot lingvist Konstantin Tsioulkas (1907). Toj pi{i deka jazikot na Slavo- Makedoncite od Lerin vodi poteklo od raniot Homerov jazik. Homero-viot jazik bil pelazgiski=tn.slovenski jazik. Za toa da se potvrdi, tn.Grci gi uni{tuvaat site naodi na makedonski. Makedonski bil na Trakite i Ilirite.

Spored Mela Pomponius (I vek n.e.) vo Trakija, koja se prostirala pome|u Crno Mo-re i Jadransko More, pa pome|u Dunav i Egejsko More, se govorelo so ist jazik, {to doka-ùvaat so~uvanite trakijski zborovi. Vo XIX vek Rene Mile napi{al deka se zboruval ist jazik od Crno do Jadransko More, pa ″od Varna (na Crno More) do Raguza (Dubrovnik na Jad-ransko More)″. Italijanecot Apendini (1769- 1837) tvrdi deka jazikot na Trakite e ist toj ilirski jazik kogo toj go nau~il vo Dubrovnik. Sebastijan Dol~i (1690- 1777) od Dubrovnik naveduva deka taka od samata polo`ba na ilirskite plemiwa (zaklu~uvame) deka eden ist ja-zik bil kaj Ilirite, Makedoncite i Epircite. Strabon govori deka ″Ilirite i Trakite ne moèle da bidat tu|i edni na drugi ni na nikakov na~in, oti dvata roda bile so isto pote-klo, a osven toa isto taka imaat isti obi~ai i ureduvawe i gi po~ituvaat istite bogovi″. Ovde se upotrebuva dva roda od isto poteklo (narod). [ulc pi{i, Polibie dokaùva to~no i dopolnuva, deka ilirskiot jazik e isto taka makedonski dijalekt, a i trakiskiot jazik. Zn-a~i, ilirskiot i trakiskot bile makedonski govori od Homeroviot=tn.slovenski jazik. Ar-tur Vajgal (1880-1934) pi{i: ″imalo dale~no rodstvo me|u niv (Makedoncite, R.I.) i sever-nite Grci″, koi do{le od istite mesta. Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. ″Od mnogute tainstveni obredi, {to zavladeale vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne tra~ko)″. Herodot pi{i: ″narodot na Atina i Atika bil pelazgiski. Eden Tra~anin tvrdel vo razgovor so eden Atiwanin deka tie vo minatoto bile bra}a od ista krv″. Ova ozna~uva deka narodot vo Atina i Atika bil eden, Pelazgi, kako {to bile Tra~anite. Spored Justin, Aleksandar ″gi obikolil svoite i na sekoe pleme mu se obratil so razli~en govor″. Ova bilo na Ilirite i Trakijcite, Grcite i Makedoncite. Gustav Vajgand (1860- 1930) pi{i: Na Makedoncite ″jazikot zvu~i kako ilir-skiot...Nekoi plemiwa proizleguvale od Trakite ...sled toa na prvo mesto se Peoncite...dru-gi plemiwa...spa|aat kon Ilirite″. Bidej}i vo Makedoncite u~estvuvale Ilirite, Trakite, Peoncite, site tie govorele Homerov jazik. Isto taka, toj ne pravel razlika me|u Dalmati-te- Iliri i Dalmatincite- Sloveni i toj niv gi narekuval Dalmati. [afarik veli: ″po ma-sovnata kolonizacija Slovenite se izme{ale so starosedelcite,so Ilirite, Liburnite, Ve-netite, Desaretite i so Tribalite, oti bile ednorodni bra}a″. Spored nego, ″Starosedel-cite i novodoselenite zboruvale na ist slovenski jazik so malku razli~ni dijalekti. Me-|utoa, so vreme se sleale i se izedna~ile vo jazikot″. Zna~i, dojdenci=domorodci. [ulc pr-odolùva, deka denes Srbite i Bulgarite se bliski krvni srodnici, na ist na~in bile krvno svrzani i Ilirite i Trakite. Ova ni govori deka Trakite, Ilirite, Makedoncite i tn.Slo-veni bile eden ist Homerov narod. Vajgand istaknal: ″Pravata linija od Milanovac na Du-nav niz Ni{ kon Ohrid e pribli`na granica me|u Ilirite i Trakite vo drevnosta, me|u Srbite i Bulgarite vo srednovekovieto″. So ova se potvrduva, kako {to bilo vo starata era, toa opstoilo vo srednovekovieto, zna~i denes. Amu Bue pi{i: ″Najdobar germansko- srpski re~nik e onoj {to izleze so kirilsko pismo vo 1790 godina vo Viena, kaj Karzbeck, so naslov Deutsch u. Illyrische Woerterbuch″. Ovde ilirskiot bil srpskiot. Milutin Milankovi} veli: ″Vo svidetilstvata na {kolata vo Vinkovci se spomenuva kako nastaven predmet i ′ilirski′ jazik, a vo svedo{tvata na realkata vo Pan~evo ′srpski′ jazik″. Spored Barletius, vo XVI. vek ilirski=tn.slovenski. Samo na Belci. Ama koine bil dvorasen jazik: na Belci i Crnci.

87

Pecas pi{uva, vo Makedonija nema nitu eden natpis na gr~ki. Andronikos veli: toj vo Vergina ne prona{ol nikakov natpis na gr~ki. Daskalakis pi{uva: Vo Makedonija nema ni-eden natpisi na gr~ki. Borza objasnuva: Re~isi site od 225 natpisi se na gr~ki, no tie doa-|aat od helenisti~kiot i od rimskiot period. Zna~i, samo po smrtta na Aleksandar od Ma-kedonija. Ova proizleguva deka koine (koi=koj ne) bil Ptolemejov Aleksandriski jazik.

Za da se potvrdi, nemalo nikakvo ìvosu{testvo kako narod Sloveni, e dokazot, deka dene{nite Grci se uni{tuvaat, {to bilo pronajdeno na jazikot na Belcite=tn.Sloveni vo dene{nata pove}e zemjova dràva Grcija. Se raboti za programata KERA, koga bile otkrie-ni nad 5.000 kratki tekstovi na drevno makedonski govor. Ovie napisi bile staveni pod za-brana. Pa, vo 1988 godina Oikonomides vo Book review vo îkago go objavi ovoj podatok, so napomena za da ne bidat iskoristeni od ″dràvata na Skopje″ (R.Makedonija, R.I.). No koga pristignal Oikonomides vo Atina, toj bil otruen. Od tn.Grci, koi ne si go poznavaat svoe-to poteklo, bile mnogu avtori otrueni, isto taka, koi govorele, Makedoncite vo Pakistan bile Sloveni. Naprotiv, koga Falmerajer pi{el, vo Helas ìveele Sloveni, tn.Grci, dode-ka Falmerajer ne umrel, ne znaele, koi se tie. U{te tie gi istrebile Makedoncite: genocid.

Makedonocite ne sakale koine da go prifatat. Zatoa tie govorele samo so varvarsko-pelazgiski jazik. Makedoncite pi{ele so pove}e znaci za pi{ewe. Isti znaci za pi{uvawe imalo vo Rusija, severno i ju`no od rekata Dunav, na Balkanot i vo Egipet. Vo Egipet bil otkrien naod, kaj gradot Rozeta, so tri znaci za pi{uvawe: egipetski hieroglifi, makedon-ski znaci za pi{uvawe i koinski bukvi. Vo trite tekstovi bi trebalo da ima golema raz-lika samo vo semitskite zborovi. Spored Harold Lamb, Makedoncite ja sozdale Rusija. Pak, koine bil sozdaden po smrtta na Aleksandar, vo Aleksandrija. Ovoj bil oficijalen jazik vo tn.Vizantija. Zna~i, naslednicite na tn.Vizantija govorele varvarski, kako i Rusite.

Obolenski pi{i: ″A Konstantin Porfirogenet, opi{uvaj}i go Peloponez neposre-dno posle 934 godina, veli deka pogolemata ~uma od 746 -747, ″celata zemja bila slovenizira-na i stanala varvarska″. Ovde kaj nego e sklavinska=varvarska. Isto taka Obolenski navedu-va: ″Kon krajot na dvanaesettiot vek Mihail Honijat u~eniot atinski mitropolit, ponièn od otkritieto deka negovata pastva od bednite selani koi zboruvaat na naroden jazik, ne ja razbiraat negovata bleskava prestava za starite Grci, gi zapi{al slednite zna~ajni zboro-vi: ″Posle dolgiot prestoj vo Atina i samiot stanuvam varvarin″. Sv. Jovan naveduva: ″U~e-weto na ribarot {to pravi {atori bleska na nivniot varvarski jazik pove}e od sonceto″. Vo prilog se naveduva Memorandumot za anti~kite granici na Grcija od majorot J.S.Ardaf, S.B., R. E. 24 fevruari 1881 godina. Toj pi{i: ″Ovaa zaedni~ka odbrana dovela do sega{na upotreba na eden op{t jazik, gr~ki, no ostanatite od Amfilokijancite se u{te se Varvari″. Ovde narodniot jazik bil samo varvarski=pelazgiski. Obolenski naveduva deka vo Grcija ″denes se sveduva na prili~no golemiot broj na toponimi so slovensko poteklo″. Ova go po-tvrdil i Fasmer. Tn.narod vo Helas govorel varvarski=pelazgiski=tn.slovenski. Avstri-skiot konzul vo Janina Han (1865) zapi{al, Ohri|ani ne sakale da bidat Sloveni. Me|utoa, mnogupati povtorenata laga stanuva vistina. Pa taka vo 1965 godina site Ohri|ani i Make-donci stanale Sloveni. Ovoj poim ne go poznavale Makedoncite vo Pakistan. Koga tie vo 2008 godina ja posetile R.Makedonija, tie rekle, taa bila nivna tatkovina. A poimot Slove-ni postanal samo politi~ki, da se istrebat Makedoncite. Pa opstanal genocidot vo Grcija .

Me|utoa, vo prav smisol se istrebile tn.Nesloveni, ~ij jazik pove}e ne e ednorasen ja-zik, tuku pove}e rasen. Na Grcite tn.slovenski jazik im bil semitiziran od jazikot koine, a Semitite spored antroplozite bile Crnci.Pak,Romancite samo semitizirani od latinskii jazik. Naprotiv, Ungarcite bile mongolizirani tn.Sloveni, {to vaì za Turcite, koi bile odrodeni Brigi=Brzjaci. Isto~no od Francija se u~at trorasni jazici, i toa poradi gotski-ot jazik, a Gotite bile Mongoli. Naprotiv, zapadno od Germanija jazicite bile dvorasni (Belci i Crnci). Ova go znaat nivnite avtori, koi odbegnuvaat sporedba jazik so genetika.

Me|utoa e najbotno, {to dene{nite tn.Grci ne se ednorasen, tuku trorasen narod. Ako se zemi vo predvid, deka vo Grcija, spored Fasmer, imalo slovenski poimi pred da

se naselat Sloveni, toga{ poimot Sloveni bil politi~ki za belata rasa. Toa {to A.Vajgal pi{el deka Grcite vo prosek se potemni od Makedoncite, se potvrduva, Grcite kako prosek bile dvorasen narod (Belci i Cigani), a Makedonci samo Belci kako bogovite. Toj na naj-mudar na~in potvrdil deka Grci ima i Cigani, so ciganski naselbi na Peloponez od XIV-XV

88

vek so indiskiot muzi~ki instrument buzuki. Pa ova e potvrdeno i so sviwata i bivolot.Sl-edi buzukata, sviwata i bivolot ne moàt da laàt kako {to e la`na gr~kata istorija. Ama i po 1923 godina vo Grcija bile naseleni i mongolski Maxiri=Maxari. Tokmu zatoa DNK istraùvawata }e pokaàt genetska bliskos na Belci, Indijci i Mongoli. Toa e premnogu za nekakov gr~ki narod, koj kako narod nema istorija, pa ja grabnal makedonskata: Makedon-cite drug jazik nemale osven pelazgiski=varvarski=tn.Homerov=tn.Platonov=tn.slovenski

MAKEDONCITE GOVORELE SAMO PELAZGISKI=VARVARSKI JAZIK Justinijan bil roden vo Makedonija, toga{en Ilirik, kade se govorel varvarski, a ne

koine i latinski. Toj bil roden vo Tauression, podocna nare~en Achridus, u~en i vospituvan od vujko mu, Justin vo tvrdinata Bederiane. Istoto se povtoruva vo latinskiot rakopis Yustinia-na Vita, napi{an na ilirska jazik so ilirski bukvi. Vita zapo~nuva so informacijata deka e napraven spored edna po{iroka biografija napi{ana so ilirski bukvi i na ilirski jazik, {to se ~uvalo vo bibliotekata na Vasilevskiot manastir vo Sveta Gora. Pa se toa bilo na pelazgiski jazik. Vsu{nost, varvarski jazik. Vakov jazikot govorele Makedoncite.

