Novo mesto, 2. Julija 1954 Ceno 10 din

Stev . 26 Leto V.

L a s t n i k i i n i zda j a t e l j i : O k r a j n i o d b o r i S Z D L Č r n o ­m e l j , K o č e v j e i n N o v o mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure ju j e u r e d n i š k i odbor . — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k . — U r e d n i š t v o In u p r a v a : N o v o mesto, Ces ta k o m a n d a n t a S tane ta 25. — P o š t n i p r e d a l 33. — T e l e f o n u r e d n i š t v a i n u p r a v e 127. — T e k o č i r a č u n pri M e s t n i h r a n i l n i c i v N o v e m mestu 616-H-T-24. — L e t n a n a r o č n i n a 480 d i n , po l le tna 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n . — T i s k a T i s k a r n a »Slov . p o r o č e v a l c a « v L j u b l j a n i . Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in Nc

OD TEDNA DO TEDNA

Poleg zapletenih dogodkov v Guatemali sta v p r e j š n j e m tednu vzbujala n a j v e č pozor­nosti dva pomembna medna-rodna sestanka: med Eisen-hovverjem in Chuchilloin v Washingtonu ter med Nehru-jem in Cu En Lajem v Nevv Delhiju.

Pred z a č e t k o m vvashington-skih razgovorov so na s p l o š n o sodili, da se bodo a m e r i š k i in britanski d r ž a v n i k i posvetili n a j v e č daljnovzhodnim pro­blemom in kolektivni obrambi Jugovzhdne Azije. Nek new-j o r š k i č a s o p i s pa je zapisal, da se A n g l e ž i , o katerih je bilo že prej znano, da se ne ogrevajo p r e v e č za tak ob­rambni pakt, tudi res niso hoteli ukloniti a m e r i š k e m u pritisku. Tako je v uradnem p o r o č i l u po vvashingtonskih razgovorih zavzela prvo mesto Zahodna Evropa in š e l e zn njo Jugovzhodna Azija- Med problemi Zahodne Evrope pa sta dobila n a j v e č j i poudarek evropska obrambna skupnost in vloga iNeinči je v zahodni obrambi. Prevladalo je torej s p l o š n o mnenje, da Eisenhower in Churchill * svojima p o m o č n i k o m a Dalje-som in Edenom, l a ž e sporazu­mela o evropski politiki kot pa o azijskih problemih.

V uradnem p o r o č i l u o raz­govorih so s t a l i š č a do Zahod­ne Evrope res mnogo bolj precizno i z r a ž e n a kot pa pro­blematika okrog obrambnega pakta za Jugovzhodno Azijo, kar pa je pravzaprav dalo povod za vvashingtonski raz­govor. V Bonnu, katerega so se precej tikali ti razgovori, to na splošno- zadovoljni. So­dijo sicer, da se anglo-ameri-š k o s t a l i š č e ni bistveno spre­menilo v odnosu na vzhodno obrambo, veseli j ih pa. da so v Washingtonu zelo o d l o č n o vztrajali pri potrebi ratifika­cije E O S . Z a h o d n o n e m š k i po­l i t i čn i krogi so hkrati prepri­čani , da v Z D A in Veliki B r i ­taniji z zanimanjem spremlja­jo razvoj dogodkov v Parizu, odkoder p r i č a k u j e j o po se­stanku med novim francoskim ministrskim predsednikom Mendesom-Franceom in bel­gijskim ministrom Spankom novih momentov v zvezi z evropsko vojsko.

Med sedanjim premorom v Ženev i so si hoteli v Washing-tonu nekako zagotoviti stali­š č e za obe m o ž n o s t i izida azij­ske konference, o kateri š e zdai ni popolnoma jasno, ali bo do*eela sklenitev premirja v Indokini ali ga ne bo. Vse pa k a ž e , da so pod britanskim vplivom opustili misel, da bi z a č e l i uradno pogajanje o o-brambnem paktu za Jugo­vzhodno Azijo. Mocoee je k temn prispeval tudi sestanek v New Delhiju, kjer sta se sestala — kakor je oisnl indij ski tisk — » d v a velika v Az i ­j i« .

Po razgovorih med indij­skim ministrskim predsedni­kom Nehnijon. in kifnjskim zunanjim ministrom Cu En I.njem so izdali uradno poro­č i lo , da sta oba d r ž a v n i k a na svojih sestankih stremela za­gotoviti mir na svetu in d o s e č i medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z ostalimi dr­ž a v a m i . Seveda so se ti raz­govori n a n a š a l i zlasti na Jugo­vzhodno Azijo, o kateri sta oba d r ž a v n i k a sodila, da bi bilo treba predvsem doseč i sporazum o Indokini ter vzpo­staviti svobodne d e m o k r a t i č n e in neodvisne d r ž a v e A / i i e . Precej pozornosti ie vzbudilo tudi pet n a č e l C u En Laja . ki naj bi bila osnova za sode­lovanje med azijskimi in sploh vsemi d r ž a v a m i nn sve­tu. V teh n a č e l i h so poudar­jene s p o š t o v a n j e nedotaklji­vosti in suverenosti posamez­nih držav , nev m e š a vanje v notranje zadeve in mirnoi so-fcitie vseh narodov. Indijski tisk je zelo tonlo pozdravil C u En Lajev obisk in pisal, da pomeni velik napredek v zgodovini Azije.

Na koncu moramo še ome­niti guntemnlske dogodke, č e ­prav je p o l o ž a j v tej srednje a m e r i š k i d r ž a v i š e vedno pre­cej nejasen. Prav nič se tudi ne bi č u d i l i , č e bi bilo stnnie, ki ga bomo v kratkem zabele­ži l i , d r u g a č n o , ko boste o njem čital i , kot je bilo tedaj, ko smo o njem pisali. V ne­deljo je odstopil predsednik A i b e n / in nrednl oblast ko­mandantu o b o r o ž e n i h sil pol­kovniku Din '"- Tega pa so v torek aretirali in njejrovo mesto je prevzel polkovnik Mon/ou, ki se je zače l takoj pogajati z uporniki.

Komuna — najboljša šola *<*eia ti stične družbene zavesti

Pospešen razvoj socialistič- i dih odnosov v naši d r u ž b i je osnovna značilnost d r u ž b e n e ­ga dogajanja v zadnjih š t ir ih letih. Po besedah tovarišu Mihe Marinka na III. kongre­su Zveze komunistov Sloveni­je pomenijo spremembe v zadnjih letih pravcati skok v Zgodovinskem razvoju naše dežele. Administrativni si­stem upravljanja se je preži­vel, nadaljnji napredek pa je nujno zahteval, da pospešimo razvoj s o c i a l i s t i č n e demokrar eije in da uvajamo gospodar­ski sistem, ki bo materialna podlaga in vsebina te demo-fcraci je.

Naš n*vi gospodarski sistem in socialistična demokracija predstavljata edinstveno celo­to; v njih vidimo temelje so­cialističnega razvoja, lena­riš Edvard Kardelj, podpred­sednik Zveznega izvršnega sveta je imel lani 19. novem­bra v Čačku predavanje o »Državljanu v našem politič­nem in ekonomskem sistemu... Ko je omenil, da sta bila že Marx in Engcls mnenja, da tu. socializmu šele tedaj zago-••""'i.ua zmaga, ko bodo soei-ilisiični odnosi postali stvar du«»ne prakse milijonov de-( C v n i h ljudi, je podpredsed­nik Kardelj dejal, da je tako pojmovanje tudi temelj naših naporov ya graditev sistema samoupravljanja delovnih ljudi v vseh vodilnih organih družbenega življenja. Vsake­mu poštenemu državljanu te države je treba omogočiti, da se bo z demokratičnimi sred­stvi, v okviru naših demokra­tičnih ustanov boril za svoje koristi in za svoja pojmova­nja. Interesi in napori delov­nih ljudi na podkigi d r u ž b e n e lastnine nad proizvajalnimi sredstvi pa ne morejo roditi nobenih drugih rezultatov — razen socialističnih. Činv več ljudi bo torej sodelovalo pri teh naporih, toliko večje u-sp*die bomo dosegli, toliko hitrejši bo napredek proizva­jalnih sil in socialističnih od­nosov v naši d e ž e l i , je dejal tovariš Kardelj.

Kako se bo odvijalo druž­beno življenje v takšnem go-, spodarskem in političnem o-kviru kakor smo ga doslej dosegli, in kako bo deloval naš organizacijski demokra­tični mehanizem? Tovariš Ed­vard Kardelj odgovarja:

»V n a š e m p o l i t i č n e m siste­mu delujejo in bodo delovali predvsem š t i r j e o d l o č i l n i d r u ž b e n i č i n i t e l j i :

1. organi samoupravljanja proizvajalcev v podjetjih, za­drugah, gospodarskih z d r u ž e ­njih in ustanovah itd.;

2. organi komune, se pravi, okrajni ljudski odbori, ljud­ski odbori mest in o b č i n , skupno z zbori volivcev in raznimi njihovimi organi, ki jih povezujejo z m n o ž i c a m i ;

3- zvezni in r e p u b l i š k i orga­ni ljudske oblasti in d r u ž b e ­nega samoupravljanja, se pravi ljudske s k u p š č i n e s svo­jimi odbori in i z v r š n i m i sveti, in

4. organizirana fronta za­vednih delovnih ljudi z naj­bolj zavednimi s o c i a l i s t i č n i m i borci na č e l u — n a m r e č Soci­a l i s t i č n a zveza delovnih ljudi skupno z Zvezo k o m u n i s t o v . «

Medtem ko so pojmi o sa­moupravljanju proizvajalcev, oblikah tega samoupravlja­nja in njegovem sistemu že precej razčiščeni in znani šiirokim množicam v naši dr­žavi, pa vladajo o drugi osno­vi našega političnega sistema,

o k o m u n i , marsikje še zelo nejasni, pa tudi napačni poj­mi. Cesto se dogaja, da na va­ških in terenskih sestankih članov Socialistične zveze o teh vprašanjih ni pravih od­govorov; tudi poročila s se­stankov osnovuili organizacij Zveze komunistov kažejo, da dela vprašanje komun marsi­kje članom težave. Čeprav je naš dnevni in ostali tisk o teh vprašanjih zlasti ob l i l . kon­gresu Zveze komunistov Slo­venije in ob konferenci SZDL za okraj Ljubljano (sredi ju-

.nija) obširne) pisal, bomo v prihodnjih številkah Dolenj­skega lista ponatisnili glavne misli o nastajanju komun, o razvojnem procesu naše soci­alistične stvarnosti. Vpraša­nju oblik naših komun mora­jo organizacije Socialistične zveze v tem času posvetiti veliko več pozornosti, kakor so to delale doslej Zato me­nimo, da jim bomo ustregli, če se bomo v vrsti zaporednih številk ustaviLi tudi ob refe­

ratu tov. Mihe Marinka, ki ga je imel na 111. kongresu ZKS in v katerem je obširno obde­lal značaj in probleme naših komunalnih skupnosti.

Ob tej priliki tudi opozar­jamo, da je te dni izšla v Cankarjevi založbi knjiga 111. KONGRES ZVEZE KOMUNI­STOV SLOVENIJE, v kateri je poleg ostalega kongresne­ga gradiva obširno obdelano tudi vprašanje k o m u n , nji­hove rasti, oblik in nalog, ki stoje s tem v zvezi pred orga­nizacijami Socialistične zveze v mestu in na vasi. Knjiga stane v prednaročilu 500 din in jo za ta denar lahko dobi vsak, ki jo bo naročil in pla­čal v najbližu ji knjigarni ali pri založbi še do 3. julija. Naj ne bo organizacije ali odbora SZDL. podjetja, ustanove, šo­le in knjižnice, ki bi te knjige ne imela. Koristno bo služila slehernemu članu Socialistič­ne zveze, prav posebno pa ko­munistom, da bodo idejno-po-litično kos nalogam, ki stoje pred nami v socialistični gra­ditvi.

Po dolgih letih spet v stari domovini

Med ameriškimi Slovenci, ki v znatnem številu obiskujejo staro domovino, imamo danes med nami tudi g. Johna Dre-nika.

Rojen je bil pred 64. leti v Zgornji Straži pri Novem mestu in je kot 18-letni mla­denič zapustil rodno vas ter odšel kakor mnogi drugi v Ameriko s trebuhom za kru­hom. S pridnostjo, vztrajnost­jo in z željo po razvoju se je povzpel od navadnega delavca do priznanega gospodarstveni­ka in si kot tak pridobil lepo premoženje in ugled. Do tega uspeha ga je privedla pred­vsem njegova poštenost, kate­ro stalno zahteva in 'poudarja tudi vsem delavcem v svojem podjetju, držeč se načela: *za pošteno delo pošteno pla­čilo, t

Danes je g. Drenik pred­sednik velikega »Drenik Ba-verage Distributing« v mestu Euelid v zvezni državi Ohio. Uspeh in ugled, ki ga je do­seglo naše slovensko vino na ameriškem trž.išču, je pred­vsem tudi njegova zasluga. Prepričani smo, da bo ob se­

danjem obisku v domovini imel priložnost še bolj spo­znati našo vinsko proizvod­njo, ter ugotoviti napredek v obnovi našega vinogradništva in naših vinskih kvalitet. G . John Drenik bo v času svoje­ga bivanja obiskal tudi svo­jega glavnega dobavitelja slo­vanskih vin, podjetje Sloveni­

ja vino v Ljubljani, kakor tudi vinogradniška področja na Štajerskem in Dolenjskem.

Želimo, da bi se naš rojak g. John Drenik kar najbolje počutil v naši sredi ter mu izrekamo, kakor tudi vsem ostalim rojakom, ki so na obisku v Sloveniji, prisrčno dobrodošlico!

22. julij bomo pra.

lz novomeškega okraji« bo vozil v Belo krajino posehen vlak

Zanimanje za udeležbo na ve-' di na lokalne proslave tega zgo-liki proslavi v Črnomlju 22. ju- dovmskega dne, ki na] bodo ie lija je v novomeškem okraju ie- \ le mogoče, zvečer pred odhodom dalje večje. Mnogi borci in akti-1 v Črnomelj.

Metlika se pripravila na 22. luli?

V nedeljo bo tombola novomeškega Rdečega križa

V nede l jo 4. j u l i j a b o na n o ­v o m e š k e m G l a v n e m t r g u spet ž i v a h n o : v e l i k a tombola, k i jo p r i r e j a letos R d e č i križ , bo p r i v a b i l a na t rg n a t i s o č e l j u ­d i , d a bodo p o s k u s i l i s r e č o . C i s t i d o b i č e k je n a m e n j e n za č l o v e k o l j u b n e n a m e n e R d e č e ­ga k r i ž a , zato bo p r a v , da p o d ­p r e m o p l emen i to z a m i s e l p r i -r t a i t e l j e v i n k u p i m o s r e č k o .

G l a v n i dob i tek tombole je l epo . i zde l ana , k o m p l e t n a

sobna oprema, prav t a k o pa so p r i p r a v l j e n a Še lepa nas ledn ja g l a v n a d a r i ­la tombole : radio aparat, kolo, dva praš iča , p e č , š t e d i l n i k ,

V R E M E za č a s ođ Z. do 11. Julija

V prvih dneh prihodnjega tedna v e č i n o m a Jasno ln vro­če, k v e č j e m u v č a s i h krajevne nevihte, sredi prihodnjega tedna (okoli 7. Julija) dež in ohladitev. Zatem nestalno, deloma s o n č n o vreme s pogo­stimi kratkotrajnimi padavi­nami. Med 12. In 15. julijem p r i č e t e k Jasnega in v r o č e g a vremena.

o t r o š k a posteljica z ž i m n i c o , blago za m o š k o in ž e n s k o obleko i t d . T u d i š k o r n j i so m e d g l a v n i m i d o b i t k i , pa p a r č e v ­l jev , 4 m e t r i d r v , 1000 z i d a k o v , 10-dnevno b i v a n j e v D o l . T o ­p l i c a h l n b r e z p l a č e n 7- d n e v n i dopust n a G o r j a n c i h i t d . V e ­sel bo, k d o r bo d o b i l za b o r i h 50 d i n 2 m r e ž i za poste l je , a l i 50 k g bele m o k e , m o š k o s u k ­njo a l i p i tanega p r a š i č a . M e d v e č j i m i d o b i t k i o m e n i m o t u d i l e p i t r a j n i d a r i l i — u m e t n i š k i s l i k i a k a d e m . s l i k a r j e v B . J a k c a i n V . L a m u t a .

N a d 300 m a n j š i h d o b i t k o v , v r e d n i h od 200 d o 2000 d i n , je r.adalje p r i p r a v l j e n i h za s r e č ­ne d o b i t n i k e . Z a t o : v nedel jo dopo ldne na n o v o m e š k i G l a v n i trg! M o r d a č a k a g l a v n i dob i tek p r a v vas? Ce sobne op reme ne potrebujete , pa s i m o r d a ž e l i t e r ad io apa ra t a l i novo d v o k o l o ? Za 50 d i n l a h k o dob i te eno a l i d rugo , zato s i p r a v o č a s n o z a ­gotov i te t o m b o l s k e t ab l i ce !

Kupite tablice tombole RK1

Prejšnji teden je bil v Met­liki sestanek prosvetnih de­lavcev, na katerem so se po­govorili o delu na terenu in nalogah pred 22. julijem, ve­likim praznikom Bele kraji­ne. N a sestanku sta bila tudi zvezni poslanec tov. Tone Eajfar in prof. T a t j a n a Belo-paviovič. Prosvetni delavci bodo sodelovali pri vseh nalo­gah, ki so pred metliško obči­no v tem mesecu in bodo ta­koj pomagali tudi v sosednjih vaseh.

Za sprejem gostov, ki jih bo pred 22. julijem posebno veliko tudi v Metliki, bodo z znano metliško gostoljubno­stjo poskrbeli vsi Metličani. Napredujejo tudi tehnična de­la v mestu. Urejujejo trg, o-grajo ob mestnem parku in obnavljajo nekatere zgradbe. Obnovljeni bodo tudi prosto­ri, kjer bo muzej ljudske re­volucije in etnografije. Mno­žične organizacije bodo s svo­jim članstvom poskrbele, da bo okrog zgradb in javnih prostorov vse lepo urejeno in počiščeno.

Taborjenja In kolonije otrok s Kočevske

S pomočjo ljudske oblasti in organizacij Zveze borcev, bo tudi letos odšlo na tabor­jenja in v kolonije nad 360 otrok s Kočevske. To so pred­vsem otroci padlih borcev, so­cialno šibkih staršev in zdrav­stveno šibka mladina. Prvi dve skupini otrok sta odpoto­vali 23. junija v Izolo oz. Pulo. V Izolo bosta sledili še dve iz­meni otrok, tako da bo tu v koloniji 180 otrok, v Puli pa 20. V ljubljanski okolici pa bo v treh izmenah preživelo po­čitnice 160 otrok.

