FINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115 ... · Za sladoled bi lahko rekli, da je najstarejša sladica na svetu, v mnogih državah pa je postal tudi najbolj priljubljen desert Že

FINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115www.finance.si

SLAD

OLED

OGLASNA PRILOGA

Rimljani niso zaman hranili snega v amforah in ga kasneje mešali z medom in sadjem in tudi Kublaj-kanov dvor je vedel, kako dober je sladoled. A ni le sladica, vsebuje na-mreč številne hranljive snovi.

Naj vam

tekne!Dr

eam

stim

e

160 kcal vsebuje 100-gramska kepica sadnega sladoleda, 200–300 kcal – odvisno od okusa – pa vsebuje kepica

mlečnega sladoleda. 24

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115www.finance.si22

50 tisoč receptur za pripravo

sladoleda in zamrznjenih desertov že poznamo.

▶

Urednica priloge:Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: [email protected]

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom:Sandra Dolenc

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Sladoled je oglasna priloga časnika Finance.

Svetovni popotnik, Korču-lan Marko Polo, je po vrnitvi z Daljnega vzhoda leta 1292 pr-vi pisal o sladoledu kot ledeni poslastici, ki so jo postregli na dvoru Kublajkana na območju današnjega Pekinga.

Tudi Rimljani so se hladili s sladoledom

Iz zapisov je videti, da so celo stari Rimljani v posebnih jamah na nizkih temperaturah hranili sneg v amforah, nato pa ga mešali s sadjem, medom in drugimi sestavinami, da so lahko uživali v ledenih posla-sticah. Italijani so spravljali sladoled na dvoru Catherine de Medici, ki ga je vzela s se-boj, ko se je leta 1533 poročila s prihodnjim francoskim kra-ljem Henrikom II. Povedala mu je, kako se sladoled pri-pravlja, on pa je to prenesel svojim kuharjem. Kasneje se je receptura za sladoled iz Francije razširila v Anglijo, kjer ga je angleški kralj Char-les I. (1600–1649) leta 1648 postregel na eni svojih bogatih kraljevskih zabav.

Izvor energije Znanstveniki so v začetku

20. stoletja proučevali vpliv sladoleda v prehrani in ugoto-vili, da je kompleksna sestava sladoledne mase univerzalen izvor hranljivih snovi in ener-gije. Sladoled je lahko preba-vljiv in vsebuje precej mlečne maščobe, ogljikovih hidratov in proteinov. Maščoba in oglji-kovi hidrati (saharoza, gluko-za, fruktoza, laktoza in drugi sladkorji) organizmu služijo kot izvor energije, nujno po-trebne za opravljanje življenj-skih funkcij. Proteini pa imajo nalogo oskrbovati organizem z esencialnimi aminokislinami in pomagati pri prebavljanju. Sladoled je tudi dober vir mi-

neralov, kot so kalcij, fosfor, magnezij, natrij in kalij, in vi-taminov (A, B1, B2, B6, B12, D, E). Če sladoledu dodamo še sadje, potem je v manjši koli-čini v njem tudi vitamin C.

Osupljive statistike Najbolj priljubljen okus na

svetu je vanilja, na drugem mestu je čokolada. Čokoladni sirup pa je najbolj razširjen preliv za sladolede na svetu. Največ sladoleda na svetu po-jedo v ZDA in na Novi Zelandi-ji, kjer vsak prebivalec zaužije več kot 20 litrov sladoleda na leto. Le malo zaostajajo Ka-nadčani in Avstralci. V Evropi največ sladoleda pojedo Skan-dinavci – na lestvici so tako najvišje Švedi, Finci in Norve-žani, ki v povprečju zaužijejo več kot deset litrov sladoleda na leto. Njihova potrošnja je bolj ali manj enaka skozi vse leto. Sledijo jim Danci in Švi-carji. Povprečen Slovenec je lani pojedel 4,6 litra sladoleda, Datamonitorjeva napoved pa nam za letos napoveduje 4,69 litra. V svetu je poznanih več kot 50 tisoč receptur za pri-pravo sladoleda in zmrznjenih desertov.

