FI 173 33 NS IKT informator.pdf · 2007. 9. 10. · prodaja poslovne IKT opreme. Kako ocenjujete stanje na področju IT v prvi polovici leta 2007 v Sloveniji v pri-merjavi z letom

FINANCE, torek, 11. septembra 2007, št. 173www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Odločali se bomo bolj preudarno Drugo leto bo v Slovenijo intenzivneje pljusknil val orodij za podporo odlo-

čanju, katerih uvedba je za vsako podjetje težak projekt. 36, 37

INFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

9. OKTOBER 2007

00111001 00111011 001111111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

Večina požarnih zidov ne zadošča

za celovito zašči-

to, pravi Andrej Kobal iz Aste-ca. 42, 43

FI_173_33_NS_IKT.indd Sec1:17FI_173_33_NS_IKT.indd Sec1:17 9/10/07 3:47:16 PM9/10/07 3:47:16 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 11. septembra 2007, št. 173www.finance.si34

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalni zunanji sodelavc:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom:Tina Malovrh, Ingrid ExleLektoriranje: Ivana Klečina

Naslednji IKT informator bo izšel 9. oktobra 2007

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno.

V Berlinu se je pred manj kot enim tednom končal sejem,

ki se z drugima dvema podobnima dogodko-ma, sejmoma CES v Las Vegasu in Photokina v Kölnu, tepe za drugo mesto med vsemi sejmi v svetu. Največji je seveda sejem CeBIT v Hanno-vru. CES in Photokina na eni strani zbereta več razstavljavcev (2.700 oziroma 1.579) kot IFA (1.212), na drugi pa imata manj obiskovalcev (162 oziroma 140 tisoč) od sejma IFA (235 tisoč). Photokina je v slabšem položaju, ker jo organizi-rajo vsako drugo leto, pa še ožje vsebinsko področje foto in video opreme pokriva. Vsem trem sejmom, ki tekmujejo za drugo mesto v svetu med vsemi sejmi (ne le s področja IKT), pa je skupno, da so za razliko od splošno usmerjenega IKT velikana v Hannovru posvečeni potrošniški elektroniki.

Prodaja potrošniške elektronike (consumer elec-tronics, CE) raste precej hitreje kot prodaja poslovne IKT opreme, po vrednosti in še bolj po količini. Hitro se povečuje tudi njena uporaba v poslovne namene, ki si je celo prislužila lastno ime (konzumeracija). Po raziskavi, ki jo je v juliju opravilo nemško analitsko podjetje GfK (Growth for Knowledge – Rast za zna-nje), bodo uporabniki po vsem svetu letos porabili 9 odstotkov več denarja na potrošniško elektroniko, ki vključuje avdio in video opremo, digitalno foto opremo ter IT in komunikacijsko opremo, ki sodi v ta segment. Rast bo največja v Aziji (12-odstotna), povprečna v ZDA (9-odstotna) in nekoliko manjša na območju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (7-odstotna). Ker bo rast v zahodni Evropi manjša (5-odstotna), je očitno, da bo v jugovzhodni Evropi in pa tudi pri nas nekoliko višja. Največjo rast po vrstah ključne opreme pa beležijo ce-nejši prenosni računalniki (20 odstotkov), ki jih GfK razvršča v potrošniški segment, ki jim sledijo mobilni telefoni (16 odstotkov) in televizorji (12 odstotkov). Na te tri skupine se nanaša celo 60 odstotkov potrošniškega in sorodnega trga IKT. Gonilo celotnega potrošniškega trga so inovacije, ki vključujejo vse hitrejši prehod na prenosnike, širjenje pametnih telefonov in vse večje zanimanje za ploske zaslone. Uspeh nekaterih drugih naprav, kot so denimo navigacijske naprave (z izredno 84-odstotno rastjo) in predvajalniki MP3 (15-odstotna rast), pa dodatno prispeva omenjeni globalni sliki.

Največji del rasti prodaje potrošniške opreme v zahodni Evropi (in verjetno tudi na preostalem delu stare celine) bo letos na področju LCD in plazma tele-vizorjev, kjer bo rast dosegla 24-odstotna. Zasluge za rast v tem segmentu sorazmerno drage opreme je treba delno pripisati tudi splošnem povečevanju priljublje-nosti potrošniške elektronike, ki bo v tem delu Evrope prinesla 62 milijard evrov. Navedeni kazalci potrjujejo trend neprekinjene rasti vloge in tržnega položaja po-trošniške elektronike, ki v procesu rastoče digitalizacije, konvergence in integracije podatkov, govora, glasbe, slike, televizije, videa in filma ter tudi informatike in komunikacij zajema vse večji segment skupnega CE in IKT trga, ne nazadnje tudi poslovnega.

Življenje v

digitalnem svetu

UVODNIKEsad Jakupović [email protected]

Prodaja potrošniške elektronike (consumer electronics, CE) raste precej hitreje kot prodaja poslovne IKT opreme.

Kako ocenjujete stanje na področju IT v prvi polovici leta 2007 v Sloveniji v pri-merjavi z letom prej?Visoka gospodarska rast v Sloveniji vpliva tudi na rast trga IKT. Po podatkih IDC Slovenija je vrednost sloven-skega trga IT v preteklem letu znašala približno 550 milijo-nov evrov, vendar je bila rast le 8-odstotna. Podobno kot v EU, se je najbolj povečala vrednost storitev IT, in sicer za približno 35 odstotkov, kar je še vedno manj od povprečja v EU. Rast v sektorju IKT se je nadaljevala tudi v prvi polovi-ci letošnjega leta in pričakuje-mo, da bo letošnje leto v celoti uspešnejše kot lansko.

Kakšna pa je bilo stanje na področju komunikacijskih tehnologij?Na področju telekomunika-cij je stanje boljše kot na po-dročju IT. Lahko rečemo, da so telekomunikacije dosegle zrelostno dobo. K temu pri-pomore predvsem večja kon-centracija kadrov in kapitala. Na področju telekomunika-cij je konkurenca dosti večja kot pred leti. Še posebno se razvija področje širokopasov-nih povezav na internetu in hitrih povezav na mobilnih komunikacijah.

Kaj pa lahko pričakujemo do konca leta na področju IKT?

Trend rasti na področju sek-torja IKT se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu.

Koliko so takšni rezultati zadovoljivi, posebno glede na države EU? Kljub boljšemu izhodišču in

razmeroma dobrim rezulta-tom nas v zadnjih letih do-hitevajo in celo prehitevajo mnoge druge države. To se do-gaja predvsem zaradi stimu-lativnih politik njihovih vlad, ki podpirajo razvoj sektorja IKT. Po rasti so pred nami

Madžarska, Češka, Slovaška, Estonija in Litva, dohitevata pa nas na primer tudi Romu-nija in Bolgarija. V primeru, da bo v Sloveniji ostala podob-na rast razvoja, se nam bodo približale tudi druge države srednje in vzhodne Evrope.

Rast IKT v Slovenij[ INTERVJU ] Dušan Zupančič: Na področju telekomunikacij je stan

Z Dušanom Zupančičem, vršilcem dolžnosti direktorja Združenja za informatiko in telekomuni-kacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo se pogovarjali o stanju na področju IKT v Sloveniji v prvi polovici in napovedih do konca letošnjega leta.

Marjeta Povalej, direktorica MIT informacijskih rešitev: »V MIT informacijskih rešitvah smo s

rezultati v prvem polletju zadovoljni in pričakujemo, da bomo dosegli zastavljeni poslovni načrt. Naša poslovna usmeritev bo še naprej zagota-vljanje celovite informacijske podpore z vedno večjim poudarkom na svetovalnih storitvah (preoblikovanje poslovnih procesov, sistemi za podporo odločanju, direktorski IS). Do konca leta bomo ponudili nekatere nove storitvene produkte, zato pričakujemo

nadaljnje večanje deleža svetovalnih storitev v strukturi prihodkov.«

Iztok Klančnik, direktor Avtente.si: »Avtenta.si je v prvi polovici leta presegla poslovne cilje za

21 odstotkov. Še posebno smo ponosni na rast prodaje storitev, kjer smo lanske rezultate presegli za kar 50 odstotkov. Glede na to, da Avtenta.si posega na nova področja (implementacija SAP rešitev, konvergenca telekomunikacij-skih sistemov itn.), in glede na pripravljenost naših uporabni-kov, da zaupajo storitve IT, ki smo jih do sedaj upravljali sami, v upravljanje Avtenti.si (outso-urcing), lahko pričakujemo, da se bo trend rasti prodaje in opravljanja storitev nadaljeval tudi do konca leta.«

Miha Žerko, direktor prodaje in trženja v SRC.SI: »V prvi polovici leta smo poslovali v skladu

s pričakovanji in nekoliko bolje kot lansko leto, do konca leta pa pričakujemo še nekoliko večje povpraševanje in uspešen zaključek poslovnega leta.«

Boštjan Mešič, direktor Asteca: »V Astecu smo v prvi polovici leta poslovali uspešno na vseh

področjih. Kazalniki poslovanja so bili 5-20 odstotkov nad načrtovanimi. V tem obdobju smo izvedli tudi dva velika interna projekta, s katerima smo se dodatno utrdili, kot najbolje usposobljeni ponudnik storitev IKT. Vpeljali smo sistem vodenje varovanja informacij in

prvi v branži pridobili certifikat ISO 27001. Prenovili smo naše storitveno središče in ga podprli s sodobno ITIL certificirano programsko opremo. V drugem polletju pričakujemo enak trend poslovanja, hkrati pa načrtuje-mo že nov interni projekt.«

Matjaž Kureš, generalni direktor, HP Slovenija: »Prva polovica leta je bila za slovenski

HP izredno uspešna. V drugem četrtletju leta 2007 smo po podatkih raziskovalnega podjetja IDC dosegli največji tržni delež na področju preno-snih in osebnih računalnikov, delovnih postaj in standardnih strežnikov, povsod pa smo rasli hitreje kot celotni trg. Za drugo polovico leta načrtujemo ohranitev vodilnega položaja na področju strojnih rešitev ter

Večina jih je s prvim polletjem zadovoljnihKako ocenjujete poslovanje v prvi polovici letošnjega leta in kakšna so vaša pričakovanja v drugem polletju?

ANKETA

FI_173_34_35_OP.indd 2FI_173_34_35_OP.indd 2 9/10/07 3:48:09 PM9/10/07 3:48:09 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 11. septembra 2007, št. 173www.finance.si 35

Kako država ukrepa, da bi se stanje izboljšalo?Država sektorju IKT še ve-dno ne prizna ustrezne vloge pri razvoju Slovenije. Sektor IKT lahko predstavlja gonilno silo pri razvoju, vendar za to potrebuje tudi stimulativno

okolje in podporo države, ki lahko z vzvodi fiskalne, delov-ne politike in zakonodaje ter s podporo prodora slovenskih IKT podjetij na tuje trge bi-stveno pripomore k razvoju sektorja IKT. Država na na-čelni ravni sicer prizna po-

iji se bo nadaljevalanje boljše kot na področju IT

Kljub boljšemu izhodišču nas v zadnjih letih dohitevajo mnoge druge države.

Tako opozarja Dušan Zupan-čič, vršilec dolžnosti direktorja Združenja za informatiko in tele-komunikacije pri GZS.

▶

PRODAJA IT STROJNE OPREME V SLOVENIJI (V KOSIH)

2005 2006 2007* 2008*

Strežniki 5.633 5.809 6.415 6.521

Delovne postaje 55 59 56 52

Osebni računalniki 153.840 166.718 160.895 169.313

Tiskalniki in MFP 127.856 135.630 143.193 149.814

Mrežne kartice 80.125 80.125 95.448 100.889

Op.: *napovedi

Vir: EITO 2007

membno vlogo sektorja IKT, na operativni ravni pa dosti manj. Primer za to je zapo-slovanje tujih strokovnjakov, kjer zaradi birokratskih ovir postopek za zaposlitev traja več mesecev. Drug primer je sistem protidobav, kjer podje-tja iz sektorja IKT le s težavo sodelujejo.

Ali država podpira uvajanje IKT v podjetja?Za Slovenijo je značilno pre-majhno vlaganje v produkte in storitve IKT. Vodstva podjetij naložbe v opremo in storitve s področja IKT še vedno obrav-navajo le kot na strošek, ne pa kot možnost za povečevanje konkurenčnosti in uspešnosti njihovih podjetij. Slovenska podjetja po organizacijski zre-losti in uvajanju IT zaostajajo

nadaljnjo rast in širitev dejavno-sti na področju IT storitev.«

Peter Testen, predsednik uprave podjetja Hermes SoftLab: »Prihodki Hermesa SoftLab

so v prvi polovici leta zrasli za 21 odstotkov in so za 7,8 odstotkov nad načrtovanimi. Nadaljevali smo z vlaganjem v razvojne kampuse in tudi prodajne funkcije v jadranski regiji. V BIH smo v Banja Luki odprli drugo razvojno podjetje, poleg podjetja, ki ga imamo že več kot 10 let v Sarajevu. Podjetje opravlja storitve razvoja programske opreme za mednarodne naročnike in nudi e-rešitve za lokalni trg. Prav tako smo povečali razvojne zmogljivosti v Sarajevu in Srbiji. Letos smo ustanovili tudi podjetje v Črni gori in hkrati

prevzeli del poslovnih pogodb in 24 zaposlenih iz partnerskega črnogorskega IT podjetja. Izvoz v zahodno Evropo je prav tako rasel. Tam se še bolj osredoto-čamo na ozko specialistična področja. Za drugo polovico leta pričakujemo, da se bodo nakazani trendi nadaljevali.«

Aleš Polajnko, direktor, Org.tend: »Kot ponudnik sistemskih rešitev IT za mala

in srednja podjetja ocenjujem poslovanje v prvem polletju kot zelo umirjeno in rahlo pod pričakovanji ter plani, kar pa je pri nas že stalnica v prvi polovici leta. Razloge za to lahko najdemo predvsem v naši reorganizaciji in strateškem uvajanju novih dejavnosti, rešitev, razvoju novih produk-tov. Na drugi del poslovnega

ne samo za podjetji v visoko razvitih državah, temveč tudi za podjetji v razvitejših novih članicah EU.

Ali se pri nas javna uprava ozira predvsem na domača podjetja?V javni upravi se na žalost v zadnjih letih uveljavlja trend kupovanja informacijskih re-šitev v tujini, namesto da bi podobno kot v razvitih drža-vah EU zaupali domačim IKT podjetjem. Država bi lahko s sodelovanjem z domačimi informacijskimi strokovnjaki in podjetji dobila kakovostne rešitve, ki bi jih lahko podjetja ponujala tudi na tujih trgih.

Kakšna je sedaj vloga ZIT-a in kaj bi lahko naredili, da bi bila boljša?Po sprejemu novega zakona o gospodarskih zbornicah so se GZS in tudi panožna zdru-ženja prestrukturirali in ra-cionalizirali. V maju so bili izvoljeni novi organi vodenja GZS ter tudi Združenja za in-formatiko in telekomunika-cije. Nov Upravni odbor ZIT bolje odseva strukturo podje-tij sektorja IKT, saj so v njem enakovredno zastopana veli-ka, srednje velika in majhna podjetja. Novi upravni odbor je sprejel tudi nov program dela združenja, ki je dosti bolj podjetniško usmerjen. Glavne

naloge ZIT so tako podpora podjetjem pri prodiranju na tuje trge in ustvarjanje po-slovnih priložnosti in stikov za podjetja. Naloga ZIT je tu-di, da s sodelovanjem in par-tnerskim odnosom z držav-nimi organi dosežemo boljše poslovno okolje in razvojno podporo države. Največji iz-ziv za boljše delovanje ZIT je razširitev števila podjetij, ki sodelujejo v aktivnostih zdru-ženja. Radi bi, da se aktivnej-še vključijo ne samo velika in srednja podjetja, temveč tudi majhna podjetja, ki lahko z dajanjem pobud in sodelo-vanjem usmerjajo delovanje ZIT.

leta pa gledamo zelo optimistič-no in pričakujemo, da bomo dosegli zastavljene poslovne in strateške cilje.«

Safa Haktanir, direktor, SAP Slovenija: »Slovenska podjetja posluje-jo z dobičkom, se

pa težje odločajo za vlaganja v rešitve s področja IT. Podjetja iščejo nove priložnosti izven Slovenije, kar je dobro, saj njihovo poslovanje raste. Z našim rezultati smo zelo zadovoljni, saj smo v prvi polovici leta prodali več licenc kot celo lansko leto. Zanesljiv sistem partnerjev nam omogo-ča, da vlagamo v segment prilagojenih rešitev ERP za majhna in srednje velika podjetja v različnih panogah. Do konca leta bomo dosegli poslovne načrte.«

Zaklad je pot, po kateri hodi{ in ne kraj, kamor si namenjen. (Coelho, Alkimist)

Izberite svojo pot s pomo~jo Perftech.IT re{itev

Perftech.Largo, Perftech.Ciklon in Perftech.Codis predstavljajo zbirko poslovnih re{itev za podporo sodobnemu na~inu poslovanja podjetij v razli~nih dejavnostih v mednarodnem prostoru. Delujejo lahko samostojno, v povezavi ena z drugo pa so {e bolj u~inkovite. Perftech.Largo (FI, CO, MM,...) je re{itev za podporo upravljanja podjetja.Perftech.Ciklon (ARH, DOC, WEB) je portalska re{itev za komuniciranje zaposlenih in s partnerji ter re{itev za obladovanje dokumentacije.Perftech.Codis (SCAN, CTR, CHN) je re{itev za obvladovanje sporo~il in dokumentov tako iz Perftech.Larga kot Perftech.Ciklona ali tujega informacijskega sistema.

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled www.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihajla Pupina 10i, SCG - 11000 Beograd, Srbija in ^rna Gora tel. in fax: +381 11 311 22 3945Perftech Zagreb d.o.o., Hrelji~ka 62, 10000 Zagreb, Hrva{ka tel.: +385 1 6602 518, fax: +385 1 6608 416



Kakovost podatkov, ki so podlaga za poslovno odloča-nje, je lahko zelo slaba, zato se je treba najprej lotiti izboljšave njihove kakovosti. V velikih pod-jetjih imajo običajno sisteme za poslovno odločanje vgrajene v svoje poslovne (ERP) sisteme, viri podatkov, ki se uporablja-jo za poslovno odločanje, pa so lahko zelo različni, pojasnjuje Korelič. V malih podjetjih pa se vlogi pripravljavca informacije in tistega, ki se odloča na podlagi take informacije, pogosto prekri-vata. Direktor ali vodja komerci-ale ali proizvodnje se sam odloča na podlagi informacij, ki mu jih ponuja informacijsko okolje. Pri nas je v tem pogledu stanje še slabše kot v razvitem svetu. Za orodja za poslovno odločanje se odločajo predvsem zelo velika podjetja, srednja pa samo v nuj-nih primerih. »Poslovnih poročil

in Excelovih tabel pa seveda ne moremo šteti med prava orodja za podporo poslovnemu odloča-nju,« pravi sogovornik.