11. julijo bodo no Mirni gori odprli nov planinski dom

V nedeljo 11. julija bodo na Mirni gori v Beli krajini od­prli planinski dom. Obnovlje­na oz. na novo zgrajena pla­ninsko postojanka ima 11 sob, gostinski lokal in skupna le-

22. julij bo našel — kakor vsi veliki dnevi v naši nedav­ni preteklosti — pripravljeno tudi Metliko, ki v prizadev­nosti, čimveč storiti za Dan vstaje in obletnico zasedanja SNOS, ne bo zaostajala. R. F.

visti bodo 'sli v Belo krajino ie 21. julija popoldne v partizanskih patruljah t>o različnih poteh. Naj­bolj se do sedaj pripravljajo za odhod na proslavo v topli'ski ob­čini. Kolektiv Gozdne uprave Po­ljane se bo v celoti udeležil pro­slave. Pripravljajo se tudi kole­sarji. Vse kaže, da bodo mnogi ljudje iz te občine sli v Belo kra­jino na okrašenih vozovih. Tudi v ostalih občinah zbirajo prijave za udeležbo. Šentjernejčani so Za svojo dolino že sporočili zelo vi­soko številko, le prevoz jih skrbi. Med delovnimi kolektivi v Novem mestu se bodo po dosedanjih pri­javah udeležili proslave v lepem številu člani kolektiva Industrije čevljev, tekstilne tovarne, tovar­ne lesnih izdelkov in drugi.

Iz okraja bo vozil v Črnomelj poseben vlak, v kolikor ne bi mogli vzeti s seboj udeležencev novomeškega okraja posebni vla­ki iz Ljubljane. Dogovorjeno je, da bo v tem primeru vozil v Belo krajino pojačani osebni vlak, ki pripelje v Novo mesto iz Sevnice ob pol osmih zjutraj, z odhodom iz Novega mesta nekaj minut pred osmo uro. Vlak se bo ustavil na vsaki postaji do Črnomlja. Voz-nina bo polovična, ie ne še nižja. Stab pri okrajnem odboru SZDL priporoča, da se udeleženci iz ob­močja ob progi poslužijo vlaka, da bo več kamionov prostih za udeležence iz oddaljenejših kra­jev.

Štab poziva občinske priprav­ljalne odbore, da pohite z zbira­njem prijav za udeležbo v Čr­nomlju, da bo lahko pravočasno razporedil vozila. Ne pozabite tu-

Okrajni odbor SZDL Novo mesto

Kočevska za popiavijence

L s i . i i i j ^ r i i j i cKi t - j i i ega s e d i -ja 4.400, v a š k i odbor S Z D L

-Sieg p r i K o č e v j u 6270, g a s i i -i iz K o č e v j a 32.000, č l a n i

i Z D L iz D r a g e 13.000, o b č i n s k i »dbor R K K o č e v j e 10.000, ob­činski odbor S Z Dobrepo l j e :5.000, v a š k i c d b o r SZ M o z e l j ;G70, G o z d n a u p r a v a V e l i k e L a š č e (s indikat) 3000, p i o n i r j i jsnovno š o l e v K o č e v j u 4485, •niadina v K c č e v j u 20.000.

D o sebote 25. j u n i j a je bilo v ločevskem o k r a j u zbranih o-: rog 2 m i l i j o n a 500.000 d i n .

V Sodražicl so pokopali general, majorja v pokoju

Franca Pirca 24. junija je bil v Sodražici

pogreb i ' ranca F i r c a , gene­r a lnega majorja v pokoju. Erance Pire, rojak iz Žigma-ric pri Sodražici, je po krat­ki bolezni umrl v ljubljan­ski bolnišnici. Pokojnik je bil že pred* vojno v vo­jaški službi, v letalstvu. V letu 1941 je po napadu oku­patorja in po razsulu stare jugoslovanske vojske z leta­lom prebegnil na Malto k za­veznikom. Kasneje je sodelo­val v letalskih formacijah partizanskega letalstva v bo­ju proti okupatorju. V novi Jugoslaviji, kjer je napredo­val v čin generalnega major­ja, so mu bile zaupane tudi važne naloge v inozemstvu.

Od pokojnika se je <*b po­grebu poslovilo lepo število ljudi. (m)

Semiška občina se pripravlja na veliki praznik Bele krajine

T i h o so s ika l e š t e v i l n e š k r o ­p i l n i c e po v i n o g r a d i h s e m i š k e gore 25. j u n i j a . Nes t a lno v r e ­m e i n t e m p e r a t u r a sta n a j ­v e č j i n e v a r n o s t i za v inograde , č e s a r se i z k u š e n i v i n o g r a d n i k i d o b r o zavedajo. P o h i t e l i so z d r u g i m š k r o p l j e n j e m , d a jih ne p r e h i t i n e v a r n a pe ronospo­r a . P o l e g tega sta b i l a p r e j š n j i d a n v S e m i č u i n o k o l i c i d v a iz redno h u d a n a l i v a , z l a s t i t i s t i 24. j u n i j a je b i l t a k š e n , ko t

d o g l e d n e m č a s u ure jeno so­dobno g o s t i š č e s t u j s k i m i so­b a m i . V p r i t l i č j u bodo š t i r j e g o s t i n s k i p ros to r i s k u h i n j o , v p r v e m nads t rop ju pa 8 t u j ­s k i h sob.

V o k r a j n e m p r o r a č u n u je b i l o d o l o č e n o za m i z a r s k o de­l a v n i c o v S e m i č u -poldrug m i ­l i j o n d i n a r j e v , neka j k r e d i t a pa so d o b i l i š e n a n a t e č a j u . N o v a s t avba m o r a s ta t i pod streho že letos. T o s k r o m n o

podjetje sam6 z dobro k v a ­l i te to i n d o b r o i z d e l a v o v tako k r a t k e m č a s u p r i d o b i l o t rg .

Z a v e l i k o p r o s l a v o v Č r ­n o m l j u 22. j u l i j a se o b č a r . i o b č i n e S e m i č vne to p r i p r a v ­l ja jo , saj bo v n j e n e m o k v i r u v e č p o m e m b n i h s v e č a n o s t i t u ­d i v s e m i š k i o b č i n i . Z a o r g a ­n i z i r a n j e v seh s v e č a n o s t i i n za u d e l e ž b o n a p r o s l a v i ima jo poseben o b č i n s k i š t a b , poleg tega pa š e v a š k e odbore . T u d i

O b č i n s k i l j u d s k i odbor D o l e n j s k e T o p l i c e j a v l j a ž a l o s t n o vest, da je 29, j u n i j a

u m r l n jegov p r v i i n sedanj i p redsedn ik , t o v a r i š

FR9NC ŠOBilR N e p o z a b n e g a t o v a r i š a In p o ž r t v o v a l n e g a b o r c a za p r a v i c e d e l o v n e g a l j u d s t v a

bomo o h r a n i l i v t r a j n e m s p o m i n u ! O b č i n s k i ljudski odbor Dolenjske Toplice

ne p o m o i j o v S e m i č u n i t i n a j ­s t a r e j š i l jud je . P o v z r o č i l je v e l i k o š k o d o n a p o s e v k i h In v i n o g r a d i h . S k o z i v i n o g r a d e i n p o b o č j a so d r l i p r a v i h u d o u r ­n i k i u m a z a n e vode , k i je o d ­nesla s seboj kupe; n a j b o l j š e zemlje , z a l i l a s k a m e n j e m i n p r o d o m n i ž j e l e ž e č e n j i v e , v d r l a v k l e t i , r a z r i l a pota i n ceste ter p o v z r o č i l a p r a v o b ­č u t n o š k o d o . Se s r e č a , da m b i l o t o č e . M a r l j i v i S e m i č a r j i so S l i t akoj n a delo , d a u b l a ­ž i j o pos ledice n a l i v a . Z l a s t i so se v s i z a p o d i l i v v i n o g r a d e , k i sedaj š e p r a v d o b r o k a ž e j o .

P o r a z r i t i b l i ž n j i c i s postaje m e je po t p r i v e d l a v S e m i č , k i l z d n e v a v dan posta ja p o ­m e m b n e j š e gospodarsko , p o ­l i t i č n o i n k u l t u r n o s r e d i š č e o b č i n e . T u je s e d e ž o b č i n e , šo l a z n i ž j o g imnaz i j o , z a d r u ž n i d o m , f i z k u l t u r n i d o m i n m o č n a s p l o š n a k m e t i j s k a z a d r u g a ; t u pa se po lagoma r a z v i j a t u d i ob r t v e č j e g a o b s e g i <r. p r v a i n d u s t r i j a . D o l g o l e t n a u t e m e ­l j e n a k r i t i k a , d a S e m i č ko t t u r i s t i č n i k r a j n i m a p r i m e r ­nega g o s t i š č a , bo sedaj o d p a d ­l a . V b i v š i D e r g a n č e v i s t avb i n a d S e m i č e m , k j e r je b i l dose -daj mladinski dom, bo v

podjet je je n a j l e p š i dokaz , k a ­k o se l a h k o u v e l j a v i • t u d i m a j h n o podjet je, č e i m a d o b r o o rgan izac i jo . N e k a j m i z a r j e v , k i so se n a v e l i č a l i v o z i t i n a delo v Č r n o m e l j i n d e l a t i za 8 0 % a l i š e m a n j š e p l a č e , je s top i lo skupa j i n osnova lo podjetje. V s a k je p r i ne se l s seboj k a k o ž a g o i n ob l ic i n z a ­čel i so. Ž e v l a n s k e m l e tu je podjetje d a l o d r u ž b i v o b l i k i a k u m u l a c i j b l i z u m i l i j o n d i n . Z a č e l i so b rez s t ro ja , danes ima jo vse pot rebne stroje, n i ­ma jo pa j i h k a m pos t av i t i . N a r o č i l ima jo za d v e l e d napre j i n to n a j v e č za j u ž n e k r a j e r . a še d r ž a v e . T a k o j k o bo s tavba gotova bodo r a z š i ­r i l i ob ra tovan je i n z a p o s l i l i nove m o č i . P r i t e m je t reba posebej p o u d a r i t i , d a s i je

Kmalu bo obnov­ljen tudi tretji most Črnomalj­

skega »tromo-stovja«, eno Iz­med belokranj­skih znamenitosti

p r i v a t n i l a s t n i k i h i š v S e m i ­č u so b i l i p r i p r a v l j e n i , d a n a ­jamejo poso j i lo i n do d n e v a p r o s l a v e pobe l i jo i n u r e d i j o svoje domove , k e r j i m je b i l o p r v o t n o ob l jub l j eno , d a l a h k o dobe t a k o posoj i lo . K o pa so že v lož i l i p r o š n j e i n i m e l i z a ­r a d i tega doka j po tov i n s t r o š ­k o v , p a so to m o ž n o s t za S e m i č p r e k l i c a l i . N a v z l i c t e m u bo S e m i č do p ros l ave znajtno s p r e m e n i l l i ce .

(Nada l j evan je n a 2. s trani .)

Konjske dirke v Šentjerneju prestavljene

K l u b za k o n j s k i š p o r t v Š e n t j e r n e j u s p o r o č a , d a b o d o k o n j s k e d i r k e v n e d e l j o i S . ju l i j ;* in ne 4. j u l i j a , k a k o r smo p r e j š n j i teden p o r o č a l i .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Za lepoto tn zdraviš samo krema

proizvod tovarne »ZLATOROG* — Maribor ? . _ i

S t r a n 2. r D O L E N J S K I O I S * "I Stev. 20

Se o šhropilenju proti peronospori r P r i pregledu drugega Škrop l j e ­nja p ro t i peronospori v v ino rod ­n i h pod roč j i h n o v o m e š k e g a okra ja smo naletel i marsikje na razne nepravi lnos t i , k i j i h na ­ši v i n o g r a d n i k i k l jub pogostim opominom v n a š e m t i sku , na razn ih predavanj ih i n na l i c u mesta, k a r naprej ponavl ja jo ' Zato smo pr i s i l j en i , da o tem prob lemu ponovno p i š e m o .

N a š v inogradn ik dobro ve, da sta peronospora (palež) l n odij (plesnoba) poleg toče in pozebe od loč i lna č in i t e l j a , k i vp l iva t a na pr idelek grozdja v v inogra ­du. Za rad i l e to šn j ih izredno po­v o l j n i h pogojev za razvoj pero­nospore imamo tol iko tež jo bor­bo v v inogradih k l jub temu, da imamo letos p r v i č dobro orga­niz i rano o b v e š č e v a l n o antipero-nosporno s lužbo . N i n a m r e č do­v o l j , da opravimo letno to l iko i n to l iko š k r o p l j e n j , t e m v e č je v a ž n o , da š k r o p l j e n j e p ro t i pe­ronospori p r a v o č a s n o opravimo, ka j t i če zamudimo le nekaj t re­nutkov po i zb r uhu bolezni , je ves n a š t rud zaman. Poleg tega, da š k r o p l j e n j e p r a v o č a s n o opra­vimo, pa je izredno v a ž n o tudi , da je š k r o p l j e n j e samo prav i lno . B o r b a prot i peronospori zahteva ve l ike materialne izdatke — modra gal ica je draga. V i n o ­gradnik tudi ve, da je š k r o p l j e ­nje po n a š i h v i n o g r a d n i š k i h te­ren ih izredno naporno, zato je popolnoma razuml j ivo , da t e ž i ­mo za tem, da je n a š t rud po­p l a č a n . D r u g a č e je v l o ž e n o de­lo negospodarsko, posebno še z oz i rom na nizke pr idelke , k i j i h dosegamo v zadnj ih le t ih zaradi ostarelosti vinogradov in raznih vsakole tnih e lementarnih ne­s r eč .

2e p r i sami naprav i š k r o p i v a moram opozori t i na ve l iko na­pako, k i jo delajo skoraj vs i na­ši v inog radn ik i . Napaka je v tem, da jemljejo za napravo ap­nenega be l eža (raztopine apna) premajhno ko l i č ino vode ter v l iva jo v raztopino modre ga­lice p r e v e č gosto raztopino apna. N a ta n a č i n p r ip rav l jeno š k r o ­p ivo ima dve slabi lastnost i : h i ­tro se seseda i n ima slabo l ep -Ijivost — slabo se pr i jeml je . Z a r a d i tega p r i p o r o č a m v i n o ­gradnikom, da vzamejo za n a ­pravo apnenega be leža polovico al i pa vsaj č e t r t i n o od one ko­l i č ine vode, katero bodo upo­r a b i l i za p r ip ravo š k r o p i v a .

(Nadaljevanje s 1. strani)

V SEMIČU SE PRIPRAV­LJAJO NA 22. JULU

J a v n o t o ž i l s t v o S l o v e n i j e bo v Scr r . i ču na B r u n s k o l e t o v i h i š i , k j e r j e b i l m e d v o j n o l e t a 1044 s e d e ž J a v n e g a t o ž i l ­s tva n a osvobo jenem ozeml ju , o d k r i l o s p o m i n s k o p l o š č o . P l o š č a bo v z i d a n a t ud i na z i ­d a n i c i n a d S e r n i č e m , k j e r je b i l a m l a d i n s k a kon fe r enca , p r a v t ako na G r a d n i k u , k j e r je b i l a S k o j e v s k a šo l a . T u d i n a C r e š n j e v c u , k j e r j e b i l a z b i r n a baza za ran jence , b o l n i k e i n o k r e v a j o č e p r e d o d ­h o d o m v B a r i , bo o d k r i t a s p o m i n s k a p l o š č a . P o m e m b e n gospoda r sk i dogodek bo z a ­k l j u č e k e l e k t r i f i k a c i j e v o b č i ­n i , k o bo š e p r e d p r o s l a v o posve t i l a e l e k t r i k a v C r m o š -n j i c a h . V S r e d n j i v a s i bo o d k r i t a s p o m i n s k a p l o š č a , k e r je b i l t a m del j č a s a e k o n o m s k i odde lek B a z e 20. O d k r i t j e spo­m e n i k a p a r t i z a n s k i m b o l ­n i š n i c a m n a P l a n i n i i n o t v o ­r i t ev p l a n i n s k e g a d o m a na M i r n i g o r i bo ž e 11. j u l i j a Skratka, o b č a n i S e m i č a bodo vse to dos to jno p r o s l a v i l i , ko t se spodob i za v e l i k e z g o d o v i n ­ske dogodke i z č a s a N O B .

R .

V s e k a k o r je v e č j a n e s r e č a , če porabimo za p r ip ravo š k r o p i v a premalo apna, kakor pa, če ga vzamemo malo v e č . Ce n a m r e č porabimo premalo apna, dob i ­mo k i s lo raztopino, k i povzro­ča opekline na zelenih de l ih trte.

Ce pa vzamemo spet p r e v e č apna, ka r sem letos mars ikje opazi l , pa s tem z m a n j š a m o u č i n k o v i t o s t bakra . Za ugotav­ljanje, če smo dodal i dovolj ap­na, uporabl jamo n a j v e č k r a t be l i »fenolf ta lein« papir , k i ga po­ceni dobimo v apoteki . T a papir n a m r e č spremeni barvo — po­rdeč i v t renutku, ko smo do­da l i dovolj apnenega be l eža raz­topin i modre galice, če ga po­m o č i m o v š k r o p i v o . D o b i se pa tudi r d e č i » lakmus« papir , k i v danem t renutku pomodri . Ce se zgodi, da vsega pr ipravl jenega

š k r o p i v a ne moremo porabi t i v is tem dnevu, moramo za ohra ­nitev š k r o p i v a za p r ihodnj i dan, dodati na 100 l i t rov i k r o p l v a 50—100 gr s ladkorja .

Č e t u d i š k r o p l j e n j e zgornje s t rani l is tov nI brez vsakega po­mena, pa moramo ponovno i n ponovno n a g l a š a t i , da ne bomo obvarova l i v inograda pred pero­nosporo, če ne bomo 9 Škropi ­vom zadeli spodnje s t rani l is tov, ker se o k u ž b a s peronosporo i z ­vrš i samo s te s trani . To je Se posebno v a ž n o u p o š t e v a t i v ta­kih , za peronosporo ugodnih l e ­t ih , kot je sedanje. M n o g i se, na žalost , zadovolj i jo s tem, da se v inograd že o d d a l e č v i d i po­š k r o p l j e n , pozabljajo pa na to, da je merodajno, kako se š k r o ­pivo p r i p r a v i i n če so šk rop i l i p r a v o č a s n o in pod l ist , odnosno zadeli spodnjo stran l istov. N a j ­bol jše opravimo š k r o p l j e n j e se­

veda, ce imamo predvsem dobro Škropi ln ico , k i i m a b l izu raz­p r š i l ca k o l e n č a s t o upognjeno cev, ker lahko samo na ta na­čin zadenemo s Šk rop ivom trs od vseh s trani l n tudi v notra­njosti . K e r napada peronospo­ra tudi g rozd iče , je treba tudi te p o š k r o p i t i .

Kaže , da bomo letos m o r a l i Škropi t i tudi r času cvetenja, č e ­tudi tega dosedaj nismo b i l i v a -jenid , posebno Se, če se bo vsled slabega vremena cvetenje zavle­klo . Odslej bomo j ema l i 1,5— 2% raztopino modre galice.

V interesu u s p e š n e borbe p ro­ti peronospori i n samega go­spodarstva je, da se d r ž i m o ro­kov, kt nam j i h za š k r o p l j e n j e daje antiperonosporna o b v e š č e ­valna s l u ž b a ter u p o š t e v a m o vsa s trokovna navodi la o p r a v i l n e m š k r o p l j e n j u .

