Embed Size (px)
Citation preview
PRILOG
JANUARI 22000033
Vladimir Mil~in,direktor na
Institutot otvorenoop{testvo -Makedonija
Vladata treba da bide
re~isi bezgre{na
NVO baraat dano~ni olesnuvawa
Transparentnosta vo rabotata - glaven adut
Ulogata na `enite vo gradeweto na postkonfliktnite op{testva i nivnata demokratizacija
Protiv nasilstvoto i trgovijata so `eni
Etnolozite i folkloristitebaraat pogolemo vnimanie
Ne se koristat soznanijata od minatoto
Svetot e protiv vojnata{to mu se zakanuva na Irak od SAD
Budi se Istok i Zapad
Transformacija
na dr`avnite mediumi
Publikata me|u
~ekanot i nakovalnata
Publikata me|u
~ekanot i nakovalnata
Transformacija
na dr`avnite mediumi
Fot
o: F
ilip
Ant
ovsk
i
Pretstavnici na zdru`eni-jata na gra|ani koi dejstvu-vaat vo razli~ni sektori,
kako i eksperti od oblasta na da-no~nata politika, kon krajot naminatata godina, vo organizacijana Makedonskiot centar za me|u-narodna sorabotka (MCMS) dis-kutiraa na tema: �Nevladiniteorganizacii i podobruvawete napravnata i dano~nata ramka�.
Gra|anskiot sektor ili kako{to nekoi go narekuvaat tretiotsektor se pove}e dobiva na zna~e-we. Iako nekomu mo`ebi taka muse ~ini me|utoa aktuelizirawetona ovoj sektor ne e trend, nitu po-modarstvo, a u{te pomalku ne{to{to }e pomine tuku-taka kako si-te pojavi od vremen karakter.
Zna~eweto na gra|anskiot sek-tor se pove}e }e se zgolemuva za-toa {to se zgolemuva svesta zamo`nostite {to gi nudi.
Ekspanzijata na brojot na nev-ladini organizacii vo posledni-te ~etiri godini ne zna~i avto-matski i su{tinska, odnosno kva-litativna ekspanzija. Procenka-ta na brojot na registriraniNVO denovive odi i do 5.000 orga-nizacii. Sepak, golem broj od nivostanuvaat samo registrirani
NVO, no ne i aktivni. Problemi-te {to organizaciite gi imaat sofinansiraweto se edna od pri~i-nite za toa.
Ote`natoto pribirawe fi-nansiski sredstva delumno e re-zultat na postojnata dano~na ram-ka. Spored nea, donaciite za nau~-ni, humanitarni, kulturni, obra-zovni, zdravstveni, religiozni iza amatersko-sportski celi mo-`at da dobijat dano~ni olesnuva-wa, no samo ako se donacii dadenina javni organizacii finansira-ni od dr`avniot buxet ili na Cr-veniot krst na Makedonija. Soova, avtomatski se isklu~eni naj-golemiot broj nevladini organi-zacii, odnosno obeshrabreni sepotencijalnite donatori koi bimo`ele da gi poddr`at nevladi-nite organizacii.
�Poradi o~ekuvaweto stran-skite donacii da se namaluvaat,potrebno e pove}e da se raboti namobilizacijata na sredstva od do-ma{ni izvori�, istakna Sa{oKlekovski, izvr{en direktor naMCMS i konstatira: �Najgole-mata kritika upatena do nevladi-niot sektor e tokmu zavisnostaod stranskite donacii. Vo taa na-soka se potrebni dano~ni olesnu-vawa so koi bi se pottiknale da-no~nite obvrznici da doniraat
vo NVO. Me|utoa, postojnata da-no~na regulativa go onevozmo`u-va toa�.
Vladinite pretstavnici nevo-veduvaweto na dano~ni olesnuva-wa naj~esto go opravduvaat so�{irokite mo`nosti za zloupot-reba na ovie odredbi koi se oso-beno opasni vo zemji so i onakaslaba finansiska disciplina�.
Nevladinite organizacii sesvesni za nepovolniot imix {to epovrzan so niv. Delumno, toa e re-
zultat i na nedovolnoto poznava-we na ona {to tie go rabotat. Toapak e rezultat na nedostatokot nainformacii za nivnata rabota.
U~esnicite na tribinata sesoglasija deka e potrebna pogole-ma transparentnost i ot~etno ra-botewe na nevladinite organiza-cii {to }e prodonese da se zgole-mi doverbata vo niv, ne samo odstrana na dr`avnite instituciituku, i od celata javnost. Ova, voperspektiva mo`e da ja olesnipostapkata za inicirawe na da-no~nite izmeni koi se odnesuvaatna NVO. Predlogot {to proizle-ze od tribinata be{e vo nasoka naformirawe rabotna grupa voramkite na Ministerstvoto zapravda ili Ministerstvoto zafinansii, vo koja bi ~lenuvale ipretstavnici od nevladiniot sek-tor. Celta na rabotnata grupa bibila izmeni na pravnata i dano~-nata ramka za NVO.
�Sozdavaweto povolni fiskal-ni uslovi za razvoj na NVO netreba da se sfati kako davawe be-neficii na NVO, tuku kako pro-ces na osovremenuvawe na dano~-niot sistem na Makedonija�, veliSlavko Lazovski, od sektorot zadano~na politika pri Minis-
terstvoto za finansii. Kompara-cijata na dano~nata ramka vo Ma-kedonija so onie na zemjite odCentralna i Isto~na Evropa(Pregled na dano~nite zakoni{to imaat vlijanie vrz nevladi-nite organizacii vo Centralna iIsto~na Evropa) poka`uva dekaMakedonija lo{o stoi po skorosite pra{awa na osloboduvawata,olesnuvawata i tretmanot kaj si-te vidovi danoci. Spored Lazov-ski �ova e silen signal za vklu~u-vawe na site sili za nadminuvawena ova situacija�.
Mo`nostite za podobruvawe segledaat u{te na samiot po~etok,vo taksite (administrativni, ko-munalni i sudski) {to gi pla}aatnevladinite organizacii. Podob-ruvawata se mo`ni i vo danocitena imot; danokot na dodadenavrednost, personalniot danok nadohod, kako i kaj carinskite oslo-boduvawa za NVO. Spored Lazov-ski kaj danokot na dobivka trebada se napravat najzna~ajnite po-dobruvawa i toa vo delot na da-no~nite beneficii za donatori-te, odano~uvaweto na dohodot odstopanskite aktivnosti na NVOi odano~uvaweto na dohodot odinvesticiite.
2 JANUARI 22000033
Amerika, ako ja zememe kako reperve}e legendarnata izjava/zakanana pretsedatelot Bu{ deka �ako
ne ste so nas, toga{ ste protiv nas,� e s¢popolna so antiamerikanizam.
Ne e {ega. Ene gi iljadnici Ameri-kanci (to~na brojka ili barem pribli`-na procenka e te{ko da se dade, poradiodlukata na policijata na Va{ington dane dava takvi procenki koga se raboti zademonstracii vo glavniot grad na SAD,no odi od barem 200.000 do preku 500.000,{to najverojatno e premnogu) kaj demons-triraat po Va{ington, San Francisko,^ikago, Tampa. Na minus {est i pove}e (poto~no vo slu~ajot pomalku, neli), sob-rani vo va{ingtonskiot park pome|uspomenikot na Linkoln, zgradata na Kon-gresot i takanare~eniot �Mol�, ja otfr-laat voenata retorika na svojata vlada ibaraat moralna politika.
Vo San Francisko, {to ne e mnogu ~ud-no, znaej}i {to raja `ivee tamu, protes-tot protiv �golata agresija� vrz Irak, ka-ko {to tie ja tolkuvaat, grupa lokalnifeministki go izrazuva bukvalno, so go-li gradi. Vo Va{ington, pak, grupa odnajmalku 30.000 demonstranti (sporedprocenkite) bara da vleze vo lokalnatamornari~ka baza i da izvr{i inspekcijana oru`jeto za masovno uni{tuvawe {togo poseduvaat SAD. Normalno, toa e voe-na tajna, vleguvawe malku morgen!
Na veb-sajtovite na svetskite novin-ski agencii i ku}i, naj~esta fotografi-ja be{e demonstrantot so transparent:�ne davame krv za nafta.� Transparentote zna~aen od nekolku aspekti. Prvo, za-toa {to najverojatno ja pogoduva su{ti-nata na planiranata, a sudej}i spored s¢pogolemoto prisustvo na vojska vo Per-siskiot Zaliv i neizbe`na vojna. Iakone be{e planirano ~etivovo da odi votaa nasoka, zaedno so poslednata kriza voVenecuela, o~igledno e deka svetot odikon u{te edna golema naftena kriza, sa-mo malku obratna od krizata vo 70-titegodini od minatiot vek, a ne e tajna dekablagosostojbata na gra|anite na SAD sedol`i, vo ne mala merka, tokmu na toa{to za razlika od site nas, koi sme ve}enaviknati na cena od skoro dolar za li-tar, tie pla}aat okolu 30 denari za litarbenzin. So takva cena na benzinot i voMakedonija, ~inam, `ivotniot standardbi bil povisok.
Vtorata zna~ajna rabota koga e vo pra-{awe naftata e toa {to poleka, no si-gurno raste brojot na Amerikanci koi sesvesni deka otsustvoto, blago re~eno, na
gri`a {to re~isi bez potreba se vozatavtomobili {to tro{at �dvaeset na sto�i ne e taka dobra rabota.
Sepak, na Bu{ najverojatno mnogu po-te{ko mu pa|aat obvinuvawata za nemo-ralnosta na negovata voinstvenost.Vpro~em, toj e republikanec, a republi-kancite otsekoga{ insistirale na �mo-ralnosta� na svojata politika i na puri-tanizmot kako svetogled. Ottamu, obvi-nuvawata za dvojni standardi i za neis-provocirana agresija, ili kako {to ka`aedna tetki~ka od Florida na Si-En-En:"Vo 1990 godina imavme pravo da go na-padneme Irak. Prosto, Sadam izvr{i in-vazija na Kuvajt. Sega nemame nikakvi do-kazi za {to bilo, a na sekoj na~in se tru-dime da gi sabotirame i zaobikolimeObedinetite Narodi.�
Sli~na poraka, za nemoralnosta namo`nata vojna upati i Xesika Lang kojavo Va{ington im se obrati na demons-trantite so zborovite:
�Patot po koj odi administracijata epogre{en i nie protestirame protivtoa. Tie planiraat edna nemoralna vojnai nie toa ne smeeme da go premol~ime...Celata prikazna za vojnata, celata taaretorika se koristi kako kamufla`a naobidot da se vrati nazad postignatoto napoleto na gra|anskite prava, `enskiteprava, socijalnata pravda i ekolo{katapolitika.� Xesika Lang i Martin [in sesamo del od yvezdite od industrijata nazabava koi se priklu~ija na protestite.
Golem broj lu|e isto taka, ja obvinuva-at vlasta za obid da gi prikrie ogromni-te vnatre{ni problemi na SAD. Bu{ inegovata administracija naiduvaat na sepomalku razbirawe za kr{eweto na gra-|anskite prava na �site somnitelni� ponapadite od �edinaesetti-devetti�, zaekonomskata recesija, za prigrabuvawe-
to na site ovlastuvawa od Kongresot (za{to, apropo, Kongresot si e sam vinoven,no toa e drugo pra{awe).
Tokmu za toa, pred demonstrantite go-vore{e u{te edna slavna javna li~nost,Ron Kovik (avtor na �Roden na 4-ti Juli�,kniga po koja e snimen film so TomKruz). �Rodeni ste da si ja zemete sopstve-nata zemja nazad. Ne samo {to }e ja sopre-te vojnata, tuku }e gi smenite priorite-tite na ovaa dr`ava i }e mu ja vratite dr-`avata na narodot.�
Se razbira, Bu{ i �jastrebite� mo`atda si pomislat deka toa se samo ekstremi-te i najradikalnite protivnici na nego-vata politika. Sepak, poslednite istra-`uvawa na javnoto mislewe poka`uvaat,vo zavisnost od izvorite, deka duri i�tivkoto mnozinstvo� ve}e ne ja podr`uvanegovata voinstvenost. Taka, anketata na�Wusvik� poka`uva deka 60 otsto od ispi-tanicite, iako sakaat da mu go vidat naSadam grbot pove}e vnimanie bi posaka-le da im se posveti na nevoenite re{eni-ja.
Kako i da e, sosema e mo`no Duplove dagi proglasi, neli, ako ne se so nego, pro-tiv nego se, i SAD za del od �oskata nazloto.�
Takva mo`nost, {egata nastrana, ne
postoi, no vidlivo e i deka se pogolemdel od svetot ne e ba{ soglasen so poli-tikata na Belata Ku}a kon Irak. Vo te-kot na minatiot vikend, antivoeni de-monstracii se odr`uvaa vo Pariz, Mos-kva, Tokio, London, Istanbul i treba lida se spomne, skoro sekade na BliskiotIstok. Iako ne tolku brojni i organizi-rani od {aroliko dru{tvo na ekologis-ti, aktivisti na poleto na ~ovekoviteprava, anti-globalisti, alter-globalis-ti i anarhisti, i tie demonstracii {i-rum svetot se odraz na se poizrazenatavolja na prethodno spomnatoto �tivkomnozinstvo� da ne se poddr`i voena akci-ja protiv Irak, barem ne bez dobra pri-~ina. Vo Francija, Le Journal du Dimanche(Nedelen Vesnik) objavi istra`uvawe najavnosta koe poka`uva deka 76 otsto odispitanicite ne sakaat u~estvo na fran-cuski vojnici vo operacija predvodena odSAD. Procentite se sli~ni nasekade nazapad, kade lu|eto delumno se protiv voj-nata, a delumno, mo`ebi duri i vo pogo-lem procent sakaat vo takvata (eventual-na) vojna da gi predvodat ON, a ne Ameri-ka.