Kaj pa prihodnost? Veliki proizvajalci razvija-

jo čedalje bolj raznolike tipe sladolednih izdelkov. Vse več se uporabljajo nadomestki z namenom, da se izboljšata funkcionalnost in kakovost izdelka, zmanjša pa vnos kalo-rij. Delno ali v celoti se posne-to mleko v prahu zamenjuje z mlečnimi proteini, sirotkini-mi proteini, demineralizirano sirotko v prahu in podobnim. Čedalje manj je maščob in sladkorjev zaradi zmanjševa-nja kalorij in preprečevanja sladkorne bolezni. Pogosteje se sladoled in mlečni deserti bogatijo z vitamini, minerali – največkrat s kalcijem – ali prehranskimi vlakninami. Po-večuje pa se povpraševanje in proizvodnja izdelkov, kot so zmrznjeni jogurt, mlečni de-sert z jogurtom in zmrznjeni mousse.

Sladoledni carji so Američani in Novozelandci

Za sladoled bi lahko rekli, da je najstarejša sladica na svetu, v mnogih državah pa je postal tudi najbolj priljubljen desert

Že štiri tisoč let pred našim štetjem so Kitajci uživali v poslastici, nare-jeni iz mleka, ohlajene vode in dodatkov, ki je bila na moč podobna sladoledu.

Drea

mst

ime

Američani vodijo na lestvici največjih sladolednih uživačev, saj ga v povprečju vsak poje več kot 20 litrov na leto.▶

ŠTEVILKA

4,69 litra sladoleda bo v povpreč-

ju letos pojedel vsak Slovenec, napoveduje Datamonitorjeva napoved.

▶

20 litrov sladoleda in

več vsako leto pojesta povprečen Američan ali Novozelandec.

▶

1292. leta je svetovni popotnik Marko Polo

po vrnitvi s Kitajske že pisal o sladole-du kot ledeni poslastici.

▶

SLADOLEDFINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115www.finance.si 23

Prva industrijska proizvodnja sladoleda na območju nekdanje Jugoslavije se je začela ravno v Ljubljanskih mlekarnah z nam vsem dobro znano lučko. Lučka je zgodovinski sladoled, saj je ime izdelka postalo kar gene-rično ime za vse sladolede na palčki.

Mlečna in rastlinska maščoba

Poznamo drobni slado-led, to so sladoled na palčki, korneti in mali enoporcijski lončki. Družinsko pakiranje so sladoledi v banjicah, ki so namenjeni postrežbi doma ali na izletu. Zadnja velika skupi-na so gostinski sladoledi, ki so v večjih banjicah in so name-njeni gostincem v sladolednih vrtovih in restavracijah. »Stro-kovno sladolede ločimo glede na vsebnost in vir maščobe. Po zakonodaji vsebujejo mlečni in kremni sladoledi mlečno ma-ščobo, mlečni deserti mlečno in rastlinsko maščobo, potem imamo še vodne deserte, ki so zgolj aromatizirana vodna raz-topina. A v Ljubljanskih mle-karnah proizvajamo izključno mlečne in kremne sladolede,« nam je uvodoma pojasnila Ga-ja Vlaj, živilska tehnologinja iz Ljubljanskih mlekarn.

Spremljajte deklaracije! Zakonodaja se na tem področ-

ju ves čas spreminja, tako da je za potrošnika najboljši vir in-formacij o kakovosti sladoleda seznam sestavin, ki morajo biti navedene na vsakem pakiranju. Iz njih je jasno razvidno, katera vrsta maščobe je bila uporablje-na ter ali izdelek vsebuje pravo sadje ali zgolj arome.