InS. Lojze Hrček

Lepi uspehi padalskega tečaja Uprava novomeškega Aero kluba

je marca letos začela s padalskim tečajem, za katerega Je bilo veli­ko zanimanja, saj je prišlo okrog 50 prijav. Ta lepi šport je mla­dince in mladinke zelo navdušil. Toda ko so spoznali, da padalski šport ni navadna igra z žogo ln da mu je treba posvetiti vso po­zornost, zlasti pa vztrajnost, je prvo navdušje uplahnllo. Kakor povsod, so tudi tu nastale teža­ve. Ni bilo materiala in prostora, veliko krivde pa Je nosU tudi predavatelj Majerle Drago zaradi svoje neaktivnosti.

Pravo veselje in zanimanje za padalstvo se je začelo šele pod vodstvom Branka Papeža. Ni imel lahkega dela, lotil pa se ga je z vso vnemo in prizadevnostjo, sa­mo da tečaj ne bi propadel. In uspeh ni izostal.

Seveda so bili tuđi med tečaj­niki »mile jere«. Od 50 prijavlje­nih mladincev Jih je redno obi­skovalo tečaj le 20 do 30, dokonč­

no pa se jih Je izšolalo v teoriji samo 22.

Iz prve skupine, ki je polagala izpit v Ljubljani (12 mladincev in mladink), je 10 odllčnjakov in 2 s prav dobrim uspehom, kar priča, da je ta skupina ena najboljših v Sloveniji. Z odličnim uspehom so naredili izpit mladinci Potrč Mar­jan, Furlan Tone, Markelj Tone, Lovko Slavko, Novak Peter, Mlakar Jože in Hočevar Tone, od mladink pa Kukovec Rozika, Gra-berskl Vera ter Povše Jožica.

Veliko pohvalo zaslužijo mla­dinke — od devet prijavljenih Jih Je obiskovalo tečaj šest, naj­vztrajnejša med njimi pa je bila Kukovec Rozika. Poudariti mora­mo še posebno, da so te mladin­ke med prvimi v novomškem okraju.

Slabša je bila druga »kupina, ki Je opravila izpit v Novem me­stu 6. junija. V tej skupini je bilo največ delavske mladine in smo vsekakor upali na boljši

uspeh. Od 14 sta bila dva odlična, 4 prav dobri, pet dobrih, trije pa so padli. Z odliko sta opravila iz­pit Mikec Jože in Markelj Janez. Od mladink je bila najboljša Stare Vida — s prav dobrim upe-hom — čeprav se je prijavila na tečaj mesec dni kasneje kot dru­gi. Od vseh je pokazala največ veselja za ta priljubljeni Sport.

Vsem mladincem in mladinkam padalskega tečaja iskreno čestita­mo, obenem pa Jih stavimo za zgled ostali mladini.

S temi izpiti Je zaključen teo­retični del padalskega tečaja. Te­čajnike čaka sedaj še praktični del — skok s padala iz letala. Upamo, da se nihče ne bo ustra­šil praktičnega dela tečaja, mar-Vgč-da bodo vsi vztrajali do kon­ca in tako pokazali, kaj zmore mladi rod. Naj imajo veliko po­guma in vneme, da dosežejo cilj, ki so si ga izbrali. Upamo, da Jih bomo ob koncu Junija videli ve­sele ln zadovoljna pod odprtim padalom. P . B .

ČEBELARSTVO in kmetijske zadruge V k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i so

m n o g e panoge o d v i s n e d r u g a o d d ruge . K m e t i j s k o z a d r u ž ­n i š t v o p a j i h z d r u ž u j e i n raz ­v i j a ter v s v o j i m i k m e t i j s k o -p o s p e š e v a l n i m i o d s e k i s k r b i za d v i g k m e t i j s k e p ro i zvodn j e .

Č e b e l a r s t v o je za k m e t i j s k o gospodars tvo , z l a s t i z a seme-n a r s t v o i n sad ja rs tvo , i z r e d n o p o m e n l j i v o . O p r a š e v a n j e po l j ­s k i h k u l t u r i n s a d o v n j a k o v je z a r a d i n a z a d o v a n j a č e b e l a r ­s tva v e d n o bol j o g r o ž e n o . P r a v t ako je n a n i z k i s t opn j i p r o i z ­v o d n j a m e d u i n v o s k a .

K m e t i j s k e z a d r u g e v novo ­m e š k e m o k r a j u so doslej ž e k a r l epo r a z v i l e i n u t r d i l e p o ­samezne k m e t i j s k o - p o s p e š e v a l -ne panoge. U s p e š n o de lu je 20 ž i v i n o r e j s k i h , 20 sad ja r sko-v i n o g r a d n i š k i h , n a d 10 polje-d e l s k o - s e m e n s k i h , 27 k r e d i t n o -h r a n i l n i h i n d r u g i h odsekov . Č e b e l a r s t v u pa so z a d r u g e do­slej p o s v e č a l e vse p r e m a l o po­zo rnos t i . S to v a ž n o panogo so se u k v a r j a l a l e č e b e l a r s k a d r u š t v a i n d r u ž i n e .

Č e b e l a r s t v o je t r eba č i m ­bo l j d v i g n i t i i n r a z š i r i t i . Z a t o je n u j n o , d a se k m e t i j s k e za ­d r u g e z v so resnost jo zavza ­me jo za r a z v o j i n p o s p e š e v a ­nje č e b e l a r s t v a . U p r a v n i od­b o r o k r a j n e z a d r u ž n e zveze je o t e m ž e r a z p r a v l j a l i n tu ­d i s p r e j e l sk l ep , d a se p r i G Z Z u s t a n o v i pododbor z a č e b e l a r ­s tvo, k i bo i m e l is te p r a v i c e i n d o l ž n o s t i t e r m a t e r i a l n e ugodnos t i , k a k o r os ta l i gospo­d a r s k i o d b o r i p r i O Z Z . O t e m je r a z p r a v l j a l o t u d i č e b e l a r ­sko d r u š t v o v N o v e m mes tu i n st sko ra j v c e l o t i p r i d r u ­ž u j e m n e n j u , d a je t r eba po­s k r b e t i z a p o s p e š e v a n j e č e b e ­l a r s t v a v o k v i r u z a d r u ž n i h or­gan i zac i j .

K a k o b i se ta s t v a r o rgan i ­zac i j sko p r a v i l n o i z p e l j a l a , o t e m naj r a z m i s l i j o i n povedo svoje m n e n j e t u d i k m e t i j s k e

Od huiskania in netenja verske nestrpnosti ima Cerkev samo izgubo

N e š t e t o k r a t Je t r i l o v n a š i j a v n o s t i poudar j eno znano dejs tvo, da je u s t a v n i r ed n a š e d r ž a v e tak, d a z ago t av l j a l j u ­dem svobodo ves t i . V e r n i k o m vseh v e r o i z p o v e d i j a m č i us ta­v a v e r s k o svobodo v n j i h o v i h v e r s k i h z a d e v a h , a t e i s tom (ta­k i m , k i ne veru je jo) pa , d a j i m n i h č e ne m o r e v s i l j e v a t i n i t i v e r s k i h p o j m o v a n j n i t i k a k r ­š n e k o l i o b v e z n o s t i do C e r k v e i n r e l i g i j e . P r a v t a k o je z n a n a resn ica , d a so za S o c i a l i s t i č n o zveao i n za n jene č l a n e v e r s k a č u s t v a zadeva p o s a m e z n i k o v . Z a n a š o d r ž a v n o skupnos t sa ­mo eno v p r a š a n j e n i zasebna zadeva , i n s icer v p r a š a n j e z l o r a b e v e r s k i h č u s t e v na ­š i h l j u d i v p o l i t i č n e , n a m r e č v p r o t i s o c i a l i s t i č n e smot re .

P o s a m e z n i k o m ta de j s tva tu pa t a m š e v e d n o n o č e j o v g l a ­vo. P o g l e j m o n a s l e d n j i p r i ­mer, k i pot r ju je , da i m a od d v o l i č n o s t i , h u j s k a n j a i n ne­tenja v e r s k e nes t rpnos t i š k o ­do s amo C e r k e v .

K a s t e l i c S t a n k o , k a p l a n v T r e b n j e m , je letos v z a č e t k u m a j a p r i d i g a l v p o d r u ž n i č n i c e r k v i v R a č j e m se lu m e d d r u g i m t u d i o sv. F l o r j a n u ter de j a l , k a k o je b i l t a s v e t n i k h r a b e r i n zves t d r ž a v i i n C e r ­k v i . T a k o h r a b r i m o r a m o b i t i t ud i m i , je de j a l k a p l a n K a s t e ­l ic . C e š e ka j h u j š e g a p r ide nad nas, t ak r a t m o r a m o poka ­ra t i , d a b o m o t r d n i ; m o r a m o se b o r i t i za v e r o t ako k o t s J se

krema za nego kote: vas pomla ju j e in p o l e p š a , hrani v a š o k o ž o ID Ji daje e l a s t i č n o s t ter zdrav Izraz

.*••••>•• ••.••«.•• .#.•••••••••••••••

t i s t i , k i š e danes v g r o b u t r o h n i j o .

T a k o j e g o v o r i l k a p l a n K a ­s te l ic , t a k o so ga s l i š a l i l j u d ­je. D v o u m n i s t a v k i , da naj b i b i l i v e r n i k i p o d o b n i t i s t i m , k i » d a n e s v g r o b u t r o h n i j o « , k e r so se baje b o r i l i z a ve ro , so d v o ­rezen n o ž k a p l a n a K a s t e l i c a . Z n a n o je, da p r e p r o s t i m v e r n i ­k o m n i t e ž k o n a r a f i n i r a n n a ­č i n m e d st tavki p o v e d a t i t u d i kaj t akega , k a r j e v š e č l j u ­d e m , k i j i m p r i j a » p o r m e d k a ­t o l i š k o c e r k v i j o i n d r ž a v o v J u g o s l a v i j i . T a k e m u govor je ­n j u p r a v i m o t u d i netenje v e r ­ske nes t rpnos t i . K o m u se je danes t r eba b o r i t i z a svobodo v e r e v J u g o s l a v i j i ? N i k o m u r ! B o r i t i se m o r a m o v e n d a r p ro -

še enkrat: Ali so v socialistični državi take stvari dopustne?

Najprej načelen odgovor: vse podatke za omenjeni članek sem dobil v ustanenem razgovoru s predstavniki Lesno strugarskega podjetja v Sodražiui in Prijate­ljem Vencelnom iz Zacnosteca pri Sodražici — prizadetim Invalidom. Omenjene ljudi osebno poznam, zato ne dvomim v resničnosti nji­hovih izjav. V odgovoru inšpek­torja okrajne inspekcije dela pri OLO tov. Marušiča v zadnji šte­vilki Dolenjskega lista na moj članek. Je rečeno tudi, da delov­no razmerje med delodajalcem Paklžem ln delojemalcem Prija­teljem Vencelnom še traja. Tov. Prijatelj ml Je izjavil nasprotno. Res Je„ da nudi Paklž Prijatelje­vi ženi in hčerki priložnostni za­služek na domu, kako ivellk« je ta zaslužek pa Je tov. Marusiču verjetno znano. Na ostale trditve tov. Maruslča ne bom odgovarjal, ker se tni na zdi potrebno, v članku sem se zavzel za Invalida, ki Je upravičeno zagrenjen, pove­dal sem mnenje delovnega kolek­tiva lz Sodražlce ln naj pouda­rim le to, da me pri tem nI vo­dilo nobeno osebno prijateljstvo aH pa mogoče sovraštvo do ene­ga aH drugega, v tem duhu bom pleal tudi v bodoče.

Oražem Karel, OZZ Kočevje

t i t i s t i m k r o g o m v k a t o l i š k i J u m a n j k a m ! « je p r i z n a l o p r e d c e r k v i , k i po n a v o d i l i h iz t u ­j i n e h u j s k a j o v e r n i k e p r o t i l j u d s k i o b l a s t i in z v s e m i s i l a ­m i p o d p i r a j o t e ž n j e r e a k c i o ­n a r n i h o s t a n k o v p r i nas . I z k o ­r i š č a n j e v e r s k i h č u s t e v v p r o -t i d r ž a v n e n a m e n e j e k a z n i v o de jan je p r o t i s o c i a l i s t i č n i s k u p n o s t i . Z a t o se je k a p l a n K a s t e l i c z a r a d i svojega hu j ska ­n j a m o r a l z agova r j a t i p r e d l j u d s k i m s o d i ž o e m v T r e b n j e m .

V r s t a p r i č je v p o i z v e d o v a l ­n e m p o s t o p k u p o t r d i l a , k a r so s l i š a l e v c e r k v i n a R a č j e m se­l u . N a p r v i j a v n i r a z p r a v i p r e d o k r . s o d i š č e m v T r e b n j e m p a so n e k a t e r e p r i č e u m a k n i l e svo je i z j ave , eden Izmed p r e ­n a p e t i h v e r n i k o v pa je n a raz­p r a v i v p a d a l s k l i c i , d a p r i č e l a ž e j o . Z a k u l i s n a bo rba , d a je t r eba » g o s p o d u p o m a g a t i , Če­p r a v z l a ž n i v i m p r i č a n j e m « se j e z a č e l a . P o t r e b n a je b i l a p o ­n o v n a j a v n a r a z p r a v a , n a k a ­t e r i se je p o k a z a l o , d a se n e ­k a t e r i c e r k v e n i k r o g i še vedno r a d i p o s l u ž u j e j o s v o j i h z n a n i h s reds tev p r i t i s k a n a ve rne , p repros te l j u d i . P r e d n i c a M a ­r i j i n e d r u ž b e . P e p c a P o t o k a r je n a m r e č p r e d p r v o r a z p r a v o n a g o v a r j a l a p r i č e , » d a m o r a j o po p r a v i c i p o v e d a t i , d a gospod n i so n i č t akega p r i d i g a l i , k a r se j i m o č i t a ; č e p r a v b i b i l e p r i č e neka j d n i zapr te , p a bo­do i m e l e vsa j m i r n o vest p r e d g o s p o d o m « P o » p r a v i c i « p o ­m e n i za P o t o k a r j e v o n a m r e č : p o v e d a t i p r e d s o d i š č e m tako, da bo v p r i d k a p l a n u K a s t e l i -c u — a l i z d o m a č i m i besedami : k r i v o p r i č a t i v k o r i s t o b t o ž e n ­ca.

N a d rugI j a v n i r a z p r a v i p red s o d i š č e m v T r e b n j e m so p r i č e m e d j o k o m i n v s r a m u p r i z n a ­le, d a j i h je P o t o k a r j e v a nago ­v o r i l a h k r i v e m u p r i č a n j u na p r v i r a z p r a v i .

» P o t o k a r j e v a je r e k l a , na j

s o d n i k i lepo, p o s t a v n o k m e č k o dek le . D r u g o spet je poveda lo , d a j i j e m a t i z a b i č i l a , d a ne sme p o v e d a t i pred* s o d i š č e m n i č t akega , k a r b i » g o s p o d u * š k o d o v a l o . P r i č a B u k o v e c M i ­l e n a p a je vse » p o z a b i l a « , k a r je s l i š a l a v p r i d i g i ( v c e r k e v hod i s i c e r samo zato, d a n i do ­m a , k a k o r je de j a l a ; n jeno teto D i m J u l i j a n o je p r e d d r u g o r a z p r a v o o p o z o r i l k a p l a n K a ­s t e l i c n a prisego!) T u d i n e k a ­tere d r u g e p r i č e so j a sno p o ­kaza le , d a so v p l i v a l i nan je p r e d r a z p r a v o d o m a č i — » v s e so p o z a b i l e « , samo d a ne b i b i l e n i č k r i v e p r e d k a p l a n o m .

V e n d a r p a v se i z v i j a n j e n i n i č pomaga lo . De j s tvo , d a t r o h n i j o danes v g r o b o v i h b i v ­š i b e l o g a r d i s t i , k i so se pod k r i n k o v e r e b o r i l i p r o t i l a s tne ­m u l j u d s t v u , je n e h v a l e ž n o za p r i m e r j a v e v p r i d i g a r s k i h zgodbah . M e š a t i l j u d e m g l a v e z » b o r b o za v e r o « i n p o d o b n i ­m i » p o z i v i « se p r a v i v m i l i o b l i k i — n a z v i t n a č i n h u j s k a -tL

H i n a v š č i n a , nagova r j an j e b k r i v e m u p r i č a n j u , p r i t i s k na ma te re i n te tke ter podobne o b l i k e na s i l j a v e r s k o n e s t r p n i h l j u d i same n a sebi dovo l j j a s ­no k a ž e j o , da se C e r k e v š e vedno p o s l u ž u j e s t a r ih , p re iz ­k u š e n i h n a č i n o v p r i t i s k a n a svoje v e r n i k e .

S o d i š č e , k i je p o n o v n o p r e ­t res lo s l u č a j k a p l a n a K a s t e l c a , se je o n j e g o v i k r i v d i p r e p r i ­č a l o i n ga o b s o d i l o na zaporno kazen . Z l o r a b o v e r e m c e r k v e v p o l i t i č n e n a m e n e smo i n b o ­m o obso ja l i . P o s a m e z n i p r e d ­s t a v n i k i C e r k v e , k i se s t a r i h n a č i n o v svojega de l a ne m o r e ­jo o t r e s t i , pa m o r a j o vede t i , da se bodo p r o t i t a k i m t e ž ­n j a m b o r i l i v s i č l a n i S o c i a l . zveze , ne g lede n a to to, a l i ve ru j e jo a l i ne.

zadruge in č e b e l a r s k e d r u ž i n e na t e renu . Ž e l e t i je, d a k m e ­tijske zadruge u s t anov i jo Če­belarske odseke povsod, kjer so pogoji, zlasti pa v krajih, k j e r je č e b e l a r s t v o m o č n e j e r a z v i t o . T a m , k j e r je m a l o č e b e l a r j e v , p a naj b i se v k l j u ­č i l i po s v o j i h z a s t o p n i k i h , na p r i m e r : v s ad ja r ske odseke k m e t i j s k i h z a d r u g . T i odsek i naj b i b i l i s e s t a v l j e n i o d naj­bolj n a p r e d n i h č e b e l a r j e v ter s t r o k o v n j a k o v , k i de la jo v pa ­nogah , k a t e r e i m a j o zveze s č e b e l a r s t v o m , k a j t i s p l o š n e na loge takih od sekov i n č e b e ­l a r s k e g a pododbora p r i O Z Z so p r e d v s e m : « skrb za vzgojo č e b e l a r s k e g a n a r a š č a j a , Izpo­polnjevanje strokovne izobraz­be č e b e l a r j e v (p redavan ja , te­ča j i , razs tave) , i z b o l j š a n j e č e -belne p a š e , z l a s t i s pogozdo­v a n j e m i n k r m n i m i r a s t l i na ­m i , borba proti č e b e l n i m bo­leznim, organiziranje prevo­zov na puše i n p o m o č kmetij­skim zadrugam pri njihovem

đ e l u , z l a s t i v s a d j a r s k i h i n se-m e n a r s k i h o d s e k i h .

Ce se b o m o resno lotili or­g a n i z i r a n j a č e b e l a r s k e dejav­nosti v o k v i r u kmetijskih za* d r u g , bodo i m e l i č e b e l a r j i vse u g o d n e j š e pogoje z a svoje de­lo , k m e t i j s k e zad ruge j i h pa bodo u č i n k o v i t o m a t e r i a l n o podpr l e . V tej d e j a v n o s t i za ­d r u g se bodo l a h k o udejs tvo-v a l i t u d i č e b e l a r j i , k i niso kmet je .

