Florian Thomas Rulitz

Vetrinjska in „bleiburška“ tragedija Nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem

Florian Thomas Rulitz

Vetrinjska in „bleiburška“ tragedija

Nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem

Florian Thomas Rulitz: Vetrinjska in „bleiburška“ tragedija Nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem

Iz nemščine prevedel: France Vrbinc Urednik: Hanzi FilipičOblikovanje ovitka: ilab.at Slika na naslovnici: posnetek vetrinjskega polja z britanskega letala 15. maja 1945;

Vir in pravice slike: Luftbilddatenbank Dr. Carls GmbH – pravice fotografij za Avstrijo: izvirna slika je v arhivu: National Archives and Records Administration (NARA) v Washingtonu DC; ar-hivirana je s signaturo: številka filmskega zvitka (Spot): F-14521, številka poleta (Sortie): 34-4049 - L272, številka slike: 3146, datum posnetka: 15.05.1945, v merilu (ca. 1 : x) 13.000. Vse pravice si pridržujejo arhiv NARA ter licenčne podatkovne baze. Avtor knjige ima pravico do uporabe slike v zgodovinske in znanstvene namene ter v zgodovinskih in znan stvenih publikacijah.

© 2013 Mohorjeva založba, Celovec – Ljubljana – DunajIzdala, založila in tiskala: Mohorjeva družba v Celovcu, 20131. izdaja, 2013Naklada: 500 izvodovCena: 34,- €

Izdajo knjige sta podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo Republike Avstrije.

ISBN 978-3-7086-0641-5

Prevedeno po izvirni izdaji: Florian Thomas Rulitz: Die Tragödie von Bleiburg und Viktring.Partisanengewalt in Kärnten am Beispiel der antikommunistischen Flüchtlinge im Mai

1945. 2., erweiterte Auflage.© Hermagoras Verlag/Mohorjeva založba, Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/

Laibach – Wien/Dunaj 2012

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(436.5)"1945" 314.151.3-054.73(436.5=163.42/.6)"1945"

RULITZ, Florian Thomas Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na av-

strijskem Koroškem / Florian Thomas Rulitz ; [iz nemščine prevedel France Vrbinc]. – 1. nakl. – Celovec : Mohorjeva, 2013

Prevod dela: Die Tragödie von Bleiburg und Viktring

ISBN 978-3-7086-0641-5

266193920

5

Kazalo

Spremne besede ............................................................................................................................................................................ 91. Pomemben prispevek k iskanju resnice

Valentin Inzko .................................................................................................................................................................. 92. Totalitarni epicentri regije Alpe–Jadran v luči

pomladi 1945 na Koroškem Jože Dežman ....................................................................................................................................................................... 12

3. Evropsko ravnanje s preteklostjo Josip Jurčević ........................................................................................................................................................................ 15

Predgovor avtorja ............................................................................................................................................................... 21

1 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 23 1.1 Vprašanja .............................................................................................................................................................................. 28 1.2 Literatura in viri ........................................................................................................................................................ 28 1.3 Stanje raziskav .............................................................................................................................................................. 29 1.4 Težišča in razmejitve ........................................................................................................................................... 31

2 Predzgodovina ......................................................................................................................................................................... 33 2.1 Okupirana kraljevina Jugoslavija v letih od 1941 do 1945 ...................... 33 2.2 Od „enotne“ jugoslovanske vojske do neenovitega

partizanskega gibanja ......................................................................................................................................... 37 2.3 Razne obrambne formacije in državni načrti ............................................................... 42 2.3.1 Vazalna država Hrvaška: Med ustaškim režimom,

nacionalnim in protifašističnim narodnoosvobodilnim gibanjem ................................................................................................................................................................... 42

2.3.1.1 Protikomunistične obrambne enote na Hrvaškem ................... 48 2.3.2 Srbija: „Kraljevi četniki in kolaborantski četniki“ .................................. 49 2.3.3 Slovenija: razdvojeni narod – državljanska vojna med

„belogardisti“ in Titovimi „rdečimi partizani“.............................................. 52