Lidija Slaveska, ″Makedonska geneza″, Matica- Skopje, 2008 godina, pi{i: ″Imeto na tatkoto na Justinijan (Vpravda) bilo Istok i poteknuva od familijata na Konstantin Ve-liki; imeto na majka mu bila Biglenica, na latinski Abula. Taa mu bila sestra na impera-torot Justin (Vpravda); sestra na Justinijanoviot tatko bila Lada i bila maèna za Seli-mir (@elimir), koj bil slovenski (sklavinski, R.I.) princ; eden od bra}ata na Justinijan bil Perupag. Vo Berberinskiot rakopis se zapi{ani i imeto na Justinijanovata èna, Vuki-ca (Vukciza-Lupina) i na sin mu Boìdar (Bosidara), za kogo edna stara èna pretskaàla deka }e stane Vragidar (Vraghidar) na Rimskata Imperija″.

E bitno, na koj jazik se ova bilo. Prokopij pi{i: ″...i vo govorot, i vo oblekata, i vo misleweto...be{e varvarin.″ Prokopij za Justinijan govori: ″...nikoga{ ne prestana da istu-ra pari za golemi darovi na site varvari...na site tie za koi nikoga{ porano tolku mnogu ne slu{avme...Ovoj pat znaeme za varvarite, bidej}i site dojdoa da bidat celosno sopstvenici na bogatstvoto na Romeite.″ Zna~i, Prokopij go obvinuva Justinijan deka toj im gi zemal pa-rite na Romeite i im gi daval na svoite varvari. Ova govori, toj niv im gi daval na narodot. Pa tokmu toj govorel samo na narodniot pelazgiski=varvarski jazik. Ova go kaàl i Hero-dot: ″Pelazgite govorele varvarski jazik i sé u{te govorat kako nekoga{″. Pak, Prokopij za Sklavinite- Podunavcite veli: ″Ovie narodi, Sklavinite i Antite, ne gi vladee eden ~o-vek, tuku od staro vreme ìveat vo demokratija i zatoa kaj niv na zaedni~ki sobir se re{ava ...na javnite raboti...kaj ovie varvari e zemeno kako obi~aj od stari vremiwa...″. ″Na 26 okto-mvri, po obi~aj, celata zemja go praznuva{e denot na pobedonosniot, ma~enikot Dimitrija, koj go saka{e svojot grad (Solun, R.I.)...Nikako ne se slu{a{e varvarski glas. Me|utoa, na vtoriot den...se zapali negoviot srebren kivot...den ~ovek...koj sluè{e vo slavnata vojska na dakijskata skrinija (dràvna slu`ba) na prefekturata Ilirik...zapo~na da vika:...varva-ri se pojavija nenadejno okolu yidot. Site izlezete so oru`je...toj vide vo poleto ne golema varvarska vojska...varvarite bea progoneti...″.

D.Obolenski go naveduva primerot, {to ja odgonetnuva vistinata deka narodot govo-rel na varvarski jazik. Toj govori: ″Pisatelite koi bile gordi na elegantniot stil na svo-jata proza, na primer princezata Ana Komnena i arhiepiskopot ohridski Teofilakt, so osobena i odbivna voobrazenost smetale deka se obvrzani da baraat pro{ka od svoite ~ita-telite zatoa {to od vreme na vreme }e spomenat po nekoe ime so ″varvarsko″ poteklo″. Vla-dimir od ″Vasilij II pobaral da se oèni so negovata sestra Ana″...″Spored izmislenata, no pogodna tradicija koja bi trebalo da poteknuva u{te od Konstantin Veliki, bile zabraneti brakovite me|u potomcite na carskoto semejstvo i ″varvarite″. Ovde se raboti za narodno= varvarsko (pelazgisko=Homerovo=tn.slovensko) poteklo. Ostrogorski za Foka pi{i: ″Po-bunetite vojnici go dignale na {tit i go proglasile za car, podoficerot od poluvarvarsko poteklo i napu{taj}i gi svoite pozicii, trgnale kon Carigrad″. Edniot roditel mu bil od carsko semejstvo, a vtoriot od narodot. Zna~i, vtoriot imal varvarsko poteklo. Obolenski prodolùva: ″vizantiski sve{tenik (Teofilakt Ohridski, R.I.), napi{al ìtie na Klime-

89

nt Ohridski, vrz osnova na edno porane{no slovensko ìtite na istiot svetec. Vo toa delo toj izobilno i so entuzijazam gi fali svetite Kiril i Metodij″. Se gleda, site ovie li~no-sti imale ist naroden Homerov=tn.slovenski jazik.

Institutot za nacionalna istorija od Skopje- R.Makedonija, vo 2000 godina ja izdade ″Istorijata na makedonskiot narod″. Vo tom prvi, na str. 408, 409 i 485 stoi: Naslednicite na arhiepiskopot Teodul bile ″dobri za{titnici na ′romejskata vlast′ vo Makedonija. Vo toa osobeno se istaknal arhiepiskopot Teofilakt Ifest, popoznat kako Teofilakt Ohrid-ski, koj bil na ~elo na Ohridskata arhiepiskiopija kon krajot na XI vek i po~etokot na XII vek″. (Toj imal, R.I.) negovi pisma i ″dve ìtija za Tiverpolskite ma~enici i Kliment Oh-ridski″.Za nego Makedonija bila ″varvarska zemja″,Makedoncite ″prostaci″ i ″varvari″, ni-vniot jazik ″varvarski jazik″, imeto na rekata Vardar ″varvarsko″, na Ki~evo isto taka ″va-rvarsko″ itn″...″Arhiepiskopot Teofilakt vo edno svoe pismo otvoreno priznal: Bidej}i ìveam me|u varvari, sum stanal prostak″...″vo ′varvarskata zemja′ Makedonija zapo~nale samite da se ′varvariziraat′ ″...″ìveej}i podolgo ′me|u varvarite′ ″...″varvarski jazik″...″po-varvaren″...″varvari″...″po rod Makedonec″ itn. Kon ova da se nadovrze poimot Varvari, ko-risten za anti~kite Makedonci, kako {to Demosten govorel za Filip Makedonski. Zatoa se govori ″po rod Makedonec″. Zna~i, Makedoncite imale varvarski jazik.

Ovde stoi varvarski jazik. Dali ova zna~i naroden jazik? Pa toj pi{i deka imeto na rekata Vardar (var dar, izvor vo mlada planina so varovnik) i na Ki~evo bile varvarski. Tokmu ovie imiwa bile narodni (varvarski=tn.slovenski). Vo tn.vizantiski izvori ima po-ve}e li~nosti Varda (=var da=dada-m) ili Varda (=varda: varda-m), na koine barda=barde, kade te~nost se vardi=~uva, itn. Ama potoa toj govori varvarski kako i prostak. Pa se ova e samo sklavinski (tn.slovenski) jazik, a vo sklavinite se bilo varvarsko (tn.slovensko), ama i prosto (vulgarno). Neslu~ajno, Vasilij II Makedonski sozdal tema Bulgarija so sedi{te Skopje, na koja ne i pripa|ala tn.stara Bugarija, na {to mu prethodel gradot Ohrid kako se-di{te na narodnata (bulgarnata) crkva. Samo za potsetuvawe: Teofilakt Ohridski ne pre-~el da se tvori na tn.staroslovenski jazik, oti ovoj bil delo na Makedonec, koj rabotel po nalog na makedonskiot carski dvor. Ova go znaele carevite i patrijarsite. Sekako, tie ne dopu{tale da se pi{i na tret jazik osven na koine i tn.staroslovenski. Samo za potsetu-vawe koga Kiril Solunski go reformiral koine, od nego gi otfrlil semitskite zborovi i taka go vratil narodniot govor. Toga{ nego mu se prefrlalo deka ne smeelo da se tvori na ~etvrt jazik osven na aramejskiot, koine i latinskiot. Vita Konstantini naveduva, deka ca-rot mu napi{al pismo na Rostislav, kade stoi: ″Toj (Gospod), izbral samo tri jazici: he-brejski, koine i latinski″...″trijazi~ar″ i ″Pilatar″, oti ″Pilat taka go napi{al napisot na krstot″. Ovoj bil napi{an na drugo pismo, a potoa sledi i kirlicata. Zna~i, na ~etvrt ja-zik ne bilo dozvoleno da se op{ti. Samo ovde mesto evrejski mora da stoi aramejski, oti to-ga{ evrejski jazik nemalo. Toj vo govorot vo Venecija gi pra{uval protivnicite: ″Ne pa|a li do`dot od Bogot podednakvo nad site? Ne sveti li sonceto nad site? Ne di{eme li vo-zduh podednakov site? Ako gi znaete bukvite, toga{ site na svojot jazik slavete go Bogot″. Duri ovde nastapil problem za pismoto. Vsu{nost, pismoto bilo zloupotrebeno poradi raz-li~noto pripoveduvawe. Kiril i Metodij ja {irele hristijanskata vera po nalog na Cari-grad. Zatoa ne do{lo do sudir za jazikot koine, koj imal va`nost i za Rim, nitu za tn.sta-roslovenski, tuku samo za verskoto u~ewe. Imeno, bra}ata propovedale deka svetiot duh po-teknuval samo od bogot- otec, a za nivnite protivnici od Rim svetiot duh poteknuval ne sa-mo od bogot- otecot, isto taka, i od sinot. Zna~i, sudirot ne bil za staroto pismo.

Vo knigata, od London 1965 godina, se pove}e avtori. Taa na germanski istata godina e izdadena pod naslov: ″Morgen des Abendlandes. Von der Antike zum Mittelalter″, Deutsche Buch- Gemeinschaft, Berlin- Darmstadt- Wien. Cyril Mango na str.102 naveduva: ″Miniaturata (gore), od edna pomlada bulgarska hronika, prestavuva napad na Persijancite za vreme za vladeeweeto na carot Heraklej (610- 641)″. Napisot na slikata e kirilica na pelazgiski (varvarski) ja-zik, razbirliv samo za tn.slovenski narodi. Bidej}i Bulgarite (Tatarite) vo negovo vreme ne bile bitni, ne moèlo do 670 godina da ima ″edna pomlada bulgarska hronika″. Avtorot ja krie vistinata,oti naroden=bulgaren bil varvarskiot jazik.

90

Potoa, David Talbot Rice na str.142 i 143 pi{i: ″Istorija na Bulgarija vo XII vek bila ozna~ena od vizantiskiot istori~ar Manases. Miniaturite na ovaa i na drugata strana pr-ipa|aat na eden iluminiran slovenski sostav na navedenoto delo, koe bilo zavr{eno za bu-lgarskiot kral Ivan Aleksandar″. Obolenski naveduva: ″Prviot rakopis e crkovnosloven-ski prevod na vizantiskata Sveta hronika na Konstantin Manasija″. Ovoj rakopis se ~uva vo Vizantiskata biblioteka. ″Vtoriot rakopis, Evangelijata, koj momentalno se nao|a vo Bri-tanskiot muzej″... ″Ovie najdobri so~uvani primeroci na iluminacijata vo bulgarski (tn. staroslovenski, R.I.) rakopisi svedo~at kolku mnogu tradicijata na vizantiskiot carski portret bil prifaten me|u balkanskite Sloveni vo sredniot vek″. Proizleguva deka tn.Vi-zantijci pi{ele na slovenski (pelazgiski=varvarski) jazik, a ne samo na koine. Pa tie ima-le svoja makedonska dinastija, koja e osnoval Vasilij I Makedonski. Bidej}i ovoj bil selsko dete, a ne dostojni~ko, toj kako selan~e so svojot selski maj~in govor od varvarskiot jazik dospeal do dostojnik, poradi{to go nau~il koine. Ovoj nikoga{ ne moèl i ne go zaboravil svojot selski govor.

Ama ovde avtorot bil v~udeneviden koga videl deka Vizantijcite pi{ele na jazikot na Varvarite (Sklavinite). Za toj da si ja olesni zamislata, toj naveduva deka Vizantiecot ja zavr{il za bulgarskiot kral Ivan Aleksandar. Da vidime {to vo niv stoi: prva slika za Kiril i Metodij; vtora slika za krsteweto na Bulgarite vo 865 godina, pokraj bulgarskiot kral Boris i negovata sopruga; tretta slika za vojnata protiv Konstantinopol, vo 811 go-dina ja vodel carot Nikefor protiv Krum (802- 814), najgolemiot bulgarski kral; ~etvrta slika me|u 946 i 971 Rusite navlegle vo Bulgarija, kade e zacrtan Svjatoslav itn; petta sli-ka carot Vasilij II, koj go porazil Samoil vo 1014 godina so 15.000 zarobeni i oslepeni itn. Ili na ovie dve strani se prestaveni vkupno 7 sliki: 1+1+2+3=7. Se gleda deka ovaa istorija ne bila napi{ana po pora~ka na bilo kakvi Bulgari. Ovde ne se Bulgari Rusite i Vasilij II Makedonski, nitu Samoil ~ij tatko Nikola tokmu od makedonskiot carski dvor bil posta-ven za makedonski guverner. So toa {to toj ja dobil vakvata polo`ba, toj moral da imal vr-ska so makedonskoto carsko semejstvo. Ova se objasnuva so navodot, Makedoncite kako plate-nici, vojnici, vklu~uvale Varegi (Rusi), ~ij jazik go razbirale, {to vaèlo i za drugi Ev-ropjeci. Ne se slu~ilo, tie stranec da postavat namesnik. Ova bilo mo`no, ako toj stapel vo brak so princeza. Tatkoto na Samoil, Nikola, ako ne bil od blisko carsko semejstvo, {to ne e poznato za negovata sopruga, toj ne moèl da bide namesnik. Istoto taka, Joan Kastri-ot. Ovoj bil od Debarsko, a soprugata Voislava (Vojsava) od Polog, vo dene{na R.Makedo-nija. Ovoj ne bil postaven za knez vo Epir poradi negovata sopruga Voislava (=voi=voj=boj Slava), Vojsava (=voj Sava), tuku {to toj imal vrska so Komnenovi. Ovie vladeele vo Epir. Epir, vo koja bila Arbanija=Albanija, bil makedonski, a Makedonija bil Balkanskiot Po-luostrov. Na nego se govorel pelazgiski=varvarski jazik. Pa se sozdale pelazgiski narodi.

