Embed Size (px)
Citation preview
ZAVOD RS ZA PRESADITVE ORGANOV IN TKIV
SLOVENIJA-TRANSPLANT
ZALOŠKA 7, 1000 LJUBLJANA
FINANČNI NAČRT ZA LETO 2009
Odgovorna oseba: prim.Danica Avsec, dr.med. ,svetnica
KAZALO
1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ........................................................................................... 5
1.1. Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 5
Na področju tkiv in celic je potrebno pripraviti informacijski sistem, pri katerem bo možno« online«
vnašati podatke, da ne bo potrebno na več mestih vnašati iste podatke za sledljivost in preglednost.
Prav tako bomo lažje obvladovali histovigilanco, sistem za obvladovanje zapletov ali neželenih
dogodkov. ............................................................................................................................................. 6
2.ZAKONSKE PODLAGE ................................................................................................................. 7
Pravilnik o uporabi finančnih sredstev pridobljenih od mednarodne fundacije Eurotransplant .... 8
2. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2009 ........... 8
3. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2009 ............................................................... 9
4.2 PLAN DEJAVNOSTI V LETU 2009 ....................................................................................... 10
4.1.1. Zagotavljanje 24 urne pripravljenosti za izvedbo transplantacijske dejavnosti .................. 10
4.1.1.1 Naloge transplantacijskih koordinatorjev ................................................................. 10
4.1.1.2. Mobilne zdravstvene ekipe ......................................................................................... 11 4.1.3. Izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester ................................................................. 12
4.1.4. Ugotavljanje tkivne skladnosti ............................................................................................. 13
4.1.5 Izvajanje nalog v zvezi z vodenjem registra po Zakonu o kakovosti in varnosti
človeških celic in tkiv za namene zdravljenja ........................................................................ 13 4.2.Vodenje predpisanih evidenc ................................................................................................... 14
4.2.1. Poročila in zdravstvena statistika ................................................................................. 14 4.3. Dograjevanje in vzdrževanje osrednjega informacijskega sistema za transplantacijsko
dejavnost ........................................................................................................................................ 15
4.3.1. Internetna stran.............................................................................................................. 15
4.3.2. Izgradnja informacijske podpore za transplantacijsko dejavnost ............................ 15 4.4. Zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga ....................... 16
4.4.1. Izvajanje programa Slovenija-Donor ........................................................................... 16 4.5. Sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in transnacionalnimi sistemi s področja
transplantacije ................................................................................................................................ 17
4.5.1. Sodelovanje z evropskimi inštitucijami....................................................................... 17 Projekt DOPKI ................................................................................................................................. 17
Se bo v prvi polovici leta 2009 zaključil. Pripravljen je že dokument, smernice za primernega
darovalca, ki ga moramo prevesti in distribuirati preko spletne strani. .................................... 17
Etična komisija pri MZ bo obravnavala predlog sprememb zakona ZOPDCT . ........................... 19
4.7. Seznanitev javnosti s pomenom darovanja organov po smrti zaradi presaditve drugi osebi in
........................................................................................................................................................ 20
4.7. Seznanitev javnosti s pomenom darovanja organov po smrti zaradi presaditve drugi osebi in
........................................................................................................................................................ 20
4.7.1 Predstavitev dejavnosti široki javnosti .................................................................................. 20
5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE
............................................................................................................................................................ 21
6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA ......................................................................................... 22
7.FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIHUPORABNIKOV ............ 24
7.1. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ....................... 24
7.1.1. Načrtovani prihodki ....................................................................................................... 24
7.1.2. Načrtovani odhodki........................................................................................................ 24
7.1.3. Načrtovan poslovni izid ................................................................................................. 25 7.2. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH
DEJAVNOSTI ............................................................................................................................... 25
7.3. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA ................ 27
4. PLAN KADROV ....................................................................................................................... 29
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA ............................................................................... 30
8.1. ZAPOSLENOST ......................................................................................................................... 30
8.2. OSTALE OBLIKE DELA ...................................................................................................... 31
8.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA .......................................... 32
5. PLAN INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA V LETU 2009 .................... 32
9.1. PLAN INVESTICIJ ................................................................................................................ 32
9.2. PLAN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ..................................................................... 32
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2009 VSEBUJE:
a) SPLOŠNI DEL: Finančni načrt za leto 2009 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih
poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02,
21/03, 134/03, 126/04, 120/07 in 124/08):
1. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov, realizacija prihodkov
in odhodkov za leto 2008 in plan za leto 2009
2. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega
toka,
3. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
b) POSEBNI DEL z obveznimi prilogami:
- Obrazec 1: Načrt prihodkov in odhodkov 2009
- Obrazec 2: Spremljanje kadrov
- Obrazec 3: Načrt investicijskih vlaganj
- Obrazec 4: Načrt investicijsko vzdrževalnih del
5
5
OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2009
1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU
S povzetkom ciljev iz strategij – dejavnosti pravne osebe (navedite):
Zavod RS za presaditve organov in tkiv je uradno pričel z delovanjem 15. februarja 2002.
Zakonska
podlaga za ustanovitev je Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi
zdravljenja
(Ur. list RS št. 12 z dne 11.2.2000).in zakona o kakovosti in varnosti tkiv in celic za uporabo iz
leta 2007
Naloge, ki jih zavodu nalaga zakon:
o Koordinacija delovanja strokovnih enot v zdravstvenih zavodih, ki sodelujejo pri
ugotavljanju umrlih dajalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju delov človeškega telesa
ter tipizaciji tkiv in ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri darovalcev in prejemnikov na
območju Republike Slovenije.
o Vodenje predpisanih evidenc,
o Dograjevanje in vzdrževanje osrednjega informacijskega sistema za transplantacijsko
dejavnost,
o Zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga,
o Sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in transnacionalnimi sistemi s področja
transplantacije,
o Proučevaje medicinskih, pravnih, etičnih, ekonomskih in socialnih vprašanj na področju
odvzemov in presaditve organov,
o Seznanjanje javnosti s pomenom darovanja delov človeškega telesa zaradi presaditve drugi
osebi in druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi
o Vodenje registra za celice in tkiva zaradi sledljivosti
1.1. Dolgoročni cilji
a) Razvoj in pospeševanje transplantacijske medicine v Sloveniji.
Razvoj in pospeševanje transplantacijske medicine sodi med prioritetne naloge Slovenija tranplanta,
ker ugotavljamo, da se morata oba vidika dejavnosti ujemati, t.j. pridobivanje delov človeškega
telesa in izvajanje zdravljenja, če hočemo, da se dejavnost razvija. V bistvu en del dejavnosti
poganja drugo v obe smeri.
Naš cilj je, da se v število presajenih organov približamo razvitejšim evropskim državam, npr.
Avstriji , kar se sklada tudi s planom za transplantacijsko dejavnost s v UKC Ljubljana.
Predvidevamo, da bo v nadalje potrebno zelo učinkovito sodelovanje s strokovnjaki v UKC
Ljubljana in v drugih ustanovah, če želimo doseči vidnejši napredek. Tovrstno sodelovanje je že
prisotno od samega začetka delovanja Slovenija transplanta, a vendar se oblika spreminja z
razvojem Slovenija transplanta in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji.
Med transplantacijskim centrom v Ljubljani in Slovenija transplant je potrebno še razmejiti nekatere
naloge. Od ustanovitve do danes se način sodelovanja spreminja, ker se vsi skupaj razvijamo in
srečujemo nenehno z novimi nalogami tako v strokovnem, kot v organizacijskem smislu.
Zelo dobro je to, da smo blizu transplantacijskemu centru in lahko zelo intenzivno sodelujemo na
vseh področjih z klinikami. Po drugi strani smo maksimalno omejeni z ureditvijo prostorov in ne
moremo slediti razvoju in potrebam, ker smo odvisni od dobre volje strokovnjakov in odgovornih
6
6
ter možnosti v UKC Ljubljana. Zavod Slovenija transplant se razvija vzporedno z nalogami,
zato potrebuje več sodelavcev in več prostorov.
V tem letu moramo jasno razmejiti naloge in pooblastila posameznih ustanov, ker ni smotrno
naloge podvajati ali jih po drugi strani opustiti. Že po primarnem elaboratu in zakonskih določilih,
so naloge Slovenija transplanta usmerjene predvsem v koordinacijo in spodbujanje dejavnosti na
nacionalnem nivoju, medtem ko sta UKC Ljubljana in UKC Maribor( le za roženice) odgovorna za
izvajanje zdravljenja s transplantacijo in za razvoj. V to sodi:
o Uvrstitev bolnikov na čakalno listo in priprava za transplantacijo
o Izvedba operativnega postopka
o Zdravljenje po transplantaciji in sledenje rezultatom
Za ta namen je v UKC Ljubljana imenovan vodja dejavnosti, as. Sojar Valentin, dr.med, MDA s
katerim intenzivno sodelujemo. Slovenija transplant lahko ponudi podatke o dejavnosti, občasno
tudi logistično pomoč naših centralnih koordinatorjev pri izvajanju operativnega postopka. Na tem
stičnem področju je zelo pomembna jasna razmejitev odgovornosti in nalog in zato pripravljamo
protokole. Nekateri so že pripravljeni, druge je potrebno posodobiti.
Pomembna je tudi podpora in priznanje transplantacijskega centra v UKC Ljubljana vsem
donorskim centrom, ker je pridobivanje delov človeškega telesa za namen zdravljenja zelo
kompleksna dejavnost in je uporaba le-tega pomembno potrdilo in stimulacija za naprej.