3 Glavne poti beguncev na Koroško ........................................................................................................ 58 3.1 Prva pot za beg: preko Ljubelja v Vetrinj pri Celovcu .................................. 63 3.2 Druga pot za beg – preko Mežiške doline v Pliberk ........................................ 86 3.2.1 Prihod beguncev na pliberško polje ................................................................................. 91 3.2.2 Pogajanja ob sodelovanju Britancev ................................................................................. 99 3.2.3 Od bede (vojaške) diplomacije do pokola

na pliberškem polju .................................................................................................................................... 101 3.3 Tretja begunska pot – preko Kamniških Alp v Velikovec ........................ 109 3.3.1 Podaljšana vojna: Koroška po 8. maju 1945 ......................................................... 112

6

4 Taborišča in britanske repatriacije ......................................................................................................... 123 4.1 Taborišče slovenskih beguncev na vetrinjskem polju ...................................... 125 4.2 Osrednji taborišči hrvaških beguncev – Grabštanj

in Kriva Vrba .................................................................................................................................................................. 134 4.3 Izgon beguncev (18. – 31. maja 1945) ......................................................................................... 136 4.3.1 Britansko-jugoslovanska pogajanja v Celovcu ............................................ 136 4.3.2 Izročitev Hrvatov (18. – 24. maja 1945) .................................................................. 149 4.3.3 Izročitev Srbov, Črnogorcev in Slovencev

(24. – 31. maja 1945) ............................................................................................................................... 152 4.3.4 Preprečitev nadaljnjih repatriacij in emigracija v

prekomorske dežele ............................................................................................................................... 154

5 Kraji usmrtitev in množičnih grobišč ............................................................................................. 160 5.1 Kraji nasilja in spomina na avstrijskem državnem ozemlju ................... 160 5.1.1 Okolica Pliberka .......................................................................................................................................... 165 5.1.2 Podjuna ...................................................................................................................................................................... 170 5.1.3 Območje občine Železna Kapla .......................................................................................... 173 5.1.4 Velikovec ................................................................................................................................................................. 177 5.1.5 Množično grobišče v Glinjah – pokol slovenskih

beguncev v Reichmanovem gozdu .................................................................................. 180 5.1.6 Morišča in grobišča vzhodno od Celovca

(Grabštanj – Žrelec) ................................................................................................................................ 184 5.1.7 Spomin na napačnih temeljih? – Partizanski spomenik v

Kotmari vasi ....................................................................................................................................................... 192 5.1.8 Smrtne žrtve na območju Borovelj, lazaretov

Kriva Vrba in Vetrinj ............................................................................................................................. 196 5.1.9 Etnično fokusiranje čistk na poreklo in regijo – primerjava

nemških in slovanskih žrtev ........................................................................................................ 204 5.2 Množična grobišča v Sloveniji in na Hrvaškem ....................................................... 208 5.2.1 Slovenija .................................................................................................................................................................... 209 5.2.2 Hrvaška ...................................................................................................................................................................... 218

6 Žrtve maščevanja ali revolucionarnega nasilja? ............................................................. 222 6.1 Množični grob na Lešah na Koroškem – Avstrijske žrtve

partizanskega nasilja ............................................................................................................................................ 225 6.2 Titovi partizani v službi revolucije ............................................................................................... 230 6.3 O nastanku OZNE – „komunistične teroristične tajne službe“

v Sloveniji ............................................................................................................................................................................. 235 6.4 Obveščevalna služba OZNA in elitna

varnostna enota KNOJ .................................................................................................................................. 237

7

7 Zaključek: „Veliki finale jugoslovanske armade na Koroškem“ nasproti tragedijama v Pliberku in Vetrinju ........................................................................ 240

7.1 Zločini proti človečnosti nasproti „vojnim izgubam“ in soodgovornost Britancev .................................................................................................................... 247

7.1.1 Soodgovornost Britancev za pokole ............................................................................. 251

8 Viri in seznam literature ........................................................................................................................................ 255 I Viri ..................................................................................................................................................................................................... 255 II Literatura ................................................................................................................................................................................. 264 III Spletni viri .............................................................................................................................................................................. 280 IV Filmi ................................................................................................................................................................................................. 286

9 Seznam kratic ........................................................................................................................................................................... 287

9

Spremne besede

Pomemben prispevek k iskanju resnice

Nedavno odkritje žrtev v množičnem grobu v Barbarinem rovu (Huda Jama) v Sloveniji je to mlado državo čustveno izredno razburilo in sprožilo številna težavna vprašanja. Davno pred tem odkritjem pa so bile številne di-skusije, publikacije in prireditve o drugih krajih v Republiki Sloveniji, kjer naj bi bilo po navedbah ljubljanskega muzeja za novejšo zgodovino še blizu 600 množičnih grobišč, npr. Teharje, Kočevski Rog in še drugje.