Vo Moskva go predupredija Bu{ dekaIrak ne e negoviot ran~, kako i deka�SAD se svetski terorist br. 1!� Vo To-
kio iljadnici demonstranti nosea plas-ti~ni pu{ki so cve}iwa vo cevkite. VoIstanbul aktivisti na Partijata na ze-lenite na Turcija frlaa plasti~ni pu{-ki vo kanta za smet. Demonstracii se odr-`aa i vo Geteborg, Keln i Bon.
Sekako, ne site demonstranti se cve-}iwa za mirisawe. Vo Damask, na primer,
demonstrantite izvikuvaa �Sada-me, te sakame, spr`i go TelAviv.�
I dodeka nevladiniot sektori site miroqubivi lu|e vo sve-tot se digaat da go izrazat svoetonesoglasuvawe so noviot kon-flikt, vo Makedonija nikomuni{to.
Taka obi~no biduva. Iako zavreme na bezbednosnata kriza voMakedonija dejstvuvaa nekolkuantivoeni kampawi - da gi spom-neme samo Peace Unlimitedna Ci-vil i �Dosta e!� kako antivoenakoalicija pod kapata na FIO-OM - denes tie se nevoobi~aenotivki. Nivniot pacifizam, iz-gleda, e od ad hok tip. Re{i gosvojot problem i odi na spiewe.
Najgolemiot problem e vo toa{to, iako na{iot NVO sektorvo princip e globalisti~ki (za{to ne se samite vinovni, nitupak, ne{to gi obvinuvame, oti
donatorite glavno se vladini agencii odstranstvo, koi po definicija se zastap-nici na neo-liberalniot svetogled), glo-balnite sostojbi mnogu malku go intere-siraat. Vojnata e o~igledno sosema nein-teresna ako se slu~uva nadvor od sopstve-niot dvor.
Mo`ebi postoi strav od gubewe na do-natorskite fondovi. Okej, strav e presi-len zbor, no zagri`enost sekako- da. Do-nekade toa e posledica od voobi~aenatapraksa na Zapadot sekoe nesoglasuvaweso tamo{nata politika da se sfati kakoapriori anti-zapadno ~uvstvo. Isto kako{to ne mo`e da se stavi znak na raven-stvo pome|u sprotivstavuvaweto na voj-nata so Irak, so poddr{kata za Sadam,koj, kako {to re~e neodamna Stojan Ce-rovi} vo belgradsko �Vreme�, �}e mora dase zadovoli samo so pomo{ta i milostaAlahova�.
Vsu{nost, sostojbata ne e bitno poi-nakva nikade na Balkanot. [teta! Zamis-lete si kolkava bi bila te`inata na po-vikot za mir, a protiv vojnata {to mu sesprema na Irak, koga toj bi pristignalod region koj vo poslednite desetina go-dini skoro i da ne znae za ne{to drugo.
Pax vobiscum, ili {to bi se reklo, MIRso vas!
Svetot e protiv vojnata {to mu se zakanuva na Irak od SAD
NVO baraat dano~ni olesnuvawa
Poradi o~ekuvawetostranskite donacii da senamaluvaat, potrebno epove}e da se raboti na
mobilizacijata na sredst-va od doma{ni izvori
Transparentnosta vo rabotata - glaven adut
GONCA JAKOVLEVSKA
Budi se Istok i ZapadDEJAN GEORGIEVSKI
Xesika Lang i Martin [inse samo del od yvezdite od in-
dustrijata na zabava koi sepriklu~ija na protestite
Kakvi mo`nosti za vrabotuvawe nudi NVO sektorot?Vo na{ata zemja vo NVO sektorot rabotat samo 0,6% od vkup-
niot broj na vraboteni, a prosekot vo zemjite vo tranzicija eokolu 4% (vo razvienite zemji: 6%) ili do polniot svoj razvoj,vo ovoj sektor treba da se vrabotat u{te 18.000 do 25.000 lu|e.Samo u{te eden ilustrativen primer: spored Me|unarodniotcentar za neprofitno pravo (ICNL) - Budimpe{ta vo kompar-ativnata studijata: ,,Pregled na dano~nite zakoni koi vlijaatvrz nevladinite organizacii vo Centralna i Isto~na Evropa�,izgotvena vo septemvri 2001 godina, Republika Makedonijame|u ovie 14 zemji go zazema najniskoto mesto. Da potsetimedeka, samo pred 12- 15 godini, me|u ovie zemji bevme lideri.
Gospodine Mil~in, novatavlada na premierot Crven-
kovski go tro{i tretiot mesecod konstituiraweto. Kako goocenuvate dosega{niot anga`-man na vladinata koalicija iona {to e napraveno za ovoj kusperiod?
- O~ekuvawata se ogromni itie se rezultat na o~ajni~katapotreba na gra|anite da vidatsvetlina vo tunelot, kako i navetuvawata izgovoreni vo kam-pawata. No, se poka`uva deka{tetite {to gi nasledi vlada-ta na Crvenkovski gi nadminu-vaat i najpesimisti~nite ocen-ki. I sega se postavuva pra{a-weto: Ima li Vladata strategi-ja za spravuvawe so krizata? ]eja prezeme li inicijativata ili}e ostane zaglavena vo nemo`-nosta da odgovori na site bara-wa, koi naj~esto imaat oblik naiznuduvawa i zakani, i so koiVladata e bombardirana od raz-ni strani? ]e bide li taa vosostojba da dejstvuva kako ednotelo ili partiite od vladinatakoalicija }e se gri`at pred s¡za svoite parcijalni partiskii etni~ki interesi i taka sekojobid da se izgradi strategija }ego razdrobuvaat vo zbir protiv-re~ni taktiki za pribirawekratkoro~ni profiti? Zada-~ata e isklu~itelno te{ka,za{to vo mo{ne kratok roktreba da se izvr{i sanacija na{tetite, da se stabilizira dr-`avata i da se sprovedat refor-mite. Novata Vlada e neospor-no podobra od prethodnata, nose pla{am deka toa nema da bi-de dovolno. Taa treba da bidere~isi bezgre{na.
Kolku ste zadovolni od kad-rovskite re{enija {to se po-nudija za popolnuvawe na viso-ki dr`avnifuncii i kol-ku tie mo`atda odgovoratna predizvici-te veteni voizbornata kam-pawa?
- Vo javnostave}e bea izne-seni kriti~kistavovi za ne-koi kadrovskire{enija koine gi zadovolu-vaat kriteriu-mite na stru~-nosta i kompe-tentnosta. Zanekoi bi mo`e-lo da se ka`e ideka se skanda-lozni. Prepoz-natlivi se par-tiskiot klien-telizam i kon-vertitstvoto,zadovoluvawe-to na regional-nite (provin-cijalnite?) in-teresi, rod-ninskite i de-lovnite vrski -soo~eni sme soefektot �ve}evideno�. Zavolja na visti-nata, treba dase ka`e deka ova s¡ u{te ne edominantno, no na vlasta trebada £ se predo~i razo~aruvawe-to {to go predizvikaa nekoikadrovski re{enija. Vo ednosvoe intervju, premierot seobide da n¡ ute{i so objasnuva-weto deka funkcionerite,vklu~itelno i ministrite, bi-le samo �ve-de�, odnosno vr{i-teli na dol`nosta. Slaba ute-ha! Institucionalnata izgrad-ba e eden od prioritetite naMakedonija. Kadrovskata poli-tika bi trebalo da go ima ovapredvid i da gi eliminira pri-
tisocite i pazarewata koi gipopolnuvaat foteljite vo in-stituciite koi se na rabot odkolaps. Ne gledam deka vlade-ja~kite partii imaat konsenzusokolu ova pra{awe.
Eden od osnovnite stolbovi,na koi {to se temeli vladinataprograma e borbata protiv or-ganiziraniot kriminal i ko-rupcijata. Dali prepoznavateelementi na politi~ki lin~ vonajnovite apsewa na porane{-ni funkcioneri od prethodna-ta vlast, kako {to tvrdi opozi-cijata?
- O~igledno, korumpiranatai kriminaliziranata vrhu{kana opozicijata e pove}e od iz-nenadena poradi re{enosta navlasta da se spravi so organi-ziraniot kriminal i korupci-jata. No, posledniot zbor sepak}e go imaat sudovite i toa }ebide i proverka na kompeten-
tnosta i nep-ristrasnostana na{eto sud-stvo. Duri to-ga{ }e mo`emeda ja procenimei izdr`anostana vladinataakcija. Zasega,ne prepoznavamelementi na po-liti~ki lin~.Naprotiv, mis-lam deka akci-jata se vodikrajno pretpaz-livo, ako seima predvidstepenot na ko-rumpiranosta ikriminalizi-ranosta navlasta koja giizgubi izbori-te. Zna~i, o~e-kuvam akcijatana aktuelnatavlast da ne seograni~i nafinansiskiotkriminal, tukuda gi opfati iprislu{uvawe-to, zasedata kajA r a ~ i n o v o ,ubistvoto voKondovo...
Veruvate lideka aktuelna-
ta vladeja~kata politi~ka no-menklatura }e mo`e da se spra-vi so kriminalot vo sopstveni-te redovi?
- Premnogu dolgo vo Makedo-nija ostanuvavme na nivoto naveruvawa vo vlasta, ovaa ilionaa. Nitu edna vlast ne e imu-na na zloupotrebi. Zna~i, neveruvam vo nomenklaturi, panitu vo aktuelnata. Znam samodeka e neophodno da se izgradatsilni institucionalni meha-nizmi za kontrola na vlasta. Ivlasta mora da u~estvuva vo tojproces i da go olesni. Dokolku
se obide da go opstruira, }e mo-rame da ja prinudime. A za toa epotrebna budna i mo}na javnostkoja }e reagira navreme. Zadoc-netata mudrost, a kaj nas s¡ u{-te ima lu|e koi pri site re`i-mi profitiraat od takvatamudrost, skapo n¡ ~ine{e.
Za vreme na parlamentarni-te izbori, VMRO-DPMNE goobvini NVO sektorot deka sestavil vo funkcija na toga{na-ta opozicija. Kolku vakvitetezi mo`at da najdat potkrepavo toa {to nekolku eksponira-ni li~nosti od nevladinite or-ganizacii se najdoa na kadrov-skite listi na sega{natavlast?
- Nekolkute isklu~oci, koimo`at da se izbrojat na prsti-te od ednata raka, samo go pot-vrduvaat praviloto deka na{i-te partii ne razbiraat {to enevladin sektor. Jasno e dekaduri ni site partii zaedno ne-maat dovolno stru~ni kadri zada mo`at uspe{no da se soo~atso kompleksnite zada~i i isku-{enija pred koi e ispravenaMakedonija. Spored toa, sekojavlast koja saka da bide efikas-na i efektivna bi morala da sepotpre i na lu|e koi se afir-mirale nadvor od partiskitekanali i kuloari. Uspehot naovaa Vlada }e zavisi i od toakolku }e uspee ekskluzivnostada ja zameni so inkluzivnost.
Vladata mu ponudi partner-ski odnos na civilniot sektor.Kolku vakvite zaemni relaciimo`at da ja namalat ostricatana nevladinite organizacii vonivnata namera i natamu dapretstavuvaat korektiv na po-tezite na vlasta?
- Bi bilo nerazumno da se ig-norira rizikot koj proizlegu-va od �lukavosta� na vlasta. No,barem zasega, �qubovta� navlasta kon nevladiniot sektorne e tolku silna za da se pla{i-me deka mo`e da go �progolta�ili da mu gi namali kriti~ki-te i korektivnite kapaciteti.Toa sepak, zavisi pred s¡ od ve-}e dostignatiot stepen na zre-lost i samosvest na nevladini-ot sektor kaj nas. Ne mo`eme daizbegame od odgovornosta {tove}e ja prezedovme.
I pokraj jasnata opredelba,novata vlast kako sepak da ne-ma jasna i precizna strategijaza najavenata sorabotka so nev-ladiniot sektor. Me|u drugoto,taa na primer, ne e podgotvenavo dogledno vreme da napravipore{itelen is~ekor okolumenuvaweto na postojnata za-konska regulativa za zdru`eni-jata na gra|ani i fondacii,osobeno vo domenot na dano~na-ta politika?
- Nepodgotvenosta na Vlada-ta da sozdade popovolna pravnai dano~na ramka za neprofit-niot sektor e ve}e detektira-na. Poznati se i problemite voodnosite so me|unarodnite do-natori, za koi carinite i dano-cite za donacii se neprifatli-vi kako dvojno odano~uvawe.Carineweto i odano~uvawetona nevladiniot sektor kaj naspotsetuva na mengemeto {tosvoevremeno go vovede Tu|ma-noviot re`im vo Hrvatska. Nemo`e nevladiniot sektor da setretira kako krava molznicaod koja }e se polni buxetot.Toa }e gi destimulira me|una-rodnite donatori da baraat im-plementatori me|u doma{niteNVO, }e gi obeshrabri da kupu-vaat doma{ni proizvodi i dakoristat doma{ni kapaciteti,da anga`iraat doma{ni ek-sperti. [tetata }e bide pogo-lema od }arot, toa }e mu go ob-jasnime na g-not Go{ev i na ne-govite dano~nici i carinici,koi �treniraat strogost� vrzneprofitniot sektor i krajnorestriktivno gi primenuvaat ipostojnite uredbi za oslobodu-vawe od carina.