Le če bomo delovali usklajeno lahko ustvarjamo zaupanje in širimo znanje o tej dejavnosti tako
med strokovno medicinsko javnostjo, kot tudi široko javnostjo.
Slovenija transplant je osrednja institucija, ki omogoča koordinacijo, pripravlja protokole,
posreduje novosti tako na skupnih sestankih, kot tudi raznih simpozijih in seveda omogoča 24 urno
pripravljenost. Želeni cilj lahko dosežemo le, če bodo tudi druge organizacije z nami enotno
nastopale in imele posluh za altruistično darovanje. Slovenija transplant skrbi in pripravlja tudi
gradiva oz. vabi k sodelovanju strokovnjake drugih ustanov.
b) Razvoj in pospeševanje darovanja organov in tkiv v Sloveniji.
Sodelovanje z donorskimi bolnišnicami je drugo zelo pomembno področje v transplantacijski
dejavnosti, ki je osnovano na pogodbi o izvajanju transplantacijske dejavnosti oz. programov za
darovanje in pridobivanje delov človeškega telesa. Za uspešno sodelovanje je pomembno, da se
vodstva bolnišnic zavedajo obveznosti in prednosti, ki jih takšen način zdravljenja prinaša in le na
osnovi aktivnega sodelovanja vseh v verigi lahko dosežemo uspešen rezultat. Planiramo, da bo tudi
Ministrstvo za zdravje še naprej opravljalo vlogo zunanjega nadzora.
V letu 2009 je realen cilj doseči število 20-22 mrtvih darovalcev na milj. prebivalcev.
c) Nadzor nad dejavnostjo
Popolna preprečitev kakršnihkoli zlorab ali komercializacija na področju darovanja organov in tkiv.
Nadzor nad izvajanjem postopkov za kvaliteto, varnost, preprečevanje zapletov, sledenje zapletom.
Za izvajanje te naloge, ki je zelo pomembna in prav tako pomeni stimulacijo donorskega programa,
potrebujemo nacionalni informacijski sistem in skrbno poročanje. Na področju organov je
informacijski sistem pripravljen in ga bomo v tem letu le posodabljali v povezavi z zahtevami
Eurotransplanta. Hkrati je potrebno redno vzdrževanje programa in zato sodelujemo z informacijsko
hišo Pinna.
Na področju tkiv in celic je potrebno pripraviti informacijski sistem, pri katerem bo možno« online«
vnašati podatke, da ne bo potrebno na več mestih vnašati iste podatke za sledljivost in preglednost.
Prav tako bomo lažje obvladovali histovigilanco, sistem za obvladovanje zapletov ali neželenih
dogodkov.
7
7
Osvežitev zakonodaje in pristop k sodobnim listinam oz. resolucijam.
Prilagoditev zakonodaje evropskim zahtevam, saj je direktiva za organe že v pripravi.
Upoštevanje in pristop k WHO konvenciji in Istambulski konvenciji
Pripombe na Zakon o kakovosti in varnosti tkiv in celic za uporabo, 2007, da bo zakon bolj
približan praktični uporabi, saj je področje zelo obsežno , zapleteno in nenehno pred novimi
izzivi glede razvoja in drugih pojavov.
Strategije
1. Izvedba nalog opredeljenih v obeh krovnih zakonih
2. Razvoj in opredelitev sistema za kakovost in varnost
3. Izvajanje sprejete zakonodaje in oblikovanje dopolnitev
4. Redno izobraževanje zaposlenih, pogodbenih sodelavcev, široke in drugih javnosti
5. Izboljšanje pogojev za delo
6. Informacijska podpora
7. Mednarodno sodelovanje in povzemanje izkušenj in dosežkov boljših praks
8. Distribuiranje rezultatov in objava podatkov po najbolj sodobnih poteh
9. Preverjanje »šibkih mest«
10. Nenehna izboljšava komunikacijske strategije, tako na nivoju ustanov, kot na nivoju
svojci-sistem, bolnik-sistem, medprofesionalni odnosi itd
2.ZAKONSKE PODLAGE
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,
18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,
63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12,
47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),
- Določila Splošnega dogovora za leto 2008 ter 2009 , z aneksi,
- Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2008 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU,
127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08),
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
- Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list št. 91/2000, 122/2000)
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04,
141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
(Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),
8
8
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07),
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, 46/03),
c) Interni akti zavoda (navedite):
Pravilnik o računovodstvu
Pravilnik o sistemizaciji del. mest
Pravilnik o delovnem času
Pravilnik o delu koordinatorjev
Pravilnik o volitvah v svet zavoda
Pravilnik o plačilu dežurstev
Pravilnik o likvidaciji faktur
Pravilnik o varstvu osebnih podatkov
Pravilnik o mentorstvu
Pravilnik o uporabi finančnih sredstev pridobljenih od mednarodne fundacije Eurotransplant
Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti
Pravilnik o postopkih in ukrepih za varstvo zaupnih in osebnih podatkov ter dokumentarnega
gradiva
2. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2009
Pri sestavi finančnega načrta za leto 2009 smo upoštevali naslednja izhodišča:
- dopis Ministrstva za zdravje - Temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo
finančnih načrtov za leto 2009 na podlagi Ažurirane jesenske napovedi UMAR iz decembra
2008
- Ažurirana jesenska napoved gospodarskih gibanj v letih 2008 - 2010, december 2008, Urad
RS za makroekonomske analize in razvoj (objavljeno 19.12.2008)
- Navodila za pripravo Predloga rebalansa proračuna RS za leto 2009, Ministrstvo za finance
(sprejeto na seji Vlade RS dne 22.1.2009)
- Parafiran dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih
makroekonomskih razmer za obdobje 2009 - 2010 (podpisan dne 18.2.2009)
Izhodišča za pripravo Finančnega načrta za leto 2009
Predpostavke:
1. Povečan obseg nalog pri prevzemu nalog v zvezi z Zakonom o celicah in tkivih
-kader
-informacijski sistem
2 . Povečan obseg nalog pri povečani osnovni dejavnosti, predvsem povečani donorski in
transplantacijski program
Število donorjev leto 2007 23
Število donorjev leto 2008 39, kar predstavlja 74 % porast
Število transplantiranih organov, večje število izmenjanih organov
Število bolnikov na čakalni listi za posamezen organ
Število predavanj in drugih oblik izobraževanj
9
9
3. Potreba po dodatnih poslovnih prostorih, ker sedanji ne omogočajo normalno delo.
4. Dokončen prehod na nov informacijski sistem-on line povezava z Eurotransplantom in na
slovenskem nivoju za celice in tkiva
Finančni načrt Slovenija transplanta smo oblikovali na podlagi Temeljnih ekonomskih
izhodišč in predpostavk za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov za
leto 2009, ki jih je podalo ministrstvo za zdravje. Upoštevali smo določila Zakona o
javnih financah in Navodila za pripravo proračuna Republike Slovenije. Pri
načrtovanju odhodkov smo upoštevali glavne smernice javno finančnih gibanj iz
proračunskega memoranduma za leto 2008, ki so sledeče:
povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin 3,0 %
letna rast osnove za uskladitev plač v javnem sektorju 9,9 %
realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju 8,7 %
rasti sredstev za plače iz naslova delovne uspešnosti za zaposlene v 2,0 %
javnih zavodih
letna nominalna rast nadomestil, regresa za letni dopust 3,0 %
in druge izdatke zaposlenim, ter usklajevanje premij kolektivnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja
3. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2009
4.1. Posebne naloge za leto 2009
Za računovodstvo- prehod financiranja na podlagi standardov ZZZS za tisti del dejavnosti, ki je v
neposredni povezavi z zdravljenjem.
Za transplantacijsko področje:
Uvedba sistema kakovosti za celotno dejavnost Slovenija transplanta
Uvedba informacijske podpore za tkiva in celice
Ureditev zahtev iz zapisnika o verifikacijskem pregledu za pridobitev soglasja
Izobraževanje v sklopu projekta ETPOD in drugi izobraževalni programi za strokovno in široko
javnost
Izpeljava projekta EDD, ki bo osvetlil zavedanje o darovanju v široki javnosti in orodja, ki pri tem
pomagajo
Priprava zakonskih sprememb za ZKVČTC
Priprava nove sheme za delo centralnih koordinatorjev
Izobraževanje novih sodelavcev v koordinaciji in na mestu sodelavca pri pripravi sistema za
kakovost in varnost ter finančnega svetovalca.
10
10
4.2 PLAN DEJAVNOSTI V LETU 2009
4.1. Koordinacija delovanja strokovnih enot v zdravstvenih zavodih, ki sodelujejo pri
ugotavljanju umrlih dajalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju delov človeškega telesa ter
tipizaciji tkiv in ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri dajalcev in prejemnikov na območju
Republike Slovenije.
4.1.1. Zagotavljanje 24 urne pripravljenosti za izvedbo transplantacijske dejavnosti
4.1.1.1 Naloge transplantacijskih koordinatorjev
Aktivnosti pri presajanju organov mrtvega darovalca potekajo v ozkem časovnem okviru. Vsi
postopki morajo biti usklajeni. Vse stopnje dejavnosti od ugotavljanja smrti darovalca do presaditve
organov morajo biti izvedene v najkrajšem možnem času. Po smrti darovalca morajo biti organi
odvzeti čim prej. Za hranjenje in transport organov po odvzemu imamo kljub uporabi sodobne
medicinske tehnologije le nekaj ur časa. Zato mora biti delo organizirano tako, da so vse ekipe, ki
sodelujejo v transplantacijski dejavnosti vedno pripravljene.