O r g a n i z a c i j a č e b e l a r s t v a v o k v i r u k m e t i j s k i h z a d r u g pa n i k a k o r ne p o m e n i u k i n i t v e dosedan j ih č e b e l a r s k i h d r u š t e v i n d r u ž i n . O t em, k a k š n o naj bo sode lovanje m e d č e b e l a r s k o de javnos t jo v k m e t i j s k i h Za­d r u g a h i n č e b e l a r s k i m i d r u ž i ­n a m i , naj se na t e r enu dobro pre t resa . V p r i d č e b e l a r j e v po je, d a se v k l j u č i j o v č e b e l a r ­sko de javnos t z a d r u ž n i h o rga ­n i z a c i j ; s t e m bodo p r i p o m o g l i k r a z v o j u č e b e l a r s t v a , h k r a t i p a t u d i k s p l o š n e m u n a p r e d k u k m e t i j s k e p ro i zvodn je . A . P .

Huda neurja po Dolenjskem Letošnje muhasto vreme se

je neslavno proslavilo tudi v preteklem tednu, ko je zdiv­jalo v mnogih nevihtah po raznih predelih Dolenjske in Bele krajine. Od srede na če­trtek ie bilo hudo neurie nad Smiheiom pri Žužemberku. Med strahovitim viharjem so udarjale strele, voda pa je drla s hribov v doline. Zelo so

?rizadeti sadovnjaki v vuseh oljane, Vrh, Vrhovo, Gor. in

Dol. Križ, Praproče in še ne­kateri zaselki. Voda je odna­šala rodovitno prst na ceste in pota, ponekod pa je drla kar skozi kmečke hiše: na eni strani v hišo, na drugi iz nje. V krški dolini sta plazova na dveh krajih zaustavila pro­met.

24. junija je divjalo hudo neurje tudi v Semiču in to-stran Gorjancev. V Podgradu je naredila toda precej škode na poteh in cestah. Z mnogih njiv je odnesla precej plodne zemlje. Krka je bila pretekli

teden kar rjavkasto rdečka­sta, toliko zemlje so naplavili potoki v reko. Voda je tudi precej narasla. Vse kaže, da se vreme letos ne more umiri­ti in da nam bo deževje še na­gajalo, čeprav obetajo vreme-noslotci suho poletje in lepo jesen.

Novi ustanovni In podporni člani Prešernove družbe

L j u d s k i odbor mes tne o b č i n e N o v o mes to je p o d p i s a l u s t a -n o v n i n o 25.000 d ina r j ev , I n ­d u s t r i j a p e r i l a N o v o mes to pa je n a k a z a l a p o d p o r n i n e 2.000 d i n . N o v a p o d p o r n a č l a n a z z n e s k o m 500 d i n s ta M e v ž e k F r a n c , d e l o v o d j a K R K E , i n o č e š t i r i h s inov p a r t i z a n o v — o f i c i r j ev B l a ž i č I v a n , u p o k o ­jenec z B r o d a p r i N o v e m me­stu

Pod je t j a , u s t anove l n posa ­m e z n i k i posnemaj te lepe v z g l e ­de p o d p o r n i k o v P r e š e r n o v e d r u ž b e )

J . K o b š e

V Novem mestu Jo zaaorela nova iuč

P o r o č a l i smo, d a b o N o v o mesto u v e d l o n a j m o d e r n e j š o , to je f luorescen tno r a z s v e t l j a ­vo. T a r a z s v e t l j a v a ima mno­go p rednos t i , g l a v n a je v s e ­k a k o r ta, da p o r a b i m n o g o man j toka , k a k o r n a v a d n e ž a r n i c e . Z a m i s e l p r i z a d e v n e g a l j u d s k e g a o b č i n s k e g a odbora se ž e u r e s n i č u j e , o z i r o m a je de lno že u r e s n i č e n a .

P r v a f l v o r e s c e n t n a ž a r n i c a je p o s v e t i l a n a G l a v n e m t r g u 21. juni ja , sedaj p a sve t i jo Že š t i r i : ena p r i m o s t u v K a n d i j i , d v e n a G l a v n e m t r g u i n ena p r e d s p o m e n i k o m T a l c a na C e s t i k o m . S tane ta . L e t o s j i h bodo m o n t i r a l i š e š e s t — od K a n d i j e do pos lop ja O k r a j n e ­ga l j u d s k e g a odbora . N o v o mes to se ne samo l e p š a , ampak t u d i m o d e r n i z i r a .

Popravek

Popravljamo tiskovno napako v članku »Odborniki so odložili sprejem lestvice za obdavčitev po katastru«, ki je bil objavljen v zadnji Številki naSega tednika. Zadnji stavek tretjega odstavka v članku se mora pravilno gla­siti:

»Za vršilca dolžnosti upravnika okrajne gozdne uprave je bil Imenovan ing. Franc Urlep, V sestav okrajne gozdna uprav« pridejo tudi vsi okrajni logarji.«

K o l e k t i v o b č i n s k i h podje t i j D o l e n j s k e T o p l i c e spo­r o č a ž a l o s t n o vest , d a j e n e n a d o m a u m r l č l a n k o l e k ­t i v a i n v o d j a o b č i n s k e mesar i j e t o v a r i š

FRANC SOBAR predsednik o b č i n s k e g a ljudskega odbora

P o ž r t v o v a l n e m u s o d e l a v c u i n n e u m o r n e m u g r a d i ­t e l j u n a š i h podje t i j bomo o h r a n i l i t r a j en s p o m i n .

O b č i n s k a podjetja Dolenjske Toplice

G l o b o k o p re t resena s p o r o č a m ž a l o s t n o vest, d a je

29. j u n i j a po k r a t k i , m u č n i b o l e z n i u m r l v 57. l e t u

s ta ros t i moj l j u b l j e n i m o ž

Franc Sobar predsednik o b č i n s k e g a L O Dolenjske Topliee

P r o s i m t ihega s o ž a l j a .

ž a l u j o č a ž e n a Mirni Sobar in ostalo sorodstvo.

8o£etVAJENSKE *OLE

mmmmmmm trgovske stroke v Novem mestu (Nadaljevanja in konec)

Razpad Avs t r i j e Je postavi l pouk vajencev trgpvske stroke mi nove temelje. T a je Sele se­daj postal s lovenski . Važnos t i In pomena strokovno i z o b r a ž e ­nega trgovskega kadra se je za­vedal tudi G r e m i j n o v o m e š k i h trgovcev. T a je na svojem usta­novnem o b č n e m zboru 15. V I . 1919 sk len i l , da Je nujno potreb­no ustanovit i • p r i č e t k o m nove­ga šolskega leta 1919-20 trgovsko nadaljevalno šolo, »ker t rgov­skega n a r a š č a j a brez s t rokovne šo l ske izob 'azbe ne moremo smatrat i sposobnega za ž iv l j e ­nje*. P r a v tedaj ko se Je v S m ' -he lu Končal provlzor iČnl t rgov­ski tečaJ , Je na p r v i seji G r e ­mi ja n o v o m e š k i h t r g ° v c e v Jos. Ogoreutz, trgovec v N o v e m me-•tUi predlagal, naj se zaprosi d e ž e l n o vlado, da ustanovi t r ­govsko šolo v Novem mestu. K n j i g a r U r b a n Horvat Je na Isti odborov! seji izjav'1, da bo sam Jel v Ljubl jano do pover jenika

za uk in b o g o č a s t j e dr. Vers tov-Ska i n da bo p r i njem poizvedel za mnenje vlade o zadevi novo­m e š k e trgovske sole. Iz sejnega zapisn ika druge seje G r e m i j a n o v o m e š k i h trgovcev 22. X . 1919 pa zvemo, da Je P o v e r j e n i š t v o za uk in bogočas t Je z l a s k a v i m odlokom dne 18. V I I I . 1919 Po­t rd i lo » T r g o v s k o šolo za Novo mes to« . Ze 25. X . 1919 le Isto P o v e r j e n i š t v o pot rd i lo č l a n e k u -rator l ja za t rgovsko šolo v N o ­vem mestu. T i č l an i »o b i l i : okra jni glavar dr . F r . V o n č i n a kot zaupnik n a u č n e uprave, r av ­natelj gimnazije Jos. Wester kot zastopnik Trgovske zbornice, t i skar in kn j igar U r b a n Horva t kot zastopnik n o v o m e š k e obči­ne, trgovec A d . Pau je r kot za­stopnik G r e m i j a trgovcev, t rgo­vec K . B a r b o r l č kot n a č e l n i k G r e m i j a trgovcev v N o v e m me­stu, l n t rgovc i : E d . Kas te l i c , Jos. Kobe . A l f . Oblak, Ju r . P i -cek l n Jos. Tu rk . Tako je Novo mesto s prizadevanjem G ' e m l -j a trgovcev za n o v o m e š k i okraj

dobHo dvorazredno trgovsko šo ­lo, *1 Jo Je ves ča« njenega ob­stoja — to Je od 1919 do 1925-20 vod i l prof. dr. V i k . T l l l e r . Novoustanovl jena t rgovska Sola Je fme la prvo leto tudi p r i p r a v ­l j a ln i t e č a j , v naslednjih le t ih pa p r v i l n drugi razred. P o u č e ­va l i »o: dr . V . TiHer nauk o jav­n i up rav i ; prof. Jos. D u l a r slov. in nem. jez ik ; inž. M . D u l a r vzorn i kontor i n trgovsko r a č u n ­stvo; dr. M . Gorjanec s loven­šč ino ; prof. Jos. K o v a č srbo­h r v a š č i n o ; prof. I. Kofi t la l s lo­v e n š č i n o l n stenografijo; dr . R . J u ž n l č nem. Jezik i n stenogra­fijo; sodnik A . K u d e r m e n i č n o pravo ln uvod v t rgovino; prof. F . Seldel kemi jo l n blagoznan-stvo; prof. P . Prosen t lov . l n nem. Jezik; dr . M . Serko kemi jo in minera logi jo ; prof. A . S t runa komerc ia lne predmete ln hlago-znanstvo; prof. G e r m lepopis; Z u p a n č i č M . t trojepls. Z denar-Jpm so Solo v z d r ž e v a l i : G r e m i j n o v o m e š k i h trgovcev, d ržav« , Zborn ica za T O I . Učenc i so p l a ­

čeval i šo lnino okrog 150—200 kron , odnosno dinarjev na leto. Solo je nadzoroval I n š p e k t o r t rgovsk ih šol za SlovenlJo prof. Goga la . Iz n o v o m e š k e trgovske Sole Je izšlo 84 u č e n c e v ; n a j v e č j i h Je b i lo 8 P r i m o r s k e . V e č i ­noma BO b i l i o t roci kmetov, n iž j ih uradnikov , obr tn ikov, t r ­govcev, manj delavcev in dn i ­narjev.

Vzporedno a to dvorazredno trgovsko Šolo Je Novo mesto Imelo v Istem č a s u v okrilju obrtnonadaljevalne Sole posebni orideV: ce vajence trgovska stroke, k « k o r to n t r j u j e upoko­jeni uč i t e l j F r . H o č e v a r . Iz nje­govega p r i č e v a n j a je razvidno, da se Je za vajence trgovske stroke zavzel prof. J o i . Germ, k i Je zanje že leta 1919. osnoval pod o k r i l j e m obrtnonadaljevalne. Jtolt posebni t eča j za trgovske vajence. T a t eča j Je prof. Germ vodil do 1923. leta. V nJem so p o u č e v a l i poleg s p l o š n o i z o b r a -Žcvaln ih predmetov tudi t rgov­ske. U č n i n a č r t Je b i l razdeljen na dve le t i . U č e n c i so p r i č d i s p r v i m t e č a j e m a l i razredom ln nadal jeval i s poukom v drugem razredu. Z lve p r i č e , učenc i te šole , catrjujejo, da je bilo v vsa­kem r«zredu 12 do IT učencev ,

k i so sprva dokaj neredno obi­skova l i pouk. Iz vsega tega Je razvidno, da je Novo mesto ime­lo v le t ih 1919—1926 k a r dve t r ­govski Sol i : dvorazredno t rgov­sko šolo, k i Jo Je v o d i l prof. dr . V i k . T i l l e r ; ta je Imela svoj po­uk v novem gimnaz i j skem po­slopju, in dva t eča ja aH razre­da obsega jočo t rgovsko nadalje­valno šo 'o . ki Jo Je vod i l p r o f . G e r m . N j e n pou* se je v r š i l v stari gimnaziji zraven franči­škanske cerkve. N a prvi so Po­učeva l i samo profesorj i , na d ru ­gi pa samo učitelj i .

K o Je s šo l sk im letom 1926-27 prenehala dvorazredna trgov­aca šola, Je ostala p r i ž iv l j en ju samo Se t rgovsko na­daljevalna šola. To je poslej s denarjem podprl Gremi j novo­m e š k i h trgovcev, k i je k r i l dve tretjini s t r o š k o v . Nekaj so p r i ­spevali ca v z d r ž e v a n j e te šole tudi banovina, mestna obč ina Novo mesto, in Zborn ica za T O I v L j u b l j a n i . Učenc i pa BO mo­ra l i ob vpisu p l a č a t i neke takse. Ž iv l j en j e i n de'o trgovskonada-l jevalne šole se Je nemoteno r v v i j n l o od 1923 do 1939. N e k a l časa Jo Je vod i l upravi tel j omovne šole učite l j Ludvik Ko-ielJ, nato od 1925 do 1930 lolikl

upravi te l j M a r t . M a t k o . K o Je Novo mesto dobi lo me- ' čans^o šolo i n novo Šolsko poslopje, Je vodstvo trgovskonadaljevalne šo­le prevzel ravnatelj m e š č a n s k e šole A n t . M e r v l č . V o d i l Jo Je od 1930 do 1939, k 0 je b i l upokojen. Po odhodu A n t . M e r v i č a v L j u b ­l jano, Je vodstvo trgovskonada­l jevalne šole p r e š l o v roke u č i ­telja F r . Zukovca , k i Jo je vod i l do 1942. leta. S tem le tom je prenehalo de'o t rgovskonadal le-valne šole v N o v e m mestu. K o BO par t izani In borc i N O V osvo­bod i l i Be lo K r a j i n o , se Je delo novomeSke trgovske šole obno­v i l o v Č r n o m l j u . Vodstvo šole Je prevzela v svoje roke tov. B a r l -ca Z u g c l j , p o u č e v a l i pa so tov. Zaml jen J o ž e ln O g r l n A n t o n . Po osvobodi tvi se je delo novo­meSke trgovskonadaljevalne šo ­le copet preneslo v Novo me­sto. S p r v a je šola dobi la pro­store v nekdanjem Prosvetnem domu ;tu Je b i l tudi internat za u č e n c e . Z rednim Šolskim delom pa se Je p r i če lo Sele v z a č e t k u 1946. le ta .

Ta o k v i r n i oris zgodovinskega razvoja trgovinskega s trokovne­ga šo l s tva za Dolenjsko v N o ­vem mestu razodeva stremljenje l n napore gospodarstvenikov do

las tnih s t rokovnih trgovskih *ol za Dolenjsko, ki naJ bi na Imelo samo vajensko šolo tr­govske stroke, marveč si je pri­zadevalo doseči tudi vlSje orga­niz i rane dvoletne trgovske šole .

Po u k i n i t v i Ekonomske sred­nje šole v N o v e m mestu Je pro­blem v i š j e organizirane trgov­ske šole zopet stopil v ospredje. Naj t i bo treba reSltev, da bo tu ­di Dolenjska dobi la v i š je orga­nizirano trgovsko Solo, kjer bi se med d rug im vzgaJal tudi k a ­der za kmet i jske zadruge sploš­nega t ipa, ka r bi bilo v korist cele Dolenjske.

D. M .

VIRI: 1. Letna Izvrstja novomeSke * l -

mnazlje od 1874—191S. 2. Ostanki zapiskov odborovlh

sej Gremija novomeAklh trgovcev. 3. Letna »pričevala lz več l«t

učencev te Sole. 4. Pismena sporočila Mntka Mar­

tina, dr. Tlllerja ln An. MervMa, 5. Ustna SporoCilS MahorctO

Karla, Kastelca Kdtminda. Lavrl-ča, Pavlin zink«*, Perozzi Roze, Papeža Ludvik«. Angele Helmlh — Kozoglav, r.rlčarja Jožeta, Kun-Slek — Maglsta Anice. Zlnke Sa­je — Bartol, urltrllrv Loi ta Tva-netlča, Anton« Lamuta, Zagorca Frnnc«. Hočevarja Franci, An. drejčlč Olge ln drugih.

Stev. 26 D O L E N J S K I L I S T Stran 3

1 f y ^ m

šentjernejske novice Z b r i k a za p o p l a v i jence j t

desegla 48.000dinarjev. T a k o je m e d o s t a l i m K a r t u z i j a P l e -ter je d a r o v a l a 10.000, p i o n i r j i pa 7.600 d i n a r j e v .

S t r e l a je v m i n u l e m tednu tud i p r i nas v ž g a l a na v e č k r a ­j i h : v D o l . S t a r i v a s i je zgore l kozolec d v o j n i k F r a n c u L u -zar ju , p r i F a b j a n č i č u v D o l . M a h a r o v c u je s t re la u d a r i l a dobesedno z jasnega , k o je s i ­j a lo sonce, v e n d a r n i p o v z r o ­č i l a v e č j e š k o d e . V P r a p r e č a h ja zgore l kozolec A l o j z i j a V r -t a č i č a ; z a č e l . j e gore t i t u d i v e ­l i k kozo lec p r i Z u ž k o v i h v G o r . G r a d i š č u , toda H u d a l j o v a f a n ­ta sta sp leza la nan j i n ogenj z a d u š i l a . V V r h p o l j u je s t re la

v v e č h i š a h p o š k o d o v a l a elek­t r i č n e n a p r a v e . U p a m o , da ga vreme ne bo l o m i l o t u d i 18. ; u l i j a, k o bodo n a š e s l a v m konjske d i r k e .

Š o l s k i p o u k je z a k l j u č i l a p rav l epa a k a d e m i j a v n a š i d v o r a n i . Z l a s t i so uga ja le telo­vadne to<Ske,ki so j i h b i l i n a -i t u d i r a l i A l o j z K i k e l j , V a n d a P e t r i č i n O l g a Saje. O t r o š k i vrtec se je t u d i p o s t a v i l z dve­ma nas topoma. P o g r a j a t i pa m o r a m o b r e z b r i ž n o s t neka t e ­r i h s t a r š e v , k i ne p o k a ž e j o no ­benega z a n i m a n j a za nastop svo j ih o t rok. I n k a k o so o t roc i vesel i i n ponosn i , če j i h v i d i ­jo t u d i s t a r š i !

č.

To in ono iz Metlike Ljudska univerza v Metliki

je pred nedavnim organizira­la predavanje o pomenu etno­grafije. Predavanje, ki ga je rmel ravnatelj Etnografskega muzeja Boris Orel, so sprem­ljale zanimive skioptičue sli­ke. Po predavanju so v polni dvorani vrteli tudi film »Po­mlad v Beli krajini«.