Kako pretstavnik na nevla-diniot sektor i prv ~ovek naFondacijata Institut otvore-no op{testvo Makedonija, vokoja nasoka spored vas, treba dase dvi`at gra|anskite asocija-cii vo dr`avava. Ili pokon-kretno, koi se prioritetite natretiot sektor vo dr`avava voslednite edinaeset meseci?
- Borbata protiv korupcijatai organiziraniot kriminal,razvojot na lokalnata demokra-tija i demilitarizacijata na op-{testvoto (ne na dr`avata!), os-tanuvaat i ponatamu na{i prio-
riteti. Monitoringot na vlada-ta e del od �Gra|anskata plat-forma za mir i stabilnost�.Nevladinite organizacii sevklu~eni i vo brojni reformskizafati vo obrazovanieto, kultu-rata, informiraweto. Bitnatapromena {to ja donese 2002-tagodina e anga`manot na nevla-dinite organizacii vo artiku-liraweto na stavovite na gra|a-nite i nivnoto zastapuvawepred vlasta i pred pretstavni-cite na me|unarodnata zaednica.Se razbira, toabara{e i barazajaknuvawe nakapacitetitena nevladiniotsektor vo ob-lasti koi do ne-odamna partii-te gi smetaa zaneprikosnove-no svoi.
FIOOM po-leka, no sigur-no zaedno sof o n d a c i i t ekoi go poddr-`uvaat razvo-jot na mediumi-te aktivno sevklu~uva vo re-formite na jav-niot servis.Dali ste zado-volen so po~et-nite aktivnos-ti na novoto rakovodstvo voMRTV i smetate li deka novatavlast e re{itelna vo nameriteda sprovede seriozni reformivo ovaa informativna ku}a?
- FIOOM se opredeli da japomogne transformacijata naMRTV od dr`aven, {to kaj naszna~e{e vladin, vo javen ser-vis. Vsu{nost, FIOOM ja fi-nansira rabotata na eden ek-spertski tim koj raboti na pot-rebnite pravni akti, imaj}i gipredvid neophodnite izmeni vozakonskata ramka so koja se re-gulira informativnata sferakaj nas. Se ~ini deka postoicvrsta opredelba za reformi ideka procesot se odviva javno.
Globalizacijata koja me|udrugite vo svetot ja zagovara, ija sproveduva i osnova~ot naFIOOM, Xorx Soros, prediz-
vikuva najrazli~ni debati i is-klu~itelno podeleni mislewa.Kakva e Va{ata percepcija zaovoj proces ?
- Za mene pra{aweto ne glasiDALI globalizacija, tukuKAKVA globalizacija. A ona{to mi e blisko vo tekstovitena Soros za globalizacijata enegovata kritika na tn. funda-mentalisti~ki kapitalizam inegovite zalo`bi za reafirma-cija na ulogata na Obedinetitenacii.
Vo ovoj kontekst, stignuvamei do Evropskata unija i opre-delbata na Makedonija da se in-tegrira vo nea. Kakva strategi-ja treba da izgradime vo situa-cija koga ni EU se ~ini deka ne-ma jasna politika vo odnos natakanare~eniot Zapaden Bal-kan?
- Najprvin treba da si priz-naeme deka nemame strategija.
Nie imame samo dobra volja,odnosno politi~ka dek-
laracija. Se ~ini ideka imamei op{te-
stven i poli-ti~ki konsen-
zus okolu `el-bata, iako ne e si-gurno deka siteimame isti o~eku-vawa od ~lenuva-weto vo EU. Ne esigurno ni deka
imame konsenzusokolu toa koja e ce-nata {to treba da ja
platime. Pove}e od si-gurno e deka nemame kon-
senzus za distribucijatana obvrskite {to treba da
gi ispolnime. Na primer, jas-no e deka so tolku organizirankriminal i so tolku ilegalnooru`je Makedonija nema {ansida vleze vo EU. Imame li niekonsenzus okolu toa deka kri-minalcite nema da mo`at dasmetaat na politi~ka ili et-ni~ka kamufla`a vo odbranatana nivnata ambicija Makedoni-ja da ostane zalo`nik na Divi-ot balkanski zapad? Imame linie konsenzus okolu toa dekagranicite treba da bidat pro-odni za gra|anite, a neproodniza banditite? I taka natamu itaka natamu. Makedonija }e sta-ne evropska koga }e stane nor-malna dr`ava. A s¡ u{te nikoj
na gra|anite naM a k e d o n i j a ,bez zaobikolu-vawe i {ikal-kavewe, ne imsoop{til {tos¡ treba da nap-ravime za dastaneme nor-malna dr`ava.Odnosno, dekapravnata dr`a-va e dr`ava vokoja vladeeramnote`a napravata i ob-vrskite.
Me|u mnogub-rojnite obvi-nuvawa na adre-sa na FIOOMstignuvaat ionie deka ovaaFondacija gipottiknuva de-
zintegrativnite procesi vo dr-`avava poddr`uvaj}i go multi-kulturalizmot...
- Multikulturalizam i de-zintegracija!? Zar s¡ u{te imalu|e koi mislat deka na{iotproblem le`i vo multikultura-lizmot?! Zar s¡ u{te ima takvikoi veruvaat deka kulturnataasimilacija vodi vo integraci-ja? Vo toa ve}e ne veruvaat nivo Francija, zemjata vo koja do-minira{e teorijata i praksatana nacijata - dr`ava, sozdadenai vrz asimilacija! Duri i bal-kanskite dr`avi, na{ite sose-di, po~naa da sfa}aat deka mul-tikulturalizmot e neizbe`en.Od kade kaj Makedoncite, `rt-vi na asimilatorskite prakti-ki na balkanskite imperijaliz-mi, idejata deka multikultura-lizmot e izvor na zloto?
22000033 JANUARI 3
Intervju Vladimir Mil~in, direktor na Institutot otvoreno op{testvo, za vlasta, NVO ...
GORDANA DUVWAKBILJANA BEJKOVA
Vladata treba da bide re~isi bezgre{na!
,,Ne veruvam vo nomen-klaturi, pa nitu vo ak-tuelnata i znam samodeka e neophodno da se
izgradat silni institu-cionalni mehanizmi zakontrola na vlasta koj
mora da u~estvuva vo tojproces i da go olesni
Na vlasta treba da £ se predo~i razo~aruvaweto {to go predizvikaa nekoi kadrovski re{enija
,,
,,Barem zasega, �qubovta�na vlasta kon nevladi-niot sektor ne e tolkusilna za da se pla{imedeka mo`e da go �pro-golta� ili da mu gi na-mali kriti~kite i ko-rektivnite kapaciteti
,,
Zasega, ne prepoznavam ele-menti na politi~ki lin~, ak-cijata se vodi krajno pretpaz-
livo, ako se ima predvid stepe-not na korumpiranosta i kri-minaliziranosta na vlasta ko-
ja gi izgubi izborite� �G-not Go{ev, negovite
dano~nici i carinici�treniraat strogost� vrzneprofitniot sektor ikrajno restriktivno giprimenuvaat i postojni-te uredbi za osloboduva-
we od carina
Nad 1500 vraboteni, preku 700 honorar-ci, 98 otsto amortizirana oprema, ne-
dostig na finansii, zastaren menaxerskisistem, ekonomska neefikasnost i predi-menzioniranost, politi~ka zavisnost.Nakratko, ova e dene{nata MakedonskaRadio Televizija.
Osven nea vo Makedonija ima u{te dvasistema koi se nasledeni i neizmeneti sogodini: �Nova Makedonija� i t.n.r. lokal-na javna radiodifuzija vo koja se vbrojuva-at 29 lokalni radiostanici. I ovie dvasistema se so nizok rejting, potpolno nee-fikasni i vo te{ki finansiski proble-mi.
Poseben slu~aj e Makedonskata Infor-mativna Agencija, koja e formirana kakodr`avna agencija vo momentot koga sitesvetski dr`avni agencii se privatiziraaili prestanaa da postojat. MIA, isto ka-ko i prethodno nabroenite sistemi, be{esamo alka vo propagandnata ma{inerijana vlasta naso~ena kon vnatre.
Ako se zeme predvid i krajnata segmen-tiranost na mediumskiot pazar kreiranapred s¢ zaradi zadocneto-to nosewe na Zakonot zaradiodifuzija i negovotoneprimenuvawe, izleguvadeka iako ovie xinovi sena kolena, nivnata uloga es¢ u{te pregolema. Tiepretstavuvaat gravitaci-ski crni dupki, koi pora-di svojata masivnost zna-~itelno go iskrivuvaatmediumskiot prostor sotendencija na negovo pro-goltuvawe. Bez re{avawena nivniot finalen sta-tus ne mo`e da se zboruvaza nikakov napredok vomediumite kaj nas. Osobe-no vo sferata na radiodi-fuznite mediumi.
Site tie imaat zaed-ni~ki svojstva:
- predimenzionirani se, go naru{uvaatpazarot, pretstavuvaat socijalni ustano-vi, ekonomski se zavisni i neefikasni,kontrolirani se od dr`avata, imaat pre-te`no propagandna funkcija, imaat zasta-ren menaxerski model, imaat ogromen re-sursen kapacitet, se so nere{en statusili bez opravdanie za nivniot sega{napozicija, ne ja ispolnuvaat svojata pri-marna funkcija i- da ja slu`at javnosta nanepristrasen na~in.
No, sekoj od niv bara poinakvo re{enie.Kako i da e razvojot na mediumite e tes-
no vrzan so razvojot na demokratskiotproces vo op{testvoto i e vrzan so pov-ratna sprega. Za `al, zastojot na demokra-tizacijata na makedonskoto op{testvo seodrazi i na zastojot na razvojot na celo-kupniot mediumski prostor.
Iako po 1990 godina formalno, a po1994-95 godina i prakti~no, se pojavi novkompenzatoren mehanizam na dr`avnatavistina-privatnite mediumi. Iako toa vopo~etokot go razbi dr`avniot monopolnad vistinata so tek na vreme otide vodruga krajnost. Predizvika zastra{uva~-ka segmentiranost na mediumskiot pros-tor i kako kraen rezultat go urnisa kva-litetot na novinarskata rabota. Mobili-ziraj}i ogromen del na rabotna sila, ko-ja{to mo`e da se re~e deka e sobrana odpazarot na rabotna sila re~isi bez nikak-vi kriteriumi, obu~uvana ad hok vo redak-ciite vo koi rabotela i pritisnati odkvazi-pazarnata logika forsirana od pa-zarniot fundamentalizam, ogromen del odovie mediumi stanaa simplificiran od-raz vo ogledalo na dr`avnite - odnosnoprerasnaa vo paradr`avni.
Cvrstata kontrola vrz dr`avnite me-diumi, nivnata krutost i nedozvoluvawe-to na vnatre{nata pluralnost gi vturnapoliti~kite partii i nivnite klienti voizdava~ko mediumski avanturizam - pod-metnuvawe na partiskite, a ~esto pati ina li~nite interesi kako interes na jav-nosta i ambicija istata taa javnost da sepostroi zad odredena grupacija ili poedi-nec- preku formirawe na privatni mega-foni maskirani vo mainstrim mediumi.
I kako {to nekoga{nata pretoriojan-ska garda otkri deka vo sebe ja ima mo}tada sozdava i turka carevi, taka i makedon-
skata finansisko-politi~ka elita otkrideka ima mo`nost da se artikulira vo jav-nosta preku medium {to go kontroli-ra.Zapo~na multiplikacijata na mediumikoja sozdade tolkava konkurencija {to pa-zarot ednostavno ne mo`e da ja izdr`i. Re-zultat na ovie politi~ki proekti maski-rani vo televizii i vesnici e niskoto ni-vo na doverba na publikata vo niv i nelo-jalnata konkurencija {to ja trpat onieprivatni mediumi koi se soo~eni samo sopazarot i se nao|aat me|u ~ekanot na dr-`avniot intervencionizam i nakovalnatana privatno-partiskiot.
Vo celiot ovoj proces, pra-mediumiteMTV i �Nova Makedonija� poslu`ija kakoembrioni i vo uredni~ko-kadrovska i votehni~ka smisla za ra|awe na novite me-diumi. Vo najnovo vreme, ili ajde da re~e-me vo noviot milenium, tie ve}e pretsta-vuvaat nepotrebni le{evi od koi najraz-li~ni strvinari se obiduvaat da iskolva-at s¢ {to mo`at i vo materijalna smisla.Takva e logikata na stopiranata privati-zacija na �Nova Makedonija� i takva e lo-gikata na uni{tuvaweto na MRT i prekutehnikata {to dobivala noze i preku nep-
ribiraweto na radiodi-fuznata taksa.
Za `al, makedonskatapluralizacija na mediu-mite ode{e po povr{inai vo brojnost namesto vodlabo~ina, zatoa {to lo-gikata na mediumskiotrazvoj be{e primarno ne-mediumska. Toa be{e lo-gika na politi~ki odnosiso javnost, no bez sofis-ticiranost. Na krajot oddenot makedonskite me-diumi zavr{uvaat soprokletstvoto da im slu-`at na centrite za mo},namesto na publikata.