Slovenija-transplant pripravi gradivo za dopolnitev organizacijskih določb v Zakonu o odvzemu in
presaditvi delov človeškega telesa za namen zdravljenja. V gradivu se opredelijo natančno naloge,
načini nagrajevanja in sklepanja pogodb za delo bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev.
Pravilnik o koordinatorjih je trenutno pravilnik internega tipa, ker ni še sprejet na nivoju Ministrstva
za zdravje in pred uvedbo direktive za organe tudi verjetno ne bo. Glede koordinatorjev smo uvedli
tudi sistem mentorstva, s čimer lažje uvajamo nove mlade sodelavce in v tem letu bomo na ta način
uvedli v delo štiri študente, ki bodo v dopoldanskem času kontaktirali tudi intenzivne terapije in s
tem ozaveščali aktivnosti za zaznavanje darovalcev.
Bolnišnični transplantacijski koordinatorji
Nacionalna mreža za donorski program z imenovanjem bolnišničnih koordinatorjev je bila
ustanovljena leta 1998 na osnovi elaborata in izhodišč za Zakon o odvzemu delov človeškega
telesa za namen zdravljenja ( ZOPDCT Uradni list RS, št. 12/ 2000 ). Zakon določa način
imenovanja, naloge bolnišničnih koordinatorjev in pravilnik o koordinatorjih. Pravilnik še ni
sprejet.
Naloge BTK so:
o organizacija in koordinacija dela na vseh področjih transplantacijske dejavnosti v
bolnišnici, od odkrivanja možnih mrtvih darovalcev (MMD) do organizacije in
koordinacije odvzemov v bolnišnici.
o glavna naloga BTK je, da v lastni bolnišnici pospešuje program pridobivanja organov in
tkiv za presaditev.
Delo BTK opravljajo zdravniki specialisti, ki so pridobili dodatna znanja.
Opravljanje njihovega pogodbenega dela je potrebno urediti v Zakonu o zdravniški službi ali v
Zakonu o odvzemu in presaditvi človeških organov in tkiv. V letu 2008 tega še nismo uredili.
Naloge, ki jih izvaja nacionalni koordinator, so določene z zakonom, naloge so stalne, zato je redna
zasedba delovnega mesta potrebna in v letu 2008 je te naloge prevzel strokovni sodelavec
direktorice. V delo se je že uspešno uvedel za področje kakovosti in varnosti g. Gorazd Čebulc,
DVM. Na področju pridobivanja je še potrebno uvajanje in intenzivno vpeljevanje v delo.
11
11
Centralni transplantacijski koordinatorji
Centralni transplantacijski koordinatorji (CTK) so mladi zdravniki, ki so pridobili dodatna znanja.
V pripravljenosti sta dva koordinatorja na dan, zaradi delitve dela na področju pridobivanja
multiorganskih odvzemov in tkiv. Skupaj z mobilnimi zdravstvenimi ekipami odhajajo v donorske
centre. CTK je aktivno vključen v koordinacijo od trenutka, ko imajo v donorskem centru MMD do
pričetka presajanja organov oz. ponudbe organov v ali iz ET. Če v donorski bolnišnici nimajo
možnosti za izvajanje instrumentalne diagnostike možganske smrti, pričnejo že v tej stopnji
sodelovati s CTK. En koordinator za tkiva je stalno zaposlen v Slovenija transplantu, ima srednjo
medicinsko izobrazbo in pokriva logistiko za koordinacijo tkiv v dopoldanskem času. Ker je ista
oseba pooblaščena tudi za urejanje podatkov bomo uvedli v dopoldanskem času še mlade
koordinatorje. To bodo študenti medicine in bodo opravljali koordinacijo pridobivanja roženic in
ponudb dopoldan, ker CTK ne morejo koordinirati dopoldan.
4.1.1.2. Mobilne zdravstvene ekipe
Mobilna diagnostična ekipa za diagnostiko možganske smrti
Donorskim centrom, ki nimajo vseh pogojev za ugotavljanje možganske smrti, pri tem pomaga
mobilna diagnostična ekipa za instrumentalno diagnostiko možganske smrti, ki je dosegljiva 24 ur
na dan, vse dni v letu.
Mobilna kirurška ekipa za odvzem
Mobilne kirurške ekipe opravljajo odvzem organov, ne glede na to ali se odvzem vrši v Kliničnem
centru, v donorskem centru ali izjemoma zunaj meja Slovenije. V dnevni ekipi so trije zdravniki
kirurgi in dve medicinski sestri instrumentarki. Dosegljivi so 16 ur na dan, vse dni v letu. Člani teh
ekip so predvsem zdravstveni delavci Kliničnega centra Ljubljana, ki za potrebe donorskega
programa sodelujejo s Slovenija-transplantom.
4.1.2. Pospešitev programa darovanja in pridobivanja delov človeškega telesa za namen zdravljenja
V letu 2009 se bo Slovenija transplant prioritetno posvetil nadaljevanju prenove organizacije
programa za darovanje in pridobivanje delov človeškega telesa.
Rezultati iz leta 2008 so pokazali napredek, kar pa želimo v letu 2009 še izboljšati. Nadaljevali
bomo z dosedanjo prakso izobraževanj v intenzivnih terapijah in za širšo zdravstveno publiko.
TABELA 1: PRIKAZ PRIDOBLJENIH MMD IN VRSTA POŠKODB
Odvzem Možni
MD
OD Poškodbe Nepoškodbe Sek.
okvare
LJ 20 28 8 4 14 2
MB 9 9 4 3 2
CE 6 7 1 5 1
NM 1 1 1
MS 2 3 1 1 1
Jesenice 1 1 1
SKUPAJ 39 49 10 15 20 4
% 38,4 51,3 10,2
12
12
LEGENDA TABELE 1:
Poškodbe
Nepoškodbe
Sekundarna okvara
CVI mož. edem Samomor
Politravma CVI mož. edem Samomor
Strelna rana CVI mož. edem Srčni zastoj
Poškodba-travma CVI mož. edem Srčna bolezen, reanimacija
Poškodba-travma CVI mož. edem
Pok.subd. krvaitev CVI SAH
Pok.subd. krvaitev CVI SAH
Mož. Krv. CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
Poškodba, mož. Edem CVI SAH
Poškodba, mož. edem CVI SAH
CVI SAH
CVI SAH
CVI subd. krvavitev
CVI možg. krvavitev
CVI možg. krvavitev
CVI možg. krvavitev
V letu 2008 nismo izpeljali imenovanja za nove bolnišnične koordinatorje, ker preprosto ni bilo na
razpolago novih mladih zdravnikov, ki bi želeli prevzeti to funkcijo. Dogovorili smo se, da bodo
ostali do sedaj imenovani BTK v shemi. V UKC Maribor bomo povabili k sodelovanju študenta, ki
bo pomagal BTK.
V letu 2008 se je bistveno popravilo pridobivanje in zaznavanje v nevrološki intenzivni dejavnosti.
Pridobivanje delov človeškega telesa za zdravljenje je zelo občutljivo področje v medicini, ki ga je
potrebno nenehno spodbujati in nadzorovati. Sestavlja ga več segmentov, ki morajo biti med seboj
zelo usklajeni, če hočemo da učinkovito deluje , tako na področju pridobivanja, kot na področju
presaditev. Odgovorni strokovnjaki smo dolžni, da ustvarjamo zaupanje tako med izvajalci, kot tudi
z drugimi javnostmi. Izvajanje transplantacije je obveznost, ki nam jo nalaga zakon.
Zelo pomembno je, da so vloge vseh udeleženih institucij natanko razmejene in določene. Slovenija
transplant je neodvisna institucija, ki je odgovorna, da uredi sistem za delovanje. Vsaka bolnišnica
mora izdelati svoj organizacijski pristop za izvajanje dejavnosti, povezovalne osebe so bolnišnični
koordinatorji. Transplantacijska dejavnost je bolj obligacija, kot pa tržna ugodnost, zato je
prvenstveno na tem področju, da vsi odgovorni med seboj sodelujemo in se podpiramo.
4.1.3. Izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester
V transplantacijski dejavnosti je izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester zelo pomembno,
ker se medicinska stroka hitro razvija, novosti pa se predstavijo na simpozijih in delavnicah, ki jih
organizira ali soorganizira ST.
V preteklosti je Slovenija transplant podpiral izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester, ki
opravljajo naloge v zvezi s transplantacijsko dejavnostjo na priporočilo ustanove kjer so
zaposleni. Udeleževali so se seminarjev v mednarodnem prostoru. Izbira kandidatov in programa
je bila odvisna od tega, kateri program trenutno razvijamo in od ponudbe.
13
13
V letu 2009 bomo organizirali delovne sestanke v donorskih bolnišnicah o novostih v
dejavnosti za pridobivanje in darovanje .
4.1.4. Ugotavljanje tkivne skladnosti
Ugotavljanje tkivne skladnosti se ugotavlja za izbiro prejemnika izven Slovenije in dodatne
preiskave, ki jih je potrebno opraviti, kadar dobimo organ iz Eurotransplanta za naše bolnike.