Češko javnost buri v teh tednih pravkar izšla knjiga, v kateri postavlja Jiří Gruša, nekdanji češki veleposlanik na Dunaju, povojnega češkoslova-škega predsednika Edvarda Beneša v povsem novo luč (ključni besedi: Be-neševi dekreti in izgon sudetskih Nemcev). Podobno bi mogli reči o šele v našem času odprtih grobovih španske državljanske vojne ali o vedno ostrej-šem razpravljanju o 30.000 „pogrešanih“ v Argentini. V mojem sedanjem delovnem območju, v Bosni in Hercegovini, še vedno aktivno iščejo tisoče pogrešanih, celo v Srebrenici je bila pokopana šele polovica od več kot 8.000 žrtev, samo lani več kot 700. Zakaj ta skoraj globalni izbruh oz. nenadna sla po osvetlitvi temnih zgodovinskih poglavij, da se pozabljeno, skoraj izgu-bljeno ohrani za prihodnje rodove?

Za to obstaja mnogo nagibov in razlag. Od nekaterih dogodkov, npr. od španske državljanske vojne, je poteklo že mnogo časa in glavne osebe te-danjih nasprotujočih si strank so že pomrle. S tem so se emocije nekoliko ohladile. Hkrati so nam v današnjem času postali dostopnejši arhivi, kjer do zdaj to ni bilo mogoče. Tako je deloma v nekdanji Sovjetski zvezi, pa tudi v Sloveniji, kjer se prav zdaj silovito razpravlja o dostopnosti do arhivov iz vojnega in povojnega časa.

Te razprave so pomemeben del razpravljanj in argumentacije, zakaj je kaj potrebno storiti ali ne. Po mojem pa je najpomembnejši in globlji razlog za iskanje novih dejstev, doslej neznanih podlag, iskanje r e s n i c e . Že v Sve-tem pismu beremo, da nas bo le resnica osvobodila, in ker hočemo biti svo-bodni ljudje, jo vedno iščemo.

V tej luči gledam tudi knjigo „Tragedija v Pliberku in Vetrinju – parti-zansko nasilje na Koroškem in protikomunistični begunci maja 1945“. Dr. Florian Thomas Rulitz se je lotil težavnega iskanja dejstev, tudi on skuša najti resnico in služiti resnici. Pri tem uporablja produktivno mešanico izjav tedanjih prič in na novo pregledanega materiala, ki je tako zdaj prvič dosto-pen širšemu krogu strokovno zainteresiranega bralstva.

10

Za priče nekdanjih dogodkov, predvsem pa za prizadete sorodnike in znance ne bo nikoli dovolj odgovorov in dokazov za grozodejstva, in gro-bišča, posebno množična grobišča povzročajo vedno veliko bolečino. A že samo vedeti za kraj grobišča omili bolečino in nekako pomiri človeka, kajti to znanje omogoči izkazati žrtvam zadnjo čast. DNK-analiza, identifikacija žrtev bi zagotovila še večje olajšanje, kot v Bosni, kjer so izbrali to pot in kjer pokopljejo žrtve šele, potem ko so jih identificirali. Po mojem mnenju se človeška civilizacija ni začela s pokončno hojo, ampak s prvim pokopom človeka.

Lep primer, kako pomembno je sorodnikom vedeti, kje so njihovi mr-tvi našli zadnje počivališče, je bil tudi na Rebrci pri Železni Kapli delujoči pisatelj in duhovnik Metod Turnšek, ki je potoval vse do Moskve, samo da bi ugotovil, kje v Rusiji je padel med prvo svetovno vojno njegov oče. Zato imamo tudi številne organizacije, npr. Črni križ, ki se posvečajo izključno temu vprašanju in oskrbovanju grobov v oddaljenih področjih.