Dr`avnite mediumizaradi inertnosta se naj-doa vo situacija na �golo�
postoewe li{eno od sekakva realna fun-kcija. Stanaa skapi paraziti i prerasnaavo socijalni ustanovi. Nivnoto neprome-neto egzistirawe ima tendencija da go do-uni{ti i ona {to e ostanato od pazarot ida predizvikuva natamo{ni lomovi. Oddruga strana nitu eden od privatnite me-diumi ne mo`e da se meri so niv po nivni-te produkciski kapaciteti. A, krajniotinteres na publikata e produkcijata, kakona informativni, taka i na zabavni i dru-gi sodr`ini.
Makedonskiot mediumski prostor preds¢ zaradi lo{ata mediumska politika enesposoben da vospostavi kakvi - takvikriteriumi za kvalitetna produkcija i gi
turka sopstvenite konsumenti kon drugisodr`ini. Na primer, kon pinkoidnatasodr`ina plasirana preku kabel koja imatendencija na porast.
Mediumot, a osobeno televizijata mo`eda bide emancipator na masite, no i najgo-lem moronizator. Za `al, pinkoidite jaimaat tokmu taa funkcija. Vo krajna lini-ja, od odnosot na mediumite kon politika-ta zavisi demokratizacijata na op{tes-tvoto, zastoite i vo ednata i vo drugatasfera, se tesno povrzani i bez nivno ots-tranuvawe,op{testvoto ne napreduva.
Makedonija ne e izlezena od totalitar-noto razmisluvawe. Logikata na politi~-kite partii e totalna i nivnoto te`nee-we e totalitarizirawe na s¢ {to e podnivna kontrola , kako i ekspandirawe nataa kontrola vrz s¢ {to ne e.
Pluralnosta na politi~kata scena ipluralnosta {to se preslika vo sferatana mediumite gi frli golemite sistemina kolena. No, samo tolku. Nitu tie, nituprivatnite uspeaja da izlezat od senkatana politi~kata dominacija. Staro pravi-lo e deka mediumite te`neat kon nezavis-nost, no deka taa nezavisnost re~isi nika-de ne ja postignale i deka toa e borba kojasekojdnevno se vodi. Osnovna tendencijana mediumite e da se emancipiraat od po-liti~ko finansiskata uslovenost, a napoliti~kiot faktor da ja obezbedi kon-trolata vrz niv. Kaj nas taa borba ne pos-toi od prosta pri~ina {to politikata imediumite se edno i zatoa ne mo`e da sezboruva za nikakva emancipacija. Zatoamakedonskite novinari qubat da ka`atdeka nezavisno novinarstvoto ne postoinikade vo svetot i deka mo`e da zboruva-me samo za profesionalnost (nebare tiedve raboti postojat vo dva paralelni uni-verzuma, a vo su{tina na sekojdnevnoprakti~no nivo naj~esto se edno isto- t.e.borbata za profesionalnost mnogu ~estoe borba za nezavisnost). Vsu{nost, taa te-za e profesionalna kapitulacija pred ra-botodavecot, bez razlika dali toj e dr`a-vata ili privatnikot.
I taka poleka, po poleka doa|ame do pa-rite, a so toa i do funkcioniraweto naceliot informativen sistem.
4 JANUARI 22000033
ROBERTO BELI^ANECMakedonskiot mediumski
prostor zaradi lo{ata medi-umska politika e nesposobenda vospostavi kakvi - takvikriteriumi za kvalitetna
produkcija
Publikata me|u ~ekanot i nakovalnata
Transformacija na dr`avnite mediumi
Hrvatskata televizija imanov zakon koj vospostavi
sistem na dvojno menaxirawena ku}ata : so direktor i gla-ven urednik. Edniot go izbi-ra sobranieto, a drugiot up-ravniot odbor na HTV, i ed-niot i drugiot imaat jasnorazgrani~eni ovlastuvawa.Posle edna godina od prime-nata na ovoj model, iako sepodobri programata na HTV igo minimizirap o l i t i ~ k o t ovlijanie vrz in-formativnataprograma, dojdedo sudir me|u no-sitelite na oviefunkcii i toa go blokira{enormalnoto rabotewe na ku-}ata. Vo ovoj moment, vo Hr-vatska se razgleduvaat nekol-ku varijanti za promena na
Zakonot za HTV so koj bi seovozmo`ilo otstranuvawe navlijanieto na li~nite suetivo funkcioniraweto na HTV.Se baraat institucionalizi-rani modeli za re{avawe naidnite mo`ni konfliktnisituacii.
Televizija Kosovo e reor-ganizirana od nula, zatoa {topoliti~kite uslovi, odnosnofunkcionirweto na Kosovo
kako protekto-rat ovozmo`ipreorganizira-we i tehni~kotehnolo{ko nap-reduvawe. RTK epod zapaden me-
naxment i nejzinoto dimenzi-onirawe na 400-600 vrabote-ni, iako poka`uva kolkava bitrebalo i kako bi trebalo dafunkcionira edna javna ra-
dio-televizija na krajot odprocesot, sepak, takov procesna transformacija ne mo`eda bide iskustvo, koe e pri-menlivo vo dr`ava so polnsuverenitet i vospostavenpraven poredok. Sepak, toa einstalirawe na demokratskisistemi pod diktat vo najdob-ra kromvelijanska tradicija.
RTS ( Radio televizija Sr-bija) e vo najsli~na situacijaso MRTV i se soo~uva so sli~-ni problemi. Sli~na medium-ska okolina, sli~en vnatre-{en sistem na organizacija,nizok rejting i ogromna prev-
rabotenost, kako i nesposob-nosta da se sobere pretplata-ta. RTS vo momentov treba daotpu{ti okolu 4000 lu|e.Procesot na reorganizacijabe{e koordiniran od OBSEi trae{e okolu edna i pol go-dina. Seto toa be{e sledenoso donesuvawe na nov zakon zaradiodifuzija koj s¢ u{te nee profunkcioniran. Vo ovojtranzitoren period be{eukinata pretplatata, no segapovtorno se vra}a. Za razlikaod porano koga pretplatatabe{e del od smetkata za stru-ja, sega dr`avata odlu~i daraspi{e tender za komerci-jalna firma, koja{to }e ja so-bira pretplatata.
Kako i da e, procesot natransformacija do sega e za-vr{en samo vo Polska. Vo si-te drugi tranzicioni zemji
nesposobnosta na politi~a-rite da se otka`at od kontro-lata vrz dr`avnite televiziiod niv napravi zastareni me-diumi so nizok rejting i odnikakva politi~ka korist.Tie se denes pred transfor-macija ili vo proces na tran-sformacija. Makedonija ne enikakov isklu~ok, me|utoatreba da se ima predvid deka
transformacijata ~ini pari.A, kolku pove}e se odolgovle-kuva, tolku pove}e pari sepotrebni. Zatoa site otporitreba efikasno da se skr{atod samiot po~etok.
Procesot na prilagoduvawe s¢ u{te trae
Ovie radiodifuzeri se klasi~en restl od eden zastaren sistem na infor-mirawe na javnosta. Iako se obiduvaat od petni `ili da doka`at deka se
potrebni na lokalno nivo, site istra`uvawa poka`uvaat deka nema nikakvoopravduvawe za nivno zadr`uvawe vo informativniot sistem.
Noviot zakon za lokalna samouprava i formalno gi ukinuva vo sega{naforma so toa {to ne im dozvoluva na op{tinite da formiraat mediumi.Nivniot argument deka vr{at funkcija na informirawe na javnosta vo imena lokalnata samouprava, koj mnogu ~esto go istaknuvaat, poka`uva deka tiei do sega ne bile mediumi tuku, specifi~no i zastareno sredstvo za odnosiso javnost na lokalnite samoupravi.
Sepak, zad mnogu od niv stoi solidna tradicija i relativno kvalitetno no-vinarstvo, pa zatoa mora da im se ovozmo`i da go pre`iveat procesot na re-formi i da go najdat svoeto mesto. Bilo toa da e preku model na neprofit-ni radija, nivna privatizacija, ili pak, voveduvawe vo dopisniot sistem naMTV so odredena lokalna avtonomija.
LOKALNI JAVNI RADIODIFUZERI
Iskustva: Hrvatska, Polska, Kosovo i Srbija
Vo celiot ovoj pro-ces pra-mediumiteMTV i Nova Make-donija poslu`ijakako embrioni zara|awe na novite
mediumi, i vo ured-ni~ko-kadrovska ivo tehni~ka smisla
Zastareno sredstvo za informirawe
Idejata za osnovawe na Makedonska informa-tivna agencija - MIA e od osamostojuvaweto
na dr`avava, od 1991 godina. Vo Sobranieto na Re-publika Makedonija vo 1992 godina e donesena Od-luka za nejzino formirawe. Pratenicite vo to-ga{niot sobraniski sostav zapnaa okolu izborotna v.d. direktor na agencijata, pa fatija izborite1994 godina, i se podzaboravi na obvrskata. I sega,osobeno vo toa vreme na Makedonija kako mlada, sa-mostojna i nezavisna dr`ava i be{e potrebna sa-mostojna novinska agencija za da mo`e vo zemjata iosobeno vo stranstvo da gi prenesuva paralelniteprocesi na sozdavaweto na dr`avata, na promenatana politi~kiot sistem, na gradeweto na novitesopstveni~ki i ekonomski odnosi, na razvojot napluralniot politi~ki ambient, na naporite za in-tegracija na dr`avata vo me|unarodnite procesi.
Vo 1998 godina toga{nata vlada na RepublikaMakedonija ima{e doblest ovaa ideja i potreba,kako i sobraniskata Odluka od 18 fevruari 1998godina, da ja realizira vo praktika. Be{e iskoris-tena zakonskata mo`nost bez u~estvo na Sobranie-to da formira javni pretprijatija. Zatoa MIA japo~na svojata rabota i s¢ u{te e registrirana kakojavno pretprijatie. U{te toga{ planot be{e mno-
gu brzo po po~etokot na nejzinata rabota, taa soOdluka na vladata da se preregistrira, odnosno dase transformira vo akcionersko dru{tvo. So tak-viot karakter Makedonskata novinska agencija }ego dobie{e potrebniot demokratski imix na neza-visnost i na nu`na distanca od vlasta. No, vo izmi-native godini toa ne e ostvareno. Narednata cel nanatamo{niot razvoj na MIA kako edinstvena no-vinska agencija so kvalitetni standardi za edna no-vinska agencija e taa da ja izvr{i ovaa nu`na de-mokratska transformacija od javno pretprijatievo akcionersko dru{tvo. Se razbira, vo po~etokotdr`avata }e bide sopstvenik na najgolemiot del odnejzinite akcii. No, sepak, edna takva sopstveni~-ka postavenost }e ovozmo`i sloboden pristap doakciite na Agencijata na sekoj koj }e go posaka spo-red berzanskite i sopstveni~kite kriteriumi napazarniot ekonomski ambient.
Najgolemiot del od novinskite agencii na zemji-te na monizmot, na zemjite vo tranzicija go imaatprifateno tokmu ovoj model na postavenost na po-rane{nite dr`avni novinski agencii. No, ne samoovie zemji tuku voop{to i vo site drugi evropskidr`avi od takanare~enite mali ili sredni dr`avipo teritorija i naselenie poradi maliot broj na
korisnicite na nivnite uslugi ne mo`at finansi-ski pazarno da opstojat. Tamo{nite vladi i dr`av-nite institucii na tamo{nite zemji imaj}i vopredvid zna~eweto na nacionalnite novinski agen-cii, ne se nivni direktni sopstvenici. No, zatoapak tie agenciskite uslugi kako {to se vestite,biltenite, istra`uvawata i analizite ne samo {tozadol`itelno gi kupuvaat od mati~nite agencii natie zemji, tuku gi pla}aat i mnogukratno poskapootkolku {to e cenata na agenciskata usluga za me-diumite. Edinstvena cel i namera e novinskataagencija da go zadr`i imixot na nezavisna, nedr-`avna, no vo isto vreme dr`avata posebno finan-siski gi pomaga so cel agenciite da si gi obavuvaatsvoite funkcii.
I ne samo malite dr`avi. Takov e primerot i soGermanija. Germanskata novinska agencija DPA nee dr`avna agencija, no zatoa pak germanskata vlada,desetkratno gi pla}a nejzinite uslugi, i toa ne gokrijat nitu germanskata vlada, nitu germanskatanovinska agencija. Vladata na Germanija go znaezna~eweto na novinskata agencija, a od druga stra-na saka da £ obezbedi dovolno finansii taa da fun-kcionira, a pritoa da ne go zagrozi nejziniot imixna nezavisen medium.
Tokmu od vakvite evropski iskustva i za Make-donskata informativna agencija makedonskiot pa-zar e premal za da mo`e taa ekonomski da opstoi.No, zatoa pak, dr`avnite institucii, pred s¢ Vla-data, ministerstvata, javnite pretprijatija i sitedrugi institucii bi trebalo da ja imaat moralnataobvrska, da se pretplatat na servisite na MIA, dabidat nejzini redovni, odnosno trajni korisnici{to na Agencijata }e £ obezbedi permanentno fi-nansisko servisirawe i nejzina normalna funkcija,}e gi obezbedi i razvojnite komponenti so pro{i-ruvawe na novinarskiot sostav, i osobeno na dopis-ni~kata mre`a vo Makedonija i vo stranstvo. A voistovreme postepeno dr`avata }e ima mo`nost pre-ku berzata da ottu|uva del od dr`avnite akcii so{to Makedonskata novinska agencija postojano }ego podobruva svojot demokratski i nezavisen imix.Edna vakva postavenost na MIA i na drugite medi-umi vo Makedonija i vo stranstvo }e i ovozmo`i ipokvaliteten servis i poevtini, do stepen na bes-platni uslugi. Zna~i, spored primerot na najgole-miot broj evropski dr`avi so demokratski tradi-cija, no i na pove}eto zemji vo tranzicija ovoj mo-del bi mo`el da bide za Makedonija najadekvaten.