Naloge opravlja Zavod RS za transfuzijsko medicino. V letu 2009 je planirano opraviti tipizacije
za 100 pacientov, ki bodo uvrščeni na čakalne liste v Eurotransplantu.
4.1.5 Izvajanje nalog v zvezi z vodenjem registra po Zakonu o kakovosti in varnosti
človeških celic in tkiv za namene zdravljenja
V letu 2007 je bil sprejet Zakon o kakovosti in varnosti tkiv in celic za uporabo (ZKVČTC, Uradni
list RS, 61/ 2007). Ob začetku izvajanja tega zakona smo ugotovili, da so kakovostni in varnostni
elementi za izvajanje njegove vsebine opredeljeni dobro, potrebno pa bo izpopolniti način samega
izvajanja in poročanja o odvzemu tkiv in celic in ostalih postopkih obdelave, predelave in
shranjevanja tkiv in celic.
Evropska krovna direktiva zahteva, da vsaka država članica uredi sistem tako, da so zagotovljeni
kakovost, varnost, sledljivost in preglednost. Ista direktiva tudi zahteva od vsake države članice
letno poročanje o izvajanju direktive, za kar sta v Republiki Sloveniji Javna agencija za zdravila in
medicinske pripomočke in Slovenija transplant.
V zakonu o tkivih in celicah se razdelijo nadzorna pooblastila med dve instituciji, to je Agencijo za
zdravila in zavod RS Slovenija transplant. Naša rešitev je podobna rešitvam v več kot polovici
evropskih držav. Agencija za zdravila in medicinske pripomočke je odgovorna za izdajo dovoljenj
in inšpekcijske preglede, ki ga je v Slovenija transplant že opravila in v zapisniku podala seznam
neskladnosti in pomanjkljivosti po sistemu kakovosti.
Slovenija transplant je odgovoren za sledljivost, transparentnost in histovigilanco v sistemu in
nadzor nad kakovostjo in varnostjo pri pridobivanju delov človeškega telesa za presaditev in
uporabo človeškega materiala. Nekatera pooblastila so s tega vidika določena tudi že v Zakonu o
odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja iz leta 2000. Sledljivost in transparentnost
bomo izvajali z osrednjim informacijskim sistemom, ki ga pripravljamo in registrom izvajalcev in
vodenjem vseh predpisanih evidenc. Evidence predpisanih poročil že vodimo po ustanovah in
posameznih podskupinah.
Med Slovenijo transplant in Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke smo vzpostavili dobro
sodelovanje in smo se tudi dogovorili za usklajeno delovanje na področju tkiv in celic in
organizirali redna srečanja, na katerih bomo obravnavali sprotna vprašanja, ki se pojavljajo pri
uvajanju zakonodaje. Bila je podana tudi pobuda, se bi se verifikacijskih pregledov udeležil tudi
predstavnik Slovenija transplanta.
Glede na novosti, ki so določene v Zakonu o kakovosti in varnosti tkiv in celic, namenjenih za
zdravljenje, objavljen v ZKVČTC (Uradni list RS, 61/ 2007) se je Slovenija transplant soočil z
novimi nalogami na tem področju. Zato smo področje transplantacijske dejavnosti uredili tako, da
sta znotraj Oddelka transplantacijske dejavnosti dva pododdelka, eden je pristojen za organe, drugi
za tkiva in celice.
Pravilniki odražajo zahteve zakona in evropskih direktiv ES 2004/23, ES/ 2006/17, ES/2006/10 in
predlagano organizacijsko shemo. Pripravljena shema omogoča, da bi delo in razvoj na tem
področju v Sloveniji potekala nemoteno. Poudarila bi, da je zaradi majhnega števila centrov in
14
14
strokovnjakov za izvajanje te dejavnosti, zelo pomembna jasna mreža izvajalcev z osrednjo
povezovalno vlogo Slovenija transplanta.
Pripravili smo tudi organizacijsko shemo, v kateri imajo pomembno vlogo posvetovalna telesa za
določena področja pri Slovenija transplantu. Naloge in način delovanja posvetovalnih teles so
določene v statutu ST. Primarna naloga posvetovalnih teles je obravnava in priprava strokovno -
organizacijskih izhodišč in uskladitev kriterijev.
V letu 2009 moramo pripraviti nacionalno čakalno listo za roženice in določiti pravila za
dodeljevanje. Nedopustno je, da ni nacionalne liste pri dodeljevanju roženic, saj gre za tkivo, pri
katerem je treba določiti pravila dodeljevanja.
Vloga in organizacija Slovenija transplanta v nacionalni shemi za tkiva in celice:
o evidentiranje celotnega poročanja vseh ustanov za tkiva in celice
o v skladu z zadolžitvami iz zakona izvajati nadzor (sledljivost in histovigilanca)
o vodenje registrov
o promocija dejavnosti
Podobno kot na področju organov, moramo slediti osnovnim principom v dejavnosti in zagotavljati:
o Kakovost in varnost pri uporabi na osnovi jasnih medicinskih kriterijev in sistema za kontrolo
le –teh
o Enakost za vse bolnike, ki potrebujejo del človeškega telesa za svoje zdravljenje
o Učinkovitost na nacionalnem nivoju
o Zakonodaja
o Transparentnost, sledljivost zaradi kakovosti in varnosti in preprečevanja zlorab
Za izvajanje teh nalog je potrebno pripraviti učinkovit informacijski sistem, za katerega bomo
pripravili definicije. Pri tem si bomo pomagamo z definicijami iz evropskega projekta Eurocet, v
katerem smo sodelovali od 200 do 2007 in z izmenjavo dobrih praks.
Z upoštevanjem osnovnih zakonskih določil in etičnih principov lahko zadostimo vsem zahtevam
na področju upravljanja s človeškim materialom za zdravljenje. Odgovorni smo, da se izključi
možnost zlorab na področju pridobivanja in predelave človeškega materiala, izkoriščanja človeka za
ustvarjanje profita, oviranje človekovih pravic in človeškega dostojanstva. S omenjenimi
neželenimi dogodki se lahko srečamo na področju dejavnosti presaditev organov, tkiv in celic ter
celic človeškega zarodka.
4.2.Vodenje predpisanih evidenc
4.2.1. Poročila in zdravstvena statistika
Z letom 2009 smo prešli na avtomatski izpis mesečne statistike, podatki se črpajo neposredno iz
programa POT.
V mesečni statistiki in v programu POT smo dodali tudi možnost »ni pogovora« (poleg medicinske
kontraindikacije, odklonitve, sodne prepovedi).
Vzpostavili smo tudi na neposreden izpis vseh opravljenih transplantacij, ki so opravljene v
Sloveniji (UKC Ljubljana).
15
15
4.3. Dograjevanje in vzdrževanje osrednjega informacijskega sistema za transplantacijsko
dejavnost
Kreirali smo novo zbirko podatkov v samem programu (prejemniki), kar nam omogoča sledljivost
vseh dobljenih organov iz tujine in je tudi osnova za mesečno statistiko in izpis transplantacijske
dejavnosti.
Spremenili smo modul za vnos mikrobiologije. Dodan je tudi modul za samodejen izračun časa
hladne perfuzije. Dodana so tudi okna pri laboratorijskih izvidih, pri čemu je bila potrebna
sprememba xml datotek za prenos POT-ENIS.
Dodatek je pri odvzetih organih, ki so porabljeni za tkiva (srce za valvule, pancreas za
langerhansove otočke).Dodali smo modul za samostojno spreminjanje ET gesla (geslo ET
strežnika) uporabnika v programu POT, ki omogoča prenos podatkov v ET.
V alokaciji smo dodali različne možnosti prevoza (reš.vozilo+redno letalo, reš.voz. +izredno letalo).
Pri vnosu krvne skupine smo dodali zahtevo programa za ponovno potrditev pravilnosti vnosa.
4.3.1. Internetna stran
V Slovenija-transplantu smo postavili internetno stran, ki jo je potrebno obnoviti in dograjevati, kar
planiramo za leto 2009. Planiramo dopolniti strokovni del in aktivno uporabo internetne strani
zaposlenih, bolnikov in širše javnosti.
Iz določil evropske direktive ES 2004/23 smo dolžni objaviti register ustanov in odločb, ki se
ukvarjajo s tkivi in celicami. Del tega registra smo že objavili, ostalo bomo v tem letu, ko bomo
prejeli odločbe JAZMP.
Internetno stran bomo postavili tudi v angleškem jeziku. V preteklem letu so bili opravljeni
pogovori s potencialnimi izvajalci nalog, prenovljena je bila tudi grafična podoba zavoda, v letu
2009 pa predvidevamo prenovo in razširitev internetne strani v celoti.
4.3.2. Izgradnja informacijske podpore za transplantacijsko dejavnost
Junija 2009 so predvideni popravki iz strani ET pri odvzemu ledvic. Posledica je sprememba xml
datotek za prenos POT-ENIS.
Nadgradnja bo tudi pri odvzemu jeter- split jeter in posledično izdelava xml datotek za prenos POT-
ENIS, spremembe v alokaciji organov, spremembe v mesečni statistiki (split-2 organa).
Nadgradnja je potrebna, da zajamemo vsa tkiva, ki so odvzeta pri darovalcu. Kreirali bomo možnost
beleženja tkiv, tiskanja in zajem za mesečno statistiko.
Konec leta 2009 oz. v začetku 2010 (odvisno od kartice ZZZS-a) začetek poskusnega delovanja
programa POT iz intenzivnih terapij splošnih bolnišnic in s tem prenosa podatkov neposredno CTK
Slovenija transplanta.