Vsebina pričujoče knjige me osebno zanima tudi zato, ker so bili starši moje žene prav tako pribežali preko Ljubelja v Vetrinj in kasneje s tisoči drugih nadaljevali pot skozi številna taborišča v Avstriji in Italiji ter dospeli v Argentino. Tako tudi dva kasnejša kardinala, Franc Rode in Alojzij Am-brožič. Moja mati je prišla tudi preko Ljubelja v taborišča Vetrinj, Peggez pri Lienzu in Špital ob Dravi ter se ustalila v Svečah v Rožu, kjer je bila nekdaj doma Katarina Pack, prva žena materinega očeta. Leta 1945 še ne dograjeni ljubeljski predor, usoda beguncev in sploh povojna zgodovina so bili vedno predmet pogovorov v naši družini. Nikoli pa nismo govorili – ali pa le zelo redko – o množičnih grobiščih, ki so jih povzročili jugoslo-vanski komunisti v Avstriji. Tudi razsežnosti, dimenzije pliberške tragedije sem se šele zavedel, ko sem po izjavi o neodvisnosti Hrvaške obiskal nekaj tamkajš njih mest in sem skoraj v vsakem mestu opazil oznako „Cesta pli-berških žrtev“.

Dr. Florian Thomas Rulitz je s svojo publikacijo „močno posvetil v temo“ in skušal odgovoriti na obilo vprašanj. Prepričan sem, da bo njegova knjiga kmalu izšla tudi v hrvaščini, ker je ta tema v Republiki Hrvaški v jav-nih razpravah še zelo prisotna in vsaj enkrat na leto, ob spominski prireditvi na kraju „pliberških žrtev“, silovito vzplamti. Seveda bo knjiga vzbudila ve-liko zanimanja med zainteresiranimi bralci v Sloveniji, a ne samo v tej mladi državi, temveč tudi povsod, kjer živijo Slovenci v emigraciji.

Avtor je vsekakor pripravil publikacijo, naravnost zlato jamo za Av-strijce, ki se zanimajo za zgodovino, zlasti za Korošce. Opisani dogodki seveda niso sami po sebi koroška zgodovina kot npr. ustoličevanje koro-ških vojvod na Gosposvetskem polju, a zgodili so se na koroških tleh, kjer sta svetovna vojna in razvoj globalnega pomena neposredno prizadela našo

11

deželo, v obliki doslej deloma neznanih množičnih grobišč pa zapustila vi-dne sledove. Naj ta knjiga pomaga bolje razumeti bolečo zgodovino konca zadnje svetovne vojne, ko je odhajajoči, strašni totalitarni režim prišel v stik z novim totalitarnim režimom, komunizmom, ki je do svojega propada leta 1989 zaznamoval svet na mejah Avstrije.

Sveče, Avstrija, maja 2011

Valentin Inzkovisoki avstrijski diplomat, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino in posebni pooblaščenec EU za Bosno, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS)

33

2 Predzgodovina

2.1 Okupirana kraljevina Jugoslavija v letih od 1941 do 1945

V aprilu 1941 so nemške in madžarske čete ter divizije italijanske kraljeve vojske brez vojne napovedi vkorakale v Jugoslavijo.26 Po kapitulaciji Jugo-slavije sta si v glavnem Nemčija in Italija razdelili državo med seboj.27 Hr-vati so morali odstopiti Italiji številne otoke in obsežne dele jadranske obale (Dalmacijo, Istro). Madžarski so bili dodeljeni Međimurje, Baranja in Bač-ka.28 Preostala Hrvaška je bila neodvisna država. Nova Nezavisna Država Hrvatska (NDH) je bila sicer teritorialno prikrajšana, dobila pa je dodatno ozemlje s Sremom in vso današnjo Bosno in Hercegovino, kjer je bilo med prebivalstvom 15 odstotkov Hrvatov.29 Država NDH ni bila suverena; poli-tično je bila močno navezana na Italijo, zasedalo jo je nemško in italijansko vojaštvo. Zato govorimo o hrvaški vazalni državi osnih sil.30

Slovensko ozemlje Jugoslavije je bilo razdeljeno na tri sosednje države: Madžarska je dobila Prekmurje, nemški rajh Gorenjsko, Spodnjo Štajer-sko in slovensko-koroško Mežiško dolino. Osrednji predel Slovenije okrog Ljubljane je anektirala Italija in ga poimenovala „Provincia di Lubiana“.31

Vse tri okupatorske oblasti so skušale uresničiti naglo potujčenje in asi-milacijo ter so imele za cilj popolno upravno in politično priključitev zase-denih območij svojemu državnemu ozemlju.32 Tudi Črno goro je zasedla Italija in jo razširila s priključitvijo Sandžaka. Kosovo je bilo prideljeno ita-

26  Splošno k temu: Tomasevich, War and revolution in Yugoslavia, 1941–1945. The Chetniks, str. 65 sl.; prim. Wörsdörfer: Krisenherd Adria 1915–1955, str. 315, 320.