PELAZGISKI=TN.SLOVENSKI NARODI Se istakna: ″Sledi od Tajniot sovet na Nikolaj I vo vojnite 1828/9 godina predlogot

na prviot pretsedatel na Elinskoto vostani~ko sobranie, grofot Joan Kapodistrija. Toj predlagal, po raspadot na Otomanite, na Balkanot da se sozdadat pet kralstva: Elinsko kra-lstvo, so severna granica Arta- Pineja; Kralstvo Srbija so Bugarija i Bosna; Kralstvo Ma-kedonija, so Makedonija, Trakija i ostrovite Imbros, Samos i Tasos; Kralstvo Epir (so Epir, severna i ju`na Albanija) i Hercegovsko i kralstvo Dakija (so Moldavija i Vla{ka). Zna~i, toga{ nemalo Grci, Turci, Albanci i Romanci so Vlasi, tuku imalo samo eden narod Sloveni (Pelazgi):toj kako Balkanec gi poznaval najdobro prilikite i zatoa negovata pret-stava za Balkanot e vo sprotivnost so na dosega izloènoto od avtorite. Tie od obi~ni po-imi izmislile osnova za narodi. Pa vakvi nikoga{ nemalo pred XIX vek″.

Dali moèlo da ima makedonski, a spored Cojne od 1809 godina balkanski narodi ? Pa kako moèlo da ima narodi, koga makedonski=balkanski narodi gi sozdavale Evro-

pjanite, spored Evropa imeto na Brigite=Brzjacite, a tie nikoga{ ne bile etni~ki narodi, a i denes tie ne smeat da bidat takvi narodi. Ova proizleguva poradi toa {to tie bile samo narodi na dràvi, koi bile semejni, nikako narodni. A ova proizleguva i poradi toa {to vo narod spa|ale samo bogata{ite, a ne mnozinskoto naselenie. Pa se govori duri i za nacija.

91

Kako odgovor na ovie samovolija, se naveduva {to se razbiralo pod poimot nacija. Ko-ga ne postoele dràvi evropskite Masoni bile samo sovest na verata. Duri od 1648 godina i Vestfalskiot dogovor za sozdavaweto na dràvite tie bile sovest na dràvite. Zna~i, pred 1648 godina nemalo dràvi za da postoi narod (nacija) so svoj jazik. Bidej}i prva nacija bi-la francuskata, vo 1694 godina Francuskata Akademija nacijata ja definirala kako ″site ìteli na ista dràva, na ista zemja, {to ìveat pod isti zakoni i upotrebuvaat ist jazik″. Se zabeleùva deka nacijata e defenirana vo taa godina. Zatoa taa kako godina bi trebalo da bide po~etok za doizgraduvawe na poimot nacija za ìteli. Samoto ne naveduvawe na poi-mot narod, ami samo ìteli, e potvrda za postoewe samo na zemja na vladari, koi vladeele so svoi (isti) zakoni vrz ìtelite za nivnoto upravuvawe kako ″gazdi″ i osnivale svoi drà-vi. Ova bilo povod po sto godini da se promeni zborot ìtel vo ″gra|anin″, {to zna~e{e ìtel so odreden imot. Taka i po sto godini ne postoel zborot narod kako biolo{ki poim za poteklo na naselenieto, ami samo kako ìtel- gra|anin so svoj imot. Ili inaku kaàno, bezimotnite ne bile bitni za vladea~ite na dràvata- zemjata. Bidej}i vo sekoj narod vlegu-vaat site ìteli bez razlika na imot, site ìteli se bitni. Zatoa nikoga{ pred toa nemalo narodi (nacii). Zna~i, nikoga{ nemalo narodi, a ìtelite se naroduvale, koe na latinski e natalitet, od {to proizlegla nacijata. Tokmu zatoa vo toa vreme nemalo ni francuska na-cija ni jazik i tie se osnivale podocna. Za ovie nastojuvawa imala uloga formiraweto na francuskata nacija po Revolucijata od 1789 godina koga so poseben dekret be{a proglasena edinstvenata francuska nacija so edinstven jazik. So toa se potisnale site drugi govori. Taka se osnivaat dràvi so svoi oficijalni jazici. Tie imale interesi da go odrodat narod-ot. Toa im go olesnalo i nivniot masovno koristen poim Sloveni. Pa ovoj bil nametnat vrz Makedoncite. Me|utoa, tie od starata era se do denes si opstoile: u{te neuspe{en genocid.

Za potvrda deka nikoga{ nemalo narod Sloveni i deka ne moèle da iz~eznat Makedo-ncite se gleda primerov: Jakov Krajkov vo 1569 godina se narekol ~ovek od ″makedonskite krai{ta″, koj bil ispraten od gopodarot Jerolim vo Venecija da pe~ati sveti knigi, koi gi donesuva{e vo Skopje i bile prodavani na kniàrot Kara Trifun. Leopold I vo aktot na Karpo{ovoto vostanie od 1690 godina govorel za makedonski narod, a caricata Katerina II za narodot od Makedonija, koi pod rakovodstvo na generalot Horvat i [evik od Banat se na-{le vo ju`na Rusija, bile nare~eni Makedonci i od niv se osnoval poseben makedonski po-lk. Osven toa, Makedoncite od izve{tajot na Bestuèv- Rjumin ispraten do caricata Kate-rina koga se govori kako Srbite, Bugarite i Makedoncite bile ednorodni narodi so Rusite. Ovde e vidlivo deka ne se raboti za posebni narodi so maj~in jazik tuku samo na pripadno-sta na crkvata na edniot narod so ist tn.staromakedonski jazik (tn.staromakedonski narod).

Kako potkrepa deka verata i nejziniot jazik bil bitni i deka nemalo narodi, se sle-dnite dokazi. Za Georgios Egzarhos, koj govori za Joanis Antonijadis, Graf Kapodistrijas, roden na 01.02.1776 godina na Krf, a so poteklo od gradot Kapodistrija, jugoisto~no vo zali-vot na Trst, zna~i Istranin, bil prv vladatel na novata gr~ka dràva i bil ubien na 09.10.1831. Toj bil urednik na [vajcarskiot ustav i se zalagal da se sozdade ustav na novo-formiranata Grcija, so koj }e se garantiraat ednakvost i isti prava na gra|anite vo obla-sta na jazikot i verata. Ako se sporedi navodot na avtorot so toa deka postoela gr~ka dr-àva samo po 1830 godina, a toga{ nemalo gr~ka nacija i gr~ki jazik, se zaklu~uva deka na-selenieto govorelo so pelazgiski jazik i se sakalo da se garantiraat pravata samo na vera-ta,a sekoja vera si imala svoj slu`ben jazik kako {to bile koine,staromakedonski i arapski

Ruskiot knez Hitrova kako generalen konzul vo Makedonija vo Solun, vo letoto 1879 godina, napi{al op{irno Izloènie do ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija N. G. Girs, deka: ″Na zapadnata strana od Balkanskiot Poluostrov zadolìtelno mora da vozni-kne, vo eden ili drug vid, nezavisna Albanija; dodeka slavjanskite i gr~kite teritorii }e moraat da se priklu~at i da se prisoedinat kon nivniot centar na privlekuvawe. Ovie fa-kti }e mora da se slu~at. Me|utoa, kako }e bide osu{testveno toa, so {to }e se odrazi takvi-ot presvrt vrz na{ata politika na Balkanskiot Poluostrov, so kakvo vlijanie }e se refle-ktira toa vrz slevaweto na bugarskata nacionalnost vo edno pod vlijanie na sozdadenoto od nas Bugarsko Kneèstvo...}e zavisi od nas samite...Nam sega ni e potrebno da sozdademe poi-

92

nakov, pove}e seriozen, so nesporedlivo pogolema idnina, nov avantpost na na{ata politi-ka na Balkanskiot Poluostrov. Toa i go prestavuva sozdadenoto so na{i usilbi, so na{i `rtvi, so na{a krv, mladoto Bugarsko Kneèstvo, na{eto milni~e...ete, tuka, mi se ~ini, ogromno zna~ewe }e mora da i padne na Makedonija. Dokolku Makedonija se priklu~i kon Severna Bugarija, toga{ Rumelija...ne }e go natsili i ne }e go zatemni zna~eweto na sozda-vaweto od nas mlado Kneèstvo. Tokmu vo toa pravilno i celesoobrazno naso~uvawe na str-emeìte i na simpatiite na slavjanskoto naselenie na Makedonija i e dol`na da se sostoi najprvata glavna zada~a na na{eto Generalno konzulstvo vo ovaa zemja″. Edna godina podo-cna, vo 1880 godina, kolegata na Hitrova, ruski konzul vo Prizren (vo ~ija podra~na oblast spa|a{e i Tetovskata okolija), Jastrebov, go izvestuva{e svojot minister N.K. Girs: ″Kako {to e poznato, hristijanite od Tetovskata (Kalkandelenskata) okolija, makar {to po pote-klo ne se Bugari (tie, vpro~em, ne se ni Srbi, tuku se Makedonci, po ime Mijaci i Brsjaci), vo pogolemiot del se oddelija od Gr~kata patrija{ija i preminaa na stranata na bugarskata Egzarhija, pa do vojnata imaa i svoj mitropolit″. Pa konzulot Jastrebov }e povle~e: ″Vo Te-tovskata (Kalkandelenskata) okolija, od moja strana popi{anite ne se prikaùvaat ni kako Bugari, ni kako Srbi, tuku se prikaàni kako Slavjano Srbi, poradi toa {to tamo{nite ìteli ne i pripa|aat ni na bugarskata narodnost, kako {to obi~no se tvrdi, no, isto taka, ne bi bilo v red tie celosno da bidat vklu~eni ni me|u srpskata narodnost″. Pa zaklu~uva: ″Spored jazikot, vpro~em, tie stojat mnogu poblisku do Srbite, odkolku do Bugarite, isto kako i, re~isi, site Slavjani od celata Skopska gubernija. Me|utoa, vo su{tina tie presta-vuvaat rod od edno posebno pleme, po ime Mijaci i Brsjaci, koi vo Makedonija ìveat od drevnosta i se imaat narekuvano de Bugari, koga vleguvale vo sostav na bugarskoto carstvo, de Srbi, dodeka so niv vladeele srpskite kralevi i carevi. Turskite vlasti niv gi nareku-vaat Bugari, isto kako i site Srbi (pravoslavni) {to ìveat vo ovde{nite krai{ta, za ra-zlika od Srbite vo Kneèstvoto″. (Se govori za drevni Brigi=Brzjaci od starata era, R.I.)

Proizleguva deka nikoga{ nemalo narodi, naselenieto koe pripa|alo na Carigrad-skata patrijar{ija bilo proglaseno za Grci, a onie so staromakedonskiot jazik za Sloveni. Isto taka, pripadnicite na Ohridska arhiepiskopija bile narekuvani Bulgari, kon koi bi-le priklu~eni i Srbite itn. Bidej}i taa bila ukinata, balkanskite dràvi imale svoi cr-kvi, no i nivni slu`beni jazici, kako {to bila srpskata, gr~kata i bugarskata. Naveduvawe-to na Albanija bilo poradi toa {to Rusija so Avstro-ungarija tokmu za nea se dogovorile. Ova se potvrduva i so toa se {to bilo albansko bilo samo rimsko i viensko.