(Avtorot e direktor na MIA)
JANUARI 22000033 5
Kakov model na dr`avna informativna agencija £ e potreben na Makedonija
ZORAN IVANOVMIA treba da se transformira
vo akcionersko dru{tvo
Proda`bata na najgolemata novin-sko-izdava~ka ku}a kaj nas,
NIP�Nova Makedonija� }e ostane zapa-metena kako eden od najgolemite medi-umski skandali i primer za kriminalnaprivatizacija, no i kako dokaz deka nizpravna procedura i preku instituciitena sistemot mo`e da se prati jasen sig-nal na site doma{ni i stranski investi-tori, sega{ni i potencijalni, deka ovaadr`ava ne e Kolumbija, ili �El dorado�za perewe valkan doma{en ili stranskikapital, tuku mo`no profitabilno in-vesticisko podra~je.
[to zna~at mediumite, posebno ako sezemat pod svoe, go znaat i gopo~uvtsvuvale site vladi itokmu ottamu afinitetotda se ima sopstveni~katakontrola vrz niv. Vladata{to zamina, toa go ostvarivo start so �Nova Makedo-nija�, preku nominacijata nanovinskata ku}a vo dr`avnasopstvenost i so prevzema-weto na upravuvaweto. Nopove}e od evidenten be{einteresot da go prezede vocelosna sopstvenost kapi-talot na NIP-ot, {to vostart zna~i i rezistencijana site politi~ki promenii isku{enija vo idnina. Ona{to dokraj ostanuva nejasnovo slu~ajot so proda`batana �Nova Makedonija� e zo{to se ~eka{eposledniot moment od vladeeweto i odkoi pri~ini privatizacijata be{e izve-dena tolku nestru~no i prozirno, {to odavion se gleda{e deka nejzinata revizi-ja }e se najde na vrvot na listata na pri-oritetite na privatizaciskite skanda-li ,od tipot na OKTA, �Makedonija ta-bak� i drugi sli~ni na niv.
Prikaznata za proda`bata na NIP-ot po~na vo juni so objavuvaweto na ten-derot za proda`ba na najgolemata novin-ska ku}a kaj nas, za da celishodno, sporedzborovite na ministerot za ekonomijaIlija Filipovski, 10 dena pred tende-rot se osnova kontroverzniot slovene~-ki kozorcium �Jug storitve� so edinstve-na cel, kupuvawe na �Nova Makedonija�
Ottoga{ navamu po~nuva da se zaplet-kuva , no i da se raspletkuva klop~eto naedna prvo pani~na, potoa i krajno kom-promitira~ka privatizacija, vo kojatreba{e da se bankrotira i ispere kapi-tal vreden okolu 20 milioni evra, {tovo gotovina, {to vo imotot na izdava~-kata ku}a. Edinstveni dobitnici vo ovojfinansisko privatizacionen trilertreba{e da bidat, eks- makedonskatavlada, posebno poedine~ni partiski
strukturi od nea i del od menaxerite na�Nova Makedonija� kako i medijatorotvo igrata �Jug storitve�, a da izgubat dr-`avata Makedonija, odnosno vladata ka-ko dominanten sopstvenik na 69,76 otstood kapitalot na firmata , kako i vrabo-tenite, za koi ima{e podgotven paket za650 otpu{tawa, zadskrieni zad navodnaprekvalifikacija.
Celata nelegalna transformacijapo~na od momentot koga prodava~ot nazagubarot �Nova Makedonija�, Teloto zastrukturni reformi vo Vladata na Qup-~o Georgievski ja prifati slovene~katafirma �Jug storitve� na prakti~no neus-pe{eniot tender (samo eden interesentbez konkurentska ponuda) za kupuva~ nafirmata so kogo podocna gi �peglaa� us-
lovite za proda`ba, onaka kako {to nivim odgovara. Prvo vo javnosta bea pro-movirani nekoi socrealisti~ki frazideka firmata }e se prodade za eden do-lar samo da se zadr`at site vraboteni,potoa deka investicijata e 18,3 milionievra, za da na kraj se dogovori suma od 2,3milioni evra samo za paketot akcii oddr`avata. Vrabotenite navodno treba daostanat site na rabota, pri {to so edenkrajno somnitelen hipotekaren dogovorod 16 septemvri treba{e da se po~ne soprekvalifikacija na 650 lica, so cenana obuka od 25.000 evra po rabotnik, od-nosno da se isperat okolu 4,5 milionievra. Se razbira, seto toa kako tro{okna �Nova Makedonija�, a vo polza na obu-~uva~ot i kupuva~ot �Jug storitve�. Pri-toa, kako {to izjavi ministerot Fili-povski toga{nata vlada napravi nekol-ku �fauli� koi vo start go diskvalifi-kuvaa dogovorot, a toa e {to direktnostavi raka vo buxetot, vo dr`avnata ka-sa, za ~ii tro{oci edinstveno dozvoladava parlamentot, odnosno narodnitepratenici. Taka, vladata vrz sebe preze-de otpis i reprogramirawe na dolgovikon javni institucii i pretprijatija(Penziskiot fond ) i ESM, a osven toa
otpi{uvala pobaruvawa od akciza.Sepak, vo �Nova Makedonija� ,nitu
vlegoa, nitu izlegoa slovene~ki pari,tuku istragata, no i sledot na parite,poka`a deka celata kuporpoda`natransakcija se izvr{i so makedonski pa-ri vo najgolema merka od nepoznato po-teklo, kako i so dr`avni pari, odnosnood Agencijata za privatizacija. Imenona 20 avgust godinava, Vladata donese od-luka so koja na Agencijata za privatiza-cija i naredi od nejzinata smetka da pre-frli 134 milioni denari na smetkata na�Nova Makedonija�PRESS � vo Tutunskabanka, strogo namenski za isplata na petzaostanati plati na vrabotenite. Agen-cijata toa vo dva navrata i go pravi, na 3i na 18 septemvri, koga prefrla 120 mi-
lioni, odnosno 44,056 mili-oni denari ( vo me|uvreme30 milioni se vrateni zaplati za Ruen-Ko~ani) so{to celosno ja ispolnuvavladinata naredba. Ona {toottoga{ natamu se slu~uvase ~isto finansiski mal-verzacii na koi se u{te ra-botat inspektorite za sto-panski kriminal pri MVR.
Taka, parite za plati seizvle~eni od smetka i spo-red edni izvori so niv seplateni akciite na Agen-cijata, a spored drugi, is-prani se drugi pari vneseniod stranstvo (od Hipo alpe-adria Bankata od Avstrijaokolu 1,04 milioni evra), a
parite za plati se upotrebeni kako pok-ritie, ili depozit za zemawe krediti,delumno za pla}awe na akciite delumnoza repormaterijali i oprema. Vo sekojslu~aj, napraveni se nekolku menaxer-ski dogovori so koi �Nova Makedonija�trebalo da se zadol`i najmalku so 5 mi-lioni evra krediti, vo nekolku make-donski banki, no i so stavawe pod hipo-teka na celiot imot, pri {to }e ostanei bez imot i bez pari, vo polza na poe-dinci.
Tokmu vakviot dogovor Vladata ener-gi~no go raskina, so cel da spasi {to mo-`e da se spasi, vo me|uvreme gi uapsi naj-odgovornite potpisnici na spornite do-govori, kako generalniot direktor Ni-kola Tasev, {to ostava prostor i za ce-losna demistifikacija na ovaa valkanaprivatizaciska igra. Ona {to kone~noVladata go ka`a kako jasen i javen stav,e deka �Nova Makedonija� i pokraj s¢ ne-ma da ostane vo dr`avna sopstvenost.Vladata nema ambicii da ja zadr`i naj-starata novinska ku}a vo svoe vladenie,tuku ve}e vo januari, }e bide raspi{enme|unaroden tender, na koj }e bide pro-dadena, spored Vladata na najtranspa-renten na~in.
Transformacijata na MRT od dr`aven vojaven servis e apsoluten prioritet za
Republika Makedonija koga se vo pra{awemediumite. Toa proizleguva od nekolkufaktori:
- nejzinoto finansirawe- nejzinata pozicija vo radiodifuzniot
sistem- nejziniot produkciski potencijal- nejzinata dimenzijaMRT se finansira od javni pari, prib-
rani od gra|anite vo forma na javna dava~-ka i od proda`ba na reklami i drugi sops-tveni sredstva.Vo momentov funkcionirakako centraliziran sistem pod direktnapoliti~ka kontrola na Sobranieto na Re-publika Makedonija, odnosno pod kontrolana parlamentarnotomnozinstvo. Generalni-ot direktor ima statu-tarni i zakonski ovlas-tuvawe da ja prestroiMRT po sopstveno nao|a-we od vrvot prema dolu.MRT ima upraven odbor,koj e isto taka izbran odstrana na Sobranieto poprincip na politi~kaparticipacija na pobed-nicite na izborite, dopolnet so vnatre{-ni ~lenovi na ku}ata.
Postojnite proceduralni re{enija ipodstatutarni akti ja ustrojuvaat ku}atavo forma na pa{alak, a odgovornosta napa{ata odi kon sultanot (Sobranieto naRepublika Makedonija). Toa ja odredi ku-}ata kako dr`aven namesto javen medium.Ovaa feudalna struktura na menaxmentotpredizvika i nejzino prepolnuvawe so ra-botnici i feudalci sozdavaj}i od nea kon-tejner vo koj partiite na vlast gi trupaasvoite prekubrojni klienti-sozdavaj}i odnea monstrum so koj sega e mnogu te{ko dase izleze na kraj. Iako, MTV ne e edinstve-niot faktor {to vlijae{e za zako~uvawena mediumskata sfera vo Makedonija, taa esepak, najkrupniot edine~en i poradi povr-zanosta na drugite, nejzinoto re{avawe }edovede i do rastovaruvawe na problemitei do vospostavuvawe na novi reperi vo op-{testvoto.
Nejzinata transformacija ima ~etirisegmenti. Prviot e isfrlaweto na poli-ti~kata dominacija vrz nejzinoto rabote-we, a toa bara nejzina nova zakonska pos-tavenost i nejzino vklopuvawe vo celiotradiodifuzen sistem na Makedonija kakoramnopraven subjekt podlo`en na nadvo-re{na regulacija. Za ova e potrebna izme-na na Zakonot za radiodifuzija i vospos-tavuvawe nov sistem za izbor na menaxer-skata struktura vo ku}ata, no isto taka,obezbeduvawe na stabilen priliv na pariod radiodifuznata taksa po principot:javnite pari vo javniot sektor - parite od
reklama vo privatniot. (Ova ne zna~i to-talno eliminirawe na pravoto na prihodod reklama od javniot servis, kako {tomo`e da se ~ue vo nekoi �mediumsko-tali-banski� krugovi, tuku ograni~uvawe nareklamiraweto na nivo na koe toa nema dago naru{uva pazarot na reklama)
Vtoriot e kompletno prestruktuirawena organizaciono i finansisko nivo inejzino predimenzionirawe (Potrebna lii e na Makedonija javna televizija so triTV i isto tolku, tri Radio kanali? Sate-litski kanal? i sl.) kako i vospostavuva-we na novi proceduri vnatre vo ku}atakoi }e ja zacvrstat ureduva~kata nezavis-nost i }e obezbedat otpornost od politi~-kite pritisoci.
Tretiot e redefini-rawe na programskata{ema i vospostavuvawena sistem na povratnasprega so gleda~ite iostanatite akteri voop{testvoto za nejzinoredovno menuvawe za damo`e da im odgovori narealnite potrebi najavnosta.
^etvrto - tehni~kotehnolo{ka obnova za da mo`e da prodol-`i nepre~eno da si ja vr{i svojata fun-kcija.
Celiot ovoj proces e krajno komplici-ran i vrzan so politi~ki rizici, pred s¢zaradi toa {to po zavr{uvaweto na pro-cesot nekade okolu 800-1000 lu|e {to ho-norarci, {to redovno vraboteni }e morada zaminat nadvor od ku}ata. Eden od naj-~estite argumenti protiv pretplatatapokraj kvalitetot na programata e i per-cepcijata na naselenieto deka site ranateden kup paraziti.
Dokolku MRTV ne demonstrira volja zadlaboki rezovi ovie argumenti }e ja rastu-rat sekoja {ema za pribirawe na pretpla-tata i na krajot MRTV }e bide MRTV-a(kako {to qubi da ka`e profesorot Mar-janovi}) povlekuvaj}i gi so sebe site vra-boteni. Onoj {to }e treba da go procenuvapoliti~kiot rizik na transformacijata}e mora i ova da go presmeta i da go dodadenatovarenoto nezadovolstvo od strana naprivatnite mediumi, pa posle neka vidi{to politi~ki pove}e }e go ~ini.