Plan:
- zajem in statistična obdelava za pljuča, ki so presajena državljanom RS, izven Slovenije-
sledljivost.
- zajem in statistična obdelava presaditve jeter otrokom iz RS, ki so presajena izven
Slovenije- sledljivost.
- črpanje podatkov iz programa POT in prenos teh podatkov v Excel za nadaljnjo statistično
obdelavo.
16
16
- popravki v programu POT v mapi »bolniki v komatoznem stanju«, zaradi lažjega
razumevanja in dela s programom za tiske, ki začnejo z delom na programu POT.
V preteklih letih smo informacijsko podprli dejavnosti na področju pridobivanja organov, program
je že v uporabi in omogoča spremljanje sledečih procesov:
o zapis o nastanku možganske smrti
o pridobitev soglasja za darovanje
o zapis laboratorijskih preiskav
o zapis drugi preiskav
o pridobitev in vnos heteroanamnestičnih podatkov
o zapis o opredelitvi za darovanje
o registriranje umrlega darovalca
o zapis odvzetih delih človeškega telesa
o zapis registriranja lokacije presaditve in transporta
o zapis o presaditvi oziroma zavrnitvi organa
V letu 2009 planiramo zaključiti on-line povezavo z informacijsko podporo v Eurotransplantu in
omogočiti direkten vnos podatkov iz laboratorijev v POT za vse darovalce. Začeli bomo tudi s
pripravo definicij za izgradnjo inf. podpore za vodenje registra po določilih ZKVČTC.
4.4. Zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga
4.4.1. Izvajanje programa Slovenija-Donor
Slovenija – Donor deluje v okviru Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM). Naloga Slovenija-
transplanta je zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga in
koordiniranje delovanja strokovnih enot v zdravstvenih zavodih, ki sodelujejo pri ugotavljanju smrti
darovalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju delov človeškega telesa ter tipizaciji tkiv in
ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri darovalcev in prejemnikov na območju Republike
Slovenije. Skupni interes Slovenija-transplanta in ZTM je zagotoviti delovanje registra nesorodnih
darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija-donor (v nadaljevanju register) tako, da bo vanj
vključenih čim več darovalcev, da bodo izvajani ukrepi za varstvo in zavarovanje osebnih podatkov
darovalcev, da bo register izpolnjeval zahteve in standarde mednarodne organizacije za presajanje
krvotvornih matičnih celic nesorodnih darovalcev (WMDA), da bo zagotovljeno članstvo v tej
organizaciji in svetovnem registru Bone Marrow Donors Worldwide (BMDW) in da bodo
izpolnjeni optimalni pogoji za iskanje ustreznega dajalca v registru Slovenija-donor in BMDW za
določenega bolnika.
S Pravilnikom o postopkih zbiranja, shranjevanja in uporabe krvotvornih matičnih celic (Ur. list RS
št. 104/2003) je določeno, da dejavnosti, vezane na delovanje registra in na zbiranje krvotvornih
matičnih celic iz periferne venske in placentalne krvi ter na predelavo in shranjevanje vseh
pripravkov iz krvotvornih matičnih celic izvaja ZTM. V letu 2009 je planirano pridobiti 1.220
novih darovalcev krvotvornih matičnih celic in vključiti v register 1.500 darovalcev
17
17
4.5. Sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in transnacionalnimi sistemi s področja
transplantacije
4.5.1. Sodelovanje z evropskimi inštitucijami
Eurotransplant
Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev s svojo transplantacijsko mrežo ne more zadovoljivo
delovati brez povezave z večjo transplantacijsko mrežo.
Zaradi potrebe po veliki tkivni skladnosti v Sloveniji ni možno najti pravega oz. najboljšega
prejemnika za vse doma odvzete organe. Slovenski bolniki imajo manj kot 50% možnosti, da bi
primerno ledvico dobili od umrlega darovalca iz Slovenije, prav tako imajo minimalno možnost,
da bi dobili dovolj hitro organ v primeru nujne presaditve jeter ali srca. Nimamo pa tudi dovolj
možnosti, da bi lahko preverjali uspešnost novih metod in primerjali rezultate na osnovi števila
naših primerov.
Zaradi teh razlogov je Slovenija podpisala pogodbo o priključitvi Eurotransplantu in od januarja
2000 s to mednarodno transplantacijsko mrežo Slovenija-transplant tudi sodeluje.
Eurotransplant je neprofitna organizacija, ki deluje kot mednarodna transplantacijska mreža, ki
organizira izmenjavo organov med posameznimi transplantacijskimi centri naslednjih držav:
Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Slovenija in Hrvaška. Združuje 223
milijonov prebivalcev. Sedež je v Leidnu na Nizozemskem.
V letu 2009 predvidevamo še naprej sodelovati z Evrotransplatom, se udeleževati vseh sestankov
odbora in posvetovalnih teles za posamezne organe. Prilagamo shemo z naslovi vseh teles, kjer smo
člani oz.delegati in se udeležujemo sestankov. V letu 2009 bomo ponovno obravnavali in
racionalizirali stroške v zvezi s sodelovanjem z ET.
Sprotno je potrebno reševati tekoče probleme in nadzorovati izmenjavo zlasti za ledvica, kjer
želimo, da je nulta bilanca.
Prav tako planiramo, da bomo čimmanj doma pridobljenih organov oddali in je potrebno poiskati
vse možnosti za čim večjo uporabo doma. To nalogo bomo lahko opravili s pomočjo strokovnjakov
v transplantacijskih centrih, ki lahko vplivajo na bolj učinkovite čakalne liste.
Projekt DOPKI
Se bo v prvi polovici leta 2009 zaključil. Pripravljen je že dokument, smernice za primernega
darovalca, ki ga moramo prevesti in distribuirati preko spletne strani.
Slovenija-transplant se je že v letu 2005 vključil v mednarodni projekt
DOPKI (Improving the Knowledge and Practices in Organ Donation) je projekt v okviru Evropske
komisije (F6). Projekt je bil zasnovan v letu 2003, Slovenija Transplant se je vključil leta 2006 kot
eden izmed dvanajstih partnerjev.
Projekt je sestavljen iz retrospektivnega in prospektivnega dela.
Cilj projekta je
o Izboljšati znanje in razviti metodologijo s katero bomo opredelili tako potencial za darovanje
kot tudi izid celotnega procesa (darovanje in transplantacija)
o Poudarek na kvaliteti organov in varnosti za prejemnika (ECD – spremljanje presaditev organov
darovalcev, ki ustrezajo razširjenim kriterijem)
V letu 2007 smo v okviru projekta dokončali metodologijo in začeli z zbiranjem podatkov. Projekt
tako sestavljajo tri individualne, prepletajoče se, študije na nivoju države, bolnišnice in bolnika.
S projektom želimo ugotoviti povezavo med številom darovalcem, aktivnostmi na področju
transplantacije, socio–ekonomskimi indikatorji, indikatorji učinkovitosti zdravstvenega sistema in
18
18
splošno ter specifično mortaliteto. Nenazadnje pa bomo lahko opredelili tudi koliko je
potencial za darovanje (možganske smrti) manjši zaradi pomanjkljivih podatkov oz.
neprimerno izvedenih postopkov za diagnostiko MS in kasnejših postopkov za darovanje.
V letu 2008 se je projekt nadaljeval, predvsem z zbiranjem in obdelavo podatkov v UKC Maribor
in skupnimi sestanki na evropskem nivoju. Končna predstavitev dela na projektu je bila marca
2009 v Madridu.
Projekt ETPOD
Se bo v letu 2009 zaključil. Pričakujemo še končno oceno in rezultate izobraževanj.
European Training Program on Organ Donation. Namen projekta je izdelati enoten evropski
program izobraževanja za koordinatorje in managerje v transplantacijski dejavnosti ter tudi
preizkusiti vpliv izdelanega modela izobraževanja v izbranih regijah na izvajanje donorskega
programa.
Za projekt smo na delovnem sestanku in z izmenjavo podatkov in mnenj preko internetne strani
določili:
pogoje, ki jih mora izpolnjevati regija, v kateri se bo program izvajal
temeljno (delovno) vsebino izobraževanja.
Vsebine izobraževanja smo določili tudi za sledeče skupine strokovnjakov:
Starejše transplantacijske koordinatorje,
mlajše transplantacijske koordinatorje in
transplantacijske managerje.
K sodelovanju smo pridobili 2 starejša, 2 mlajša koordinatorja in managerja, zbrali njihove podatke
ter jih preko vmesnika vpisali na internetno stran. 2 mlajša koordinatorja sta že opravila on-line
tečaja:
Professional Training on Organ Donation in
Family Approach for Organ Donation.
Projekt EULID
Projekt analizira možnosti za darovanje od živih darovalcev se v pričel izvajati v letu 2008. Sledili
bomo napotkom in planom projekta.
Naloge projekta smo uspešno opravili, čeprav v zadnjih desetih letih v Sloveniji nimamo živih
darovalcev ledvic, oz en primer v letu 2007.
Rezultati porjekta bodo smernice za obravnavo živih darovalcev, predvsem za psihološko in
socialno zaščito.
Projekt se zaključi v sredini leta 2009.
Projekt EUTELIS
Se ukvarja z izobraževanjem inšpektorjev na področju transplantacijske medicine. V tem projektu
sodelujemo z izmenjavo informacij in podatkov, ker jih bomo potrebovali na področju zahtev nove
evropske zakonodaje.