Spored Feliks de Boùr, francuski konzul vo Solun koj ja propatuval Makedonija me|u 1800-1817 godina brojnata sostojba bila vo polza na hristijanskiot svet. Potoa Ami Bue ja propatuval Makedonija od 1836 do 1838 godina i soop{til za izmeneta sostojba koga zabeleìl zasilen priliv na hristijansko naselenie od selo vo grad. So Edrinskiot mir vo 1828 godina i Dogovorot me|u Rusija i Otomanskata Imperija vo 1830 godina na hristijan-skoto naselenie mu se dava pogolemi povlastici. So objavuvaweto na dràvniot dekret Gil-hanskiot Hati{erif vo 1839 godina se proklamiralo za prv pat od sultanot Abdul Mexit polna ravnopravnost pred zakonot na site gra|ani bez razlika na vera. Se javuvaat incijati-vi za gradewe na hristijanski verski objekti. No so ukinuvaweto na Ohridskata arhiepi-skopija vo 1767 godina napolno e prisutno vlijanieto na Carigradskata patrijar{ija i nej-ziniot jazik koine vrz staromakedonskiot jazik. Po vostanieto na jugot na Balkanot vo 1821 godina Carigradskata patrijar{ija zavzema zamav na toj del na Balkanot, go potisnuva sta-romakedonskiot jazik i go nametnuva koine. So nametnuvawe na terminot Eleni vrz termin-ot Sloveni, se vodi borba protiv Slovenite i zapo~nuva elinizacijata vrz Pelazgite so ja-zikot koine. Se vr{at reformi na jazikot koine, koj ne bil prifatliv za naselenieto, toj se obogatuva so pove}e pelazgiski zborovi, se sozdava slu`ben gr~ki jazik za gr~kata drà-va i toj go zamenuva koine kako crkoven jazik, nastapuvaj}i tragedija za Homeroviot jazik. Sledat uni{tuva~ki zafati na se tn.slovensko. Poznat e primerot vo manastirite na Sveta Gora na Atos, brojni staromakedonski pergamenti zavr{ile vo ogan ili frleni v more. Vo manastirot Sveti Naum, na bregot na Ohridskoto Ezero, sve{tenikot Dionisij gi zapalil site slovenski rakopisi. Mekenzi i Ibri, vo nivnoto delo Patuvawe niz slovenskite pre-

93

deli vo evropskiot del na Otomanskata imperija, zabeleìle deka vo Prilep bile uni{-teni i izgoreni golem broj vredni slovenski knigi, a vo Veles na ulicata koja vrvela niz pazarot bile izgoreni brojni i zna~ajni dokumeneti na slovenski jazik. Vakvite zlo dela se ra{irile nasekade koga se palele i uni{tuvale site knigi, zapisi itn. Zatoa denes opsto-ile dokazi voglavno samo na jazikot koine i reformiraniot koine vo gr~ki jazik. No toa bilo zlo i za samite dene{ni Grci. So toa, tie si gi uni{tile pelazgiskite tragi i nivniot koren, tn.slovenski od kogo se pla{at. A Angli~anite so nepalmbombi ubivale Makedonci.

Zna~i, imalo samo Francija, a i Srbija so Grcija, no nikako Germanija, {to vaì i za Anglija. Na tn.Germani, koi denes me|usebno ne se razbiraat, a poradi{to {to tie i denes ne se eden narod, bile tvorci na makedonski=balkanski narodi, so svoja makedonska slavna istorija, koja bila opla~kana od site. Taka tie izdejstvuvale samo Makedoncite da ne se na-rod, samo tie da nemaat svoja istorija i svoja dràva so svoj slu`ben jazik. Nekoj moè da bide kraden, samo ako toj ne bil aramija, kako {to bile tn.Evropjani bez prekin od 1071 go-dina, {to vaì se do denes. Spored Han, Mariovcite (Peoncite, R.I.) ne kradele, zatoa {to tie imale tradicii od starata era, a vo sprotivnost na Kontintalcite koi otsekoga{ samo kradele.Za da se podràt nivnite kra`bi niv im se potrebni sorabotnici, izrodi na belata rasa, neprijateli na domorodcite i pravoslavnite von Skiptarija. Tokmu za niv vo 2001 go-dina se donesuva Ramkoven dogovor, od koga }e imaat najpove}e pridobivka samo Arnautite.

RAMKOVNIOT GO POTVRDI BUKRE[TANSKIOT DOGOVOR

So raspadot na SFRJ, R.Makedonija kako nasledni~ka na SFRJ, si gi zadràla site sv-

oi prava i toa samo kako R.Makedonija. Ova bilo vo OON itn. Me|utoa, na Evropa i SAD makedonskata nacija so svojata makedonska dràva im pre~e{e i u{te pre~i, zatoa {to i za nea }e mora da se napi{e istorija, kako {to bilo i so drugite dràvi. So nejzinata istorija sostojbata naglo se menuva. Ova proizleguva poradi toa {to so Makedonija nejzini Makedo-nci ne postojat balkanski narodi, nitu evropski narodi, zatoa{to cela istorija mora da se podloì na revizija. Pa vistinata e gorka za site dràvnotvorni narodi na cela Evropa, koi se samo politi~ki, nikako etni~ki. Sledi nivnite istorii bile potpolno zaludni, koi bile sklepani ne samo za vnatre{na upotreba, tuku i za nas, Makedoncite. Se ova e i zaradi toa {to evropski zemji i SAD niv ne gi zanimava vistinata, tuku tie dràvotvorni narodi bile samo pla~ka{ki...Niv gi interesira samo bogatstvo,so malku trud podobro da se ìvee.

Evropa od samiot svoj po~etok ja ucenuva{e R.Makedonija. I sledi preku Grcija R.Ma-kedonija da vleze vo Evropa, so ~ii pari taa R.Makedonija ja otkupuva...Se zavr{uva Bukre-{tanskiot dogovor.Pa Evropa so SAD, koi ja podelija Makedonija, so nivnoto NATO re{i-le nego da go potvrdat i toa so agresija na NATO vrz R.Makedonija, vo polza na dvorasniot tn.narod tn.Albanci, za samo Makedoncite na Makedonskiot Poluostrov da nemaat svoja na-cionalna dràva. Ova se potvrduva so politi~kata makedonska nacija, vo koja site bile Ma-kedonci,so razli~no poteklo, a mnozinstvoto Makedonci ne kako Makedonci,tuku kako Slo-veni, {to do denes go istaknuvaat Nemakedoncite vo R.Makedoncite a i nivnite sozdava~i Evropa i SAD. Pa ova e najgolemo zlo, kolonisti i dojdenci da odlu~uvaat za sudbinata na makedonska Makedonija i makedonskite Makedonci. Za ova zlostorstvo na Evropa i SAD da se potvrdi se pravi sporedba so dràvata SAD i evropskite dràvi. Iako Makedonci vo R. Makedonija ima mnogu pove}e otkolku Angli~ani vo SAD, Francuzi vo Francija, [panci vo [panija...Grci vo Grcija, tn.Albanci ([kitari i Arnauti) vo [kiptarija (tn.Albanija), nivnoto silexistvo, da se douni{ti samo na{iot makedonski rod, vaì samo za vo R.Makedo-nija, nikade vo sosedstvoto, Evropa i SAD. Pa ova e dokaz deka site tie dràvi se prokle-tni~ki i aramiski dràvi. Sledi tie itno barale da se privatizira dràvnoto stopanstvo i toa da se prodade duri na dràvni pretprijatija na Grcija..., a takvite vo R.Makedonija se uni{tija. Ako nekoja dràva saka da ima profit vo R.Makedonija i nejze da i pomogne, taa treba da podigne samo novi kapaciteti. Se drugo e samo pla~kawe. Pa tn.evropski zemji i drugo ne moèle da bidat samo banditski, aramiski, kupenoto nikoga{ da ne bide pove}e vr-ateno, makedonsko. A vsu{nost, mnogu ubavo go znae [panija problemot so Anglija, Gibral-tar...Se toa bilo predigra, narodot izbrkan od rabota, nivnata dràva da ne ja brani...Sle-dat invazija na Srbija i agresija vrz R.Makedonija vo polza za tn.Albanci kolonisti od Az-

94

ija i Skiptarija, samo muslimani=Turci. Ova se pravi samo so cel da se uni{ti pravoslavi-eto i pravoslavnoto vlijanie na Rusija, ~ij narod e makedonski, ni{to drugo, a i vo borba za energetski izvori i drugi bogatstva, nositel profitnata voena organizacija NATO, prodo-lèno kolonijalno deluvawe nasekade niz Svetot. Koga Makedoncite bile povikani da si ja branat i odbranat svojata dràva R.Makedonija, na iznenaduvawe, imalo masoven odyiv, {to ne vaèlo i ne vaì denes vo drugite dràvi. Me|utoa, agresorot NATO ne dozvoluva{e taa da se za{titi od NATO- zloto na ~ove{tvoto. Duri NATO gi opremuva{e negovite tn.alba-nski balisti. Ovie navleguvale i navleguvaat od NATO prostori vo Kosovo, kade NATO za balistite opremil logor vo blizina na s.Tanu{evci...NATO tn.Albanci protivavionski gi naoruùva{e so dokaz [ar Planina. NATO u~estvuva{e direktno vo vojni akcii, duri vo spasuvawe na nivni odredi vo s.Ara~inovo. Taka so Ramkoven dogovor od 2001 godina e pot-vrden Bukure{tanski dogovor. Od zlo vo zlo, bez svoj zavr{etok.

Makedoncite vo XIX i XX vek gi sakale Turcite, no nikako i Skiptarite. Prvite imale ~ove~nost a vtorite bile yverovi. Zaradi nivnata krvolo~nost, Turcite Skiptarite gi koristele za vojni stare{ini i vojnici. Kako vojnici od Osmanite bile koristeni Arna-utite, ~ii stare{ini bile Skiptarite. Za potvrda deka Skiptarite nemale nacionalno ~u-stvo, po 1913 godina, go naveduva Vilkinson. Ova se potvrduva i so toa tie za da pla~kaat i ubivaat bile zaedno so fa{istite, pa i so komunstite so Tito, pa so Stalin i Macetung. Sa-mo tie da bidat pobogati, bez da rabotat, denes se i so NATO. Pa se ova Evropa i SAD ubavo go znaat.Tokmu zatoa tie za tn.Albanci kako najnov narod so trorasen jazik i se zaloùvaat.

Pa sledi Ramkoven dogovor da e samo za rasisti~ki islamsko ropstvo i toa vo polza na dvorasniot tn.albanski tn.narod na pelazgiski Skiptari i mongolskite Arnauti. Arnau-tite so Ciganite vo XIX vek bile kolonizirani, {to vaèlo i za skiptarite von Skiptari-ja. Tokmu zatoa Jozef fon Hamer (1836) pi{i, deka von Albanija (Arbanija, R.I.) nema Al-banci. Za ova da se potvrdi e dokazot {to Ramkoven dogovor bil/e bez finansiska ramka, da se pla~kaat pravoslavnite. A nivnoto pla~kawe po~nalo od vremeto koga Skiptarite maso-vno go primaat islamot, a toa bilo voglavno so yverot Ali-pa{a Janinski. Pa toj kako naj-golem yver bil/e nivni najgolem heroj, samo vo nivnata yverska istorija. Ottoga{ se pravo-slavno bilo opla~kana. Nivnite opla~kani imoti do denes se bez tapii. Ova ne bilo samo za grabnatite imoti do 1913 godina,tuku i potoa.Toa se vr{elo so nivnite balisati se do denes

Tokmu zatoa bez prekin ne samo od krajot na XVIII vek tuku i od 1913 godina se do denes Makedoncite se progoneti od Makedonija. Ova ne se odnesuva samo za Makedoncite pod oku-pacija vo Skiptarija, Grcija i Bugarija, tuku i vo R.Makedonija. Pa ova vo R.Makedonija naj-dobro i se potvrduva. Sledi so NATO- agresijata proteranite pravoslavni do denes doma ne se vrateni, so uni{teni imoti, semejstva, ubieni lu|e..., ni{to promeneto, {to prodolùva bez prekin od 1913 godina. Evropa so SAD i nivnata NATO se grobari na se makedonsko, za-sekoga{. A kako nema tie toa da bidat koga nivni potpolni izvr{iteli se tn.Albanci, zlo-to na domorodcite, {to mnogu ubavo go znaat nepravoslavnite Evropjani i SAD-~ani. Ne e slu~ajno, {to vo Hag ne mu se sudi na kolonisti tn.Albanci, tuku na domorodci Makedonci.

Ova smisleno se prave{e i od strana na Srbite i srpskite izvr{iteli, {to do denes vaì. Za primer se naveduva deka kolektivi voglavno bea za Makedoncite, a ne za Nemakedo-ncite. Toa bilo samo za da se uni{ti makedonskiot rod, i toa kako {to se uni{tija kozite, poradi{to sledat poremetuvawa, rahitis..., fiziolo{ki glad... siroma{tija.Ne slu~ajno de-nes Makedoncite se nasiromasi, vo sprotivnost na Nemakedoncite, 100% kolnisti i dojde-nci, samo vo slu`ba na tu|i interesi. Sledi da se sudi spored Ramkovniot dogovor, so {to do 1913 godina Makedoncite gi sudea Turcite= Muslimanite, a vakvi bea i [kiptarite so Arnautite, potoa Grci so Srbi i Bugari, a od 2001 godina vo R.Makedonija povtorno so Tur-ci=Muslimani, a vakvi ima najpove}e [kiptari so Arnauti, so {to prodolùva islamskoto ropstvo, koe bilo prekinato vo 1913 godina. Site islamski objekti se podignati na pravo-slavni, a muslimanskite imoti se grabnati pravoslavni, bez tapiii...So sozdavawe na isla-mskata dràva Turcija, a site muslimani bile samo Turci, so islamot i islamskata dràva na Balkanot mora da se zavr{i.