Kako i da e procesot e otpo~nat i siteglavni akteri se podgotveni da go poddr-`at. Ova e {ansa da se izbegne primena-ta na cini~niot reformski model na pol-skiot ekspert Karol Jakubovic za refor-ma na javniot servis vo tranziciskitezemji: �Edinstvenata dilema za transfor-macija na javniot servis e dali da se upot-rebi atomska ili neutronska bomba vo za-visnost od toa vo kakva sostojba e tehni-kata#.
Privatizacijata na "Nova Makedonija#kako krimi-prikazna
Kako e prodadena najgolemata novinska ku}a kaj nas?
VIOLETA CVETKOVSKA
Prestrojuvaweto - apsoluten prioritet
MRT - JAVEN ILI DR@AVEN SERVIS
Na Agencijata treba da £ seobezbedi permanentno finansi-sko servisirawe i nejzina nor-malna funkcija, koja }e gi obez-bedi i razvojnite komponenti
Postojnite procedu-ralni re{enija i pod-statutarni akti ja us-trojuvaat ku}ata voforma na pa{alak
Ramnopravnost me|u polovitei kolku e taa mo`na? Nekoj
}e zabele`i deka ve~nata tema eneiscrpna i deka vsu{nost zbo-ruvaj}i za ednakvost me|u ̀ enitei ma`ite postojano se vrtime vokrug ne ka`uvaj}i su{tinskini{to novo, a nekoi mo`ebi }ese povikaat na otkritieto na na-u~nicite deka ma{kiot i `en-skiot mozok ne funkcioniraatna ist na~in, deka `enite se pre-dodredeni za edni profesii, ama`ite za nekoi drugi. Ima i votoa ne{to. No, edno e sigurno!Bez ogled na toa koj za koja pro-fesija e predodreden ima pravona dostoinstven ~ove~ki `ivot,na ednakov tretman, na ~ovekoviprava i sekako na ona osnovnoto- pravo na `ivot i pravo na slo-boda.
Fakt e deka politi~kite pro-meni, vojnite i postkonfliktni-te problemi prvo gi ~uvstvuvaat`enite. Vo vojnata `enata go za-zema mestoto na ma`ot vo domot,taa e li~nost koja se gri`i za se-mejstvoto i negoviot opstanok,no taa e isto taka i ̀ rtva na bru-talnoto nasilstvo. Taa e `rtvana siluvawa, na prinudno seksu-alno ropstvo, na trgovija so lu|e.Ne retko `enite ne samo {to se`rtvi na vojnata, tuku se ̀ rtvi ina mirot. Ne e retkost vo izgrad-bata na postkonfliktnoto op-{testvo i negovata rekonstruk-cija `enite da bidat na margini-te na politi~kite slu~uvawa,zastapeni so odvaj nekoj procentvo odlu~uva~kite strukturi.
Nasilstvoto vrz `enata, trgo-vijata so lu|e i nedovolnata zas-tapenost na `enite vo odlu~u-va~kite strukturi se detektira-ni kako glavnite problemi napone`niot pol na evropskiotkontinent, a tokmu ovie proble-mi karakteristi~ni za postkon-fliktnite regioni, kakov {to ena{iot, i ulogata na `enata vodemokratizacijata, vo spre~uva-weto na konfliktite i vo za~u-vuvaweto na mirot bea glavnitemi na Pettata evropska minis-terska konferencija za ednak-vost me|u `enite i ma`ite {tose odr`a na 22 i 23 januari ovaagodina vo Skopje. Na konferen-cijata e usvoena Deklaracijataza unapreduvawe na ednakvostame|u `enite i ma`ite, istimo`nosti, no i odgovornosti,spre~uvawe na nasilstvoto vrz`enata i trgovijata so lu|eto,kako i razvojot na polovata ed-nakvost vo ramkite na Sovetotna Evropa.
Jasno e deka vo zakonski ramkiramnopravnosta na polovite ezagarantirana, no vo praktikatatoa i ne funkcionira sekoga{.Gore~kiot problem so trgovija-ta na `enite pak, e posebna pri-kazna i vo Sovetot na Evropa in-sistiraat da se izraboti nacrt-evropska konvencija za borbaprotiv trgovijata so lu|eto.Ni-kako ne treba da se zaboravi po-datokot deka iljada devojki navozrast me|u 15 i 16 godini sepodvedeni za da rabotat vo make-donskite bordeli, a vo Bosna iHercegovina 60 otsto od belotorobje se `eni na vozrast me|u 19i 24 godini. Sedumdeset i petprocenti od niv se izmameni, ta-ka {to im se nudeni sosema pris-tojni rabotni mesta, koi im vetu-vaat podobar `ivot, no zavr{ijakako robinki.
Elizabet Ren, samostoen ek-spert na UNIFEM, inaku prva`ena vo svetot koja stana minis-ter za odbrana, i koja odli~no gopoznava na{iot region zatoa
{to vo devedesettite godini be-{e specijalen pratenik na ON za~ovekovi prava za biv{a Jugos-lavija, istaknuva deka nadle`-nite vo me|unarodnite mirovnimisii mora da gi imaat pod kon-trola svoite vojnici, bidej}itokmu tie se naj~estite klientivo bordelite, so {to i samitepridonesuvaat prostitucijata iropstvoto da cutat na ovie pros-tori.
Na konferencijata be{e po-so~eno deka vo postkonfliktni-te regioni osobeno mora da im seobrne vnimanie na `enite koibile siluvani za vreme na voeni-te konflikti. Kako ~ekor nap-
red vo vra}aweto na dostoins-tvoto na ovie `eni e istaknatmomentot koga Ha{kiot tribu-nal site siluvawa izvr{eni zavreme na voeniot konflikt voporane{na Jugoslavija gi prog-lasi kako zlostorstvo protiv ~o-ve{tvoto, a ne samo kako kolate-ralna {teta od vojnata. Osventoa ne treba da se zaboravi dekakako rezultat na ovie siluvawase rodeni mnogu deca, koi nituedno op{testvo ne smee da gi za-nemari
Kolku `enite realno se zasta-peni vo evropskite parlamenti?
Spored podatocite od 1997 go-dina, vo 40 zemji-~lenki na Sove-
tot na Evropa, vo parlamentite`enite bile zastapeni so 15, 2otsto, vo 2002 godina pak,brojotna `enite vo evropskite zakono-davni domovi se zgolemil na 17,5otsto. Napredok ima- da, no pe-dantnite statisti~ari presmeta-le deka dokolku progresot odi soova tempo na `enite }e im bidatpotrebni u{te sto godini za dase postigne balans vo odlu~uva~-kite strukturi.
[to prezemaat `enite vo bor-ba protiv voenite konflikti?Podatocite od terenot poka`u-vaat deka okolu 12,6 procenti odmirovnicite na ObedinetiteNacii se `eni.
Vo Albanija koja e poznata ka-ko zemja vo koja{to postoi opas-nost od prenaoru`anost, vo vla-dinata akcija za sobirawe naoru`je aktivno se vklu~ile i ̀ e-nite koi odele po ku}i i bezstrav go sobirale oru`jeto. @e-nite vo Bosna organiziraat mo-bilni ambulanti i psiholo{kitretmani za `rtvi na voenotonasilstvo, a Gruzijkite se vklu-~eni vo organiziraweto na vo-zot na mirot. Dve pretstavni~kina @enskata organizacija na Se-verna Irska izvojuvaa pobeda nalokalnite izbori, so {to avto-matski odlu~uvaat i za mirot.Italijankite pak, im pomagaatna ̀ enite na Kosovo, taka {to sevklu~eni vo raznite `enski cen-tri, a produciraat i 20 specijal-ni televiziski programi.
-Od dosega{nite slu~uvawamo`ebi ne mo`e da se ka`e deka`enite vo potpolnost go za{ti-tile op{testvoto od vojnata, nomo`e da se re~e deka sekoga{ seobiduvale da ja zaprat vojnata,potencira Sowa Lokar od Slo-venija. Tie se najbitniot faktorvo resocijalizacija na ̀ rtvite inivnata uloga vo rekonstrukcijana op{testvoto e nezamenliva,dodava Lokar.
-Ne e sekoga{ konfliktot onaza toa treba najmnogu da se zboru-va, tuku {to po konfliktot?,pra{uva Olga Besolova od Rusi-ja koja aktivno e vklu~ena vo dvi-`eweto na `enite na Rusija za
`ivot bez vojna i nasilstvo.Mnogu pobitno e pra{aweto{to potoa? [to imame vo na{i-te srca, vo na{ite du{i, vo na-{ite glavi.. Te{ko e da se zaprekonfliktot, toa e to~no, no u{-te pote{ko e da se zaprat post-konfliktnite ~uvstva, post-kon-fliktnata omraza.
Mnogumina }e se zapra{at da-li vistinska ramnopravnost me-|u `enite i ma`ite e mo`na ipokraj seto ona so {to se soo~u-vaat `enite vo dene{noto op-{testvo. Treba da se veruva, da seima samodoverba, da se zazememesto koe{to realno £ pripa|ana `enata vo op{testvoto.
-Sekako deka veruvam dekafakti~kata ramnopravnost me|u`enite i ma`ite e mo`na, veliElizabet Ren. Vo sprotivno nebi odela po svetot i ne bi agiti-rala za ova pra{awe, bi bilamirna babi~ka koja doma gi ~uvavnucite, izjavuva taa.
Zna~i, zakonskata regulativae jasna. Ramnopravnosta na polo-vite so legislativata e zagaran-tirana.Ostanuva u{te fakti~-kata ramnopravnost, a za toa vre-di da se istrae, vo borbata za po-dobro utre.
6 JANUARI 22000033
MARIJA KUKA
Iljada devojki na voz-rast me|u 15 i 16 godinise podvedeni za da rabo-
tat vo makedonskite bor-deli, a vo Bosna i Herce-govina 60 otsto od belo-to robje se `eni na voz-rast me|u 19 i 24 godini
Gospo|ata Mod de Bur - Bukikijoe zamenik generalen sekretar na
Evropa koja ve}e tri decenii se za-nimava so pra{awata od oblasta na~ovekovite prava, a sferata na kojaposebno obrnuva vnimanie e pra{a-weto za ednakvosta me|u `enite ima`ite. Avtor e na golem broj pub-likacii me|u koi�Polovata diskri-minacija i evropska-ta konvencija za ^o-vekovi prava°, �De-cata i evropskatakonvencija za ^ove-kovi prava°,�Ednak-vost me|u ma`ite i`enite°,�Zdravje imigracija°.
Koi se Va{iteocenki za Pettataevropska minister-ska konferencija zaednakvosta me|u `e-nite i ma`ite?
Mo`am da ka`amdeka sum mnogu zado-volna od konferen-cijata, kako od sama-ta organizacija, takai od prezentacija natemite. Osobeno meraduva faktot {to na ovaa konferencija u~estvuvaat imnogu ma`i, {to go smetam kako mo{ne zna~ajno,bidej}iramnopravnosta na polovite ne e samo pra{awe koe gi do-pira `enite. Podednakvo e va`no i ma`ite da ja sfatat`enskata borba za ramnopravnost i nejzinoto u~estvo voodlu~uva~kite strukturi. Razgovaravme otvoreno na mnogutemi, osobeno na temite vrzani za nasilstvoto vrz `enatai za trgovijata so `enite. Borbata protiv ovie zla e urgen-tna, i mora da se iznajde na~in vo zakonot da se implementi-raat odredbite so koi se sankcioniraat ovie pojavi. Znae-te, problemati~no e toa {to mnogu zemji koga se donesuvaatrazni nacrt-konvencii so koi zakonski se kaznuva nasils-tvoto vrz `enata, politi~ki se soglasni, no koga treba do-kumentot i da se ratifikuva,toga{ ve}e se javuvaat samomal broj potpisnici.
Spomnavte deka `enite napreduvaat, no bavno, i deka sovaka sporo napreduvawe na `enite vo odlu~uva~kite struk-turi }e im treba u{te sto godini za da ja postignat fakti~-kata ramnopravnost vo evropskite zakonodavni domovi.
Koi se ~ekorite koi treba da se prezemat za pobrz napredokna `enata ?
Vo zakonskata regulativa na mnogu evropski dr`avi evmetnata odredbata so koja{to se regulira brojot na kan-didatite od dvata pola na izbornite listi, i toj iznesuvatrieset otsto za sekoj pol. No, vo pove}eto zemji se slu~u-va `enite da se na samoto dno na izbornite listi, so {to{ansite za vlez vo parlamentot se minimalni. Mislam de-ka eden od faktorite e tuka, `enite mora da se izborat zavrvot na izbornite listi. Nemojte da zaboravite deka vonekoi vladi na zemjite -~lenki na Sovetot na Evropa ne se-di nitu edna ̀ ena, a postojat i takvi nacionalni parlamen-ti vo koi sedat 95 otsto ma`i.
Vo postkonfliktnite op{testva, mnogu pove}e otkolkuvo drugite sredini, ̀ enata e izlo`ena na nasilstvo, a mno-gu od niv bile siluvani za vreme na voeniot konflikt. Ka-ko da im se pomogne na ovie `eni?
Problemot na `enite koi bile siluvani za vreme na vo-enite konflikti e navistina golem i potrebna e poddr{-
ka na okolinata za da se vratat vo sekojdnevieto. Ne tre-ba da se zaboravi deka kako rezultat na siluvawata za vre-me na voenite dejstvija se rodeni i mnogu deca koi moraatda se za{titat. Smetam deka Ha{kiot tribunal so toa{to seksualnite napadi vrz `enite za vreme na voenitekonflikti gi proglasi kako zlostorstvo protiv ~ove{-tvoto, a ne samo kako kolateralna {teta od vojnata, im govrati dostoinstvoto na ovie `eni.
