Migracije in azil

P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Evropa je že dolgo pr i l jubl jen c i l j pr ise l jencev. Evropska uni ja (EU) žel i izkor ist i t i vse možnost i , k i j ih pr inaša ta vrsta mednarodne mobi lnost i , pa tudi reš i t i vse z n jo povezane izz ive , zato pr ipravl ja skupni pr istop k pr ise l jevanju . Vzpostavi la je že skupni evropski az i ln i s istem, s kater im bo zašč i t i la vse , k i v Evropi iščejo zavet je pred preganjanjem v domovin i a l i so tam resno ogroženi . Delo na teh področj ih zajema tudi tesnejš i d ia log in sodelovanje z državami zunaj EU.

Gradimo odprto in varno

Evropo

VSEBINA

Zakaj skupna politika priseljevanjaPriseljevanje: več možnosti kot izzivov � 3

Kako ravna EUSkupni pristop EU k upravljanju priseljevanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 4

Napoved � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 8

Zakaj skupna azilna politikaEvropska unija kot območje zaščite � � � � 9

Kako ravna EUSkupni evropski azilni sistem � � � � � � � � � 10

Napoved � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 12

Dodatne informacije � � � � � � � � � � � � � 12

POLITIKE EVROPSKE UNIJE

Politike Evropske unije Priseljevanje in azil

Evropska komisijaGeneralni direktorat za komuniciranjeInformacije za državljane 1049 BruseljBELGIJA

Rokopis je bil posodobljen novembra 2014.

Slika na naslovnici in strani 2: © ccvision.de

12 str. – 21 × 29,7 cmISBN 978-92-79-42305-5doi:10.2775/67988

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

© Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena. Za uporabo ali reprodukcijo posameznih fotografij je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Publikacija je del zbirke, v kateri predstavljamo delovanje EU na različnih področjih politik, razloge za ukrepanje in

rezultate teh ukrepov.

Publikacije lahko prenesete s spletne strani:

http://europa.eu/pol/index_sl.htmhttp://europa.eu/!fW37hp

Kako deluje Evropska unijaEvropa v 12 poglavjih

Evropa 2020: Strategija EU za gospodarsko rastUstanovni očetje Evropske unije

Bančništvo in financeBoj proti goljufijam

CarinaDigitalna agenda

Ekonomska in monetarna unija ter evroEnergija

Humanitarna pomoč in civilna zaščitaIzobraževanje, usposabljanje, mladi in šport

Javno zdravjeKmetijstvo

KonkurencaKultura in avdiovizualno področje

Mednarodno sodelovanje in razvojMeje in varnost

Priseljevanje in azilNotranji trgObdavčenje

OkoljePodjetništvo

Podnebni ukrepiPomorske zadeve in ribištvo

PotrošnikiPravosodje, temeljne pravice in enakost

Promet Proračun

Raziskave in inovacijeRegionalna politika

ŠiritevTrgovina

Varnost hraneZaposlovanje in socialne zadeve

Zunanje zadeve in varnostna politika

3M I G R A C I J E I N A Z I L

Priseljevanje v Evropo je dejstvo, ki se tudi v prihodnje ne bo spremenilo. Ljudje v Evropsko unijo prihajajo zaradi različnih razlogov: nekateri zaradi študija ali raziskovalnega dela, drugi zaradi dela, tretji se pridružijo svoji družini. Hkrati v svetu narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. Med približno 507 milijoni prebivalcev Evropske unije je okoli 20 milijonov državljanov držav zunaj EU.

Priseljevanje ne koristi samo priseljencem, ampak tudi družbi, ki jih sprejme. Priseljenci lahko zapolnijo pomanjkanje na trgu dela, od visokoizobraženih specialistov, ki jih v EU primanjkuje, do delovnih mest, ki za državljane EU niso več privlačna. Dopolnilna delovna sila iz tujine je še pomembnejša, če upoštevamo današnji in bodoči demografski razvoj Evrope. Priseljenci lahko z novimi zamislimi in načini dela spodbudijo ustvarjalnost in inovativnost družbe, ki jih je sprejela.

Za izvorne države so gospodarske koristi migracij dobro dokumentirane in vključujejo prispevek k zmanjšanju revščine z denarnimi nakazili zdomcev in naložbenimi pobudami diaspore. Finančni, človeški in socialni kapital diaspore lahko tudi neposredno prispeva k uresničevanju socialnih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji novega tisočletja na področju zdravja in izobraževanja. Priseljevanje prinaša tudi družbene in kulturne koristi. Medkulturni stiki bogatijo ljudi in ustvarjajo strpnejše okolje.