Prihaja »val« Na slabo uporabo tovrstne

programske opreme vplivajo raz-lične ovire: nizka raven zavedanja, delovanje, vsebina, tehnologija, cena. Igor Korelič razlaga, da mo-ramo razlikovati med ovirami za slabo uporabo orodij tam, kjer so »uspešno« uvedena, in tam, kjer je bila uvedba neuspešna oziroma se podjetje sploh ni odločilo za uved-bo. Eden najpogostejših vzrokov za premajhno uporabo je gotovo tehnika, drugi zelo pogost vzrok pa je slaba kakovost oziroma sla-ba dostopnost do podatkov. Če je pristop k multidimenzionalnemu modeliranju napačen, ali če so zahteve preslabo specificirane, največkrat pride tudi do eksplo-zije podatkovne baze OLAP, to pa posledično povzroča izjemno slab odziv celotnega sistema.

Odločitev naj bo poslovna Uvedba sistema za poslovno

odločanje je za podjetje težak in naporen projekt, saj je učinkovi-tost odvisna od stopnje organizi-ranosti oziroma urejenosti, pravi Korelič. Največ težav pri uvedbi je povezanih z ljudmi in organizaci-jo v podjetju. »V svetu govorijo o pravi eksploziji uporabe tovrstnih

orodij, vendar pa pri nas zaenkrat pretiranega povečanja ni zaznati. So sicer opazni pozitivni premiki, v letu 2008 pa pričakujemo, da bo ta val pljusknil tudi k nam,« pravi sogovornik.

Korelič pojasnjuje, da bi vsaka odločitev za uvedbo sistema za poslovno odločanje morala biti predvsem poslovna in ne tehno-loška. To pomeni, da mora pod-jetje, še preden se sploh sreča s ponudnikom tehnologije, določiti jasne cilje projekta, pričakovane prednosti in vsaj približen izra-čun koristi, ki jih bo uvedba pri-nesla. Koristi projekta morajo biti ovrednotene in merljive tako pred kot po projektu. Še tako veliko število lepih poročil ne bo imelo nobenega učinka, če ne bodo upo-rabnikom ponujala informacij, na podlagi katerih bodo lahko hitreje in bolje opravljali svoje delo.

Več rešitev ni neracionalno »Pomembno je, da ugoto-

vimo, kaj uporabniki resnično potrebujejo, in ne, kaj trdijo, da potrebujejo,« poudarja Korelič. Seveda pa izbor pravega produkta še ne zagotavlja kratkoročnega oziroma dolgoročnega uspeha projekta. Projekt mora imeti pra-vega sponzorja, mora imeti bazo uporabnikov, ki z njim živijo, re-alne poslovne potrebe, dostop do uporabnih podatkov in kriterije za merljive rezultate.

Drugo leto bo val orodij za podpo[ORODJA ZA POSLOVNO ODLOČANJE ] V svetu govorijo o pravi eksploziji uporabe tovrstnih orodij, ka

»V Sloveniji premalo uporabljamo programska orodja za podporo odlo-čanju,« pravi Igor Korelič, tehnični direktor podjetja Result. »Pri srednje velikih podjetjih, še posebno pri hitro rastočih, opažamo premalo zavedanja, da orodje za poslovno odloča-nje potrebujejo. Pogosto je odgovor: Vse podatke, ki jih potrebujem, imam v glavi«.

»V fazi uvedbe sistema za poslovno odločanje je treba ustrezno ugotoviti pričakovanja različnih tipov uporabnikov, sicer bodo nad siste-mom razočarani,« pravi Igor Korelič, tehnični direktor podjetja Result

▶

Proces odločanja za ponudnika je drag, dolgotrajen in naporen, zato se kupci običajno odločajo za enega ponudnika, ki ne bo samo izvedel prvi projekt, ampak bo de-jansko postal »standard« za vse nadaljnje projekte, dodaja Kore-lič. Na žalost to redko deluje in zna biti zelo nevarno. Čeprav različni sistemi izgledajo podobno, imajo zelo različne arhitekture in nabo-re funkcionalnosti. Če uporabimo samo en produkt, kot standard za vse različne uporabnike, bodo vsaj nekateri z njim nezadovoljni, ker ne bo ustrezal njihovim zahtevam. Trditev, da je imeti več rešitev dra-go in neracionalno, ne drži.

Za usklajeno delovanje uprave in informatikov

Uprava ima zelo pomembno vlogo pri sponzoriranju takega projekta ter pri odpravljanju za-stojev v medsebojnih nesoglasjih. Informatika pa ima ključno vlo-go pri zagotavljanju tehnoloških pogojev. Kadar oboji delujejo usklajeno, so možnosti za uspeh bistveno večje. Vloga vodij in-formatikov je zelo pomembna v fazi tehnične izbire, pomoči pri pripravi in čiščenju podatkov ter pozneje pri uvajanju in operativni podpori. V praksi se informatikom pogosto prepušča tudi definiranje poslovnih ciljev projekta, pri tem pa so poslovni uporabniki v tak projekt premalo vključeni.

Uporabniki lahko oblikujejo dokončno rešitev

Sogovornik razlaga, da se ve-liki sistemi običajno držijo stan-dardiziranih postopkov vpeljave sistema (analiza obstoječega stanja, projektni načrt, pripra-va podatkov, čiščenje podatkov,

zasnova in izdelava OLAP mo-dela, postavitev podatkovnega skladišča, postavitev odjemalcev, uvedba, podpora). Taka metodo-logija je za srednja in mala podje-tja bistveno predolga in predraga. Vedno je treba izvesti vsaj grobo analizo, na podlagi katere se iz-

Konkretno vprašanje projektnega vodje zahteva konkretne podatke. Z uporabo MIT-ovega sistema poslovnega obveščanja (Business Inteligence) dobimo odgovor takoj.

Verjetno ni projektnega vodje, ki si ne bi vprašanj o uspešnosti projekta zastavljal vsak dan. Na-mesto ocene čez palec mu zdaj lahko ponudimo konkretne in natančne odgovore. Z uporabo pravega orodja lahko vsak trenu-tek preverimo, na kateri točki je določen projekt, koliko sredstev smo mu namenili, koliko časa mu je še na voljo … Vse to lahko do-sežemo s sistemom poslovnega obveščanja (Business Intelligence – BI). Svetovno znano analitsko podjetje Gartner je sisteme po-slovnega obveščanja ocenilo kot glavno področje razvoja in kot področje, kjer lahko dosežemo korak več od tekmecev. Ravno zaradi tega se je kranjsko podjetje MIT informacijske rešitve že pred časom odločilo, da bo področju poslovnega obveščanja namenilo veliko energije.

Glavno vprašanje, ki si ga vsa-kodnevno zastavlja vsak uspešen projektni vodja je, ali je projekt, ki ga izvajamo, uspešen ali ne. Ve-mo, da se v podjetju vsakodnevno ustvari velika količina podatkov, vendar so porazdeljeni po poslov-nem informacijskem sistemu in jih je težko vsakič primerljivo zbrati in urediti. S pravim orodjem je to delo zelo olajšano in vodstvu zagotavlja uporabne podatke o vsakem posa-meznem projektu in to sproti!

Ali projekt izpolnjuje zastavljene cilje?

MIT-ov sistem za spremlja-nje uspešnosti projektov prika-zuje primerjave dejanskih stanj s planiranimi. Pregledi omogo-čajo predvsem nadzor stroškov, prihodkov in časovnega poteka. Med stroški se natančno spre-mlja vloženo delo in porabljen material. Pri prihodkih se ob zaračunanem lahko upošteva tudi začasna stanja, ki odraža-jo že opravljena dela. Omogoča natančen nadzor časovnega poteka projekta, saj so zamude pri projektih zelo drage. Vse to so vprašanja, o katerih uporab-nikom ni več potrebno ugibati ali čakati na odgovore. Ti so na voljo takoj, potrebna je samo še analiza morebitnih odstopanj.

Podpora odločanju na različnih področjih

MIT informacijske rešitve v svojih sistemih poslovnega obveščanja ponuja konkretne analitične preglede na različ-nih področjih, glede na potrebe uporabnikov. Tako najpogosteje vzpostavljajo podrobnejše spre-mljanje poslovanja na področju financ (splošno spremljanje po-slovanja podjetja - direktorski pregled), prodaje, proizvodnje in spremljanja projektov. Izdelane imajo pa tudi rešitve za druga po-slovna področja, kot so nabava, izvajanje storitev, kadrovanje …

Katere podatke lahko vključimo

V sistem poročil so lahko vključeni katerikoli podatki,

Projekti pod drobnogledom

Podjetje MIT informacijske rešitve deluje od leta 1988. Spe-cializirano je za razvoj, uvajanje, vzdrževanje in podporo lastnih poslovnih informacijskih rešitev ter izgradnjo sistemov poslovne-

▶ ga obveščanja. Večje projekte na področju poslovnega obveščanja so izvedli v družbah Steklarna Hrastnik, SVEA Zagorje, Melamin Kočevje, Adria Airways, Sektor Vzdrževanja Letal, Dinos.

O PODJETJU

ki so na voljo v sistemu ERP in drugih informacijskih sistemih v podjetju, kakor tudi podatki iz zunanjih informacijskih siste-mov (različni statistični podat-ki, borzni podatki …), če so le na voljo v primerni obliki. Podjetja so praviloma organizirana v divi-zije, oddelke, profitne centre in podobno. Klasični informacijski sistemi omogočajo, da se uspe-

Na kratko

Dosedanje ime razvijalca varnostne programske opreme Panda Soft-ware je spremenjeno v Panda Security, novi slogan pa se glasi »En ko-rak naprej«. Po besedah generalnega direktorja Jorgeja Dinaresa novo ime in slogan boljše odražata bistvo podjetja ter njegovo delo in vizijo. Ribera je predstavila tudi novi varnostni koncept 2.0 oziroma strate-gijo »kolektivne inteligence«, ki je uporabljena pri razvoju novih orodij NanoScan, TotalScan in Malware Radar. Ponujajo izjemno sposobnost odkrivanja, saj se inteligenca vzdržuje v omrežju podatkovnih centrov in ne računalnikov uporabnikov. Predstavljeni so tudi novi produkti Panda Antivirus 2008, Panda Antivirus+Firewall 2008 in Panda Inter-net Security 2008.

M. Kureš novi direktor HP Slovenija

Panda z novim imenom in sloganom

HP je imenoval Matjaža Kureša za generalnega direktorja slovenske podružnice in direktorja skupine za tehnološke rešitve (TSG). Kureš, ki je svoj položaj prevzel 1. septembra, bo odgovoren Rudyju Kozaku, generalnemu direktorju HP-ja za evropske trge v razvoju (EEM). Kureš bo vodil HP v Sloveniji ter skrbel za rast podjetja v Sloveniji in zago-tavljanje visoke ravni zadovoljstva uporabnikov. Osredotočen bo na uveljavljanje celotne ponudbe HP-jevih rešitev in storitev na sloven-skem trgu. Odgovoren bo za vzpostavitev trdnih odnosov s strankami v zasebnem in javnem sektorju ter za izgradnjo ključnih zavezništev s slovenskimi partnerji. Hkrati bo vodil prodajo in trženje sistemov, reši-tev za shranjevanje podatkov, programske opreme ter storitev poslov-nim strankam v zasebnem in javnem sektorju. Matjaž Kureš ima 11 let izkušenj na trgu informacijskih tehnologij in storitev. Od leta 2003 je bil v podjetju Simt direktor prodaje in član uprave podjetja.

Uporabniku sistema poslovnega obveščanja za učinkovito spre-mljanje projektov ni potrebno biti računalniški strokovnjak. Uporab-niški vmesnik je zasnovan tako, da omogoča preproste preglede »od zgoraj navzdol«, kar pomeni, da so najprej vidni najbolj grobi, kumu-lativni podatki. Z nekaj kliki pa lahko pridemo do podrobnejših infor-macij. Odstopanja nam sistem prikaže z različnimi barvami (zelena - v redu, rumena - na meji, rdeča pa …).

▶

šnost meri po teh organizacijskih enotah. Kako pa doseči pregled uspešnosti projektov? MITov sistem omogoča, da se izbrani podatki, shranjeni v različnih de-lih integriranega informacijskega sistema, prenašajo in prikažejo po projektih. Viri podatkov so lahko zelo različni, rezultat je pa vedno enak - učinkovito spre-mljanje projektov.



Rezultati so povzeti po anketi OLAP Survey 2006, ki je zajela samo organizacije, ki so se lotile uvedbe sistema OLAP. Vsekakor bi bili zanimivi tudi rezultati med organizacijami, ki se sistema za poslovno odločanje sploh niso lotile.

▶

Cilj uvedbe vsakega dela siste-ma je povečevanje uspešnosti ce-lotnega poslovnega sistema. Mer-jenje uspešnosti uvedbe sistema se definira kot prispevek orodja za poslovno odločanje k uspešnosti celotnega sistema. V spodnji ta-beli so prikazane stopnje doseže-nih ciljev pri uvedbi sistema OLAP, po anketi OLAP Survey 2006.

▶

Široka ponudba na domačem trgu

dela projektni načrt. S primer-nim orodjem ne potrebujemo kompleksnega podatkovnega skladišča, ki je samo preslika-va (ETL – Extraxt, Transform, Load) operativnih podatkov, saj količina operativnih podatkov v teh podjetjih ni tako velika, dodaja Korelič. Lahko se takoj lotimo modeliranja pogledov neposredno na operativnih po-

datkih; ti pogledi so takoj vidni pri odjemalcih.

Na ta način uporabnikom lah-ko zelo hitro pokažemo, kaj bodo v končni obliki dobili, s tem pa jih v zgodnji fazi pritegnemo, da s pripombami in predlogi oblikujejo dokončno rešitev, pravi Korelič. Če je orodje še enostavno za upo-rabo, je tudi čas za uvedbo krajši, zahteve za podporo pa manjše.

Razumevanje potreb »Veliko podjetij ima standar-

dne nabavne procedure, ki niso bi-le postavljene za nakup in uvedbo sistemov OLAP,« dodaja Korelič. Tipična projektna zahteva vsebuje dolg spisek zahtevanih funkcio-nalnosti, ki ne prispevajo k poslov-nim zahtevam. Diktiranje speci-fičnih funkcionalnosti je nesmi-selno, saj novi produkti običajno

oro odločanju pljusknil tudi k namaterih uvedba je za vsako podjetje težak in naporen projekt

ODSTOTEK TIP

Nezadovoljiva hitrost poizvedb 19,3 Tehnika

Slaba kakovost podatkov 18,7 Podatki

Notranja politika družbe 15,8 Ljudje

Administrativne ovire, povezane z ljudmi 13,7 Ljudje

Sprememba zahtev pred koncem projekta 12,8 Ljudje

Dogovor o zahtevah ni bil mogoč 11,0 Ljudje

Nezanesljiva programska oprema (napake itn.) 10,7 Tehnika

Nezainteresiranost uporabnikov 9,8 Ljudje

Nepovezljivost sistemov 9,0 Podatki

Prevelika količina podatkov za produkt 7,5 Tehnika

Produkt ni imel posebnih funkcij 7,1 Tehnika

Produkt prekompleksen za uporabo 6,1 Tehnika

Prevelika zaščita produkta 4,9 Tehnika

Produkt ni zmogel števila uporabnikov 3,8 Tehnika

Ostalo 6,2 -

Brez izstopajočih problemov 27,0 -

FREKVENCA ODSTOTEK

Projekt neuspešen (ni rezultatov) 17 1,0

Ni še rezultatov ( projekt se nadaljuje) 106 6,4

Malo doseženih ciljev 39 2,4

Delno doseženi cilji 273 16,5

Večinoma doseženi cilji 701 42,5

Popolnoma izpolnjeni cilji 371 22,5

Preseženi cilji 143 8,7

Skupaj 1.650 100

Na našem trgu je prisotna večina največjih sve-tovnih proizvajalcev programske opreme za po-slovno odločanje. Podatkov o njihovih tržnih dele-žih na našem trgu nimamo, v svetovnem merilu pa so po raziskavi Survey.com iz leta 2006 največji: Microsoft Analysis Services (20 odstokov), Applix TM1 (11 odstotkov), Cognos Analysis (11 odstot-kov), MicroStrategy (10 odstotkov), DecisionWare

▶ (8 odstotkov), Hyperion (7 odstotkov), SAP BW (6 odstotkov), Business Objects (4 odstotki). Pri nas je na voljo tudi nekaj domačih rešitev, namenjenih predvsem srednjim in malim podjetjem. Nekateri domači proizvajalci poslovnih (ERP) rešitev pa so funkcionalnost svojih sistemov nadgradili s funkci-onalnostjo za poslovno obveščanje, običajno veza-no izključno na njihovo poslovno rešitev.

STATISTIKA

Včasih sta bila vzpostavitev podatkovnega skladišča in nakup programske opreme za analizo podatkov velika naložba. Dandanes so sodobne informacijske reši-tve za pomoč pri poslovnem odločanju dostopne tudi manjšim podjetjem.

Veliki OLAP sistemi zahtevajo, da se iz transakcijskih podatkov vzpostavi podatkovno skladišče, šele nato pa se podatke lahko ana-lizira s pomočjo OLAP orodij. Tak pristop je za majhna podjetja še vedno prepočasen in predrag. Obstajajo boljše rešitve.

Uspešna manjša podjetja po-trebujejo informacije hitro in v uporabni obliki. V manjših pod-jetjih se vodilni najpogosteje od-ločajo na podlagi informacij, ki jih tudi sami pripravijo. Zato mora orodje omogočati tak način dela. Za učenje dela s kompleksnimi orodji nimajo ne volje ne časa. Podatki morajo biti v sistemu za poslovno odločanje vodilnim menedžerjem predstavljeni na naraven način, na način, kot jih sicer ljudje pomnimo in obdeluje-mo. Ljudje urejamo in grupiramo podatke v določene skupine, ki nam pomagajo k boljši predstavi in reševanju posebnih težav.