Kako nastane sladoled Vse sestavine v posodi zme-

šajo in jih toplotno obdelajo, da preprečijo rast in razvoj mikroorganizmov. Nato ma-sa zori od enega do dva dni, po zorenju pa jo delno zamr-znejo ob sočasnem vpihova-nju zraka. Takšno sladoledno maso polnijo v banjice, lončke ali pa jo oblikujejo v različne oblike, ki ji nato dodajo palčko. Pakiran sladoled gre na hitro zamrzovanje v hladilni tunel, ki ima temperaturo minus 45 stopinj Celzija. S tem kar naj-hitreje dosežejo temperaturo izdelka minus 18 stopinj Celzija in tako zagotovijo, da bo varen za potrošnika. Izdelki se nato skladiščijo v hladilnicah pri mi-nus 25 stopinjah Celzija, vse do transporta v trgovine.

Kalcij in vitamini Sladoled je kakovosten iz-

delek, ki ga upravičeno imenu-jemo hrana. To velja za mleč-ni sladoled, ki vsebuje veliko kalcija ter vitamine A, B2 in D. Sadni sladoledi vsebujejo še sadje, ki je ravno tako bogat vir vitaminov.

»Pred zaužitjem sladoleda je priporočljivo počakati približno pet minut, saj se pri temperaturi okrog minus 12 stopinj Celzija najbolje izrazita kremavost in okus sladoleda,« svetuje Vlaje-va. Kot dodaja, imajo v Ljubljan-skih mlekarnah kar okoli 70 vrst mlečnih sladolednih izdelkov, od tistih na palčki, kornetov, družinskih banjic pa vse do go-stinskih. »Največ navdušencev imajo čokoladni, vaniljevi in ja-godni sladoledi. Te trije okusi so vedno in skoraj po vsej Evropi prvi, se pa med državami in glede na vreme menja vrstni red. Če je poletje bolj toplo, prevladuje jagoda, sicer čokolada. Vanilja pa je nekje vmes.«

Tudi pri sladoledu poznamo trende

V preteklosti so bili to pred-vsem novi okusi, zdaj pa gredo težnje v smeri novih kombina-cij že znanih okusov. »Že lani smo začeli v sladolede uvajati sladice. Lani smo ponudili okus tiramisu, ki je podoben sladici tiramisu. Letos smo pred veliko nočjo na trg dali okus orehove potice. Oba okusa so slovenski potrošniki dobro sprejeli. Si-

cer pa smo vse letošnje nove okuse že predstavili in so že v trgovinah. Najbolj nenavadna, pa vendar skladna s trendi, sta korneta Maxim premium. V enem je polovica čokolade, druga polovica pa je limona z ingverjem, v drugem kornetu pa je polovica čokolade in polovica mentola.«

Vse manj maščob in sladkorjev

Težnja po zmanjševanju koli-čine maščob in sladkorjev v ka-tegoriji mlečnih izdelkov ni tako izrazita kot v preostalih mlečnih kategorijah. Ljudje sladoled uži-vajo kot sladico in si ga privošči-jo zaradi užitka. »Naša premium blagovna znamka Maxim letos praznuje 15 let. Ko smo prvič napolnili banjico s sladoledom Maxim premium, se morda ni-smo nadejali, da se bo blagovna znamka v tem času tako razvila in postala tako priljubljena. Le-tos smo zato objavili poseben natečaj, s katerim želimo vse Slovenke in Slovence spodbu-diti k ustvarjanju Knjige užitkov, knjige, v kateri bodo objavljene zgodbe, kolumne, pesmi, blogi, scenariji, ilustracije in fotogra-fije. Natečaj je odprt do sredine avgusta, izbrani prispevki pa bodo objavljeni v knjigi, ki bo izšla novembra,« je povedala Gaja Vlaj. Publikacija bo konec leta dostopna tudi v prosti pro-daji, Ljubljanske mlekarne pa so se že odpovedale dobičku od prodaje.

Maxim iz Ljubljanskih mlekarn bo glavni akter Knjige užitkovPrvi industrijski sladoled so naredili Ameri-čani sredi 19. stoletja Izumi, kot so toplotni izmenjevalnik, homogeni-zator in zamrzovalnik, so v 20. stoletju omogočili izdelavo kakovostnejših in tudi z zdravstvenega vidika varnejših sladoledov.

Glavne sestavine sladoleda so mlečna maščoba, suha snov mleka brez maščobe, ki vsebuje beljakovine, mlečni sladkor in minerali ter sladkor. Strokovnjaki za prehrano pravijo, da gre za podobne sestavine, kot jih ima mleko, zato bi sladoled moral postati naš vsakdanji obrok.

▶

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115www.finance.si24

160 kcal vsebuje 100-gramska kepica

sadnega sladoleda.▶

Od julija sladoled brez umetnih barvil Večjo spremembo bo prinesla nova uredba EU glede uporabe

barvil v živilstvu, ki začne veljati julija. Od takrat noben sladoled ne bo smel vsebovati umetnih barvil. Če jih bo, bo to moralo biti jasno označeno.

▶

Makabo ima tudi lastno slašči-čarno za izdelavo dnevno sveže-ga sladoleda. »Tako lahko svojim strankam prikažemo vsak korak od izbire surovin, strojev, dekoracije sladoleda, prodaje do priprave pe-stre ponudbe. Ponujamo namreč vse: sladoledne kupe, sladoledne lučke, sendvič sladoled in podob-no,« našteva sogovornica.

Kalorij, da se kar kadi Slovenci se bolj navdušujemo

nad sladoledi na mlečni osnovi. Zanje se namreč odloči kar 70 od-stotkov sladolednih navdušencev, preostalih 30 odstotkov pa za sa-dne okuse. Pri mlečnih okusih še vedno vodi čokoladni sladoled, sle-dita vanilja in lešnik. Med sadnimi pa potrošniki najpogosteje povpra-šujejo po limonovem in jagodnem. Stogramska kepica sadnega slado-leda vsebuje okoli 160 kilokalorij. »Kalorična vrednost stogramske kepice mlečnega sladoleda pa nam bo prinesla 200 do 300 kilokalorij, odvisno od okusa in sestavin,« po-jasnjuje strokovnjakinja.

Le najboljši uspejo Potrošnik je čedalje bolj zah-

teven in ozaveščen, zato je treba izbirati le najboljše surovine, torej najboljše mleko, smetano in sad-je. »Ustvarjati moramo zanimive kombinacije, ki jih dosežemo s prelivom osnovnih okusov, na pri-mer jogurtov sladoled s prelivom kombinacije breskev-pomaranča, lešnikov sladoled s pistacijevim prelivom, mlečni sladoled s pre-livom iz manga in podobno. Tako lani kot tudi letos so proizvajalci preparatov za izdelavo sladoleda poskušali v sladoledne banjice prenesti nekatere svetovno znane slaščice, kot so mufin, cheeseca-ke, sacher, katalonska krema in še kaj,« razlaga Vidmarjeva.

Novi trendi V Makabu svojim strankam po-

nujajo tudi silikonske modele za ročno izdelavo sladolednih lučk iz svežega sladoleda in sendvič slado-leda. »Današnje težnje so predvsem doseganje čim boljše kakovosti sladoleda in izdelava čim bolj na-ravnega sladoleda, sladoleda nižje kalorične vrednosti z manj sladkor-

ja in manj maščob, brez glutena, sla-doleda čistih okusov in privlačnih kombinacij ter zanimive, drugačne postrežbe te mrzle sladice,« razlaga sogovornica. Kot dodaja, se sladoled lahko postreže kot lučka, kot piškot ali pa kar v kozarčku. »V Sloveniji pa se vnovič uveljavlja tudi točen sladoled oziroma ‚soft‘ sladoled, kot ga tudi imenujemo. Ta še posebno pritegne otroke, saj se iz stroja spro-ti pripravlja in servira svež sladoled zanimive zvite oblike.«

Sladoled ni enak sladoledu Sladoledov je ogromno vrst,

osnovna delitev pa je na industrij-skega in obrtniškega, »gelato artigia-nle«. »Slednji je sveže pripravljen, ima krajši rok uporabe in vsebuje manj zraka – le okoli 35 odstotkov, odvisno od surovin. Hrani in servira se pri nižji temperaturi, zato ima tu-di izrazitejši okus. Na drugi strani pa imamo industrijski sladoled, ki vse-buje kar do sto odstotkov zraka, kar pomeni, da petlitrska banjica tehta le 2,5 kilograma. Ta sladoled ima dodane konzervanse in posledično je njegov rok uporabe daljši,« je naš pogovor sklenila Karin Vidmar.

Privoščite si mafin, cheesecake, sacher torto ali katalonsko kremo

[NOVI OKUSI ] Proizvajalci sladoleda vsako leto poskušajo v banjice prenesti znane slaščice

Makabo na slovenskem trgu zastopa svetovno priznanega proizvajalca strojev za izdelavo sladoleda Carpigiani, surovine za izdelavo slado-leda Giuso ter sladoledne vitrine Bocchini. »Opremimo vam celotno slaščičarno ali sladoledarno,« pravi Karin Vidmar iz Makaba.

Pri mlečnih okusih še vedno vodi čokoladni sladoled, sledita vanilja in lešnik. Med sadnimi pa potrošniki najpogosteje povprašujejo po limonovem in jagodnem.▶

INFO ŠTEVILKA

Cesta 25. junija 1j, KROMBERK, 5000 Nova Gorica, e-poštal: [email protected], tel.: 05 333 46 76, 05 333 46 77, faks: 05 333 46 78

www.makabo.siNovost na

slovenskem tržišču:

silikonski modeli za izdelavo

sladolednih lučk ter sendvičev.

Ledo je največji proizvajalec zamrznjene hrane v srednji in jugovzhodni Evropi. Pridobil je ekskluzivne pravice za izdelavo posebnega sladoleda z navijaškim

imenom Gool Slovenija! in naziv uradnega sladoleda slovenske nogometne reprezentance.

Več kot pol stoletja Ledovih dobrot

Posebnost sladoleda Gool Slovenija! bodo tudi priložene kartice s sličicami vseh sloven-skih nogometnih reprezentan-tov, slovenskega selektorja in reprezentantov drugih udele-žencev svetovnega prvenstva v

Sladoled je okusna in zdrava hranaMleko je najpopolnejša hrana na svetu, pravi-jo v Ledu, in zaradi podobne sestave bi moral sladoled postati del vsakodnevnih obrokov Nogometna zveza Slovenije in Ledo Slovenija sta podpisala sporazum o sponzoriranju slovenske nogometne repre-zentance v letu svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki.

Tudi strelca odločilnega gola za uvrsti-tev na svetovno prvenstvo 2010 Zlatka Dedića sponzorira Ledo Slovenija.

▶

200–300 kcal – odvisno od okusa – vsebuje kepica mlečnega

sladoleda.▶

Južnoafriški republiki. Družba Ledo sicer deluje od leta 1958, ko so izdelali prvi sladoled, poime-novan Sneguljčica. Na Hrvaškem je sinonim za izjemno kakovost zamrznjenih izdelkov: sladoleda, zamrznjenega testa, sadja in ze-lenjave, zamrznjenih rib, zadnje čase pa tudi hitro zamrznjenih gotovih jedi. Kakovost Ledovih izdelkov je nesporna in skladna z normo ISO 9001, ISO 14001 in kakovostjo HACCAP.

FI_115_21.pdfFI_115_22_23.pdfFI_115_24.pdf

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped /False

/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ] /OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false /IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000 /MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe) (CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector /DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true /UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling /LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>> setdistillerparams> setpagedevice





Documents

FINANCE, sreda, 16. junija 2010, št. 115 ... · Za sladoled bi lahko rekli, da je najstarejša sladica na svetu, v mnogih državah pa je postal tudi najbolj priljubljen desert Že