Finančnega vir tega projekta ni.
19
19
4.6. Proučevaje medicinskih, pravnih, etičnih, ekonomskih in socialnih vprašanj na
področju odvzemov in presaditve organov
Etična komisija pri MZ bo obravnavala predlog sprememb zakona ZOPDCT .
4.6.1.Izvajanje zakonodaje
Ključne spremembe, ki jih predlagamo v Slovenija transplant in za katere menimo, da bi odločilno
vplivale na izboljšanje stanja transplantacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem
okolju, katere polnopravna članica je tudi Republika Slovenija, so:
1. Čimprejšnja sprememba in prenovitev veljavne zakonodaje:
– Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT),
utemeljitev spremembe prilagamo v Priloga 2. Poleg te spremembe predlagamo, da se med
spremembe ZOPDCT doda člen, kjer bi vsakega lečečega zdravnika na oddelkih intenzivne
terapije zavezoval odkrivanju možnih umrlih darovalcev
– Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (ZKVČTC),
je zelo težko izvajati v praksi. Zaradi tega smo podali predloge k spremembi zakona, ki bi
jasno določil in razmejil pristojnosti Slovenija transplant in Javne agencije za zdravila in
medicinske pripomočke. Poleg tega pa tudi natančneje določil pristojnosti Slovenija
transplant v segmentu poročanja ustanov za tkiva in celice ter s tem omogočil enostavno
izvajanje določil zakona in pravilnikov.
– V postopku je sprejem nove direktive EU za področje transplantacije organov. Direktiva bo
na podoben način, kot to ureja direktiva za področje tkiv in celic, urejala pristojnosti
pooblaščene organizacije za nadzor na dejavnostjo, izvajanja verifikacijskih in rednih
pregledov in izdajanja dovoljenj. Menimo, da so to naloge, ki so izključno v pristojnosti
Slovenija transplant, kajti od leta 2000 to tudi izvajamo.
2. Obseg nalog zavoda Slovenija transplant je postal tako velik, da dosedanji resursi (kadrovski,
prostorski, finančni) ne zagotavljajo več normalnega poslovanja. Primerjava standardov za delo in
finančnih sredstev, ki jih za podobne storitve v skladu s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto
2009 prejemajo drugi zavodi, so ustrezna primerjava, po kateri bi bilo potrebno ovrednotiti naloge
Slovenija-transplanta . Predlagamo:
– Pomoč pri razreševanju načina financiranja Slovenija transplant.
– Pomoč pri razreševanju prostorske stiske.
– Pomoč pri postavitvi osrednjega informacijskega sistema za tkiva in celice.
3. Podpis Istanbulske deklaracije in podpora WHA resolucije, ki v globalnem merilu urejata
področje s smernicami transplantacije tkiv in organov ter preprečevanja trgovine z organi in tkivi.
Predlagamo, da:
– Republika Slovenija kot enakopravna članica mednarodne skupnosti podpiše Istanbulsko
deklaracijo, s katero se obveže, da bo preprečevala trgovino z organi in »transplantacijski
turizem«
– Republika Slovenija podpre resolucijo WHA, ki v svetovnem merilu predlaga načela za
transplantacijo tkiv in organov.
Nacionalna mreža za donorski program z imenovanjem bolnišničnih koordinatorjev je bila
ustanovljena leta 1998 na osnovi elaborata in izhodišč za Zakon o odvzemu delov človeškega
telesa za namen zdravljenja ( ZOPDCT) UL 12/ 2000. Zakon določa način imenovanja, naloge
bolnišničnih koordinatorjev in pravilnik o koordinatorjih. Pravilnik še ni bil sprejet, pripravljen je
osnutek iz leta 2003, ki pa ne določa načina nagrajevanja, odpoklica in ponovnega imenovanja.
20
20
4.7. Seznanitev javnosti s pomenom darovanja organov po smrti zaradi presaditve drugi
osebi in druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi.
4.7. Seznanitev javnosti s pomenom darovanja organov po smrti zaradi presaditve drugi osebi in
druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi.
4.7.1 Predstavitev dejavnosti široki javnosti
Predstavitev projekta Evropski dnevi darovanja (EDD)
ST je v sodelovanju z Evropsko Komisijo in Svetom Evrope pripravil projekt izdelave koncepta za
praznovanje Evropskega dne darovanja organov in transplantacij.
Projekt temelji na spoznanjih praznovanja iz leta 2008, ko je bila gostiteljica za ta človekoljubni praznik
organizacija Slovenija-transplant, častni pokrovitelj pa je bil predsednik RS dr.
Danilo Türk. Skladno z navodili Sveta Evrope, ki je ustvaril ta praznik, je ST izoblikoval model praznovanja.
V projektu Koncept EDD gre za strokovno obravnavo vseh dejavnosti, ki jih obeleženje praznika EDD
obsega - od organizacije predavanj do teka za življenje in radost, s posebnim poudarkom na sodelovanju z
mediji.
Projekt EDD je pripravljen po navodilih Evropske komisije. Sestavljen je iz nasldnjih sklopov:
1. Koordinacija
2. Evalvacija
3. Diseminacija
4. Povzetek praznovanja EDD v Ljubljani leta 2008
5. Priprava konference
6. Konferenca - Koncept Evropskega dneva darovanja (EDD)
7. Zbiranje odziva in skupnih stališč strokovnjakov
8. Poročilo in smernice za praznovanje EDD
9. Praznovanje EDD
V okviru prvega sklopa, ki obsega vodenje, administracijo in financiranje projekta, je povezovanje
mednarodnih partnerjev. Poudarek je na prenašanju znanja uveljavljenih evropskih transplantacijskih praks
na manj uveljavljene. K sodelovanju so tako povabljene naslednje
države: Avstrija, Češka, Slovaška, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Gruzija ter Svet
Evrope in Eurotransplant. Vsi partnerji bodo povabljeni na začetni sestanek, ki bo junija v Ljubljani, kjer bo
podrobnjeje predstavljen potek projekta in tehnične zahteve.
Evalvacija je zaupana Eurotransplantu, kot ugledni evropski krovni organizaciji za področje transplantacije.
Diseminacija oziroma razširjanje rezultatov projekta bo potekala v sodelovanju s Svetom Evrope, ki bo
razposlal smernice po svojih ciljnih skupinah.
Sklop 4 oz. povzetek praznovanja EDD v Ljubljani leta 2008 bo predstavljal osnovo za izdelavo modela za
praznovanje EDD.
Priprava konference bo potekala pol leta in bo poskrbela za rezervacijo primerne lokacije za konferenco,
organizacijo poti in pokrivanje potnih stroškov za udeležence, izbiro predavanj in predavateljev in vse ostale
organizacijske naloge. Poseben poudarek bo tudi na medijski odmevnosti in sodelovanju s sponzorji.
Konferenca bo sestavljena iz štirih delavnic in spremljajočih dogodkov. Predavatelji bodo predstavili
zgodovinsko in socialno ozadje transplantacijske dejavnosti ter področja, ki jih je pri vzpodbujanju te
človekoljubne dejavnosti potrebno upoštevati. Na podlagi dejstev bodo prisotni strokovnjaki oblikovali svoje
21
21
predloge in opombe na izbrane teme. Iz zbranega gradiva bo oblikovano poročilo in strnjene splošne
smernice za praznovanje EDD. Konferenca bo predstavljala strokovni vrh celotnega projekta.
Po konferenci bo sklop 7 namenjen potrjevanju in dopolnjevanju stališč strokovnjakov pri oblikovanju
splošnih povzetkov in smernic.
Sklop 8 bo oblikoval zbrano gradivo v poročilo, ki ga bodo prejeli vsi partnerji in ustanove, ki se sicer
ukvarjajo s transplantacijsko dejavnostjo.
Sklop 9 bo medijsko najbolj odmeven, ker bo predstavljal istočasno praznovanje EDD v več državah,
vključno z Gruzijo, ki ji je Svet Evrope določil vlogo glavne gostiteljice tega evropskega praznika
5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE
CILJE
Tabela 1: Realizacija letnih ciljev, ki so navedeni pod točko 3 (priporočilo so vrednostni kazalci,
sicer opisni)
Cilji, ki smo jih postavili bomo merili z dogovorjenimi kazalci.
Najpomembnejši cilji so : 20 donorjev na 1mio.prebivalcev,
96 pridobljenih roženic
100 pacientov na čakalni listi
Merljivi cilji Leto Plan Reali. Plan Indeks Indeks
za obdobje januar december 2008 2007 2008 .2008 2009
realiz. 2008/ plan 2008
Plan 2009/ real.2008
1 2 3 2 4 5
1. število pridobljenih donorjev 24 36 39 40 108 103,0
2. število pridobljenih ledvic 46 69 71 73 103 103,0
3. število pridobljenih src 12 18 11 11 61 103,0
4. število pridobljenih jeter 19 29 31 32 109 103,0
5. število oddanih organov 51 77 66 68 86 103,0
6. število pridobljenih roženic * 106 106 93 96 88 103,0
7. število presajenih organov skupaj 52 65 80 82 123 103,0
8. število presajenih organov – domači donorji 29 36 47 48 130 103,0
9. število presajenih organov – donorji s področja ET 25 31 33 34 106 103,0
10. koeficient odklonitev = število odklonitev /
pridobljeni darovalci+odklonjeni ( 28 pridobljenih 14
odklonjenih, skupaj 42 ) 35 35 22 23 159 103,0
11. število uvrščenih pacientov na čakalno listo ET 100 100 101 100 101 99,0
22
22
12. število uvrščenih pacientov na čakalno listo za
ledvica 55 55 71 55 129 77,5
13. število uvrščenih pacientov na čakalno listo za jetra 23 23 13 23 57 176,9
14. število uvrščenih pacientov na čakalno listo za srce 22 22 17 22 77 129,4
15. število vpisanih darovalcev na kartico zdravstvenega
zavarovanja 386 483 510 525 106 103,0
16. število opravljenih obiskov v IT 5 10 8 8 80 100,0
17. število opravljenih predstavitev o transplantaciji (
šole, univerze) 4 5 4 4 80 100,0
6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA
Načrt delovnega programa je predstavljen v predhodnih nalogah, v bodoče pa je potrebno naloge
podrobneje opredeliti , po vzgledu, ki ga uporabljajo drugi zdravstveni zavodi .