Menedžer mora priti do te-meljnih informacij o delu poslov-nega sistema, ki ga zanima, z enim do tremi kliki. Nato pa mora imeti možnost, da lahko s pomočjo »ru-darjenja po podatkih« raziskuje in analizira naprej.

Zakaj je Resultov sistem za poslovno odločanje BiView dober tudi za manjša podjetja?

Potrebuje kratek čas za uvedbo

BiView se lahko hkrati poveže neposredno s transakcijsko bazo poslovnega sistema (ERP), podat-

kovnim skladiščem, preglednico in celo z besedilno datoteko. Za to ne potrebuje dodatne sistem-ske programske opreme, saj je že vgrajena v sistem. Za lastno podat-kovno skladišče pa lahko uporabi poljubno podatkovno bazo.

Ima prijazen uporabniški vmesnik

Uporabniški vmesnik je eno-staven za uporabo, tako da ga pov-prečen uporabnik lahko začne uporabljati takoj. Ko zahteve narastejo, pa ima na voljo bogat nabor naprednih funkcionalnosti za pripravo kompleksnih pogle-dov in analiz:

• spreminjanje dimenzij po stolpcih in vrsticah,

• priprava standardnih tabel za večkratne preglede, shranje-vanje pogledov,

• izvoz podatkov neposredno v tiskanje, Excel ali vrsto drugih formatov, HTML, XML, RTF, WMF, PDF, CSV, BMP …),

• urejanje dimenzij (doda-janje, sortiranje, izključevanje, združevanje podatkov),

• različne poizvedbe po struk-turi podatkov (rudarjenje).

Ponuja celovito rešitevČe uporabnik želi, izdelamo

celovito rešitev, ki vključuje ana-lizo poslovnih zahtev, pripravo in »čiščenje« vhodnih podat-kov, izdelavo pogledov za konč-ne uporabnike, pa tudi uvajanje in podporo. Result ponuja tudi vključitev komponent, s katerimi lahko uporabnik v sistemu BiView spremlja informacije v povezavi s podatki, ki jih v svojih poslovnih sistemih sicer ne spremlja.

Njegova cena je dostopnaPomemben dejavnik pri uvedbi

OLAP sistema je tudi cena. BiView je plod domačega znanja podjetja Result, zato zanj ne plačujemo tujih licenčnin. Bistveni element cene pri takšnih sistemih je tudi uvedba. Naše izkušnje kažejo, da je uvajanje orodja BiView hitro, zato so stroški lahko majhni.

Resultov sistem za poslovno odločanje BiView je dober tudi za manjša podjetja (http://www.biview.eu).▶

Sprejemanje poslovnih odločitev »po domače« je preteklost

Uspešnost uvedbe

Razlogi, zaradi katerih je uvedba orodij za poslovno odločanje neuspešna

obravnavajo poslovne zahteve na drugačne načine, običajno boljše. Veliko boljši postopek izbire je v

razumevanju potreb, pripravi za-četnega kratkega seznama največ štirih morebitnih ponudnikov, s

katerimi se na razgovorih preveri, ali razumejo poslovne zahteve in ali so dovolj kredibilni.

Vpeti smo v svetovne informa-cijske tokove in izzivi so na{ pogon. Na{e ve~plastno zna-nje in izku{nje se odraàjo v vrhunskih produktih in storit-vah, ki pokrivajo potrebe vsa-kega uporabnika za poslovno ali osebno rabo. Ostajamo v vrhu in omogo~amo celovito re{evanje va{ih informacijskihzahtev.

Celovito Obvladovanje Dokumentov In Sporo~il

sistemska integracija in oprema

programska oprema za izgradnjointegralnih informacijskih sistemov

sistem za upravljanje dokumentov s spletnim portalom

spreminjamomeje

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bledwww.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihajla Pupina 10i, SCG - 11000 Beograd, Srbija in ^rna Gora tel. in fax: +381 11 311 22 3945Perftech Zagreb d.o.o., Hrelji~ka 62, 10000 Zagreb, Hrva{ka tel.: +385 1 6602 518, fax: +385 1 6608 416

v informacijsko komunikacijski industriji



S&T Slovenija je za potrebe malih in srednje velikih podjetij pripravil celovito paketno rešitev S&T StepOne, popolnoma prilagojeno slovenskemu poslovnemu okolju in zakonodaji. Namenjena je podjetjem, ki potrebujejo podporo ključnim poslovnim procesom na enostavni in cenovno sprejemljivi platformi, ki jo je mogoče uvesti v zelo kratkem času.

Na vse bolj dinamičnih trgih se manjša in srednje velika pod-jetja srečujejo s težavo zadržati konkurenčno prednost in povečati delež, ki bi jim omogočil nemoteno poslovanje. Čeprav imajo manjše število zaposlenih in razmeroma manjši obseg poslovanja, morajo za svojo uspešnost zadostiti ena-kim standardom in vpeljati podob-ne poslovne procese kot največje korporacije, pri tem pa morajo upoštevati omejena finančna in kadrovska sredstva. Prav zaradi tega potrebujejo enostavne, vse-stranske, učinkovite in zanesljive informacijske rešitve, katerih hi-tra in enostavna vpeljava omogo-ča takojšnjo podporo poslovnim procesom.

Najboljše svetovne prakse za uspeh na lokalnem trgu

S&T StepOne temelji na infor-macijskem sistemu SAP, vendar gre za prednastavljeno rešitev, s

procesi, definiranimi na podlagi najboljših praks najuspešnejših podjetij na globalni ravni. S&T Slovenija je paketno rešitev dopol-nil na podlagi svojih dolgoletnih iz-kušenj in poznavanja slovenskega trga ter jo v celoti prilagodil potre-bam manjših in srednjih podjetij. Proizvodnim podjetjem je name-nil rešitev nadzora proizvodnega procesa in nadzora kakovosti. Rešitev je prestala temeljite pre-glede kakovosti za zagotavljanje celovite, stroškovno učinkovite in nadgradljive rešitve na ključ.

Podjetje se za zamenjavo ali nakup novega informacijskega sistema odloči iz več razlogov, naj-pogosteje pa je odločitev za sodob-nejši ERP-sistem posledica rasti obsega poslovanja, ko poslovne procese obvladujejo z več nepo-vezanimi sistemi, ki zaradi velike količine podatkov in večkratnih vnosov povzročajo napake. Hitro rastoča podjetja tudi nimajo sis-tema, kjer bi lahko shranili z leti pridobljeno znanje, ki je v večji meri odvisno od zaposlenih. V od-ločitev za učinkovit informacijski sistem pa podjetja sili tudi vse bolj konkurenčen trg, kjer morajo za obstoj v vsakem trenutku vedeti, koliko jih stane njihov izdelek ali storitev in kolikšna naj bo cena, da bo poslovanje dobičkonosno.

Odličnost poslovanja je skrb standardizirane opreme

S paketno rešitvijo S&T StepOne podjetje avtomatizira

poslovne procese in dobi boljši vpogled v načine, kako jih iz-boljšati. Nabor funkcionalnosti je dovolj obsežen, da zadovolji potrebe večine podjetij, saj se z njegovo pomočjo seznanijo z najboljšimi in uveljavljenimi praksami. Informacijski sistem skrbi za natančne in ažurne infor-macije o finančnem in poslovnem stanju v podjetju, ob tem pa se je sposoben prilagajati in podpreti nadaljnjo rast podjetja.

Prednosti uporabe paketne re-šitve so večja konkurenčnost na trgu, boljši nadzor nad stroški in preglednost poslovanja s prilago-jenimi poročili. Poleg vpogleda v trenutno stanje pa omogoča tudi načrtovanje proizvodnje in za-log ter posledično izpolnjevanje rokov dobave, s čimer podjetje ustvari boljši odnos s kupcem in pridobi njegovo zaupanje.

Prilagojena za hitro uvajanjeKer je rešitev zasnovana z na-

menom povečati storilnost upo-rabnikov, omogoča enostavno in intuitivno delo, opremljena pa je tudi s celotno referenčno doku-mentacijo. S&T Slovenija svojim strankam ponuja poleg nadalj-njega izobraževanja uporabni-kov v SAP certificiranem šolskem centru tudi možnost preizkusa delujočega sistema. Tako lahko preprosto ugotovijo, ali ustreza njihovim potrebam.

Paketna rešitev je prilagojena hitremu uvajanju, ne glede na to,

ali je implementirana med nasta-janjem podjetja ali nadomešča obstoječi poslovni informacijski sistem. Programiranje in prilaga-janje poslovnih rešitev podjetju, ki ga izpostavljajo konkurenčni ponudniki, je na kratki rok mogo-če dobra odločitev, dolgoročno pa prinaša težave pri nadgradnjah. S&T StepOne je standardiziran do te mere, da pri vsaki nadgra-dnji vse funkcionalnosti delujejo tako kot prej.

Globalni partnerski ekosistem

Konkurenčna prednost pake-tne rešitve je skrb proizvajalca za spremljanje vseh morebitnih sprememb zakonodaje in nenehno posodabljanje v skladu z lokalnimi zahtevami. Ker za to skrbi proi-zvajalec sam in ne partner, je sis-tem povsod poenoten, stabilnost in nadaljnji razvoj rešitve pa sta

zagotovljena. Standardizirana re-šitev poleg tega pomeni, da kupec ni odvisen od enega samega upra-vitelja svojega informacijskega sistema, zato ga lahko po potrebi tudi zamenja. V Sloveniji rešitve SAP podpira prek 100 svetovalcev v različnih podjetjih.

Moč globalnega pristopa je razvidna prek podpore širitvi poslovanja z dostopnostjo reši-tve v množici svetovnih jezikov in pisav, ki zagotavljajo, da bodo podjetja ohranila enako raven poslovanja tako v svojih podru-žnicah kot v matični družbi.

S&T Slovenija kot eden najve-čjih partnerjev tesno sodeluje z SAP-jem, zato je izdelek popolno-ma prilagodil slovenskemu trgu

in tako pripravil najboljšo možno rešitev za slovensko poslovno okolje. S&T StepOne združuje vse prednosti SAP-jevega infor-macijskega sistema v prednasta-vljeni in zato cenovno dostopnejši obliki. S&T Slovenija strankam zagotavlja stalno podporo stro-kovnjakov, podporo pa ponuja tu-di podjetjem, ki so rešitev kupila pri drugem ponudniku.

S&T Slovenija pripravil paketno rešitev za mala in srednja podjetja

S&T StepOne – celovita rešitev na ključSEZNAM PROCESOV

TIFT biroinženiring d.o.o., Kamniška 41, 1000 LjubljanaT: 01/600 10 20, F: 01/257 37 58, [email protected], www.tift.si

Prednost jev kvaliteti

S&T Slovenija d.d.Tel: 01 5855 200www.snt.si

▶▶▶

e[ Arhivar]

e[ Računi]



[ INTERVJU ] Matej Žvan o poslovni uporabi tehnologije VoIP

Podjetje CDE nove tehnologije je bilo vse od ustanovitve dalje med vodilnimi pri uvajanju storitev v omrežjih ISDN in Centrex. Danes si podobne cilje zastavlja tudi pri razvoju in uvajanju tehnologije VoIP. O spremembah, ki jih prinaša ta tehnologija v sodobna poslovna okolja in s tem tudi v delovanje in projekte podjetja CDE nove tehnologije, smo se pogovarjali z direktorjem Matejem Žvanom.

Kako zrela je teh-nologija VoIP in kaj prinaša? Razvoj v zadnjih letih, predvsem pa praktične izkušnje, pridobljene pri uspešno izpeljanih projek-tih po vsem svetu, dokazu-jejo, da je tehnologija VoIP zrela in uporabna rešitev tako za majhna podjetja kot za največja korporacijska omrežja. VoIP ni zgolj za-menjava obstoječe teleko-munikacijske tehnologije, temveč prinaša poenotenje različnih načinov komuni-ciranja v okviru ene same celostne rešitve.

Katere prednosti teh-nologije VoIP bi postavili v ospredje?Že dalj časa nismo več ome-jeni na komunikacijo med dvema fiksnima geograf-skima točkama. Z razvojem interneta in mobilnih teh-nologij je posameznik lah-ko dosegljiv kjerkoli. Prav ta mobilnost in virtualnost delovnega mesta sta glavni prednosti tehnologije Vo-IP. Prihajajo nove oblike komuniciranja, ki jih je prinesla uporaba osebnih računalnikov: navzočnost uporabnika (Presence), neposredno sporočanje (Instant Messaging), kle-petanje (Chat) in druge, ki poenostavljajo skupinsko delo in medsebojno ko-munikacijo. Ne nazadnje pa je tehnologija VoIP cenejša od drugih oblik komuniciranja.

Kakšne so vaše izku-šnje z implementacijo tehnologije VoIP?V minulem letu smo uspe-šno končali več komple-ksnih projektov vpeljave tehnologije VoIP, zlasti na področju klicnih in kontak-tnih centrov. Ti so zaradi velikega števila klicev in zahtevane dosegljivosti še posebno zahtevna poslov-na okolja. Neskromno lah-ko poudarim, da smo med prvimi, ki svoje produkte s področja VoIP z uporabo tehnologije VoIP uspešno priključujemo neposredno na javna telekomunikacij-ska omrežja.

Kaj pa stroški? Pod-jetja so ob prehodu na

tehnologijo ISDN vložila znatna sredstva v zame-njavo telekomunikacij-skih omrežij. Kako upra-vičiti vlaganja v vpeljavo tehnologije VoIP?Ena od prednost vpelja-ve tehnologije VoIP je, da omogoča postopen priklop tako novih naročnikov kot tudi novih storitev. V pra-ksi to pomeni, da se tehno-logija VoIP lahko priklaplja na obstoječe telekomuni-kacijsko omrežje ter se vzporedno uporablja za nove storitve in cenejše klicanje prek alternativnih ponudnikov telekomunika-cijskih storitev. Hkrati se obstoječa omrežja še vedno uporabljajo za preostale telefonske klice. S tem je uporabnikom omogočen postopen prehod. Poleg tega praksa kaže, da se stroški vpeljave tehnologi-je VoIP podjetju povrnejo v nekaj letih. Na to zlasti vplivata nižja cena tele-fonskih klicev in nižja cena vzdrževanja, ki je posledi-ca centralnega upravljanja. Če se namizni terminali zamenjajo s terminali na osebnih računalnikih (PC-telefon), pa se račun izide še ugodneje.

Kako pa je z zaneslji-vostjo? Težava vpeljave telefonije VoIP ni toliko v tehnologi-ji sami kot v pomanjkanju znanja in izkušenj. V CDE nove tehnologije se že pet let ukvarjamo z razvojem rešitev in produktov ter postavitvijo omrežij VoIP. Pri tem je eno od temeljnih vodil podvojenost sistema in njegova dosegljivost tako iz omrežja VoIP kot TDM. Ob izpadu enega od njiju se tako klici sa-modejno preusmerijo na drugega.

Na kaj je treba biti po-zoren pri izbiri partner-

Najcenejše komuniciranje

Zakaj izbrati CDE nove tehnologije?

CDE nove tehnologije sodi med vodilna podjetja v Sloveniji na področju razvoja in integracije sodobnih računalniških tehnologij. Glavni poudarek dajejo telekomunikacijam, kot podpori poslovnim procesom. Najbolj so prepoznavni po rešitvah računalniško podprte telefonije (CTI) in sistemih za upravljanje odnosov s strankami, kot so klicni in kontaktni centri, sistemi CIM/CRM in podobno. Ena njihovih temeljnih vizij razvoja je spremljanje in uvajanje novih tehnologij in storitev s področja telekomunikacij. Za sabo imajo 15 let izkušenj pri razvoju produktov in rešitev s področja telekomunikacij ter številne uspešno izpeljane projekte v več kot 15 državah. Podjetje premore tehnično usposobljeno skupino strokovnjakov za razvoj in vpeljavo omrežij VoIP, ki ima večletne praktične izkušnje pri projektih. Pokli-čite jih in pomagali vam bodo pri pripravi tehnične rešitve vpeljave tehnologije VoIP ter pri njeni vpeljavi v vaše poslovno okolje.

▶

VoIP je poenotenje različnih načinov komuniciranja v okviru ene celostne rešitve.

Tako pravi Matej Žvan, direktor podjetja CDE nove tehnologije.

▶

Tehnologija VoIP prinaša spremembe

Z razvojem interneta, zlasti pa z razvojem tehnologij dostopa, so bile dane možnosti za nadgradnjo komunikacije iz temeljnih besedil-nih sporočil na prenos zvoka in kasneje tudi slike. Razvila se je nova vrsta telekomunikacijske tehnologije, imenovana VoIP (voice over IP). Z novimi protokoli so se pojavili tudi prvi ponudniki storitve spletne telefonije, ki ponujajo brezplačno klicanje med uporabniki storitve (»on net« uporabniki). Orodje, ki je bilo sprva namenjeno preprosti komunikaciji med prijatelji (SKYPE, MSN Messenger ...), je sčasoma preraslo v izvrstno komunikacijsko orodje za skupinsko delo. Poslov-na omrežja VoIP so danes najboljša rešitev za nadgradnjo obstoječih telekomunikacijskih sistemov. Eno temeljnih vodil uvajanja nove reši-tve je ekonomičnost. Postopno uvajanje poslovnega omrežja VoIP pa omogoča souporabo obstoječega ožičenja in terminalne opreme ob hkratni vpeljavi ponudbe novih storitev na podlagi VoIP.

▶

PREDNOSTI TEHNOLOGIJE IN PONUDNIKA

COCOS VoIP kontaktni centerProgramska oprema kontaktnega centra omogoča avtomatsko obdelavo in razdeljevanje klicev, govornih in faksimilnih sporočil ter podatkov. Temelji na tehnologiji CTI (računalniško podprti telefoniji), ki izkorišča vse zmožnosti današnjih računalniških omrežij in njihovo integracijo z novimi telekomunikacijskimi tehnologijami. Med drugim omogoča:

organizacijo odhodnih in dohodnih klicnih akcij; samodejno razdeljevanje dohodnih klicev (ACD), faksov (AFD),

e-pošte (AMD) med agente po vnaprej določenih algoritmih ali na podlagi tonske izbire (IVR),

vnaprejšnje izbiranje telefonskih številk odhodnih akcij z name-nom krajšanja čakalnega časa agentov na novi klic,

vodenje statistike klicev (število klicev po delovnem mestu, števi-lo uspešnih in neuspešnih zvez, povprečni čas posameznega klica),

spremljane vseh interakcij s strankami, vodenje statistike uspešnosti dela agentov.