27  Stuhlpfarrer, Die Operationszonen „Alpenvorland“ und „Adriatisches Küstenland“ 1943–1945 (knjiga), str. 13; prim. Stuhlpfarrer, Die Operationszonen „Alpenvorland“ und „Adriatisches Küstenland“ 1943–1945 (disertacija), str. 10; prim. Nolte: Faschismus: Von Mussolini zu Hitler, str. 229 sl.

28  Sundhaussen: Geschichte Jugoslawiens 1918–1980, str. 113, 116 sl.; prim. Sundhaussen: Ge-schich te Serbiens, str. 310.

29  Wörsdörfer: Krisenherd Adria 1915–1955, str. 325; prim. Stuhlpfarrer: Die Operationszonen „Alpenvorland“ und „Adriatisches Küstenland“ 1943–1945 (knjiga), str. 13; prim. Stuhlpfarrer: Die Operationszonen „Alpenvorland“ und „Adriatisches Küstenland“ 1943–1945 (disertacija), str. 10.

30  Sundhaussen: Auswirkungen des Zweiten Weltkrieges, str. 109.31  Linasi: Paučkove partizanske bolnišnice 1944–1945, str. 109.32  Ferenc, Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941–

1945 = Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941–1945, str. 5 sl.; prim. Ferenc, Die Kollaboration in Slowenien, str. 337 sl.; prim. Griesser-Pečar, Das zerrissene Volk, str. 17; Griesser-Pečar: Razdvojeni narod, str. 33

34

Jugoslavija med drugo svetovno vojnoKarta narisana po: Keßelring, Wegweiser zur Geschichte Bosnien-Herzegowina, http://mgfa-

potsdam.de/html/einsatzunterstuetzung/downloads/meubosnienweb.pdf [07.03.2013] in Sund-haussen, Auswirkungen, str. 109

35

lijansko dominirani Albaniji. Italija je z novo razdelitvijo jugovzhodnega prostora uresničila svoje sanje o politiki v Sredozemlju in na Jadranu (mare nostro). Južno Srbijo in Makedonijo so zasedli Bolgari. Osrednja Srbija z Banatom je prišla pod izredno nasilno nemško vojaško upravo.33 Z bru-talno asimilacijsko politiko, ki je temeljila na občutku nemške premoči, so okupatorji hoteli doseči, da na priključenih ozemljih izginejo narodnosti in tamkajšnji jeziki. To je bil cilj tudi v hrvaških predelih, ki so bili priključeni fašistični Italiji. Italijani so mislili, da bo njihova „višja kultura“ slovanstvo kmalu absorbirala.34 Okupatorska politika nacistične Nemčije in fašistične Italije je bila nasilno nadaljevanje gospodarskega in kulturnega pritiska, ki sta ga obe avtoritarni državi že nekaj let izvajali na nekdanjo kraljevino Ju-goslavijo.35 Tudi madžarska okupacija v tej asimilacijski politiki ni prav nič zaostajala. Dodatno pa je vodstvo NDH države zasledovalo svojo lastno politiko pregona in asimilacije v škodo srbske manjšine. Navsezadnje se je kasneje prav zato v srbsko naseljenih predelih NDH države odločila notra-njejugoslovanska vojna.36

Nasilna okupatorska politika s številnimi zločini v Jugoslaviji, komuni-stična propaganda antifašističnega narodnoosvobodilnega boja in gverilska tradicija na Balkanu so bili spodbudni motivi za priključitev k partizanom. Zaradi te mešanice je bil omogočen nastanek več samostojnih odpornih in gverilskih enot, ki so se borile proti okupatorjem, a tudi med seboj, in pri tem včasih sodelovale tudi z novimi oblastniki. Poleg nekaterih lokalnih in manj pomembnih podtalnih grupacij sta se izkristalizirali v bistvu dve pomembni gverilski združenji: kralju zvesti četniki pod vodstvom Drago-ljuba „Draže“ Mihailovića in komunistični partizani pod vodstvom Josipa Broza „Tita“.37 Vsaka od etničnih skupin v Jugoslaviji se ni čutila ogro-ženo le od okupatorjev, temveč tudi od gverilskih skupin, zato so nastale različne vaške, kmečke in meščanske obrambne skupine, ki so se postavlja-le v bran pred napadi, ropanjem in požiganjem gverilskih skupin. Iz teh obrambnih formacij so se razvile posadke raznovrstnih protikomunistič-

33  Sundhaussen, Geschichte Jugoslawiens 1918–1980, str. 113, 116 sl.; prim. Wörsdörfer, Krisen-herd Adria 1915–1955, str. 321 sl.