Vendar lahko prednosti priseljevanja izkoristimo samo, če se priseljenci uspešno vključijo v gostiteljsko družbo. To je seveda dvosmerni proces: priseljenci morajo spoštovati pravila in vrednote gostiteljske družbe, ta pa jim mora v zameno ponuditi možnosti za polno udejstvovanje v družbi. Te možnosti so denimo učenje jezika, dostop do izobraževanja ali dela ter enake pravice, kot jih imajo državljani EU.

Na žalost je priseljevanje včasih nezakonito – nekateri priseljenci pridejo v EU z zakonitim vizumom za kratko bivanje, vendar nato ostanejo tudi po izteku veljavnosti dovoljenja. Spet drugi pridejo v državo EU in v njej ostanejo brez dovoljenja, včasih tudi proti svoji volji. Trgovina z ljudmi in tihotapljenje ljudi vodita v izkoriščanje neprijavljenih oseb. Nezakoniti priseljenci morajo pogosto delati na črno. Da zaščitimo najbolj ranljive skupine ter ohranimo zaupanje javnosti v politike priseljevanja, je treba odpraviti vse oblike nezakonitega priseljevanja.

V Evropski uniji z 28 državami članicami, kjer smo odpravili večino notranjih meja in kjer se ljudje lahko prosto gibajo, o ukrepih glede priseljevanja ne more odločati ena sama država. Zato je za uspešno obvladovanje priseljevanja pomembno dobro sodelovanje vseh držav članic. Hkrati je pomembno v celoti izkoristiti zunanjo razsežnost migracijske politike in politike mobilnosti EU ter okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami in strateškimi partnerji.

Zakaj skupna politika priseljevanja

Priseljevanje: več možnosti kot izzivov

In če v naslednjih 20 letih ne bi bilo več priseljevanja v EU?

— EU bi izgubila 33 milijonov delovno aktivnih oseb (– 11 %).

— Koeficient starostne odvisnosti v EU (število ljudi, starejših od 65 let, v primerjavi s številom ljudi v delovno aktivni starosti) bi se zvišal z 28 % na 44 %.

— Delež mladih zaposlenih (starostna skupina 20–30 let) v delovni sili EU bi se zmanjšal za 25 %, medtem ko bi se število oseb v starostni skupini 60–70 let povečalo za 29 %.

Vir: Ali je res, kar slišimo o migraciji? Preverimo osem stereotipov; Center za migracijske politike�

PREBIVALSTVO EU 28 LETA 2013

Državljani EU 487 milijonov (96 %)

Državljani držav zunaj EU20 milijonov (4 %)

Vir: Eurostat.

4P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Postopke za vstop priseljencev na ozemlje države in kvote za delovna dovoljenja za tujce določijo države članice EU večinoma same. EU zgolj dopolnjuje in usklajuje nacionalne politike priseljevanja s skupnim pravnim okvirjem� Ta zajema pogoje za vstop in prebivanje za določene kategorije priseljencev, denimo študente, raziskovalce in delavce, kar poenostavlja postopke pridobivanja dovoljenj in jim zagotavlja enotne pravice v celotni Evropski uniji. Tako imajo državljani držav zunaj EU, ki že vsaj pet let zakonito prebivajo v eni od držav članic EU, pravico do statusa „rezidenta za daljši čas“, ki je skupen celotni EU ter jim zagotavlja podobne ekonomske in socialne pravice, kot jih imajo državljani EU.

Portal EU o priseljevanju ponuja praktične informacije morebitnim priseljencem, ki razmišljajo o selitvi v EU, in vsem, ki že prebivajo v Evropi.

Evropska migracijska mreža zagotavlja snovalcem politik in javnosti ažurne in zanesljive informacije s področja priseljevanja in azila.

Priseljevanje zaradi študija ali raziskovalnega dela

EU želi postati središče odličnosti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zato je uvedla usklajene prijavne pogoje za vse državljane držav zunaj EU, ki nameravajo:

— študirati na visokošolski izobraževalni ustanovi (študenti),

— nadaljevati šolanje v akreditiranem srednješolskem programu (dijaki),

— opravljati neplačano delovno prakso (praktikanti),

— sodelovati v nacionalnih ali evropskih programih prostovoljskega dela (prostovoljci).

Za vstop v EU morajo priseljenci iz zgornjih kategorij izpolnjevati nekatere pogoje, imeti morajo na primer veljavno potno listino, zdravstveno zavarovanje, in če so mladoletni, dovoljenje staršev. Včasih morajo tudi dokazati, da imajo zadostna sredstva za preživljanje za čas bivanja ali ustrezno znanje jezika države gostiteljice. V zameno jim država članica EU izda dovoljenje za prebivanje in dodeli določene pravice, denimo pravico do študentskega dela, ki jim omogoča kritje stroškov bivanja in študija.