Ob zaključku šolskega leta ie bila v Metliki lepa in uspe­la razstava učencev osnov, ne šole in gimnazije. Med le­pimi ročnimi deli in raznimi predmeti obeh šol je vzbujala posebno pozornost razstava zdravstvene sekcije na gimna­ziji, ki je pokazala skrb za higieno in zdravje učencev. Prizadevnim vzgojiteljem gre vse priznanje. Razstavo si je ogledalo mnogo prebivalcev

Metlike; med gosti smo opa­zili tudi zveznega ljudskega poslanca tovariša Toneta Faj-farja.

* Kulturna skupina gimnazije

in osnovne šole ie prejšnji tedun priredila v Domu one­moglih lepo uspeli koncert. Nastopili so tudi štirje cici-bančki s pesmico o Kekcu. Po koncertu so malim priredi­teljem pripravili čajanko, z oskrbovanci v domu pa so se tudi slikali. Za prisrčen na­stop in razvedrilo so bili o-skrbovanci v domu malim prijateljem iskreno hvaležni!

Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine so iz­volili za predsednika Franca Jakljeviča, prejšnji predsed-

Prvo polletje 1954 je minilo in če Se niste poravnali zapadle n a r o č n i n e , jo p o š l j i t e š e danes! S tem si po­daljšajte tudi brezplačno nezgodno zavarovanje.

U P R A V A L I S T A

Turistične takse v Črnomlju Na osnovi III. člena Uredbe o

pravici l judskih odborov, da lah­ko predpisuje takse in promet­ni davek (Uradni list F L R J š te­vilka 19-53), v zvezi s 1-12 točko odredbe o določitvi tur is t ičnih krajev oziroma področij na ozemlju Ljudske republike Slo­venije (Uradni list L R S št. 17-53) ln na osnovi 50 člena 2. točke, 78. ln 79. člena Zakona o občin­skih ljudskih odborih (Uradni list L R S štev. 19-52), i z d a j a Ljudski odbor mestne občine Črnomelj

O D L O K O PLAČEVANJU TURISTIČNIH

TAKS V MESTU ČRNOMELJ I. člen

Gostinska podjetja, organizaci­je in zasebniki, k i proti plačilu oddajajo prenočišča, pobirajo od oseb, ki se mudijo v mestu Čr­nomelj kot turisti, tur i s t ično takso:

1. V glavni sezoni od postelje dnevno 20 din.

2. V predsezoni ln posezoni od postelje dnevno 10 din.

Pobrano tur is t ično takso mo­rajo plačat i Ljudskemu odboru mestne občine Črnomelj vsi, k i so za to pooblaščeni, da jo po­birajo, vsak mesec do 15. v me­secu.

II. člen Za turista se smatra vsakdo, ki

nima v mestu Črnomelj stalnega

bivališča in da prenočuje v me­stu vsaj enkrat. Turistično takso plača tudi vsak turist, pa naj prenočuje v državnem, zadruž­nem ali privatnem podjetju, oz. v privatni hiši, ki oddaja preno­čišča.

III. člen Plačila takse so oproščene ose­

be, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje in invalidi, ki prihajajo na zdravljenje na območju mestne občine.

Ljudski odbor mestne občine Črnomelj lahko dovoli- Se druge oprostitve in olajšave v plačeva­nju turističnih taks. Natančnejše predpise o tem izda Ljudski od­bor mestne občine Črnomelj s posebno odredbo.

IV. člen Turistična takta se pobira v

korist Ljudskega odbora mestne občine Črnomelj in se uporablja za komunalne ln turistične gra­ditve v mejah 5. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takso in pro­metni davek,

V. člen Ta odlok velja od dneva, ko Je

oblavljen na krajevno običajen način. Smrt fašizmu — svobodo narodu!

CrnomeH, dne 12. maja 1954 Stev. 227-4-54

Predsednik LO MO: Janez Klobučar, 1. r.

Pokvarjen

PISALNI ALI ŠIVALNI STROJ vam poceni in hitro popravi priznana delavnica

F I N O M E H A N I K A URBAS LUDVIK, NOVO MESTO Titov trg 6 — telefon 58

l l l M l l f l M l « M » l * « « » i M H i a l l M l l l l l l t l l » M I M i m * H I U t l II I l l l l l l | l l t a M H I 1 I M H M M I | M M l t l M I I " H

Popravlja tudi r a č u n s k e stroje, registrirne blagajne

ln nalivna peresa.

.«..*. -•-.*.-•' >•«•••••. •**>•••*• ••»•»«>

n i k , k i je ods top i l , pa j e b i l i z v o l j e n za p o d p r e d s e d n i k a . N a j s t a r e j š i o d b o r n i k tov. B r o -d a r i č j e o b e m a č e s t i t a l i n ž e ­l e l m n o g o uspehov p r i na­d a l j n j e m d e l u o b č i n e .

R. F.

Pevski koncert v pljučnem oddelku

novomeške bolnišnice

P r e t e k l i petek z v e č e r je p e v ­s k i z b o r K D D u š a n J e r e b p r i ­r e d i l b o l n i k o m p l j u č n e g a o d ­d e l k a s p l o š n e b o l n i š n i c e v N o v e m mes tu konce r t s l o v e n ­s k i h u m e t n i h i n n a r o d n i h pes­m i .

V g o v o r i l n i c i , k i je b i l a sp re ­menjena v p r a v o konce r tno dvorano , so p e v c i o d p e l i 18 pesmi , ka te re so b o l n i k i z vso radost jo s p r e j e m a l i , m o č a n a -p l a v z po v s a k i p e s m i pa je p r i č a l , k a k o so z a d o v o l j n i s p r o g r a m o m i n k a k o so vese l i , da so se j i h p e v c i s p o m n i l i i n j i m p r i r e d i l i ta v e č e r . T a k o so d o b i l i , k a k o r je u v o d o m a p o u ­d a r i l podpredsedn ik d r u š t v a , k i j e n a v z o č e p o z d r a v i l , d i r e k ­t e n s t i k z z u n a n j i m sve tom m zagotovi lo , d a vendar^ n i so tako pozab l j en i , ko t s i m o r d a kdo od n j i h m i s l i .

O b k o n c u se je p e v c e m i n d r u š t v u z a h v a l i l za to l e p o go­s tovanje p r i m a r i j o d d e l k a dr . I v o S m r e č n i k ter i z r a z i l že l jo , naj b i ta nas top ne b i l z adn j i . P r e p r i č a n i smo, da b o m o m o š k i pev i jk i z b o r n a š e g a K D š e s l i ­š a l i p r a v v tej s t a v b i , m o r d s pa se j i m bo celo p r i k l j u č i l a d r a m s k a ek ipa .

Huda 'jra na Poljanah P o n o č i od s rede n a č e t r t e k

(24. jun i j a ) je n a d va s jo P o l j a ­ne v ž u ž e m b e r š k i o b č i n i za č e l o l i t i k a k o r b i se u t r g a l ob­lak . L i l o je s p r e s l e d k i o d p o l ene do 4 z ju t ra j . S K r ž k e gore n a d vas jo so n a v e č k ra j ' ih p r i d r i h u d o u r n i k i čez v i n o g r a ­de i n se r a z l i l i p o p o l j a n s k i h n j i v a h n a d K r k o . S k o d a je p r e c e j š n j a , - saj je ponekod zeml jo č i s t o posnelo . N a d ce­sto L j u b l j a n a — N o v o mesto se je t rga l a z e m l j a i n nasu la nan jo n a d t i s o č k u b i k o v p r s t i , t ako d a so jo l a h k o š e l e v pe­tek popo ldne o d p r l i za p romet . T a k e p lohe in 1 t ako , u m a z a n e K r k e , v ka t e ro je o d n a š a l o prst , P o l j a n c i š e s p l o h ne pomni jo .

N O V O M E Š K O A V T O M O T O D R U Š T V O S K R B I Z A

V Z G O J O K A D R A V dva zaporedna tečaja novo­

meškega avtomoto druš tva se je vpisalo kar 80 tečajnikov. Med njimi Je zlasti veliko mladincev, k i so potrjeni za služenje vojaš­kega roka v motoriziranih edini-cah in si bodo tako še pred vsto­pom v JLA pridobil i osnovno strokovno znanje. Udeleženci pr­vega tečaja, k i že obvladajo mo­torna vozila, so imeli teoret ične (društvene) Izpite 1. Julija, 15. jul i ja pa bodo prakt ični izpiti. Tečajniki prvega tečaja, k i še ne obvladajo motornega vozila, se bo­do za teore t ične i2plte pridružil i te­čajnikom drugega tečaja, k i bodo Imeli teoret ične ispite od 25. j u l i ­ja dalje, p rak t i čne pa konec av­gusta ali v začetku septembra. Za prakt ične šoferske izpite se lahko prijavijo tudi taki, k i niso obi­skovali tečaja, pa obvladajo na tečaju predavano snov. Vsi taki morajo vsaj do 1». jul i ja poleg prošnje za pripustitev k izpitu predložiti tudi ostale dokumente, kot potrdilo o nekaznovanju, iz­pisek iz rojstne ma t i čne knjige in zdravstveno spričevalo. Prošnje in dokumente je treba predložit i pri referentu za promet Tajništ­va za notranje zadeve Francu Savriču.

Navzlic velikim težavam z mo­tornimi vozili in sredstvi novo­meško avtomoto druš tvo uspešno Izpoljnjuje svolo osnovno nalogo — vzgojo mladih šoferjev ln vo­začev motornih vozli.

Kino KRKA Novo mesto Od a. do 5, ju l i ja ; ameriški film

»Skrivnost jezera obsojencev«. Od 6. do 8. Jull ja:ameriški film

»ereobrat«, ; , Od 9. do 13. jul i ja: ameriški barv­

ni fi .m »Plavajoče gledališče«.

MALI OGLAS I P R O D A M GOZD 1.50 ha, poraSčen

a smrekami ob glavni cesti Se-m l č - C m o m e l j , blizu Vražjega kamna. Povše - Simon I č Kata­rina. Pod reber » — P- S c m I ,,

SLUŽBO DOBI trgovski pomočnik aH pomočnica, zmožna voditi mnnjie samostojno delo v trgo­vin i , stanovanje za samca pre-•krbljeno, Kmetijska zadruga — Mirna peč.

RAZP I S Na podla«! 90. člena Uredbe o

ust.i i • i v 1J .i >!,. i p o d j e t i j In obilOV (Ur. Ust F L R J 5t. 51-424-53) razpi­suje komisija za razpis LO MO Novo mesto

m e s t o d i r e k t o r j a za Trgovsko podjetju mcJinic stro­ke »Z AH J A* Novo mesto. Pogoji: Fakultetna IsoBraaba t LO-letno prakso aH srednja Sola • 18 letno j,i , i . t Q v f inančno komeiclalnl •lulbl,

Kolckovanl prošnji je treba pri­ložiti fjtioknvnl 1» osebni življe­njepis, dokazi l i 0 lOlikl in ttro* k o v i l l/ebi .'i/t '! •<•' " I " k u •'«>• tedanjega službovanja.

Prošnjo je treba vložiti do «. Ju 11 j a 1054 na Tajniš tvo L O M O

Jovo mesto.

RAZPIS Kmetljsko-gospodlnjska Šola Gra-

dne v Bel l krajini bo imela v Šolskem letu 1054-55 prvi letnik tedne zimske kmetijske Aole od 15. oktobra do 31. marca za kmeč­ke fante in posebej celoletno kme­tijsko gospodinjsko šolo za kmeč­ka dekleta.

Namen lola je dati gojencem ln gojonkam potrebno teoret ično ln prakt ično Izobrazbo lz kmetijstva ter gospodinjstva.

Pogoji za sprejem v Solo so: Popolna osnovnošolska izobrazba

ln dvoletna kmetijska praksa (nn domu).

Maro/ t od 16 let naprej. Mesečna vzdrževalnlnn znaSa

3,noo.— din. Vojnim sirotam, čla­nom večjih družin, določi Okrajni ljudski odbor Črnomelj popust.

Lastnoročno spisani prošnji za sprejem Je treba predložit i na­slednje dokumente:

1. Lastnoročno spisan kratek žlv-Henjcpls;

Z, Zadnjo ftnlsko spričevalo; :i Holstnl list 4. Zdravniško spričevalo; 5. Potrdilo o vpisu v voli lni Ime­

nik: I obvezo staršev ali tHttnove

o rednem plačevanju vzdrževalnl-ne.

Prošnjo « prilogami Je treba oddati, oziroma nasloviti na. Kmetijsko gospodinjsko Solo Gru­dne v Br i l kraltnl do 30- avgust« 1054.

O pr iče t ku Šolskega leta bodo i |eti gojenci ln gojenkes pra­vočasno obveačenl.

Uprava lole

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

Pretekli teden je bilo rojenih 8 deklic In 10 dečkov. — Poročila sla se; Mojstrovič Božidar, mizar­ski pomočnik lz Tomaž.je vasi, in Berkopec Otlltja, na«ne*Čenka lz Cimosnjic pri Semiču. — Česti ta­mo! , ,

Umrla sta: Mlakar Ivan, elek­trotehnik v pokoju, 59 let lz Ma­ribora. Kočevar Jožef, delavec, J5 let iz Zabukovj*.

' IZ NCV0MESKE PORODNIŠNICE

Pretekli teden so rodile: Zag*r Klara iz Ločne — dečka; Raguž Marija iz Loke pri Črnomlju — deklico; oabrnvSek Polda Iz Sta­rega loga pri Kočevju — dečka; Žagar Mari ja iz Dol. Kartrl jeva — deklico; Uhan Milena lz Rodin pri Trebnjem — dečka; Raje Dra­gica Iz Cerovca pri Semiču — dečka; Butala Pepca iz Kanlžaf -ce pri Črnomlju — dečka: Slo-bodnlk Ana Iz Metlike — dečka ; Mocele Ivanka pri Gradacu — dečka; Tvančlč Jo-žefa Iz V i d e m -Dobrepnlle — dečka: Kolar Ma­m a I?. .TuRorln m l Metl iki - deč­ka; Pučko Melnnlla iz Novega mesta — deklino. EupiD Jožefa Iz Dol. Vrh.nolja - rtekHco; TAl-prmNč Matilda IS Bmiheja pri No-v*m mostu — d e č k i : Vidmar M i ­haela iz Makgo Podij u bna - deč­ka; Selak Marija Iz Dobova pri Otoftm — dečka; Boblč Mara iz Domžal — dečka. — Ceitltamol

Najmlajši obrtni pomočnik v Novem mestu

P r e d p o m o č n i š k o i zp i tno komis i j o v N o v e m mes tu , k j e r je p r e d k r a t k i m o p r a v i l o po­m o č n i š k e i z p i t e o k r o g 80 o b r t ­n ih va jencev , je s top i l ko t naj­m l a j š i k a n d i d a t t u d i 15 l e t n i A l b i n B a r b i č iz N o v e g a m e ­sta.

M l a d i B i n e je s i n ug lednega miza r skega mo j s t r a F r a n c a B a r b i č a i n je p o k a z a l v ulcu i n že p r e d n j i m i z r eden talent. K o m a j ie č a k a l , da ie z a k l j u -

škodljivcl Iz KZ Velika Loka pred sodiščem

S l r o e e k a z n i In p o v r n i t e v š k o i i d o z a d n j e g a d i n u j a

Albin B a r b i č

či l obvezno š o l a n j e , t akoj n a ­to p a se je p r e s e l i l v de l avn ico . H i t r o je n a p r e d o v a l , v o b r t n i šo l i p a je v d v e h l e t i h po lož i l vse t r i l e t n i k e n o v o m e š k e o-b r tne šo le s p r a v d o b r i m u -spehom. K e r je i z p o l n i l pogoje, je l a h k o po k o n č a n i šo l i i n o p r a v l j e n i p o l o v i c i u č n e dobe s top i l p r e d p o m o č n i š k o i zp i tno k o m i s i j o , k j e r je z o d l i k o po­ložil* i zp i t . Z a i z p i t n i p redmet je i z d e l a l k r a s n o p o l i t i r a n o k o m o d o i z vezanega lesa, k i j t z avze l a n a v a j e n s k i r az s t av i n a j l e p š e mesto.

N a j m l a j š e m u p o m o č n i k u N o ­vega mes ta i n n o v o m e š k e g a okra ja , č e s t i t a m o k p o k a z a n i m uspehom, o s t a l i m vajenc ;?rr p a ga za n jegovo prednos t pos tav l j amo za vzg l ed .

»Pošteno naj jih kaznujejo in do zadnje pare mora vsak povrniti napravljeno škodo!« so se menili kmetje — člani splošne kmetijske zadruge na Veliki Loki, ko so pred dvema mesecema zvedeli za grobe nepravilnosti v njihovem za­družnem lesnem odseku. Kar štirje nameščenci zadruge so se znašli na zatožni klopi pred ljudskim sodiščem 24. junija letos: neizogibni lesni mani­pulant Anton Godec, poslo-vodkinja Julka Strmec, knji-govodkinja Milka Požun in trg, pomočnica Alojzija Me-ž n n .

2e leta 1952 so začeli golju­fati z lesom in ponarejenimi računi, pa z denarjem in z li­stinami v kmetijski zadrugi. Lesni manipulant, ki je rad usekal kmeta pri meri (sicer do viška 50 kubikov lesa na zadružnem skladišču ne hi moglo priti!) je prišel v svoji denarni lakomnosti do svoje­vrstnega sklepa: za les, ki je že bil v skladišču in je trg. inšpekcija zanj ugotovila, da predstavlja višek, je Godec skupaj s Strmčevo in Požuno-vo napisal lažne račune. Eno­stavno so si izmislili, da je Franc Strmole iz Gor, Pra-proč prodal 25 kubikov tesa­nih tramov za 99.088 din, Nace Zupančič iz Voljčjih jam l& kubikov tramov za 76.130 din in Koželj Franc iz Voljčjih jam 5 kubikov tramov za 22.535 din. Ponaredili so pod­pise in predložili račune — kam drugam kakor blagajni kmetijske zadruge v Veliki Loki v izplačilo! Tako so po-basali 184,854 din, oz. Godec 111.427 din, Strmčeva 53.427 din in Požunova 20.000 din. Kmetijska zadruga pa je za tako »kupljeni les« morala plačati Narodni banki v Trebnjem še gozdno takso, da je bila oškodovana samo pri tej Godčevi »kupčiji« za 197.753 din.

Prvi poizkus se je posrečil, trojica je dobila korajžo. Če­

prav je na primer Godec sa-kramensko dobro zaslužil kot lesni manipulant (samo v 10 mesecih leta 1952 čez 300.000 din al i 30.000 na mesec!!), mu grabežljivost ni dala miru. Začel je pisati nove izmišlje­ne račune, podpisovati kmete, žigosati les z žigom K Z V e l . Loka itd. Tako je na račun Janeza Primca iz Dolenje vasi ogoljufal zadrugo za 13.530 din, na ime Alojza Murna iz Vapče vasi je »potegnil« 12.480 din, na ime Janeza Črčka iz Selc 10.800 din, Janeza Peč­jaka iz Selc 41.010 din, Jožeta Mikliča iz Razbora 19.520 din itd. Ta!: r i je prigoljufal še dobrih 160 tisočakov. Polako-mnil pa se je poleg tega še zadružnega lesa. Voznik Janez Kovačič mu ga je po njego­vem nalogu večkrat zapeljal domov ali pa k mizarju Gor­ču; vzel ga je ali s skladišča na železniški postaji al i pa na obč. žagi v Ve l i k i L o k i , k i je žagala les za zadrugo. Tako je Godec pokradel lesa za 137.902 din.