▶▶

▶

▶

▶▶

REŠITVE PODJETJA CDE NA PODLAGI TEHNOLOGIJE VOIP

COCOS IpPBXCOCOS IpPBX je VoIP naročniška centrala, ki podpira širok nabor

storitev, kot jih uporabniki poznajo že iz analognih ali ISDN naročni-ških central oziroma omrežja Centrex. Ta nabor pa je razširjen še z integriranimi storitvami glasovne pošte, avtomatskega posredovalca, centralnih imenikov in računalniško podprte telefonije. Dodatno je tehnologija VoIP pripeljala še storitve, kot so PRESENCE, CHAT, IM. Administracija sistema je enostavna, prav tako tudi namestitev tele-fonskih terminalov. Celotno upravljanje sistema je omogočeno prek spletnega strežnika. Uporabnik ima na voljo enostavne postopke na samem telefonskem aparatu, osebna spletna stran pa mu omogoča upravljanje njegovega terminala, osebnih nastavitev in storitev, ki so mu na voljo. Različne ravni omogočajo varnost in zanesljivost upravljanja, pri čemer so bolj kompleksni postopki omogočeni le usposobljenemu osebju. COCOS IpPBX je bil zasnovan z namenom, da bi povezoval različne telekomunikacijske tehnologije, zaradi česar je še posebno primeren za heterogena okolja, ki bodo značilna za postopno migracijo na omrežja VoIP. Glavna je povezljivost na obsto-ječe telekomunikacijsko omrežje, kar se izvede s priključki ISDN BRA (Centrex) ali ISDN PRA. Povezovanje s telekomunikacijskimi omrežji VoIP pa poteka po xDSL, kabelskem ali optičnem priključku z upora-bo VoIP protokolov SIP, H.323.

▶

COCOS VoIP PC telefon

Prenos funkcionalnosti telefonskega aparata na zaslon osebnega računalnika omogoča, da delo opravljamo učinkoviteje in enostavneje. To je še posebno po-membno pri podpori strankam v službah za sprejem naročil, pri telefonski prodaji, posredovanju informacij in tehnični po-moči strankam. PC-telefon s prirejenim grafičnim vmesnikom omogoča enostavno vzpostavljanje odhodnih in prevzem doho-dnih klicev. Uporabniku je z uporabo miške ali tipkovnice na voljo vrsta enostavnih in dodatnih telefonskih storitev, kot so izbi-ranje, javljanje, prevzem klica, prevezava, konferenčna zveza, hitro izbiranje, zadržanje zveze, preusmeritve ...

▶

COCOS VoIP PC posredovalno mesto

Posredovalno mesto je univerzalni posredovalni aparat, zasnovan na uporabi osebnega računalnika z dodatnim VoIP USB adapterjem. Ta kombinacija omogoča izrabo možnosti, ki jih po eni strani ponujajo sodobni zmogljivi osebni računalniki, po drugi strani pa zmožnosti tehnologije VoIP na kar najboljši način. Posredovalno mesto omogoča:

prijavo na delo in odjavo z dela, prehod v nočno zvezo, uporabo telefonskih imenikov in programiranih tipk neposrednega

izbiranja, uporabo VoIP dopolnilnih storitev in storitev, prilagojenih name-

nom posredovanja, identifikacijo kličočih naročnikov s številkami ali nazivi, enostavne postopke posredovanja, enostaven sistem indikacij stanja klicev, možnost nadzorovanja stanja zvez opazovanih naročnikov ali pre-

nosniških linij.

▶

▶▶▶

▶

▶▶▶▶

CDE nove tehnologije, d. o. o.Celovška cesta 280, 1000 Ljubljana

Tel.: (01) 500 47 10E-pošta: [email protected] Splet: www.cde.si

ja za vpeljavo tehnologije VoIP? Na trgu je veliko ponu-dnikov tehnologije VoIP. Nekateri med njimi z ome-jenim tehničnim znanjem strankam za majhen denar obljubljajo rešitve, ki bo-do odpravile vse njihove težave. Mi se zavedamo kompleksnosti vpeljave tehnologije VoIP, ki zah-teva tesno sodelovanje z naročnikom tako pri ana-lizi stanja kot pri pripravi optimalne celostne rešitve,

ki bo upoštevala tehnične in stroškovne parame-tre. Predlagane rešitve in produkte si stranka lahko ogleda in preizkusi v na-šem maketnem centru, kar marsikomu olajša izbiro. Po potrditvi ustreznosti rešitve se začne izvedba, rešitev pa se lahko vpelju-je postopoma, odvisno od zmožnosti naročnika. Ob zglednem sodelovanju teh-ničnih oddelkov naročnika se projekti izpeljejo v nekaj tednih.

INFORMACIJE



Rešitve e-poslovanja so prilo-žnost za vse organizacije, ki že-lijo povečati kakovost storitev, zmanjšati stroške poslovanja in približati svoje poslovanje stran-kam. Prehod iz klasičnega papir-nega na elektronsko poslovanje prinaša precej prednosti, a tudi izziv, kako učinkovito povezati papirno in elektronsko poslova-nje in zagotoviti enoten delovni tok ter uporabo enotnih pravil v poslovnih procesih.

Podjetje Mikrocop bo v kongresnem centru Mons, 19. septembra 2007, organiziralo brezplačno poslovno konferen-co o upravljanju dokumentov in elektronskem poslovanju z

naslovom »Upravljanje doku-mentov v zunanjem izvajanju«. Na konferenci bo potekala tudi okrogla miza z naslovom Kdaj je outsourcing lahko pravi po-slovni model pri uvajanju IT rešitev?

Pester program Dogodek je namenjen vsem,

ki se soočajo s priložnostmi in izzivi, ki jih prinašata upravlja-nje in hramba dokumentov v elektronski obliki. Udeleženci se bodo na konferenci seznanili z dosedanjimi praktičnimi izku-šnjami na področju uvajanja do-ločil ZVDAGA ter z aktivnostmi, ki trenutno potekajo pri Arhivu RS v zvezi z uveljavljanjem nove arhivske zakonodaje, ki oprede-ljuje pogoje varne elektronske hrambe.

Pester program konference zaokroža več vsebinskih sklopov s področja upravljanja in hram-be dokumentarnega gradiva ter elektronskega poslovanja,

[MIKROCOP KONFERENCA 2007 ]

Upravljanje dokuv zunanjem izvaSodobne elektronske poti so postale sestavni del našega vsakdana. Omogočajo nam hiter, varen in udoben dostop do številnih storitev tudi izven delovnega časa, 24 ur na dan.

Ali lahko na kratko opišete svoje raziskave na področju BI?Ugotovil sem, da so nekatera vodilna svetovna podjetja po-stavila na čelo svojih strategij analize podatkov in BI. Na ta način bolj učinkovito upravljajo s strankami, globalnimi doba-viteljskimi verigami, tveganji, financami itd.

Kaj pravzaprav pomeni »biti analitičen, biti konku-renčnejši« (competing on analytics)?Včasih so bile za podjetja vse stranke enako pomembne, le

da so prišle. Z upravljanjem dobaviteljskih verig se ni nihče ukvarjal, finančno poslovanje pa se je analiziralo za pretekli

mesec. Podjetja, ki hočejo bi-ti konkurenčnejša z uporabo analiz, so ne obnašajo več tako. Z ustrezno analitiko je mogoče

bistveno izboljšati ključne pro-cese v organizacijah.

Na podlagi česa se torej ta podjetja razlikujejo od drugih?Podjetja se pri analizi razlikujejo med seboj pri številnih procesih, glavni pa so trije:

•Stranke: Podjetje se lahko ukvarja z vsako stranko, ki ji pride na pot, ali pa le z najbolj dobičkonosnimi strankami. Podjetja, ki uporabljajo ana-litiko, se seveda osredotočajo na slednje.

•Dobaviteljske verige: Podjetja imajo lahko polno zalog, ali pa optimizirajo dobavo s pravil-nim upravljanjem dobavitelj-skih verig in zalog tako rekoč nimajo.

•Finančno poslovanje: Podjetja lahko analizirajo podatke za nazaj, ali pa preko različnih modelov vnaprej napovedu-jejo poslovne rezultate in ra-zumejo vzvode za ustvarjanje dobička.

Analitična podjetja se teh pro-cesov lotevajo vnaprej in bolj agresivno.

Kateri tip analize je najbolj učinkovit za podjetja, ki sprejmejo tezo – biti analiti-čen, biti konkurenčnejši?Opisovalna analitika je nekaj, kar poznajo vsi – pri tem ni veli-ko razlikovanja. Analitična pod-jetja so usmerjena k bistveno višjim ravnem analitike: napo-vedovalni modeli, optimizacij-ske tehnike itd; v posameznih primerih pa gre celo za samo-dejne odločitve.

Za nekatera podjetja pra-vite, da imajo »analitično kulturo«. Ali lahko malce bolj razložite ta koncept?Danes lahko vsakdo kupi tehno-logijo za izvajanje analiz, skoraj vsi pa imajo kup podatkov in po-datkovna skladišča. Tisto, kar res razlikuje analitična podjetja od drugih, je ideja o analitični kulturi. Gre pač za strateško odločitev vodilnih v podjetju, ki rečejo: ‚Mi bomo pri vseh od-ločitvah uporabljali podatke in poglobljene analize. Ne bomo

zadovoljni z enakimi podatki, kot jih imajo na voljo tudi dru-ge organizacije.‘ In pri tem ne popuščajo, pač pa uporabljajo to strategijo na različnih rav-neh v podjetju. Trudijo se, da bi bili procesi in obnašanje bolj uspešni.

Kako vključiti analitiko v proces odločanja pri vodilnih v podjetju?Zelo pomemben je tesen in stalen stik med poslovnimi analitiki in odločevalci. Vodil-ni menedžerji morajo povedati analitikom, s kakšnimi odloči-tvami se soočajo, kateri podat-ki so pomembni in podobno. V Bank of America so ugotovili, da je njihova prihodnost precej odvisna od koncepta, ki so ga poimenovali Trije I-ji: informa-cija, inteligenca in ideje. V banki izvajajo poseben program, s ka-terim svoje vodilne spodbujajo k nadaljnjemu razvoju treh I-jev. Na ta način se lahko tudi sami ukvarjajo z analitiko in lahko učinkoviteje komunicirajo s poslovnimi analitiki.

Kako lahko uspešna pod-jetja razširijo uporabo svoje analitike in pri tem ohranijo že prej postavljene cilje? Ko se podjetje odloči za koncept »biti analitičen, biti konkurenč-nejši«, včasih težko najde rav-notežje med širino in ozkostjo aplikacij. Ko smo intervjuvali Garyja Lovemana, predsednika uprave družbe Harrah‘s, se je strinjal s tem, da njihovo podje-tje lahko postane konkurenčnej-še z uporabo analitike, vendar to ne sme vplivati na njihove druge cilje. Harrah‘s je namreč primar-

Biti analitičen je biti bolj konk[ INTERVJU ] Thomas Davenport, profesor za menedžment in informacijsko tehnologijo na fakulte

Podjetja so dolgo časa uporabljala poslovno obve-ščanje (BI) samo za neka-tere aplikacije, vendar se je izkazalo, da to ni bistveno pripomoglo k učinkovitosti. Vodilne organizacije so začele svoje konkurenčne strategije povezovati s poglobljenimi analizami poslovnih podatkov. O tem, da so lahko konkurenčnejša tista podjetja, ki znajo ustrezno analizirati podatke in jih uporabiti, raziskuje ter objavlja članke in knjige Thomas Davenport, profesor za menedžment in informacijsko tehnologijo na fakulteti Babson.

Če hočeš imeti boljše procese, moraš imeti boljše podatke, analitiko pa vgrajeno v te procese.

Tako pravi Thomas Daven-port, profesor za menedžment in informacijsko tehnologijo na fakulteti Babson.

▶

Ovni se tako dolgo suvajo, dokler jim ne odpadejo rogovi.

Ne poznajo boljšega načina, kako premagati konkurenco.

SAS Forum Adriatic Region 2007 Opatija, 24. – 26. oktober

www.sas.com/adriatic

Toda Vi lahko. S preverjenimi rešitvami za poslovno obveščanje in analitiko SAS.

Odkrijte vaše najpomembnejše orožje.



O Mikrocopu Mikrocop je storitveno in

svetovalno podjetje, ki ima na področju upravljanja dokumen-tov več kot 30-letno tradicijo. Njegova dejavnost danes ob-sega razvoj poslovnih storitev in rešitev na področju zajema dokumentov in podatkov, av-tomatizacije procesov in varne dolgoročne elektronske hrambe dokumentov in podatkov. Z ra-zvojem storitev za upravljanje procesov in varno elektronsko poslovanje svojim naročnikom pomaga povezovati papirno in elektronsko poslovanje.

▶

program konference bodo do-polnili tudi uporabniki rešitev s predstavitvijo nekaterih upo-rabniških izkušenj na področju varne elektronske hrambe in elektronskega poslovanja.

Okrogla miza o outsourcingu

Vrhunec konference predsta-vlja okrogla miza, na kateri bodo strokovnjaki s področja infor-matike in menedžmenta posku-šali osvetliti nekatera vprašanja, ki se pojavljajo pri razmišljanju o zunanjem izvajanju oziroma outsourcingu IT storitev: kdaj je outsourcing lahko pravi poslovni model, kako uvesti outsourcing v svojo organizacijo, kako obdr-žati neodvisnost od ponudnika outsourcing storitev, kdo se od-loča o uvajanju outsourcinga v organizacijo, kakšne so slabo-sti in nevarnosti outsourcinga. Svoj pogled na zunanje izvajanje bodo predstavili strokovnjaki, ki prihajajo iz uspešnih sloven-

skih podjetij: Simona Kogovšek (Abanka Vipa), Aleksander Kur-tevski (Bankart), Bojan Kos (Be-linka Perkemija) in mag. Simon Vidmar (Triglav, Zdravstvena zavarovalnica).

umentov ajanju

INFO

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani od 9. do 13. sep-tembra poteka šesti kongres EUROSIM, ki je najpomembnejši znan-stveni dogodek iz področja modeliranja in simulacij v Evropi, hkrati pa tudi priložnost za uveljavitev slovenske znanosti. Organizatorja kongresa sta Slovensko društvo za simulacijo in modeliranje SLO-SIM in Fakulteta za elektrotehniko. Program dogodka vključuje te-čaje, predavanja ter redne in posebej organizirane ožje usmerjene sekcije. EUROSIM je federacija 14. evropskih nacionalnih zvez, med njimi tudi slovenske. Predsednik EUROSIM-a v obdobju 2004-2007 je prof. Borut Zupančič s Fakultete za elektrotehniko in je sedanji kongres tudi zaključek tega predsedovanja.

Evropski kongres o modeliranju in simulacijah

Migracija na Pantheon 5.5 V podjetju DataLab Tehnologije je znova začela delovati DataLab Akademija, katere glavni cilj je »podati aktualna znanja in zagotovi-ti pot do učinkovitega dela s Pantheonom«. V DataLabu pravijo, da se uporabniki pogosto otepajo novosti in vztrajajo pri starih uteče-nih navadah iz preprostega strahu, da jim bodo novosti nakopale kup problemov, še več dela in vnesle negotovost na področje, ki ga dobro poznajo in obvladujejo. Iz podjetja svetujejo, da uporab-niki odpravijo dvome, ki jih obhajajo glede prehoda na najnovejši Pantheon in uvedejo nove funkcionalnosti za izboljšanje svojega. poslovanja. Pod tem namenom so v podjetju v avgustu znova za-čeli z aktivnim izvajanjem izobraževanja. V novi DataLab akademiji bodo 18. septembra partnerje in izkušene uporabnike seznanili o generacijskih razlikah med različicama Pantheona 5.0 in 5.5 ter migraciji na Pantheon 5.5.

Rast poslovne inteligenceV zadnjih treh letih so v podjetju S&T zaznali bistveno povečano povpraševanje po rešitvah za kompleksne podatkovne analize. Sistemi poslovnega obveščanja (inteligence) zagotavljajo do 20 odstotkov nižje stroške v srednje velikih podjetjih, poleg tega pa podjetja z njihovo pomočjo med izjemno velikim številom podatkov lažje določijo strateško pomembne informacije. Sistemi poslov-ne inteligence so uporabni za sledenje in povečanje zmogljivosti poslovanja, za analizo odnosov med strankami in izdelki ter za izvajanje marketinških analiz ali za izboljšanje dnevnega poslovanja podjetja. »V preteklosti je bil velik del sistemov poslovne inteligen-ce namenjen predvsem velikim in mednarodnim podjetjem, danes pa zaznavamo povečano povpraševanje po tovrstnih rešitvah tudi s strani lokalnih srednje velikih podjetij z različnih področij poslova-nja,« je dejal Christian Rosner, izvršni direktor v podjetju S&T AG.

Na kratko Gama System z dokumentnim sistemom v BiHPodjetje Gama System je podpisalo partnersko pogodbo s podje-tjem iMIX iz Tuzle, s katero je odstopilo ekskluzivno pravico trženja in uvajanja dokumentne linije Gama System na trgu Bosne in Her-cegovine. Naročnikom iz BiH bo odslej na voljo celovita in tehnolo-ško sodobna rešitev za upravljanje in arhiviranje elektronskih do-kumentov. Rešitev predstavljata sistem za upravljanje elektronskih dokumentov (DMS) Gama System eDocs, vključno z integracijo z IBM TotalStorage DR550, ter sistem za varno hrambo elektronskih dokumentov Gama System E-Arhiv. Naročniki bodo programsko re-šitev uporabljali v lastnem jeziku, ker je Gama System poskrbel za njeno lokalizacijo. Prilagoditev rešitve za tuji trg je pomembna, ker zagotavlja prijazno uporabo in popolnejšo izrabo zmogljivosti siste-ma. Podjetje iMIX je tudi specializirano za Microsoftove tehnologije.

kurenčeneti Babson

no osredotočen na lojalnostne programe za svoje stranke. Pri drugih organizacijah so ključne finančno poslovanje ali dobavi-teljske verige. Mislim, da bodo lahko organizacije širile svoje aplikacije, ko bodo dodobra spo-znale analitiko. Zdaj, v zgodnji fazi analitične konkurence, pa se morajo usmeriti bolj ozko.