Raziskave so pomembne za krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti EU. Če se želi Evropska unija v svetu uveljaviti kot kakovostno okolje za raziskovalce, mora pritegniti več raziskovalcev s celega sveta. Zato je uvedla hitri postopek za izdajo dovoljenja za vstop raziskovalcem, ki jih je odobrena raziskovalna ustanova iz države članice EU povabila na delo v EU. To pomeni, da prejmejo dovoljenje za prebivanje, ki jim hkrati dovoljuje tudi raziskovalno delo. Daje jim tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo državljani EU, na primer pravico do socialnega varstva in do raziskovalnega dela v drugi državi članici ter do združitve družine, kar pomeni, da se jim lahko za čas prebivanja v EU zakonito pridružijo najožji družinski člani.

Kako ravna EU

Skupni pristop EU k upravljanju priseljevanja

Za tuje študente pri vstopu v EU veljajo enotna pravila.

© M

onalyn Gracia/Corbis

5M I G R A C I J E I N A Z I L

Priseljevanje zaradi dela

EU se zaveda pomena, ki ga ima priseljevanje delovne sile za gospodarski razvoj Evrope ter za reševanje pomanjkanja delovne sile, znanja in izzivov zaradi demografskih sprememb. Zato je uvedla ukrepe, s katerimi določene skupine priseljencev lažje vstopijo v EU.

EU želi še okrepiti svojo konkurenčnost, zato mora pritegniti visokokvalificirane delavce. T. i. modra karta EU je posebno dovoljenje za prebivanje in delo, ki priseljencem olajša dostop do trga dela in jim daje posebne socialno-ekonomske pravice, vključno s pravico do združitve družine in po določenem času tudi pravico do prostega gibanja v EU. Z usklajenim hitrim postopkom in enotnimi merili za izdajo modre karte lahko države članice prožno odgovorijo na potrebe svojih trgov dela.

Poleg tega enotno evropsko dovoljenje za priseljence, ki delajo in prebivajo v Uniji, precej poenostavlja upravne postopke za priseljence in njihove bodoče delodajalce, saj lahko samo z eno prošnjo pridobijo dovoljenje za prebivanje in delo. Kar zadeva pogoje dela, priznavanje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij ter dostop do poklicnega usposabljanja in socialnega varstva, imajo delavci iz držav zunaj EU niz pravic, enakovrednih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Po pravilih EU o sezonskih delavcih lahko delodajalci začasno in na odgovoren način zaposlijo tuje delavce, kadar ni na voljo delavcev EU. Pravila EU pomagajo odvračati od ekonomskega in socialnega izkoriščanja ter zagotoviti spodbude in zaščitne ukrepe, ki preprečijo, da bi začasno bivanje postalo stalno.

EU je največji svetovni enotni trg, zato je v njenem interesu, da se lahko ključno osebje multinacionalnih podjetij začasno premešča v EU in opravlja delovne naloge v več državah članicah. To omogoča direktiva o premestitvah znotraj podjetja, ki tudi zagotavlja, da ti delavci ne izkrivljajo lokalnih trgov dela.

Priseljevanje z namenom združitve družine

Združitev družine je med glavnimi razlogi za priseljevanje v EU. Urejeno družinsko življenje priseljencev, ki že prebivajo v Uniji, je še posebej pomembno za njihovo vključevanje v gostiteljsko družbo. EU se je dogovorila o skupnih pogojih za dodelitev pravice do združitve družine in s tem povezanih pravic družinskim članom. Načeloma velja, da se lahko državljanom držav zunaj EU, ki so zakoniti prebivalci Unije, ob upoštevanju posebnih pogojev, ki jih določi država gostiteljica (denimo zahteva po ustrezni nastanitvi in zadostnih sredstvih za preživljanje), v EU pridružijo njihovi zakonski partnerji, mladoletni otroci in otroci njihovega zakonskega partnerja. Država članica lahko na ta seznam doda tudi izvenzakonskega partnerja, vzdrževanega polnoletnega otroka in druge vzdrževane starejše sorodnike. Družinski člani ob vstopu v EU prejmejo dovoljenje za prebivanje in pravico do izobraževanja, zaposlitve in poklicnega usposabljanja, enako kot drugi državljani držav zunaj EU.

Z modro karto lahko evropska podjetja lažje zaposlijo visokokvalificirane tuje delavce.

© M

onal

yn G

raci

a/Co

rbis

Združitev družine je pomemben del uspešnega vključevanja v družbo.

© Paul Burns/Corbis

6P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Ni priseljevanja brez vključevanja

Evropsko spletišče o vključevanju je namenjeno povezovanju snovalcev in izvajalcev politike socialnega vključevanja v Evropi. Objavlja primere dobrih praks, novice, povezave, dogodke in druge informacije v zvezi z uspešnim socialnim vključevanjem državljanov držav zunaj EU, ki zakonito prebivajo v EU.