Koja e ulogata na ̀ enata vo rekonstrukcija na postkon-fliktnoto op{testvo i vo negovata demokratizacija?
@enite nikoga{ ne sakale da dojde do bilo kakov voo-ru`en sudir. @enite sakaat da rabotat na prevencija odkonflikti, sakaat da se borat protiv nasilstvoto, bezrazlika dali se raboti za semejno nasilstvo ili nasil-stvo predizvikano od me|unacionalna omraza. @enite ba-raat od op{testvoto mo`nost da gi poka`at i objasnatsvoite inicijativi i idei, bilo da se raboti za domenotna op{testvoto koj se narekuva civilen sektor, bilo da seraboti za pregovori za mir, koga rabotite me|u dve dr`a-vi i ne odat ba{ najdobro. Potrebna e mudrosta na `eni-te. @enite koi `iveat vo postkonfliktni op{testva nemo`at samo da stojat od strana i mirno i bez zbor da giprifa}aat odlukite na ma`ite. Tie mora da bidat del od
povtornata izgradba na op{testvoto i da u~estvuvaat i dauka`uvaat na demokratskite procesi. Vpro~em, `enite nese pasivni za vreme na vojnata. Celiot tovar na semejstvo-to pa|a vrz nea, taa e prinudena da se snao|a i vo najte{kiuslovi za semejstvoto da opstane. Zatoa treba da ima i `e-ni vo delegaciite koi pregovaraat za mir, a ne da se slu~ikako vo Dejton da nema nitu edna `ena vo delegaciite, a voRambuje pak, da ima samo edna ̀ ena kako del od pregovara~-kite timovi.
Koj e Va{iot sovet do `enite?Moj sovet e ̀ enite da imaat pove}e samodoverba i da ne se
pla{at da go iska`at svoeto znaewe, nitu pak da dozvolat sosite potrebni kvalifikacii da ne bidat na mesto koe{to gozaslu`uvaat. @enite nemaat potreba da doka`uvaat dekatreba da bidat ramnopravni so ma`ite, ednostavno sekoga{pred sebe treba da go imaat modelot na polovata ramnoprav-nost i da znaat deka vredat. Treba da se otfrli gledi{tetospored koe da se bide ̀ ena vo odredeni profesii e hendikep.Nema potreba od takvo mislewe, naprotiv. (M. K.)
Mod de Bur-Bukikijo, zamenik generalen sekretar na Sovetot na Evropa za ulogata na `enata za vreme na konflikti
Protiv nasilstvoto i trgovijata so `eni
Ulogata na `enite vo gradeweto na postkonfliktnite op{testva i nivnata demokratizacija
Vo evropskite zakonodavni domovi sedat 17,5 otsto `eni
Vo pregovorite za mir mora da se slu{ne i glasot na `enite
Elizabet Ren:
Sekako deka veruvam dekafakti~kata ramnopravnostme|u `enite i ma`ite emo`na. Vo sprotivno ne biodela po svetot i ne biagitirala za ova pra{awe,tuku bi bila mirna babi~kakoja doma gi ~uva vnucite.
@enite ne se pasivni zavreme na vojnata i zatoatreba da ima i `eni vo de-legaciite koi pregovaraatza mir, a ne da se slu~i kakovo Dejton da nema nitu edna`ena vo delegaciite, a voRambuje pak, da ima samo ed-na `ena kako del od prego-vara~kite timovi
IZJAVA
RAZGOVORSO POVOD
JANUARI 22000033 7
"Jas sum devojka Romka i `i-veam me|u dve pateki. Edna-
ta me nosi kon tradicija kojamoram da ja po~ituvam poradidrugite, poradi ugledot na moi-te roditeli. Taa pateka me stegai ne mi dava prostor da se dvi-`am, no jas sepak, moram da sedvi`am natamu samo poradi toa{to sum rodena kako devojkaRomka. I poradi toa nemam pra-vo da ja izberam drugata patekakoja mi dava prostor da sednam,da razmislam, da znam deka sum~ovek, koj ima svoe jas, koj znaeda upravuva so svojot `ivot. Nojas ne mo`am da ja izberam, bi-dej}i se pla{am deka }e gi izgu-bam moite roditeli. Zatoa siotmoj `ivot }e ostanam da go `i-veam me|u dvete pateki, prakti-kuvaj}i ja ednata, patekata nare-~ena: tradicija. I nikoga{ ne-ma da bidam li~nost koja }e mo-`e da ka`e: �Jas imam ideja, jasznam da go re{am toj problem�.Toa sekoga{ }e go pravi nekojdrug, a jas }e stojam otstrana i}e gledam kako nekoj re{ava zamene, bez da saka da slu{ne dekajas ve}e znam {to sakam.�
Se slu~i sosema slu~ajno...S¢ be{e slu~ajno, ka-
ko taka da saka{e sudbinata.Nikoj nikogo ne poznava{e, asite n¢ pokanija na eden treningza liderstvo na inicijativa naFIOOM. Celta be{e da nau~i-me kako `enata da se izbori zasvoite prava i kako da stane li-derka.
Grupata be{e sostavena odtrinaeset studentki Romki od10 gradovi vo Makedonija(Skopje , Kumanovo, Kriva Pa-lanka, Veles, Sveti Nikole,[tip, Ko~ani, Berovo, Del~evoi Bitola).
Za vreme na edna kafe-pauzapo~navme da diskutirame za nas
Romite, za na{ata tradicija, zana{eto poteklo, kultura. Na ed-na od ovie to~ki zastanavme. Napra{aweto za obi~aite kakodel od romskata tradicija. Po~-navme da razmisluvame za toa da-li ja sakame i po~ituvame svoja-ta tradicija i dali nie kako id-ni nejzini nositeli }e ja za~uva-
me onakva kakva {to e so sitena~ini na nejzino praktikuva-we.
So mali nedoumici i doza napretpazlivost od sebe samitepo~navme da diskutirame za kul-tot na nevinosta koj za `al, kajRomite s¢ u{te postoi i mnogu~esto e edinstveniot kriterium
za �ocenuvawe na ~esnosta� nadevojkata.
Poleka po~navme da se oslo-boduvame koga uvidovme deka re-~isi site razmisluvame vo istanasoka. Zaklu~ivme i ednoglas-no ka`avme deka toa na site nipre~i. Se pra{avme dali nie ka-ko grupa od trinaeset mladi de-vojki mo`eme da napravimene{to okolu iskorenuvaweto natoj obi~aj i na koj na~in bi gonapravile toa?
Znaej}i deka temata �seks� kajRomite e tabu tema, razmislu-vavme kako da �dopreme� do lu|e-to i da vidime {to mislat tie zaova pra{awe (se misli na kul-tot) i kakvi se nivnite stavovi.
Re{ivme da napravime istra-`uvawe koristej}i pritoa an-ketni pra{alnici kako instru-ment. Napravivme tri pra{al-nici za tri grupi ispitanici(za mladite devojki, za mom~i-wata na vozrast od 14 do 25 godi-ni, i za nivnite roditeli).
Anketite gi sprovedovme vogradovite vo koi `iveeme, op-fativme vkupno 660 ispitanicii potoa so pomo{ na stru~no li-ce (psiholog) gi analiziravmerezultatite.
Rezultatite od ova istra`u-vawe ni poslu`ija da utvrdimekolku se mladite lu|e samostoj-ni vo izborot i na~inot na `i-veewe, a vo isto vreme da vidimekolku se svesni za vlijanieto natradicijata vrz nivnite `ivo-ti.
Od roditelite sakavme da doz-naeme koi se nivnite stavoviokolu samostojniot izbor nanivnite deca samite da re{ava-at za svojot ̀ ivot, kade gi gleda-at tie korenite i potrebite zapostoeweto na ovoj obi~aj i da-li smetaat deka toj treba da seizmeni.
Voedno, ova istra`uvawe }ebide osnova i patokaz za na{i-te ponatamo{ni aktivnosti na-so~eni kon nadminuvawe na vak-
vite tabu temi kaj romskoto na-selenie, a istovremeno }e ni po-mogne da ja podigneme svesta(osobeno kaj mladite devojki) zatoa deka tie imaat pravo da re-{avaat za sopstvenoto telo, zaizborot na bra~niot partner iza svojot `ivot voop{to.
Se nadevame deka ovoj na{ ~e-kor }e ohrabri mnogumina otvo-reno da progovorat za seto ona{to im pre~i i da iznajdat na-~in kako da go nadminat tojproblem.
Isto taka, se nadevame dekaovoj proekt }e gi ohrabri i Ro-mite od drugite zemji vo regio-not, pa i po{iroko (kade {toovoj obi~aj s¢ u{te postoi), dapo~nat da razmisluvaat za toadali treba nekoj drug da re{avaza niv ili toa treba samite da gopravat, i da prezemat konkretniaktivnosti za re{avawe na ovojpotcenuva~ki obi~aj za `enatat.e. na~inot na koj se primenenu-va ve}e so generacii nanazad.
Seksualnosta kaj mladite Romi vo Makedonija
LILJANA POPOVSKA
Za devstvenosta ili pravoto na izborKultot na nevinosta e s¢ u{te dominanten faktor vo ̀ ivotot na romskite semejstva
Op{to zemeno, osnovniot predmet i problem naova istra`uvawe e opredelen od samiot naslov
na ispituvaweto �Pravo na sloboden izbor�, a toa eodnosot na adolescentite sprema sopstvenite stavo-
vi za seksualniot self (seksualnoto sepstvo) i tra-dicionalnite stegi vrzani za obi~aite na prvatabra~na no}.
Zad ovie aspekti stojat site semejni faktori koimo`at da imaat zna~ajna uloga vo problemite namladite, a toa e razvojot na seksualniot self (sek-sualnoto sepstvo).
Taka, na pra{aweto dali e vo red mom~iwata daimaat predbra~ni seksualni odnosi 75 otsto odma{kite ispitanici smetaat deka e toa normalnarabota, a duri 76 otsto o~ekuvaat nivnata idna sop-ruga da bide nevina.
Korenite na vakvite stavovi treba da gi baramevo semejstvata i vo nivnite tradicionalni stegi.Tradicionalnite vospitni poraki opredeluvaatmo{no kruti rodovi ulogi. Za razlika od tradicio-nalnite semejstva, vo sovremenite, roditelite gopottiknuvaat razvojot na li~nosta ne tolku so bio-lo{kite opredelbi na polot, tuku so psiholo{ite iop{testvenite kvaliteti na li~nosta. Vo tie ram-ki, polnite ulogi na adolescentot se izvor na zado-volstvo, a ne konfliktno podra~je. Preduslov zavakviot razvoj e i samite roditeli da ja prifatat sozadovolstvo ulogata na sopstveniot pol, no i rodi-telskata uloga. Pottikot za poistovetuvawe so ro-ditelite od istiot pol, so naklonetost i prifa}a-we na roditelot od sprotivniot pol, e proces voadolescencijata {to predizvikuva ~uvstvo na ma{-kost kaj mom~iwata, koi mo`at i treba da gi izrazat~uvstvata, kako i prifa}awe na ̀ enskosta kaj devoj-~iwata, {to ne zna~i isklu~uvawe na devojkite odaktivnostite i od nivna afirmacija.
No, za `al, s¢ u{te golem broj od mom~iwata jainkorporirale vo sebe porakata za nevinost na svo-ite idni soprugi, koi {to vo golem del (68%) ja sme-taat za �svoja� i vo toj del imaat rigidni tradicio-nalni stavovi.
Na pra{aweto, pak, �Zo{to saka{ tvojata sopru-ga da bide nevina?�, 68 otsto od ma{kite ispitaniciistaknale: �jas go sakam toa�, 21 otsto za-toa {to taka nalaga tradicijata, a 11 ot-sto zaradi roditelite.
Istiot stav mo`e da se e zabele`i ikaj pra{aweto: �Dali bi prifatile va-{ata sopruga da ne bide nevina?�, no ovdekonkretnosta na postavuvaweto na prob-lemot uspeva vo 42% slu~ai da gi pottik-ne mom~iwata da razmisluvaat vklu~u-vaj}i ja pritoa svojata adolescentna bun-tovnost i zemaj}i gi predvid sovremeni-te poraki od svoite semejstva.
Interesen e stavot na roditelskitedvojki sprema ova pra{awe, kade 59% odispitanicite apsolutno go poddr`uvaatpatot na rigidnata tradicija za mitot zanevinosta, so {to gi identifikuvaatsvoite stavovi so tradicionalnite o~e-kuvawa na sredinata, a ne so potrebitena svoite deca.Taka, na pra{aweto: �Da-li bi prifatile va{ata snaa / }erka dane bide nevina?�, 59 osto istaknale dekae toa neprifatlivo za niv
Osobeno se indikativni stavovite nadevojkite i nivnata ambivalencija zaprifa}awe ili otfrlawe od strana napartnerot dokolku ne se pridr`uvaatkon tradicionalnite normi vo vrska soova pra{awe. Re~isi 31 otsto od devojki-te o~ekuvaaat da bidat otfrleni od svo-ite partneri dokolku ne se nevini, a68% imaat stravovi prosledeni so anksioznost. Sa-mo 1% od devojkite smetaat deka ne bi imale prob-lemi.
Procesot na sozrevawe i prifa}awe na samiotsebesi podrazbira i sebepoimawe kako polovo iseksualno bitie. Ako seksualnosta ja sfatime vonejzinoto po{iroko zna~ewe, toga{ zna~i deka zbo-ruvame za proces na postepeno pribli`uvawe, raz-birawe i soedinuvawe na dve biolo{ki razli~ni, apsiholo{ki bliski li~nosti.