34  Brockdorff, Kollaboration oder Widerstand, str. 82; prim. Repe: Myths of Nations. Arena of Memoires? / Mythen der Nationen. Arena der Erinnerungen?, URL: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/zgodovin/wwwrepe/20th/MYTHEN%20DER%20NATIONEN.pdf [19.03.2013]; prim. Inzko, Geschichte der Kärntner Slowenen von 1918 bis zur Gegenwart unter Berücksich-tigung der gesamtslowenischen Geschichte, str. 127; prim. La Tragedia de Bleiburg, str. 344; prim. Sundhaussen: Geschichte Jugoslawiens 1918–1980, str. 124.

35  Wörsdörfer: Krisenherd Adria 1915–1955, str. 322 sl.36  Mønnesland: Land ohne Wiederkehr, str. 250.37  Boeckh: Jugoslawien und der Partisanenmythos, str. 122; prim. npr. Pirker: Gegen das „Dritte

Reich“, str. 260 sl.

36

nih enot, deloma pa tudi združenja, ki so občasno sodelovala z nacističnim režimom.38

Veliko ideološko in etnično zveriženost na Balkanu je seveda nacistič-ni režim opazil. Čestokrat je poslal tja kot „strokovnjake“ Avstrijce, ki so si bili nabrali izkušenj na Balkanu že v prvi svetovni vojni, npr. Edmund Glaise-Horstenau ali Alexander Löhr.39 Iz teh taktičnih razlogov je nastala 13. gorska SS divizija „Handschar“ (prva hrvaška) in ne v celoti aktivna 23. gorska SS divizija „Kama“ (druga hrvaška), ki so ju sestavljali večidel vojaki bosansko-muslimanske veroizpovedi. 21. gorska SS divizija „Skanderbeg“ je bila sestavljena večidel iz vojakov albanskega rodu. 7. gorska SS divizija prostovoljcev „Prinz Eugen“ je obstajala iz Volksdeutscherjev. Tako je sku-šala Hitlerjeva Nemčija sovražnost med balkanskimi etnijami izkoristiti v svoje namene.40

Spori in boji med drugo svetovno vojno so bili daleč bolj zapleteni, kot jih prikazuje poluradno jugoslovansko slikanje „ljudskega upora“ proti „Hitlerjevemu fašizmu“. Med vsemi jugoslovanskimi narodnostmi je pri-šlo do različnih oblik sodelovanja z okupatorskimi oblastmi. Segale so od prisiljene podpore preko prostovoljnega sodelovanja do zavzemanja za na-cistične cilje pod okriljem vojaške zasedbe.41 A tudi med četniki in partizani je prišlo do medsebojnih krvavih spopadov. Ko so partizanske enote postale močnejše, se je pridružil še ideološki spopad komunizma z zastopniki sta-rega reda.42

38  Keßelring: Wegweiser zur Geschichte Bosnien-Herzegowina, URL: http://mgfa-potsdam.de/html/einsatzunterstuetzung/downloads/meubosnienweb.pdf [19.03.2013]; prim. Courtois/Panné/Kauffer: Teil zwei: Weltrevolution, Bürgerkrieg und Terror, str. 356.

39  Broszat/Hory: Der kroatische Ustascha-Staat 1941–1945, str. 140; prim. Williamson: Die SS: Hitlers Instrument der Macht, str. 128. Vzroki za številne gverilske spopade so bili različni – nepremagano sovraštvo med etnijami, balkanska maščevalna tradicija, zahteve glede prednosti, Hrvati proti Srbom, meščanstvo proti komunistom, okupatorske čete proti narodnoosvodil-nemu gibanju, fašisti in protikomunisti proti mednarodnim komunističnim brigadam, četniki proti partizanom itn. Nazadnje se je od komunistov dominirano narodnoosvobodilno gibanje uveljavilo proti okupatorjem in četnikom. Brockdorff: Kollaboration oder Widerstand, str. 82 sl.; prim. Pabst: Du sollst schön langsam sterben, str. 35; prim. Ott: Geraubte Kindheit (infor-macijska brošura o knjigi), str. 12.