Katera so tri najpomemb-nejša spoznanja vaših raziskav?Prvo spoznanje je, da podjetja in organizacije končno nekaj počnejo s svojimi podatki. Po letih kopičenja podatkov in razmišljanju, da potrebujejo le ustrezne transakcijske po-datke, so zdaj končno prišli do točke, ko pravijo: ‚Zdaj nima-mo več nobenih opravičil. Svo-je poslovanje moramo začeti upravljati drugače, in sicer na podlagi svojih podatkov‘. Drugo spoznanje je, da lahko uspešno konkuriraš z analitiko, kar je tudi glavna točka raziskave. Menim, da še nihče doslej ni rekel, da je lahko analitika in-tegralni del strategije podjetja. Tretje pomembno spoznanje je, da podjetje potrebuje še kaj več, kot samo podatke in tehnologi-jo, če hoče biti konkurenčno z analitiko. Resnični razlikoval-ni dejavnik je človeški faktor, kot na primer vodstvo, strast, znanje in medsebojni odnosi. Te dejavnike smo v preteklih letih velikokrat zanemarjali, ko smo se pogovarjali o poslovnem ob-veščanju. Podjetja, ki imajo in uporabljajo veliko poglobljene analitike, imajo prav tako veliko pametnih ljudi. Mislim, da to ni naključje.

Kaj mora podjetje storiti, preden lahko začne konkuri-rati z analitiko?Dva predpogoja sta – eden je človeški, drugi pa tehnični. Člo-veški predpogoj pomeni, da mo-rate imeti vodstvo, ki podpira in razume, kaj pomeni konkurirati z analitiko. Drugi predpogoj je imeti visokokakovostne, zdru-žene in čiste podatke. Eden od razlogov, zakaj so podjetja za-interesirana za konkuriranje z analitiko, je v tem, da imajo končno dostop do vseh podat-kov iz sistemov ERP, spletnih poročil, prodajnih sistemov in podobno. Danes so orodja za združevanje in čiščenje podat-kov, ki jih razvijajo SAS in drugi ponudniki, boljša, kot kdajkoli prej.

Zakaj vaše raziskave ravno zdaj tako odmevajo med vo-dilnimi menedžerji?Mislim, da so člani uprav dojeli, da je edina pot do učinkovite konkurenčnosti v tem, da imaš boljše procese kot kdorkoli drug. Vendar, če hočeš imeti boljše procese, moraš imeti boljše podatke, analitiko pa vgrajeno v te procese. Mislim tudi, da obstaja konkurenčni pritisk. V večini panog je vsaj eno podjetje, ki je uspešno uve-ljavilo ta pristop, kar ni ostalo neopaženo. Menedžerji zato razmišljajo, da bi tudi sami po-skusili s tem. Poleg tega lahko rečemo, da je bil IT v zadnjih petih ali več letih kar malce v krizi. Moje raziskave pošilja-jo pozitivno sporočilo za IT in za tista podjetja, ki se vse bolj osredotočajo na to, kako rasti in biti inovativen.

Zakaj smo prepriËani, da je streænik IBM System x3650 Express prava odloËitev? Zato, ker

vas lahko opozori na morebitne teæave tudi do 48 ur vnaprej. Tako se boste lahko nanje

ustrezno odzvali, kajti omogoËa nadzor kljuËnih komponent, kot so: procesor, spomin,

diskovni moduli in usmerjevalniki elektriËne napetosti. Prav tako si upamo trditi, da boste

znali ceniti zmogljivosti Dual-Core Intel®Xeon® procesorjev. Ker omenjena oprema prihaja iz

IBM-a, kjer imajo inovacije pomembno mesto, lahko priËakujete novosti tudi v prihodnosti.

IBM streæniki serije x vam s tehnoloπko dovrπenostjo omogoËajo, da prihranite tako Ëas, kot tudi denar, ter poenostavite poslovno-industrijski proces.

Dodatne informacije: 080 2600 ibm.com/systems/x

IBM System x3650 Express

Do dva Dual Core Intel®Xeon® procesorja 5140 2.33GHz

Integrirana dvo portna mreæna kartica

Do 6 zamenljivih SAS trdih diskov

1GB/PC2-5300 DDR2 SDRAM

IBM 4MB L2 Pomnilnik

Garancija 3 leta

Optimalni izkoristek aplikacij v okoljih z veliko podatkov.

Cena: 2.131 ¤* z DDV

Podvojen FC RAID krmilnik

Kapaciteta do 3.6TB

Podpora do 12 SAS diskovnih modulov

Virtualizacija diskov

Napredni diskovni predpomnilnik

Moænost nadgradnje z naprednimi funkcijami kopiranja

Garancija 3 leta

IBM System x3500 Express


Do dva Quad Core Intel®Xeon® procesorja E5310 1.6GHz

Integrirana dvo portna mreæna kartica

Do 8 zamenljivih SAS/SATA trdih diskov

2GB/PC2-5300 DDR2 SDRAM

IBM 8MB L2 Pomnilnik

Garancija 3 leta

IBM System Storage DS3400 Express


PREDVIDITE MOREBITNE TEÆAVE 48 UR PREDEN SE TE ZARES POJAVIJO.

*Cene so informativne in vezane na teËaj USD. Ponudba velja do razprodaje zalog. IBM si pridruæuje pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. Slike produktov so simboliËne. IBM, imeIBM, logo IBM, IBM System Storage in IBM System x so zaπËitene blagovne znamke druæbe International Business Machines Corporation v ZDA in drugih dræavah. Intel, Intel logo, Intel Core, Intel Inside,Intel Inside Logo, Xeon in Xeon Inside so zaπËitene blagovne znamke druæbe Intel Corporation ali njihovih podruænic v ZDA in drugih dræavah. © 2007 IBM Corporation. Vse pravice pridræane.



Informacijska varnost je pravi nebodigatreba. Včasih so se z njo ukvarjali samo informatiki – treba jim je bilo le odobriti nakup kakšne igračke: enkrat požarne pregrade, drugič protivirusne zaščite, pa je bil mir. Govorilo se je sicer o grdih hekerjih, zlobnih virusih in izmuzljivih črvih, vendar kakšne hude škode niso povzročili.

Potem pa je šlo samo na slab-še. Vse več poslovanja je preko spleta, dobavitelji in partnerji se priključujejo na naše poslovne sisteme, servis na njih delajo zu-nanji izvajalci, zaposleni delajo od doma ali iz kavarne čez cesto. Informacijska tehnologija se je zavlekla v vse več delov poslova-nja. Vse težje je povedati, kje se fizično začne in konča podjetje, kdo je zaposlen, kdo je le na pol zaposlen in kdo sploh ni zapo-slen pa mora vseeno delati na računalniku podjetja. Če kakšen računalnik ne dela, lahko delo v podjetju obstane.

Potem pa pridejo še informa-tiki in hočejo imeti varnostno organizacijo. Njen sestavni del so varnostne politike, da se ve, kdo kaj sme in česa ne, varno-stni inženir, ki skrbi za izvajanje varnostne politike, varnostni fo-rum, ki ga bo nadzoroval, ljudi in proračun ter vedno nove igrač-ke: FW, AV, IDS, NAC, AES, IPS in še celo kopico drugih kratic za vse mogoče navidezne in re-snične nevarnosti.

Imamo varnostni sistem, ki porablja predvsem sredstva in čas ter nič ne pomaga pri po-slovanju podjetja. Za povrh je svetovalno podjetje Gartner pred časom napovedalo, da bo do konca letošnjega leta tri če-trtine podjetij kljub požarnim pregradam, protivirusnim za-ščitam in IPS sistemom podle-glo nepoznanim in usmerjenim napadom, katerih glavni motiv bo finančna korist. To pomeni, da bodo v našem poslovnem informacijskem sistemu zelo verjetno napadalci, ki bodo imeli dostop do informacij, mi pa zanje sploh ne bomo vedeli.

Je res vse tako črno? Se da kaj narediti? Seveda se da. Na-čela so naslednja:1. Informacijska varnost mora

reševati poslovne težave.2. Kakovostno sodelovanje

s poslovodstvom je nujno. Po eni strani zato, da se varnost ukvarja s pravimi težavami, in na drugi strani, ker zna poslovodstvo pod-preti pomembne varnostne projekte.

3. Definiranje, podpora in iz-vajanje varnostnih politik, ki ustvarijo podlago za delo varnostnega oddelka.

4. IT sredstva in podatke va-rujemo glede na poslovno vrednost in prednost.Podjetje Avtenta.si lahko

pomaga pri reševanju varno-stnih izzivov podjetij. Poleg klasičnih rešitev načrtovanja, izvedbe in upravljanja varno-

stnih produktov pomagajo tudi pri vpeljavi celovitih varnostnih rešitev, ki vključujejo specifič-ne strateške, organizacijske in postopkovne zahteve podjetij. Med pomembnejše storitve s tega področja sodijo:• a n a l i z a p o s l o v n i h

procesov,• priprava, obnova in vpeljava

varnostnih politik,• analiza vpliva na poslova-

nje, ki ugotovi časovne in finančne posledice izpada informacijskega sistema na poslovanje podjetja,

• analiza tveganja ugotovi tveganja in posledice za po-slovanje ter možne ukrepe za zmanjšanje tveganja,

• etični hacking oziroma ana-liza varnosti informacijskih sistemov preveri varnost poslovnega informacijskega sistema pred napadom he-kerja, zaposlenega, virusa ali črva,

• priprava programa nepreki-njenega poslovanja podjetja – obsega pripravo načrta ne-prekinjenega delovanja, ki omogoča nadaljevanje po-slovanja podjetja v primeru nepredvidljivih izpadov (na primer naravna katastrofa, epidemija …).

* Informacijska varnost – ni je moč ubiti, živeti z njo pa tudi ne

Informacijska varnost – Can’t kill it, can’t live with it*

Član Skupine Telekom Slovenije

Raziskava Gartner EXP »Cre-ating Enterprise Leverage: CIO Agenda 2007« je pokazala, da so tehnologije, povezane z var-nostjo, padle na šesto mesto na seznamu prioritet direktorjev oddelkov za IT. Letos so na pr-vih treh mestih poslovna inte-ligenca, poslovni sistemi (ERP, CRM, dobaviteljske verige in po-dobno) ter posodobitev starih aplikacij.

Kako komentirajo padec varnostnih mehanizmov na se-znamu prioritet, smo vprašali podjetje Astec, ki se ukvarja z varnostjo. »Dejstvo, da so me-hanizmi zagotavljanja in varo-vanja podatkov med direktorji oddelkov za IT že nekaj zapo-rednih let med desetimi najbolj prioritetnimi, jasno kaže na to, da se ravnatelji informacijskih sistemov doma in v svetu jasno zavedajo velikega pomena me-hanizmov varnosti in varovanja podatkov. Upravičeno je tudi

pričakovati, da se prioritete v in-formatiki prilagajajo poslovanju podjetij, kajti informatika vedno bolj postaja podporna funkcija poslovanju,« pojasnjuje Boštjan Mešič, direktor Asteca.

Povečevanje sredstev za varnost

Zato nas po Mešičevem mne-nju ne sme čuditi dejstvo, da so po nekaj zaporednih letih, ko so funkcije in mehanizmi varo-vanja zasedali najvišja mesta v prioritetah ravnateljev infor-macijskih sistemov, sistemi in storitve zagotavljanja varnosti prišli v podzavest vsakega, ki se ukvarja z informatiko, in na ta način postali privzeto dejstvo. »Na podlagi lastnih izkušenj lah-ko tudi potrdimo, da slovenska podjetja in organizacije name-nijo vsako leto več sredstev za vzpostavitev ustreznih meha-nizmov za varovanje podatkov, kar nedvomno kaže na visoko prioriteto in zavedanje skrb-nikov IT sistemov. Težko pa sodimo, koliko to pomeni v re-lativnem razmerju proti drugim vrstam naložb v IT, saj sami ne pokrivamo segmenta rešitev za podporo poslovanju (ERP, CRM, BI ...), ki se na navedeni lestvici pojavljajo na prvih mestih,« do-daja Mešič.

Gartnerjeva lestvica prioritet kaže tudi, za koliko naj bi se letos

povečale naložbe v posamezne tehnologije v primerjavi z letom 2006. Naložbe v varnostne me-hanizme naj bi zabeležile 9,3-odstotno rast; na prvem mestu je poslovna inteligenca z 12,4-od-stotno rastjo, sledijo pa upravlja-nje dokumentov (11,4 odstotka), poslovne aplikacije (10,5) in sto-ritveno usmerjena arhitektura in aplikacije (10,2).

Varnost ostaja ključna za Petrol

Iz Petrola so sporočili, da padec na seznamu prioritet ne pomeni zmanjšanja pomena ali manjših vlaganj v informacij-sko varnost. Očitno so nekateri novejši tehnološki trendi pre-vladali pri rangiranju prioritet na področju IKT, dodajajo. In-formacijska varnost je ena od ključnih prioritet na ‚Petrolo-vem‘ seznamu, pozicija oziro-ma pomembnost področja pa se zadnja leta ne spreminja. Z uva-janjem vedno zmogljivejših IT rešitev, z vedno bolj preprosto uporabo/dostopnostjo aplika-cij informacijskega sistema in z vedno večjo odvisnostjo poslo-vanja od delovanja IT sistemov se povečuje tudi pomembnost informacijske varnosti.

Reševanje ključnih vprašanj »Direktorji oddelkov za IT po

naših izkušnjah dajejo prednost

tistim stvarem, za katere še ni na voljo izdelanih rešitev. Pri HP pa smo tudi na področju varo-vanja podatkov v zadnjih letih razvili standardizirane storitve

Varnost je prišla informatikom že v poMehanizmi zagotavljanja in varovanja podatkov so že nekaj zaporednih let med desetimi najbolj

Mehanizmi zagotavljanja in varovanja podatkov so bili v zadnjih letih med najpo-membnejšimi prioritetami pri uvajanju in posodablja-nju tehnologij IT tako doma kot v svetu. Raziskava analitsko-raziskovalne družbe Gartner je pokazala, da so letos ti mehanizmi padli na šesto mesto.

Svetovna in tudi slovenska podjetja ter organizacije namenijo vsako leto več sredstev za vzpostavitev ustreznih ▶

Sogovornik poudarja, da so takšne primerjave nedvomno na mestu, še posebno če upošteva-mo, da se požarne pregrade naj-pogosteje uporabljajo za ločeva-nje javnih in zasebnih komuni-kacijskih omrežij. Glavni namen uporabe požarne pregrade je zagotavljanje varnosti z ome-jevanjem dostopa na mrežnem sloju. Požarne pregrade, kot samostojne mrežne elemente, uporabljamo za ločevanje dveh ali več mrežnih segmentov glede na njihov položaj v omrežju ozi-roma glede na stopnjo zaupanja vanje, pojasnjuje Kobal.

Zaključevanje VPN povezav Večina današnjih požar-

nih pregrad poleg omejevanja dostopa lahko zaključuje tudi VPN povezave in na ta način omogoča precejšnje zmanj-šanje stroškov za povezave

med posameznimi lokacijami podjetja oziroma poenostavlja oddaljeni dostop zaposlenim. Ob čedalje pogostejši uporabi internetne telefonije in pove-čevanju potreb po pasovni širi-ni pa morajo požarne pregrade pogosto znati tudi zagotavljati kakovost storitev z označeva-njem in razvrščanjem prometa, pravi Kobal.

Varnost in zanesljivost v poslovni rabi

Požarni zid je lahko bodi-si programska oprema bodisi strojni usmerjevalnik, ali pa brezžični usmerjevalnik. An-drej Kobal razlaga, da je izbor požarne pregrade odvisen pred-vsem od funkcionalnosti, ki naj bi jih opravljala. Če želimo pred nevarnostmi z interneta zašči-titi celotno lokalno omrežje, je najbolje, če je požarna pregrada

samostojni mrežni element. Če pa želimo zaščito uporabnikom zagotavljati tudi v primeru, ko so na poti oziroma niso poveza-ni v lokalno omrežje podjetja, je veliko bolje požarno pregrado, kot programsko opremo, name-stiti na posamezne računalnike, pojasnjuje Kobal. Dodaja, da so za poslovne uporabnike na prvem mestu nedvomno var-nost in zanesljivost delovanja ter možnost centraliziranega upravljanja požarnih pregrad, za domače uporabnike pa je najpomembnejša enostavnost uporabe.

Redko v funkciji ločevanja oddelkov

Večina poslovnih uporabni-kov v Sloveniji se dobro zaveda nevarnosti, povezanih z upora-bo interneta za dostop do spleta in uporabo elektronske pošte

Požarni zidovi ne zadošIzbor požarne pregrade je odvisen od funkcionaln

Računalnik brez požarnega zidu pogosto primerjajo s stano-vanjem z odprtimi vrati, iz katerega so stanovalci šli ven, ali pa s prižganim avtom, ki ga je lastnik pustil odklenjenega na ulici, pravi Andrej Kobal, specialist podpore v podjetju Astec, kjer imajo bogate izkušnje z nameščanjem in upravlja-njem požarnih pregrad.

Požarne pregrade se najpogosteje uporabljajo za ločevanje javnih in zasebnih komunikacijskih omrežij.▶

in rešitve, primerne za najra-zličnejša IT okolja. Izpostavili bi lahko programsko opremo HP OpenView Storage Data Protector, ki je ključni član dru-

žine programske opreme HP za shranjevanje podatkov in obsega upravljanje pomnilniških virov, arhiviranje, replikacijo in pro-gramsko opremo za upravljanje



Kaj je požarna pregrada

Požarna pregrada (angl. firewall) je strojna ali program-

ska oprema, ki je nastavljena, da dovoli, zavrne ali preusmeri pretok podatkov skozi raču-nalniško omrežje, ki ima lahko različne ravni zaščite. Temeljna naloga požarne pregrade je nadzor prometa med računalni-škimi omrežji z različnimi ravnmi zaščite. Tipičen primer tega sta internet, ki je cona brez zaščite, in notranje omrežje, ki je cona višje zaščite. Naloga požarne pregrade je omejevanje vdora v zasebno omrežja. (Wikipedia)

▶

Upravljanje identitet in dostopa

Po Gartnerju se zagotovitev varnega poslovanja (Secure Busi-ness Enablement, SBE) osredoto-ča na zagotovitev varnih poslovnih sistemov, ki neposredno prispe-vajo k poslovni prilagodljivosti in produktivnost. Večina tehnologij SBE lahko uvrstimo v orodja za upravljanje identitet in dostopa (identity and access management, IAM). Pretekli posamezni pristopi k zagotavljanju varnega poslova-nja, kot so tehnologije za nadzor dostopa, administracija uporabni-kov, varnostna administracija, ve-zana na direktorije ali platformo, ne morejo v celoti nadomestiti dobro upravljane in avtomatizi-rane funkcije tehnologije IAM. Vse več uporabnikov potrebuje dostop iz različnih okolij, aplikacij in interneta, potrebe uporabnikov in zahteve zakonodajalcev pa so spodbudile razvoj nove generacije procesov in tehnologij IAM.

▶

odzavestprioritetnimi

mehanizmov za varovanje podatkov.

ščajo za zaščitonosti, ki naj bi jih opravljala

Med najzahtevnejše postavi-tve sodijo visoko razpoložljive požarne pregrade, ki hkrati vključujejo tudi funkcionalnost usmerjevalnikov, pravi Andrej Kobal, specialist podpore v pod-jetju Astec.

▶

naprav. Z drugimi besedami, če direktorji oddelkov za IT vedo, da za njihove izzive obstajajo preizkušene rešitve, svoje prio-ritete postavijo tako, da bodo z

njimi rešili druga ključna, še od-prta vprašanja,« razlaga Boštjan Kosi, vodja programa rešitev za shranjevanje podatkov pri HP Slovenija.

VARNO POSLOVANJE

ali medsebojno izmenjavo po-datkov. Zato tudi uporabljajo požarne pregrade za omeje-vanje dostopa na internetni povezavi, pravi Kobal. Ker pa se s čedalje večjimi zahtevami po mobilnosti uporabnikov ter posledično vse pogostejšo upo-rabo prenosnikov in dlančnikov povečuje tveganje, ki izhaja iz samih lokalnih omrežij, bo v podjetjih kmalu potrebno im-plementirati tudi mehanizme za omejevanje dostopa do omrežja (NAC). Prav tako se v domačih podjetjih redko uporabljajo po-žarne pregrade za ločevanje po-

sameznih organizacijskih enot oziroma oddelkov.

Čeprav je v zadnjem času sko-raj pri vseh proizvajalcih opaziti integracijo antivirusne zaščite in sistemov za preprečevanje vdo-rov (IPS) s požarnimi pregrada-mi, večina obstoječih požarnih pregrad v praksi ne zadošča za celovito zaščito pred nevarnost-mi, ki jih prinaša uporaba javnih komunikacijskih omrežij. Med najzahtevnejše postavitve ne-dvomno sodijo visoko razpolo-žljive požarne pregrade, ki hkrati vključujejo tudi funkcionalnost usmerjevalnikov.

DEFINICIJA

Ob 15. obletnici razširitev informacijskega sistema Poštna banka Slovenije je v sodelovanju s Pošto Slovenije, s katero je tehnološko in poslovno tesno povezana, razvila omrežje, ki ga danes sestavlja 556 pošt, od katerih jih 377 opravlja tudi menjalni-ško poslovanje. V letošnjem letu je banka v januarju uspešno prešla na novo valuto, v juniju pa je skupaj z Novo KBM in Mobitelom uve-dla novo storitev mobilnega brezgotovinskega poslovanja Moneta. Poštna banka Slovenije načrtuje v skladu z dogajanjem v evrop-skem bančnem prostoru okrepiti svoj tržni delež, predvsem pri po-slih s prebivalstvom in na področju plačilnih storitev. V tem cilju bo PBS med drugim pristopila tudi k nadaljnji izgradnji informacijskega sistema banke v skladu s potrebami in zahtevami okolja.

Na kratko

Festival računalništva in sodobnih komunikacijV murskosoboškem gradu se je pod vodstvom Društva gibanje za mladino odvijal Festival računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK 2007. Partnerji festivala so bili Mestna občina Murska Sobo-ta, Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, Multime-dijski center KRIK, Klub prekmurskih študentov in Safe.si. Festival je letos potekal prvič, Murska Sobota pa je glede na obseg festivala za dva dni postala vseslovensko središče novodobnih računalniških in komunikacijskih vsebin. Namen festivala je bil »podrobno pred-staviti prednosti novih tehnologij, o njih izobraževati, v vrste zbrati pomurske informatike, prikazati primere dobre prakse in navseza-dnje navdušiti ter zabavati obiskovalce«. FRiSK 2007 je bil glede na svojo programsko pestrost prvi tovrstni dogodek v severovzho-dnem delu Slovenije in eden redkih v Sloveniji.

Po oglasih na spletu vodijo avtomobiliPo polletni analizi spletnih oglasov v Sloveniji, ki jo je pripravilo podjetje iPROM, edino slovensko podjetje specializirano za medij-sko organiziranje oglasnih akcij v internetskih medijih, je na prvem mestu področje avtomobilizma s 345 milijoni prikazov oglasov. Na drugem mestu so informacijske tehnologije z 207 milijoni prikazov, na tretjem bančništvo, finance in zavarovanje z 201 milijonom pri-kazov. iPROM je v prvi polovici leta 2007 za oglaševalce, agencije in naročnike v slovenskih internetnih medijih posredoval skupaj 1,48 milijarde oglasov (87 odstotkov več kot v istem obdobju lani) v več 420 internetnih medijih s skupnim mesečnim dosegom 940 tisoč uporabnikov.

Kmalu vselitev v Tehnološki park Ljubljana Brdo Tehnološkemu parku Ljubljana so se priključila še štiri podjetja, tako, da se je število članov povzpelo na 74. Število članov se bo verjetno v naslednjih letih še povečalo, zahvaljujoč izgradnji nove-ga poslovnega središča na Brdu, s katero se bodo znatno razširili prostorske in storitvene kapacitete. Izgradnjo pomagata Evropski sklad za regionalni razvoj in Mestna občina Ljubljana, ki bo področje parka komunalno opremila. Novi objekti bodo namenjeni predvsem članovim Tehnološkega parka Ljubljana ter tudi drugim domačim in tujim IKT podjetjem s področja telekomunikacij, biotehnologije, nanotehnologije in sorodnih dejavnosti.

Obse`na poslovna potovanja zahtevajo zmogljiv prenosnik,ki je dovolj lahek, da vas ne upo~asnjuje. Vsak gram lahkopomeni razliko, zato prenosnik D520 prina{a izjemnozmogljivost v lahkem in vzdr`ljivem ohi{ju, ki vam kjerkoliomogo~a u~inkovito delo.

© 2007 Dell Corporation Limited. Dell, Dellov logotip, Inspiron so registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke podjetja DellInc. Microsoft, MS in Windows so registrirane blagovne znamke podjetja Microsoft Corporation. Druge blagovne znamke ali imena,uporabljena v tem dokumentu, se lahko nana{ajo na podjetja, ki so lastniki blagovnih znamk in imen svojih izdelkov. Dell zanikalastni{tvo blagovnih znamk in imen izdelkov drugih podjetij.

Celeron, Celeron Inside, Centrino, logotip Centrino, Core Inside, Intel, Intelov logotip, Intel Core, Intel Inside, logotip Intel Inside, IntelViiv, Intel vPro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Xeon in Xeon Inside so blagovne znamke ali registrirane blagovneznamke podjetja Intel Corporation ali njegovih podru`nic v ZDA in drugih dràvah.

Polno opremljena prenosnazmogljivost kjerkoli èposlujete.

Latitude™ D520

€1017,60@e od

Cena vsebuje DDV.

Za ve~ informacij pokli~ite na01/520 59 00 ali poglejte na

www.d-1.si/partnerji

ZMOGLJIVOSTJE STANDARD

Intel® Centrino® Duo Mobilna TehnologijaIntel® Core™2 Duo Procesor T5500

(1.66 GHz, 2 MB L2 Cache, 667 MHz FSB)Genuine Windows XP™ Professional

(opcija Vista™ Business)TFT LCD 15” zaslon (do 1024 x 768)

od 1 GB DDR2 667 Mhz RAMod 120 GB SATA trdi disk (5400 RPM)

DVD, combo CD/DVD ali DVD+/-RW DL opti~na enotaGrafi~na kartica Intel® Media Accelerator 950

Intel® Pro/Wireless 3945 802.11a/b/g, BluetoothProgramska oprema Dell Client Manager Standard

Garancija: 1 leto

PRIPOROÂMOPodalj{anje garancije za Dell Latitude na 3 leta

Cena: 100,80 EUR z DDV

STEVEDELI



Mediji so prvi, platforme pa drugi del težave nezadostne trajnosti podatkov. Za vse do-sedanje digitalne medije, kot so magnetni trakovi ter plošče CD in DVD, pa tudi nove plošče Blu-ray in HD-DVD, sta značilni dve pomanjkljivosti: omejena življenjska doba ter zastaranje programske in strojne opreme v zgolj nekaj letih. Zastareva-nje je posledica hitrega razvoja tehnologije ter nenehnega uva-janja novih medijev in bralnih naprav.

Tudi podatki umirajo, mar ne

S temi pomanjkljivostmi se soočajo milijoni ljudi, čeprav se jih večina tega niti ne zaveda. Starša sta na primer svojega otroka slikala od rojstva dalje – najprej s fotoaparatom, potem z video kamero, nato z digital-nim fotoaparatom, sedaj pa tudi z digitalno kamero. Posnetke na-meravata pozneje dati svojemu otroku, da jih bo hranil do konca življenja. A ko bo otrok star 30 let, bodo fotografije že zbledele, video trakovi bodo poškodovani zaradi vpliva toplote in vlage, v bližini pa ne bo nobenega upo-rabnega video rekorderja.

Z digitalnimi posnetki ne bo nič boljše. ker bodo nosilci že tako degradirani, da bo branje nemogoče, ustreznih digitalnih

Od podatkov do prahu je le korakKmalu bodo že tri četrtine vseh svetovnih dokumentov digitalizirane in shranjene na digi-talne nosilce z obupno kratko življenjsko dobo

Neskončni nizi enic in ničel, iz katerih je sestavljen vsak digitalni dokument, sčasoma tudi na najboljših medijih razpadajo in na koncu postanejo neuporab-ni. Mnoga podjetja razvijajo »trajne medije«, vendar njihove rešitve, tudi če jim bo uspelo, ne bodo zado-ščale. »Če se že medij ne bo degradiral, bo izumrla pa platforma, s pomočjo katere ga uporabljamo,« je izjavil Brewster Kahle, ustanovitelj podjetja Alexa Internet.

Različni časi, različne tehnike: umetniška vizija hranjenja podatkov▶

Kako do trajnejšega shranje-vanja: nadzorna soba za upra-vljanje s podatki

▶Dvopalčna plošča HD-Rosetta omogoča shranjevanje več kot 90 tisoč slik.

▶

ŽIVLJENJSKA DOBA PODATKOVNIH NOSILCEV

VRSTA NOSILCA STANDARDNA KAKO-VOST

VISOKA KAKOVOST

Magnetni trakovi

0,5-palčni trakovi 5 let 20 let

videokaseta VHS (analogna) 2 leti 10 let

0,25-palčni trakovi 2 leti 10 let

Magnetni formati

3480 10 let 20 let

3490/3490E 20 let 20 let

QIC/QIC-WIDE 5 let 10 let

Optični diski

plošče CD 5 let 50 let

magnetooptični diski 10 let 30 let

Mikrofilmi

za kopiranje 10 let 15 let

za arhiviranje 100 let 200 let

Izdaje na papirju

dnevni časopisi (visoka kislost) 10 let 15 let

revije (nizka kislost)) 15 let 100 let

posebne izdaje (celuloza) 100 let 500 let

Nosilci za dolgotrajno shranjevanje

plošča HD-Rosetta več kot 1.000 let

egipčanske kamnite tablice več kot 2.200 let

Viri: National Media Lab, Focus, Wired.

Že danes poznamo številne metode za sprotno prepisova-nje podatkov iz starih v nove računalniške sisteme, s kateri-mi lahko podatke iz desetletja v desetletja ohranjamo pri življe-nju. Vendar je to zelo drago in mučno početje, države pa zanj pogosto tudi ne namenjajo do-volj finančnih sredstev.

Mediji za trajno shranjevanje

Na optičnih ploščah podatki ob primernem vzdrževanju osta-nejo uporabni le kakih dvajset let. Strokovnjaki se na splošno strinjajo, da je čimprejšnje po-večanje trajnosti podatkovnih nosilcev nujno, ker je razpad po-datkov že sedaj vsakdanji pojav. S pomočjo novih tehnologij posku-šajo razviti trajnejše podatkovne nosilce, med katerimi sta trenu-tno najbolj obetajoči plošča HD-ROM za digitalni zapis podatkov in plošča HD-Rosetta za slikovno shranjevanje podatkov.

Oba omenjena izdelka sta proizvod podjetja Norsam Te-chnologies. V razvoj je vključen tudi raziskovalni center podje-tja IBM Research, s številnimi raziskovalci v različnih labora-torijih po svetu. Norsam in IBM Research razvijata tehnologije

za izdelavo plošč HD-ROM, premera 12 centimetrov (kar je tudi velikost plošč CD in DVD), začetna kapaciteta pa bo znaša-la 165 gigabajtov. Namenjeni so predvsem za trajno shranjevanje podatkovnih zbirk in digitalizi-ranih dokumentov.

Kaj dočakamo prej: pet let ali večnost

Na plošče HD-ROM se po-datki zapisujejo s 50-nanome-trskim žarkom nabitih delcev. Pričakujejo pa, da jim bo kasneje uspelo žarek zožiti na 7 nano-metrov, s čemer naj bi zmoglji-vost plošče povečali na kar 659 gigabajtov, kar je stokrat več od zmogljivosti današnje plošče DVD. Na ploščo HD-Rosetta pa se s 50-nanometrskim ionskim žarkom lahko zapiše do 95 tisoč slik z mikrofilmov ali drugih po-datkovnih nosilcev. V razvoju so tudi druge tehnologije za trajno shranjevanje, ki bodo preprečile, da se naši podatki sčasoma ne bodo pretvarjali v prah in da se ne bo uresničevala izvirna domi-slica raziskovalca Jeffa Rothen-berga iz družbe Rand, ki je dejal: »Digitalni podatki lahko trajajo celo večnost ali pa samo pet let, odvisno, kaj od tega dvojega prej pride.«

Upravljanje z elektronskimi dokumenti je eden največjih izzivov, s katerimi se ukvar-jajo velika okolja. Z novim Zakonom o varstvu doku-mentarnega in arhivskega gradiva bo število digitalizi-ranih vsebin tako obsežno, da se postavlja vprašanje, kako in na kakšen način bomo omogočili dostop do informacij, ki jih imamo v arhivskih ali dokumetarnih elektronskih arhivih.

V današnjem digitalnem svetu imamo na voljo ogromne količine informacij. Digitalne vsebine so nam povsod na voljo, mnogokrat pa se znajdemo pred prostranim vesoljem informacij, iz katerih zelo težko najdemo tiste, ki jih zares iščemo. Zato je ročno raz-vrščanje in pregledovanje infor-

macij iz različnih virov izredno težavno in časovno potratno.

Prek spleta do 1000-letne britanske zgodovine

V EU se te težave zavedajo, zato upravljanju elektronskega gradiva posvečajo posebno po-zornost. Glede na to, da se večina vsebine v današnjem času obliku-je elektronsko, je razumljivo, da se v vseh članicah uvajajo posebni programi modernizacije upra-vljanja elektronskih gradiv. Vse-bina mora biti shranjena varno in hkrati hitro dostopna.

Eno tovrstnih modernizacij so nedavno začeli tudi na britan-skem nacionalnem arhivu.

Njihova vizija je omogočiti enostaven in pregleden dostop do zgodovinskih vsebin vsakomur in kjerkoli. »TNA Global search« je osrednja komponenta projekta

digitalizacije največje arhivske zbirke na svetu, s katero želijo 1000-letno britansko zgodovi-no ponuditi uporabnikom prek svetovnega medmrežja.

Rezultati se samodejno razvrščajo v skupine

Revolucionarna rešitev pod-jetja Autonomy omogoča simul-tano iskanje po arhivu, zajetem v 11 raznovrstnih katalogih in podatkovnih zbirkah. Rešitev samodejno oblikuje vsebinsko razumevanje informacije. Kon-ceptualno in kontekstno razu-mevanje vsebine pa omogoča do sedaj nevidene možnosti procesi-ranja in samodejnega razvščanja podatkov ogromnih količin infor-macij. Osrednji produkt grupacije Autonomy je IDOL (Identity Data Operation Layer), ki samodejno povzame pomen informacije v

procesu neglede na to, kje se ta nahaja, pa naj bo to besedilo, ele-ktronska pošta, zvokovni zapis ali video. To omogoča uporabnikom iskanje vsebin različnih formatov prek enotnega vmesnika. Rezulta-ti iskanja se samodejno razvršča-jo v skupine glede na kontekstno oziroma konceptualno sorodnost informacije. Po istem ključu se vsaka skupina informacij samo-dejno razdeli v podskupine.

Presenetljivi rezultatiKer je iskanje s tovrstno teh-

nologijo izredno učinkovito in uporabniku prijazno, je projekt »TNA Global Search« britanskega nacionalnega arhiva prejel nagra-do »International Information Industry Awards«, v kategoriji »Best user Experiance«. V razvoj-nem načrtu britanskega nacio-nalnega arhiva sedaj pripravljajo prihodnje projekte, ki vključujejo

samodejno oblikovanje biografij ter samodejno obveščanje upo-rabnikov o novih digitaliziranih gradivih, ki se nanašajao na nji-hovo področje zanimanja.

Na strani britanskega nacio-nalnega arhiva (http://www.nati-onalarchives.gov.uk) je že mogoče uporabiti nagrajeno tehnologijo. Nedavno smo jo postavili tudi v na-še demonstracijsko okolje. Prizna-ti moram, da smo bili nad rezultati presenečeni. Mnogi smo namreč dvomili v trditev proizvajalca, da je elektronsko vsebino mogoče ra-zumeti in razvrščati samodejno. Implementacija je odpravila vse dvome in ostalo je le še vprašanje naše pripravljenosti oziroma ča-sa, kje in v kakšnem obsegu bomo tehnologijo uporabili.

Robert Jančigaj, Simt d.o.o., www.simt.si

Konceptualno in kontekstno iskanje po arhivskem gradivu

Samodejno oblikovan konceptualni slikovni prikaz skupin informacij.▶

bralnikov pa tako ali tako ne bo več nikjer v bližini. Spoznanje o izgubljenih spominih bo za marsikoga tragično, ampak to bodo le malenkosti v primerjavi s težavami, ki jih bodo zaradi razpada dragocenih znanstve-nih, zgodovinskih ter drugih podatkov imeli podatkovni za-kladi, knjižnice, arhivi, podjetja in ustanove.

Veliko dragocenosti šlo v nič

Za vedno je že izgubljena naj-manj petina zelo dragocenih po-datkov, ki jih je vesoljska sonda Viking leta 1976 poslala z Marsa na Zemljo, in to kljub dejstvu, da so magnetne trakove hranili pod izredno strogimi pogoji. V obrambnem ministrstvu ZDA so postali neberljivi podatki o vie-tnamskih vojnih ujetnikih. Na državni univerzi v Pensilvaniji so zaradi zastarelosti program-ske opreme postale neuporab-ne številne datoteke s podatki o študentih iz preteklih let. Znan-stveniki, ki preučujejo pragozd v delti Amazonke, ne morejo več uporabljati pomembnih satelit-skih posnetkov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, saj nimajo uporabnih bralnih enot za stare magnetne trakove.

Zaradi digitalizacije je stanje vse slabše

Našteli smo le nekatere prime-re, medtem ko usoda mnogih dru-gih sploh ni znana, ker ogromnih zbirk podatkov nihče redno ne pregleduje. Z nadaljnjo digitaliza-cijo, ki je nujna zaradi hitre rasti količin podatkov, se bo stanje še dodatno poslabšalo. Še posebno ogroženi so podatki, povezani z varovanjem zdravja ljudi, kot so študije o prenašanju bolezni ali podatki o krajih, kjer so shranjene nevarne snovi. Nič boljše ni niti v kulturi, kjer na računalnikih v di-gitalni obliki nastajajo tako rekoč vsa sodobna glasba, risani filmi ter knjižna in akademska dela.



Z zunanjim izvajanjem procesov pretvorbe papirnih izvirnikov v elektronsko obliko ter elektronske hrambe lahko brez večje naložbe poskrbimo za varno, dolgoročno in zako-nito elektronsko hrambo dokumentarnega gradiva.

V preteklem letu sprejeta zakonodaja na področju var-stva dokumentarnega gra-diva je omogočila prehod na izključno elektronsko hram-bo dokumentov, uporabni-kom elektronske hrambe pa naložila spoštovanje strogih organizacijskih in tehnoloških zahtev, s katerimi lahko dose-žemo avtentičnost, celovitost, trajnost in dostopnost doku-mentarnega gradiva za celoten čas hrambe.

Dolgoročna elektronska hramba

Dolgoročno arhiviranje elektronskih dokumentov je zahtevno s tehničnega in or-ganizacijskega vidika. Zaradi spreminjajočih se standardov in formatov zapisov ter tehno-loškega razvoja je tako rekoč nemogoče vnaprej predvideti razvoj tehnologije in medijev, ki bodo v uporabi čez 10 ali 20 let. Precejšnji zalogaj je že in-frastruktura za vzpostavitev varnega elektronskega arhiva, ki mora zagotavljati dolgoroč-no celovitost, nespremenlji-vost in verodostojnost arhi-viranega gradiva do izteka ro-

kov hrambe, ki jih narekujejo predpisi in potrebe poslovanja. Zahtevno je tudi vzdrževanje varnega elektronskega arhi-va, saj je poleg same vsebine arhiva potrebno zagotavlja-ti tudi vzdrževanje celotne infrastrukture.

Samo tehnologija ni dovoljTrajnost in dostopnost ele-

ktronskih dokumentov lahko zagotovimo z uporabo tehno-loških rešitev, ki pa morajo biti podprte tudi z organiza-cijskimi ukrepi. Med drugim je treba poseči tudi v uvelja-vljene organizacijske predpise in ustaljene načine dela, kar se nemalokrat izkaže za tež-ko obvladljivo oviro. Že sama priprava notranjih pravil, ki morajo ustrezati zakonskim določilom, je precej obsežen projekt, ki zajema prenovo in ureditev mnogih internih predpisov. Samo elektronskim dokumentom, ki so obravnava-ni skladno s potrjenimi notra-njimi pravili, se namreč prizna enakost izvirnemu gradivu, kar pomeni, da papirnih izvirnikov ni več potrebno hraniti.

Zunanji izvajalec zviša raven storitev

Uporabniki elektronske hrambe so pred dilemo, kako doseči, da bodo elektronski dokumenti po 10 letih še na voljo v berljivi obliki in bodo imeli poleg uporabne vredno-sti tudi vso pravno veljavnost in dokazno vrednost pred sodi-ščem. Velikokrat je ustrezneje in dolgoročno tudi ceneje, če podjetja najemajo zunanje iz-vajalce, ki elektronsko hrambo dokumentov izvajajo v skladu z dogovorjenimi tehničnimi standardi in s predpisanimi pogoji. Poskrbijo tudi za večjo varnost, katere zagotavljanje je opredeljeno z varnostno politi-ko in ustreznimi pravilniki, vsa opravila pa se izvajajo v skladu z natančno določenimi orga-nizacijskimi in tehnološkimi postopki.

Z odločitvijo za zunanje iz-vajanje lahko dobimo bistveno višjo raven storitve, kot jo lah-ko zagotovimo sami. Seveda le, če izberemo usposoblje-nega in zaupanja vrednega partnerja.

Naj zunanji izvajalec poskrbi za trajnost podatkov

Mikrocop d.o.o., Šmartinska cesta 134a 1000 LjubljanaTel.: (01) 587 42 80 Fax: (01) 587 42 99E-pošta: [email protected]: www.arhiviraj.si

▶▶▶▶▶▶▶

INFORMACIJE

»Gre za raziskavo slovenskega trga osebnih računalnikov z ime-nom ‚PC Quarterly‘, ki je del re-dnih aktivnosti IDC v Sloveniji in jo opravljamo po koncu vsakega četrtletja,« pojasnjuje Živković. »Pri takšnih raziskavah pridobi-vamo podatke iz različnih virov. Na lokalni ravni opravimo inter-vjuje z vsemi omembe vrednimi prodajnimi kanali – skupaj tako pokrijemo okrog 95 odstotkov trga –, nato pa v skladu z IDC-jevo politiko trinivojskega pre-verjanja podatkov pridobljene razultate ponudnikov preverimo na več načinov.«

Skoraj dvakrat večja prodaja prenosnikov

Po raziskavi je HP na po-dročju namiznih računalnikov

osvojil 26,1-odstotni tržni de-lež, saj je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasla za 62,6 odstotka, medtem ko je celotni trg zrasel za 9,7 odstot-ka, pojasnjuje Živković. Na trgu prenosnih računalnikov pa je HP s 150,9-odstotno letno ra-stjo osvojil 41,9-odstotni tržni delež. HP je tako prodal skoraj še enkrat toliko računalnikov kot v enakem obdobju lani, med tem ko je celotni trg zrasel za 29,8 odstotka.

Veliko rast prodaje prenosni-kov HP v tem četrtletju lahko pripišemo večjemu poudarku, ki ga podjetje v zadnjem času na-menja domačim uporabnikom ter malim in srednje velikim podjetjem, za katere je razmer-je med ceno in zmogljivostjo še vedno najpomembnejši kazalnik pred nakupom. »Ta trend opa-žamo pri vseh velikih blagovnih znamkah,« je dejal Živković.

Dokaz pravilne usmeritve HP je zabeležil rekordne re-

zultate tudi na področju delov-nih postaj, kjer je osvojil 63,5-tržni delež. Skupno je HP v tem četrtletju prodal še enkrat več enot (osebnih in prenosnih ra-čunalnikov ter delovnih postaj)

kot v enakem obdobju lani. Na področju standardnih strežni-kov je HP dosegel 32-odstotno letno rast in 56,3-odstotni tržni delež, s čimer je potrdil svojo vlogo uspešnega ponudnika tehnoloških rešitev za poslovna okolja vseh velikosti.

»Z doseženimi rezultati smo izredno zadovoljni, še posebno, ker smo močno presegli rast trga. S tem se potrjuje pravilnost naše tržne usmeritve zagotavljanja izdelkov vrhunske kakovosti,« je rezultate komentiral Primož Šabec, direktor skupine za oseb-ne sisteme PSG v slovenskem HP.

Rekordni rezultati na področju računalnikovV drugem trimesečju HP prodal več osebnih računalnikov, prenosnikov in strežnikov HP je v Sloveniji v drugem četrtletju leta 2007 osvojil prvo mesto med ponudniki osebnih in prenosnih raču-nalnikov, delovnih postaj in standardnih strežnikov, je pokazala najnovejša raziskava analitskega podjetja IDC. O rezultatih smo se pozanimali pri Nebojši Živkoviću, analitiku v podjetju IDC Adriatics. »HP je dosegel odlične rezulta-

te tako na področju osebnih raču-nalnikov kot tudi delovnih postaj in strežnikov,« je povedal Nebojša Živković, analitik v IDC Adriatics.

▶

www.hp.com/si/pametneresitve • www.hp.com/si/partnerji

* Po podatkih IDC Q2 2007

**Ta oglas ni namenjen ponujanju ali zbiranju ponudb za oglaøevano blago, temveœ le osnovni informaciji morebitnim interesentom. Vse navedene cene so le priporoœene maloprodajne cene proizvajalca. Druæba Hewlett-Packard d.o.o. ni ne distributer ne proizvajalec blaga iz oglasa. Vse proizvode prodajajo distributerji in prodajalci, zato se lahko dejanske prodajne cene razlikujejo od priporoœenih maloprodajnih cen. Za konkretno ceno se prosimo v vsakem posamiœnem primeru obrnite na svojega distributerja ali prodajalca. Priporoœena maloprodajna cena ne pomeni fiksirane prodajne cene ter ne predstavlja najniæje prodajne cene na trgu.

© 2007 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Vse pravice pridræane. Celeron, Celeron Inside, Centrino, Centrino Logo, Core Inside, Intel, Intel Logo, Intel Core, Intel Inside, Intel Inside Logo, Intel Viiv, Intel vPro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Xeon, and Xeon Inside so blagovne znamke ali registrirane znamke v lasti druæbe Intel ali z njo povezanih druæb v ZDA in ostalih dræavah. Microsoft, Windows in Windows Mobile sta registrirani znamki v lasti druæbe Microsoft Corporation ali z njo povezanih druæb v ZDA in ostalih dræavah. Slike so simboliœne. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Hewlett-Packard d. o .o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana.

HP priporoœa Windows Vista® Business

Prenosni raœunalnikHP COMPAQ 6710b

• Procesor Intel® Core™2 Duo 7100 (1,8 GHz)Intel® PRO/Wireless LAN 802.11 a/b/g

• Originalni Windows Vista® Business SLO• Microsoft® Office 2007 Ready• Pomnilnik 1 GB DDR2 667 MHz (1 slot prost)• Trdi disk 120 GB SATA 5400 rpm• Dvoslojni DVD+/-RW pogon• Zaslon 15,4’’ TFT WXGA 1280 x 800• Garancija: 1 leto

Priporoœena cena** (z DDV): 1.082,00

VSI GA IMAJO.ZAKAJ GA NE BIIMELI ØE VI?

HP je øt.1v prodaji osebnih

raœunalnikovv Sloveniji*

Na kratko

Internetne skupnosti v službi marketinga Spletne skupnosti postajajo vse pomembnejšo marketinško orodje. Znani proizvajalec žvečilnih gum Wrigley je ustanovil v sodelovanju s slovenskim pod-jetjem OMD Slovenija in Sonce.net projekt internetne skupnosti My Party Fusion (www.mypartyfusion.com) za zemlje regije Adriatik. Namen je oblikovati odnose s ciljno skupino zaradi predstavljanja novega proi-zvoda, pri čemer se podjetje na interaktiven način vpleta v dogodke in tako pridobiva boljšo prepoznav-nost zaščitnega znaka, učinkovitejše oglaševanje in večje število kupcev. Pri predstavljanju novega izdel-

ka Winterfresh Fusion je Wrigley, ki so ga doslej re-klamirali predvsem na televiziji, namenila je velik del sredstev za njegovo oglaševanje na spletu. My Party Fusion omogoča udeležencem organiziranje virtual-nih zabav in srečanj, pogovore, animacijo dogodkov in poslušanje internetnih radio-postaj. Člani skupnosti oblikujejo sebi avatarja, vizualni identitet lastne prisotnosti na internetu. Mladi so v skupnosti organi-zirali 12.000 zabav, medtem ko je portal v dveh me-secih obiskalo več 100 tisoč različnih uporabnikov, 7000 pa jih je oblikovalo svojo virtualno sliko.

SGI postavil svetovni rekordSGI je konec avgusta objavil testne rezultate, ki so pokazali, da je SGI Altix 450 najhitrejši in najbolj nad-gradljiv (skalabilen) strežnik z Linuxom, na katerem teče Oraclova podatkovna zbirka Oracle Database 10g. Oraclov standardni primerjalni kriterij za apli-kacije (Oracle Applications Standard Benchmark

(OASB)) je pokazal dvakrat hitrejše delovanje stre-žnika SGI Altix 450 od prejšnjega rekorderja. Na testu so merili povprečno hitrost odziva sistema za dva tisoč uporabnikov. SGI-jev sistem se je rekordno izkazal tudi pri Oraclovem enournem merjenju upra-vljanja naročil in izračunavanja plač.

Dizajnerski telefoni na slovenskem trguZnano korejsko podjetje LG Mobile se je skupaj z družbo Vama Trade Povšič & Co, ki ga zastopa na slovenskem trgu, predstavilo »dizajn« mobilnih telefonov, to je telefonov, pri katerih ima oblikova-nje posebno velik pomen. Podjetji sta predstavili slovenski javnosti modele serije »Black Label«

- Chocolate KG800, Shine KE970, Chocolate Hero KU580 in Prado LG. Črni mobilniki Chocolate KG800 s temperaturno občutljivimi tipkami so odslej na voljo v ponudbi vseh slovenskih operaterjev. Takšnih telefonov pa je bilo v svetu v 15-tih mesecih proda-nih kar 10 milijonov.



Na podlagi 459. člena Zakona o gospodarskih družbah morajo knjigo sklepov voditi vse eno-osebne gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo in jo mora potrditi tudi notar. Po-leg vzpostavitve elektronsko overjene knjige sklepov (EKS) je možno tudi centralno prever-janje, ali tovrstna knjiga že ob-staja, in sicer tako za fizične kot za elektronske knjige sklepov, saj je EKS shranjen v central-nem sistemu in bazi podatkov EKS.baza. Tako je vzpostavljen učinkovit nadzor nad knjigami sklepov ne glede na njihovo me-sto ali vrsto medija.

Tri vrste aplikacij Čeprav je bil glavni namen

projekta zagotoviti notarjem vzpostavitev elektronsko over-jene knjige sklepov, obsega projekt e-notar tri pomembne vrste aplikacij. Gre predvsem za aplikacije, ki omogočajo notarski zbornici upravljanje

s pravicami notarjev nad aplika-cijami, notarjem pa vpisovanje elektronskih ali fizičnih knjig sklepov v osrednji elektronski seznam knjig sklepov (CSKS). K temu je treba dodati še apli-kacije, ki omogočajo odpiranje in overjanje elektronskih knjig sklepov (EKS) in aplikacije, ki omogočajo družbeniku, po-slovodji enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ali pooblaščencu teh oseb, da na varen, učinkovit in enostaven način preverjajo in vpisujejo sklepe v EKS, ne glede na čas in prostor.

Fizični obisk in certifikat Za odprtje knjige sklepov je

še vedno treba najprej fizično obiskati katerega od slovenskih notarjev in jo naročiti. Zanjo je treba sprva sicer nekaj plačati, vse kasnejše storitve, vnosi in vpisi pa so brezplačni. Seveda ne gre prezreti, da morajo imeti notarji in njihove stranke pri uporabi elektronske knjige sklepov kvalificirana digital-na potrdila, ki jih izda overi-telj na Ministrstvu za javno upravo. Notarji so že ustrezno opremljeni s primernimi bral-niki in omenjenimi digitalnimi potrdili.

Na e-sef pa še čakamo Država oziroma ustrezne

vladne institucije nas sicer

že kar nekaj časa omamljajo z govoricami in obljubami z nad-gradnjo omenjenih notarskih postopkov, kot sta na primer elektronsko overjanje pogodb

in spisov, a je zaenkrat vse ostalo (le) pri »omami«. Prav tako ni ne duha ne sluha o ele-ktronskem sefu (e-sefu), v ka-terem bodo notarji elektronsko

overjene dokumente shranili v zaščiten in varen prostor, v ka-terega bo možno tudi po varni oddaljeni poti (preko interneta ali morda nekoč tudi preko mo-

bilnih telefonov) dostopati do shranjenih dokumentov.

Notarji se tudi prebijajo na splet[E UPRAVA ] Projekt e-notar se je začel z elektronsko knjigo sklepov

Knjiga sklepov je prva elektronska storitev za notarje, ki je v uporabi že od leta 2002. Ta projekt je del programa projektov e-uprava, ki notarjem omogoča, da overijo in vodijo knjige sklepov enoosebnih družb z ome-jeno odgovornostjo tudi v elektronski obliki.

Vstopna stran za družbenike enoosebnih družb. Vstop je možen samo z digitalnim kvalificiranim potrdilom.▶

Pripravil: Peter Butoln

Po uradnem poročilu organi-zatorjev, Messe Berlin in GFU, je sejem potrošniške elektro-nike IFA letos presegel lanske rekorde. V Berlinu je namreč nastopilo 15 odstotkov več razstavljavcev (1.212) na 12 odstotkov večjem razstavnem prostoru (104 tisoč kvadratnih metrov), ogledalo si ga je 10 od-stotkov več obiskovalcev (235 tisoč), podpisanih pa je bilo 10 odstotkov več naročil.

Na vrsti sta Full-HD in HDTV Glavni izdelki na sejmu so

bile naprave za snemanje, pri-kazovanje in shranjevanje v kakovosti visoke definicije. V osredju letošnjih inovacij so mediji za visoko definicijo (HD), ki so bili na ogled skoraj dobese-dno na vsakem koraku. Vse večje število televizorjev sedaj nosi oznako kakovosti »Full-HD«, ki potrjuje, da zagotavljajo naj-višjo raven visoke definicije s 1008 vrsticami. Razumljivo je, da temu trendu sledi tudi nova generacija vse druge opreme za obdelavo slike.

Mnogi zasloni uporabljajo tudi že iz analognega obdobja znane 100-megaherčne teh-

nologije, ki omogočajo prika-zovanje gibanja na naraven način. Vse več jih nosi tudi oznako »24p«, ki pomeni spo-sobnost prikazovanja videa s plošč Blu-ray in HD-DVD, ki ponujajo maksimalno natanč-nost slike. Sejem je potrdil, da k ostri in sijajni sliki sodi tudi enostavno krmiljenje, za kar so poskrbeli mnogi proizvajalci. Veliko pozornost obiskovalcev so pritegnili HDTV sprejemniki in trdi diski za naknadno gleda-nje programa.

Odlična slika in tudi zvok H kakovosti slike v naši

dnevni sobi bo prispevala tudi nova generacija predvajalni-kov Blu-ray in HD-DVD. Poleg široke izbire novih modelov je na voljo tudi širša izbira vme-snikov in formatov za sliko in zvok. Predstavljeni so bili tudi prvi modeli predvajalnika za oba formata medijev. Seveda je bila na sejmu prikazana tudi vrsta HD kamkoderjev, pri katerih so uporabljeni različni mediji za shranjevanje: plošče DVD, kasete, trdi diski, pomnilniške kartice.

Veliko pozornost je pritegnil prvi model kamkoderja, ki za-pis shranjuje na 8-centimetrski plošči Blu-ray. Visoke definicije ni manjkalo niti v svetu zvoka. Novi avdio-video (AV) spreje-mniki so na primer sposobni predvajanja večkanalnega zvo-ka s plošč Blu-ray in HD-DVD

brez kakršnihkoli izgub. S tem je omogočen prenos 8 kanalov zvoka do zvočnikov z natančno-stjo, v kateri je bil posnet. S tem bodo sistemi za hišni kino posta-li privlačni tudi za prikazovanje digitalnih koncertov.

Konvergenca digitalnih medijev

Sejem je pokazal, da je tudi mobilnost močno gonilo razvoja novih digitalnih naprav. Mobil-ne komunikacije, informacije in zabavne vsebine so postale osre-dnje komponente digitalnega življenjskega sloga. Navigacij-ske naprave so letos pridobile še bolj realistične zemljevide. Ob tem pa lahko prikazujejo tudi različne turistične informaci-je. Večina je pridobila tudi nove večpredstavne funkcije.

Predstavljena je tudi vrsta mobilnih televizorjev. IFA je potrdila, da bodo kmalu mnogi mobilni telefoni in drugi mobil-ni terminali sposobni tudi spre-jema TV signala multimedijskih vsebin prek zemeljskih postaj in tudi satelitov. Prenos digital-nih vsebin prek internetnega protokola (IPTV) je že postal komercialna realnost. IPTV sedaj že kombinirajo različne funkcije: televizijo, video na zahtevo, snemanje videa, ele-ktronske vodnike programov, internet, komuniciranje z gla-som in sliko. Omenjeni primeri so tipični primeri združevanja novih digitalni medijev.

Preprost nadzor in moIFA 2007 je minila v znamenju visoke definicije Sejem IFA 2007 v Berlinu je ponudil doslej najboljši vpogled v tehnologije in sisteme potrošniške ele-ktronike ter se potrdil kot idealno mesto za poslovne stike.

� p

rin

t�

cop

y �

scan

� fa

x

BREZ SKRITIH STROŠKOV

Nakup tiskalnika ali ve opravilne naprave še ne pomeni, da ste s stroški opravili. Ve ina naprav namre povzro anepredvidene dodatne stroške, ki celo nekajkrat presežejo vrednost nakupa. Skriti stroški pa lahko vaše finance ogrozijo do te mere, ko je le še vprašanje ali bo podjetje potonilo ali izplavalo. S Kyocero bo vaše podjetje v varnih rokah. Edinstvena ECOSYS tehnologija z vzdržljivimi komponentami, na kateri temeljijo naši tiskalniki in ve opravilne naprave, je zagotovilo za dober nakup in trajno zanesljivost. Naše naprave povzro ijo znatno manj odpadkov kot ostali proizvodi, pri tem pa ohranjajo izjemno nizke stroške lastništva. Izognite se neprijetnim presene enjem. Izberite Kyocero.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Corporation - www.kyoceramita.com

140x190_Iceberg_Finance.indd 1 10.4.2007 11:06:35



obilnost brez mejain mobilnosti

Praznik potrošniške elektronike: sejem IFA 2007 si je ogledalo blizu 235 tisoč obiskovalcev.▶

V osredju visoka definicija: na sejmu v Berlinu so dominirale HD naprave za prikazovanje in shranjevanje videa.▶

Nekatere trenutke je najlepše uživati skupaj.

UPC Telemach vam sedaj ponuja kabelsko televizijo, internet

in telefonijo v paketu že od 22 EUR na mesec. Paketi vam

omogočajo širok izbor televizijskih kanalov, brezmejno

količino informacij in zabavnih vsebin na internetu ter mnogo

cenejše telefonske klice v vsa omrežja. Z zaokroženo

ponudbo televizije, interneta in telefonije v omrežjih UPC

Telemach, Ljubljanski kabel in KRS Rotovž/Triera pa se boste

izognili tudi dodatnim stroškom, saj boste za vse storitve

prejeli eno samo položnico. Poiščite svoj paket na

www.upctelemach.si ali pokličite na 080 22 88.

Ponudba velja v omrežjih:UPC Telemach, KRS Velenje, Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.

Televizija Internet Telefonija

Cene

vel

jajo

pri

podp

isu

pogo

dbe

za 1

2 m

esec

ev /

Stor

itev

je m

ožna

, kje

r obs

taja

jo te

hnič

ne m

ožno

sti p

riklo

pa. U

PC Te

lem

ach

širo

kopa

sovn

e ko

mun

ikac

ije d

.o.o

., Ce

sta

Ljub

ljans

ke b

rigad

e 21

, 100

0 Lj

ublja

na

UPC Trio finance 140x190.ai 9.7.2007 15:51:00


FINANCE, torek, 11. septembra 2007, št. 173oglasna priloga

Informacije za takojšnjo uporabo Informacije na kliničnem portalu CSAM Plexus vključujejo zgo-

dovino zdravljenja, trenutno zdravstveno stanje, poročila, opise kirurških posegov, laboratorijske rezultate, rentgenske slike, pregled uporabe zdravil, podatke o alergijah ali drugih tveganjih in podobno. Rešitev omogoča medicinskemu osebju hiter dostop do administrativnih podatkov in podatkov o bolnikih, ki bi druga-če ostali razpršeni v več kot 600 različnih aplikacijah in starejših sistemih v bolnišnici. Po izkušnjah zdravnikov so za zbiranje vseh obstoječih zapisov in izvidov na papirjih tudi v nujnih primerih potrebni trije dnevi, medtem ko so v sistemu CSAM Plexus infor-macije na voljo takoj.

▶

Zdravljenje, utemeljeno na tehnologijah

Univerzitetna klinika Rikshospitalet je specializirana za redke bolezni in zapletene primere, presaditve organov in kostnega mo-zga, nevrokirurgijo ter zdravljenje otrok s prirojenimi deformaci-jami. Na leto zdravijo 28 tisoč bolnikov, 17 tisoč pa jih pregledajo ali ambulantno zdravijo. Ima več kot 4.000 zaposlenih, med njimi 500 zdravnikov in 1.500 bolničark. Pri zapletenih primerih izvaja-jo skupinsko delo medicinskih strokovnjakov z različnih področij ter tudi inženirjev in tehnikov. To je možno tudi zato, ker upora-bljajo napredno tehnološko opremo, visoko strokovno tehnološko znanje in informacijski portal CSAM Plexus..

▶

OD 10. SEPTEMBRA DO 31. OKTOBRANavedeni so naziv dogodka,

organizator, kraj in datum ter spletna stran z dodatnimi infor-macijami.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Rajko Novak, direktor Oracle Software, Ljubljana: »Ora-cle s svojimi rešitvami za zdravstvo zago-tavlja učinkovitejše delovanje storitev v segmentu integracije in varnosti ključnih podatkov o pacientih. Predvsem gre za teh-nologije in aplikacije, ki integrirajo klinične in administrativne podatke iz vseh virov ter tako zagotavljajo celovito sliko o bolnikih.«

▶

Kako lahko rešitev CSAM Plexus pomaga pri izboljšanju

Lars Hofstad,generalni direktor podjetja CSAM, Oslo:

»CSAM Plexus omogoča bolnišnicam dostop do zgodovine zdravljenja pacienta in dru-gih podatkov, pomembnih za pravilno zdravstveno nego. Zahvaljujoč povezo-vanju različnih bolniških sistemov CSAM Plexus omogoča zdravnikom hiter in učinkovit dostop do informacij.«

▶

CeBIT Asia, mednarodni prodajni sejem informacijskih tehnologij, telekomunikacij in računalniške opreme, Hannover Fairs China, Shanghai New Inter-national Expo Centre, Šanghaj, 10.-13. september (http://www.cebit-asia.com)

SOA poslovno srečanje leta 2007, poseben dogodek o stori-tveno usmerjeni arhitekturi, IBM Slovenija, Grad Jable, Mengeš, 12. september (www.ibm.com/news/si/sl/events/)

MUS 2007, 4. konferenca MicroStrategy uporabniške skupine, S&T Slovenija, Kolosej, Ljubljana, 13. september (www.snt.si)

Napredne tehnologije kontrole dostopa, seminar, Špica interna-tional, Hotelu Mons, Ljubljana, 13. september (www.spica.si)

Gradniki sistemov računalni-ške avtomatizacije, tečaj Insti-tuta Jožef Stefan in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, 13.-17. september (ct3.ijs.si/)

Mikrocop konferenca 2007, Upravljanje dokumentov v zuna-njem izvajanju, Mikrocop, Kon-gresni center Mons, Ljubljana, 19. september (www.mikrocop.com)

SIOUG 2007, 12. strokovno srečanje ponudnikov in uporab-nikov programske opreme Ora-cle, Oracle Software, Kongresni center Bernardin, Portorož, 23.-26. september (www.sioug.si/)

S&T StepOne, predstavitev po-slovno informacijskega sistema za manjša in srednja podjetja, S&T Slovenija, GH Union, Ljublja-na, 25. september (www.snt.si)

Bančni dan 2007, specializi-rani dogodek za najvišje vodstvo slovenskih bank o izzivih slo-venskih bank pri zagotavljanju dolgoročne poslovne konkurenč-nosti, IBM Slovenija, Grand hotel Union, Ljubljana, 26. september (www.ibm.com/news/si/sl/events/)

Dok_Sis 2007, mednarodno posvetovanje o sistemih za upravljanje z dokumenti, Društvo informatikov, mikrofilmarjev in dokumentalistov, Hotel Larix, Kranjska Gora, 26.-28. septem-ber (www.media-doc.si/doksis.html)

IBLOC ‘07, mednarodna po-slovna Linux in odprtokodna kon-ferenca, Planet GV in ISG,

Kongresni center Hotela Slovenija, Portorož, 27.-28. sep-tember (www.ibloc.si)

Vrednotenje in nadzor uspe-šnosti IT projekta, predavanja mag. Tomaža Pozniča, Housing Co., Ljubljana, 1.-4. oktober (www.housing.si)

CeBIT Biliim Eurasia 2007, mednarodni sejem IKT za po-

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

dročje Evroazije, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, HIF (Deutsche Messe), Tüyap Beylikduzu Con-gress Center, Istanbul, 2.-7. ok-tober (www.cebitbilisim.com)

SAP forum ‘07, konferenca strokovnjakov, partnerjev in upo-rabnikov SAP-jeve programske opreme ter postaja SAP World Tour-a ‘07 v Sloveniji, SAP Slo-venija, Hotel Golf, Bled, 4. in 5. oktober (www.sapforum.si)

4. Pantheon konferenca 2007, partnerska konferenca Datalaba, Grand Hotel Adriatic, Opatija, 4.-6. oktober (www.datalab.si)

HP poslovno srečanje, Od ce-lovitega upravljanja tiskalniških storitev do vodenja delovnega okolja končnega uporabnika, HP, Ljubljana, 11. oktober (www.hp.com/si)

Infosek Expo 2007, dogodek na temo informacijske varnosti, Palsit, Ljubljana, 11. oktober (www.palsit.com/)

Sinergija 2007, konferenca strokovnjakov Microsofta ter par-tnerskih podjetij in uporabnikov Microosoftove programske opre-me, Microsoft Srbije i Crne gore, Master Centar, Novi Sad, 16.-19. oktober (www.microsoft.co.yu)

SAP TechEd 2007, konferenca za območje EMEA na temo SOA, SAP, München, 17.-19. oktober (http://www.sapteched.com/emea/)

Smau 2007, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Fiera Milano International, Nuovo Quartiere Rho-Pero, Milano, 17.-20. oktober (www.smau.it)

CIO forum 2007 – Kubistični Manager?, konferenca o vlogi informatikov s primeri dobre prakse in okroglimi mizami, Pal-sit, Portorož, 18. oktober (www.cioforum.si/index.php)

Global SAP Environments 2007, Managing Your SAP Projec-ts 2007, dve istočasni konferenci na temo najboljših poslovnih praks, Miami Beach Convention Center, Miami Beach, 22.-24. ok-tober (www.sapglobal2007.com, www.sapprojects2007.com)

Invex - Digitex, mednarodni sejem informacijskih tehnologija in potrošniške elektronike, BVV Veletrhy Brno, Exhibition Center, Brno, 23.-27. oktober (www.bvv.cz/invex)

Info 2007, 10. mednarodni sejem informacijskih tehnologij in telekomunikacij, Centar Sken-derija, Sarajevo, 23.-26. oktober (www.skenderija.ba)

Systems 2007, mednarodni sejem IKT opreme, rešitev in storitev, Messe München Inter-national, Neue Messe München, München, 23.-26. oktober (www.systems-world.de)

HP EVA konferenca, srečanje EVA (Enterprise Virtual Arrays) uporabnikov, HP, Grad Mokrice, 24. oktober (www.hp.com/si)

10. Linux dan, odprtokodna konferenca, Housing Co., Kongre-sni center Mons, Ljubljana, 25. oktober (www.linuxdan.si)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

V naslednjih letih se bodo vlaganja v informatiko v bolni-šnicah povečala na pet odstot-kov celotnega IT proračuna, znatno pa bo narasel tudi delež, namenjen razvoju zdravstvenih informacijskih sistemov.

Prave informacije lahko rešijo življenje

Izboljšanje zbiranja, urejanja in uporabe informacij v bolni-šnicah je glavnega pomena za uspešno, učinkovito in cenejše zdravljenje. Za same bolnike pa je lahko življenjskega pomena, saj jim lahko prave informacije na pravem mestu v pravem tre-nutku rešijo življenje. Takšne informacije so hkrati tudi naj-boljša obramba pred napakami. Raziskave v Veliki Britaniji in ZDA namreč kažejo, da so rav-no medicinske napake, zaradi pomanjkljivosti informacij pri vstopu v bolnišnice, pogost vzrok poškodb in smrti.

Za izboljšanje pretoka in uporabe informacij v bolnišni-cah obstajajo različne rešitve podjetij, kot so Cisco, HP, In-tel, Microsoft, Philips, SAP, Si-emens in druga. Podjetje Oracle je razvilo programske rešitve za upravljanje informacij, ki medi-cinskim ustanovam omogočajo učinkovitejše delovanje, pacien-tom pa večjo varnost. Oracle je razvil tudi Healthcare Transac-tion Base (HTB), prvi informa-cijski sistem, utemeljen na pred nekaj leti sprejetem standardu HLS za shranjevanje in delje-nje medicinskih informacij prek različnih področij in segmentov zdravstva.

Več kot 600 aplikacij v enemu portalu

Norveško podjetje CSAM International je na podlagi Oraclove programske platfor-me HTB razvilo klinični portal CSAM Plexus, ki si ga je skupina evropskih novinarjev ogledala v »digitalni bolnišnici« Rikshospi-talet v Oslu. Gre za tehnološko platformo za upravljanje infor-macij prek enega samega vme-

snika, ki povezuje sisteme za zdravstveno oskrbo, medicinsko osebje in paciente – skupaj več kot 600 različnih aplikacij in že obstoječih sistemov v bolnišnici. Zdravniki in uprava bolnišnice lahko v skladu s pooblastili do-stopajo do informacij in jih tu-di posodabljajo v realnem času. Takojšnji dostop do pomembnih podatkov o pacientu omogoča boljše posege in zdravljenje.

Podatki dostopni tudi pacientom

CSAM Plexus omogoča tudi samim pacientom vpogled v do-ločene podatke prek interneta in vnašanje kliničnih podatkov, če gre za zdravljenje doma. Klinični portal CSAM Plexus uporabljajo v treh bolnišnicah v Oslu, eni na Švedskem in eni na Kitajskem. Sposobnost zbiranja in deljenja informacij je odločilna za učin-kovitost zdravstva pred izzivi rasti stroškov, pomanjkanja ka-drov, širjenja kroničnih bolezni, zaostrovanja predpisov in pove-čevanja pričakovanj pacientov. CSAM Plexus je odličen odgovor na tovrstne izzive.

Dobrodošli v digitalni bolnišnici

[ IT IN ZDRAVJE ] Bolnišnica Rikshospitalet v Oslu ponuja vpogled v zdravstveno revolucijo

Evropske in ameriške bolnišnice za informacijske tehnologije porabijo manj kot tri odstotke vsega IT proračuna v posamezni državi na leto. Še huje je, da samo petino tega zneska namenijo razvoju informacij-skih sistemov za zdravstvo in paciente, štiri petine pa za administrativne potrebe.

Nadzorni center bolnišnice Rikshospitalet: podpredsednik Oracle Healthcare & Life Science Charles Scat-chard, predsednik uprave CSAM Sverre Flatby in generalni direktor CSAM Lars Hofstad (z leve proti desni).▶

DEJSTVA

FI_173_48_OP.indd Sec2:42FI_173_48_OP.indd Sec2:42 9/10/07 3:55:50 PM9/10/07 3:55:50 PM

Documents

FI 173 33 NS IKT informator.pdf · 2007. 9. 10. · prodaja poslovne IKT opreme. Kako ocenjujete stanje na področju IT v prvi polovici leta 2007 v Sloveniji v pri-merjavi z letom