C t - m "" i va in Požunova (p* julija 1953 poneverili na pod­lagi ponarejenih računov 54.660 din; vzeli sta vsaka po 10 tisočakov, 10 pa sta jih »po­darili«-tudi Mežanovi kot »ne­kak višek v trgovini«. Tudi Mežanova in Požunova sta si avgusta 1952 vzeli iz zadružne blagajne 18.155 din in si jih razdelili , poleg tega pa oško­dovali zadrugo še za 2.455 din gozdne takse, ki sta jo plačali Narodni banki, da bi »kupči­ja« izgledala trdnejša . . .

Poleg tega se je čedna dru­ščina pečala tudi s ponareja­njem pogodb, hkrati pa je vse početje skrivala pred javnost-jo. Kakor vedno, se je tudi v gornjem primeru zadnje de-ianje odvilo pred sodiščem. Skesana četvorica goljufov in ponarejevalcev, ki je nakrad-la skoraj za milijon dinarjev zadružnega premoženja, ni imela kaj povedati v svojo ob­rambo. Godec je skušal na

razpravi vplivati na ostale tri obtoženke, da bi izpoveda­le kaj v njegovo korist. Sodi­šče je spoznalo njega in Sum« čevo za glavna krivca. Požu­nova in Mežanova sta imeli v zadrugi podrejeno vlogo, de­loma pa sta bili" k dejanjem tudi zapeljani. Visoka stop­nja družbene nevarnosti ob­tožencev, predvsem prvih dveh, je narekovala sodnemu senatu okrožnega sodišča ostre kazni:

Anton Godec je b i l obsojen na pet let strogega zapora, za plembo 36.000 din in povrni­tev škode, 288.6S9 din. Julka Strmec bo za svoje goljufije sedela 2 leti in 6 mesecev v strogem zaporu, povrniti pa mora zadrugi 67.727 din. M i l ­ka Požun je obsojena na 1 le-fo in 6 mesecev strogega za­pora in povrnitev 42-445 din škode.Lojzka Mežan pa na pet mesecev zapera, pogojno za dobo 3 let, in na povrnitev zneska 20.295 din.

Vrednost ukradenega lesa bo zadruga iztožila od Godca s civilno pravdo, ker je nekaj lesa še na njegovem domu

Poleg sodne kazni in povr­nitve škode pa je nad obto­ženci še ena kazen: p r e z i r vseh članov kmetijske zadru­ge v Ve l i k i Lok i , katerim so kradli denar iz žepa, čeprav bi lahko ob svojih prejemkih dostojno živeli. Kazni pa s& hkrati opomin, da bodo vsi taki in podobni primeri go­spodarskega kriminala čeda-je s trožje kaznovani.

L j u b l j a n s k i ž e r j a v i za Indijo

Da na svetovnem trgu nI vseeno, ali lahko ponudiš kupcem koš koruze ali prvo­vrstne industrijske izdelke, je že precej znano. Kaj pomeni nenehen napredek naše indu­strije, pove zgovorno tudi pr i ­mer ljubljanskega Litostroja: zdaj dokončujejo serijo 30 žerjavov, ki. j ih je lani kupila od nas Indija.

Pionirski okrajni š p o r t n i d a n

v Crnom MI H ELI C 152 V SKOKU

V VISINO

Po neprijetnem vremenu, ki smo ga imeli zadnje dni, je sledila sončna nedelja, ki so jo izkori­stili pionirji Bele krajine in pri­redili svoje prvenstvo. Na šolskem štadionu se je abralo 6 ekip i? Metlike, Podzemlja, Adlešič, V i ­nice, Semlča in Črnomlja. Tek­movanje je bilo prvo te vrste v Sloveniji, saj je doslej prevlado­valo mnenje, da se celo na posa­meznih gimnazijah ne more izve­sti množično tekmovanje. Ta tr­ditev je napačna, saj je v Črnom­lju nastopilo 286 pionirjev »med dvema ognjema«, v atletiki in prostili vajah. Tekmovanje v od­bojki je odpadlo zaradi vremen­ske in časovne stiske.

šahovski turnir v Črnomlju je zaključen

Na šahovskem turnirju za IV. kategorijo v Črnomlju je zasedel 1. mesto Lado Vlahovlč s 13 točka­mi, drugo Darko Stajdohar fl.5, na tretjem mestu je Leopold Vetrih z 9 točkami, četrto mesto si de­lijo Vojo Arsič, Juli j Pezdirc in Leopold Korelc z 8 točkamd. Peto mesto s 7 točkami je dosegel Ja­nez Povše.

Turnirja na Bledu se je 20. ju­nija udeležila črnomaljska ekipa ln dosegla deveto mesto. Za brzo-turnir ki bo 11. julija v Črnom­lju, so priprave v polnem teku. Povabljena so bila vsa Šahovska okrožja v Sloveniji in šahovsko društvo iz Karlovca. Zmagoval r! prvih treh ektp bodo prejeli praktična darila. Vsa Šahovska društva vabimo, da «e udeleže turnirja v proslavo HMetnlce SNOS, zaželjen! p« so zlasti Igral­ci L , H. , m. in IV. kategorije.

V . T.

Kratke Šahovske vesti Dvoboj na 30 deskah med repre­

zentancama Dolenjske Jn Primor­ske je prelomen na 4. Julij 1n bo v Postojni. Zaradi dvoboja se preloži za en dan mladinsko pr­venstvo Dolenjske, k i se začne v ponedeljek ob 10. url dopoldne v mestni kavarni na Glavnem trgu.

—m,

»Partizan« v Suboticl -bo začel izdelovati

tudi domače motocikle T o v a r n a ko les » P a r t i z a n « v

S u b o t i c l bo z a č e l a le tos i z d e ­l o v a t i t u d i m o t o c i k l e . P r v e tovrs tne i z d e l k e bo r az s t av i l a na l e t o š n j e m z a g r e b š k e m v e -lese jmu. T o bodo m o t o c i k l i t i pa » F B P - 125,« p r i l a g o j e n i n a š i m ces tam. V o z i l i bodo s h i t ros t jo do 70 k m na uro , na 100 k m p a borio p o r a b i l i 2,5 1 benc ina . V znčet lcu bodo s ta l i p r i b l . 200 000 d i n . pozneje pa hodo c e n e j š i .

Med dvema ognjema je zmaga­la ekipa Črnomlja, med katerimi je b i l najboljši Waiss. Požr tvoval­no je igrala tudi ekipa Podzem­lja, k i Je zasedla med mo&kkni arugo mesto. Vin ica Je bila i i -zično najmočnejša ekipa in je za­sedla tretje mesto.

Med pionirkami je bila najbolj­ša metl iška ekipa, k i je zasedla v finalu pred Črnomljem prvo nešto. V skupnem plasmanu so szultati sledeči: Črnomelj 9 točk, drugo in tretje

mesto si delita Podzemelj in Me-:lika s 6 točkami, Vinica 4 točke, Semič 3 in Adlešiči 2 točki.

V atletiki so nastopili v teku na 400 m, 600 (oziroma 450), skoku v višino in štafeti 4 x 140 m.

Finale moški 40 m: Mihelič (Crn.) 5,5; Cindrič (Crn.) 5,6; Str­

mec (Crn.) 5,6, Rajk (Metlika) 5,9. Moški 600 m: Mihelič (Crn.) 1:48,2; Strmec <Crn.) 2:02,0. Moški viši­na: Mihelič (Crn.) 152 — nov slo­venski rekord pionirjev; Ilenič

(Metlika) 135; Strmec (Crn.) 135; Skok (Cm.) 130. Moški štafeta: Črnomelj , Podzemelj, Metl ika. Ženske finale 49 m; Zunič (Cm.) 5,5;"Bižalj (Crn.) 6,7; Obreza (Cm) 6,8. Ženske — višina: Zunič (Crn.) 120; Bižalj (Crn.) 110. 540m: Zu­nič 1:20,2; Kastelic 1:28,0 (Metli­ka); Veselic 1:30,8 (Crn.). Štafeta: Črnomelj , Podzemelj, Metl ika.

Najboljši uspeh sta dosegla M i ­helič in Zuničeva. Mihelič je po­stavil nov pionirski rekord, rav­no tako je zmagal v vseh disci­plinah. Zuničeva pa je prinesla štafeti prvo mesto in zasedla tudi vsa prva mesta.

V prostih vajah so nastopili vsi pionirji in pionirke v vajah z za­stavicami, oziroma z venčki. Zelo lepi gibi in skladnost s 'mboličnih vaj Metlike ln Podzemlja so nav­dušili gledalce, k i j ih je bilo oko­l i 150. V skupnem plasmanu je zmagal Crnomeli s 36 točkami pred Metliko in Podzemljem z 18 točkami. M . T.

SLOVENSKO - HRVATSKA ODBOJKARSKA LIGA

Naročnike opozarjamo, da je naS tekočI r a č u n

pri M F S T N I H R A N I L N I C I v Novem mestu, in ima Š tev i lko

618-U-T-24

DVE ZMAGI NOVOMEŠKIH ODBOJKARJEV

Zadnji tekmi v spomladanskem delu prvenstva hrvatsko-slovenske odbojkarske lige sta ženski in mo­ški vrsti novomeškega Partizana prinesli dve zasluženi zmagi in vsaki po dve dragoceni točki. Iz­gubili sta Jih ženska in moška vrsta odbojkarskega kluba Bo­rovo. ŽENSKE: PARTIZAN (Novo mesto) : OK

BOROVO (Borovo) 3:1 (15:6, 6:15, 15:11, 15:0)

Trener Pučko Je za to tekmo preizkusil naslednjo postavo; Kna -fllč, Ostanek, Fink, Robar, Keglo-vlč in Pascolo. Navedene igralke, zlasti mlajše, so opravičile zaupa­nje in kot celota povsem zado­voljile. Potrebno bo le Še več »na­stopov, ki bodo novomeškim od­boj karicam zagotovile vse tiste od­like, k i se zahtevajo za liglna tek­movanja, predvsem pa še vlgra-nost ln rutino. Čeprav so igralke Iz Borova borbene in ambiciozne, nismo bi l i nit i za trenutek v skr­beh za izid tekme. Cas do jesen­skega dela lige naj Partizanove igralke smotrno izkoristijo za tre­ninge in prijateljske tekme, nika­kor pa ne za odbojkarske počit­nice. Tekmo Je sodil Urh Rlko, sodnik na črti pa Je bil Romih Robert. MOŠKI: PARTIZAN (Novo mesto) : OK

BOROVO (Borovo) 3:1 (15:1, 15:4, 11:13, 15:8)

Partizan: Pučko, Dolenc, Medic, Simlč, Sonc, LapaJne, Sodnik.

Borovo: Vlajkovič, Popovič, Isaj-lovič, Novotnv, Leskovac, P e r l č i n Jozič.

Borovo je bil za naše odboj kar je do pretekle nedelje* neznan na­sprotnik, vendar nismo dvomili v njegove sposobnosti. Te je imel pr i l iko pokazati šele v tretjem in četr tem nizu, medtem ko je v pr­vem in drugem popolnoma zatajil. V tretjem nizu so gostje od 0:4 izenačili na 4:4, prešli nato v vod­stvo 7:4, obdržsll iniciativo do konca in zaključili s 15:11. Sredi­na četr tega niza je nudila kaj na­peto in d ramat ično borbo. Novo-meščani so b i l i v neznatni pred­nosti 9:8, k i so Jo gostje hoteli za vsako ceno zmanjšati in odločiti igro v tem nizu v svojo korist. Za­to so silovito napadali, Novome-SČani so se Izvrstno branil i in Jim vračali milo za drago, v ugodnem trenutku so se pritiska osvobodili ter pričeli z ofenzivo, ki j im Je prinesla zasluženo zmago 15:8.

Za zaključek spomladanskega dela prvenstva so se vsi Igrači Partizana potrudili in z dobro igro delno popravili slab vtis, k i ga le zapustil nepotreben poraz z Z O K iz LJubljana preteklo nede­ljo. Nedeljski gostje imajo nekaj prav dobrih posameznikov, kot Vlajkovič, Novotnv in Isajlović, v celoti pa niso posebno nevaren nasprotnik Primanjkuje jim prav rutine, k i je za take nastope naj­bolj potrebna. Sodil Je Romih Robert, drugi sodnik pa Je bil Urh Rlko.

Obe tekmi je kljub silni vročini gledalo preko 200 gledalcev, ki so bili z uspehom domačih zadovolj­ni.

Lepa rokometna igra v Črnomlju

Med sporedom Okraj nega prven­stva v Črnomlju je bila odigrana rokometna tekma med reprezen­tanco V. in VI . razreda proti sed­memu, k i ima v svojih vrstah največ igralcev T V D Partizan. Moštvi sta se predstavili gledal­cem v sledečih postavah: V . in VI . razred: Telatko II, Sterbenc, Jaklič, Kle in , Zunič, Sujica, 2u-gelj; V i l . razred: š t e rk , Jamšek, Nemanič, Ivanušič, Likovec, Cop in Simec.

Rezultat 11:12 (7:5) je realen na potek igre. v prvem polčasu so mlajši igrali mnogo boljše In pr i ­s i l i l i nasprotnika deloma v obram­bo. V tem delu je b i l tudi slab reprezentančni vratar Sterk, k i Je izpustil nekaj golov, k i bi j ih z malo več pazljivosti lahko ohranil. V začetku drugega pol­časa se stanje ni zboljšalo, zato pa je konec tekme prinesel več tragičnih momentov, ker ie VID razred hotel na vsak način ize­načiti rezultate. Gole so dosegli za V . in VT. razred: Zunič 7, Su­l ica 5. Kle in l , Zugelj l . Za v i l . razred; Likovec 1, Simeo 2, Coo9.

M . T.

Tebvadni nastop v Loškem poteku

Za zaključek šolskega leta so pionirji iu mladina osemletne šo­te Loški potok z materialno po­močjo Partizana Loški potok pr i ­pravil i 20. junija telovadni nastop, k i je zelo lepo uspel.

Šolska mladina si je marca za­dala težko nalogo, da pripravi igrišče, katero je bilo precej v grobem stanju, za nastop v ju ­niju. V počasti tev rojstnega dne tovariša Tita je tielo v mesecu aprilu marlj ivo opravila v 1800 urah. V maju bi bila pripravila še mehko doskočišče, a zaradi vednega deževja ni mogla.

Miadina je pripravila kar pe­ster spored. Poleg obveznih vaj so bile tudi rajalne in r i tmične vaje, belokranjska kola in razno­terosti. Sodelovali so otroci vseh oddelkov in razredov Nastopalo je 226 pionirjev in pionirk, mla­dincev in mladink.

Vse nastopajoče ln gledalce Je pozdravil predsednik Partizana Loški potok. Šolski mladini je iz­rekel priznanje za opravljeno de­lo.

Gledalci, katerih Je bilo okrog 700, so b i l i z nastopom zadovolj­ni. Obilico smeha so izvabili pio­nirji v vrečah. Ljudstvo je z ve­l ik im zanimanjem sledilo sporedu.

Da je nastop potekal v popol­nem redu ima zaslugo tudi Par­tizan Kočevje, k i je posredoval ozvočenje. Na tem mestu se j im zahvaljujemo. Učiteljstvo Loškega potoka je požrtvovalno sodelovalo in prispevalo vse za čim boljSo izvedbo telovadnega nastopa.

ŠAH Brzoturnir za okrajno prvenstvo V petek Je b i l brzoturnir za pr-

venstro novomeškega okraja, So­delovalo je 6 šahislov; Bi lb l ja iz Šent jerneja , drugI oa so bil i No-vomeščnnl. *

Ker je bi l odsoten društveni pr­vak SkerlJ, se je borba za prva­ka okraja odvijala mod Sitarjem, Flnkom, Hofom, dr. G »ležem in Biltaljo. Po porazu z Hofom in Flnkom je najprej odpadel dr. Golež, ki še ni popolnoma vigran. Tudi Bilblja ni mogel vzdržati ostrega tempa vodečlh In je kon­čal i častnim četr t im mestom. Favoriti "50 se neprestano menja­vali v vodstvu, pred zadnjim ko­lom pa *« Jo Sitar nad Hofom

povzpel na prvo mesto pred Hofa in Finka, v zadnjem kolu Je imel lažji posel in vse je kazalo, da tnu Je prvo mesto zagotovljeno. Toda CerČek se Je odlično branil in Sitar Je uspel doseči le pol točke. Tako so zmagovalci postali kar trije: Hof, Fink in Sitar. Če­trti Je bi l Bi lb i ja , peti dr. Golež, sledi Avsec, sedmo do osmo me­sto pa si delita LUNna in Kržan. Njima slede ie major Popovič, Mole, jng. Sodnik, prof. Dobov-šek ln Kofiak. Zadnje mesto so zasedli Kruljac, Dejak ln Cerček, k i so po dolgem času zopet nasto­pil i na brzoturnirju.

Po končanem brzoturnirju so

zmagovalci Fink, Hof in Sitar od­igral i dvokrožnl troboj za naslov prvaka, z veliko mero sreče je imagal Sitar. V partij i 6 Hcrfoim je b i l popolnoma izgubljen, toda v zadnjem trenutku pred matom Je Hof izpregledal napad na kra­lja in Sitar mu je kralja odvzel. ŠJnk je dvakrat remiziral s Sitar­jem, toda s Hofom je dvakrat i z ­gubil.

Vrs tn i red troboja: Sitar 3 toč­ke, H o l S i n F ink 1. Prihodnji pe­tek bo dvoboj med prvo in drugo ekipo za črnomaljski brzoturnir, nato pa &e brzotoTnir igr^^cev obeh ekip, k i še nista dole

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Stev . 26

Pred 22. julijem 1954

Zgodn je s p o m l a d i le ta 1942 s e m b i l v G o r j a n s k i č e t i . P r i ­š e l s em z njo iz v a s i R d e č i k a m e n n a k o č e v s k e m , k j e r smo se z b r a l i i z vse D o l e n j s k e t e r u s t a n a v l j a l i p a r t i z a n s k e č e ­te, k i so od tu š l e na, vse s t r a ­n i , d a t o l č e j o s o v r a ž n i k a i n o r ­g a n i z i r a j o l j u d s t v o v O F .

V G o r j a n s k i č e l i sem osta l d o b r i h 14 d n i . Č e t a je h i t ro r a s l a m d o b i l a na logo, da u s t a - , n o v i iz s v o j i h p a r t i z a n o v n o v o j č e t o i n j o p o š l j e v B e l o k r a - ' j i n o . D o d e l i l i so me tej n o v : č e t i i n p o s t a v i l i za pol i t , k o ­m i s a r j a . T e ž k o sem se p o s l o v i l o d t o v a r i š e v , k i so os ta l i v G o r j a n c i h , saj se je b i l o m e d n a m i ž e s k o v a l o k r e p k o bo jno t o v a r i š t v o v d v e h a k c i j a h z H a l i j a n i : v b o r b i za Ž u ž e m ­b e r k i n p r i M i k l a v ž u .