40  Sundhaussen: Auswirkungen des Zweiten Weltkrieges, str. 110 sl.; prim. Williamson: Die SS: Hitlers Instrument der Macht, str. 122-129; prim. Kaltenegger: Totenkopf & Edelweiß, str. 50.

41  Sundhaussen: Auswirkungen des Zweiten Weltkrieges, str. 104.42  Brockdorff: Kollaboration oder Widerstand, str. 83; prim. Courtois/Panné/Kauffer: Teil zwei:

Weltrevolution, Bürgerkrieg und Terror, str. 356.

240

7 Zaključek: „Veliki finale jugoslovanske ar-made na Koroškem“ nasproti tragedijama v Pliberku in Vetrinju

Jugoslovanski komunisti so predstavljali spopade kot zadnje, zaključne vojaške operacije, obkolitvene bitke, tragedije zaradi partizanskih izgub ali kot „veliki finale jugoslovanske armade na Koroškem“.865 Socialistično- jugoslovanskih prikazov bojev ne odobravajo le izrazito leve stranke na Hrvaškem in v Sloveniji, temveč jih najdemo na številnih spomenikih na nekdanjem jugoslovanskem državnem ozemlju, pa tudi na spomeniku, ki je bil postavljen na boroveljskem župnijskem pokopališču.866 V okolici Dra-vograda in po Mežiški dolini do avstrijske državne meje se vse do Pliberka kopičijo spomeniki, ki obujajo spomin na uspeli poraz protikomunističnih begunskih enot. Na spomeniku na Poljani (Mežiška dolina) v Sloveniji, le nekaj kilometrov od pliberškega polja, stoji, da je 3. armada uničila ali uje-la nad 150.000 „izdajalcev in nemških fašistov s poveljnikom generalom Löhrom“.867 Vojaška povelja iz tedanjega časa in tudi spomeniki govorijo povsem razločno o „uničenju izdajalcev in fašistov.“ Kaj „uničenje“ v voja-škem jeziku pomeni, je prav tako jasno. To je bila uradna razlaga za to, kar se je zgodilo s protikomunističnimi begunskimi enotami. Poleg uradne izja-ve, da so bili begunci uničeni v boju z jugoslovansko armado,868 se v vrstah hrvaških partizanov postavlja trditev, da je bila za mrtve v okolici Pliberka kriva tam nastanjena britanska oziroma sovjetska armada.869 Partizanski ve-terani in partizanski spomini izključujejo iz svojega narodnoosvobodilnega boja in kulture spominjanja lastne nasilne izbruhe in pokole.

865  Križnar: Slovensko domobranstvo v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju, str. 186 sl.; Brajović: Konačno oslobođenje, str.  477 sl.; prim. Strle: Veliki finale na Koroškem, str.  207 sl.; prim. Dietrich: Der Bleiburger Opfermythos, str.  301,  302; prim. Die Mörder sind un-ter uns: Tito-Jugoslawien leugnet einfach die Verschleppungen, v: Kleine Zeitung, Celovec, 08.07.1952; prim. Rossiwall: Die letzten Tage, str. 323 sl.

866  Höpken: Jasenovac – Bleiburg – Kočevski rog, str. 406 sl.867  Spomenik na Poljani spominja na uspešen poraz „domačih izdajalcev“. Foto Rulitz 17.05.2009.868  Generalpodpolkovnik Kosta Nadj, poveljnik 3. jugoslovanske armade, je dejal v nekem inter-

vjuju, da je bilo nad 100.000 sovražnih vojakov – ustašev, četnikov, domobranov in Nemcev, z esesovsko divizijo „Prinz Eugen“ vred – na jugoslovanski strani Drave med Mariborom, Dravogradom in Celjem obkoljenih, in da so se mnogi borili in bili pobiti, namesto da bi 15. maja 1945 kapitulirali. Tomasevich: War and revolution in Yugoslavia, 1941 – 1945. Knj. 2: Occupation and collaboration, str. 761.

869  Happy land / Sretna zemlja, režija: Goran Dević, Hrvaška 2009.