S pogodbo z MZ oz .dogovorom z ZZZS je potrebno določiti:
- program storitev in izhodišča za njihovo izvajanje te oblikovati cene, ki veljajo za ostale
zdravstvene inštitucije
- zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa
- obseg sredstev za dogovorjene programe oz. naloge
- način izvajanja nadzora
Primerjava standardov za delo in finančnih sredstev, ki jih za podobne storitve v skladu s Splošnim
dogovorom za pogodbeno leto 2009 prejemajo drugi zavodi so ustrezna primerjava, po kateri bi bilo
potrebno ovrednotiti naloge Slovenija-transplanta . Na podlagi teh izračunov bi bilo mogoče
ustrezneje urediti financiranje in delovanje zavoda.
Predlog delovnega programa, ki ga bomo skušali razviti v naslednjih letih bo postavljen na
razčlenitvi naslednjih nalog :
Naloge Število izvajalcev (preračun v del.ure)
1.Doniranje organov
-ekipa CBK
-ekipe v donorskih bolnišnicah BTK
-ekipa za gotavljanje možganske smrti
-ekipa za multiorganski odvzem 11 zap.
2.Koordinacija -naloge nacionalnega koordinatorja 1 zap.
3.Vodenje evidence za organe (POT) 1.zap
- vnos podatkov o donorjih
- on line povezava z Eurotransplantom
23
23
-statistično spremljanje
4.Vodenje evidence za tkiva in celice 1.zap
5.Izobraževanje
6..Zakonodaja
7.Odnosi z javnostjo skupaj ( 5+6+7) 1.zap
8.Vodenje zavoda 1.zap
9.Režija( računovostvo, kadrovanje, tajništvo) 17,6 % 2, 8 zap
10 .Pravnik , pomoč na projektih 0,5 zap.
Skupaj preračun na polni del .čas = 11 pogodbenih zaposlitev in 8 redno zaposlenih za pokrivanje
nalog po primerljivih standardih.
Direktorica zavoda:
Prim. Danica Avsec , dr.med. , svetnica
24
24
7.FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIHUPORABNIKOV
7.1. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV
Priloga - Obrazec 1: Načrt prihodkov in odhodkov 2009 (tabelo izpolniti v priloženi excelovi
datoteki)
OBRAZLOŽITEV NAČRTOVANIH FINANČNIH KATEGORIJ – pojasnila k finančnemu
načrtu – določenih uporabnikov za leto 2009
7.1.1. Načrtovani prihodki
Načrtovani celotni prihodki za leto 2009 znašajo 1.301.217 EUR in bodo za 1,4 % nižji od
doseženih v letu 2008.
Iz sredstev proračuna je na postavki 5524 za transplantacijsko dejavnost namenjeno 1.068.438
EUR, kar predstavlja 2% več kot v preteklem letu, na podlagi posebnega zahtevka za povečanje
sredstev ( priloga) je MZ iz sredstev rezerv namenilo še dodatnih 110.120 EUR, kar skupaj
predstavlja 12% povečanje glede na preteklo leto.
Prihodki za pokrivanje stroškov iz pozitivne bilance pri izmenjavi organov z Eurotransplantom
znašajo 84.593 EUR, 11,5 % več kot v preteklem letu,
Prihodki iz mednarodnih projektov ETPOD, DOPKI in EULID znašajo na podlagi sklenjenih
dogovorov 26.666 EUR.
Finančni prihodki so planirani v višini 11.400 EUR, kar je za 8,5 % manj kot v preteklem letu ,
glede na to, da je prostih sredstev za naložbe zaradi porabljenih rezervacij ( 145.000 EUR) manj.
7.1.2. Načrtovani odhodki
Celotni načrtovani odhodki za leto 2009 znašajo 1.301.217 EUR in bodo za 1,5 % nižji od
doseženih v letu 2008.
Analitični prikaz stroškov je v dodatni tabeli št.2.
Druga pojasnila v zvezi z načrtovanimi odhodki (bistvena odstopanja glede na realizirane
odhodke v letu 2008 in podrobnejša razčlenitev odhodkov v lastnih dodatnih tabelah ter
pojasnila glede izhodišč, na katerih ste odhodke načrtovali):
Načrtovani stroški blaga, materiala in storitev
Načrtovani stroški blaga, materiala in storitev v celotnem zavodu za leto 2009 znašajo 1.024.903
EUR in bodo za 1,2 % nižji od doseženih v letu 2008. Delež glede na celotne načrtovane
odhodke zavoda znaša 78,7%.
25
25
Stroški so načrtovani s predvideno 3% rastjo, večja rast je pri stroških vzdrževanja
programske opreme, kjer je predvidena rast 19% in pri stroških pogodbenega dela, kjer je
porast 13%. Povečani stroški za vzdrževanje programske opreme so nastali zaradi uvedbe
elektronske obdelave podatkov in on line povezav z ET, stroški pogodbenega dela so večji zaradi
povečanja urnih postavk zdravniških plač ( plačila za pripravljenost).
Stroški so planirani po najnižjih možnih vrednostih, glede na dodeljena finančna sredstva, zato
obstaja bojazen, da bodo stroški presegli prihodke.
Glavni vzrok je povečan obseg nalog, za katere zavodu niso bila dodeljena dodatna finančna
sredstva.
Dovoljena 3% rast stroškov za pogodbeno delo ne zdrži, saj so se stroški dela v pripravljenosti
povečali do 46%.
Načrtovani stroški dela
Načrtovani stroški dela (464) v celotnem zavodu za leto 2009 znašajo 239.565 EUR in bodo za
3 % višji od doseženih v letu 2008. Delež glede na celotne načrtovane odhodke zavoda znaša
18,4%.
Podrobnejši prikaz stroškov dela v priloženi tabeli.
Načrtovani stroški amortizacije
Načrtovana amortizacija po predpisanih stopnjah znaša 36.657 EUR.
-
- del amortizacije, ki bo vračunan v ceno, znaša 36.657 EUR,
sredstva amortizacije so osnovna oblika financiranja novih osnovnih sredstev.
7.1.3. Načrtovan poslovni izid
Razlika med načrtovanimi prihodki in načrtovanimi odhodki v celotnem zavodu za leto 2009
izkazuje izenačeno stanje.
7.2. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH
DEJAVNOSTI
Slovenija transplant ne opravlja tržne dejavnosti (Tabela 3):
Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
26
26
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Plan 2008 Real. 2008 Plan 2009
javna služba trg javna služba trg javna služba trg
2
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
B) FINANČNI PRIHODKI
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV DRUGI STROŠKI DELA
G) AMORTIZACIJA
H) REZERVACIJE
I) DAVEK OD DOBIČKA
J) OSTALI DRUGI STROŠKI
K) FINANČNI ODHODKI
L) DRUGI ODHODKI
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
N) CELOTNI ODHODKI
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
P) PRESEŽEK ODHODKOV
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja
27
27
7.3. NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
Tabela 4: Načrt prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka
ZNESEK
Indeks Indeks
NAZIV KONTA plan 09/ plan 09/
Plan 2008 Real. 2008 Plan 2009 real 08 plan 08
1 2 3 4 5 =4/3 6 =4/2
I. SKUPAJ PRIHODKI
1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 1.156.632 1.175.487
1.301.217
110,70
112,50
A. Prihodki iz sredstev javnih financ 1.054.794 959.389
1.178.558
122,84
111,73
a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.054.794 959.389
1.178.558
122,84
111,73
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 1.054.794 959.389
1.178.558
122,84
111,73
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije
b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije
c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije
d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij
Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo
Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije
Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo
Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije
e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij
f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU
B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 101.838 216.098
122.659
56,76
120,45
Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe
Prejete obresti 9.600 10.711
11.400
106,43
118,75
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki
Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 500 89.238
111.259
124,68
22.251,80
Kapitalski prihodki
Prejete donacije iz domačih virov 25.800 -
Prejete donacije iz tujine 91.738 90.349 - -
Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč
Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
28
28
Prejete obresti
Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki
Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe
II. SKUPAJ ODHODKI 1.177.403 1.260.427
1.301.217
105,62
113,06
1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim 194.860 197.058
239.565
121,57
122,94
Plače in dodatki 163.045 175.133
200.009
114,20
122,67
Regres za letni dopust 3.677 2.532
3.360
132,70
91,38
Povračila in nadomestila 2.261 -
Sredstva za delovno uspešnost 12.977
16.000
123,30
Sredstva za nadurno delo
Plače za delo nerezidentov po pogodbi
Drugi izdatki zaposlenim 12.900 19.393
20.196
104,14
156,56
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.108 27.387
29.955
109,38
90,48
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 17.861 15.054
29.955
198,98
167,71
Prispevek za zdravstveno zavarovanje 12.753 12.061 - -
Prispevek za zaposlovanje 115 102 - -
Prispevek za starševsko varstvo 192 170 - -
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 2.187 -
C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe 937.435 1.006.818
1.031.697
102,47
110,06
Pisarniški in splošni material in storitve 20.371 76.014
64.018
84,22
314,26
Posebni material in storitve 388.043 360.151
406.690
112,92
104,81
Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 35.152 59.876
21.633
36,13
61,54
Prevozni stroški in storitve
Izdatki za službena potovanja 39.331 32.479
35.112
108,11
89,27
Tekoče vzdrževanje 5.839 7.993
15.053
188,33
257,80
Poslovne najemnine in zakupnine 4.552 4.593
4.204
91,53
92,36
Kazni in odškodnine
Davek na izplačane plače 8.887 5.591 - -
Drugi operativni odhodki 435.260 460.121
484.987
105,40
111,42
D. Plačila domačih obresti
E. Plačila tujih obresti
F. Subvencije
29
29
G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom
H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
I. Drugi tekoči domači transferji
J. Investicijski odhodki 12.000 29.164
30.000
102,87
250,00
Nakup zgradb in prostorov
Nakup prevoznih sredstev
Nakup opreme 12.000 29.164
102,87
250,00
Nakup drugih osnovnih sredstev
Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije
Investicijsko vzdrževanje in obnove
Nakup zemljišč in naravnih bogastev
Nakup nematerialnega premoženja
Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring
Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI - 20.771 - 84.940 -
35,32
144,43
Planirani finančni pritoki in finančni odtoki so izenačeni, vendar se zavedamo, da so stroški
planirani zelo restriktivno.
4. PLAN KADROV
Število zaposlenih ostane v Finančnem načrtu za leto 2009 nespremenjeno, glede na osnovne
usmeritve, ki izhajajo iz temeljnih ekonomskih izhodišč. Slovenija-transplant si bo prizadeval na
osnovi nalog, ki izhajajo iz obeh krovnih zakonov in na podlagi veljavnih standardov za ostale
zdravstvene zavode, postaviti ustreznejšo kadrovsko zasedbo.
Naloge, ki izhajajo iz zakona o odvzemu in presaditvah delov človeškega telesa za zdravljenje
- koordinacija delovanja strokovnih enot v zdravstvenih zavodih, ki sodelujejo pri
ugotavljanju umrlih dajalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju delov človeškega telesa
ter tipizaciji tkiv in ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri dajalcev in prejemnikov na
območju Republike Slovenije
- sodelovanje in povezovanje s sorodnimi nacionalnimi in transnacionalnimi sistemi s
področja transplantacije
- vodenje predpisanih evidenc
30
30
- dograjevanje in vzdrževanje osrednjega informacijskega sistema za transplantacijsko
dejavnost vseh delov človeškega telesa (organov, tkiv, celic)
- zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih dajalcev kostnega mozga
- proučevanje medicinskih, pravnih, etičnih, ekonomskih in socialnih vprašanj na področju
odvzemov in presaditev organov
- seznanjanje javnosti s pomenom darovanja delov človeškega telesa zaradi presaditve drugi
osebi in druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda.
Naloge, ki izhajajo iz Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic namenjenih za
zdravljenje
Kot na področju organov, moramo slediti osnovnim principom v dejavnosti in zagotavljati:
- kakovost , varnost pri uporabi na osnovi jasnih medicinskih kriterijev in sistema za kontrolo le -teh
- enakost za vse bolnike, ki potrebujejo del človeškega telesa za svoje zdravljenje
- učinkovitost na nacionalnem nivoju
- zakonodaja
- transparentnost , sledljivost zaradi kakovosti in varnosti in preprečevanja zlorab
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
DIREKTOR
prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
POSLOVNI TAJNIK
(4 urna delovna obveznost)
Lea Lampret, gimnazijski maturant
STROKOVNI SODELAVEC _
SVETOVALEC direktorja
za ureditev sistem in informacijske
podpore za tkiva in celice
Gorazd R. Čebulc, DVM
STROKOVNI SODELAVEC –
SVETOVALEC direktorja
za poslovno področje
Martina Konda, univ.dipl.ekon.
CENTRALNI KOORDINATOR
ZA TKIVA
Jože Jakovac, medicinski tehnik
FINANČNIK
Zvonka Simčič, ekonomski tehnik
STROKOVNI SODELAVEC
(4 urna delovna obveznost)
Lea Lampret, gimnazijski maturant
Priloga - obrazec 2: Spremljanje kadrov (tabelo izpolniti v priloženi excelovi datoteki)
8.1. ZAPOSLENOST
Število zaposlenih v letu 2009 bo ostalo nespremenjeno. Potekajo pa postopki za pridobitev
dovoljenja za delo na tkivih in celicah. To bo zahtevalo dodatne kadrovske potenciale.
Predvidena situacija na področju kadrov:
31
31
- povečevanje/zniževanje kadrov:
potrebe po povečanem številu kadrov bomo reševali v sodelovanju z ministrstvom
- organiziranost dela
organiziranost dela v prikazana v priloženem organigramu. Pomanjkanje kadra je vidno posebej pri
izvajanju nalog v zvezi s tkivi in celicami.
- deficitarnost profilov in ukrepi za izboljšanja stanja
Pomanjkanje kadra je vidno posebej priizvajanju nalog v zvezi s tkivi in celicami.
- obremenjenost kadra
Obremenjenost kadra je precejšnja, pomanjkanje kadra se bo tudi v bodoče pokrivalo s pogodbenim
delom.
- predvideni prilivi in odlivi kadrov (odhodki, upokojitve...)
zaradi zakonskih omejitev ni planiranih novih zaposlitev, ki pa so potrebne.
8.2. OSTALE OBLIKE DELA
(pogodbeno zaposlovanje zunanjih sodelavcev, študentska dela, javna dela...)
Pogodbeno delo – osnovna naloga –zagotavljanje 24 uren pripravljenosti poteka na podlagi
pogodbenega dela
EKIPA URE PRIPRAVLJENOSTI
CTK -ekipa I 6656 ur pripravljenosti
zdravniki specializanti II PPD 2
CTK - ekipa II - 50% ( roženice)
zdravniki specializanti II PPD 2 6656 ur pripravljenosti
Ekipa za MOO 13312 ur pripravljenosti
zdravniki specializanti II PPD 1
Ekipa za ugotavljanje možganske smrti
višja medicinska sestra 6656 ur pripravljenosti
zdravnik specialisti nevrokirurgi II PPD 3 6656 ur pripravljenosti
Ekipa za odvzem organov
zdravniki specialisti III PPD2 kirurgi 6656 ur pripravljenosti
višja medicinaka sestra 13312 ur pripravljenosti
Skupaj ure pripravljenosti 59904 ur
Pretvorba v redne ure dela 12,48 rednih zaposlitev (zdravnik/leto)
32
32
Efektivne ure
odvzem 40 organov 350 ur efektive
odvzem 96 roženic 160 ur efektive
Skupaj 510 ur efektive
Pretvorba v redne ure dela 0,3 zdravnik /leto
Poleg članov zdravniških ekip pogodbeno delo opravljajo naslednji zunanji sodelavci:
-pravnik
-občasno delo na projektih
-psihologinja
Finančno ovrednotenje nalog je v posebni tabeli v prilogi.
8.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA
Izobraževanje bo izvedeno za usposabljanje na novo pridobljenih centralno
transplantacijskih koordinatorjev,
TPM e-learning – šolo za transplantacijske koordinatorje bo opravil strokovni sodelavec za
transplantacijsko dejavnost ,
nadaljevali bomo izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester po metodi iz ETPOD
projekta.
Sodelavci iz računovodstva se bodo usposabljali v okviru rednih predavanj , ki jih pripravlja
Združenje zdravstvenih zavodov in druge inštitucije.
5. PLAN INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA V LETU 2009
9.1. PLAN INVESTICIJ
Investicije bodo izvedene v okviru dovoljenih sredstev iz amortizacije.
Planiramo nabavo opreme za dve pisarni ( 4 delovna mesta ) in 4 računalnikov, dva za potrebe dela
na projektu in dva za zamenjavo že amortiziranih računalnikov, ki se v novem okolju ne morejo
več ustrezno odzivat.
Priloga - obrazec 3: Načrt investicijskih vlaganj (tabelo izpolniti v priloženi excelovi datoteki)
Pojasnite nabavo neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev po
vrstah in glede na vir nabave. V lastnih tabelah lahko dodate podrobnejši načrt nabave.
9.2. PLAN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA
Priloga - obrazec 4: Načrt investicijsko vzdrževalnih del (tabelo izpolniti v priloženi excelovi
datoteki)
33
33
Investicijsko vzdrževanje bo izvedeno le v primeru, če bo zavodu uspelo pridobiti nove
delovne prostore. Predračunov zaradi nedorečenosti v dogovorih, nismo pridobili. Sredstva
bomo zagotovili iz neporabljene amortizacije ali iz nerazporejenih prihodkov nad odhodki iz
preteklih let.
Datum: 15.4.2009
Podpis pooblaščenega računovodja Podpis odgovorne osebe
Martina Konda prim. Danica Avsec, dr.med. , svetnica