Me|utoa, sostojbata e zagriùva~ka. Evropa i SAD dejstvuvaat vo polza na zloto na Belcite. Tie se nositeli na ve{ta~kite narodi: Grci, Skiptari... Sledi duri od ciganska tn.Grcija da se izgubi imeto Makedonija..., Makedoncite vo Skiptarija bez recipro~ni pra-

95

va kako tn.Albanci vo R.Makedonija; Makedoncite bez nikakvi gra|anski prava vo tn.Grci-ja, a taa od XIV-XV vek e i Ciganija, a po 1923 godina duri i Maxirija od Maxiri so kavka-zko poteklo. Taka tn.Grcija rasno se odrodi na {teta na Makedonija i nejziniot jazik na Be-lcite, tn.slovenski, i toa se so dvorasnite dva tn.gr~ki jazici od XIX i XX vek. Istoto vaì i za brigiskite=brzja~kite Skiptari so trorasen jazik.

ODRODENI PELAZGI=TN.NESLOVENI Poimot tn.Sloveni se odnesuval i za Sklavini=oblasti. Sklavina bila i Peloponez,

na kogo otsekoga{ se govorel jazikot na Belcite, pelazgiski=varvarski.Ova opstoilo se do-deka Peloponezcite i po{iroko Eladcite ne bile odrodeni od jazikot na Belcite. Pak, ova se slu~ilo samo vo XIX i XX vek, koga bile vklu~eni dvata tn.gr~ki (eladski) jazici.

Fasmer istaknuva deka ″Velegezitai, ~ija oblast vo XII i XIII vek se vikala Velege-zas″...″~ie obrazuvawe voo~livo se vsoglasuva so imeto na Antite Taziarhos Dovragezas″... ″Kone~no od XV vek u{te za ponatamo{niot ìvot na Slovenite na Tajgetos kako svedok e mestoto od opi{uvaweto na patuvaweto na Laskaris Kanonos za Deutschland i severnite ze-mji da se spomeni, ~ie postanuvawe Vasiljev (Buzeskul- Festschrift str. 397ff) go postavil vo 1412- 1418 godina. Tamu Grkot (Romeec, R.I.) isto taka go opi{uva opkruùvaweto na Libek i taa zemja ja narekuva Stlavounia. Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na libekskite Sloveni so Zigiotite na Pelopones″. Eladcite kako Makedoncite vo XV vek govorele tn. slovenski. Pa ovoj bil samo pelazgiski=varvarski=tn.Homerov=tn.Platonov. Pa se e jasno.

Vo Helada tn.slovenski jazik se odràl se do so XIX vek. Ova go potvrdil Falmerajer, koj pi{el deka vo Helada se zadràl slovenskiot akcent. Pak, vo Pesnata Mani, prevedena na germanski jazik, koja se odnesuva i za vladeeweto na prviot gr~ki kral Oton, vo nea so apostrof e vnesen temniot vokal, kako {to e vo makedonskiot=tn.slovenski jazik. Isto ta-ka, prezimiwata koi na li~nostite im bile davani se spored dejstvijata {to tie gi vr{e-le/imale. Pa tie bile na makedonski=tn.slovenski jazik.

Spored H.S.Votson, se napravila gr~ka dràva, ama trebalo da se sozdade i gr~ka na-cija. Se pojavil komplikuvan problem za jazikot vo novata dràva so noviot ve{ta~ki ja-zik, za kogo polemikata traela i vo tretata ~etvrtina na dvaesetiot vek. Hans- Lotar [te-pan (2004), ″Makedonski jazol″, Skopje pi{i: ″Korais okolu 1850 godina (po Hrista) od sta-rogr~kiot (koine, R.I.) izvede jazik za nastava i oficijalen dràven jazik″. Proizleguva deka do 1850 godina nemalo gr~ki jazik, tuku samo koine koj ne bil naroden tuku samo slu-`ben jazik, {to opstoilo vo Carigradskata patrijar{ija. Ovoj bil slu`ben vo 1868 godina. Ova moè da se potvrdi i so sledeniot dokaz: Hahn, Johann- Georg, avstriski konzul za isto-~nu Gr~ku, ″Putovawe kroz pore~inu DRINA I VARDARA po preporuci carske akademije nauka, proputovao u 1865 g.″, prevod na srpski 1876 godina, Belgrad, XXIV. Varo{ Ohrid. ... ″Deka ovde po znaewe na vizantiskiot jazik″. Zna~i, 1965 godina nemalo gr~ki jazik, tuku sa-mo koine. Sledi Grigor Prli~ev da ne go znael gr~kiot, tuku samo koine. Ova moè da se po-tvrdi so negovite dela. Tie ne moàt vo potpolnost da se razberat so dvata gr~ki jazici.

Spored A.A.Joanidis i A.A. Belecki, vo ″Novogr~ki ruski slovar″, vo Moskva od 1961 godina, se naveduva: Vo katarevusa jazik postojat ~etiri padeì (nominativ, genetiv, akuzativ i dativ). Ovoj oficijalen jazik bil nerazbirliv za obi~niot ~ovek, ami samo za obrazovanite lu|e vraboteni vo dràvni slu`bi i crkvata. Zna~i, ovoj jazik ne bil naroden za da go razbira tn.gr~ki narod. Zatoa bez gr~ki narod. I ovoj jazik stanal trgovski jazik.

Vilkinson naveduva, Nikolaides (1899) izbral ″komercijalen jazik″, ama ne ″maj~in jazik″: komercijalni jazici bile aramejski, staroegipetski, novopersiski,koine i latinski, {to vaèlo i za vulgarenkoine=tn.gr~ki, katarevusa.Zna~i, ″maj~in″ jazik ne bil dimotiki, toj bil ponaroden so pove}e pelazgiski=varvarski zborovi. So toa e i objasneto, narodi se samo onie, koi so maj~ini jazici govorat i pi{at. Toa vaèlo za Makedoncite, koi na svojot pelazgiski jazik govorat od postledeno doba, i toa vo R.Makedonija na svoi govori. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etni~ki narod, a drugite samo dràvni. Takov bil gr~kiot na-rod, koj duri imal 4 jazici: pelazgiski, koine, katerevusa i dimotiki. Sledi so ~etirite ja-zici da ne moàt da se razberat ~etvorica Grci. Tie morale da bidat ~etiri gr~ki narodi.

96

Vo prilog e navodot i na Vajgand: ″Temninata na minatoto isto taka e povod, da se bara novogr~kiot jazik da se napravi ednakov na starogr~kiot, dodeka narodniot jazik se gleda kako nedostoen za literaturen jazik...″. Zna~i, denes Grcite pi{uvaat na nedostoen gr-~ki jazik, koj nema dativ, a se nastojuva da se odbegne i genetiv, kako sprotivnost na katare-vusa, koj bil so ~etiri padeì, kako i germanskiot. Pak, koine bil so 6 padeì, kako {to bil Kiriloviot jazik. Spored navodot na Vajgand, Kiriloviot jazik bil kako koine. Zna~i, Kiril Solunski gi otfrlil semitskite zborovi. Ne slu~ajno, denes avtorite pi{at, gr~-kiot jazik ima bliskost so semitskite jazici: aramejski, staroegipetski i arapski.

Se postavuva pra{awe, dali koine so 6 padeì, vo kogo postoi dativ so genetiv, bi moèl da poteknuva od ati~kiot govor ? Spored Lukijan, koj se rodil okolu 125 g.n.e., pod 21 veli: ″Istori~arov prosto se ma~i da pi{uva na ~isto ati~ko nare~je″. Tokmu zatoa se pi-{elo na helenski jazik, koine. Od nego proizlegol katarevusa. Bidej}i ovoj bil samo slu-`ben, a ne naroden, se preminalo na ponaroden so pove}e zborovi od narodniot ati~ki go-vor. Ovoj bil dimotiki. H.N.Brejlsford naveduva: ″Pra{aweto za fleksijata e u{te pose-riozna: dimotiki e jazik {to umereno koristi fleksija. Toj celosno go izgubil dativot, a duri se stremi da go otfrli genitivot, dodeka pove}eto soodnosi gi izrazuva so predlog {to se opredeluva so akuzativot″. Tokmu zatoa od ati~kiot dvopadeèn govor ne poteknal koine. Pak, dativot go imale Brigite, a Brigi bile Ptolomejcite, vo Aleksandrija-Egipet.

Se ova govori, tvrdeweto za koine deka toj bil od Atika e najgolem falsifikat. Da ne se izumi, deka Semitite za antropolozite bile Crnci, a Fenikijcite Pelazgi, so pelaz-giska mitologija, so svoi epovi kako tn.Homerovi. Tokmu fenikiskoto pismo kako jazik bi-le samo pelazgiski. Tvrdeweto deka Eladcite bile Fenikijci ili Egiptjani (a i ovie bile Belci), no ne Belci, tuku Semiti, davaj}i im va`nost na evrejstvoto, a na Evreite totem im bilo praseto, koe bilo pelazgisko, nepoèlno za starozavetnite Evrei, se iskrivuva visti-nata ne samo za Eladcite, tuku i za pelazgiskite Evrei so svojot tn.slovenski jazik. Ovie od nego se odrodile so aramejskiot, a Eladcite vo XIX i XX vek so dvata vulgarnokoinski jazi-ci katerevusa i dimotiki, {to vaèlo i za koinskata ″kopija″ latinski od kogo imalo vul-garnolatinski jazici. Pokraj koinizirawe sledelo i latinizirawe (romanizirawe).

Kako se odroduval narodot od svojot Homerov=tn.slovenski jazik najubavo se gleda so romanskiot jazik. Votson pi{i: ″Najdobra evropska paralela za toj proces, koj vo su{-tina ostanal skrien vo istorijata, e pojavata na romanskiot jazik, kade {to eden romanski govor postanal temel za stopuvaweto na latinskiot so slovenskiot jazik″. Od navodite pro-izleguva deka Romancite bile samo latinizirani tn.Sloveni. Na ovie im prethodele Gr-cite, ~ij Homerov jazik bil koiniziran. Deka Grcite i Romancite bile eden ist narod, tie bile edno isto Romei. Razlikata nastanala koga se sozdale dvete dràvi. Romanija go zadr-àla imeto Romei spored Romanija, a Grcija na Romejcite spored navredliviot poim Greika =tn.Grcija na Greikite=tn.Grci=Makedonci. Za da se potvrdi, deka dvata dene{ni narodi bile Romejci, do denes tie opstoile pravoslavni, {to ne vaèlo so Ungarcite, do kade vla-deele katolicite. Zna~i, Frankite dospeale do na sredniot Dunav. Ova bilo povod, {to do ″sredniot Dunav″ dospeal frankoviot katloicizam.

Kako potvrda na navedenoto e dokazot za gr~kiot jazik. Toj ne se vikal gr~ki, tuku samo romejka (rumejka). Ova bilo duri vo 1924 godina, {to go naveduva Gustav Vajgand. Kenet Jang pi{i, vistina e deka gr~ka nacija ne postoela pred 1912 godina. Vo taa i 1913 godina Makedonija me|u balkanskite dràvi bila podelena. Ama ovie ne bile dràvi, koi sami se oslobodile od islamskata=turskata Osmanova Imperija na makedonskoto carsko semejstvo Komnen, tuku so evropskite sili. Tokmu zatoa od pravoslavna Rusija sozdadenata Srbija taa re{ila da ja sozdade i pravoslavnata, zna~i makedonskata Grcija, {to i se slu~ilo. Vo ru-skata Grcija se napravilo pu~, bile poubieni i proterani proruskite kadri, koi bile zame-neti od bavarskite, i samo taka pelazgiskite tn.stari Grci bile odrodeni od svojot Home-rov jazik. Se ova govori, Grcija bila samo makedonska, a taa so drugite zemji me|usebno Ma-kedonija ja podelile. Spored patepiscite, Makedonija bila porazviena vo odnos na sosedi-te. Zatoa tie se ~udele, zo{to Makedoncite sakale da se oslobodat, koga tie ìveele podo-bro od nivnite bedni sosedi. Ovie im velele, nie sakame da se oslobodime od turskoto= islamskoto ropstvo. Ova bilo povod, {to vo dvete Balkanski vojni i Prvata svetska vojna, so svojot Makedonski front, Makedoncite da bidat najgolemi `rtvi, tie da se borat od str-

97

ana na Bugarite, Srbite, Grcite i dvete evropski strani. Makedonskite `rtvi bile progla-seni za Bugari, Srbi, Grci..., no ne Makedonci, do denes ne ispravena nepravda. So toa {to ova bilo vo Makedonija, vidliv e zlostorot vrz Makedoncite. Nejzini narodni govori bile od pelazgiskiot jazik. Ovoj vo nea imal najdolg razvitok, od postledonoto doba se do po 1945 godina. Ova se obrazloùva so toa {to Makedoncite sozdale svoja dràva za vreme na Vto-rata svetska vojna, so svoj slu`ben makedonski jazik, od brzja~kiot govor. Bidej}i Makedo-nija bila opla~kana i podelena, taa bila uni{tena. Ova bilo povod, {to vo nea nemalo raz-vieno radio i televiziska mreà, so koi bi se {irel slu`beniot makedonski jazik, kako i poradi nejzinata upropastenost taa ne moèla najsoodvetno da go nametne makedonskiot slu`ben jazik. Poradi se ova se do 1990 godina, duri i do denes, vo nea se zboruva na najiz-vornite govori na pelazgiskiot jazik. Ovoj samo vo poslednite vekovi bil mongoliziran. Ova se slu~ilo samo so naselenite Mongoli i toa od kavkazko- crnomorskite prostori.