Priseljenci, ki prebivajo v EU, se v državo gostiteljico lahko uspešno vključijo samo z aktivnim udejstvovanjem na vseh družbenih področjih. Zato morajo imeti podobne pravice kot državljani EU ter možnost, da se naučijo jezika države gostiteljice, študirajo, delajo in razvijejo občutek pripadnosti. Z udejstvovanjem v gostiteljski družbi lahko priseljenci prispevajo k njenemu gospodarskemu in socialnemu razvoju ter kulturni pestrosti EU. Vendar pa imajo tudi odgovornosti: spoštovati morajo pravila in vrednote gostiteljske države.

Ukrepi v zvezi z vključevanjem priseljencev so večinoma v pristojnosti držav članic EU. EU zgolj spodbuja sodelovanje med državami, da bi priseljenci v celotni Uniji imeli primerljivo raven pravic in možnosti. Tako denimo skupna osnovna načela politike vključevanja priseljencev v EU državam članicam zagotavljajo okvir za sodelovanje in nadaljnjo pripravo lastnih politik vključevanja. Evropska agenda za vključevanje državljanov držav zunaj EU se osredotoča na ekonomsko, socialno, kulturno in politično udejstvovanje priseljencev v gostiteljski družbi, ob čemer zlasti poudarja pomen, ki ga imajo za vključevanje priseljencev ukrepi na lokalni ravni in vloga njihove matične države. Prek evropskega omrežja nacionalnih kontaktnih točk lahko države članice izmenjajo najboljše prakse in si prizadevajo poiskati rešitve za težave. Tu je še evropski forum za vključevanje, platforma za dialog med predstavniki civilne družbe, lokalnimi in regionalnimi organi ter institucijami EU. Sveženj ukrepov vključevanja je namenjen podpori organom in drugim zainteresiranim stranem v državah članicah EU.

Preprečevanje nezakonitega priseljevanja

Nekateri priseljenci skušajo nezakonito ali s ponarejenimi listinami vstopiti v EU po kopnem, zraku ali morju. Pri tem jim pogosto pomagajo kriminalna združenja, včasih so zato od njih odvisni tudi po prihodu v EU. Vendar večina nezakonitih priseljencev pride v EU na zakonit način, in sicer z vizumom za krajši čas, nato

pa ostanejo dalj časa. Če želimo, da evropske politike priseljevanja ostanejo trajnostne in zanesljive, morajo države članice vprašanje nezakonitega priseljevanja reševati skupaj.

Eden od vidikov tega vprašanja so tudi mreže trgovcev in tihotapcev z ljudmi. V EU je trgovina z ljudmi kaznivo dejanje, žrtvam je zagotovljena pomoč in zaščita (več informacij v brošuri Meje in varnost)� Države članice EU imajo zdaj možnost, da žrtvam trgovine z ljudmi, ki sodelujejo z uradnimi organi pri razbitju kriminalnih mrež, podelijo dovoljenje za prebivanje.

EU tudi kaznuje tihotapljenje priseljencev, ki je namerna pomoč pri nezakonitem vstopu, tranzitu ali prebivanju v državi članici EU, in je v določeni meri uskladila sankcije za ta prekršek. Pravo EU ni usmerjeno v kaznovanje priseljencev, temveč tistih, ki omogočajo njihov nezakonit vstop, in omogoča, da države članice ne kaznujejo dejanj, ki se izvajajo zaradi humanitarne pomoči.

Drug vidik tega vprašanja je delo na črno, ki ga opravljajo zlasti nezakoniti priseljenci in ki še prispeva k njihovemu izkoriščanju. EU se je tega problema lotila s kaznimi za delodajalce, ki zaposlujejo neprijavljene tuje delavce, ter izboljšala ukrepe za zaščito teh delavcev, zlasti če jih delodajalci brezobzirno izkoriščajo.

Vračanje nezakonitih priseljencev v matično državo je eden od temeljnih vidikov trajnostne in zanesljive politike priseljevanja. Vseevropski standardi in postopki za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, temeljijo na popolnem spoštovanju njihove temeljne pravice (v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah) in spodbujajo predvsem prostovoljni odhod teh priseljencev, ki po potrebi zagotavlja pomoč za vrnitev. EU pomaga usklajevati prizadevanja držav članic za vračanje nezakonitih priseljencev na human in dostojanstven način in za njihovo lažje ponovno vključevanje v matični državi. Hkrati so potrebni učinkovitejši načini za prisilno vrnitev oseb, ki svoje obveznosti vrnitve ne izpolnijo prostovoljno. To vključuje: operativno sodelovanje med

PRIJETI NEZAKONITI PRISELJENCI V EU

700 000

600 000

500 000

400 000

300 000

200 000

100 000

02010 2011 20132012

Vir: Eurostat.