Zdravata i zrela li~nost, paralelno so drugiteaspekti na sopstvenoto bitie, treba da postigne ipsihoseksualna zrelost, odnosno da go prifati svo-
jot polov identitet, no i pozitivniot odnos spremapripadnicite na sprotivniot pol. Psihoseksualno
zrelata li~nost, vo bliskite emocionalni vrski sa-ka da gi zadovoli svoite potrebi, no i potrebite napartnerot, da nema dominanten nitu pak submisivenstav.
Nitu po na{a zasluga, nitu pak, po na{a vina, vosebe go nosime sopstveniot lik takov kakov {to e.Dali sme se prifatile sebesi? Ako e taka, toga{nema da ni bide te{ko da im pomogneme i na svoetodete, na prijatelot, na sakanata li~nost da bidatsre}ni i da se prifatat sebesi.
(Ova istra`uvawe e prezemeno od publikacijata:�Za devstvenosta�, izdadena vo 2002 godina, kako pro-ekt na `enskata akcija: �Romki liderki�)
Seksot -tabu tema
Definiraweto na postoe-weto na razli~nite enti-teti vo dr`avava, nivnata
kultura, specifiki kako nau-~en zalog za idninata, e rabotakoja zaslu`uva golemo vnima-nie. Poznavaweto na karakte-ristikite na naselenieto, nego-vite vzaemni odnosi mo`at dabidat ogromen pridones vo kre-iraweto na politi~kata, eko-nomskata, kulturnata i drugitestrategii na Makedonija, no za`al, iskustvata koi gi imaat et-nolozite i folkloristite, s¡u{te govorat za za~uduva~kataramnodu{nost so koja kormila-rite na brodot Makedonija,pristapuvaat kon golemoto na-rodno bogatstvo i mudrost, kakoizvor na znaewe kako ponatamu.
Prof. dr Aneta Svetieva, Za-vod za etnologija pri Institu-tot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet voSkopje: #Nie kako obrazovnainstitucija sme osobeno limi-
tirani vo realizirawe na is-tra`uvawa, bidej}i sme optova-reni so obrazovniot del od pro-cesot, kade so ogled na koncep-tot na nastavniot plan i prog-rama, so kompletni predavawapodednakvo se istra`eni siteetni~ki grupi i nivnata kultu-ra: Makedonci, Albanci, Tur-ci, so site turski grupi so pose-ben akcent na Jurucite, Romi,Vlasi... Vo na{iot koncept imamesto i za magisterski trudovi,na primer eden takov e i #Na-rodnata nosija na Vlasite i Sa-raka~anite#, no za `al, toj s¢u{te ne e objaven. Bi trebaloobjavuvaweto da e interes i naprivatni lica, a ne samo na dr-`avni institucii, bidej}i toapretstavuva pridones kon is-tra`uvaweto na grupite na et-ni~kite zaednici vo Makedoni-ja. Sme gi istra`uvale i Alban-cite na teren, na primer rabo-tevme vo Gorno Vranovci od ka-de imame sobrano dosta materi-jal, no ne mo`evme da napravi-me mnogu, poradi zatvorenostana grupata i ne poznavaweto na
jazikot. Zaradi toa, godini na-nazad, (toa ne e povrzano voop-{to so sega{nata situacija i soOhridskiot dogovor), sme nas-tojuvale da go vneseme predme-tot Balkanski neslovenski ja-zici, za studentite da imaatmo`nost da izberat eden od ja-zicite: gr~ki, albanski, turski,i t.n. i taa nova programa fun-kcionira ve}e dve godini nana-zad. Denes dosta studenti slu-{aat albanski i turski jazik,no zasega samo dve godini. Niesme limitirani bidej}i na Fi-lolo{kiot fakultet gi nemasite jazici: gr~kiot, vla{kiot,romanskiot. Imame problem sopla}aweto na ~asovite, nezado-volstvo ima i od dvete strani voovoj obrazoven proces. Mnoguraboti ne zavisat od nas, na se-koj ~ekor ima ko~nici koi n¢spre~uvaat normalno da raboti-me#.
Nesomneno se postavuva pra-{aweto dali kormiralite na
brodot Makedonija, politi~a-rite, ekonomistite, poborni-cite za razvojot na lokalnatasamouprava, pobarale stru~nomislewe od profesorite etno-lozi, nivnite asistenti. #Nikojnikoga{ ne n¢ pobaral za mis-lewe. Nie znaeme kako e vo dru-gi zemji, na primer, vo Slove-nija, kade nivnite profesorise direktno vklu~eni vo telatana Vladata po odredeni pra{a-wa, duri i po pra{awe na pri-fa}awe na odredeni proektikoi se vrzani so taa dejnost ilicelosno proizleguvaat od nea.
Isto taka, tie se involvirani ivo pra{awata na lokalnite sa-moupravi, duri i vo razvojot nastopanskite dejnosti. Nie kakoda ne postoime a direktno svr-zani so `ivotot vo odredenipredeli vo Makedonija sme nieetnolozite i folkloristite,koi po samata priroda na rabo-tata, sme obvrzani direktno danabquduvame i da participira-me vo istra`uvawata, vo sobi-rawe na podatoci od razni do-meni na kulturata#.
M-r Qup~o Ristevski, pro-fesor na Zavodot za etnologija:#Ne samo na{ata katedra, voop-{to ne postoi normalna razme-na na literatura so stranstvo.Dovedeni sme vo situacija da janemame literaturata i da neznaeme duri {to pi{uvalestrancite ili stranskite avto-ri za regionot vo koj e Makedo-
nija. Takov e slu~ajot so arhivi-ranite materijali vo Centarotza istra`uvawe na balkanskiteop{testva na univerzitetot voGrac, kolekcija na profesorotXoel Halpern, svetski poznatantropolog koj od 1950 - 1970 go-dina permanentno rabotel voJugoslavija i zaedno so negovata`ena sobral ogromna zbirka namaterijali ~ii {to originali-te se ~uvaat vo arhivot vo An-hers. Blagodarenie na podr{-kata od Institutot otvorenoop{testvo, godinava }e raboti-me na sozdavawe na zbirka naprofesorot Halpern na na{atakatedra. Treba da se zamislime{to se ni se slu~uvalo i {to s¢u{te se slu~uva na ova pole. Tiematerijali se istra`uvawa koipovtorno se odnesuvaat na siteetni~ki grupi koi `iveat voMakedonija#.
Institutot otvoreno op-{testvo - Makedonija,
minatiot petok, vo kafe ba-rot �Medium� i oficijalnomu ja dodeli na novinarot naA1 televizija, Dragan Anto-novski, nagradata za najdobranovinarska istra`uva~kastorija za 2002 godina.
Spored ~lenovite na `iri-to: Gordan Kalajxiev, Vladi-mir Filipovski i RefetAbazi, Antonovski e dobit-nik na ovaa nagrada zatoa{to negovata serija storiiza Apostol Apostolov, ja
pottikna intervencijata nainstituciite na sistemot voslu~ajot na eden obi~en gra-|anin. .
Nagradata iznesuva 1.500amerikanski dolari, nejzina-ta osnovna cel e da go poddr-
`i profesionalizmotvo novinarskata profe-sija, kako i da gi pottik-ne novinarite vo slede-we na sostojbite vo op-{testvoto i nivnotoplasirawe vo javnosta.
Vo konkurencija zaovaa nagrada se najdoadesetina istr`uva~kiproekti :�Tivka egzeku-cija na vele{kite deca�od Stojanka Mitrevska,�Dnevnik� ; �Raskolot vo
MPC�, od Katerina Bla`ev-ska, �Dnevnik�; �^ija e miste-rioznata palata {to se gradivo elitnata skopska naselba�,na �Vest�, �Ako ne korumpi-ra{ carinik - ni{to od biz-nisot� na timot: Verica Mi-
lanova, Petre Dimitrovski,Biljana Zdravkovska, ZoranPopovski i Igor Petrevski,�Kapital�; �Makedonski i Al-banski vo dva paralelni sve-ta� na Gordana Stojanovska -Icevska, �Kapital� i �Lobi�;�Barawe na drugi na~ini zaopstanok� (sudbinata na vra-botenite vo Jugohrom), naNexbedin [a}iri, �Lobi�;�Storija za fiskalizacijata�Sabina Faki}, A1 televizija;�Storija za godi{en izve{tajna Dr`avniot zavod za revi-zija� (za raboteweto na nekoiinstitucii od javniot sek-tor), na Goran Petreski, A1televizija; �Storija za bez-domnite lica� na Anita Pet-rovska, Kanal 5.
Mo}ta e vo narodot
Zedni~ki proekt na:Centar za razvoj na mediumi
i "Utrinski vesnik#Finansiski poddr`an od:
Institut Otvoreno Op{testvo - Makedonija
Izleguva sekoj posleden ~etvrtok vo mesecot
Ureduvaat:Roberto Beli~anec,
Gordana Duvwak, Biljana Bejkova
Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski
e-mail: [email protected]
Nagraden - "slu~ajot Apostolov#na Dragan Antonovski
Najdobra novinarska istra`uva~ka storija vo 2002 godina
Etnolozite i folkloristite baraat pogolemo vnimanie
KATERINA BOGOEVA
Ne se koristat soznanijata od minatoto
Kormilarite nabrodot Makedonija,
pristapuvaat soza~uduva~ka
ramnodu{nost kongolemoto narodno
bogatstvo i mudrost
"Od samiot po~etok pa,do denes, vo ramkite
na oddelenijata pri Institu-tot postoi eden oddel vo kojrabotat po eden pretstavnikna etni~kite zaednici vo Ma-kedonija: istra`uva~ na al-banskiot folklor i etnologi-
ja, istra`uva~ na turskiotfolklor i etnologija, istra-`uva~ na vla{kiot folklor ietnologija i istra`uva~ naromskiot folklor i etnolo-gija. Egzistiraweto na proiz-vodite od duhovnata i materi-jalnata narodna kultura, evi-dentirani vo multietni~kitei multikulturnite uslovi nasozdavawe i opstojuvawe, do-vedoa do razli~ni vzaemnivlijanija i simbioza za {tosvedo~at mnogu zaedni~ki mo-tivi, temi i problemski as-pekti so razli~ni varijantina manifestacijata�.
Dali nau~nata misla nafolkloristite i etnolozite ekonsultirana pri izgotvuva-weto na razvojnite strategiivo zemjava?
"Za realizacija na site na-
{i aktivnosti, dosega smeimale razbirawe i sorabotkaod Ministerstvoto za obrazo-vanie i nauka, no toa zastanu-va samo na poleto na finansi-raweto. Do sega ne sme konsul-tirani, a zo{to ne mi e jasno,a mo`ebi im e jasno na tie koine ne konsultiraat. Sekoga{koga politi~arite imaat pot-reba da zboruvaat, no i da nap-ravat ne{to vo vrska multiet-ni~kiot karakter na egzisti-rawe, `iveewe, so`ivot voMakedonija, neka n¢ konsulti-raat i nas {to sme specijalis-ti za folkloristika, fol-klor, etnologija vo vrska sonarodnata usna istorija, a po-toa neka se pi{uva istorijata.Toa }e bide dobro za nivnatakonkretna cel i za zaedni~ki-te rezultati�.
Prof d-r Sevim Pili~kova, direktorka na Institutot za folklor "Marko Cepenkov#
Makedonija - simbioza narazli~ni kulturi
Fondacijata Institut otvoreno op{testvo-Makedonija, denovive ja promovira{e kni-
gata �NVO Kongres 2002�, vo koja se dadeni sogle-duvawa, analizi i preporaki na NVO i na edini-cite na lokalnata samouprava za lokalniot i zaregionalniot razvoj na Republika Makedonija.
Proektot be{e sproveden vo celata Republi-ka, a se rabote{e vo sedum regioni:bregalni~-ki,ki~evsko-ohridski, kumanovsko-krivopala-ne~ki, povardarski, polo{ki i skopski. Niz po-ve}e paneli i sektorski rabotilnici, nevladi-nite organizacii, gra|anite i pretstavnicite nalokalnata samouprava diskutiraa za sostojbite iproblemite vo oblastite na odr`liviot razvoj,obrazovanieto, zdravstvoto, infrastrukturata,
komunalnite pra{awa,vnatre{no raselenitelica, ekonomskoto zakrepnuvawe, `ivotnatasredina, me|uetni~kata tolerancija i sorabot-ka. Isto taka, se diskutira{e i za sostojbite vonevladiniot sektor i negoviot natamo{en raz-voj.Proektot prodol`uva i ovaa godina - se pla-niraat lokalni diskusii vo spomnatite regioni,a vo mart treba da se odr`i Forum na koj anali-ti~ki }e se pristapi kon naodite na NVO Kon-gresot.
Proektot be{e sproveden vo sorabotka pome-|u FIOOM i Me|unarodniot sovet na NVO, afinansiski go poddr`aa FIOOM, Visokiot ko-mesarijat za begalci na OON - UNHCR i Kato-li~kite slu`bi za pomo{ - CRS. (M.I.)
NVO Kongres 2002IZDANIJA
Poznavaweto na karakteristikite na naselenietoi negovite vzaemni odnosi mo`at da dadat ogromen
pridones vo kreiraweto na sevkupniot `ivotvo Makedonija
Aneta Svetieva