Votson pi{i: Vo me|u vreme (1918- 1919 g.) Otomanskoto Carstvo se svelo na Mala Azija, so turski nacionalizam, koj se zasnoval na voenata sre}a i hrabrost na Mustafa Ke-mal. Mustafa Kemal vo 1919 godina go premestil sedi{teto na centralnata vlast vo Ana-dolija, vo Ankara. Ukinuvaweto na arapskoto pismo, so dekret vo 1924 g. zna~elo raskinu-vawe so minatoto. Vrz Kemal vlijael primerot so voveduvawe na latinicata vo Sovetskiot Azerbejxan 1925 godina. Turskoto nacionalisti~ko dvièwe baralo reformi vo turskiot jazik. Prepolnite zborovi i frazi kako i stilovi na arapskiot i persiskiot trebalo da se nadomestat so jazikot blizok na sekoj obi~en ~ovek. Turskoto lingvisti~ko dru{tvo bilo osnovano vo 1923 godina i trebalo za kuso vreme da gi eliminira arapskite i persiskite zborovi i da sozdade novi, so turski koren, kako nivna zamena. Od brzinata i ve{ta~kata akcija, imalo i sme{ni rezultati. Po nekolku godini, tempoto bilo zabaveno i zna~itelen broj na zborovi od netursko poteklo, koi bile vo upotreba, bilo dopu{teno da ostanat. Ata-turk umrel vo 1938 godina. ″Misleweto koe bi moèlo da go imaat Turcite za mestoto na svojata nacija vo svetot u{te e nejasno. Me|utoa, za da postoi turska nacija, za koja stotina godini porano ne stanuvalo zbor, nema nikakvo dvoewe″. Zna~i, nemalo turski narod.

Se kaà: ″Ukinuvaweto na arapskoto pismo, so dekret vo 1924 g. zna~elo raskinuva-we so minatoto″. So toa {to bilo ukinato arapskoto pismo, koe bilo vo arapskiot jazik, a ne persiskoto pismo od jazikot na Karaman od 13 vek, se potvrduva, jazikot na Mehmed Kara-man ne bil biten za muslimanite (Turcite), za koi arapskiot jazik do denes opstoil slu-`ben jazik na islamot. Jazikot na Mehmed Karaman bil persiski jazik, obogaten so mongol-ski zborovi. Se istakna: ″Prepolnite zborovi i frazi kako i stilovi na arapskiot i persi-skiot trebalo da se nadomestat so jazikot blizok na sekoj obi~en ~ovek″. Ova bilo so mongo-lski zborovi na Arnautite koi od Rusite bile proterani i tamu naseleni. Zatoa se odbe-gnuvale i Homerovite=tn.slovenskite. So toa {to bilo vnesena latinicata, a ne opstoilo persiskoto pismo, persiskiot jazik so negovoto pismo za narodot nikoga{ nemale va`nost

Ova se gleda i po toa {to vo turskiot jazik ima tn.Homerovi=tn.slovenski zborovi, koi se brigiski=brzja~ki, zna~i makedonski zborovi. Ovie na nasilni~ki na~in bile otfr-leni od makedonskiot jazik i toa po 1945 godina, a proglasuvaj}i gi turski. Me|utoa, tokmu takvite zborovi vo turskiot jazik bile nare~eni makedonizmi. Za da se potvrdi zlostorot vrz makedonskiot jazik, isto taka se otfrleni i mno{tvo makedonski zborovi proglaseni kako gr~ki, duri vla{ki i skiptarski, site makedonski od postledeno doba. Na toa ne se za-stanalo, makedonski bukvi bile proglaseni za bugarski, a se sakalo da se otfrli i bukvata y koja ne postoela vo srpskiot jazik, duri se baralo da se vnesi bilingvizmot, pokraj makedo-nskiot i srpskiot.Pak, srpskiot i ruskiot bile samo makedonski jazici na Kiril Solunski.

Istoto bilo i vo Ungarija. Votson istaknuva, deka ungarskata nacija onakva kako {to postoela pred turskata pobeda kaj Moha~a 1526 g. bila ograni~ena so zakonite na pri-padnicite na plemstvoto. Taa klasa obfa}ala ne{to pove}e od 5% naselenie, vklu~uvaj}i i golem broj siroma{ni lu|e koi ìveele kako selani. Ungarija bila pove}e jazi~na zemja, a ungarskiot jazik ne bil jazik za site ungarski plemiwa. Ungarskata gramatika bila napi{a-na izme|u 1830 i 1850 g. Ungarskiot jazik stanal slu`ben jazik, a drugite ne smeele da se ko-ristat vo javniot ìvot. Pejsonel pi{i, deka vo Ungarija u{te postoelo rivalstvo me|u ne-go (slovenskiot, R.I.) i ungarskiot, koj pripa|al na sosem druga jazi~na grupa. Se zaklu~uva deka vo Ungarija imalo samo dva jazika: mnozinski tn.slovenski i malcinski ungarski (mon-

98

golski). Od kaànoto proizleguva deka ungarskiot jazik na naselenieto kako malcinstvo bilo nasledstvo na poslednite preselbi na Mongolite. Romanija so Ungarija bile tn.domo-vina na tn. Sloveni, kako i deka Romanija i Ungarija se opkoleni so tn.Sloveni. Tokmu za-toa odpa|a mo`nosta deka tie ne bile tn.slovenski zemji. Bidej}i denes vo Romanija nema Mongoli od kade tie navleguvale vo Ungarija, zlostorot e ne oprostliv. Kako se odrodile tn.Sloveni moè da se objasni so onie 5%. Dràvata ako ima 2% vojska, 2% policija i 1% up-rava, mnozinskiot narod moè da se pot~ini. Toj postepeno i da se odrodi. Tokmu zatoa tn. Sloveni stanale Ungarci. Sli~no se slu~ilo i so Albancite ([kiptarite). Albanija bila samo na tn.Sloveni. Ova govori, Albancite bile samo odrodeni tn.Sloveni. Tokmu zatoa po-natamu skiptarskiot jazik gi ima site tn.Homerovi=tn.slovenski glasovi koi postojat kaj Makedoncite, Bugarite, Srbite i drugi tn.Sloveni. Mesto berlinsko- vienskata {kola da gi ostrani zborovite so tu|orasovo poteklo, kako {to bilo napraveno kaj tn.Sloveni, se pr-avelo obratno- se odfrlale tn.slovenski zborovi. Samo taka se do{lo do pobrzo odroduva-we na Belcite. Ova najdobro se potvrduva so temniot vokal. Ovoj bil vo masovna upotreba na istok na Balkanskiot Poluostrov, a malku na zapad. So toa {to Vlasite i Skiptarite nego go imaat pove}e od Srbite, Makedoncite i Grcite, {to vaì i za Hrvatite, toj bil ro-manski. Istoto bilo vo Romanija, koja bila latinizirana, {to vaèlo i za na Balkanot.

Bidej}i ima zagovor kon tn.slovenski jazik, jazik na Belcite, samo toj e nepodoben. Bidej}i Evropa, ~ie ime bilo na Brigija, se obedinuva, nejze i e potreben jazik na

belata rasa, a vakov bil jazikot na Makedonecot Kiril Solunski, tn.staroslovenski. OBEDINUVAWE NA EVROPJANITE SO JAZIK NA BELCI, TN.SLOVENSKI Herodot (V vek) pi{i, deka severno od Crno More i na dene{nite ruski prostori se

preseluvale ìteli od persiskite prostori, od Mala Azija i Balkanot. Preselbite prodo-lìle i po vremeto vo koe ìveel Herodot, {to vaèlo se do novata era, a {to prodolìlo i vo novata era. Bidej}i denes vo Ukraina i Rusija se govori samo tn.slovenski jazik, zaklu-~okot e ednostaven: jazikot na Belcite bil pelazgiski=tn.slovenski jazik.

Najbiten bil kievskiot sve{tenik Nestor (XI-XII vek). Toj pi{el deka Rusite po-teknale od Ilirija, ova bilo od Balkanot. Ova bilo povod ruskite Zatkarpati da bidat sa-mo na Balkanot. Harold Lamb za vreme na Vizantija tvrdi, deka ″ottoga{ pa se do neodamna nemalo zaemno razbirawe me|u istok i zapad. Samo na sever, kade {to Makedoncite odvaj navlegle, Rusija preku bavno i naporno pro{iruvawe sozdala evroaziska dràva″. Toa bilo samo po VI vek. Spored Jeremija Ruso, vo ″Letopisite na Moskovija″, Rusite, odnosno Mosko-vjanite, imale eden ist jazik kako starite Makedonci.128 Vo tn.vizantiski zapisi se uviduva, deka ruskite knezovi so carigradskite carevi govorele bez preveduva~-i samo na tn.Home-rov=tn.slovenski jazik. Ova se obrazloùva i so toa {to na govor ne se pi{elo, tuku samo na jazik. Vakov bil samo koine. Na ovoj jazik me|u knezovite i carevite ne opstoil nikakov dogovor. Ova se potvrduva so navodot na Obolenski: ″Nema neposredni dokazi deka vizanti-skite misioneri vo Rusija namerno ja pottiknuvale slovenskata narodna tradicija, no nej-zinoto brzo {irewe po 989 godina i potpolnoto isklu~uvawe na gr~kiot od liturgijata- i toa vo vreme koga Ruskata crkva ja vodat sve{tenici koi bile postaveni od Carigrad″. So toa {to koine bil isklu~en od Carigrad, vo koj bil samo slu`ben a ne naroden jazik, na ca-revite vo Carigrad naroden jazik im bil samo tn.Homerov=tn.slovenski jazik. Ruski slu`-ben jazik opstoil samo makedonskiot na Kiril Solunski, tn.staroslovenski.

Na barawe na Justinijan I, Ohridskata arhiepiskopija na V vselenski sobor vo Cari-grad, vo 535 godina, bila oficijalizirana. Taka taa kako Justinijana prima formalno bila kanonski i dràvno pravno potvrdena od Svetata stolica vo Rim, kade bila proglasena nej-zinata samostojnost i nezavisnost. Toga{ taa vladeela vrz celiot Ilirik,od Solun na jug,do Panonija na sever: ilirsko=slovensko(sklavinsko).

Ohridskata arhiepiskopija bila op{ta makedonska so pelazgiski jazik, koja se razli-kuvala od koine na Carigradskata patrijar{ija. Bidej}i koine bil voop{to nerazbirliv, 128 Moskovskite anali izri~ito povrzuvaat deka Rusite,odnosno Moskovitite bile so ist ja-zik kako i anti~kite Makedonci.Vrskata na Rusija e so Moskva.Taa bila osnovana po X vek.

99

Ohridskata arhiepiskopija bila prifatena i zapo~nal da se {iri staromakedonskiot jazik kako slu`ben jazik. Toa bilo duri i vo Rusija: Vrskite bile Ohrid so Kiev po~nuvaj}i od IX vek koga od Ohridskiot univerzitet po~nal protokot na idei, pisma i kultura na severo-istok, sever istok. Spored Vladimir Mo{in, kievskiot knez Vladimir vo 987 godina, ″prv ispratil prateni{tvo kaj Samoil vo Ohrid so predlog za sojuz i molbi za organizirawe na hristijanska crkva so slovenska bogoslu`ba″. Zatoa od Ohrid bil ispraten vo Kiev episko-pot Leon na funkcijata mitropolit na Kievska Rusija. Toj tamu zaminal so mnogu brojni mi-sioneri- sve{tenici i |akoni- so golem broj bogoslu`beni knigi koi se osnova za prepisi i za sozdavawe svoja kni`nina. Otkako se pokrstil blaèniot Vladimir, kako {to e zapi{a-no vo letopisot na novogorskite vladici od 991 godina, prodolìlo da se {iri Svetoto pi-smo na slovenski i taka Kiev stanal ″vtor Ohrid″.