Štev

ilo p

rijet

ih p

osam

ezni

kov

Leto

7M I G R A C I J E I N A Z I L

državami članicami EU, denimo organizacija skupnih letov za vračanje, ter pogajanja o sporazumih z državami izvora glede ponovnega sprejema državljanov (določitev pravil in postopkov v državah izvora za sprejem vrnjenih državljanov).

Dialog in sodelovanje z državami zunaj EU

Za reševanje številnih izzivov priseljevanja so pomembni odnosi z državami, ki niso članice EU. Potrebno je boljše sodelovanje in tesnejša povezava med notranjimi in zunanjimi politikami EU. Globalni pristop k vprašanju migracij (GAMM) je celostni okvir zunanje politike EU glede priseljevanja in azila. Okvir usmerja politični dialog EU in sodelovanje z državami, ki niso članice EU, na podlagi jasno opredeljenih prednostnih nalog in vključenosti v splošni politični okvir EU, vključno z razvojnim sodelovanjem.

Globalni pristop predstavlja uravnotežen in celosten pristop k sodelovanju s štirimi enako pomembnimi cilji:

— boljša organizacija zakonitega priseljevanja in spodbujanje dobro vodene mobilnosti;

— preprečevanje in boj proti nezakonitemu priseljevanju, popolna odprava trgovine z ljudmi;

— kar najboljši izkoristek razvojnega učinka migracij in mobilnosti;

— spodbujanje mednarodne zaščite in krepitev zunanje dimenzije azilne politike.

Vsebuje tudi jasen pristop k migrantom; stalna pozornost bi morala biti namenjena varstvu človekovih pravic migrantov, zlasti ranljivih skupin.

Štirje cilji se izvajajo s številnimi političnimi instrumenti (regionalni in dvostranski dialog o politiki in akcijski načrti), pravnimi instrumenti (vizumske olajšave, sporazumi o ponovnem sprejemu), operativno podporo

in gradnjo zmogljivosti (vključno z agencijami EU, kot sta Frontex in Evropski urad za podporo azilu). Programska in projektna podpora je na voljo tudi za države, ki niso članice EU, in sicer za upravne strukture in druge deležnike, denimo civilno družbo, združenja migrantov in mednarodne organizacije.

Evropska unija v političnem dialogu s partnericami izmenjuje izkušnje in najboljše prakse ter pripravlja konkretne možnosti sodelovanja. Dvostransko sodelovanje praviloma poteka s partnerstvi za mobilnost in skupnimi agendami o migracijah in mobilnosti. Doslej so bila sklenjena partnerstva za mobilnost z Moldavijo (2008), Zelenortskimi otoki (2008), Gruzijo (2009), Armenijo (2011), Marokom (2013), Azerbajdžanom (2013) in Tunizijo (2014).

Sredstva EU za upravljanje priseljevanja

EU državam članicam pomaga učinkovito obvladovati priseljevanje tudi s finančno podporo, zlasti s sredstvi za socialno vključevanje priseljencev iz držav zunaj EU in za vračanje nezakonitih priseljencev.

Tako je na primer v obdobju 2014–2020 iz sklada za azil, migracije in vključevanje dodelila 3,137 milijarde evrov za pobude držav članic, ki spodbujajo učinkovito upravljanje migracijskih tokov, ter za izvajanje, krepitev in razvoj skupnega pristopa Unije k priseljevanju. Sklad podpira pobude na nacionalni ravni in na ravni EU, denimo ukrepe in kampanje obveščanja v državah, ki niso članice EU, o zakonitih migracijskih poteh, jezikovne in državljanske tečaje za priseljence, izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami EU ter medkulturno usposabljanje za civilno družbo. Sklad zlasti namenja sredstva za doseganje štirih ciljev:

Prevajanje dokumentov je ena od storitev urada „Salvation“ v Varšavi (Poljska), ki ga deloma financira Evropski sklad za

vključevanje državljanov iz tretjih držav

© E

urop

ean

Uni

on

NEZAKONITI PRISELJENCI, VRNJENI IZ EU

300 000

250 000

200 000

150 000

100 000

50 000

0

Vir: Eurostat.

Štev

ilo v

rnje

nih

oseb

Leto

2010 2011 20132012

8P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

— podpora zakonite migracije v državah članicah EU v skladu s potrebami trga dela ter spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov držav zunaj EU;

— izboljšanje pravičnih in učinkovitih strategij vračanja, ki prispevajo k boju proti nezakonitemu priseljevanju;

— zagotovitev, da države članice EU, ki so jih najbolj prizadeli migracijski in azilni tokovi, lahko računajo na solidarnost drugih držav članic EU;

— krepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistem z učinkovito in enotno uporabo zakonodaje EU (za podrobnejše informacije v zvezi s tem glej poglavje o azilu spodaj).