Med belokranjskim ljudstvom

P o m l a d se je š e b o j e č e r a z -cve ta l a , k o smo šli Čez G o r ­j ance v B e l o k r a j i n o . T r d i n o v v r h se je b l e š č a l v z a d n j e m snegu, k o t b i b i l p o k r i t s t i s o č z rcaf i . T e m n i , s t a r i g o z d o v i p a so ž e l j n o p i l i n o v o sonce. N a o b r o n k i h o n k r a j go r j anskega v r h a smo p r v i č z a g l e d a l i p r e d seboj p r e l epo B e l o k r a j i n o , ž e p o l n o p o m l a d i i n ze len ja .

P r v e s t ike z d o b r i m i n p o š t e ­n i m b e l o k r a n j s k i m l j u d s t v o m i

s t r e l j a l i n a nekega pa r t i z ana , k i se je m u d i l v J u g o r j i h . Za to smo p o č a k a l i v gozdu i n š l i v vas š e l e z v e č e r . Z a r a d i v a r n o ­sti smo vas d o b r o z a s t r a ž i l i , nato pa š l i n a sestanek k B a -d o v i n c u , na k a t e r e m smo v a š č a n o m J u g o r j a i n S e l po ­j a s n i l i , da smo p a r t i z a n i ir. smo p r i š l i v B e l o k r a j i n o zato, da o r g a n i z i r a m o borbo p r o t i o k u p a t o r j u , k i m o r a b i t i enot­na v vseh p r e d e l i h n a š e l j u b ­l j ene d o m o v i n e . Z e p r v i v e č e r smo se p o g o v o r i l i o vseh s t v a ­r e h ; p o s t a v i l i smo v a š k e z a u p ­n i k e i n o b v e š č e v a l c e i n poslej os ta l i z v a š č a n i n e r a z d r u ž l j i v i p r i j a t e l j i . V a š č a n i so nas n a ­h r a n i l i i n d a l i v sa po t r ebna obves t i l a . S a m i - s o se p o n u d i l i , da bodo i m e l i na h r i b u s ta lno s t r a ž o ter n a m spro t i p o r o č a l i o p r e m i k i h I t a l i j anov i n o vseh o s t a l i h s tva reh .

N a t e m ses t anku smo t u d i p r e v i d n o v p r a š a l i , č e i m a ž e tud i B e l a k r a j i n a svoje p a r t i ­zane; p r e d o d h o d o m z G o r j a n ­cev s m o b i l i n e k a j s l i š a l i o n j i h , zato je b i l a ena n a š i h p r v i h na log , da se p o v e ž e m o z n j i m i i n se po dogovoru z d r u ž i m o v eno č e t o a l i pa p o ­s t a v i m o s k u p n o vods tvo . T o d a v a š č a n i so b i l i p r e v i d n i i n n i so h o t e l i n i č e s a r poveda t i . S k u ­ša l i b o d o po i zvede t i , so o b l j u ­b i l i , i n n a m bodo s p o r o č i l i .

Staro ln mlado Je v letih narodnoosvobodilne vojne pomagalo svoji ljudski vojski, zato bodo leto« v partizansko »republiko« pohiteli tisoči naših ljudi, da spet sežejo v roke starim znancem in pri­

jateljem

s m o n a v e z a l i i e t ako j p r v i v e ­č e r n a J u g o r j i h i n S e l i h . D o b i l i smo s p o r o č i l o , d a so b i l i p o ­p o l d n e t a m I t a l i j a n i i n so

Č e z neka j d n i j e ž e p r i š l a p a t r u l j a k n a m pogledat , č e smo res p a r t i z a n i ( v a š č a n i so j i h b i l i seveda obves t i l i ) . K o

O d 20 na 40.000 dinarev V s e m n a r o č n i k o m D o l e n j s k e g a l i s t a s p o r o č a m o , d a

smo s 1. j u l i j e m d v i g n i l i b r e z p l a č n o nezgodno z a v a ­r o v a n j e n a š i h n a r o č n i k o v z a 100 ods to tkov . N e z g o d ­nega z a v a r o v a n j a so d e l e ž n i v s i t i s t i n a š i r e d n i , s t a l n i n a r o č n i k i , k i dob iva jo t edn ik n a svo j na s lov po p o š t i i n k i i m a j o v r e d u p o r a v n a n o n a r o č n i n o vsa j z a te­k o č i mesec . P o s k l e n j e n i p o g o d b i z n o v o m e š k o p o ­d r u ž n i c o D r ž a v n e g a z a v a r o v a l n e g a z a v o d a so v s i n a š i s t a l n i n a r o č n i k i b r e z p l a č n o z a v a r o v a n i

z a s l u č a j s m r t i v s l e d nezgode z a 20000 din

z a s l u č a j t ra jne nesposobnos t i z a delo

v s l e d nezgode p a z a 40C0J Cj ln

P o s l u ž i t e se b r e z p l a č n e ugodnos t i nezgodnega z a ­v a r o v a n j a s t em, d a r edno p l a č u j e t e n a r o č n i n o z a D o l e n j s k i l i s t !

U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A

Ž e l i t e m o r d a

SOBNO OPREMO za 50 din T Potem si še danes kuoite srečko za

VELIKO TOMBOLO R D E Č E G A ECR3ŽA. u bo v nedeljo 4. julija v NOVEM MESTU

smo se spozna l i , so n a m p o v e ­d a l i , d a j i h je 30, s k o m a n d i r ­j e m M i t j e m n a č e l u , i n se z a d r ž u j e j o n a d B r e z o v o r e b r i -jo p r i S e m i č u . D o m e n i l i smo se za eno tno vods tvo , d a bomo tako m o č n e j š i i n a k t i v n e j š i . Pos le j s o v r a ž n i k n i b i l v e č v a ­ren v svo jh b u n k e r j i h i n za žico . P o vsej B e l i k r a j i n i se je raznese l glas o h r a b r i h p a r t i ­z a n i h , k i se b o r i j o za svobodo in p r i n a š a j o l e p š e d n i svo j emu i z m u č e n e m u , ž e s tolet ja z a t i ­r a n e m u n a r o d u .

Najmlajši partizan S s v o j i m i u s p e š n i m i a k c i j a ­

m i smo r a z g i b a l i B e l o k r a j i ­no i n p o l e t i 1942 so l jud je m n o ž i č n o p r i h a j a l i v p a r t i z a ­ne, t ako da je nas t a lo t e ž k o v p r a š a n j e : k j e d o b i t i p u š k ? N e k a t e r i so p r i n e s l i s seboj l o v s k e p u š k e , d r u g i s a m o k r e ­se i n k a r so i m e l i . V m a r s i k a ­te r i v a s i smo m o r a l i r e č i , da j i h b rez p u š k ne m o r e m o vseh spre je t i , k e r i m a m o š e v e l i k o l j u d i b rez o r o ž j a .

S p o m i n j a m se nekega 12 le tnega d e č k a , d o m a iz oko l ice M e t l i k e . P r i š e l j e i n m e v p r a ­š a l , č e ga s p r e j m e m v p a r t i z a ­ne. N a j bo š e neka j č a s a doma , sem m u d e j a l ; k o bomo n a ­p r a v i l i k a k v e č j i n a p a d n a I t a l i j ane i n d o b i l i p u š k , p o t e m ga b o m o sp re j e l i i n m u d a l i t ud i p u š k o , d a bo p r a v i p a r t i -

NuSIčevo »SUMNJIVO LICE« v Novem mestu

Srbski komediograf Branis-lav NuSic je med nami dobro znan in upoštevan. Kajti NuSić ni, kot bi morda kdo mislil, samo pisec veselih iger, v katerih je tako dovršeno osmešil politični biiro-kratlzem in omejeno malomeščan-stvo v bivši Srbiji, temveč tudi velik umetnik, čigar polnokrvnl komedijski liki prestopajo svoj ozki okvir in predstavljajo nekaj splošno človeških negativnih last­nosti (kakor osebe lz Mollereovih komedij). Zato bo Nušlć navzlic krajevni in časovni danosti svojih komedij še dolgo ostal živ in pri­ljubljen na Jugoslovanskih odrih. Z Izredno psihološko ostrino ln s pravimi odrskimi »prijemi« Je upodobil ln ožigosal malomeščan­ske umišljene mogotce in beda­ste politikante ter njih odnos do preprostega ljudstva. S tem, da jih Je osmešil, Je najučinkoviteje pokazal nanje 1n tako na svoj na­čin pomagal ruSitl stari gndll red.

Njegovo Sumljivo osebo smo v Novem mestu Že videli. Toda no­ben prevod ne more dati tistega, kar izvirnik, T>ri Nušic pa Se po­sebno ne. Nušića je treba slišati v srbskem Jeziku, z vsemi tistimi posebnostmi Izražanja, ki so mu lastne. To smo dobro sprevideli pri predstavi v Domu JTL-A, kjer so ga v izvirniku zaigrali vojaki — člani kulturne skupine — no­vomeške garnlzlje.

Ta predstava Sumljive osebe je bila vsekakor izvrstna, dasl so Jo igrali amaterji. V rezili Vladlmlr-Ja BrgulJana smo videli nekaj no­vih in dobrih domislic, ki so da­le komediji še posebni ton. Sploh se Je poznalo, da je režiser pri­pravil igro s spretno roko. Tudi scenarija Vladimirja Spasiča je lepo ustrezala prizorišču Sumljive osebe.

Od oseb Je imel pač na.itez.1o vlogo načelnik — Jerotlje Pantič. Z močno psihološko pogloblje­nostjo v ta svojevrstni karakter ga Je zaigral Aca Malakjan. Bil Je v vsem fvolem nastoou res pre-prfčHiv, odlika, ki jo Je treba pri leralcu posebno pohvaliti. Bil Je tiolčon »primer »k« nekd-anlega rvblT!+ne(?a D8 hkrati tako beda­stega načelnika, oboževalca rajne dinast!le. Nič mand Izraziti In po­srečeni niso bili ostali »tipi« ko­medije, ki so Hh igrali MillvoJ Knlarov (£<ka). Mitrovlc" Svetozar (Viča), Binovle (pandur Joso), Slč Palo in Subotič Bogoljub (kmeta), Mllovanovlč 2ivomlr fTasal Seku-II« Mlhallo (tJlokai in Milanovi« Svftn folsar Zun.ilč).

Obe ženski vlogi »ta leraH čla­nici KT) Dušan Jereb: mater Ando Angelca Zaleteli. Marico pa Štef­ka I,unk». Priznati Je treba, da sta se dobro vživeli v svoji vlo-«1 in (lahko rečemo s orav dob­rim uspehomi oremostm razne Izrazne ln naglfsne težave.

Vsekakor 1e bilo Sumiltvn Hce kvalitetna predstava, hkrati t>a n*ka1 posebneea za Novo m#»*to, Skoda, da lere niso ponovili in tako omogočni *> ostnUm Novo-meš^anom videti 1n sllSati Nu-šiča v Izvirni uprizoritvi.

zan. P a m i je d e č k o j u n a š k o i n samozaves tno o d g o v o r i l , d a s i bo p u š k o sam p r i s k r b e l . P o g l e d a l sem ga i n v p r a š a l , č e m o r d a ve za k a k o p u š k o , k i je os ta la o d k a p i t u l a c i j e s tare J u g o s l a v i j e . N a j jo pr inese . P a se je d e č k o odreza l , da s i j o bo p r i s k r b e l od I t a l i j anov , t a ­k o k a k o r m i . K a j p a k s e m m u m o r a l o b l j u b i t i , d a ga bomo sp re j e l i , če p r i d e s p u š k o na r a m i . I n res — čez d v a d n i jo že p r i m a h a z do lgo i t a l i j a n s k o p u š k o , m a l o n e e n k r a t d a l j š o , kot je b i l sam, i n z v s e m i n a ­bo j i . N a v p r a š a n j e , kje jo je d o b i l , j e o d g o v o r i l , da se o k r o g M e t l i k e z m e r o m p o t i k a ­jo I t a l i j a n i , l o v i j o po vas i m a č k e i n k o k o š i , p r i č e m e r odlagajo o r o ž j e ; t ako j i m je s u n i l p u š k o . M o r a l s e m b i t i m o ž beseda i n ga spre je t i . K o ­maj 12 l e t n i d e č k o je pos ta l o d l i č e n pa r t i z an . T a p r i m e r n a v a j a m zato, k e r k a ž e , d a n i so b i l i I t a l i j a n i v a r n i n i t i o k r o g s v o j i h postojank, č e p r a v n i b i l o v b l i ž i n i p a r t i z a n o v ; s a m i so d o b r o v e d e l i , d a j i m o d n a š a j o o r o ž j e i n m u n i c i j o t a k o r e k o č p i o n i r j i , k a r je p s i ­h o l o š k o v p l i v a l o n a I ta l i jane , d a so se z m e r o m č u t i l i og ro ­ž e n e . ( K o n e c p r i h o d n j i č . )

Novomeški vajenci so Igrali Za zaključek šolskega leta na

Vajenski Šoli v Novem mestu so se vajenci spet predstavili Novo-meščanom s svojim prosvetnim udejstvovanjem. Nekateri prejšnji neuspehi in kr i t ika niso ostrašill niti vajencev nftl režiserja (Davo­rin Gole), marveč so eni kot dru­gI prav krepko poprijell, in ob upoštevanju vseh izkušenj letos prav lepo zaigrali.

Res je, da so se lot i l i za svoje znanja pretežkega dela, ko so se odločili za Gervajsovo komedijo v 4 dejanjih »Za stanovanje gre«, ki še spretnim igralcem dela te­žave. Vendar Je treba poudariti, da so Jo kar dobro izpeljali, iz celotnega nastopa Je bilo lepo opaziti krepko režiserjevo roko, k i Je mlade Igralce ves čas vodi­la. Dejanja, ki so Imela zelo do­ber In posrečen scenarlčnl okvir, so potekala dovolj gladko, mesto­ma pa kar presenetljivo. Zlasti Je ugajala scena na stanovanjskem uradu ln prepir, ko ude/o stano­valci ln podnalemnlkl nad ttano-vanjskega uradnika. No, nekateri prizori, k i bi bil i nujno morali biti močnejši , so bil i podani pre-medlo, vendar to nt preveč moti­lo, zlasti če pomislimo, da so. to težko Gervajsovo komedijo zai­grali amater j i -obr tnlšk! vajenci, ki se s prosveto In kulturo toliko ne ukvarjajo. Zasledili pa smo nfkAl zelo dob-nlh talentov, ki bi jih bilo mogoče z dobro rezilo kal kmalu presadit! v stalno gle­dališko skupino. Prav bi bilo. da bi se te mladi Igralci vkUučiT! v bi se ti mladi Igralci pri Kr> »Du­šan Jereb«, k le r bi si ! rednim studi lem pridobili potrebno ugla­jenost.

V splošnem Je Igra potekala ze­lo zadovoljivo. Opaziti Je bilo ce­lo, da mladi igralci niti niso Imeli treme, še manj pa Jih Je brigalo, da Je bila dvorana samo do če­trtine polna, kar Je vsekakor za Novo mesto zelo porazno. Na predstavo ni bilo niti mojstrov niti s taršev vajencev, niti zastop­nikov oblastnih forumov. —r.

Letos se svetijo "šotori ob Kolpi, onkraj Vinice. V nedeljo so jih postavili dijaki in dijakinje novomeškega učiteljišča. Kmalu jim bodo sledili učitelji novomeškega okraja, od 16. julija do 2. avgusta pa bodo taborili ob Kolpi fantje in dekleta Rodu gorjan-tkih tabornikov iz Novega mesta.

Tovarištvo, vzgoja v ljubezni do domovine, lepo življenje v prirodi, kjer skrbiš sam zase in za ostale taboreče, privzgajanje stoterih spretnosti, ki jih človek vedno potrebuje, vse to daje taborniŠtvo mladim ljudem. Zato se je tudi tako priljubilo mladini povsod po svetu.

M beračenja paketov še ne b » P o m a g a j m o r o j a k o m z ob­

l e k a m i i n o b u v a l i « — p o d ttem n a s o v o m je o b j a v i l v a-m e r i š k e m n a p r e d n e m l i s t u » P r o s v e t i « v petek 29. ma ja 1954 a m e r i š k i r o j a k F r a n k F r a n k o m e d d r u g i m p i smo , k i ga je dotr i l i z D o b r a v e p r i S k o ­či j a n u , k i se t ako le g l a s i :

D r a g i prjaftelj Frank!

Najprej pozdravljam tebe in tvojo družino. Sporočam ti tu-di, da sem prejel pakete, ki si trti jih poslal. Z največjim za­doščenjem se ti zahvaljujem za tvoje razumevanje, prija­teljstvo in tismiljenosft, ki si mi ga izkazal. Tukajšnje raz­mere so še vedno take, kakr­šne so bile ob tvojem ob i sku . Sedaj ne pobirajo od nas pri-delkovr so pa unsoki d a v k i , da smo večinoma o d v i s n i od pa-k&tov. Moram se ti zahvaliti za obleko, ki mi tako pristojA, kakor bi bila narejena pa me­ri. Sploh se ti ne morem pri­merno zahvaliti za vso dobro­to. Lahko rečem, da si mi ti veliko več kot pa vsi sorodni-' c i Tega ne bom nikoli pozabil. Dne 3. a p r i l a sem dobil paket, malo prej pa denar . Ljudje so se kar č u d i l i , da se dobi še ta­ko usmilj9no srce na s ve tu , ki pomaga človeku v potrebi.

Sedaj se pripravljamo na delo v vinogradu. Upamo, da ne bo trta spet pozebla 'kakor je lansko leto, kajti p o t e m ne bo niti enega kozarca vina več tod. Nekaj ljudi je že zdaj pre­nehalo z obdelavo vinogradov. Pisal bi ti še več stvari pa men­da te naše zadeve ne zanima­jo. Ce pa želiš kaj posebnega izvedeti, misporoči, da ti odgo­vorim po moji zmožnosti. Sprejmi pozdrave od Jožeta in Pepce Janškovič.«

T a k o p i š e t a J a n š k o v i č i n nje­gova žena* K o t s m o ž e v e č k r a t zap i sa l i , n i h č e n i m a n i č p ro t i t emu, č e s o r o d n i k v A m e r i k i p o š l j e o ž j e m u s o r o d n i k u k a k e

da r i l o . J a v n o pa obso jamo v s a ­ko l a ž n o p r i k a z o v a n j e s tanja in h i n a v s k o b e r a č e n j e pake tov , pa č e p r a v p r i n a j o ž j i h so rod ­n i k i h . Se -prav posebno p a ob­soja n a š a j avnos t b e r a č e n j e z ' a ž n l m p r i k a z o v a n j e m stanja p r i nas i n p roda jan je n a r o d n e ­ga ponosa za stare r az t rgana č e v l j e , ž e v e č k r a t smo u g o ­tovili, d a p o s a m e z n i k i , k i na tak n a č i n b l a t i j o n a š o d r u ž b e ­no stvarnost i i n se p o n i ž u j e j o v č l o v e š k e m dos to jans tvu , n i so po n a v a d i na jbo l j r e v n i l judje , i m a j o vsega d o v o l j , v e l i k o k r a t v e č k o t t i s t i , p r i k a t e r e m be­r a č i j o . I n v g o r n j e m p r i m e r u je spet t a k o .

D a n a š i m rojajkom v A m e ­riki n a t o č i m o č i s t e g a v i n a i n i i m p o k a ž e m o take » b e r a č e « v p r a v i l u č i , b o m o p i s a l i v e l i k o » r e v š č i n o « J a n š k o v i č a , da jo bodo v s i n a š i b r a l c i l a h k o p r i ­m e r j a l i z n j e g o v i m i n a v e d b a ­m i .