M.D.Priselkov (1881- 1941) pi{i za prviot ruski mitropolit, Teopemt, vo 1037 go-dina, Ruskata crkva bila pot~ineta na Ohridskata arhiepiskopija. Kievska Rusija hristi-janstvoto go primila ne od Vizantija, tuku od racete na ohridskiot arhiepiskop, oti Ruska-ta crkva bila edna eparhija na Ohridskata arhiepiskopija. Toa bilo koga vizantiskiot car Vasilie II na ~elo na Ohridskata arhiepiskopija go postavil arhiepiskopot Jovan, potvrdu-vaj}i ja so svoja hrisovuqa nezavisnosta na Ohridskata arhiepiskopija. Knegiwata Olga vo kneèvskiot dvor bila prva hristijanka. Nejziniot sin Svatoslav ostanal mnoguboèn. Ru-skite letopisci siot triumf od pobedata na hristijanstvoto nad jazi~nicite mu ja pripi-{uvale na Olginiot vnuk, knezot Vladimir. Knegiwata Olga po smrtta bila kanonizirana. Pokrstuvaweto na Kievska Rusija se sovpa|a so postoeweto na Samoilovoto Carstvo i nego-vata Ohridska patrijar{ija. Jurisdikcijata na Ohridskata se protegala i na Ruskata crkva po podpa|awe na Vasilie II Makedonski. Taka vnukot na Olga, Vladimir, bil pokrsten vo Ohrid vo 987 godina. Prvata èna na knez Vladimir (nejzinoto ime ne e poznato), majka na nivnite sinovi Boris i Gleb, prvite ruski svetci, bi moèle da bidat od semejstvoto na Car Samoil, oti nivnite hristijanski imiwa Roman i David ~esto se sre}avaat me|u veli-kodostojnicite na pridru`bata na Car Samoil.Verojatno,odnosite zaladile koga Vladimir ostanal vdovec i se oènil so sestrata na vizantiskiot car. Pak, Jurij Korijatovi~ vo 1373- 1374 godina ja formiral pravoslavnata Metropola Moldavija (vo ~ij sostav vleguval i del od Bukovina), koja ja pot~inil na Ohrid.

Osven toa, Ohridskata arhiepiskopija, odnosno patrijarsi, se intitulirale so imeto na Justinjana prima od 535 godina, a pak Justinijana prima so edikt na Justinijan I bila pro-glasena za prva po rang crkva. Toj primat trael 10 godini, po {to taa bila proglasena za ed-nakva na Rim i Carigrad ″za site vremiwa″, {to nikoga{ ne e otpovikana. Od Ohridskata arhiepiskopija nekanonski vo 1219 godina se otcepila Smederevskata eparhija koja prera-snala vo Srpska pravoslavna crkva. Analogno na toa prerasnuvawe se slu~i odvojuvawe od Kievskata (ukrainskata) Ruskata pravoslavna crkva. Zna~i, Ohridskata arhiepiskopija bi-la ″majkata″ na {ireweto na hristijanstvoto so staromakedonskiot jazik. Pa se istakna, de-ka Carigrad go isklu~il koine, no toa ne se slu~ilo so tn.staroslovenski jazik.

Spored prepiskata od Teofilakt Ohridski, za kogo slu`ben jazik bil koine, toj ne pre~el da se vr{i bogoslu`ba so crkovniot jazik. Toa moralo taka da bide, bidej}i toj bil Makedonec, a jazikot bil samo reformirani koine ili staromakedonski. Ohridskiot arhi-episkop upravuval so slednite eparhii: 1. Ohridskata, vo koja spa|ale i pomali crkovnoad-ministrativni oblasti- enoroja, upravuvala so Ki~evskata, pa Mokra (spored drugi i Pre-spa); 2.Skopskata; 3.Prizrenskata; 4.Lipeniskata; 5. Moravskata; 6.Belgradskata; 7.Trijadi-~kata (Sofiskata); 8.Vidinskata; 9.Male{evskata; 10.Strumi~kata; 11.Serskata; 12.Pelago-nskata; 3.Slani~kata; 14.Vodenskata; 15.Kosturskata; 16.Kaninskata; 17.Glavini~kata; 18.De-volskata; 19.Veriskata; 20.Debarskata. I.Snegarov, za kogo po smrtta na Vasilij II Teofi-lakt gi upravuval i: Velbu`dska, Ni{ka, Sremska, Ra{ka, Grebenska i Vrenotska ili Vla-{ka. Vajgand pi{i za Ohridskata arhiepiskopija. Toj naveduva, deka vo 1020 godina taa ja opfa}ala ne samo Makedonija, no i Epir, Tesalija, se do Dunav.

Inaku spored Bihaq- Merin, prv golem spomenik na sredovekovnoto slikarstvo bila crkvata Sv.Sofija vo Ohrid, a ve}e vo vtorata polovina na IX vek bil oformen vo Vi-

100

zantija ~vrst sistem na ukrasuvawe na hramovite. ″Vo edinstveniot kompleks na crkvite na Srpskata(Pe}kata, R.I.) patrijar{ija vo Pe} najstara crkva bila crkvata Sv. Apostol na arhiepiskopot Arsenij I od sredinata na XIII vek″. (Ohridskata arhiepiskopija bila posta-ra od Pe}kata arhiepiskopija na arhiepiskopot Arsenij, a taa tek podocna stanuva patri-jar{ija, R.I.) Na Ohridskata arhiepiskopija na po~etokot na XV v. i se pot~inile Sofi-skata i Vidinskata eparhija, a vo sredinata na istiot vek u{te Vla{kata i Modavskata eparhija. Do 1557 godina i pripadnale i delovi na Pe}kata patrija{ija zaedeno so gradot. Pod nea bile pot~ineti nekolku pravoslavni op{tini vo Italija (Apulija, Kalabrija, Si-cilija i Venecija), a i dobar del na pravoslavnite op{tini vo Dalmacija. Samo so otfrlu-vaweto na Ohridskata arhiepiskopija od strana na smederovskiot mitropolit Pavle vo 1530 godina i so obnovata na Pe}kata patrijar{ija vo 1557 godina, Srpskata pravoslavna crkva dejstvuva samostojno so tradiciite na Ohridskata arhiepiskopija. I pokraj toa {to Dalmacija i Venecija ja primile jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija vo 1575 godina i {to na po~etokot na XIV v. bile izgubeni eparhite vo ju`na Italija, granicata na dejstvuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija ostanuva se do nejzinoto prinudno ukinuvawe, koga Arsenij na 16.01.1767 godina pod pritisok na Osmanite ja priznal Carigradskata pa-trijar{ija, toj podnel ostavka od svojata dol`nost i pobaral nejzino ukinuvawe.

Ovde bi trebalo da se proba da se odgovori dali Ohridskata arhiepiskopija bi moè-la da bide bugarska, prisvojuvawa kako {to bilo i so Kiril i Metodij, koga vo 1211 godina za vreme na carot Borila po soborot e izdaden Borilov sinodik koga za prv pat tie se na-re~eni za bugarski svetiteli. Inaku, Ohridskata arhiepiskopija e osnovana vo vtorata po-lovina na X vek i vo 969 godina okolu tri ~etvrtini od Makedonija bile pod Bugarija. Bu-garskata crkva imala sedi{te vo Dorostel. Taa bila likvidirana od vizantiskiot car Jovan Cimiskij i zatoa bugarskata crkva pove}e i ne postoela. Samoil vo svojata prestolnina na ostrovot Ahil vo Mala Prespa sozdal posebna crkva i toa vrz avtoritetot na lariskiot svetitel Ahilej, ~ii mo{ti po~ivaat na ostrovot, koja zapo~nala so tri stepeni poniskata mitropolija, a potoa prerasnala vo arhiepiskopija, {to e vo sprotivnost so na Bugarskata crkva, koja kako najvisok rang bila patrijar{ija. Koga se sozdalo Vtoroto bugarsko carstvo vo Trnovo (ne Trnovo od trn, ami Tirnovo od Tir i novo) bila obnovena Trnovskata patri-jar{ija. Bidej}i istovremeno postoela i Ohridskata arhiepiskopija, ne e mo`no edna drà-va da ima dve crkvi, {to dosega ne e zabeleàno dvo crkovna dràva. Samoil ja prifatil bulgarskata (narodnata) kruna. Taka Samoil bil Makedonec samo so narodna kruna, sproti-vnost na carskata. Bidej}i makedonskiot carski dvor ne gi prifa}al krunite od licata koi go cepele Makedonskoto Carstvo, krunata bila dodeluvana od neprijatelite na Makedon-cite, naslednicite na Rim. Kako potvrda deka Samoil bil samo Vizantiec (Makedonec) e najmerodavniot dokaz: kaj nego slu`ben jazik bil carskiot koine so vo Ohridskata arhiepi-skopija narodniot crkoven vulgarski (naroden), a ne bugarskiot (tataroturskiot). Narodni-ot jazik bil i vo Trnovskata patrijar{ija, no nikoga bugarskiot (mongolskiot).

Od izloènoto se gleda deka Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska narodna cr-kva deluvala ne samo na Makedonskoto Poluostrovo, tuku so makedonskoto pravoslavie. Toa bilo samo so jazikot na Belci, tn.starosloveni=staromakedonski=bulgaren (naroden) jazik.

Bidej}i vo Evropa se govorat pove}erasni jazici, zapadno od Germanija dvorasni ja-zici na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti), isto~no od Francija na trorasni jazici (i mon-golski, Gotite bile Tatari), Evropjanite }e se obedinat samo so tn.staroslovenski kako slu`ben verski (hristijanski i islamski) jazik a naroden brigiski=brzja~ki od postledeno doba. Na ova treba da i prethodi obedinuvawe na pravoslavnite tn.Sloveni so vozobnovena-ta Ohridska arhiepiskopija koja treba da prerasne vo patrijar{ija so svojot ruski patri-jarh, a samo toj e kanonski so Ruskata crkva, {to ne vaì za unijatskata Carigradska patri-jar{ija koja bila i e pod Rim so nejziniot Vatikan, na papite. Sedi{teto na patrijarhot tr-eba da bide vo Ohrid. So toa }e se otfrlat verskite pove}erasni jazici: novopersiski i ko-ine kako dvorasni jazici, naslednici na aramejski i staroegipetski. Istoto vaì, na latin-skiot koj bil naslednik na koine, a i gotiziraniot (tatariniziraniot) koine kako gotski jazik. So toa kone~no Evropjanite i po{iroko Belcite }e postanat rasnosvesni, kako {to denes opstoile tn.Sloveni i toa blagodarej}i na makedonskiot jazik na Kiril Solunski, tn.

101

staroslovenski. Se ova govori, za Evropjanite zaludni bile nivnite kolonii so nivniot ra-sizam, koga denes tie kako rasnonesvesni se odrodile od jazikot na Belcite, tn.slovenski.

Zna~i, iako nas, Makedoncite kako anti~ki=etni~ki se do severno od Ni{, a i kako od siot Makedonski Poluostrov, Balkanski samo od 1809 godina, do denes Kontinentalcite ne delat, koi vo vtoriot milenium od ovaa era bea kanibalisti, kolonisti i rasisti, samo zlo~inci, }e gi dovedeme vo Brigija=Brzjakija, vo Ohrid, Bitola, Prilep...da go nau~at jazi-kot na postledenite Brigi. Nivnite Demirhisarci se so najgolem broj pisateli. A ova e sa-mo zatoa {to nivniot jazik bil najbogat. Nivnoto tvrdewe za narodite e namerodavno: naro-dite bile samo edno podeleno gomno, i toa od kolce na kola, a ovaa bila samo kontinenta-lna. Istoto vaèlo i za Evropjanite, narodi samo vo XVIII i XIX vek, a nikako porano.

Pak, Brigite bile Makedonci. Makedoncite bile i se samo genijalci. MAKEDONCITE GENIJALCI Makedoncite vo starata era imale svoja parna ma{ina...Soprugata na Ajn{tajn Mile-

va, makedonsko ime, psuela na makedonski a ne na srpski, ja primila Nobelovata nagrada. Kako nea Makedonec bil i Nikola Tesla,~ii semejstva bile preseleni vo Avstro-ungarija. Istoto bilo i so lete~kite tawiri,~ij nacrt go napravila Jugoslovenka (Makedonka) i Ger-manka. Samo za potsetuvawe, Hitler imal prijatel Lam, toj vo Tibet ispratil svoja ekspe-dicija, a tamu ìveele Makedonci so svojot {arlaninski pes.Bidej}i Makedoncite bile po-ve}ebo`ci, tie pravele i svetski ~uda. Ednoboèstvoto ne dozvoluvalo nauka. Ako Evreite sakaat da se bavat so nauka, tie morat da se otkaàt od ednoboèstvoto. Tokmu zatoa, spo-redeno so kapitalot, Makedoncite kako najbedni mnogu pove}e postignale od bogatite Evr-ei. Da se dodade i Pupin...I komjuter Atanasov. Ona {to Makedoncite go znaele za geneti-kata, {to Kontinentalcite go nau~ile po tn.Sloven Gregor Mendel, Makedoncite go prime-nuvale vo svojata Makedonija i nasekade niz Svetot. Koga iz~eznatata flota na Aleksandar Makedonski stignala vo Amerika, mornarite se oènile so Indijanki, a vo XV vek Maite, spored makedonskata mitologija, od Maja=Maia, }erka na Atlas, so Zevs go dala sinot Her-mes, {to vaì i za drugite..., bile Belci, kako {to bile divite pla~ka{ki Kontinentalci, koi se nivno uni{tile, a i niv gi istrebija. Za istrebuvawe ostanavme u{te nie, ovde osta-nati, za nas da ne delat, dodeka ne ne sotrat. Ako tie nas od 1071 godina ne ne sotruvaa, nie znaevme za upotreba na trevnilekarstva, le~evme so mo~ka, imavme antibiotici (vo babin-prde`)...,a tie za niv znaat samo od XIX i XX vek. Onoj {to ni{ti i ubiva, i toa samo za po-ve}e dobivka, nego ne go zanimava ni{to, samo {to pove}e da opla~ka i najlesno da ìvee.