V obdobju 2007–2013 je EU v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (SOLID) namenila skoraj 4 milijarde evrov za upravljanje

zunanjih meja Unije in izvajanje skupnih politik azila in priseljevanja. Splošni program zajema štiri instrumente: Sklad za zunanje meje (EBF), Evropski sklad za vračanje (RF), Evropski sklad za begunce (ERF) in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (EIF), ki je državam članicam zagotovil 825 milijonov evrov za lažje vključevanje priseljencev v družbo.

Evropski sklad za vračanje je državam članicam namenil 676 milijonov evrov za prostovoljne in prisilne vrnitve priseljencev, vključno s skupnimi operacijami vračanja. Sklad je podprl tudi dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost obveščanja nezakonitih priseljencev glede pomoči, ki je na voljo pri prostovoljni vrnitvi, in nevarnostih, povezanih z nezakonitim priseljevanjem. EU je državam članicam pomagala zlasti pri sodelovanju z matičnimi državami, da bi vrnjenim priseljencem omogočili ponovno vključitev v domovino.

SKLAD ZA AZIL, MIGRACIJE IN VKLJUČEVANJE

Kar zadeva priseljevanje, si bo EU še naprej prizadevala za skupne rešitve, ki bodo koristile evropski družbi in vsem, ki se v iskanju boljšega življenja priselijo v Evropo. Pristop EU do priseljevanja ne sme biti enostranski, biti mora uravnotežen in celovit ter temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Priseljevanje je v dolgoročnem interesu EU, zlasti z vidika demografskih napovedi in staranja prebivalstva EU. EU mora postati privlačen cilj priseljevanja; s priseljevanjem, ki privablja nadarjene ljudi, je treba reševati pomanjkanje znanj in spretnosti

v EU, odpraviti je treba tudi omejitve modre karte EU. Učinkovitejši in preglednejši pogoji vstopa, prebivanja in mobilnosti v EU bodo olajšali življenje in delo raziskovalcev, študentov, dijakov in praktikantov. EU bo še dodatno razvila in okrepila regionalni in dvostranski dialog in sodelovanje s partnerskimi državami, da bi zagotovila njihovo sodelovanje na področju upravljanja migracij, vračanja in ponovnega sprejema nezakonitih migrantov, in si prizadevala za odpravo osnovnih vzrokov za prisilne migracije.

Napoved

Skup

aj v

obd

obju

201

4–20

20 (v

evr

ih)

Opomba: Danska ne sodeluje v evropskem skladu za azil, migracije in vključevanje.Vir: Evropska komisija.

Avst

rija

Belg

ija

Bolg

arija

Cipe

r

Češk

a

Nem

čija

Dans

ka

Esto

nija

Špan

ija

Fins

ka

Fran

cija

Grčij

a

Hrva

ška

Mad

žars

ka

Irska

Italij

a

Litv

a

Luks

embu

rg

Latv

ija

Mal

ta

Nizo

zem

ska

Poljs

ka

Portu

gals

ka

Rom

unija

Šved

ska

Slov

enija

Slov

aška

Zdru

ženo

kra

ljest

vo0

100

50

150

200

250

300

350

400

9M I G R A C I J E I N A Z I L

Zakaj skupna azilna politika

Evropska unija kot območje zaščite

Azil oz. mednarodna zaščita se dodeli ljudem, ki so zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem pobegnili iz svoje države. Zaščita se dodeli tudi ljudem, katerih življenje bi bilo ob vrnitvi v domovino resno ogroženo. Podatki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) kažejo, da je bilo leta 2013 v svetu skoraj 890 000 prosilcev za azil. Večina svetovnih beguncev prihaja iz držav v razvoju, in večina ljudi, ki so zbežali iz svoje matične države, poišče zatočišče v sosednjih državah. Vendar je EU kot celota prejela približno 43,5 % vseh prošenj za azil v svetu. Listina temeljnih pravic EU in Pogodba o delovanju Evropske unije opredeljujeta dolžnost EU, da zagotovi zaščito vsem, ki jo potrebujejo. To je tudi mednarodna obveza, ki jo določa Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 1951�

Število prosilcev za azil, ki vsako leto pridejo v EU, ni enakomerno porazdeljeno med državami članicami. Leta 2013 je denimo samo 10 držav članic prejelo več kot 90 % vseh prošenj za azil, od tega največ Francija in Nemčija. Relativno sta Švedska in Malta sprejeli največ prosilcev za azil na prebivalca.

Zakaj nekatere države članice EU prejmejo več prošenj za azil kot druge, je odvisno od lege države, njenega bogastva in sistema nadomestil ter liberalnosti njene azilne politike. Zato mora EU ukrepati solidarno in tem državam pomagati nositi breme zaščite beguncev.

PROŠNJE ZA AZIL V EU-28

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Vir: Eurostat.

0

50 000

100 000

150 000

200 000

250 000

300 000

350 000

400 000

450 000

© iStockphoto/Brian Jackson

EU zaščiti ljudi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno.

10P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Evropska unija je leta 1999 začela vzpostavljati skupni evropski azilni sistem (CEAS). Drugi sveženj predpisov, sprejet leta 2013, bo uskladil nekatere vidike nacionalnih azilnih postopkov, zagotovil njihovo varnost, pravičnost in učinkovitost ter preprečil zlorabe. Namen skupnega sistema je usklajevanje standardov zaščite in sprejema v EU. Tako imajo prosilci za azil enake možnosti za mednarodno zaščito v celotni Uniji. Skupni sistem sloni na učinkovitem praktičnem sodelovanju držav članic, medsebojni solidarnosti in solidarnosti z državami izvora in tranzita prosilcev za azil.

Evropski azilni podporni urad državam članicam EU pomaga pri praktičnem sodelovanju, saj omogoča

izmenjavo dobrih praks in informacij ter organizira usposabljanje na evropski ravni. Državam članicam, ki so zaradi velikega števila prošenj za azil pod velikim pritiskom, zagotavlja tudi tehnično in operativno podporo.

Pristojnost za obravnavo prošenj za azil („dublinski sistem“)

Vsaka država članica EU mora imeti možnost, da ugotovi, ali je v posameznem primeru pristojna za obravnavo prošnje za azil. To preprečuje podajanje prosilcev za azil iz ene države v drugo, pri čemer nobena država ne prevzame odgovornosti za primer, in odvrača od iskanja najboljših pogojev za azil, ko prosilci svoje prošnje hkrati vložijo v več državah članicah. Skupna pravila EU omogočajo hitro določitev države, ki je edina pristojna za obravnavo posamezne prošnje za azil. Pravila temeljijo na jasnih kriterijih, upoštevajo denimo, kje ima prosilec sorodnike, kje prosilec prebiva, katera država mu je izdala vizum in katera država je bila točka vstopa v EU. Pri tem državam EU pomaga tudi podatkovna zbirka Eurodac, v kateri lahko primerjajo prstne odtise in preverijo, ali je prosilec za azil že predhodno zaprosil za azil v drugi državi članici.

Pogoji za sprejem prosilcev za azil

Prosilcem za azil, ki čakajo na rešitev svoje prošnje, je treba zagotoviti osnovno pomoč, ki jim omogoča dostojno preživetje. Ustrezni in primerljivi pogoji sprejema po celotni Uniji tudi odvračajo prosilce za azil od iskanja ugodnejše obravnave po državah članicah. V skladu s skupnimi osnovnimi standardi morajo države članice EU prosilcem za azil zagotoviti materialno pomoč, kot so nastanitev, oblačila, hrana in žepnina; medicinsko in psihološko pomoč; otroci imajo tudi pravico do šolanja. Prosilci za azil imajo še pravico, da njihova družina ostane skupaj, do poklicnega usposabljanja in pod določenimi pogoji do dostopa na trg dela.

Kako ravna EU

Skupni evropski azilni sistem

© European U

nion

Begunec v zavetišču v Rimu (Italija), ki ga financira Evropski sklad za begunce.

11M I G R A C I J E I N A Z I L

Postopki za dodelitev statusa begunca

Med državami članicami so bile v preteklosti zaradi različnih ustavnih in upravnih tradicij velike razlike v načinu dodelitve ali odvzema statusa begunca. Vendar je treba ljudem, ki bežijo pred preganjanjem in potrebujejo mednarodno zaščito, zagotoviti varnost. Prosilci za azil morajo imeti dostop do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov. EU je zato določila pravila za celoten postopek, vključno s tem, kako vložiti prošnjo, kako jo obravnavati, kakšno pomoč bo prejel prosilec za azil, kako se pritožiti na sodišču zoper negativno odločitev, kaj je mogoče storiti, če prosilec pobegne, in kako ravnati pri ponovnih vlogah. Tak celovit sistem zagotavlja učinkovito in pošteno odločanje o vlogah za azil ter enako in visokokakovostno obravnavo vlog v vseh državah članicah.

Pridobitev statusa begunca

Oseba mora najprej pridobiti status begunca, šele nato lahko dobi azil. Zato je pomembno, da države članice EU uporabljajo enotno opredelitev statusa begunca. V ta namen je EU uskladila merila za pridobitev statusa: državljan države zunaj EU ali oseba brez državljanstva, ki se ne nahaja v državi izvora in se tja ne želi ali ne more vrniti zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem na podlagi rasne pripadnosti, verskega prepričanja, narodnostni, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.

Če oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa begunca, vendar se ne more vrniti v državo izvora, ker bi bilo tam ogroženo njeno življenje ali svoboda (denimo zaradi smrtne kazni oziroma usmrtitve, mučenja ali nečloveške in ponižujoče obravnave ali nevarnosti za življenje posameznika zaradi vsesplošnega nasilja v državi), ima pravico do subsidiarne zaščite.

Upravičencem do mednarodne zaščite se zagotovijo osnovne pravice, kot je pravica do nevračanja (oseba ne bo vrnjena na območje, kjer ji preti nevarnost preganjanja), do dovoljenja za prebivanje ter do potovanja po državi prebivanja in drugod. Te osebe morajo imeti tudi dostop do zaposlitve, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, izobraževanja in programov, ki jim omogočajo vključevanje v državo prebivanja. Vendar pa lahko v nekaterih primerih nacionalni predpisi upravičencem do subsidiarne zaščite omejijo nekatere pravice, denimo dostop do socialnega varstva.

Dialog in sodelovanje z državami zunaj EU

EU si v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij (GAMM) prizadeva zagotavljati mednarodno zaščito in državam zunaj EU pomagati pri krepitvi azilnih sistemov. Njen cilj je izboljšati dostop do zaščite za vse, ki jo potrebujejo, in sicer čim bližje njihovi matični regiji. V ta namen EU v sodelovanju z Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR) izvaja regionalne programe zaščite, s katerimi želi okrepiti zmogljivosti za zagotavljanje zaščite v sodelujočih regijah in izboljšati zaščito beguncev s trajnostnimi rešitvami (vrnitev, lokalno vključevanje ali preselitev v državo zunaj EU).

Sredstva EU za pomoč pri sprejemu prosilcev za azil in beguncev

Sklad za azil, migracije in vključevanje bo v obdobju 2014–2020 podpiral države članice v prizadevanjih, da v celoti in ustrezno izvajajo skupni evropski azilni sistem. Države članice EU naj bi 20 % sredstev, ki jim jih namenja sklad, porabile za dosego tega cilja. Zagotovitev ustreznih pogojev sprejema razseljenih oseb ter prosilcev in upravičencev do mednarodne zaščite je med pomembnimi dejavnostmi, ki jih je treba podpreti.

V zadnjih šestih letih (2008–2013) je bila ta podpora zagotovljena v okviru Evropskega sklada za begunce, ki je dodelil približno 678 milijonov evrov za ukrepe na nacionalni ravni in ravni EU, zlasti v državah članicah, ki so sprejele večje število prosilcev za azil in katerih sprejemne zmogljivosti in azilni sistemi so bili pod posebnim pritiskom. Sklad podpira tudi ukrepe držav članic za preselitev, tj. selitev posameznikov, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz ene države članice EU v drugo ali iz države zunaj EU v državo članico EU, t. i. preselitev�

© European U

nion

Center za pomoč družinam čečenskih beguncev v poljskem Lublinu, ki ga sofinancira Evropski sklad za begunce.

12P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Evropska unija si v zadnjih letih prizadeva za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema. Nedavno je posodobila veljavno zakonodajo in tako še bolj uskladila prakse držav članic glede azila, kar bo okrepilo hitrost, pravičnost in učinkovitost postopkov. To ni samo v interesu držav članic, ampak tudi prosilcev za azil, saj jim bo omogočilo enake možnosti zaščite povsod v Uniji.

Napoved

NA-06-14-045-SL-C

Dodatne informacije

ISBN 978-92-79-42305-5doi:10.2775/67988

X Spletišče Generalnega direktorata Evropske komisije za notranje zadeve: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs

X Portal EU o priseljevanju: http://ec.europa.eu/immigration X Spletišče Evropske migracijske mreže:

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/index_en.htm X Evropsko spletišče o vključevanju: http://ec.europa.eu/ewsi X Spletišče Evropskega azilnega podpornega urada: http://easo.europa.eu X Spletišče Visokega komisarja Združenih narodov za begunce: http://unhcr.org/cgi-bin/texis/vtx/home X Vprašanja o Evropski uniji? Naslovite jih na službo Europe Direct: 00 800 6 7 8 9 10 11

http://europedirect.europa.eu

Zdaj mora EU zagotoviti, da države članice uporabljajo skupni evropski azilni sistem v celoti in dosledno. Vloga Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) bo tudi razširjena, zlasti kar zadeva sodelovanje z državami zunaj EU. EU bo okrepila svojo podporo državam zunaj EU pri reševanju vprašanj v zvezi z begunci in azilom, denimo z regionalnimi programi zaščite.