J o ž e J a n š k o v i č i z D o b r a v e §t 21 ( p r e j š n j a š t . 20) j e star 68 let , n j egova ž e n a P e p c a , s ka te ro se je p o r o č i l p r e d š t i r i ­m i l e t i , p a 32 left O t r o k n i m a ­ta, p a č p a je p r i h i š i z a delo še n jena 22 l e tna sestra. I m a ­ta 5.55 ha n a j b o l j š e z eml j e v r a v n i m , o d te obde lova lne 3.63 ha , s amo n j i v pa 1.78 ha ter 7 a r o v v i n o g r a d a . N j e g o v a ?em'lja je cen jena ko t n a j b o l j , š a i n je p r e r a č u n a n č i s t i kata­s t r s k i donos n a 117.000 l i n , J a n š k o v i č i m a lepo, v e l i k o z i ­dano h i š o z v i s o k o fasado, vsaj 20 m e t r o v d o l g z i d a n i n o m e ­tan h l e v , 8 s v i n j a k o v , kozolec d v o j n i k n a 6 o k e n (iltantov) s s h r a m b o za k r m o , s r ed i v r t a v e l i k o v r t n o u t ico , vodn jak , d r v a r n i c o i n d r u g a g o s p o d a r ska pos lop ja , vsa k r i t a z opeko. H i š a z g o s p o d a r s k i m i pos lopj i je l epo ogra jena z vseh s t r a ­n i , l ež i p a ob d r ž a v n i ces t i N o ­vo mes to — K r š k o . N j e g o v i h l e v i so v e l i k o bo l j t r d n i in l e p š i ko t s lanovanjs tke h i š e

tmMk dale/'V o x

m n o g i h d r u ž i n , k i j i m Je v o j n a vse u n i č i l a . V D o b r a v i n ' no­benega s l e d u vojne , na jman j pa p r i J a n š k o v i č u . J a n š k o v i č r e d i s ta lo d v a k o n j a , vsa j dve g l a v i goveje ž i v i n e t e r d v a p r a š i č a z a sebe, k o l i k o pa j i h z r e d i za prodajo , (saj i m a k a i 9 s v i n j a k o v , k i n i so p razn i ) pa n i s m o u g o t a v l j a l i . O d vseh d o h o d k o v v l e t u 1953 je p l a č a l samo 23.700 d i n d a v k a i n š e to m u je š l o ka j t e ž k o l z rok . N j e ­govo v e l i k o , a i z r e d n o l e p o po­sestvo z u r e j e n i m i gospodar­s k i m i pos lop j i , h l e v o m , g n o j i ­š č e m i n p r i t i k l i n a m i , lepo ogra jeno Je poses tvo, k a k r š n o žel i i m e t i v s a k n a p r e d e n go­spodar. P r i v s e m t e m se mora ­m o res č u d i t i , da J a n š k o v i č e v a p ros i ta za s t a ro o b l e k o i n č e v ­lje ob o b i l i c i vsega , k a r j i m a l a h k o n u d i posestvo i n izlko-r i š č a t a u smi l j en j e d o b r o t n i k o v v A m e r i k i .

R e s s m o i m e l i po v o j n i ob­vezno oddajo. T o je b i l o nuj ­no, d a smo z a c e l i l i n a j h u j š e rane, k i n a m j i h j e zada l a v o j ­na. T u d i J a n š k o v i č je m o r a l

p r i speva t i , k o t v s i os ta l i , l e da je š l o p r i n j e m v e d n o s t e ž a v o . P r i v s e m t e m p a J a n š k o v i č i n n j e m u p o d o b n i n i so p r i s p e v a l i n i t i t i s o č i d e l t o l i k o za n a š o s k u p n o s tvar , ko* so ž r v o v a l i t i s t i , k i so i z g u b i l i svojce, ime­l i p o ž g a n e d o m a č i j e ter s a m i p r e b i l i v i n t e r n a c i j i v e č let. In v e n d a r so p r a v t a k i l jud je t u d i danes na jbo l j z a v e d n i i n preponosn i , d a b i p r o s i l i ka r ­k o l i a l i k o g a r k o l i , na jman j pa da b i z l a ž m i i n h i n a v s t v o m b l a t i l i n a š o d r u ž b e n o s t v a r ­nost i n n a c i o n a l n i ponos, ko t to dela jo l o v c i na pakete .

Popravek N a s l o v p e s m i tov. Z d r a v k a

S l a m n i k a , k i smo jo o b j a v i l i v z a d n j i š t e v i l k i n a š e g a t e d n i ­ka , se m o r a p r a v i l n o g l a s i t i : P O M L A D 1943 i n n o 1954, k a ­k o r je z a r a d i t i s k o v n e pomote nat isnjeno. Z a d n j a v r s t i c a pes­m i se p r a v i l n o g l a s i : » in g r o ­zo k r i č i « i n ne » g r o z n o « ; n a p a ­k a je nas ta la p r a v t ako z a r a ­d i t i s k o v n e pomote.

B O D I GLE ASTt

K o r a j ž a T i n e C e b u l c a je p r i š e l k

zobnemu z d r a v n i k u . Usede se na s to l , tokrat pa mu je u p l a h n i l ves p o g u m , d a se je začel kar tresti. »Le p o m i r i t e se /« ga tolaži zdravnik. »Na, izptjfe k o z a r č e k konjaka za korajžo.* T i n e tzpi je .

»No, ste že pripravljeni?« vpraša z d r a v n i k .

»Se ne.* Z d r a v n i k n a t o č i nov k o z a r č e k , k e r p a t u d i to n i pomagalo, še tretjega. Po tretjem kozarčku pa Tine skoči s stola: »He, tole vam kar na kratko povem: ne do­taknite se zoba, sicer bo vse d r o b n o po tej v a i i o r d i n a ­ciji.'«

Lovska s r e č a »Kaj, Boštjan? V takem

v r e m e n « greš na lov! Poglej, kako grmi ln treska.«

»Saj ravno zato! Morda bo s t r e l a le u d a r i l a v k a k š n e g a zajca!i

»Naj Izgine I« z;ulnji spomin na nezvesto . . . «

S T A N E G A B R O V E C

3 NAJSTAREJŠA

ZGODOVINA DOLENJSKE T o d a p o v r n i m o se k n a š i p i j a č i . Iz p o ­

z n e j š e g a Časa, toda iz z g o d o v i n s k o ze lo neopo­r e č n e g a v i r a A m m i a n a M a r c e l l i n a v e m o , da so I l i r i ze lo r a d i p i l i s a b a i u m ( a l r s a b a i a ) , p i j a č o ex f r u g i -bus a q u a q u e — iz s a d e ž e v i n vode , d r u g i zopet bol j m i s l i j o n a n a m o č e n j e č m e n v v o d i , p o d r o b n e j š i re­cept p a n a m seveda n i znan . M o r d a b i p r i š l i do n j ega s p r i t e g n i t v i j o e t n o l o š k o - e t n o g r a f s k i h pa ra ­l e l . C e g r š k i z g o d o v i n a r j i ze lo n a v d u š e n o govore o i l i r s k i m e d i c i , k i j e n i t i i z k u š e n i G r k i n iso m o g l i l o č i t i o d dob rega p r a v e g a v i n a — to že neka j po­m e n i ! — pa s a b a i u m oz. saba ia n i i m e l a t o l i k e g a u g l e d a Ln beseda saba i a r iu s , to je p i v e c te p i j a č e , j e v e l j a l a sko ra j z a ž a l j i v o . V s e k a k o r pa je ze lo ve r j e tno , d a m o r a m o n a š o s t ek l en i co i n k o z a r e c r a z l o ž i t i v z v e z i z o m e n j e n i m A m m i a n o v i m poro­č i l o m . Z a m i s e l s a m a t a k e s i tas te posode pa je v e r ­j e tno p r i š l a o d G r k o v .

O S T A L I N E K E L T O V Seda j n a m preos tane l e Se s r edn ja v i t r i n a v

p r a z g o d o v i n s k i d v o r a n i . K a ž e n a m bo jno o p r e m o o s v a j a l c a — K e l t a , k i j e p r i š e l v 3. s toL v M o k r o ­nog. Z n a č i l e n Je d o l g k e l t s k i m e č — v e č i n o m a so g a p o l o ž i l i v g r o b z v i t e g a , k a k o r j e n a r e k o v a l v e r s k i o b i č a j , neka j pa j e b i l o v t e m t u d i p r a k t i č n e m o d r o s t i : t a k o so p r e p r e č i l i m a r s i k a t e r e m u 5e ži­v e č e m u K e l t u , d a ne b i v ž e l j i po o r o ž j u o p l e n l l gnoto l n s i p r i l a s t i l m e č m r t v e g a . N a d a l j e l a h k o v i ­d i t e ž e l e z n e d e l e š č i t a , s u l i c e i n k o p j a . V s e k a k o r

m o č n o p r e v l a d u j e b o j n a o p r e m a k e l t s k e g a v o j a k a . P o p o d o b n i h p r i m e r i h , k i so n a m p o z n a n i od d r u ­god, i m a m o vso p r a v i c o s k l e p a t i , da je to o r o ž j e , s k a t e r i m je. K e l t p r i š e l n a D o l e n j s k o i n s i jo vsa j d e l n o o s v o j i l . K a k o se je v ž i v e l na s l o v e n s k i z e m l j i i n k a k š n o je b i lo pozneje n jegovo r a z m e r j e do I l i ­rov , o t e m n a m najdbe , p r e d v s e m z a r a d i d o s e d a n j i h n e z n a n s t v e n i h i z k o p a v a n j , š e vse p r e m a l o povedo. N a s p r o t i o r o ž j u je ok ra s v m a n j š i n i . F i b u l e z n a -j i h p r a v t a k o s seboj K e l t i .

D O L E N J S K A P O D R I M L J A N I R I M L J A N I Z A S E D E J O D O L E N J S K O

L e t a 181. p r . n . š. so R i m l j a n i u s t a n o v i l i A k v i ­le jo ( d a n a š n j i Ogjej). V z a č e t k u je b i l a to o b r a m b ­na pos to j anka , k i naj b i R i m l j a n o m š č i t i l a hrbet , m e d t e m ko so si o s v a j a l i S r edozeml j e . Z r a z d e j a ­n j e m K a r t a g i n e , u n i č e n j e m m a k a d o n s k e i n g r š k e d r ž a v e , pa je pos ta la nu jno o d s k o č n a d e s k a za n a ­d a l j n j i p r o d o r v o s r č j e E v r o p e . P o t Je v o d i l a nu jno s k o z i n a š e ozeml je . O s v a j a l e c s i Je m o r a l o d p r e t i pot v d o l i n o S a v e l n D o n a v e In še da l je n a sever ter s i j o z a v a r o v a t i . N a r o d i , k i so t u ž i v e l i , so m o ­r a l i p l a č a t i t e ž a k d a v e k osva ja l cu . K o t je v t a k i h b r e z u p n i h r a z m e r a h pogosto, je b i l a r e a k c i j a n a n a r a š č a j o č i r i m s k i v p l i v r a z l i č n a . J a p o d i , k i BO b i l i v nepos rednem d o t i k u z R i m l j a n i , so že po v o j n i l e t a 129 p r . n . š. p r a v i l n o r a z u m e l i o sva j a l ca i n s p o z n a l i , da se l a h k o zanesejo le n a svo jo m o č . N o r i č a n l p a so si že le l i r e š i t i p o l o ž a j s t r g o v s k i m i l n p r i j a t e l j s k i m i z v e z a m i . S t i s n j e n i na s e v e r u m e d G e r m a n e i n na j u g o z a h o d u m e d Japode , ob s t a l ­n e m p r i t i s k u R i m l j a n o v , so k m a l u i s k a l i i z h o d a v p o l i t i č n i h a k c i j a h . P r i t e m so se p o s l u ž i l i vsega, k a r b i j i m m o g l o p o m a g a t i , od t r g o v s k i h zvez do porok . T a k o n a m C e z a r p r i p o v e d u j e v s v o j e m z n a ­m e n i t e m d e l u o g a l s k i v o j n i , da je b i l a ena i z m e d Žena A r i o v i s t a , s l a v n e g a g e r m a n s k e g a k n e z a i z p l e m e n a S v e b o v , ses t ra n o r i s k e g a k r a l j a Vocciona,

na d r u g i s t r an i pa so se t u d i R i m u že l e l i o d k u p i t i s t em, da so p o s l a l i C e z a r j u v p o m o č svojo k o n j e ­n ico , k i je poseg la v d r ž a v l j a n s k o v o j s k o med P o m p e j e m l n C e z a r j e m .

P r v i h v o j s k a i l i r s k i h l n k e l t s k i h p l e m e n na s l o v e n s k e m o z e m l j u z R i m l j a n i t u ne b o m o o b r a v ­n a v a l i , k e r ne zadeva jo neposredno Do len j ske , P r v e v a l o v e r i m s k i h v p a d o v so z a u s t a v l j a l i J a p o d i , K a r -n i , H i s t r i i n š e bol j n a j u g u D a l m a t i . B r e z d v o m a so i m e l i t i bo j i svoj o d m e v t u d i na D o l e n j s k e m o z e m l j u . V e n d a r j e b i l r e z u l t a t t eh v o j s k a s k r o ­men . O b k o n c u r e p u b l i k e so i m e l i R i m l j a n i le o b ­mejne kra je , n i k j e r p a n iso t r d n o sedel i na n a š e m o z e m l j u . - D o k o n č n o je z a v z e l n a š e k ra j e cesar A v ­gust. Iz r i m s k e g a s t a l i š č a p a je b i l a m e j a na K r a ­su , m e d t e m ko je r i m s k o cesars tvo segalo na j u ­g o v z h o d u g l o b o k o v M a l o A z i j o , n a s e v e r u v d a ­n a š n j o F r a n c i j o i n B e l g i j o , n e n o r m a l n a . P o h o d le­ta 35. je še l s k o z i s redo j a p o d s k e g a ozeml ja , p a d e l Je M e t u l u m , g l a v n o mesto J a p o d o v , p a d l a je k o n č ­no l e t a 35. S i s c i a - S i s a k . S t em je b i l o osvojeno tud i n a š e ozeml je , č e p r a v se s a m pohod n i b i s t v e ­no d o t a k n i l s lovenskega ozeml ja . D o l e n j s k a z L J u b ­l j ano je b i l a v t e m č a s u v n o r i š k e m k r a l j e s t v u . M e č e i z n o r i š k e g a j e k l a l n n o r i š k o kon jen i co pa so R i m l j a n i o b č u t i l i n a s v o j i kož i že za č a s a d r ­ž a v l j a n s k e vo j sko . C e be remo H o r a c a , d o b i m o v n j e m vso r i m s k o u ž a l j e n o s t l n č l o v e č a n s k o t r p ­kost , k i jo je me. . . I o b č u t i t i I z o b r a ž e n i R i m l j a n , d a u i i i i r a jo R i n d j a n i n a v i š k u svoje m o č i od r a n , k i j i h je zada lo b a r b a r s k o j e k l o . P r a k t i č n o pa je že pr> tem pohodu b i l o k o n e c tud i n o r i š k e s amos to j ­nost i . K o so le ta 18. p r . n . S. v p a d l i N o r l č a n i v Ts-tro, so R i m l j a n i N o r i k a n e k t i r a l i , da s i je p r a v n o i m e l ko t R e g n u m N o r i c u m 5e samosvoj p o l o ž a j do 1.46 po n. š., i n ob tej p r i l i k i iz loč i l i i z N o r i k a m e d d r u g i m tud i D o l e n j s k o i n E m o n o - L j u b l j a n o l n p r i k l j u č i l i k P a n o n i j i . S temjjfje b i l o vse slo­v e n s k o ozeml je v k l j u č e n o v r i m s k o d r ž a v o , t r eba

ga je b i l o le š e t r d u j e o r g a n i z i r a t i i n poveza t i v r i m s k i s t ro j . T o so R i m l j a n i z n a l i . K l j u b t e m u pa p o p o l n o m a g l a d k o le n i Šlo. P r e d v s e m je t u t reba še e n k r a t o m e n i t i v e l i k i i l i r s k o p a n o n s k i upo r l e t a 6—9 po n . š. V a ž e n je v d v o j n e m o z i r u . V nas! d o m a č i z g o d o v i n i po t r ju je to, k a r smo o I l i r i h ž c p o v e d a l i . Ce je i . a m r e č premagano l j uds tvo m o g l o p o k a z a t i š e t o l i k o v o j a š k e s i le , o r g a n i z a c i j s k e s p o ­sobnos t i i n zaves t i skupnos t i , m e č e to l u č t u d i n a ­zaj in k a ž e , da so b i le n a š e besede utemel jene. N a d r u g i s t r a n i pa je i m e l ta u p o r t u d i sve tovne p o ­s led ice . I l i r s k o - p a n o n s k i u p o r p r e d v r a t i v samo I t a l i j o je m o r a l b i t i u d u š e n . T o je b i l a p o l i t i č n a i n v o j a š k a nujnos t za t edan j i R i m . ' T a je upoj t u d i de j ansko u d u š i l , n a j v e č j o k o r i s t pa so i m e l a od te­ga g e r m a n s k a p l emena . V e l i k o p o t e z n i nHČrt, d o s e č i meje R i m a na L a b i , b i l a h k o i zvede l s amo A v g u ­s tov R i m . T o d a i l i r s k o - p a n o n s k i u p o r j e p o k l i c a l T i b e r i j a iz p o d r o č j a D o n a v e , k j e r Je p r o d i r a l v J u ž n o G e r m a n i j o , i n t u d i po raz v T c v t o b u r š k c m lesu le ta 9 po n . š. l a h k o vsa j de lno r a z u m e m o pod v p l i v o m i l i r s k o - p a n o n s k e g a u p o r a . T a k o so g e r m a n s k a p l e m e n a os ta la svobodna , za svojo s v o ­bodo pa se m o r a j o v v e l i k i m e r i z a h v a l i t i I l i r o m , k i n iso p o k a z a l i man j h r a b r o s t i , le n j i h o v geograf­s k i p o l o ž a j je t e r j a l n j i h po raz . V e n d . i r pa i l i r s k o -p a n o n s k l upo r ve r je tno n i segal na n ; i : > s lovensko o/ornlje . L a t o b i c i i n T n v r i s c i so ime l i l e vedno n e k a k i z j e m n i p o l o ž a j k l j u b temu, d a so b i l i l e ta 18 od tegn jen i lz n o r i š k e g a k r a l j e s t v a . J a p o d i pa so b i l i ž e le ta 35 t a k o t eme l j i t o p r e m a g a n i , d a sedaj niso m o g l i v e č s o d e l o v a l i v u p o r u

R I M S K A U P R A V A N A D O L E N J S K E M D o l e n j s k o so R i m l j a n i Organizirali v p r o v i n c o

P a n o n i j a P o o d h o d u legi j i / , n a š e g a ozemlja da l j e na v z h o d je b i l a o k r o g le ta 100 preje enotna p r o ­v i n c a r azde l j ena v P a n n o n i o S u p e r i o r , k a m o r j Q

Epadala t u d i D o l e n j s k a , in Pannonio Infer ior 3 s r e ­d i š č e m v d a n a š n j i S l a v o n i j i .