Za Makedoncite pomasovno da ja postignat svojata genijalnost, tie treba da se hranat ne so hraniva od drugo genetsko- geografsko podra~je, tuku i ne so podale~no geografsko po-dra~je so pove}e od 50 km od svoite ìveali{ta. Primer, Pelagoncite, ~ija bila Crna Reka, tie kako centralni se so grani~nite 50 km od kade taa izvira i kade taa se vliva. Ili po-{iroka, krajno atni~ka=etni~ka Makedonija, nikako von balkanski=makedonski prostori.

Zna~i, se govori za genetsko- geografsko podra~je koe e razli~no za Belci i Temni. Temnite imale zaedni~ko poteklo pred da postojat kontinentite. Sledi povrzanosta so na-slednosta...lektini itn., koi se {tetni za drugo genetsko- geografsko podra~je. Za primer se naveduva {to D.C.Xervis,pod ″4. ôvekov po~etok″, veli: ″Ponekoga{ e te{ko da se svati deka vo po~etokot sme bile mikroskopski sitni su{testva. Amerikanskiot pisatel Oliver Vendel Holms (Wendel Holmes) govorel deka ~ovekoviot ìvot zapo~nuva stotina godini pr-ed negovoto roduvawe. înitel e deka na{iot ìvot fiziolo{ki ne po~nuva so roduvaweto, tuku devet meseci pred doa|awe na svet. Trun~icata od koja se razvivame oìvuva zablagoda-ruvaj}i i na hranata...″...″Limonasto ovo{je, popat portokal i grejpfrut, kako i sokovi od niv, treba da se zamenat so grozje, jabolka i sokovi od brusnica, najdobri izvori na mine-ralni sostojki koi se potrebni na zametokot i deteto vo razvojot″. Se gledaat dve genetsko- geografski podra~ja: prvo na Temnite i vtora na Belcite. Grozjeto i jabolkoto se nezame-nliva vo ishranata na Makedoncite. Duri jabolkoto ima mnogu pektini koi apsorbiraat ot-rovi, koi se naj{etni za ~ovekot...Za ova da se objasni, e {to prethodno Xervis, pod ″3.. Za-koni na ìvotinskiot svet″, naveduva: ″...Zo{to, na primer, bolni ìvotni odbivaat da ze-maat hrana ? Zatoa {to so toa vo svoeto telo predizvikuvaat edna nova biohemiska sostojba,

102

koja go zabrzuva nivnoto ozdravuvawe. Koga sme bolni, nie povtorno, po~esto jademe se {to se donese, i so toa deluvame zapravo sprotivno na ìvitinskite zakoni. Zakrepnuvaj}i ja biohemiskata promena, sli~na na ona vo teloto na ìvotnite, vo tie priliki moème da po-stigneme ograni~uvawe na nekakov kisel napitok, popat sok od grejpfrut, koj sodrì vin-ska kiselina, ili sok od brusnica, koja sodrì limonska, jabol~na, kininska i benzoeva ki-selina, ili sok od jabolko, koj sodrì jabol~na kiselina...″. Vidlivo e deka se raboti za vi-nska kiselina od grozje, {to vaì za jabol~na kiselina od jabolka od na{eto geografsko po-dra~je, kako i drugi kiselini koi se metabiliziraat, vo citratciklus...A pak, brusnicata e ima kaj nas. Taa e bogata so vitamini, a naro~ito vitaminot C i A. Tokmu ovie vitamini se od na{eto podra~je, posebno piperkata so vitamin C. Dvojniot nobelovec Linus Pauling (1989) pi{i: Citaminot C e najneophoden za zdravjeto. Hranivata denes spored sodrìnata na vitaminot C se podeleni vo tri grupi: niski do 2.400 mg, sredni (limon, portokal) so 2.500 - 4.900 mg i visoki od 5.000 mg (piperkite, 14.200 - 16.500 mg). Vitaminot C e netoksi~en i deluva vrz bakteriite (bakterociden), detoksicira, ja kontrolira i odrùva fagocito-zata, se koristi protiv razni zaboluvawa (nastinka, grip i drugi infektivni zaboluvawa), gi zazdravuva ranite i povredite, se koristi pri rak, alergii, bolki itn. i ja zgolemuva mu-skulativnata aktivnost. Tokmu piperkata i drugi kulturi Makedoncite gi odnele vo Ju`na i Centralna Amerika. Bidej}i dvete i pripa|aat na isto genetsko-podra~je so Afrika, site onie kulturi koi ne postojat ju`no od Sahara, niv Makedoncite gi odnele vo dvte Ameriki.

Ama za Makedonija se govori samo za geografsko podra~je, so po~va...so drug hemiski sostav, {to vaì i za se drugo, povrzano so naslednosta itn. Vakva bila vodata, zatoa {to vodata=vedata e mo}, znaewe...Da ne se izumi brigiski Voden so svojot jug, makedonsko srce.

Vodata e najbitna vo ìvotot i taa e osnova na ìvot. Serumot na krvta go ima istiot soodnost na joni kako vo pramoreto, zatoa{to ìvotot po~nal od nego, povrzuvaj}i ja genet-skata osnova. Taa ima edinstveni odliki: taa na + 4° C e so najgolema gustina, a taa koga mr-zne se {iri, kako sprotivnost na se drugo. Vo isto vreme, taa moè da se najduva vo zamrzna-ta, te~na i isparliva sostojba. Bidej}i vodata vo hranivata u~estvuva so najvisok udel, taa e glavniot nositel za genetskoto- geografsko podra~je. A taa ima mo}, taa znae da pamti, taa e nezaboravliva, kako genetska osnova. Iako vodata e so edna ista hemiska formula, taa ima razli~na kristalna struktura, koja se razlikuva za kaànoto za dobro, zlo, ravnodu{nost... Pri izbor, ìvotnite ja odbiraat izvorskata voda, koja e bez promeneta struktura, a ja od-bivaat od gradskiot vodovodat koja kako prerabotena (sobirawe, taloèwe, filtrirawe...) e so mnogu izmeneta struktura. Vodata vo srebreni ~a{i ima posebno baktericidno dejstv-ie, {to go znaele anti~kite Makedonci, a i podone`nite aristokrati, a i vojni stare{ini i nivnite vojnici, sniùvaj}i gi infekciite.

Zna~i, Makedoncite kako anti~ki=etni~ki moraat sami da doprinesat, tie da si go vratat svojot sjaj i na svojata anti~ka=etni~ka Makedonija, duri po{iroko na Makedonski-ot Poluostrov, da i pomognat, toj da se obedini kako eden narod so tn.slovenski jazik, {to vaì i po{iroko Evropa, koja treba da se doobedini so imeto na makedonska Brigija (Ev-ropa), kade bila tn.Troja, a site Evropjani govorat, tie imale Trojansko poteklo. Se ova go-vori, tie imale samo brigisko i makedonsko poteklo.129

L I T E R A T U R A

Naslovot ″Istorija na Evropjanite″ e napi{an spored Larus. Za knigava se koriste-ni i delovi od avtorovive knigi: 1. ″Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite″, format 5.

a. prvo izdanie avgust vo 1998 godina, strani 354 (10)

129 Na 22.04.2009 isprativ predmet so naslov ″Vo Elada sekoga{ se govorel samo pelazgiski jazik″ i toa do Pretsedatelot na R.Makedonija, Pretsedatelot na Vladata i Gr~kata ambasada. Ovoj predmet go isprativ i do ambasadite na Rusija, SAD, Britanija, Germanija, Francija, Avstrija i vesnikot ″Ma-kedonsko sonce″. Koga ja vnesov mojata posledna kniga na internet, toga{ go izbri{av predmetot. Toa be{e povod da se objavi ovaa kniga. A bidej}i ne se odyva niedna ambasada, za nas o~eviden e zagovorot.

103

b. vtoro izdanie mart vo 1999 godina, strani 519 (10) v. treto izdanie maj vo 2007 godina, strani 621 (9)

2.″Nov Aleksandar Makedonski″ (tn.Skenderbeg=Georg Kastriot) a. prvo izdanie vo mart 2001 godina, strani 159 (9) b. vtoro izdanie vo juni 2003 godina, strani 334 (9) 3. ″Odroduvawe na Makedoncite″, avgust 2001 godina. 4. ″Vozobnuvawe na anti~ka Makedonija″, april 2002 godina. 5. ″Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti″, juni 2002 godina. 6. ″Vlasite- t.n.Sloveni″, septemvri 2002 godina. 7. ″Zavera protiv anti~kite Makedonci″, oktomvri 2002 godina. 8. ″Grcite- ve{ta~ki narod″, april 2003 godina. 9. ″Ishrana na govedata″, maj 2003 godina. 10. ″Slovenite- germanski falsifikat″, juni 2003 godina. 11. ″Germancite i Makedoncite- edno isto″, juli 2003 godina. 12. ″Evropjanite poteknale od Balkanot i Mala Azija″, mart 2004 g. 13. ″Grcite- odrodeni Sklavini i Sloveni″, juni 2004 godina. 14. ″Makedonskata Komnenova Albanija″, avgust 2004 godina. 15. ″Homerova Troja na domorodci- t.n.Sloveni″, januari 2005 godina. 16. ″Evreite- t.n.Sloveni″, april 2005 godina. 17. ″Homerova=tn.slovenska Makedonija″, oktomvri 2005 godina. 18. ″Albancite kolonisti vo Makedonija″, januari 2006 godina. 19. ″Atlantida-falsifikat na Solon i Platon″, dekemvri 2006 godina. 20. ″Brigite=Brzjacite bile postari od Egiptjanite″, mart 2007 godina. 21. ″Albancite odrodeni Brzjaci i Mijaci″, maj 2007 godina. 22. ″Bugari=narod bile Tatarite=Arnautite″, maj 2007 godina. 23. ″Homerovi=tn.slovenski Morejci=Grci″, avgust 2007 godina. 24. ″Od Makedonci=Pravoslavni do Turci=Muslimani″, noemvri 2007 god. 25. ″Belcite narod so eden jazik″, na germanski jazik, 319 strani, 07.03.2008 26. ″Makedonecot Georg Kastriotis, t.n.Skenderbeg″, 15.04.2008. 27. ″Helas″, na germanski jazik, 148 strani, 14.06.2008. 28. ″Slovenite falsifikat″, 250 strani, 18.09.2008. 29. ″Helenite i Grcite falsifikat″, 199 strani, format 5, 13.11.2008. 30. ″Dodunavska Makedonija″, 296 strani, format 5, 21.01.2009. 31. ″Etnografija na Makedonija″, na germanski jazik, strani 81 format A4, 24.02.2009. 32. ″Od kogo postanavme″, strani 256 format A4, 18.05.2009.

NAPOMENA: Knigite pod 25, 27 i 31, koi se na germanski jazik, moàt da se najdat na internet: www.Brigien.com, {to vaì i za Zmejova Dupka, koja e navedena vo ″Ilijada″ po-kraj Crna Reka, vo Demir Hisar, me|u selata Dolenci i Babino. Istoto vaì i za kniga pod 32. A i ovaa 33-ta kniga e vnesena vo internet.

104

S O D R @ I N A

Predgovor...............................................................................................................................3 Istorija na Evropjanite.....................................................................................................4 Belcite povle~eni vo Sredozemniot Bazen.................................................................38 Brigi=Brzjaci......................................................................................................................40 Kelti.......................................................................................................................................43 Balkansko poteklo na Frankite......................................................................................45 Vrskite na Frankite so Makedoncite............................................................................48 Jazikot na Belcite...............................................................................................................49 Germancite bile samo Sklavini=tn.Sloveni................................................................53 Sklavinite (tn.Sloveni) odvratna rasa..........................................................................54 Tn.Germani=Sklavini=tn.Sloveni rasnonesvesni.......................................................55 Sklavinite bile proglaseni za Sloveni.........................................................................57 Sloveni samo spored slovo..................................................................................................59 Evropski zagovor vrz tn.Sloveni......................................................................................60 Vozobnovuvawe na anti~ka Makedonija...........................................................................63 Makedonija..............................................................................................................................63 Greiki=tn.Grci......................................................................................................................67 Genetikata i tn.slovenstvo.................................................................................................71 Panslovenizam.......................................................................................................................72 Tatarite i Krimskata vojna................................................................................................74 Kolonizirawe na Arnautite..............................................................................................76 Skiptarija...............................................................................................................................79 Na Balkanot sekoga{ se govorel samo pelazgiski jazik..............................................85 Makedoncite govorele samo pelazgiski=varvarski jazik...........................................88 Pelazgiski=tn.slovenski narodi......................................................................................90 Ramkovniot dogovor go potvrdi bukure{tanskiot dogovor........................................93 Odrodeni Pelazgi=tn.Nesloveni......................................................................................95 Obedinuvawe na Evropjanite so jazik na Belci, tn.slovenski...................................98 Makedoncite genijalci.......................................................................................................101

Documents

EVROPSKITE ZLOSTORI VRZ MAKEDONIJA · 3 PREDGOVOR Posledniot milion godini postoe{e ledeno doba. Tokmu zatoa belata rasa be{e po-vle~ena ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot