6
FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236 www.finance.si DIABETES OGLASNA PRILOGA Sladkorna bolezen postaja globalni zdravstveni problem Na svetu je že približno 230 milijonov sladkornih bolnikov. Vsem tipom sladkorne bolezni je skupno, da je raven sladkorja oziroma glukoze v krvi previsoka. To neugodno vpliva na organizem, zlasti na srce, žile, ledvice, oči in živce. 30, 31 »Na dolgi rok lahko sladkorno bolezen omejimo le tako, da že otrokom privzgo- jimo zdrav način življenja,« pravi Andrej Janež, diabetolog in predstojnik klinične- ga oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. 28, 29 Urednica priloge: Aleksandra Vagaja Tel.: (01) 30 91 464 E-pošta: aleksandra.vagaja@finance.si Trženje: Ksenija Zajec Tel.: (01) 30 91 566 E-pošta: ksenija.zajec@finance.si Računalniški prelom: Romina Colnarič Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Diabetes je oglasna priloga časnika Finance. Dreamstime

FI 236 27 DI - Finance · Inkretinska terapija Inkretini so polipeptidni hormoni, ki se izločajo iz celic v čre-vesju, zlasti iz dvanajsternika, in se vključujejo v uravnavanje

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si

DIAB

ETES

OGLASNA PRILOGA

Sladkorna bolezen postaja globalni zdravstveni problem Na svetu je že približno 230 milijonov sladkornih bolnikov. Vsem tipom sladkorne bolezni je skupno, da je raven sladkorja oziroma glukoze v krvi previsoka. To neugodno vpliva na organizem, zlasti na srce, žile, ledvice, oči in živce. 30, 31

»Na dolgi rok lahko sladkorno bolezen omejimo le tako, da že otrokom privzgo-jimo zdrav način življenja,« pravi Andrej Janež, diabetolog in predstojnik klinične-ga oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. 28, 29

Urednica priloge: Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: aleksandra.vagaja@fi nance.si

Trženje: Ksenija ZajecTel.: (01) 30 91 566E-pošta: ksenija.zajec@fi nance.si

Računalniški prelom: Romina Colnarič

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Diabetes je oglasna priloga časnika Finance.

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si28

Pycnogenol®Najmočnejši naravni antioksidant

Ars Pharmae®, d.o.o.,

Prehransko dopolnilo je na voljo v lekarnah in specializiranih

trgovinah.

Najprej zelo aktualno vpra-šanje: ali sladkornim bolnikom strokovnjaki diabetologi pripo-ročate cepljenje proti pandem-ski gripi?Sladkorna je kronična bole-zen, ki ima pogosto pridružene druge zaplete, zato se sladkor-ni bolnik na pandemsko gri-po imunsko slabše odzove. Zato vsekakor priporočamo cepljenje.

Kje smo v Sloveniji z zdra-vljenjem sladkorne bolezni, ali sledimo vsem novostim?Ponudimo lahko vse novosti, ki ji trenutno premore sodobno zdravljenje diabetesa. Tako me-nim, da je za sladkorne bolnike kar dobro poskrbljeno. Pri slad-korni bolezni tipa 2 si je pri nas denimo začela utirati pot tako imenovana inkretinska terapija. Omejitve pri zdravljenju so sicer še zelo stroge, a pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih to spremenilo. Tudi pri zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 kaže, da smo po novi tehnologiji visoko uvrščeni v svetovnem merilu. Zavod za zdravstveno zavarovanje je namreč odobril uporabo kon-tinuiranega glukoznega senzorja za bolnike otroke do sedmega leta starosti, količina je pod strogim nadzorom tudi za starejše bolnike z nezavedanjem hipoglikemije (ne

čutijo nizke vrednosti sladkorja v krvi) in nosečnice. To terapijo so v istem času odobrili v Izraelu, na Švedskem in v Sloveniji. Drugje je sploh še nimajo. Za ta dosežek smo zelo hvaležni specialistu prof. Tadeju Battelinu, ki je eden vodil-nih na tem področju v svetu.

Kako je utečeno zdravljenje z insulinskimi črpalkami?Imamo tudi utečeno zdravljenje z insulinskimi črpalkami za bol-nike s sladkorno boleznijo tipa 1. Število uporabnikov te terapije, ki je dosmrtna, se iz leta v leto veča. Drugače so v Sloveniji na voljo vsi insulini. A treba je ve-deti, da je k zdravljenju treba pristopiti »multifaktorsko«: na ravni glukoze, krvnega tlaka in krvnih maščob.

Ste že ugotavljali stroškov-no učinkovitost kakšne te-rapije? Vemo, da diabetes države zelo veliko stane. Drugo leto bomo na vsesloven-skem endokrinološko-diabeto-loškem kongresu predstavili de-setletne podatke o zdravljenju z insulinsko črpalko. Zanimivo bo videti, kakšen bo »cost-benefit« te terapije. Zdaj je v uporabi že sko-raj tisoč črpalk. Pri otrocih, kjer je predpisovanje neomejeno, gre kar hitro. Poudarjam, da to terapijo pri nas uporabljajo izključno pri zdravljenju diabetesa tipa ena, kjer gre za avtoimuno bolezen.

S katerimi težavami se tre-nutno ubadate v slovenski diabetologiji?S kadrovskimi. Ker je sladkornih bolnikov iz leta v leto več, bo v pri-hodnjih letih potrebno še tesnejše sodelovanje z družinskimi zdrav-niki. Terciarni centri, kot je naš UKC, se bodo morali zelo specia-lizirati, ker je vedno več bolnikov na terapiji z insulinom z zapleti, s težjo obravnavo. Novost je, da pripravljamo skupno usmerjeno specializacijo endokrinologije in diabetesa. Skratka, vsi profili, ki so-delujejo pri obravnavi in zdravlje-nju sladkornega bolnika, se bodo morali zelo specializirati, delovati pa multidisciplinarno.

Zdrave navade je treba pridobiti v otroštvu, če ne, je zelo težko[ INTERVJU ] Andrej Janež, diabetolog in predstojnik klinične-ga oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana

V svetu in tudi v Sloveniji število ljudi z diabe-tesom narašča. Ker diabetes države tudi zelo veliko stane, nastajajo nacionalni programi in akcijski načrti za boj proti tej bolezni sodobnega časa. Z Andrejem Janežem smo se pogovarjali o napredku stroke pri zdravljenju. Še vedno pa lahko tudi tukaj največ naredi človek sam. Sogovornik pa nam je tudi razložil, zakaj je v našem stresnem življenju tako težko nadzorovati težo in gibanje.

Na dolgi rok lahko sladkorno bolezen omejimo le tako, da že otrokom privzgojimo zdrav način življenja.

Urba

n Št

eblja

j

Tako pravi Andrej Janež, dia-betolog in predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Bolezni srca in ožilja se lahko razvijejo tudi kot posledica pri-marnih bolezenskih motenj, ki se pri sladkorni bolezni kažejo v pospešenem nastanku mikro- in makroangiopatij.

Diabetes silovito raste Pri sladkornih bolnikih so

srčno-žilna obolenja dva- do trikrat pogostejša kot pri drugih ljudeh; tako ima 67 odstotkov sladkornih bolnikov koronar-no ali periferno žilno bolezen. Poleg terapije z zdravili si za izboljšanje stanja oziroma zmanjševanje napredovanja bolezni lahko pomagajo tudi z naravnimi učinkovinami. Skrb zbujajoče pa je, da je v skupini sladkornih bolnikov tipa 2 ve-dno več mladih, odraščajočih ljudi. Tako je v skupini prebi-

valcev od 20 do 45 let od leta 1990 kar za tretjino več bolni-kov z razvitim ali razvijajočim se diabetesom. Na svetu je 194 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo, pričakuje pa se, da se bo ob taki rasti bolezen v letu 2025 pojavila pri 333 milijonih, so ugotovili v študiji Mednaro-dne zveze za diabetes (IDF).

Študije potrjujejo koristnost antioksidantov

V boju proti poškodbam, ki nastanejo zaradi stresorjev iz okolja, si telo pomaga z lastnimi protistresnimi molekulami. Kot pomoč lastnemu obrambnemu sis-temu, ki je v stanju bolezni toliko bolj obremenjen, pa se uporabljajo tudi antioksidanti. V zadnjih nekaj

letih je bilo narejenih več kliničnih študij, ki dokazujejo koristnost an-tioksidantov pri lajšanju težav pri sladkorni bolezni.

Nevtraliziranje prostih radikalov

Celice uporabljajo v procesih presnove kisik, zaradi česar se pri fizikalnih, kemijskih in biokemij-

Antioksidanti lahko delajo čudeBolezni srca in ožilja so v sodobnem svetu ena od najhitreje razviNajvečkrat je razvoj bolezni srca in ožilja povezan z načinom življenja, v kate-rem na ožilje na mikro in makro ravni delujejo stre-sorji iz okolja, od prehrane do telesne aktivnosti.

Kaj nam lajša težave pri sladkorni bolezni

Ekstrakt grozdnih pešk,vitamini A, C in E,lutein, zeaksantin, betakaro-

ten, likopen,izvleček borovnice, ognjiča,

smetlike,flavonoidi (predvsem iz gloga

in drugih vrst družine rožnic),zeleni čaj,izvleček lubja obmorskega

bora (piknogenol),izvleček lubja jelke in smreke

(abigenol, izdelek v pripravi).

▶▶▶

▶▶

NASVET

Glede na dosedanje izkušnje, objavljene v strokovni in znanstveni literaturi, ima zelo dobre antioksidativne lastnosti piknogenol, izvle-ček iz lubja evropskega morskega bora.

DIABETESFINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si 29

so v štiritedenski raziskavi pre-iskovali 60 bolnikov s sladkor-no boleznijo tipa 2. Vsi bolniki v starosti od 55 do 68 let so bili sladkorni bolniki, ki so vsaj tri leta dobivali enega od insulinskih izdelkov. Polovica bolnikov je po-leg insulina jemala tudi izvleček mediteranskega bora, polovica pa le insulin. Nato so ugotavljali pretoke krvi in občutljivost ko-že za mehanske dražljaje. Pri bolnikih, ki so štiri tedne jemali piknogenol, so ugotovili bistveno izboljšavo v prekrvitvi tkiv, boljšo prevodnost živčnih signalov in zmanjšanje nastanka diabetičnih ran na koži. Zanimivo je, da se je po jemanju piknogenola v odmer-ku 50 do 200 miligramov na dan, primerjalno s skupino bolnikov, ki piknogenola niso jemali, zniža-la tudi raven krvnega sladkorja.

Ker pa je piknogenol prehran-sko dopolnilo, ki nikakor ni na-domestek standardne terapije ter le lajša nekatere simptome in izboljšuje fiziološko stanje organizma, ga ne smemo zame-njati za nobeno antidiabetično zdravilo.

Inkretinska terapija Inkretini so polipeptidni hormoni, ki se izločajo iz celic v čre-

vesju, zlasti iz dvanajsternika, in se vključujejo v uravnavanje glikemije ob vnosu hrane v telo. Zdravila, ki so podobna omenje-nim hormonom, so exenatid, liraglutid, sitagiptin in vildagliptin, zadnji dve v obliki tablet. Prednosti tega zdravljenja sta dobra prebava (sladkorni bolniki imajo pogosto težave s presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob) in dober vpliv na te-lesno težo, obenem pa daje občutek sitosti in zmanjšuje apetit. Stranski učinek je lahko slabost, ki sčasoma izzveni.

To pomeni, da bo bolnik čim bolj na enem mestu dobil vso potrebno oskrbo, da bo prišel v obravnavo v specializiran tim strokovnjakov? Da. Izredno pomembna je dobra organizacija službe. Kar bi si že-leli v prihodnjem obdobju, je, da bi bil del tega tima še okulist, saj je za odkrivanje očesnih bolezni zaradi diabetesa to zelo pomemb-no. Ker gre za kronično bolezen, je pomembno, da je v timu tudi psiholog. Tudi dietetika nimamo, svetovanje glede prehrane slad-kornih bolnikov so prevzele sestre edukatorke.

V zahodni Evropi že imajo tudi nov profil zdravnika, podiatra, za obravnavo dia-betičnega stopala.V Ljubljani sodimo po obravnavi diabetične noge v sam svetovni vrh. Tudi pri nas bomo poskušali uvesti nov profil podiatra. To je pomemben vidik pri obravnavi diabetičnega stopala. Vsi vodilni centri na zahodu imajo močne klinike za diabetično stopalo, t. i. foot clinics.

V zadnjem letu ste si zelo prizadevali, da bi v UKC re-šili prostorsko stisko, ki jo povzroča vedno večje število bolnikov, ki prihajajo k vam. Zdaj vam je uspelo pridobiti prostore v stari pediatriji na Vrazovem trgu. V zadnjem letu smo intenzivno reševali prostorsko stisko. To je bila moja glavna naloga, ko sem prevzel predstojništvo. Zelo me veseli, da imamo nove ambulan-te. Lahko bomo izkoristili boljše delovne razmere in vse priznane diabetološke time. Poskušali bo-mo uvesti tudi nekatere novosti. Doslej smo morali del dejavno-sti opravljati dislocirano. Cilj je krepiti komunikacijo z zdravniki splošne medicine. Zdaj bomo uvedli ustrezno komunikacijo, telefonsko svetovanje bolni-kom in posvetovalno številko za zdravnike splošne medicine. Prej smo delali v dveh ambulan-tah (imeli smo še eno urgentno) za 25 tisoč bolnikov na leto.

NOVEJŠI PRISTOP K ZDRAVLJENJU

skih reakcijah tvorijo reaktivni ki-sikovi radikali. Različni organizmi so skozi evolucijo razvili učinkovite mehanizme za nevtralizacijo ak-tivnih (prostih) radikalov, ki lahko poškodujejo gradnike celic in tkiv, predvsem maščobe, proteine in ge-netski material. Pri človeku lahko proste radikale nevtralizirajo raz-lične spojine, med katerimi so naj-močnejše polifenolne spojine, kot so flavonoidi, antocianidini, katehini ter mono-, di- in polimeri fenolnih spojin. Polifenoli so v vseh rastlin-skih delih, najbolj pa se kumulirajo v steblih, skorji in listih.

Bogata hrana ali prehransko dopolnilo

Če telesu zaradi bolezenskega stanja ali osiromašene prehra-ne primanjkuje antioksidativnih snovi ali pa ima zaradi povečane fizične in psihične aktivnosti, iz-postavljanja stresorjem, športa, nosečnosti in laktacije večje po-trebe po njih, jih moramo v telo dodajati. Dodatek je lahko v obliki hrane ali prehranskega dopolnila. Največ rastlinskih antioksidan-tov uvrščamo med polifenole, ki

jih najdemo pravzaprav v vsaki rastlini, saj so sestavine rumenih, rdečih in modrih barvil, veliko jih je v listih in steblu.

Izboljšava pri bolnikih z dodanim piknogenolom

Glede na dosedanje izkušnje, objavljene v strokovni in znan-stveni literaturi, ima zelo dobre antioksidativne lastnosti pikno-genol, izvleček iz lubja evrop-skega morskega bora. V njem so flavonoidi, predvsem proanto-cianidinskega tipa. Pravzaprav ga sestavlja približno 50 učinko-vin, ki delujejo antioksidacijsko. Študije kažejo, da se piknogenol po zaužitju dobro absorbira iz prebavil in se že po 20 minutah razporedi po vsem organizmu. Piknogenol blagodejno učinku-je na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabeti-kom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože.

V študiji, opravljeni pod vod-stvom prof. Petra Rohdevalda na univerzi v Münstru v Nemčiji,

ežeijajočih se skupin bolezenskih stanj

V angleški medicinski reviji Lancet so objavili rezultate raz-iskave, ki obravnava pogostost sladkorne bolezni tipa 1 v Evro-pi. V raziskavo je bila vključena tudi Slovenija. Pogostost slad-korne bolezni tipa 1 pri otrocih in mladih se v Sloveniji vsako leto poveča za skoraj štiri od-stotke. »V desetih letih je tako za sladkorno boleznijo zbolelo 40 odstotkov več posameznikov iz te skupine,« pravi prof. dr. Tadej Battelino, specialist pediater na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Dodaja, da imamo v Sloveniji srednjeevropsko pogostost, kar pomeni, da oboli vsak 11. na 100 tisoč mladih prebivalcev.

Dva tipa sladkorne bolezni Ločimo dva tipa bolezni, in

sicer tip 1 in tip 2. Diabetes tipa 1 je kronična in neozdravljiva bolezen, pri kateri propadejo beta celice v trebušni slinavki, kar privede do pomanjkanja in-sulina. »Za tem tipom bolezni zbolevajo večinoma otroci in mladi ljudje. Bolezen se najpo-gosteje pojavi v adolescenci,« razlaga sogovornik.

Diabetes tipa 2 pa je v začetku v glavnem pogojen s prekomer-no telesno težo. Tkiva postane-jo odporna proti insulinu, beta celice se zato trudijo izločati več insulina, vendar se pri tem izčrpajo in tako se razvijejo znamenja sladkorne bolezni.

»Z naraščanjem debelosti pri otrocih in mladostnikih se tudi v Sloveniji v tej starostni skupini pojavlja vedno več sladkorne bo-lezni tipa 2,« opozarja Battelino. Dodaja, da sladkorne tipa 1 ne moremo preprečiti, sladkorno tipa 2 pa lahko, in sicer tako, da ustavimo nesmiselno nara-ščanje telesne teže otrok, ki se povezuje predvsem z vnašanjem preprostih ogljikovih hidratov (sladkorjev).

Kako prepoznati sladkorno bolezen

Zaradi pomanjkanja insulina v krvi močno naraste koncentra-cija sladkorja. Posledice so žeja, pogosto odvajanje urina, izguba telesne teže in utrujenost. Če znamenj ne prepoznamo dovolj zgodaj, pa lahko pride do zakisa-nja telesa, kar lahko ogrozi tu-di življenje. »Na srečo imamo v Sloveniji zelo dobro urejeno primarno pediatrično mrežo, saj ima le 17 odstotkov otrok, mla-dostnic in mladostnikov z no-voodkrito sladkorno boleznijo tipa 1 resne težave,« pojasnjuje sogovornik.

Sodobna tehnologija za boljši nadzor

Pri vodenju bolezni je zelo pomembno redno merjenje sladkorja v krvi, ki ga je pri sladkorni bolezni tipa 1 treba meriti večkrat na dan. Majhnim otrokom pomagajo starši, večji otroci in mladostniki pa si ga lahko merijo sami. »Pri tipu 1 poskušamo bolniku omogočiti čim bolj naraven način dovaja-nja insulina, in sicer s pomočjo insulinske črpalke. Sodobne čr-palke imajo dodatno možnost neprekinjenega merjenja kon-centracije sladkorja v podkožju. Odmerek je odvisen od vrednosti

sladkorja v krvi, na to pa vplivata tudi količina hrane in telesna aktivnost,« razlaga Battelino. Vendar poudarja, da tehnični pripomočki niso idealni, zato je še vedno človek tisti, ki uravnava bolezen. Dela z vsakodnevnim vodenjem sladkorne bolezni je še vedno veliko, vendar so z novo tehnologijo uspehi boljši.

Zdrava hrana in šport Če je bolezen pravilno vo-

dena, potem lahko otrok ali mladostnik živi brez večjih omejitev. »Priporočamo zdravo hrano s kakovostnimi beljako-vinami, odsvetujemo pa hrano z veliko vsebnostjo sladkorja, vendar to velja tudi za vse zdrave ljudi. Zelo pomembno je, da znajo ljudje oceniti svoj obrok – torej, koliko ogljiko-vih hidratov, pa tudi beljakovin in maščob vsebuje in kakšen odmerek insulina potrebuje-jo,« opisuje sogovornik. Zelo priporočljiva je tudi športna dejavnost, vendar je tudi tu pomembno, da vemo, kakšen odmerek insulina potrebuje-mo, saj telesna vadba porablja glukozo v krvi.

Slepota, kronična ledvična odpoved, amputacije ...

Visoka vrednost sladkorja v krvi poškoduje tkiva, zato mora-mo skrbeti, da je sladkor čim bli-že normalnemu območju. S tem se izognemo kroničnim zaple-tom sladkorne bolezni, poudarja Battelino. Sladkorna bolezen je v svetovnem merilu še vedno glavni vzrok slepote, prav tako ledvične odpovedi. Amputacij zaradi sladkorne bolezni je po svetu več kot amputacij zaradi min. Prav tako ima 40 odstotkov ljudi z boleznimi srca in ožilja hkrati sladkorno bolezen.

Pazite na to, kaj je vaš otrokPrevelika telesna teža lahko privede do slad-korne bolezni ne le pri odraslih, ampak tudi pri vašem naraščaju Sladkorna je bolj znana kot bolezen odraslih, vendar je zelo pogosta tudi pri otro-cih, mladostnikih in mladih odraslih. Skrb zbujajoče je, da je je med njimi vsako leto več. Pravih vzrokov, zakaj se obolenje pojavi in zakaj je vedno pogostejše, ne pozna nihče.

40% ljudi z boleznimi srca in ožilja

ima hkrati tudi sladkorno bole-zen.

17% otrok in mladostnikov z novo-

odkrito sladkorno boleznijo tipa 1 ima resne težave.

4% vsako leto zraste pogostost

sladkorne bolezni tipa 1 pri otro-cih in mladih v Sloveniji.

ŠTEVILKE

Diabetes tipa 2 je v začetku v glavnem pogojen s prekomerno te-lesno težo.▶

Le še prenoviti jih morate, denarja pa ni. Kako boste to rešili? Odlično idejo in pobudo so da-li diabetiki sami, torej zveza društev diabetikov, ki si želi iz-boljšati razmere. Organizirali bodo dobrodelni koncert Sladko življenje v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili priznani glasbeniki. Izkupiček od vsto-pnic gre za prenovo ambulant. Zadnja informacija je, da je kon-cert razprodan.

Vodilni slovenski diabeto-logi ste zelo aktivni v tujini. Pred časom je šla v medije vest, da ste indijske zdrav-nike učili o uporabi funkci-onalne insulinske terapije (kongres Adit). Kongres je tudi v Indiji zelo odmeval. Boste Adit organizirali tudi prihodnje leto?Da, Adit bomo prihodnje leto septembra v Indiji organizirali že drugič, bo pa tudi prvič aprila v Du-brovniku. Povezal bo balkansko in vzhodnoevropsko regijo. Na vabilo so se že odzvali vodilni strokovnjaki za diabetes, kar pomeni, da smo za strokovni klinični kongres o di-abetologiji, ki ga organizira naša klinika, že dobili zeleno luč vseh najboljših predavateljev.

Kako lahko povprečni 30- ali 40-letniki ob velikem ob-segu dela, pritiskih in stresu, pomanjkanju časa za redno gibanje in zdravo prehranje-vanje sploh dosežemo, da v starosti ne bi dobili diabetesa tipa dva?

Ključen je nadzor nad težo in zdrav način življenja. Gibati bi se moral človek toliko, da bi porabil vso energijo iz vnesene hrane. Kar je, priznam, zelo težko nadzorovati. Motivacija za redno gibanje pade zaradi stresa. Človek po 12-urnem intenzivnem delu v službi, kjer je obseg dela bistveno večji, povečala pa se je tudi njegova zahtevnost, doma išče ugodje, ki ga dajeta hrana in poležavanje. Zato vedno poudar-jam, da je treba imeti zdrav način življenja že privzgojen. Zdrave na-vade je treba pridobiti v otroštvu. To je edina rešitev. Če tega ni, je zelo težko.

Starši tudi za otroke nima-jo časa, slišimo. Pa je krog sklenjen.Ne samo starši, tudi država prek šol, vrtcev, preventivnih progra-mov bo morala poskrbeti, da se otrokom na vseh ravneh privzgo-jijo zdrave navade. Vse več je ne-zdrave hrane, in kar je še posebno skrb zbujajoče, nezdrava hrana za otroke se tudi zelo oglašuje. Dr-žave, kot so ZDA, so na področju oglaševanja že sprejele ukrepe. V Sloveniji za diabetesom zboli kar 50 do 60 otrok na leto. Od tega jih je 10 odstotkov z diabetesom tipa dva, to pomeni zaradi pre-komerne telesne teže in nezdra-vega načina življenja. Treba bo pametno pristopiti k zadevi, če ne, bomo res imeli veliko nacio-nalno težavo. Sladkorna bolezen je izjemno težka in seveda draga bolezen. Verjamem, da nam bo s pravilnim pristopom in dobrimi akcijskimi načrti v okviru nacio-nalnega programa le uspelo.

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si30

15% nižjo raven sladkorja kažejo

meritve z domačim merilnikom v primerjavi z merjenjem pri zdravniku.

V 80. letih prejšnjega stoletja se je začela proi-

zvodnja velikih količin humanega insulina.▶

Do 24 ur učinkuje dolgodelujoči insulin, ki se iz

podkožnega depoja v krvni obtok sprošča postopoma.

30-45 minut pred obrokom hrane je treba vbri-

zgati kratkodelujoči humani insulin. ▶L očimo več tipov sladkorne

bolezni, vsem pa je sku-pno, da je raven slad-korja oziroma glukoze v

krvi previsoka. Glukoza je sicer nujno potrebna za normalno de-lovanje naših

Glukoza je gorivo, ki ga telo potrebuje za svoje delovanje, zato je treba v krvi stalno vzdr-ževati njeno zadostno raven. Težava nastane, ko je glukoze v krvi preveč. Takrat začne neu-godno vplivati na organizem in povzroča številne kronične, to je počasi razvijajoče se trajne okvare organov. Prizadene zla-sti srce, žile, ledvice, oči in živ-ce. Previsoka raven glukoze v krvi je posledica nezadostnega izločanja insulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali kombinacije obojega.

Vloga insulina Insulin je hormon, ki ga

trebušna slinavka izloča v krvni obtok, s katerim potuje po telesu in deluje na celice v različnih tkivih. Omogoča prevzem glukoze iz krvi v celice in tako znižuje raven glukoze v krvi, sodeluje pa tudi pri presnovi beljakovin

in maščob. Ko ne jemo, se in-sulin izloča v majhnih količi-nah, po obrokih hrane pa se zaradi zvišanja ravni glukoze v krvi začne obilneje izločati, odvisno od sestave in obsega obroka. Tako je omogočen hi-ter prevzem razpoložljive glu-koze v celice. Raven insulina v krvi je pri zdravem človeku zvišana toliko časa, dokler se raven glukoze v krvi vnovič ne normalizira. Pri bolniku s sladkorno boleznijo pa učinek insulina ni zadosten, zato je raven krvnega sladkorja pre-visoka, kar dolgoročno vodi v razvoj kroničnih okvar.

Diabetes tipa 2 je pogostejši

Pri sladkorni bolezni tipa 1, ki se navadno razvije že v otro-štvu, je razlog za previsoko raven glukoze propad betacelic tre-bušne slinavke in zato popolno pomanjkanje insulina. Razvoj

bolezni je hiter in že takoj po postavitvi diagnoze je treba za-četi zdravljenje z insulinom, ki traja do konca življenja.

V razvoju sladkorne bo-lezni tipa 2 pa se navadno najprej pojavi povečana od-pornost celic proti insulinu. V začetnem obdobju bolezni je insulina dovolj ali celo pre-več, vendar njegov učinek ni zadosten. Posledica je pre-visoka raven glukoze v krvi. Sčasoma trebušna slinavka začne popuščati, izločanje in-sulina se postopno zmanjšuje, urejenost ravni sladkorja v krvi se še poslabša. Bolezen se navadno razvija postopoma, več let. Prehodno zadostujejo zdravila v obliki tablet, sčaso-ma pa je potrebno zdravljenje z insulinom. Sladkorna bole-zen tipa 2 je pogostejša in je značilna za poznejše življenj-sko obdobje, se pa v zadnjem času starostna meja drastično

znižuje. Vzrok za to je največ-krat čezmerna telesna teža in nezdrav življenjski slog.

Malo zgodovine Začetki zdravljenja slad-

kornih bolnikov z insulinom segajo v leto 1922. Takrat sta kanadska znanstvenika Ban-ting in Best prvič vbrizgala insulin človeku. To je bil 14-letni deček Leonard Thomp-son, bolnik s sladkorno bo-leznijo tipa 1. Fantič je pred tem zaradi bolezni že vidno hiral, pred njim je bilo mor-da le še nekaj dni življenja. Ko pa je njegovo telo dobilo tisto, česar mu je primanjko-valo, torej insulin, se je zdra-vstveno stanje tako rekoč čez noč povsem popravilo. Spet je začel pridobivati telesno težo, utrujenost in hudo že-jo je zamenjala obujena ži-vljenjska energija. Leonardu so nato sledili mnogi do tedaj

Z insulinskimi analogi do urejenegSladkorna bolezen postaja globalni zdravstveni problem, saj je na svetu že okoli 230 milijonov sla

Aleš Skvarča [email protected]

Cilj modernega insulinskega zdravljenja je kar najbolj se približati fiziološkemu sproščanju insulina pri zdravem človeku. V ta namen so razvili insulinske analoge, ki so pomemben napredek v zdravljenju sladkorne bolezni.

ŠTEVILKE Aleš Skvarča je zdravnik iz kliničnega oddelka za endokri-nologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanskem UKC.

na prezgodnjo smrt obsojeni bolniki.

Prelomno leto 1955 Od pionirskih časov dalje

je bil na področju insulinske-ga zdravljenja narejen velik napredek. Insulin so sprva pridobivali iz trebušnih sli-navk govedi in prašičev. De-lovanje teh sicer prečiščenih izvlečkov pa seveda še ni bilo optimalno. Tudi potreba po insulinu je vse bolj narašča-la, zato so se začele raziskave, kako pridobiti več tega drago-cenega hormona. Leta 1955 so odkrili sestavo molekule insulina, kar je kasneje v po-stopku genskega inženiringa omogočilo ustvariti bakterije, ki proizvajajo humani insulin. V 80. letih prejšnjega stoletja se je tako lahko začela pro-izvodnja velikih količin hu-manega insulina. Razvoj je šel naprej in v zadnjih letih

Naše telo poskrbi, da obdrži količino sladkorja v krvi na ravni ene čajne žličke. To naredi tako, da sprošča insulin v kri vsakič, ko zaužijemo hrano, ki v kri vna-ša sladkor. Ta hrana so skoraj vsi ogljikovi hidrati: sladkor, veči-na sladil, žita, pecivo, slaščice, testenine in škrobna zelenjava, denimo krompir. Vsa omenje-na živila povzročijo sproščanje sladkorja v krvni obtok. Insulin pa deluje tako, da spodbuja celi-ce k odstranjevanju odvečnega

Skrbite za svoje mišice in jejte zdravoSladkor, ki pride v celice, se uporabi za energijo, seveda, kolikor je potrebujemo, od-večni sladkor pa se pretvori v maščobno tkivo

Po naših žilah in srcu v vsakem trenutku kroži približno pet litrov krvi. V teh petih litrih krvi za običajne aktivnosti potre-bujemo približno eno čajno žličko krvnega sladkorja; če ga je več, bo upočasnil cirkulacijo krvi.

ŠTEVILKA

Zelena solata, paradižnik, zelena, kumarice, zelje, zeleni ohrovt, artičoka, kitajsko zelje, bučke, brokoli, cvetača so odlična izbira za vaš jedilnik.▶

sladkorja iz krvnega obtoka. Ko je sladkor enkrat v celicah, se uporabi za energijo, seveda, kolikor je potrebujemo, odvečni sladkor v celicah pa se pretvori v maščobno tkivo.

Če uživate preveč sladke hrane …

Ko telo izloča že prevelike količine insulina, začenjajo

DIABETESFINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si 31

ga krvnega sladkorjaadkornih bolnikov

je znanstvenikom s posebnimi tehnološkimi postopki uspelo nekoliko prilagoditi kemično sestavo insulina ter tako vpli-vati na hitrost njegovega spro-ščanja in delovanja. Govorimo o insulinskih analogih.

Insulin kot zdravilo Ker je insulin beljakovina,

ga ne moremo jemati v obliki tablet, saj bi ga telo s prebavni-mi encimi razgradilo. Zato ga vbrizgamo v podkožje, v nujnih primerih pa tudi v žilo. Včasih so uporabljali brizge in večje igle, danes pa imamo na voljo posebne peresnike z rezervoarji, v katerih je insulin. Tudi igle so precej manjše in tanjše od svojih predhodnic.

Različni pripravki insulina Poznamo več pripravkov, ki

omogočajo različno hitrost spro-ščanja insulina. Pred obrokom si sladkorni bolniki vbrizgajo krat-kodelujoči insulin. Kot že ime pove, ta deluje krajši čas, le nekaj ur, saj je njegova naloga pokriti povečane insulinske potrebe v času po obroku. Želimo si tudi čim prejšnji začetek njegovega delovanja, da bolniku ne bi bilo treba predolgo čakati do začetka hranjenja.

Za nadomeščanje osnovnih (bazalnih) dnevnih potreb upo-rabljamo pripravke srednje- ali

dolgodelujočega insulina, ki se iz podkožnega depoja v krvni obtok sprošča postopoma in učinkuje dlje časa (tudi do 24 ur). Ta insulin si vbrizgamo ne-odvisno od obrokov hrane, torej načeloma tudi, če ne jemo.

Kompromisna rešitev so predpripravljene mešanice in-sulinov, ki vsebujejo kratko- in dolgodelujočo komponento. Omogočajo manj vbrizgavanj na dan, vendar pa je tak režim zdra-vljenja manj prilagodljiv in je z njim nekoliko teže vzpostaviti idealno urejenost glikemije.

Klasične možnosti insulinskega zdravljenja

Danes so v širši uporabi še vedno humani insulini. Njihova prednost je predvsem nižja cena, imajo pa tudi nekatere omejitve. Delovanje humanih insulinov ne more optimalno posnemati naravnega sproščanja in delo-vanja insulina.

Kratkotrajno delujoče hu-mane insuline je denimo treba vbrizgati že 30 do 45 minut pred obrokom hrane. Čas do začetka njihovega delovanja je namreč daljši, kot bi si želeli, pa tudi čas učinkovanja je podaljšan. To pomeni, da mora bolnik vselej natančno načrtovati urnik pre-hrane in se ga tudi strogo dr-žati. Za srednjedolgo delujoče humane insuline pa bi si želeli

Samooskrba označuje bolniko-vo sposobnost, da ohranja dobro urejeno glikemijo, uspešno ome-juje dejavnike tveganja srčno-žilnih bolezni in izvaja ukrepe za ohranitev zdravja. Samovodenje sladkorne bolezni obsega določa-nje ravni glukoze v krvi in ustrezno prilagajanje odmerka zdravil za do-seganje ciljne vrednosti glikemije brez hipoglikemij.

Spremljanje po vnaprej določenih shemah

Bolj kot vsakodnevno spremlja-nje sladkorja v krvi je pomembno spremljanje po določenih shemah, ki jih glede na želene rezultate

sladkornim bolnikom priporoči medicinsko osebje. Samonadzor ravni sladkorja v krvi uspešno zni-ža raven glikiranega hemoglobi-na le, če je povezan za izvajanjem tudi drugih ukrepov za uspešno uravnavanje glikemije, denimo prilagoditvijo farmakološkega zdravljenja, telesno dejavnostjo in prehrano. Doslej smo imeli do-kaze o pozitivnem učinku samo-nadzora le pri bolnikih, zdravljenih z insulinom.

Manj kroničnih zapletov Pred kratkim je mednarodno

združenje IDF objavilo smernice, ki priporočajo samonadzor tudi pri bolnikih, ki niso zdravljeni z insuli-nom, če seveda pridobijo potrebno znanje in so za to motivirani. Tako bodo laže razumeli svojo bolezen in dosegli boljšo urejenost glike-mije ter posledično imeli manj kroničnih zapletov.

Tamara Kebec, A. Menarini Diagnostics

Brez samonadzora utegne priti do zapletovSamonadzor ravni glukoze v krvi je glavni pogoj za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni

Sposobnost, da glede na zaznano vrednost glukoze v krvi bolnik primerno ukrepa s prehrano in zdravili, imenujemo sposobnost samovodenja. To je del samooskrbe bolnika s sladkorno boleznijo.

Samonadzor ravni sladkorja v krvi uspešno zniža raven glikiranega hemoglobina le, če je povezan za izvajanjem drugih ukrepov za uspešno uravnavanje glikemije, denimo s prilagoditvijo farmakološkega zdravljenja.

ravno nasprotno, torej daljše delovanje.

Zaradi težje predvidljivosti sproščanja insulina v krvni ob-tok in bolnikovega neupošteva-nja navodil pogosteje nastanejo zapleti, kot so nihanja krvnega sladkorja, pogostejše hipoglike-mije (prenizke vrednosti krv-nega sladkorja) in povečanje telesne teže.

Moderne možnosti insulinskega zdravljenja

Cilj modernega insulinskega zdravljenja je kar najbolj se pri-bližati fiziološkemu sproščanju insulina pri zdravem človeku. V ta namen so razvili insulinske analoge, ki so pomemben na-predek v zdravljenju sladkorne bolezni. Prilagojeni so vsak za svojo nalogo v uravnavanju krv-nega sladkorja, boljša je predvi-dljivost njihovega delovanja.

Ultra kratkodelujoči insulin-ski analogi se lahko vbrizgajo le nekaj minut pred obrokom. Njihovo hitrejše prehajanje v krvni obtok je skladnejše s pre-hajanjem sladkorja iz obroka v krvni obtok. S tem preprečimo, da bi vrednost krvnega sladkorja po obroku preveč narasla. Poleg tega se učinkovanje insulina prej konča in ne povzroča previsokih vrednosti insulina v krvi še dlje časa po zaužitem obroku. To pa je ključno za zmanjšanje nihanj

krvnega sladkorja in je tudi pre-cej bolj primerljivo z dogajanjem pri zdravem človeku. Ultrakrat-ko delujoče insulinske analoge uporabljamo tudi v zdravljenju z insulinsko črpalko.

Dolgodelujoči insulinski ana-logi imajo prednost pred huma-nim bazalnim insulinom zaradi boljše predvidljivosti sproščanja in daljšega delovanja. Podobne lastnosti veljajo tudi za predpri-pravljene mešanice insulinskih analogov. Slednje se med seboj razlikujejo glede na vsebnost ul-tra kratkodelujočega insulina.

Večja kakovost življenja sladkornih bolnikov

Vse te lastnosti insulinskih analogov omogočajo večjo natanč-nost in fleksibilnost odmerjanja insulina, posledično je krvni slad-kor lahko bolje urejen. S številni-mi raziskavami so potrdili varnost insulinskih analogov. Manjša je nevarnost hipoglikemij oziroma prenizkih ravni krvnega sladkorja. Prav tako opažamo manjše pove-čanje telesne teže. In ne nazadnje, pomembno se izboljša tudi ka-kovost življenja sladkornih bol-nikov. Pomemben cilj je namreč prilagoditi insulinsko zdravljenje življenjskemu slogu posameznega bolnika in ne obratno. Insulinski analogi zato prinašajo pomemben napredek v zdravljenju sladkorne bolezni.

celice izgubljati sposobnost njegovega zaznavanja. Tako ne bodo razumele signala za izločanje odvečnega sladkorja iz krvi. To pomeni, da bo od-večni sladkor še naprej krožil po naših žilah, kar lahko vodi v zdravstvene težave. Neka-teri zdravniki zagovarjajo 6,1 do 6,7 milimola na liter kot zgornjo, še normalno vrednost sladkorja. Toda bolj zdravo za vas bo, če boste za normalno raven krvnega sladkorja na tešče upoštevali mejo 3,9 do pet milimola na liter, pravijo strokovnjaki.

Merjenje doma, merjenje pri zdravniku

Raven sladkorja v krvi si lah-ko izmerite pri svojem zdravni-ku ali pa kar sami doma z ustre-znim aparatom, vendar morate upoštevati vsaj šesturni post. Razlika v merjenju krvnega sladkorja pri vašem zdravni-ku in z merilnikom doma je v tem, da se pri zdravniku meri količina sladkorja v delu vaše krvi, imenovani plazma, z do-mačim merilnikom pa se me-ri količina krvi v celotni krvi. Razlika v rezultatih merjenja je približno 15 odstotkov nižja raven sladkorja pri meritvah z domačim merilnikom. Ne-kateri domači merilniki pa so celo umerjeni na prikazovanje rezultatov, ki ustrezajo količini krvnega sladkorja v plazmi. Ker je ta razlika zelo pomembna, se prepričajte, kakšne rezultate v resnici naprava prikazuje, in potem prilagodite svojo pre-hrano tako, da boste imeli na tešče zdravo količino sladkorja v krvi.

Tudi preveč insulina škodi Če imate v krvi preveč krvne-

ga sladkorja, potem imate zelo verjetno tudi preveč insulina. A četudi je raven krvnega sladkor-ja na tešče v mejah normale, je možno, da po vaših žilah kroži preveč insulina, še posebno, če imate veliko trigliceridov in/ali ste predebeli. Normalna raven sladkorja in visoka raven insu-lina v krvi sta lahko posledica zmanjšane občutljivosti celic za insulin, kar povzroči, da telo sprošča večje količine insulina v kri in poskuša stimulirati vaše neobčutljive celice, da bi porabi-le odvečni sladkor v krvi.

Kaj povzroča povečana raven insulina? 1. Povečanje telesne teže, ker

insulin spodbuja hranjenje telesne maščobe.

2. Zmanjšano raven magnezija v celicah. Magnezij je mineral, ki je izredno pomemben za vzdrževanje prožnosti žil in učinkovito kroženje krvi.

3. Povečane zaloge natrija v te-lesu, kar povzroči zadrževanje odvečne vode v telesu, ki pov-zroča visok krvni tlak.

4. Povečano količino snovi v krvi, ki povzročajo vnetja. Ta vnetja povzročajo fizične poškodbe žilnih sten in pripomorejo k nastanku krvnih strdkov, kar vodi v srčne napade in odpo-ved dihanja.

5. Znižanje ravni HDL-hole-sterola, zvišanje ravni LDL-holesterola, zvišanje ravni trigliceridov. Vse to poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni.

6. Povečano tveganje za nasta-nek raka zaradi lastnosti in-

sulina, da omogoča bujno rast celic.Raven insulina na tešče v krvi si

lahko izmerite pri vašem zdravni-ku. Primerna vrednost je tista, ki je manjša od deset IU na mililiter. Vse drugo pomeni, da uživate preveč hrane, ki spodbuja izločanje insu-lina v trebušni slinavki, in s tem omogočate nastanek vseh zgoraj omenjenih zdravstvenih težav.

Sprememba prehranskih navad

Zelenjava brez škroba naj bo temelj vaše prehrane. Zelena so-lata, paradižnik, zelena, kumari-ce, zelje, zeleni ohrovt, artičoka, kitajsko zelje, bučke, brokoli, cvetača so odlična izbira za vaš jedilnik. Prehranski strokovnja-ki svetujejo zmanjšanje uživanja sladkorja in vse hrane, ki vsebu-je sladkor. Največ sladkorja je v brezalkoholnih pijačah, pecivu, čokoladi, krofih, slaščicah, sla-doledu in kečapu. Ravno tako zmanjšajte uporabo sladil ali jih prenehajte uporabljati: mela-sa, sirupi, pasteriziran med in javorjev sirup škodijo vašemu zdravju. Ne pijte sadnih so-kov. Tudi dolgotrajno uživanje sveže stisnjenih sadnih sokov povzroča visoko raven krvnega sladkorja in insulina. Če imate radi sadje, potem uživajte cele sadeže. Vitamini, minerali in vlaknine v sadju zmanjšujejo hi-trost prehajanja naravnih slad-korjev v vaš krvni obtok. Redno pa izvajajte vaje, ki pomagajo pri rasti ali vzdrževanju vaših mišic. Mišice služijo za shranje-vanje odvečnega sladkorja. Več kot imate mišične mase, bolje lahko uravnavate raven krvnega sladkorja in insulina v krvi.Dr

eam

stim

e

Drea

mst

ime

O G L A S