ttl asilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva ^fcraja Novo mesto Las tn ik in izdajatel j : Okra jn i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna š t e v i l k a 10 d in . — Le tna n a r o č n i n a 480 d in , polletna 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n ; p l ač l j i va je vnaprej . Z a inozemstvo 900 d in ozir . 3 a m e r i š k e dolarje. — T e k o č i r a č u n p r i K c m u n a l n i oanki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24

Š t e v . 21 (324) Leto V I L

NOVO MESTO, 25. MAJA 1956

Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik . Naslov u r e d n i š t v a :n uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt . predal: Novo mesto 33 Telefon u r e d n i š t v a in uprave: št. 127. Rokopisov ne v r a č a m o . T i ska č a s o p i s n o -za ložn i ško podjetje »Slov. poročevalec« v L jub l j an i . Za tisk odgovarja F. P leve l

m

Kjerkoli se pojavi predsednik republike maršal Josip Broz-Tito, ga najprej in najraje obkrožijo pionirji in cicibani. Navzlic odgovornim državniškim skrbem in obilnemu delu se tovariš Tito srčno rad pomudi med njimi, saj črpa tudi v njihovem smehu, vedrini in odkriti otroški radosti moči za svoje težko delo. Zato bo danes še prav posebno vesel iskrenih čestitk stotisočev jugoslo­vanskih pionirjev, ki želijo svojemu dragemu prijatelju, učitelju in najboljšemu tovarišu vse, kar more želeti in nuditi srečno otroško srce!

Starodavni Rog je b i l zavit v meglo in rahlo je rosilo, ko so p r i š l i v nedeljo, 20. maja do­poldne, na Bazo 20 nosi lc i g iav-ne okrajne Ti tove š ta fe te i n predstavnika okrajnega odbora S Z D L . Od Podturna do Baze 20 so čaka l i na š ta fe iao palico pio­n i r j i , delavke in u s l u ž b e n k e Gozdne uprave s P o l j č a n . V s i b-; radi p r v i nos i l i š ta fe to — po­zdrav fyubljpnemu m a r š a l u , za­to so mora l i ž r eba t i , kdo bo de­ležen te čas t i .

P r e d barako, k jer je b i la leta 1944 administraci ja O F , je iz ro­čil š t a fe tno palico kma lu po 10. Uri Janez P o t o č a r , č lan. okr. od­bora S Z D L , M i l e n i Jordanovi la Bobnar jevi A n i c i . Potem je šlo naglo mimo visokih jelk po str­m i stezi do ce'ste. Tam je p r v i nos i lk i nestrpno p r i č a k o v a l a M u r n o v a M i l k a . Hi t ro je stekla do prihodnje mlad inke in j i pre­dala paiico, nato pa je nadalje­va la pot z ostalimi nosilci š t a ­fete vse do Podturna. Sem je p r i t ek la tiudi š tafe ta iz Po l jan i n že je hi tela palica iz rok v roke mladincev, k i so jo nesli do D o l . Topl ic . Nad 350 l judi se je zbralo na top l i škem trgu, no­silce š ta fe te pa je toplo pozdra­v i l predsednik obč inskega l jud ­skega odbora Franc M a r k o v i č in j i m izročil naj ipr isrčnejša v o ­ščila Tcp l i ške občine za drage­ga m a r š a l a . Lep sprejem je b i l spe-t v V a v t i va s i / k jer so p-re-

mnoga, mnoga leta,

tovariš Tito!

vzel i š t a fe tno palico gasi lci i n jo v J u r k i vasi izroči l i vavto-vašk im pionir jem. L e - t i so jo spet predal i p ioni r jem š m i h e l -ske šole, k i so p r i č a k a l i na ­vdušene t e k a č e s cvetjem na Brodu. Se nekaj minut — in zd ružene š tafe te so se zbrale na n o v o m e š k e m o k r a š e n e m . G l a v ­nem trgu, k jer je Mestna godba igrala k o r a č n i c e .

Č e p r a v je rosilo, ponekod pa kar m o č n o deževa lo , so m n o ž i ­ce l judstva povsod p r i s r č n o sprejemale i n pozdravljale no­silce š tafet . K m a l u po po l 10. uri- je prestopila okrajno mejo pri Radohovi vasi r e p u b l i š k a štafeta in nadaljevala pot proti Novemu mestu, kamor je p r i ­spela po 12. u r i skupna s š t a fe ­tami z Baze 20, jz Ž u ž e m b e r k a , s T r š k e gore, iz s e m i č a , M e t l i ­ke in M i r n e . Sešitim okra jn im š t a fe t am se je med potjo p r i ­d ruž i lo še 33 k ra jevn ih štafet ,

2e v petek, 18. maja, pa je šla iz Crnomjla na pot v Ljubl jano glavna repub. š tafe ta , spreml ja­na z na j top le j š imi pozdravi pre­bivalcev Bele kraj ine. V vseh š ta fe tah je letos sodelovalo v n o v o m e š k e m okraju nad 5 tisoč odrasl ih in mladine . . ,^faL

Stafetne pal ice je na o k r a š e n i t r ibun i , na kateri so b i l i p red­sednik okr. oooora S Z D L J o ž e B o r š t n a r , podpredsednik O L O N i k o Beloipavlovič, predsednik O B L O Novo mesto Maks Vale in podpolkovnik R a d o v i ć , spre­jemal predsednik O L O Franc P i r k o v i č — Cort . Z a h v a l i l se je za prinesene čes t i tke , nato pa na roč i l nosilcem š tafe te , naj od­nesejo l jubl jenemu T i t u najtop­lejše pozdrave Dolenjske, n a š e na jbol j še čes t i tke k njegovemu 64. rojstnemu dnevu in iskrene

.žel je , da bi živel še dolgo, d o l ­go na s r ečo naš ih narodov i n vseh delovnih l jud i . V imenu garnimje J L A je za predsedni­kom okraja govor i l podpolkov­nik Radov ić o l jubezni na š ih borcev in oficirjev do dragega Mar ša l a . Ob zvokih godbe so tekači z a v i l i nato čez G l a v n i trg proti Š e n t j e r n e j u m hrvatski mej i . S seboj so vze l i n a r o č e n e in napisane pozdrave, k i j i h Dolenjska na današn j i dan spo­roča svojemu n a j d r a ž j e m u v o ­di te l ju :

Ž i v i m o v času, ko izredno razgibani in zgodovinsko po­membni dogodki na svetu čeda l j e bolj utrjujejo srca sto i n sto mi l i jonov svobodoljubnih l jud i v strastni ve r i , da se po to l ik ih r a z o č a r a n j i h i n i zkušn jah vendarle k a ž e na svetlem obzorju pomlad č loveštva . D r u ž b e n i razvoj zadnjih deset­let i j je pot rd i l znano resnico, da n ihče ne more zasukati kolesa zgodovine nazaj, prinesel pa je hkra t i spoznanje, da je, zlasti po drugi svetovni vojni , mogoče ohrani t i svetovni m i r samo v mirol jubnem sožit ju d r ž a v z r az l i čn imi d r u ž b e ­n i m i u red i tvami .

V zadnjih le t ih , zlasti pa v zadnjih mesecih, je p r i š l o v mednarodnih odnosih do pomembnih sprememb. Nj ihova skupna znač i lnos t je popuščan j e poslednjih vezi hladne voj ­ne, k i je to l ikokrat og roža l a mednarodno sodelovanje, i n vedno pogos te j še priznavanje nače l akt ivne koeksistence — ustvarjalnega sožitja. Potovanja odgovornih d r ž a v n i k o v — njihovo neposredno izmenjavanje mnenj in n j ihovi osebni s t ik i z v o d i l n i m i predstavniki drugih narodov so za to novo vzduš je ne le vedno pogoste jš i , t e m v e č tudi neobhodno po­trebni. V v r s t i teh obiskov se v zadnjih let ih vse v e č k r a t s s p o š t o v a n j e m in priznanjem omenja J U G O S L A V I J A i n njen P R E D S E D N I K T I T O .

Od kod ugled nove Jugoslavije, še pred dobr im poldru­gim desetletjem malo znane balkanske d r ž a v e ? Od kod p r i ­znanje, kot ga je pred tedni dal socialist G u y Mol le t , p red­sednik francoske vlade, ko je dejal : » Jugos lav i j a je odigrala vel iko, toda tudi t ežavno vlogo, za ka r je b i l a v isoko nagra­jena. Razvoj dogodkov je pokazal, da je imela vedno prav, in celo, da je njena zasluga, če so se dogodki tako razv i ja l i spr ičo j u n a š t v a in odločnos t i Jugoslavije, k i je ostala nekaj časa celo sama, da b i obvarovala svojo neodvisnost. To je b i l čudov i t vzgled neodvisnosti neke države .« Čemu tako izredno zanimanje de lovnih množ ic po svetu za uspehe in probleme n a š e notranje graditve? Odgovor na taka in podobna vpra ­šan ja je v svojem bistvu zelo kra tek:

»Po l i t ika socia l i s t ične Jugoslavije je stalno p o s r e d n i š t v o v c i l j u m i r u , medsebojnega zb l i žan ja narodov in mi ro l jub­nega r e š e v a n j a spornih vprašan j ,« kot je dejal n a š d r ž a v n i tajnik za zunanje zadeve Koča Popov ič v Pa r i zu . In ko zdaj ves svet s priznanjem pozdravl ja prvega i n n a j v z t r a j n e j š e g a graditelja take socia l is t ične pol i t ike, predsednika republ ike Josipa Broza -T i t a , se vs i Jugoslovani prav na današn j i dan še posebej s ponosom spominjamo moža , k i je vse svoje bo­gato ž iv l jen je posvetil delavskemu razredu, dviganju blago­stanja delovnih l judi i n s reč i jugoslovanskih narodov.

Spomin nam hit i nazaj v njegova o t r o š k a leta v hrvat ­skem Zagorju, kje; se je pred 64 let i rod i l revnemu k m e t i č u F r an ju B r o z u In -i-venski kmet i c i M a r i j i J a v o r š e k kot njun sedmi otrok. Spremljamo ga p r i u k u k l j u č a v n i č a r s k e obrt i v Sisku, k jer se p r v i č s r eča z naprednimi m l a d i m i delavci i n strastno vz l jub i knjige i n učen je , k i mu posveča cele noč i . K o t k l j u č a v n i č a r začne i skat i delo in k ruh , postane član s in ­d ika ta i n Socialno-demokratske stranke, odide v K a m n i k , na Češko , v Nemči jo in Avs t r i jo , da b i spoznal svet. K e r je govor i l p ro t i vojni , ga p r v i č zapro v vo j a ško trdnjavo, na­

to pa pošl je jo na fronto v Ga l i c i jo in Bukovino . Ranjen pride v rusko u je tn i š tvo , dela na železnici i n se za Len ina in re­volucije vpiše v mednarodno Rdečo gardo. Po v r n i t v i v do­m a č e kraje dela kot mehanik, zb i ra delavce in kmete, se • srcem in dušo vk l juč i v K o m u n i s t i č n o partijo, prestaja robijo kot kaznjenec v Lepoglavj in Mar ibo ru , nenehno pa se uči in p r ip rav l ja s t o v a r i š i za nadaljnji boj Po prestani kazn i se znova vrne v težko ž iv l jen je i legalca-revolucionarja, po­tuje po par t i j sk ih posl ih v razne evropske d r ž a v e , na Dunaj , v Moskvo in Par iz . Le ta 1937 stopi na čelo K o m u n i s t i č n e par­tije Jugoslavije in začne utrjevati njene vrste. Nad Evropo že lebde krvave sence nacizma in fašizma, bl ižajo se vojne strahote. Na znotraj t rh la kra l jev ina kapitalistov in b u r ž u -azije se maje kakor trs v vetru, kor i ta r j i jo žro pri ž i vem telesu i n edino Par t i j a svar i , uči in zbira delovno ljudstvo ter se pr iprav l ja na spopad z vsem, kar je gnilega v starem, o d m i r a j o č e m svetu.

Le to 1941 vzplapola kakor k r v a v a bakla . Ti tove besede v proglasu C K K P J iz p rv ih dn i vojne so bojni poziv n a š i m narodom:

»Vi, k i se bojujete i n umirate v boju za svojo neodvis­nost, vedite, da bo ta boj kronan z uspehom . . . Ne kloni te z duhom, trdno strnite svoje vrste, sprejemajte z dvignjeno glavo tudi na jhu j š e udarce . . . « Leta narodnoosvobodilne vo j ­ne teko, za n j i m i pride zmaga, težko obdobje obnove in čas soc ia l i s t ične graditve. 14. januarja 1953 je nekdanj i . kovinar , organizator Part i je, v e l i k i vojskovodja in d r ž a v n i k izvoljen za predsednika republ ike.

Spet smo z n j im na njegovih potovanjih v Ve l i ko B r i t a ­nijo, v Tu rč i j o in Grč i jo , v Indijo in Burmo, v Etiopi jo i n Esjipt in k o n č n o v Franci jo . Povsod postavlja mejnike na poti m i ru , povsod z dejstvi izpr iču je , da pomeni sožitje nam tako ustvarjalno sodelovanje, pr i katerem se bo svet lahko zd ruževa l v v p r a š a n j i h , k i predstavljajo skupni interes vseh narodov ne glede na njihov notranji d r u ž b e n i red. Njegove odkri te i n hrabre ' besede, vztrajnost, odločnost in globoka ž iv l jen j ska realnost, za č e m e r neomajno stoje vs i jugoslo­vanski narodi kot en mož, naletijo v svetu na izreden od­mev. Čedal je več je d r ž a v , k i sprejemajo nače lo , da je v svetu jedrske energije nujno sožit je dežel z r az l i čn imi d r u ž ­benimi sistemi. Mi ro l jubne in napredne sile ruš i jo nekdanje pregraje in ustvarjajo možnos t i za mirno reš i t ev vseh med­narodnih v p r a š a n j , med ka te r imi so na prvom mestu zmanj­šanje oborož i tve , mirnodobna uporaba jedrske energije in pomoč za gospodarski razvoj nerazvi t ih področ i j vsega sveta.

Svet je spoznal novo Jugoslavijo po tova r i šu T i tu , po naš i borbi , po naš i zvesti p r iv rženos t i v e l i k i ideji mivu in varnost i , po na i em prizadevanju za enakopravno prijateljsko sodelovanje vseh narodov In d r ž a v ter za splošni napredek In zbol j šanje ž iv l jenja vseh l jud i . Zato danes iz Vsega srca iskreno žel imo naše - predsedniku, da b i v polnem zdravju nadaljeval ve l iko zače to delo i n nas še dolga leta vodi l . Z n j im smo vs i , k i ču t imo v srcih, da so pr i nas besede T I T O — S V O B O D A — J U G O S L A V I J A en sam pojem: s r ečna so­c ia l i s t i čna domovina!

Razstava » S t a n o v a n j e z a n a š e r a z m e r e « na

Gospodarskem r a z s t a v i š č u

Ob letni s k u p š t i n i Stalne k o n ­ference mest m mestnih obč .n F L R J bodo jutni o d p r l i na G o ­spodarskem razs t av i šču v L j u b ­l jani zan imivo razstavo »S tano ­vanje za naše r azmere« . Razsta­va, k i bo odprta do 3. juni ja , bo razdeljena v dva dela: p o u č n o -propagandni del , k i obsega ur­banizem, arhitekturo, tehniko,

Kako bodo v Kanižartei OicrOpIII delavsko samoupravljanje

N a II. zasedanju delavskega sveta rudn ika K a n i ž a r i c a so razprav l ja l i tudi o uspehih In obl ikah delavskega samouprav­ljanja v podjetju. Ugotov i l i so, da so b i l i v pre tekl ih dveh le­tih doseženi š tevi ln i uspehi, kar je posledica prizadevnosti organov samoupravljanja: de-

e kan omiko in ku l tu ro stanovanj, lavskega sveta i n upravnega od-bo pr i re jen v Grad ; sov i p a l a č ' Ti tova 19, komercia lni del pa h.j

N a mnoga, mnoga leta, dragi ' v prostorih Gospodarskega raz t o v a r i š T i to ! s t a v i š č j .

Zveza borcev se pripravlja na svoj praznik I I I . kongres Zveze borcev J u -

goslaivije je sklenil, naj bo praz­nik borcev vsako leto 4. julija. T a sklep so pozdravile vse orga-nrzaciije ZR v državi . T a k o ko« v ostalih o&raijih se tudi v novo­meškem okraju vse organizacije Z l i z okrajnim odborom na čelu skrbno pripravljajo za svoj prvi pravnik.

Okrepitev vsega dela in reševa­nje nalog organizacije je osnova vseh pr.'|MMV na praznovanje. Iz-ha'a'.ić Iz dei.vt.va, da sta nova držarva in nov družbeni red na-Rnla pn: nas kot rr/.uliat trde kr­vave borb* in zmage nad fašiz­mom, nad sta.rim neljudskim siste­mom ter mračnjaštvom, povezuje organizacija ZD tvorce vsega do-6e/.enega napredka. Njene naloge tudi 11 let po osvoboditvi niso prenehale, pač pa so danes še prav tako vel :ike in odgovorne. Bedeti jc treba nad pridobitvami naro­dno osvobodilnega boiia, razvrat i in krepita pridobljene demokra t ič ­ne irjravtice, pomagati orgamom o-

VREME Z A C A S O D 25, M A J A D O 3

J U N I J A Od z a k l j u č k a tcBUritaga t e d i n

do » rede prihodnjega tedna ne­ka jkra t krajevne padavine a l i nevihte, sicer sončno vreme. V drugi v M o v i e i prihodnjega ted­n a jasno in toplo vreme. P ro t i koncu tedna nagnjenje h kra­j e v n i m padavinam a l i nevihtam.

btastj pri utrjevanju in Širjenju zacije. Skrajni čas je, da bodo teh otrok in zato poznajo tudi družbenega upravljanja v vseh vključena vsi. Marsikje še manjka njihove učne uspehe.

l?med občinskih odborov Z B so dobro zastavili delo v Zužember-

vejah družbenega življenja, zbira- evidenca o vključenih članih, pla t; zgodovinsko gra«Aiivo iz N O B čani članarini , 0 otrokih padlih ter ga ohranit; potomcem in skr- borcev, o njihovem gmotnem sla­beti za svoje olane, zlasti pa za nj,u, vzgoji in izobraževanju, evi-otroke padlih borcev. denca o življenju č lanov; vse pol-

Vse te izredno odgovorne na:lo- no je še raztresena zgonovinske-ge so doslej reševale posamezne ga gradiva po raznih krajih, k i organizacije različno. Priprave za smo ga dolžni zbrati, shraniti v praznik pa so usmerjene v to, da muzejih i n ohraniti potomcem, bi jih vse reševale v duhu borbe- Polno j e t m | ; zgodovinskih krajev, ne tradicije, k i jo ima organiza- ki jih je treba s ploščami in &po-cija. Priprave na prvi praznik naj meniki oznamovati, vsi padli bor­

ci in ž r tve faš ;«iČnega nasilja Še

bora. Vsekakor pa je bi la vne ma in ustvarjalno delo posame znih č lanov včas ih bolj, včas ih manj u spešno , č e m u r je vzrok n e p o u č e n o s t in premajhna raz­gledanost na področ ju gospo­darske problematike. Nadalje so ugotovi l i , da lani še n i bilo dovolj storjenega za vzgojo č la­nov ko lek t iva glede gospodar­jenja v podjetju; delavski svet je tudi premalo seznanjal ce­lotni kolekt iv z važn imi p ro­blemi podjetja.

Člani delavskega sveta so ku in na Mi.rni- V Žužemberku so P r e p r i č a n i , da bo redno m e s e č -

g o s p o d a r s k o - r a č u n s k i sektor, za tarifno pol i t iko ter za higien-s k o - t e h n i č n o zaščito in socialna v p r a š a n j a . Iz nakazanega pod­ročja komisij je razvidno, da so te formirane po že obstoječih operat ivnih resor j ih . Posame­zno komisi jo sestavljajo člani delavskega sveta in operativno vodstvo, predseduje pa j i član upravnega odbora. Ravno prak­t ično delovanje na določenem sektorju bo za č lane delavskega sveta na jbol j ša šola in vzgoja, obenem pa se bo s takim na­č inom dela odklanjalo vsa mo­rebitna nasprotstva med opera­t ivn im vodstvom podjetja i n de­lavsk im upravljanjem. Naloga omenjenih komisij bo zbi ra t i , obdelovati In pr ipravl ja t i ma­

terial za seje upravnega odbora in delavskega sveta. S tako obliko dela se bo poglobila de­m o k r a t i č n o s t v upravl janju in ustvarjen; bodo pogoji za stvar­no sodelovanje. P r i slehernem č i anu delavskega sveta bo pr:-šel vel iko bolj do izraza čut odgovornosti do gospodarjenja v podjetju. Tako si bodo č lani bogatih svoje p r a k t i č n o znanje in vsakdo bo sposoben za svoje delo odgovarjati pred celotn-m kolekt ivom kakor tudi pred d ružbo .

Ob zak l jučku predmetne ob­ravnave je bila imenovana k o ­misi ja , ki bo p r ip rav i la o k v i r n i poslovnik za poslovanje f o r m i ­ranih komisi j .

P b

Oktobra bo velika kmetijska razstava na Grmu

zlasti utrdili organizacijo, kar je osnova nadaljnega dela, na Mirni pa je organizacija Z B prevzela

(Nadaljevanje na 2. strani)

bodo začetek novega dela niizaoij in vsestranska vloge Z B v vsem družbenem dogajanju ipri nas.

Se je veliko ljudi, k i so aktivno sodelovaili v N O B . izven organi-

Lamutov! P a r i š k i motivi v l j u b l j a n s k i U m e t n i š k i

zadrugi V okusno urejen.h prostorih

U m e t n i š k e zadruge v L jub l j an i je bi la v soboto 10. maja o d p r l i razstava akadem. s l ikar ja VVa. d ; m i rja Lamuta , profesorja no­v o m e š k e gimnazijo, z naslovom cija Dragani?. Z ozirom na števi->>Par!škJ motivi«. Prof. Lamut razstavlja tokrat ( k r o g 80 pla­ten, temper, gvašev . akvare-ov In r!s>b a p a r i š k i m i mot iv i . S l i -

dni , p r ivab l j a š t ev i lne l jubi tel je , njen? otvori tve p a so se u d e l e ž i , li tudi mnogi k u l t u r n i i n Javn. de lavci . '

Jutri bo sprejet okrajni družbeni plan za leto 1956 J u t r i dopoldne bo ob 9.30 v

prostorih Doma ljudske prosv^t ; v Novem mestu 7. skupna se j 3 odbornikov obeh zborov O L O Novo mesto, za katero H pred­sednik okrajnega ljudskega od­bora pred lož i l dnevni red s M točkami . N a p rvem i n drugem mestu dnevnega reda sta razpra­vi iln sprejem okrajnega d r u ž ­benega plana in okrajnega pro­računa za leto 1^56, ostale točke

stanke članov. Podobno j e zasta- pa so namenjene spremembam v v!'a delo tudi krajevna organiza- organizaciji upravnih o r g a n e

O L O , spremembam v statutu O L O , razpisu nadomestnih voM.. tev v zbor proizvajalcev, potr­di tvi ustanovitve obrtne, trgo­vinske In go«Mn«ke zbornic«! sDreiemu raznih jamstvenih Iz­jav, poroč i lu kon r s ' i e za proS. n?e i n p r i t o ž b e , porodilo k ^ m i s i . ie z^ "nlitve i n imenovanja *»r

nmajo dostojnega spomenika. Zveza borcev kot celota ne posega povsod dovolj v d ružbeno doga­janje na splošno.

Nekaj občinskih in krajevnih organizacij Z B j e , ki so te naloge že doslei u š e s n o reševale. T e mo­rao služiti za zgled ostalim. Ena takih je krajevna organizacija Z B Žabja yas. T a m so sprejeli vse, ki so imeli pogoje za članstvo, imajo točno evidenco na kartote­k i , redno p laču je jo in odvajajo č'an;irino ter prireialo redne se­

no izdajanje biltena podjetja u spešna obl ika za obveščan j e in za več je zanimanje glede upravljanja ter gospodarjenja v podjetju prt slehernem rudar­ju in us lužbencu .

Da se upravno delo še bolj poglobi, in da se pritegne k akt ivnemu delu slehernega č la ­na delavskega sveta, so n a v z o č ' na tem zasedanju zakl juč i l i , da bo najbolj smotrno prei t i na delo po komisi jah. Zed in i l i so se, da bodo za sedaj dela l i v š t i r ih komis i jah : za proizvodno in investici jsko izgradnjo, Z 8

Skupno s proslavo 70-letn:ce obstoja kmeti jske šole na G r m u bo od 6. do 10. oktobra letos ve­l ika okrajna kmetijska razstava R a č u n a j o , da bo to na jveč ja kmeti jska prireditev po vojni na Dolenjskem. Hkra t i s to po­membno proslavo na j s t a r e j š e slovenske kmetijske šole bo še vrsta drugih prireditev in akcij

kmeti jsko pospeševa lnega zna­čaja. Poseben pr i redi tveni Odbor pr ipravl ja vrsto nalog, k i bodo izvedene v okv i ru grmske pro­slave po vsem okraju skupno s kmet i j sk imi zadrugami, k i bedo imele vel ik pomen za h i t r e j š e dviganje kmetijske proizvodnje. Okrajna kmetijska razstava bo na G r m u .

POZIV

lo volivcev imaiio največ članom. Vedo, da «e ?e 120 l iudi , k i imajo poboje, izven organizacije. Prav tako vedo, da je 5 otrok padlih borcev in žr tev faV*rtiČitega nasi-iia na vi*ji šoli, 20 jih ie na n iž -• i , 27 pa se rh uči obrti ali so v Midustn'<kih šolah. Tmaio red>ne sestaiike z materami a l i rejniki nekater im ostal im v p r a š a n j e m .

Vse pr ipadnike 1. brigade V D V pozivamo, da s r n r o č e svo je naslove in enoto, v kater i so b i l i do 9. maja 1945, na enegn izmed s ledeč ih ekrajnih odborov Zveze b f»rrev: T. 'Mhl'^na Novo mesto, Kočev je in obč insk i od­bor Zveze borcev SMistojna.

Podatke potrebujemo za pri­pravo proslave teh enot, k i bo t j u l i j a lf-56 v M i r n i na Dolenj e k e m .

P o d r o b n e j š e informacije dobi te pr i navedenih organlzacijal ' Z B .

Rok p r i jav : do 30. maja 1956 P r i p r a v l j a l n i odbor

Okrajni pionirski pevski F E S T I V A L

v NOVEM MESTU no GRMU 27. maja 1956, ob 14. u r i , v počas t i t ev 1. in 25. maja

NASTOPI 900 PIONIRJEV skupno z orkestrom Prosvetnega d r u š t v a »Dušan J e r e b «

in posamezni pionirski pevski zbor i : 1. Č r n o m e l j — gimnazija 10. SJopiče 2. Do l . Toplice 3. Do l . N e m š k a vas 4. Kostanjevica 5. M i r n a 6. M i r n a peč 7. M e t l i k a 8. Novo mesto 9. Orehovica

V S T O P N I N A : sedež i : 50 d in , s toj išča 20 d in . V p r imeru dež j a bo festival v Domu ljudske prosvete!

V L J U D N O V A B L J E N I !

11. Serfkič - 12. Š m a r j e t a * 13. Skocjan

14. Š e n t j e r n e j 15. š m i h e l p r i Novem mesta 16. Vavta vas 17 V i n i c a

Stran 2 » D O L E N J S K I C T S T t

Potrošniški sveti so res potrebni

Za p o t r o š n i š k e svete pr,i nas ponekod n i dovolj razumevanja. Doslej so ustanovljen: samo n j o b m o č j u Novega mesia odnosno n o v o m e š k e obč ine , v drug ih o b č i n a h pa j i h še n i a l i j i h šele pr ipravl ja jo .

P r i m e r potreonega .n h v a l e ž ­nega dela za po t ro šn i šk i sv-at sta odk r i l a organa san i .a ine in t r ž n e Inšpekci je O L O Novo me-sio v pekar i j i M e t l i k a . N o č e m o podrobno navajata s tvar i , k i s la j i h odkr i l a , k « r b i to gotovo povzročalo ostro negodovanje p o t r o š n i k o v . Dovol j je, če po­vemo, da sta n a š l a tak nered dn vrsto grobih k r š i t e v naj­o s n o v n e j š i h p r a v i l o h ig ieni in čistoči , da sta se zgrozi la .

Razuml j ivo je, da za tako slanje odgovarjajo u s lužbenc i ! Izgovarjanje na pomanjkanje pr imernega loka la j« povsem odveč . Eno je> pomanjkanje, drugo pa je malomarnost in odnos do p o t r o š n i k a , odnos do ravnanja z živil i . Če ne bi ime l i po t ro šn i šk i sveti nobenega d r u ­gega dela, bi bilo dovol j , da bi vsaj skrbe l i za red ln snago ter p rav i lno ravnanje z Živili. Zato je vsako oklevanje l n pod­cenjevanje p o t r o š n i š k i h svetov dokaz podcenjevanja d r u ž b e n e vloge v t rgovin i .

N a sejmu v M E T L I K I Ze na jut ranjem v l a k u lz N o ­

vega mesta v Belo kra j ino l ah ­ko ugotovim, da je nekje sejem. M e d zgodnjimi po tn ik i se r a z v -ja pogovor samo o cenah, debeli in suhi ž iv in i , o dobr ih in s la­bih k u p č i j a h , ne manjka ugi­banj, k a k š e n bo dogon in po­dobno. Večina potnikov so na­kupovale: , p o m a g a č i , k i j i m po d o m a č e pravi jo tudi m e š e t a r j i , in mesarji . Tre t j i torek v me­secu je eden od dveh rednih m e s e č n i h sejmov v M e t l i k i .

V M e t l i k i je že zgodaj zjutraj ž ivo . M n o g i odda l j ene j š i kupci so pr iš l i že zvečer . V gost inskih loka l ih sl išiš razna n a r e č j a : no­tranje - b loško , stisko, novo­m e š k o , seveda tudi be lokranj ­sko i n h r v a š k o govorico. M e t l i ­ka j e znana po sejmu v vsej S loveni j i in znatnem delu so­sedne Hrvatske . T o l i k o ž iv in« ne pride na sejem nik jer d r u ­god v S loven i j i . Do tisoč glav goveje ž iv ine , 100 in več voz p r a š i č e v , od mal ih , za rejo, do pi tan ih , je p o v p r e č e n dogon.

»Kaj nek i bodo tu n a p r a v i l i , saj so pol h r iba p r e m a k n i l i « , radovedno v p r a š u j e eden izmed skupine sejmarjev, ko v i d i za ­č e t n a dela pr i gradnji v insko

Do tisoč glav goveje živine in več sto vozov prašičev pripeljejo kmetje na met l i ški sejem . . .

kle t i . »Država lahko dela k a r hoče . mi pa p laču jemo« , pr ibi je drugi z gorjaČo v r o k i . (Gor jača je nekaka m e š e t a r j e v a leg i t i ­macija.) Rad b i nače l z n j im razpravo, ko l iko so doslej p r i ­spevali m e š e t a r j i k naš i gospo­darsk i gradi tv i , pa ne utegnem Skupina je zav i la na »šnops« da bo poslej jezik bolj namazan. Zgodaj je se in ž iv ina še le p r i ­haja.

»Gospon kupite . . . « N i samo žnvinski sejem. Tud i

k ramarsk i je. T u se p r i č n e pro­met prej kot na se jmišču . Na trgu so pr iče l i postavljati stoj­nice razni o b r t n i k i : č ev l j a r j i , k r o j a č i , p le t i lke , k lobuča r j i . Po­več in i so iz K a r l o v c a , d o m a č i h je malo. Lonča r j i i n peča r j i so zapel ja l i vozove s svojo robo zraven stojnic. Obč ina je po­stavi la prodajalne .niue po t r ­gu, pa j i h je premalo za vse prodajalce, zato raz lož jo blago tudi na p ločn ik a l i na tla. K a j vse nudijo? M a l e rumene r a č k e , p i š čance , purice, jajca, suno sadje, semena vseh vrst, cvetje, č e b u l o (zelo draga je), kos i šča , škafe , grablje, bruse za kose, prave starinske lonce iz gl ine (delajo j i h na Hrvatskem), k o ­ša re , d o m a č o volno, volnene no­gavice in copate d o m a č e g a w-delka i n podobno. N a dveh k v a ­dra tn ih met r ih v e l i k i s tojnic i s t a r e j š a ž e n i k a oonu 'a p>!sg č o k o l a d n i h bonbonov, glavnik*, vezalke, žl ice i n v i l i ce , razno t rakove l n Se mars ika j . Res č u ­dovi ta z b i r k a blaga, l jud i i n okusov se k a ž e na trgu na vsa­k e m koraku .

»Gospon kupi te , k u p i t « od m e n e « , k l i č e jo prodajalci od vseh strani l n ponujajo blago. (Naj omenim, da so tudi M e t l i -čan ; med seboj samo gospa i n gospod ter gospod ična a l i celo gospica.) Za trenutek se usta­v i m pred stojnico k l o b u č a r j a i n Se md prodajalec potisne na glavo nov klobuk, č e š : »Baš ovaj je za vas na j l epš i , pa ajde, da neš to p a z a r i m o « . Komaj m u dopovem, da nisem kupec. Se­veda je vse blago na trgu (po zagotovi l ih prodajalcev) samo na jbo l j še kval i te te i n si lno po­ceni. Neka tovariš-ica pa se mt

o g o r č e n o p r i t o ž ! , da hoče p ro­daja lka za pol l i t ra deielj inega semena 400 din, za v e n č e k drob­ne čebu le pa 120 din . Spet d r u ­ga pove, da so spretne proda­jalke,- k i j i h lahko imenujemo preprodajalke, kupi le čebul j ček v t rgovini po 400 din k ' logram, sedaj, ko ga je v trgovinah zmanjkalo, pa ga prodajajo po 400 din l i ter , to je kHogram 800 dinarjev. Tudi deteljinega se­mena in čebu le je v trgovinah zmanjkalo . . .

Za dobro srečo . . . Medtem je na se jmišču po­

stalo živo. Dogon je ve l ik , nad 800 glav goveje ž ivine in dolga vrsta voz s prašnči. M e d govedi prevladuje hrvatska lisasta pa­sma, je pa tudi dokaj sivorjave. V priznanje rejcem je treb? pr iznat i , da je živina v glavnem čista in urejena. Dokaj je p i ta-n ' h volov. Predvsem po n j ; h m e č e j o oči mesarji in nakupo-va lc l za podist ja in za 'zvoz. P r i vhodu na se jmišče kont ro­l i ra jo ž iv inske potne liste in pobirajo se imnino: 30 d in od drobnice . 70 din od mladega i n 101 d in od s t a r e j š ega goveda. L e p dohodek .ma obč na M e t i 1 -ka od se jmišča , mend? precej več kot od vseh podls t i j .

Do devete ure n, prave kup ­či je Le mesarji so sem :n tja » / d i h a l ! « za kak par volov aH pitano telico. C e n ; k lavne ž iv i ­ne so ustaljena, le k a k š e n na -Vttprraloc j.ih v S s ; h navije si­cer se gibljejo okoli 120 d i n za k i log ram žive teže. V>5 k r t k u p č i j e je ot : pavanja prodajal­cev i n Sivine. Za kol iko b " dal , k o r k o ceni, k / ' k o bo popustil ir. podobno. Ž i v i n i je treba oceniti . K r a v e mlekar ice tipajo r o d trebuhom, če imajo dosti m o č n e ži le . Tako 'majo v e č n l ^ k a . Pa n o ž e mora imet! tnn-\.e. Ce ima mleko, si bodoč) k u ­pi*: p o m o l « nekaj kaplj-.c n* roko in Jih r*'. r.sJe na hrb'.t k r e v * P r e z i r a t a če ima mkfco dovolj talite P r i t ak ih o ' p i -vćmjih je n i - d n š a n j a , da je g r ­do P r o d i i a '!c hva l ; na v«** p r« t ege . k i p ^ v . k i »o s« mu 2e :>r C ruži l i nepo rabljen- poma­g a č - m e s e ta rji in morda *c znanci , pa na v i * n a č i n e pod­

ceni uje. čc ni t i g)?de i je vsak pr U< ko in

se ne morajo z s d i -• • :: • e l.*la na ok pr J >'.;in s tavi t i za • k o l i t rov v ina , če

Problematika dolenjskega obrtništva S k u p š č i n a okrajne obrfne zbornice — M l a d i n o je treba usmerjati v obrti — Skrb z a vajence — Razvoj pbrti je treba pospešiti — č u d n o

stališče delegatov i z Bele k r a j i n e O b r t n i š t v o J« v a ž n a gospodar­

ska panoga. V proizvodnji je nujno dopolnilo industrijske pro-izvodn.ie n tudi Sola n a j b o l j š : h kadrov za industrijo, v uslugah pa prav tako nujen sestavni del d r u ž b e n e g a Ž: vljejnja. Pri nas imamo s o c i a l i s t i č n i in zasebni sektor l a s t n i š t v a v o b r t n i š t v u . Za kritje potreb obrtnih uslug in obrtnih proizvodov, zlasti za nekatere p a n o g « . Je n a š e obrtni , š t v o mnogo premalo razvito. V o b r t n i š t v u je zaposlenih v okraju nsd 15C00 ljudi, med njimi 930 va­jencev. V korist celotnega go­spodarstva je, da bi se obrtni­š t v o h treje razvijalo posebno v tistih panogah, k! jih že smatra­mo za k r i t i č n e in bodo Se bolj k r i t i č n e v b o d o č e . D r u ž b e n a ko­rist torej narekuje n a č r t n o usmerjanje o b r t n i š t v a in njegov razvoj.

Doslej Je b l o v obrti premalo n a č r t n o s t i . Premalo je bilo tudi d r u ž b e n e p o m o č i za razvoj po­trebnih obrti, premalo n a č r t n e g a usmerjanja mladine v obrt. Vse to le treba sedaj popraviti.

Prav gotovo ima pri z d r u ž e v a -niu o b r t n i š t v a , njegovem razvoju, pri vzgoji obrtn š k e g a naraSča ia , pri pravilnem razvolu vseh obrt. n h panog in ostalih n a ' o « a h o b r t n i š t v a veliko vlogo Okrajna obrtna zbornica. Zato je b i red­ni letni občn i zbor Okrajne obrtne zborn ce Novo mesto 13. maja letos zelo p o u č e n , ker Je nakazal vrsto problemov obrtni­š t v a in tudi nekatere nesociali-stii'-ne in š k o d l j i v e t e ž n j e posa­meznih delegatov ter namerno ali nenamerno nerazumevanje sedanje stopnje d r u ž b e n e g a raz­voja pri nas.

V p o r o č i l h obeh dosedanjih O O Z so bili navedeni š t e v i l č n i .pod.itk: o b r t n i š t v a . V Bel! krajini je 278 obrtnih delavnic s 543 za­poslenimi strokovnimi m o č m ) in

lftO vajenci, v dosedanjem novo­m e š k e m okraju pa 705 obrtnih obratov z 1.494 strokovnimi m o č ­mi in 741 vajenci. Lani se Je v p r e j š n j e m n o v o m e š k e m okraju v k l j u č i l o v uk 183 vajencev, od tega v s o c i a l i s t i č n e m sektorju 80 m v zasebnem 103 vaiencl, V vsem okraju zlasti primanjkuje e l e k t r o i n š t a l a t e r s k e obrti, finome-h a o i č n e , urarske, k o v a š k e in š e nekaterih drugih.

Posebno p a ž n j o Je obrtna zbor. n:ca p o s v e č a l a vajencem. Iz po­roči l in razprave po p o r o č i l i h i z . haja. da vs; obrtniki ž e l j o za va­jence strnjen t e o r e t i č n i pouk. Zelo resno je v p r a š a n j e vajenskih internatov v Novem mestu ln Š e n t j e r n e j u , d o č i m bo v Č r n o m ­lju to zadevo m o ž n o reš i t skup. no ?. d i j a š k i m internatom. Anketa med vajenci v Novem mestu Je po.kaz.ala vrsto negativnih poja­vov med njimi. So odstotkov v « , jencev pije alkohol. "3 odstotkov 1 h kadi. lati odstotek Jih tudi bere razne č a s o p i s e ln se udej-stvuie v kulturi , toda le 35 od­stotkov j ih bere knjige iz N O B . 27 odstotkov pa Jih ne bere n i . č e s a r . Od vajencev na n o v o m e š k i šol i J ;h dobiva redno m e s e č n o nagrado le 91.» odstotkov, od va­jencev v š e n t l e r n e j s k i šol i pa k o . maj 49.4 odstotke. 8.7 odstotkov valencev • sploh ne koristi letnega dopusta. 80.4 odstotke pa jih ko­risti dopust pri s t a r š i h na delu

Po združ i tv i okrajev le bilo potrebno združ i t i tudi obe do . sedanji Okralnt obrtn: zbornic'. To pa Je, kot se Je pokazalo na s k u p š č i n i mnogo t ež ja zadeva kakor Je bila pri 7 d r u ž " v a n 1 u drugih okrajn : h ustanov, "t pre-n<vsom velikega dela upravnih zadev na o b č i n e , le potrebno tudi znaten Hel obrtnTh zadev prene­sti na o b č i n e , kar nai bt prevzel :

o b č ' n « k ' pododbor! Zborn'ce. V vseh o b č ' n s h so hMi tak; poriod_ bori tudi ustanovljeni, le v Beli

krajin! te naloge niso tevedli. Zakaj neT

To je pokazala razprava na o b č ­nem zboru. Posamezni delegati ;z Č r n o m l j a ao se o d l o č n o zavze­mali, naj bi ostala v Č r n o m l j u obrtna zbornica z latinvl pravi­cami, kot j ih je imela pred zdru­ž i t v i j o okrajev. To pomeni, naj bi bili v enem okraju dve O k r a j . nI zbornici. Zarada te t e ž n j e , k i so jo na s k u p š č i n i zagovarjali predvsem delegati zasebnih obrt­nikov it Č r n o m l j a , doslej niso bili ustanovljeni o b č i n s k i odbori v o b č m a h S e m i č , Č r n o m e l j in Metlika.

Tako s t a l i š č e so zavzemali de­legati iz Č r n o m l j a navzlic ute­meljenim dokazom, da je to v nasprotju z n a š i m razvojem, da n i m o g o č e delat! izjeme za obrt­no zbornico in da tega tudi ne bi potrdil okrajni ljudski odbor. N i . so se zadovoljili ni-ti s tem. da bo v Č r n o m l j u š e naprej ostal u s l u ž b e n e c kot dosedaj. katerega bo p l a č a l a O O Z . da bo ostal tam ves arhiv, da se bodo tam r e š e ­vale razne zadeve o b r t n i š t v a , le da to ne bo samostojno obrtno z d r u ž e n j e . p a č pa izpostava Okrajne obrtne zbornice Novo mesto. — Svoje s t a l i š č e so dele. gat! iz Č r n o m l j a , ki so trdili , da je to » ta l i š če vseh obrtnikov v Beli krajini utemeljeval! zlasti s tem, da jim Je v Č r n o m e l j znat. no b l i ž e kot v Novo meato In s podobnimi razlogi. Zakaj n o č e j o organiz rati o b č i n s k i h pododbo­rov, saj so glavne naloge l jud­skih odborov glede o b r t n i š t v a prenesenp prav na o b č i n e ni nI h. če pojasnil. K e r s svojo zahtevo n s o prodrli , niso glasovali za no­ben sklep s k u p š č i n e ter so se v z d r ž a l ; tudi volitev novega upravnega odbora Okralne obrt­ne zbornice, č e p r a v Imajo v nJem o d g o v a r j a j o č e š t e v i l o odbornikov

V e č j i del delegatov iz Bele kra­jine Je pred koncem s k u p š č i n e zapustil dvorano.

Za nevtralnega opazovalca na »kupač in l Je bila stvar tol ko bolj nerazumljiva, ker sta to za­htevo trnoiraH&skih delegatov po neki » i e p u b t i i y v r e p u b l i k i « poleg pr«*detavnfkow Okrajne obrtne zbornice z a v r n đ a kot neosnovano tudi podpredsednik O L O Niko B e l o p a v l o v i č in predsednik re­

p u b l i š k e obrtne zbornice t o v a r i š P o t o č n i k . Stvar pa Je postala bolj jaana š e l e pri obravnavanju v i š i . ne prispevka za zbornico.

Sorazmerje v i š i n e prispevkov za zbornico je bilo doslej v Beli krajini m o č n o v prid zasebnega sektorja. S o e : a l ! s t i č n a obrtna podjetja so p l a č e v a l a v soraz-

-merju enotno v i š j i prispevek kot zasebni obrtniki. Tega v b o d o č e ne bo v e č . Bo p r o r a č u n u , ki so ga že predhodno sprejel; na sek­torskih konferencah <tudt v Bell krajini) se to sorazmerje izrav­na. Zarad: tega in delno p o v i š a ­nega p r o r a č u n a Zbornice, se pri­spevki zasebnih obrtnikov v Bel! krajini letos p o v e č a j o , social s t i č ­nih obrti pa z n i ž a j o , v p r e j š n j e m n o v o m e š k e m okraiu pa ne bo biatvenlh sprememb.

Navzlie dokajŠn.H nervo 7.l v zad­njem delu t k u p * f i T 1 * ' ki so Jo p o v z r o č i l i s svojim s t a l i š č e m po. sameznl delegati iz Č r n o m l j a in pa nedisciplinirano odhajanje iz s k u f U č i n e pred z a k l j u č k o m , so Izvolili nov upravni In nadzorni odbor, č a s t n o r a z s o d i š č e !n dele­gate za r e p u b l i k o zbornico. Spreleli so tud! pravila za poslo­vanje o b č i n s k i h pododborov ter n a č r t dela Razpravljali so tud :

o potrebi ustanovitve sklada za vzalemno p o m o č , o osnovanju sklada 7 a investicije v obrti in š e drugih zadevah

r< v a ravno on najbolj prav. Mesar j i ocenui -MO t e ž o i . v : n e

na mero k rokam/. Z en.-> roko seže i l v i n č e t u pod prs i , drugo stegne pr^ko k r i ž i i n že ve, ko l iko p r . b l i ž o o tehta. Seveda ne pozabi po^ puti vo la med zadnjima nog-im:*, da ugotovi, .-tolike bo dal č i s tega loja . K e r kupujejo m-'snvji po več in ; na vago in po do ločen i cen ' , je v glavnem »gl ihan je - samo, v k a ­teri razred se ::cen,i ž iva l . Sop bankovcev, k i j h kupec pomoli pod no« prodajalcu kot K r j a -velj kozi brSljan, vča s ih p r ipo ­more k popustu cen« , vedno pa ne.

Zelo ž i v a h n o nastane po de­seti u r i . Tistii, k i so prodal i p i ­tane vole, kupujejo mlade v o -l ičke a l i pa tudi s t a r e j š e m e š a n e za pitanje. Deset a l i več l judi je obstopilo kupca i n prodaja l ­ca, k i s i kot za stavo udarjata po r o k i . » P r m e j , za to pa ne dam, pr i ja tel j i gor «H dole t r ­dovratno odbija ponujeno ceno prodajalec. »Daj , zdaj ima* p r i ­l i k o , udar i , takega kupca ne boš več n iko l i imel , p r imaknem pa n i t i d ina r j a« , ogo rčeno v p i l s kupec. J o j , če bi se vsa zgodilo, na ka r se zakl injajo ob tata kupč i j i obe s t ranki , pa to 2« naslednji trenutek pre lomi jo l Sedaj je nastopil čas za poma­gače , Ici komaj č a k a j o . Z n i č e ­mer poob la ščen i p r i č n e j o v ime­nu obeh popušča t i v ceni a l i Jo dviga t i . Vleče jo obema r o k i skupaj ln še sami udarjajo. Se­veda se tu in tam, zlasti • k u p ­cem, na hi t ro domenijo, č e l : ju r ja boš da l . pa ga bom jaz nav i l , da bo dal ceneje! K o je k u p č i j a sklenjena s k r e p k i m st iskom rok prodajalca i n k u p ­ca, k i j u dolgo stresata i n k o n č ­no dvigneta v zrak, je p rva be­seda: »Seveda za l i k o f b o l da l in jaz tudi , pa k o v a č a nazaj v r n e š za dobro srečo«.

V gostilni so v s i mehki Star običa j je, da prodajalec

vrne kupcu od dogovorjene ce­ne »srečni groš«, to je nekaj d rob i ža , da bo i m e l kupec sre­čo p r i ž iv in i . K o l i k o k u p č i j se je že razdrlo samo zaradi tega, ker prodajalec n i hotel dati n i t i d inar ja nazaj. T a k a ž iv ina se ne bo »ra ta la« , ko je gospodar tako skop, menijo kupc i i n Jo noče jo .

O k o l i 12. ure se prodajalc i m kupci z ž iv ino , ko l iko r je Jliso že odgnal i , zberejo okrog go­st i ln . Mnog i pijejo l ikof , mnogi se k r e p č a j o . Sedaj so ve l iko bolj mehki ko t na se jmi šču . Pre j so t o l k l i za nekaj dinarjev, sedaj za l i ter a l i dva ni nobene t eža ­ve. »Ne bi rad ostal umazan, pa moram dati za l i ter« meni ta a l i oni i n p lača p i j ačo . Ce bi p r i s l u h n i l i n j ihovemu glas­nemu razgovoru po nekaj l i t r i h , ne b i s l išal i k r i t i k e na r a č u n davkov, taks in cen. Ž iv l j en j e vendar n i tako trdo, skoraj p r i ­jetno je, kaj bomo t a r n a l i . . . D a , dogodi se, da v gosti lnah po k o n č a n e m sejmu ostane zna­ten del prodane kravice a l i v o ­la , b i l pa je že tudi pr imer , da je ostal i z k u p i č e k za prodane vole. Vendar , taki p r i m e r i so redki . Bo l j kot v ino so nevarne karte.

T a k o je v M e t l i k i vsak prvt i n tretj i torek v mesecu. P r o ­met je zelo ve l ik , samo na sej­mišču za 20 do 30 in v e č m i l i ­jonov dinarjev. Odvisno je od p o v p r a š e v a n j a . Dokaj ž i v i n e na lože v vagone. Močan kupec je m e t l i š k a kmet i j ska zadruga, k i kupuje govejo ž iv ino ln p r a ­šiče, vedno več pa je tudi k u p ­cev od drugod iz Sloveni je ' n Hrvatske. Izbira je ve l ika , M e t ­l i k a je v pogledu prometa z ž i ­vino na jmočne j š i center da l eč naokol i . P . R .

fyd tedna do tedna V nedeljo bodo v Italiji občinjfke volitve. Zanje je xn.a->

č t i n o , da ne bo še Ho zgoij za odločanje o loJcalmn \rpraia-njin, o tem, kdo bo seael v p r i r toan je v obćintkih svetih,. m o r u e d boao te volitve preizkušnja političnih sil v okviru, vse države. <

ZaKaj bo temu tako? Zato, ker so parlamentarne volitve ^p-red t r e m i l e t i pri­

nesle taKsne izide, na podlagi katerih ni bilo moč ustvariti trdne parlamentarne in vladne večine, ki pi mogla v-veljat* Ijati 'jasno, bodisi desničarsko, bodisi le&ičarsrto politiko. V l a d n i stiristrankarski blok je na teh volitnah d o b i l dejuzn-sko le nekaj več kot 48'/6 glasov m potemtakem ves čax od 1953. leta dalje n i predstavljal dejanske p o l i t i č n e vett-n* v državu

Zalo bo šlo na nedeljskih volitvah za to, aJ i bo ta stiri­strankarski blok dobil potrebno absolutno. več\no ali pa jo bo nedvoumno izgubil.

Se ena okoliščina jef fpnčo katere nedtijak* obtins-ke volitve nimajo zgolj lokalnega pomena.

V zadnjih treh letih, se pravt, od zadnjih parlamentar­nih volitev 1953. leta se je namreč na mtdnarodnent in no­tranjem političnem prizorišču marsikaj spretiienilo. JL'opod-ki, ki so se z v r s t i l i v teh letih, so znatno spremenili raz­merje p o l i t i č n i h sil v Italiji i n po svetu. Ostre razlike.med p o l i t i č n i m i skupinami in strankami, posebno še med $a>co imenovanim meščanskim centrom in levičarskimi strankami so zdaj manjše. Manjše pa so tudi razlike med poUtiinit,ni stališči teh s k u p i n .

Na nedeljskih volitvah bo glavno vprašanje, }cam se btf poslej usmerila demokrščanska, klerikalna stranka kot naj-* večja politična skupina v Italiji. Usmeritev te stranice proti levi, v smeri gospodarsko socialnih reform, ali proti desni* v s m e r i podpiranja velekapitala in njegovih teženj po po­polni svobodi v gospodarskem življenju, bi utegnila omo­gočiti sestavo trdnejše parlamentarne in politične večine. S takšno večino bi bila vlada zmožna v določeni meri uve­ljavljati jasnejšo politiko, se pravi, da bi se dokončno opre­delila za desničarski konservativizem ali pa za levičarsko politiko reform, ki so Italiji tako nujno potrebne.

Zato se dejansko volilni boj suče okrog tega, kakšno pot bo po volitvah ubrala demokrščanka stranka. Levičarske stranke, komunisti, Nenijevi socialisti in neodvisne socia­listične s k u p i n e s>kuiajo s tem, da bi dobile č>m več glasov* pokazati demokristjanom, da je že skrajni č a s za socialne in gospodarske reforme, hkrati pa jih hočejo pripraviti dp tega, da bi sodelovali z levičarskimi strankami i n sku­pinami.

Skrajna desnica, zbrana okrog m^narhofašistov in okrog tako imenovane trojne zveze kapitala ter liberalne stranke, pa se po drugi strani trudi, da bi demekristjane priprema do tega, da bi se dokončno odločili za konservativno poli­tiko.

Vodstvo klerikalne stranke, ki ni enotno*, saj so v njem trenja med zagovorniki levičarskih, desničarskih in tako imenovanih sredinskih političnih zamisli, p a ski&p doseči na nedeljskih volitvah absolutno večino. Tako demokristjanom ne bi bilo potrebno sodelovanje z desnico in levičt\

Vatikan je demokrščanskemu vodstvu ves čas toplne kampanje pri tej zamisli vsestransko pomagal. Skd/je so naslovili na vern'ke pastirska pisma, v katerih jih poz\'aJo, naj glasujejo zn klerikalno stranko, hkrati pa jim po *$oji stari navadi grote s smrtnim grehom, če se volitev ne bi udelež'U, Še zlasti pa, če ne bi glasovali za demokristjan<.\...

% Predsednik republ ike T i to je te dn i sprejel delegacijo b r a ­zi lskega parlamenta pod v o d ­stvom gospod ične Ivette Varga« Tatscheve ; n delegaoi'o I>jud<ike s k u p š č i n e češko-slovašk« na čelu z n jenim predsednikom Zd?ne-k o m F i r l inge r j em.

<J) Predsedn k izraelske vlade D a v i d B e n G u r i o n je i z j av i l , da je p r ip rav l jen sestaiti se »ob vsakem ča*u« in k je rko l i , tudi v K a i r u , z egiptovskim minis t r -sk m predsednikom Naserjem in se razgovarjati o vseh v p r a š a ­n j ih , k i bi j i h Naser »proži l .

#- Položa j glede C i p r a je še nadalje s i la zaostren. Makar ios l n drugi c iprski p r v a k i , pregnani na SevchalLske otoke, so začeli gladovno stavko, br i tanska p o l i ­ci ja budno s t r až i Edenovo rez i ­denco v Londonu in br i tanski parlament, ke r se boje morebi t ­n ih napadov c iprsk ih G r k o v ; ne­m i r i na C i p r u trajajo dalje, vrste se demonstracije in atentati.

# V Tzrael je prfspela jug''*-* slovanska parlamentarna de le ­gacija pod vodstvom predsedni ­k a Narodnega sobranja M a k e ­donije La-zara Ko l i š ev jkega . K o t gost izraelskega parlamenta *» bo ogledala Izrael .

% N a d znanim o toč jem B i k i n i jai te dni eksplodirala nova v o -d k o v a bomba. Japonski rib'či s.0 sk len i l i s p r i č o tega protest i ­rati p r i a m e r i š k i v lad i .

0 K m e č k i posestniki i n p r o -faš 'st čni poujadistl so te d n i postavil i v F r a n c i j i na C M t a h , na t i soče bar ikad iz p r o t e z a proti v ladni kmet i j sk i p o l i t i k i . V lada je n a m r e č v zadnjem č a s « znižala denarno pomoč kmetom za več kot 100 mi l i j a rd f rankov letno, ker so se t a k š n e subven­cije pokazale n e u č i n k o v i t * . Kmet i j sk i delavci se tem a k c i ­jam posestnikov i n poujadistov niso p r i d ruž i l i .

V TEM TEDNU NABIRAMO S L E D E Č A ZDRAVILNA Z E L I Š Č A

Cvet š m a r n i e e 8W d in gloga a l i belega trna 240 d in , mač.^c t a č k e 450 d in , bele detelj ic* 1*0 d i n . r d e č e deteljihe 00 din.

L i s t pel ina 70 d n , š m a r n i c e 100 d in , ozkollstnega trpotca M d in . gozdne jagode 100 d in .

Rastlin-.-, kopi tn i ka s korenino 70 din. d i šeče per le -valdmaisfO' 120 d i n . pleSca 50 d'n, krvavega

m l e č k a 100 d in , grenkulj ice 80 d in .

Korenine r epmra 180 d in . bo­deče neže 100 d in , g ladeža 6* d in . trobentice 150 din . b a l d r i -jana 2fi0 d in , vi jol ice 200 d:n, s r č n e moči 200 din. s ladkih k o ­reninic 120 d in , mala nor ica 4.5 din .

I.ubje krhl'-ke M d m .

Zveza borcev se pripravlja za svoj praznik

(Nadaljevanje s 1. strani)

vse o r ^ r a v e za proslavo V D V brigade, k i bo pri n^h 1. julija. P<i tudi sploh se organizacija v O D Č m Mirna deoro uveljavila. P r i zbiranju zgodovinskega materaia so dos-lni dosegli najboljše uspehe v občini Metl ika in deloma v D o ­lenjskih Toplicah,

Razumljivo ,e. da je tkspettio de! i or^.fii/.dcti Z B od v usno od pam-;>či ova l ih organizacij in ljud-iK'iih o iborov. Mislimo nidi na materialno pomoč. Skrb za otro­ke padlih borcev je naloga celot­ne družbe, ie posebno pa vseh or-gintzaCJj z Z B na celu. Prav so­delovanja in .pomoči vseh pri re-iov in ju naiiog Z B . pa naij si bo to sk.rl) /a pravilno vzgojo Otrok padlih borcev, zbiranje zs^odovidi-tktga »rjidhva, pisanje življenjepi­sov p? H! : h borcev, skrb /a ured i -tov fiftAov pa-Jih partizanov in t«*iv:s'.r»v in o«t*ilih, ie M o doslrj pre.nalo. Pr i r im se č e r o k r a t po-zaib"':a. Ta Čri*"":'h zaslugah jezra-•'a rlamsrr,-' A-tri bena --k'.ionoN:. f u j - posiiv'jaiv'a soomenitior ]e glvaa- celotne dražb«.

Dan borca bodo proslavili po­vsod ćimbolj slovesno. Zvečer ). •Lilija bodo po vseh vrhovih za-coreli kresovi in taborni o>;nji, v vseh večjih krajih pa bodo sve­čane akademije. O »lavnih dneh N O B bodo govorili stari borci. 4. jukja dopoldne bodo snrečane seje, na katere bodo povabili tudi ostale organizacije in predstavni­ke organov oblas-ti. Popoldne bo­do obi ikal i starejše člane, matere padMh partizanov n ostale svoice. P n teh obiskih bodo tudi ugotav­ljali gmotno stanie članov. Povsem ui .ravičeno pričakujejo člani Z B ude!e/bo članov oralih organ-za-cii na svojih prireditvah ob praz­niku Borca Sckreraria-t okrajnega odbora Z B je poslal vsem orga.nl-zf r i : am okvirni «>ored dela preti praiz.n kom. Vryt j nalog, ki smo jih našteli, morajo hiti povsod kier ie niso. i*re,ene do 25. juni;a. Poleg spreema vseh. ki im».;o po-iioie v članstvo, pa je treba od­straniti iz onjanracije take. k- po-,Ioie 73 Člansrvo, pa je treba od* uvoili. Med te jj**đ*fa tud<i M : . «i so W i ob>xveni zaradi go-spodari*e£4 kr.nunaia.

Inž. BORO A D A M O V I C

Zidanje stanovanjskih hiš (Nadaljevanje l n konec)

K e r je v vseh mestih in i ndu ­s t r i j sk ih s r ed i šč ih zaradi izredno važnega razvoja Industrije po­manjkanje stanovanj, Je Zvezni izvršni svet izdal že leta 1951 po­sebno uredbo o zidanju stano­vanjskih h i š za delavce in us luž ­bence. S to uredbo se zagotavlja­jo graditel jem na jugodne j š i po­goj! glede potrebe stavbnega sveta, kredita in gradbenih ma­terialov za zidanje d r u ž i n s k i h , eno a l i dvostanovanjskih h iš a l i enega stanovanja v v e č s t a n o -vanjski h iš i .

Stavbni svet se dodel! iz spic -nega ljudskega p r e m o ž e n j v už ivan j e za nedo ločen ča.s. K o -ris tn ik i te uredbe so oproščen i vseh taks In prometnega davka od h i še ter od porabljenega last­nega materiala. P r a v tako ni tre­ba p lača t i davka na d e d i š č i n e ln dar i la za s t a r š e , otroke ln zakon­ce Zgradba je tudi za dobo .10 let o p r o š č e n a davka od dohodni­ne. Uredbe pa ne more kor i s t i t i , kdor le ze la»tnj<k ali solastnik stanovanjske h ' š e v kra ju svoje stalne zaposlitve ali p r eb iva l i ­š č a . Za dodelitev kredita je po­trebna na o b č i n s k e m l judskem odboru priglasi tev s podatki o stavbnem svetu ter kako in k o l i ­ko namerava prigla-sitelj sam prispevat i p r i gradnj i . P r i lož i t i

Je treba n a č r t zgradbe s pred­r a č u n o m in, mnenje s indikalne p o d r u ž n i c e o up rav i čenos t i p r i ­glasitve Za skupno, večjo sta­novanjsko zgradbo da lahko več priglasi tel jev skupno Izjavo. M o ­ra pa graditelj v dveh le i ih zgradbo d o k o n č a t i , dela lahko i z ­vaja v lastni reži j i ali pa pre­pusti gradbenemu podjetju. Po ­sojilo da banka na podlagi p r o š ­nje ln gradbenega dovoljenja.

Pod na jugodne j š imi pogoji pa pridejo delavci in nameščenc i do svoje h i še a l i stanovanja kot č l a ­ni stanovanjskih zadrug. T u d i d r ž a v a najbolj podpira z a d r u ž n o graditev, ker se )e Izkazalo. d» Je v gospodarskem oziru najeko-n o m i č n e j š a Da se pospeši za­d r u ž n a gradnja stanovanj ln da se uzakonijo pravice z a d r u ž n i ­kov, je p r ip rav l jen že predlog Zakona o stanovanjskih zadru­gah. Po tem predlogu se dele zadruge v glavnem v dva tipa.

V ladrug; prvega tipa posta­nejo ruše po izgradnji skupna z a d r u ž n a lastnina, z ad ružn ik oa Ima v njih posebno stanovanj­sko pravico. T a pravica se v k n j l -ži v zemlj iški kn j ig i , je dedna, prenese se pa lahko le na ožje d r u ž i n s k e č lane .

V zadrugi drugega tipa preide hiša ali stanovanje v trajno p r i ­vatno la»t z a d r u ž n i k a .

Zadrugo lahko ustanovi 8 inte­resentov ln Jo pr i javi jo o b č i n ­skemu l judskemu odboru. Č lan zadruge dobi pravico do z a d r u ž ­ne zidave stanovanja ozi roma hiše , ko izkaže v denarju, mate­r i a lu aH v p r e d r a č u n s k i v r ed ­nosti Izvršen ih del do ločeno vi« l ino p r e d r a č u n s k e vrednosti h i ­še ali stanovanja. Ta vrednoat mora znaša t i vsaj 10 do 15 od­stotkov za zadrugo prvega tipi ln 20 do 25 odstotkov za zadrugo drugega tipa.

Naloga zadruge Je,- da skrb! za potrebna stavbna zeml j i šča , da zbira sredstva i n gospodari z n j ; m \ da nabavl ja kredite 1n Izpolnjuje obveze, da vodi oziro­ma izvaja gradbena dela. S po­sebno pogodbo pa se določi po­moč zadruge pri gradnji i n rok p lačevan j a zadruž-nikov. P r i Iz­stopu iz zadruge ima z a d r u ž n i k pravico do o d š k o d n i n e sorazmer­no z v ložen imi sredetvl. To so na jvažne j š e pos-tavke predlaga­nega zakona o stanovanjskih za­drugah.

Tud i pri kred i t i ran ju iz novo­ustanovljenega kreditnega s k l a ­da za zidanje atanovanflskih h i * pri obč insk ih l judskih odborih , bodo imele zadruge prednost.

P r a v i h v k sklada predvideva n a m r e č a iedečo pciorttatao l i ­sto:

1. S tanovanjskim zadrugam, k! grade v e č s t a n o v a n j s k o h i šo -b lok (4 a l i več stanovanj), se odobri posojilo za dobo do 50 let po 1 obrestni mer! do viš ine najve" 75.,-'# p r e d r a č u n s k e vrednosti b loka .

2. DvoetanovanlK-klm zadrugam, k i zidajo vrstne hi5e, od d v o j č k a dalje, se odobri posojilo iz k re ­ditnega sklada na jveč do 30 let pri 1 obrestni mer! in sicer pr i najemanju posojila do naj­več 1,200.000 d in pr i stanovanj­ski enoti s trem! ležišči , odnos­no 1,800.000 d 'n pr i stanovanjski enoti s petim.! ležišči . Za poso­j i l a , najeta preko 1,200.000 din ali 1,600.000 d i n , se z a r a č u n a j o 2»/» obresti , rok v rn i tve pa je n a j v e č 15 let.

3. Gospodarsk im organizacijam se lahko odobri posojilo na jveč do 15 let z n a j m a n j š o obrestno mero l n n a j v e č do v ' š i n e 50 odsto*kw p r o r a č u n s k e vrednosti stanovanjskega objekta, k i se gradi .

4. Stanovanjskim skupnostim ae lahko dajejo posojila iz s k l a ­da za 7ida.rt.jp ali d o v r š i t e v novih stanovanjskih h i š na jveč za do­bo do 50 let. z n a j m a n j š o obrest­no mero 1 */• in na jveč do v i š i ­ne 95*'n p r e d r a č u n s k e vrednosti » t a n o v s n j s k e g a objekta.

5. H i š n i m »vetom se izjemoma odobri posojilo za več ja popra­v i l a obs to ječ ih stanovanjskih h i š n a j v e č za dobo 20 let z najmanj­š o , o b r e s t n o mero 2 ̂ in n a j v e č do M ' * p r e d r a č u n s k i h s t r o š k o v popravi la .

t. Posoji lo i avodom, k i ao

pravne osebe In pol i t i čno t e r i ­tor ia ln im enotam se lahko odobri n a j v e č do 20 let. do 85 " n p r e d r a č u n s k e vrednosti s 3 t/a obrestno mero.

7. Posameznim delavcem In u s l u ž b e n c e m ter drugim osebam, k i se za njihove p l^če p laču je stanovanjski prispevek, se daje­jo posojila iz sklada za zidanje i n d o v r š i t e v stanovanjskih his" v razprtem sistemu do zneska 800 tisoč d in . za dobo na jveč do 25 let, z n a j m a n j š o obrestno me­ro 1 "'o in na jveč do vis ine 50«'« p r e d r a č u n s k e vrednosti . Dobe pa lahko tudi viš ja posojila od 800 tisoč d in , a morajo p lača t ! 2% obrestno mero, rok vrni tve pa Je 15 let. Posojilo se lahko dobi do 50 p r e d r a č u n s k e vrednosti stanovanjskega objekta.

To so v glavnem pogoji, pod kater im! je mogoče dobrti k r e ­dit za z.'danje stanovanjskih h i š . K o t v id imo . ima.1o prednost !n n a j u g o d n e j š e pogoje stanovanj­ske zadruge. T o pa ravno zato, ker ie graoVr.U n a j c e n e j š a za graditelja in obč ino , krt lahko ce­neje gradi komunalne naprava ln gospodarstvo, ker se tako po­rabi najmanj materiala. To vel ja še zlasti za gradnjo stanovanj­sk ih blokov in vrs tn ih h iš ic . T i p vrs tn ih hiš ic precej uporabljajo v vseh zahodnih d r ž a v a h , k je r Je stanovanjski problem pone­kod še bolj p e r e č kot pri nas.

Tud»i pri nts bi bi lo dobro ustanavljati etanovanjske zad ru ­ge in se čimbol j pos luževa t i t ipa vratnih hiš ic , k i je raeniei o m * cenen i n uatre^en y»akc«n-ur.

M l r e l f u b J e v t o v l ć :

Z G O D B E © Obsojenec številko 483

P r e d r d e č i m zidom kazni ln ice De staia skupina zvezanih l judi v spremstvu oborožen ih pol ica­jev. Si jalo je januarsko sonce, se b lešča l sneg. Dva po dva sta b i l a okovana v l is ice. M e d n j i ­m i potegnjena ver iga j i h je vse čvrs to povezovala v strnjeno kolono kazrviencev.

Zvezani kaznjenci so m e ž i k a -Ji v soncu, se prestopali . Rok? so i m e l i r d e č e i n modre od mraza.

Eden od n j ih Je b i l Josip Broz . Upade l obraz, globoke brazde k rog ust. I z m u č e n od pretepa­nja na po l i c i j i , je sedaj s tal s t o v a r i š i pred vhodom v L e p o -glavo.

T e ž k a vrata so se 8 š k r i p a ­njem odprla.

N a poroglj ivo dobrodoš l i co n i n i h č e odgovori l . Za loputn i la so se vrata, odmev je b i l vse t i š j . i n z n j im Je začel zginjati zu ­nanji svet.

P r e d novince Je stopil uprav­n i k kazni lnice i n nekaj govor i l :

» V e d e n j e . . . red v k a z n i l n i ­c i . . . «

»Red, red . . . povsod ste vpe­l j a l i svoj red,« si je m i s l i l Broz .

»Sedaj pa v kopalnico!« Je ukaza l upravnik .

B r i v c i so obsojence ostr igl l do kože . Potem so se moral i s leč i ;

hernj v z k l i k je razbi ja l n a č r t o begu.

»Ven! Ven!« je zvenelo v u š e ­sih po taktu utr ipanja ži le .

P r v o jutro v kazn i l n i c i je ob­sojenec d o č a k a l buden. K o se je zače lo dani t i , so zače la d r l e s k a -ti vrata. Naposled se odpro tudi njegova. Čuva j pomoli glavo i n revsne:

»Vedra ven! Smeti ven!« »Urno, ta tovi!« je odmevalo *

hodnika . P o p i č l e m zaj t rku so pr ines l i

v samico polno k o š a r o perja in ukazal i , da ga mora do v e č e r a očis t i t i .

Roke kovinar ja , resnega č lo ­veka, sekretarja komiteja , so morale pukat i p e r e š č e k za pe-r e š č k o m ! Ves dan, od ju t r a do mraka . Iz dneva v dan; t r i me­sece je Broz skubel perjel

Komunis t , k i je b i l venomer med l j u d m i . fle> sedaj sam. S t r a ­ža r j i so mrkij , m o l č e . Z n ikomer ne more spifejgovoriti. N i k n j i ­ge, n i t i črke* pred očmi , ž e l j n i ­m i znanja.

Samo zidntvi, perj* i n r e š e t ­kasto nebo. TJan je dolg, i n noč še da l j ša .

P e r e š č e k za perešč lcom m e r i , ko sekamdnfik na u r i , dan. Noč pa je prazna. i>a b i b i lo vsaj per­ja , da skutoja, da roke nekaj de­lajo, tako 'pa sama samota in mrak .

A mi s l i ? M i s l i niso n i k o l i v samic i ! P o jstotič že je B r o z na zborovamjm, v š t r a j k u , v l a m i de lavski seb i , ob t o v a r i š u , sk' o-njenem n a d knj igo , na i l ega l ­nem s e s t a n k u . . .

V samic i Jos ip B r o z n i sam. Z nrjlm SOJ b i l i p r ihodn j i dnevi . V m i s l i h j« ž ive l pet let v n a ­pre j .

zaci jam dajal i nasvete, kako je treba po l i t i čno delat i .

»Ljudje so prv i . . . «

Ob v e l i k i suš i 1952 leta so b i l i nujno pok l i can i v Bel j dvor go­spodars tveniki .

»Nekaj v a ž n e g a mora b i t i , ko n a s t o v a r i š Ti to kliče!« so deja l i .

Posedli so za mizo. P r i š e l je

Mojster v »elektrarni« Kaznjence so izkor išča l i kot

delovno s i lo , da bi z n j imi z a ­služi l i . Broza so najprej zapo­s l i l i v kazn i ln i šk i de l avn ic i »Penka la« , nato pa ga postavi l i za mojstra v j e tn i šk i e l e k t r i č n i central i — »e lek t ra rn i« , k a k o r so jo imenoval i . Broz je nadzo­roval diesel motorje i n po vsej

V prostem Času m a r š a l Ti to rad pohit i v naravo, saj je navdu­šen lovec in njegove lovske trofeje so vzbudile na svetovni l ovsk i razstavi v. Dusseldorfu izredno pozornost. K o t lovca ga dobro poznajo na K o č e v s k e m , k jer ga je, vsega nasmejanega in dobre

volje, v jeseni 1954 fotografiral t o v a r i š A l b i n Božič .

gol i so stal i na betonu in Čakali na vrsto. Banja je b i la polna vode. K o se je okopai p r v i , je postala voda umazana in polna dlak. Toda o d l i l i je niso, v nj i so se okopali v s i .

Broz je drhtel od mraza, ča ­ka joč na vrsto. Zmoči l se je, malo or ibal in skoči l ven, da se č i m p r e j ob leče .

Po umazani vodi ga Je čaka l a kaznjenska obleka. Cunje. B o g -ve ko l iko kaznjencev jo je že nosi lo! Umazane in strgane ca­pe so čaka le novega kaznjenca.

N o v i kaznjenec, Josip Broz , je postal suženj št. 483.

Pe l ja l ; so ga skoz; n e s k o n č n e hodnike, pr ipe l ja l i do že leznih vrat in k l j u č a r j ih je odpr l . »Na prvem sestanku M K bodo goto­vo . . . kako neki bodo oprav i l i s š t r a j k o m ? Letake bodo raz­množi l i . . . K a j počno tovar i ­ši? . . .« p r e m i š l j a obsojenec J o ­sip Broz .

D a l i so m u v roke dve p l o č e ­vinast i porc i j i in žlico, ga po­r i n i l i v celico. Za n j im so tre­ščila vrata , se obrni l k l juč . .

Sam. Okrog z idovi . Zgoraj , skoraj pod stropom, okno s k r i ­ži. Skoznje Je videt i krpo ne­b a . . .

Ob levi steni zložlj iva poste­l j a / V enem kotu majhen stol. v drugem vedro.

Obsojenec se obrne. P r e d n j i m So vrata, okovana. N a sredi , v viš in i oči, zaprto okence. Za s t r a ž a r j a , da nadzoruje kaznjen­ce.

Reše tkas t i košček neba 1e mo­drikas t in bel . Okno počasi za­k r i j e oblak. In Brozove oči k m a l u postanejo sive, ko j ek le ­no rezilo . . .

K o r a k i pred vra th Z a š k r t a k l j u č in skozi odprta vrata m u v r ž e j o h l e b č e k . Broz ga ujame, odlomi kos in začne žveči t i svoj g renk i kaznjenski k ruh .

Oh sedmih zveče r sme razklo-P " i posteljo. S l a m n j a č a na pol prazna. Dve tanki , oguljen! p lah t i . Kaznjenslja postelja.

V- cel ic i je mrzlo . Niso k u r i l i . Betonska t la. pa januarska n o č ' M r a z p r i t i s k a . . . Kaznjenec se ne *%ore ogreti . Spanec ne p r i ­de, fod oknom zavpije s t r a ž a r : »S t raža , pozor!" Odjeknejo k o ­r a k i c*'»*lj. Ma lo kasneje spet pod oknom: » s t r a ž a , pozor!« !n tako dalje, dok le r nj sklenjen kroig,

Z obzidjem, že lezom, ko rak i l n v i k o m je rVbdana kazn i ln ica .

S lehern i odmev korakov, sle-

kazn i ln ic i popravl ja l e l e k t r i č n e napeljave.

Uprava je cenila njegovo stro­kovno usposobljenost i n m u Je dovol i la , da se je lahko gibal Po vseh prostorih s preskusno ža rn ico in k l e ščami v rok i . T a ­ko je Broz p r i š e l v s t ik z vsem; kaznjenci , se pogovarjal z n j i ­mi .

Nekega dne je na istem me­

stu, k j e r je pred dvemi leti č a ­k a l na »kopanje« , s r eča l nove kaznjence. S top i l je k n j im i n povedal , kdo je.

"Jaz sem pa M osa,« m u Je od­govor i l neki m r š a v i novinec.

T o j e b i l dolgoletni kaznjenvc Moša P i jade . k i so ga zaradi organiz i ranja š t r a j k a med kaz­njenci pos la l i iz Sremske M i -trovice v Lepoglavo.

M p š a j s e je razvesel i l tega sre­čan ja , ;V M i t r o v i c i so kaznjenci iz v t ihotapl jenih časopisov zve­de l i za B r o z o v o vedenje qa so-di*6u. »To je komuni s t ,« so re­k l i , »pcav i r evo luc iona r !«

Mojs te r v » e l e k t r a r n i « je b i l u p r a v i .kaznilnice potreben, in k o je zapros i l za p o m o č n i k a , m u niso odb i l i . Njegov p o m o č n i k je postal Mtoša P i jade .

Josip B r o z , Moša Pi jade i n se en delavec so t v o r i l i par t i jsko cel ico deiavnice. B r o z je vod i l vso par t i j skp organizaci jo v k a ­zn i ln i c i .

V » e l e k t r a r n i « je obsojeni B r o z zna l organizi ra t i delo ta­ko, da so po m a l e m lahko b ra ­l i . Z l a s t i z v e č e r sta z M o š e m p r i ­dno bra la i n se uč i la . O r g a n i ­z i r a l a s ta tud i t e č a j e med kaz ­njenci . Se p r ip rav l j a l a za delo v svobodi . Vede la sta, da j i h č a k a j o t e ž k e i n odgovorne na­loge. B r o z je omogoč i l P i j adi , da je i z n e m š č i n e preva ja l M a r x o v »Kapi ta l« .

»Bil sem n a v d u š e n , ke r Imam pred seboj delavca revoluc io­narja n a j b o l j š e g a kova , k a k r š ­nega sem č a k a l le ta i n leta. O n je pa b i l zadovoljen, d a lahko z nekom izmenjuje misli ,« se spominja t o v a r i š Pi jade.

Mojs t ra iz » e l e k t r a r n e « so i ska l i tudi m e h č a n i za razna po­prav i l a . U p r a v * j a d o v o l i l a kaznjencu, d a je v spremstvu o r o ž n i k a hod i l popravl ja t e lek­t r iko m e š č a n o m . N e k o č so B r o ­za nujno pok l i c a l i . Odšel je brez spremljevalca , poprav i l i n se ta­koj v r n i l . Poslej so ga vse č e -šče p u š č a l i samega iz k a z n i l n i ­ce.

V Lepog lav l si j e Broz med m e š č a n i p r i d o b i l precej pr i ja te­ljev. Vsako p r i l i k o je i z r a b i l , da se je pogovarjal z n j im i . Z nekater imi se je še. posebno spr i ja te l j i l . T i so m u pomagal i , da se je sestajal s tovar i š i — komunis t i i z Zagreba. T a k o so komunis t i v kazn i ln i c i vedno sproti vedel i , kaj se godi zunaj. S svo j imi i z k u š n j a m i so o rgan i -

Tople besede »Dovol i te m i zdaj, da

pozabim na protokol ln da vam r e č e m , dragi to­va r i š ' . T u d i na tem me­stu b i vas rad pozdravi l v imenu borcev franco­skega gibanja odpora, k i •o se v pre tekl i vojni bo­r i l i za isto stvar in iste ideale k a k o r v i , ter da se vam kot t o v a r i š u zahva­l i m za vašo hrabrost, vztrajnost i n odločnost , k i je b i l a vsem nam v F r a n ­c i j i dostikrat za vzgled i n spodbudo.«

Chr i s t ian Pineau, francoski zunanji m i n : -ster, na slavnostni večer j i v Pa r i zu — tova r i šu T i t u

M a r š a l Ti to s soprogo Jovanko na l jubl janski postaji ob povra tku iz Franci je

rojstni kraj t o v a r i š Ti to , hodi po sobi i n k a ­d i .

»Koliko vagonov koruze sta dal i za izvoz?« j« vp ra ša l .

Ti to je vedno b i l p r i s r č e n v pogovoru, sedaj pa so skozi nje­gova usta v p r a š a l e zaskrbljene matere in mnogi s t a r š i : »Bo hrane za o t roke?« K a j t i suša je pret i la z lakoto.

»Po mi š l j en ju Gospodarskega sveta, t o v a r i š T i to . . . «

»Valuta, devize za industrijo, plan . . . . je dostavil drugi .

»Prvi so ljudje, potem plan,« je rekel t o v a r i š T i to . »Tudi p lan je zaradi l j u d i . . . K e r . pa ste to koruzo že določi l i za izvoz, potem mora*« uvozi t i ustrezno ko l ič ino p šen i ce , pa naj naš i ljudje jedo pšen ičn i k ruh . . .«

Obiska l sem vas Kumrovec v Hrvatskem Zagorju, Ti tov rojst­n i kra j . Zanimala me je o k o l i ­ca, sredi katere je p rež ive l svo­jo mladost vse dotlej, da je konča l l judsko šolo in odšel po svetu, najprej za u č e n j e m , a potlej za kruhom. Kumrovec je b i l p r i zor i šče nekatere zgodbe, k i jo najdete v tej knj ig i . Saj sem že bral opise te vas , a je zmeraj bolj zanesljivo, kar v i ­dijo oči. Res. marsikaj sem si d r u g a č e predstavljal , kot sem naše l v resnici . V vas sem p r i ­šel s slovenske strani. Iz L j u b ­ljane čez Celje. B i l o je bl iže, kot sem r a č u n a l . Iz Celja še do­bro uro z avtom skozi mnoge prijazne vas . In čez mnoga kr ižpo t ja . Venomer sem se v p r a š e v a l : al i na desno ali na levo? A vsak, k i sem ga vpra­šal za pot, je vedel, kje leži Kumrovec . Nj bilo strahu, da b i se zapeljal v kak drug kra j .

U z r l sem Sotlo. Bis t ra reka.

V t i h i h u r i c a h

Bl ižalo se je poletje leta 1944. Vrhovno poveljstvo z m a r š a l o m Ti tom je bi lo v D r v a r j u v Z a ­hodni Bosni . Tu se dviga nad mestom skalnata peč ina . V j n j i je prostorna vot l ina. Do nje, kak ih dvajset metrov v v i š ino , je , dokaj strm dohod. S k o z i votl ino je v deževn i dobi tekel po toček . V tistem letnem času je b i l docela presahnil . Ostalo ie le jezerce, k i je segalo skoraj do vhoda.

Tisto vot l ino, k i je b i la kot naravna trdnjava, s i je Vrhovno poveljstvo udobno uredi lo za bivanje. T o v a r i š Ti to je stano­val v leseni hiš ici t ik ob vhodu. Od ondod je s svojim« sodelavci vodi l boje proti Nemcem, k i ao b i l i zasedli našo domovino,

Nemcem je takrat že na vseh bojiščih slaba predla. Povsod so doživl jal i hude poraze. V R u ­si j i so se naglo umika l i pred zmasuvi t imi sovjetskimi č e t a m i . Angležj ln Amer ikanc i so j i h v I tal i j i pot isni l i t ik do R i m a . N a vseh koncih j im je p r imanjko­valo čet . Niso si j i h upal i umak­nit i iz Jugoslavije, da b i j i h poslali drugam. Našj part izani so j i m zadajali vedno hu jše udarce. To j i h je jezilo.

S k l e n i l i so uniči t i partizane. Najprej so hoteli napasti V r h o v ­no poveljstvo in ubi t i m a r š a l a Tita. Naš voditelj j i m je b i l na jhujš i t rn v peti .

Z a dan napada so i zb ra l i 25. maj, rojstni dan m a r š a l a T i ­ta. Ze nekaj dni pred tem so krož i la nad Drva r j em n e m š k a izv idn iška letala. Opazovala so in delala posnetke. Potem je bi lo vse mi rno ln tiho. T i š ina pred vihar jem. Nemc i so p r i ­p rav l j a l i p r e s e n e č e n j e .

Tisto jutro, ko se je začel napad, se je Ti to p r v i zbudi l . Vedno zgodaj vstaja, kar dela še danes, a t ist i dan ga je še posebno rano vrg lo na noge. Za svoj rojstni dan je hotel p r i p r a ­v i t i majhno slovesnost.

S top i l je pred vot l ino, da b i se nauž i l svežega zraka,

Tedaj Je zagledal dve n e m š k i le tal i . Le t a l i sta zdaj sem, zdaj tja i n neprestano krož i l i . '

To je bilo nenavadno. Tako zgodaj n e m š k a letala še n i k o l i niso pr i le te la . Saj je bila še skoraj tema. Vsa kraj ina j e b i la zavi ta v mrak . O d vzhoda se je danilo.

Ti to je zaslut i l , da se p r i p r av ­l ja nekaj posebnega.

K m a l u na to . j e pri letelo več letal , kj so strahovito bombar­dirala D r v a r in okolico. Ti to in njegovi tova r i š i so pomis l i l i , da b i Nemci lahko s t re l ja l i tudi v

N emc i so z lomi l i nj ihov odpor. Iz votl ine so kot z balkona

vse v ide l i , kaj se godi sporlaj, kako se Nemci premikajo in zavzemajo posamezne hiše v Drva r ju . Vse so v ide l i , a niso mogli pomagati. Le brigado, k i je bila na precej oddaljenih po­ložaj ih, so pokl ica l i na p o m o č .

K o je bi l odpor v mestu do konca u d u š e n , se je kak ih deset Nemcev obrni lo prot i vo t l i n i . S t re l ja l i so na vhod, da b i n ihče ne mogel iz nje. Za Ti ta in nje­gove sodelavce je nastopila resna nevarnost. N e k i k u r i r Vrhovnega poveljstva se je p r i ­kazal le za trenutek, da bi v ide l ,

F R A N C E B E V K :

i Drvar vot l ino. Iskal i so kr i t ja , da bi se zavaroval i p r e d izs t re lk i .

Zunaj so s s t rahovi t imi poki treskale bombe.

K o so bombnik i odletel i , so se pr ikaza la letala s padalci . T i so se drug za drugim spušča l i na zemljo. Nazadnje so pr i le te la še letala, k i so v l e k l a za seboj jadra lna letala. Z n j imi so p r i ­šle nove n e m š k e če te s s t ro j ­nicami, z minometalci in s stre­l i v o m . Spust i le so se v D r v a r .

V mestu n i b i lo več j ih pa r t i ­zanskih enot. Varova le so ga le majhne če t e . Te so j u n a š k o sprejele boj z m o č n i m , do zob o b o r o ž e n i m s o v r a ž n i k o m . V e d e l i ao, da gre za ž iv l jen je t o v a r i š a T4ta. N a pozive Nemcev, naj se vdajo, so odgovor i l i s s t re l ja­njem. A bi lo j i h je premalo , da b i se mog l i u spešno up i ra t i .

kako se gibljejo napadalci. Z a T

det v glavo je padel k T i t o v i m nogam.

S o v r a ž n i k i so se vedno bolj p r ib l i ževa l i vo t l in i . Zdelo se je, da je Vrhovno poveljstvo brez pomoči izgubljeno. In z n j imi tudi t ova r i š Ti to .

A obkoljenci so našl i r e š i t ev . Vot l ina je imela še en izhod, na katerega nj n ihče pomis l i l . Iz nje je peljala na v r h ozka odprt ina , podobna d imniku . Skozi njo je v dežju padala vo ­da. Tedaj pa je b i la suha.

Skoz i tisto odprtino so sple­zali nekater i tovar i š i . Po leg l i so in odtod strel jal i na Nemce, da se niso upa l i p r e v e č p r i b l i ž a t i peč in i .

T i to je z nekater imi tovari S i še ostal v j a m i . Medtem se je brigada, k i »o jo b i l i p o k l i c a l i

na pomoč , v teku bl iža la bo j išču.

T renu tk i polni tesnobe. Nemci so s s t rojnicami sipal i ogenj na vhod v jamo, a kritje je bilo zelo slabo. Tito je ležal za n i z ­k i m , samo dve pedi v i sok im zaklonom. N i se mogel ves s k r i t i . Poleg tesja ga je izdajal pes Tiger .

Zvesta žival ni razumela, kaj se godi in se je ves čas p remi ­kala. Morda je mis lUa, da se gospodar igra z njo skr iva ln ice . Nemci so jo dobro v ide l i i n strel jal i nanjo.

Tito je vzel revolver, da bi psa ust re l i l . A ko mu je pogle­dal v zveste oči, kj so v i vpra ­šujoče zrle, n iu srce n i dalo, da bi sprož i l .

V t a k n i l je revolver zopet v tok ln si poiskal drugo mrtvo točko. A to sk r iva l i šče je bilo še s labše od p re j šn jega . K r i t j e je bilo komaj to l ikšno , da m u je varovalo polovico ž ivota . P o ­lovico pa se ga je nastavljalo gostim jeklenkam.

Pes še vedno ni mirova l . »Tiger , mi rno !« mu je pr igo­

var ja l . »Lezi!« Toda Tiger ga nI pos luša l .

Odp i ra l je gobec i n se m u vzpe­njal na ramo.

Ti to je zopet vzel revolver i n odprl zaklopko. Pomer i l je na psa. A žival ga je tudi to pot gledala s tako vdanostjo i n l j u ­beznijo, da m u je zopet omah­nila roka . . .

S ledn j ič sta tud; Ti to i n K a r ­delj splezala iz votl ine. B i l a je enajsta ura dopoldne.

2e . j e b i la tu partizanska b r i ­gada, k i je pr ih i te la na pomoč . O b k o l i l a je n e m š k e napadalce. Začelo se je divje streljanje. Ut ihn i lo je šele , ko je b i l so­v r a ž n i k premagan.

Nemšk i n a č r t je spodletel. Ti to je b i l r e šen .

(Iz »Knj ige o Ti tu )

k i teče na meji med Slovenijo in H r v a š k o . Av to je zdrčal čez most in že so me pozdravi l i h r - • vaški napis:. Z bregov so me­ž ika l e preproste, l ične h iš ice , od zunaj modrikasto pobarvane. Po vaseh ob cesti ln na cesti š tev i lna perutnina — kokoš i , gosi, race in purani .

Oči g.edajo: to je torej H r ­vatsko Zagorje, k i se vleče tja nekam do Zagreba. Se , nekaj ovinkov jn že smo v K u m r o v c u .

Vas leži ob vznožju položnih gr ičev na vzhodni s trani , kj so podobni v in sk im gor cam. Del je je razpotegnjen ob cesti, a del se stiska v precej tesno skupino ob pl i tkem potočiču. Ob Sob!i je ravno polje. Pravzaprav to ni' polje, ker je na tisti rav­n in i le malo njiv. Obš rni trav­n i k i , ravni ' kot miza, še v je­seni pokr i t i z rah l im nadihom zelenja. T u pa tam vijugasta vrsta dreves in grmovja, k i ob­roblja pri toke Sotle.

Z mis l i jo na T i t a sem g'edal na pokrajino. Na tistih t ravni­k i h in p a š n i k i h se je malj Joža sprehajal z ž iv ino in se ; gra l s tovar i š i . T a m nekje sta hotela s Pepekom spustiti psa na po­žrešnega m a č k a , k i je mor i l kunce. Tam je nekatero noč va­roval konje in p r i čaka l prvo zarjo. V vrbah ob Sot l i . k i so se mi kazale J Z daljave kot ve l ; ke , k u š t r a v e glave, je rezal veje i n rezl jal p i šča lke , da se je s piskanjem k ra tkočas i l na paši . Tam za tolmuni , v kater ih je s tovar i š i l o v i l ribe in j ih nato pekel v žer jav ic i . In tam. na produ, so kumrovsk : dečki upr izar ja l i b i tke s s lovenskimi pastirj i , k i so pr iha ja l i z druge strani reke.

Onkraj Sotle je slovenska vas Sentpeter. Nekol iko dalje pod gorami je Podsreda, kjer je b i ­la doma Ti tova mat.. Cela ve r i ­ga hribov, k i se temni,, porasli z gozdovi v leče jo prot i jugu. P rav do soteske, k i se imenuje Zelenjad, in še dalje.

N a v i š inah so razvaline dveh s r e d n j e v e š k i h gradov. N a slo­venski strani ostanki Kunspe r -ka, k i je b i l last cel jskih gro­fov. Dedje d a n a š n j i h K u m r o v -č a n o v bj vedel i povedati, kako so ta grad naskakoval i ob k m e č ­k i vstaji pod Mat i j em Gubcem. Neko l iko niže proti jugu, na h r ­vaški s trani , so razvaline Ce-sargrada. Mogočne razvaline še danes, po to l ik ih stoletjih. Na njih se je Joža pogosto igral s svoj imi tovar i š i .

O gospodarjih tega' gradu B O stari K u m r o v č a n i pr ipovedoval i s t r a š n e s t v a r . Neusmil jeno so tlačil i pod ložne kmete. T u je živela kruta grofica Barbara . B i l a je tako trda, da se je spo­min nanjo do danes ohrani l med l judmi. T u d i ma l i Joža je že v detinjstvu s l iša l o n j i . Ce otroci niso hoteli zaspati, j ih je mati s t raš i l a , da bo pr iš la »črna k r a ­ljica« s Cesargrada in j : h od­nesla. In otroci so iz strahu trdo zamižal i , da bi č i m p r e j zaspal: . In bi j h ne odnesla »črna k r a ­ljica«.

Na položnih gr ič ih vis i jo n j i ­ve in njivice, k i le skopo re­žejo k ruh . Zemlja ni kdo ve kaj rodovitna. T u pa tam uzre oko kak v nograd. Pobočja pokr iva

nekaj gozdičev, k i so že kaza l i orumenelo listje. V enem izmed tistih gozdičev je mal i Joža sk r iva l psa Po laka , da bi ga reši l . •

V vasi je bilo nekam ž i v a h n o . D e l a v c urejujejo cesto in po­toček. Tudi v bregu za vasjo, kjer stojijo zasilne barake i n ve l ik i kupi opeke, je odmevala pesem dela. Tam raste iz tal vel iko poslopje.

»Kaj bo tam?« sem v p r a š a l neko deklico,

»Nova šola,« mi je odgovori­la. »Največja v Jugosiavi j i ,« je. dostavila s ponosom. »Tako j a ukazal tovar š Tito.«

Mal i Joža je hodil v p r i t l i č ­no šolo, kj stoji ob cesti na­sproti Z a d r u ž n e g a doma. Trdno, b l izu sto let staro poslopje, iz katerega še vedno odmevajo o t rošk i glasovi.

Us tav i l sem se ob ograji. G l e ­dal sem vrata, skozi katera je stopal Joža vr^lo let s kn ; ga­mi v torbi a l i pod pazduho. Za tistimi okni si je nabiral prvo učenos t za ž ivl jenje . In o'o tisti ograji je stal, ko se je s solza­mi v očeh poslavljal od prvega uči te l ja .

Joža ni imel da leč v šolo. N je ­gova rojstna hiša stoji b l i zu šolskega poslopja. S š i rok imi vrati in z v e l i k i m i okni je v i ­det: nekam odl ična . Danes n ihče ne prebiva v njej, spre­menjena je v muzej. Na vr tu ob nj: stoji bronasti k ip mar­šala Ti ta . Zd i se, kakor da na ­peto razmiš l ja , kako bi n a š i m narodom č i m p r e j ustvari l b la ­gostanje, ko j i h je s r e č n o pre­vedel v svobodo.

H ša je videti prostorna, a je b i l a vendar mnogo premajhna za dve d ruž in i . Na levi s t rani veže in kuhinje je stanoval stric. Izba in kamra, v kater ih so danes razstavljeni predmeti, kj spominjajo na Titovo m l a ­dost ;n osvobodilni boj. Na d r u ­gi s trani veže je prebival T i tov oče s svojo d ruž ino .

Tudi tu izba in kamra, a vse nekam tesno, pretesno za t o l i ­ko . otrok. K m e č k o poh i š tvo in orodje, k i nemo pripovedujejo, kako so ljudje nekdaj ž ive l i . Vsak predmet je b i pr iča T i ­tove mladosti . Po tistem podu je Jožek drsel, ko se je učil ho­di t i s pomoč jo psa Polaka . S k o ­zi eno od tistih oken je b i l J o ­že ušel . z nogami ovi t imi v v re -čev ino , ko mu je mati s k r i l a čevl je , da bi ne mogel s tova r i š i v sneg . . ,

V kuhin j i sem zagledal ž rml je , ročni m l i n . Na njem je Joža pogosto mlel koruzo in s© pr i tem poti l . M i k a l o me je, da bi ga tudi jaz zavr te l , a s n i ­sem upal. Povsod so b i l i napis i : »Ne dotikaj se p redmetov!« In je ka r prav tako.

Na pobočju nad vasjo stoji n«v hotel s slamnato streho. Z njegove terase sem se še en­krat razg'.edal po K u m r o v c u , po g r i č ih za vasjo, po r avn in i ob SoMi in po Cesargradp. V mis l h sem podcživ l ja l Ti tovo mladost sredi te lepe okolice. Sonce je pravkar zahajalo za h r ib i n s poslednjimi žark i o v i ­jalo razvaline K u n š p e r k a v s ivo kopreno.

(Iz »Knjige o Ti tu«)

Titova rojstna hiia v Kumrovcu

B t r a n 4 » D O L E N J S K I L I S T t Štev . 21 (324)

IVAN CANKAR Ivan C a n k a r se je rod i l 10. 5.

1876 na V r h n i k i , » N a K l a n c u « , m e d bednimi k o č a r j i in pro­padi mi rckodeic i . Njegov o č e je b i l k r o j a č , mat i pa bajtarska h č i .

Osnovno Selo je obiskoval na V r h n i k i . 2e kot otrok je bil sla. boten m n e ž e n , a zelo nadarjen. K o Je bil star 12 let, je o d š e l v Ljubljano v š o l o . Na ljubljansko realko je vstcpil 1. 1888 in jo kon­čal I. 1896. Ves č a s se je prebijal ekozi ž i v l j e n j e v t e ž k i borbi za vsakdanji kruh in za streho nad glavo,

2e v tretji šoli je z a č e l pisatc-ljevati. Ohranjen je rokopis is 1. 1891 z naslovom: »I. zvezek. Pesni Ivana Cankar ja .« Prvo njegovo delo pa je bilo objavljeno meseca novembra 1893. To delo je bila balada »Kacrijanar«.

Tako Je nastopil pot n a j v e č j e g a slovenskega pisatelja. Kmalu si je rudi izbral pisateljevanje za svoj rokl ic . Temu poklicu se ni odpovedal nikoli. : \Uogo pisatelja Je sam visoko cenil, ker se je v polni meri zavedal vrednosti svo. jega pisateljskega talenta.

Po d o v r š e n i srednji šo l i je še l na Dnnaj, Vpisa.l se je na uni­verzo, in sicer na t e h n i č n o fakul . teto, ker je nameraval postati gradbeni i n ž e n i r . Kmalu pa je presedlal na filozofsko fakulteto, d i bi š tud ira l romanistiko in sla. vis.:ko. Vendar se n ; mogel po­sve;.ti š r u d i j u ln rednemu delu. Ž i v l j e n j e velikega mesta ga je potegni.o v rvoj krog in mu dalo ogromno snovi za njegovo pisa­teljsko delo.

Spomladi 1. 1897 se Je vrnil v dfnioi-ini), nato pa odše l spet na Dunaj že konec 1. 1898, kjer je ostal 11 let. Ni se vpisal na uni­verzo, aiapak se je p r e ž i v l j a l kratko dobo z objavljanjem raz-nih č l a n k o v v č a s o p i s i h (publi­cistika), v glavnem pa le s pisa­teljevanjem. Naselil se je v de­lavskem predmestju Ottakringu in od blizu poleg svoje bede spo­znaval t e ž k o ž i v l j e n j e delavcev in njih d r u ž i n .

Z Dunaja, kjer je ž i v e l , je Ivan Cankar budno zasledoval p o l i t i č n o in kulturno ž i v l j e n j e Slovencev. Is daljave je opazoval slabosti in grehe slovenskega javnega ž i v l j e , nja. Do dna pa je spoznal vso bedo in strahote ž i v l j e n j a delov­nega ljudstva velikega mesta.

Tako že prej v ž i v l j e n j u na. predno usmerjen, se Je tudi javno opredelil in postal č l a n socialno-d e m e k r a t i č n e stranke. Kandidiral je na listi s o c i a l i s t i č n e stranke za volilni okraj Liti j a - V i š n j a gora. R i d e č e in je dobil pri volitvah 1-5. 5. 1907 — 130.1 glasova od 6155 odaanih glasov. Zanj oddano š t e ­vilo glasov je bilo n a j v e č j e iz­med vseh kandidatov socialno, d e m o k r a t i č n e stranke na K r a n j ­skem.

Proti koncu leta 1909 je zapustil Dunaj t namenom, da se vrne. Na Dunaj pa se ni vrnil nikoli v e č . Ostal je v domovini do svo­je smrti. Naselil se je na Zgor­njem R o ž n i k u nad Ljubljano. T u so ga obiskovali prijatelji ln č a ­stilci. Sam pa je še l redno enkrat tedensko k njim v mesto na obisk.

Jeseni 1. 1917 se Je preselil v mesto in tu 11. 12. 191« v b o l n i š ­nici umrl .

To jc kratek potek ž i v l j e n j s k e poti č l o v e k a Ivana Cankarja.

O pomenu in vrednost i dela Ivana Cankar ja za nas S loven­ce in za vse jugoslovanske na ­rode je t ežko govori ' ti . Pesnik Oton Z u p a n č i č sam, k i je b i l Ivanu Canka r ju sodelavec in prijatelj v skupnem delu m bo­ju , je v z a k l j u č n i h besedah »Po-smr tn i ce« po ln o b č u d o v a n j a i n s p o š t o v a n j a do vel ikega dela, k i ga je Ivan Cankar oprav i l v korist slovenskega naroda, v korist vseh jugoslovanskih na ­rodov in v kor is t vsega č l o v e ­š tva , izi javil :

»P reveč bogastva, p r e v e č le ­pote si usul pred nas, k i n : smo b i l i vajeni bogastva in lepote. Sam jaz ti p r iznam, da s to j im zmeden pred tvoj imi sp i s i , da j i h ne morem pretehtati , ne znam presoditi v ce lo i i , kakor j i h nisem mogel dostojno ce­ni t i sproti . K d o , k i n i b i l mo­čan m n e ž e n in p ron ika l kot t i , naj bi t i b i l s l e d i v vseh tvo­j i h razglabl janj ih . Dobrega č e t r t stoletja s i se bor i l za resnico in pravico med nami ; n i j e s t ru ­ne tako tenke in tajne v č lo ­veški duš i , da se je ne b: b i l do­t akn i l ; n i je žalos t i , katere nas ne bi spomni l ; n i ga v p r a š a n j a v naši javnost i , v katero ne bi b i l posegel. P r e m i s l i , Ivan : K a ­ko naj bi ti b i l i s l ed i l i , kako naj bi te b i l i r a z u m e l i , ko si govor i l nam, k: smo b i l i v spo­nah, jezik svobode. P r e m i s l i in odpusti. Rod, k^ te bo mogel pojmit i popolnoma, šele raste!«

Da, Ivan Canka r je b i l ve l ik č lovek , ve l ik genij, k i je kot pisatelj do kraja doumel svojo nalogr>, kakor tudi do kraja spoznal dobo in razmere, v k a ­ter ih je živel . Zato je Ivan C a n ­kar d o v r š e n o iz raža l socialno m sel, k i je k l i l a ju komaj opaz­no brstela iz k l a v r n i h s loven­sk ih razmer — »iz noči in m o č ­vir ja«, kot sam lepo p r av i v »Beli kr izantemi*.

(OB 80-LETNICI ROJSTVA) poteza p r e m i š l j e n a i n i zk lesa ­na . . . «

»Vsaka beseda, k i jo n a p i š e š , mora t a k o r a k o č d i ša t i po tisti poglav i tn i idej i , d r u g a č e je be­seda nepotrebna; vsak obraz, k i ga p o k a ž e š , mora imet; v očeh. na l i c i h , na ustnicah izraz tiste ideje — d r u g a č e je nepotre­ben . . . «

In Ivan C a n k a r se tega ne le zavedal , p a č pa tudi strogo d rža j jn n i od tega n ikdar od­s topi l , č e p r a v je b i l vča s ih še v taki s t i sk i in s i l i , saj je od ločno

naš prvi veliki socialistični pisatelj

Bogatejši to pač drugi jeziki; pravijo tudi, da $o milozvočnejši in bolj pri­pravni za vsakdanjo rabo — ali fiovenska beseda je beseda praznika, petja m vriskanja. Iz zemlje same zvoni, kakor velikonočno potrkavale .in zvezde' ^o- 1

jo, kadar se na svo\ji svetit poii ustavijo ter se ozro n% čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdrav Ijena iz veselega srca!

{Kurent)

odklanjal v s a k r š n o misel , da b zaradi osebne kor i s t i začel p i ­sati tako, kot bi bi lo ugodno in koris tno v l a d a j o č e m u m e š č a n ­skemu razredu in kot so zahte­v a l i oni , k i so imeli v rokah moč , oblast i n p r e m o ž e n j e , p^ so m u nekater i tudi svetoval i , naj p iše zaradi osebnih kor is t i d r u g a č e kot je pisal , pa j i m je v »Beli k r i z a n t e m i « takole od­govor i l :

»Ne, pr idige me ne brigajo nič , umetnost pretvarjanja me ne br iga n i č ! St ran m a l o d u š ­nost, stran dvomi ! Ponos je v mojem srcu : k l jub vsem naukom, opominom, o č i t k o m , k l jub zasmehu, zmerjanju ln natolcevanju je vse moje ž iv­ljenje in nehanje s luž i lo naj-

. . . temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, po svoji osebnosti, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah.

Ivan Cankar (Očiščenje in pomlajenje)

Ivan Cankar se je kot p isa­telj zavedal, da mora vsaka njegova beseda mer i t i na c i l j , k: ga je s svo j im pisatel jskim delom zasledoval. T a ci l j pa je b i l spremeni t i svet, v katerem je ž ive l :

»Kar hoče b i t i umotvor, stat! mora in b i t i pred teboj svetlo in jasno, kakor na d lani , vsaka

Na Cankar jevem K l a n c u na V i m u k i

višji ide j i : resnic i ! K a r sem v i ­del z očmi , s srcem in razu­mom, nisem zataji l in b i ne b i l zataji l za same zlate n e b e š k e zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: lepote, svobode, v e č n e g a ž iv l j en ja . Dok le r sem zvest resnic i , sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jese­ni . . ' .«

Gleda l je Človeka, kako »tava brez volje i n brez cil jev« v raz­k ra j a joč i se m e š č a n s k i d rufo i . Gledal , je bodočnos t i n v njej Človeka, k i se »mu n a j b r ž de-vetkratno povrne moč«, kadar spozna, da so m e š č a n s k e d r u ž ­bene razmere k r i v e , da č lovek ne more b i t i č lovek ln ljudje ne ljudje — m o č n i , samozavest­ni in ponosni.

Ivan Canka r Je neomajno ve­rova l v tako bodočnos t in v sa­mozavestnega, m o č n e g a ter po­nosnega č loveka . To svojo trdno vero je budi n e d o s e ž n o lepo iz­povedal :

»Ze s lu t im zarjo tistega dne, s lu t i Jo vse moje najgloblje ;n na jč i s t e j še hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja bese­da in vse moje življenje, Ze s l i ­š im dleto, k i k l e še g ran i tn i temelj novi z g r a d b i . . .«

Ivan Cankar je p r i š e l iz rev­ne bajte in ni tega n i k o l i po­zabi l . Spoznal je, da delavec ustvarja vse dobrine tega sve­ta, mora pa p r e n a š a t i vse k r i ­vice ustroja m e š č a n s k e d r u ž b e , k i temelj i na i zko r i š čan ju de­lavca. Zato je b : č a l tedanjo go­spodo in razmere, v ka ter ih so gospodovali m a l o š t e v i l n i ve l j a ­k i . Obsojal je grdobije, p o v e l i ­čeva l pa je lepoto. Tako je po­

ve l i č eva l tudi »narod s lovenski , narod sužn j i , devetkrat obsojen, enkrat blagoslovl jen!«

Ivan Cankar je kazal pot, po kater i mora i t i s lovenski narod. Pokaza l je, da je mogoče doseči osvoboditev slovenskega naroda samo v tesni povezanosti Z dru ibeno n a j n a p r e d n e j š i m i s i l a ­m i doma in v svetu — z delav­s k i m razredom na čelu.

Ivana Cankarja veledelo »Hlapec Jernej i n njegova p ra ­vica« je k ra tka , a mogočna pre­pesnitev Marxovega » K o m u n i ­s t i čnega mani fes ta« . V tem ve-ledelu je Ivan Cankar s imbo­l ično p r ikaza l razredni boj de­lavskega razreda z m e š č a n s k i m razredom. Hlapec Jernej je jimhni rt-^a^keea rszr^ds. no-

I w k'

so bili vej njegovi delavci •— na tagi, na polju, v gozdu, in preko sto ljudi is cele fare mu Je de­lalo v » p e k a r n i c i . On sam Je stal na balkonu in se smehljal, z v e č e r pa Je popival v glasni d r u ž b i . .

V teh kratkih besedah je s t r a š ­na obsodba O k o r i š č a n j a v a š k e g a veljaka, kateremu so v m e š č a n ­skem d r u ž b e n e m redu izpostavlje­ni mali in srednji kmetje. Iz ob. sodbe same pa se naravnost val . li-uii' ostra misel in zahteva, da je treba spremeniti in odpraviti take razmere, to je m e š č a n s k i d r u ž b e n i red, ki temelji na za­sebni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi in na i z k o r i š č a n j u delov, ne sile drugih.

V svojem delu » P o d o b e iz s a n j « pa Je Ivan Cankar popisal stra­hote prve svetovne vojne in tako obsodil Imperializem, to je gra­b e ž l j i v o s t v l a d a j o č i h slojev m o č . nih d r ž a v , ki brezobzirno pahnejo narode v vojno klanje zaradi svo­jih koristi. Imperialisti si h o č e j o z \ rojnami pridobiti l e ž i š č a suro­vin, t r ž i š č a za prodajo svojega blaga in d e ž e l e , v katerih lahko plodonosno n a l o ž i j o svoj kapital.

P r a v i l n o je ugotavljal Oton Z u p a n č i č , da je t e žko pretehtati ter presodit: važnosn. in pomen dela Ivana Cankar ja . Nepobitno je dejstvo, da je Ivan Cankar v svoj ih del ih kazal pot v bo­dočnos t s lovenskemu narodu, vsem naprednim l judem, še po­sebno pa delavskemu razredu ln vsemu č loveš tvu , saj je znano, da so tudi drugi narodi prevedl i ve l iko Cankar jev ih del v svoj jezik.

Ivana Cankar ja moramo po vsej p rav ic i p r š t e v a t i za prvega in na jbo l j šega borca za pravice delavskega razreda in za socia­l izem.

» . . . Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vs i jo slutimo. K a r so nam š i loma vzel i , za ka r so nas ogoljufali i n opeha­r i l i , bomo dob i l i povrnjeno in pop l ačano s s toterimi obres lmi! N a š a domovina je boj in prihodnost: ta domovina je vredna naj-S lah tne j še k r v i in na jbo l j š ega ž iv l jen ja . Iz muke trpljenja in s u ž e n j s t v a n e š t e t i h mi l i jonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta l epa zemlja z vsem svoj im neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak ln grd spomin te gosposke domovine, na sužen j s tvu zidane, s k rv jo i n solzami gnojene, sramota č loveš tvu , zasmeh p r a v i c i . . .

D r u g a č n o melodijo bo dobi la pesem o »lepi naš i domovini«!«

H i n k o Smreka r : I V A N C A N K A R v uniformi

ža r na koncu pa je s imbol sve­tovne revolucije . Usoda hlapca Jerneja, k i n i mogel p r i t i do pravice, je usoda vsakega de lav­ca v m e š č a n s k e m d r u ž b e n e m re­du. S p o ž a r o m na koncu pa je Ivan Cankar d r a s t i čno i n na ­zorno pokazal , da je delavske­mu razredu možno izbol jša t i svoj položaj le v neizprosnem in organiziranem razrednem bo­ju z m e š č a n s k i m razredom, k i i zkor i šča njegovo delovno s i lo .

Kako n e d o s e ž n o kratko in Jedr. nato je Ivan Cankar opisal v vseh svojih delih m e š č a n s k e d r u ž b e n e odnose, naj navedem le kratek odlomek iz njegovega dela »Na K l a n c u « .

»Na j u ž n o stran proti holmu gor nI mogel videti z balkona m tam je stala zelo dolga, stara in siva p r i t l i č n a h i š a ; komaj 10 korakov od zldiu in od gospodarskega po­slopja je strmela v mlado gospo­darstvo predse s temnimi o č m i , č e m e r n a in zlobna. To je bila hi­ša vdove M a r l š e v k e , poslopje na oni strani pa je bilo Slokarjevo, ki Je bil debel in vesel č l o v e k in je bogatel č u d o v i t o : L E T E L O mu je od vseh strani, L I L O mu je Iz neba, V R E L O mu Je iz zemlje. In tako Je predel m r e ž o kakor pajek in Je bil o m r e ž i l ž e vse po o b l i ž j u , k o č e . ki so vteele na hot. mu, ob klancih, so bile njegove ln kar Je bilo g o s t a č e v ln k o č a r j e v ,

Ali včasih, oh veliki slo~ ve sni uri, se vzdigne upa­nje v zmagoslavm krasoti. Zvonovi zvone, kadilnice se dvigajo in s pozlačenih >harjev hite pretraseni ma-Hki na podstrešje, v prijet­no družbo netopirjev. Raz­širijo se narodu začudene oči in tedaj vidijo, česar ntfo videle nikoli: na rokah okove, težke verige na no­gah in blato, neizmerno bla­to vse naokoli... Redke so te ure v tisočletnem življe­nju naroda, ali blagoslov­ljene so. Četudi en sam ko­rak iz teme — četudi se zamaje en sam steber več­nega templja: — blagoslov­ljene tiste ure in blagoslov­ljeni tisti, ki so jim priprav­ljali poli

(Spomladanska noč)

Njegovi govor i »S lovensko ljudstvo in slovenska k u l t u r a « , »Kako sem postal social is t« i n »Očiščenje in pomla jen je« , k a ­kor tudi vsa ostala njegova de­la so programske mis l i za vsa­kega socialista, Dela Ivana C a n ­karja pa bodo tudi ostala vna­prej vodilo za vsakega izmed nas.

K o Je b i l a 24. 1. 1907 v A v ­str i j i uzakonjena s p l o š n a ln enaka vol i lna pravica za d r ž a v ­ni zbor, je vodstvo Jugoslovan­ske socialno-demokratske s t ran­ke ponudilo Ivanu Cankar ju , da kandid i ra za poslanca v d r ž a v n i zbor bodisi v vo l i l nem o b m o č j u K o r o š k e , bodisi v vo l i lnem ob­m o č j u L i t i j a -Vi šn j a gora-Ra-deče .

Ivan Canka r je sprejel kan­didaturo za vo l i lno območ je L i -t i j a -Višn ja g o r a - R a d e č e , č e p r a v je vnaprej r a č u n a l z gotovim neuspehom. Sprejel je kandida­turo in šel v v o l i l n i boj v pre­p r i č a n j u , da dela za prihodnost social izma med Slovenci in v zavesti , da je ta boj vreden truda.

Sam Ivan Cankar je p 'sal v p i smu Z b a š n i k u , zakaj je spre­je l kandidaturo:

»Kaj ste pač r ek l i , ko ste bra l : o moji kandidatur i v zagorskem okraju? Ni sem jo takoj in tudi ne prerad sprejel , nazadnje pa sem si tole m i s l i l : tisto k lavrno in pusto cincanje »mladih« je

Cankarju v slavo Ljudska un iverza — sekcija

Prosvetnega društva D u š a n Je­reb v Novem mestu, je 18. maja pripravila spominsko počas t i t ev 80-letnice Cankar jevega rojstva. Meščani ln dijaška mlad ina so napolnili dvorano Doma ljudske prosvete in p r i s l u h n i l i govoru o Cankar jevem ž iv l j en ju i n nje­govi umetnosti ter odlomkom iz njegovih del . Govorn ik prof. M i l a n Dodič je tehtno in lepo or isa l lik tega n a j v e č j e g a umet­n i k a slovenske besede, vel ikega č l o v e k a i n social is ta; pokazal je lepoto, globino i n etiko njego­vega u m e t n i š k e g a in d r u ž b e n e ­ga dela, njegovo borbo za pra­vice delavskega razreda l n vseh zat i ranih . G o v o r n i k o v a izvajanja so spremljale recitacije iz Can ­kar jev ih u m e t n i š k i h del i n po-H t l č n o - d r u ž b e n i h č l a n k o v ; re­c i t i r a l i so Ju le Kobe , Man ja V u k o v i ć i n Tone Gortnar . G l a v ­no proslavo Ivana Cankar ja pa bo Novo mesto pr i redi lo jeseni.

tako s m e š n o , da bo naposled spravi lo vse n a š e svobodomisel­ne elemente v slab kredi t . Naj vendar jasno povedo, kaj so in kam j i h srce v leče ; v za t i š ju jamrat i je o t roč j e ; v r e sn i čn i narod je treba stopit i , ne bati se boja; zato sem sk len i l , da j i m dam zgled in nauk. — Na zmago seveda ni mis l i t i , pač pa je delati treba. Sedanjost n i n ič , bodočnos t vse.«

Resn i čno , Ivan Cankar nam je dajal zgled in nas je uči l , kako od ločno se je treba bor i t i za bodočnos t , za č loveške , ne-i zko r i ščeva l ske odnose med l judmi , p r i tem pa je treba — kot prav i sam — delati za p r i ­hodnost, za soc a l izem.

Pros lavl jamo 80-letnico r o j ­stva Ivana Cankar ja , ve l ikega č loveka in umetnika, k i je do kraja spoznal in doumel raz­mere in čas , v katerem je ž ivel , pa t u d i . d o v r š e n o izražal d r u ž ­bene potrebe, k i so komaj opaz­no k l i l e in brstele iz »nočj n močvi r j a« klavrnega m e š č a n ­skega d r u ž b e n e g a reda na S l o ­venskem. V '

Spominu Ivana Cankar ja se na j l ep še oddolž imo, če ob nje­govi 80-letnici rojstva p o s k u š a ­mo spoznati vrednost njegovega dela za bodočnos t in za soc i a l i ­zem.

Tone Bele

Ali ste že naročili sinu, ki jc pri vojakih, nnš domači časnik? —- Storite to takoj, hvaležen vam bo za pozor­

nost in domače novice! '*

Berite in razširjajte pokrajinski tednik

Dolenjske!

OGLEJTE SI RAZSTAVO

»STANOVANJE ZA NAŠE RAZMERE« od 26. V. — 3. VI. v Ljubljani

Urban izem, arhi tektura , tehnika , ekonomika i n ku l tu ra stano­van j ! — Stanovanjska oprema, e l e k t r i č n i s troj i za gospodinjstvo

— gradbeni mater ia l i .

2 5 % popust na ž e l e z n i c i ! R A Z S T A V N I P R O S T O R I :

P o u č n o - p r o p a g a n d n l de l : P a l a č a »Grad i sa« , T i tova 19 K O M E R C I A L N I D E L :

Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, Titova 30.

IVAN CANKAR:

Sveta ' Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo

čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled pa smo se na­veličali ter smo umolknili. ŠtiKU^StatfH

Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajše­mu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah.

Kadar so se zunaj oglasili koraki, simo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprti­mi usti, sapa nam je zastajala.

»Prihaja!« Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči

po bile solzne, ustne so se tresle. Z?!o smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni

bilo. Pred dobro uro se je bila napotila, bogvedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje.

Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkopi ji, iz oblakov jo utrgaj!

Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; glo­boka brazda je bila na njenem čelu.

»Kmalu se vrnem!« je rekla.

Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal že ves črni kolobar,

»Saj niso šli k peku!« je rekla Hanca. »K štacunarju so Šli!« je rekla Francka. »Pa če jim ne dajo?« sem rekel jaz. Pogledali so me, kakor da sem bil izrpregovoril

čisto nerazumljivo, nadvse Čudno besedo. »Da bi jim ne dali?« je obstrmela Hanca. »Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka. Zunaj je že dremal večer, v izbi je bila noč. Naše

oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej.

Nismo se bali belih Žena ne vedomca ne torklje. Nekoč sva Šla z najmajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se čudno svetil — veliik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šila sva mimo in se nisva bala.

Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postara­nih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom vise in ogrttmineijtše, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse otororje. Videli smo življenje in smo se ga bali >«§

Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.

»Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!«

Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli okrog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovra­štvo do matere.

»Saj bi lahko, če bi le hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bogvedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ur£ , , . nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«

V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: »Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!« In v tistem trenutiku tudi med nami ni bilo več ljubezni.

Noč je bila, ali Se smo si videli v oči. Oči so govorile:

»Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisani«

»Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi očital na tihem! Tudi tvoj greh ne bo nikoli izbrisan!...«

Zunag, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil.

»Lačen je, pa cvili!« je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas za­

jokal; njegov jok je bil Čisto podoben tistemu cviljenju.

»Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.

»Pogledam na cesto!« sem rekel. »Kaj bi gledal? Ne pride prej . . . če še kdaj

pride! . . .« Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je

stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz.

Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledala plaho; tako gleda grešnik na svoje trdo-srčne sodnike.

Mati se nas je bala.. . »Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim, prosečim

glasom. »Nisem mogla prej . . . niso da l i . . . « K životu je tiščala hleb kruha; že od dale* smo

videli, da je skorja lepo rumena . . , O mati, zdaj vem: bvoje telo smo uživali in tvojo

kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanjul, »

Hev. gjjgjj » D O L E N J S K I L I S T « Stran J 1

zadružnikov Prejftnji .mese<j, je b i l v . Š e n t ­

jerneju 6W.ru, zbor kmet i j« ke nadruge* Od, $30 vp isanih č l anov * j i h je o b č n e g a zbora ude le-tilo l e - l l 4 . Ž a l o s t n o in skoro leve^/e-tno je, da je za tako fažr/u gospodarsko Ui-lanovo ne / l č l a n s t v o m tako m a U zani -«Y-nja.

Občn ; zbor, k i je t ra jal skoro rt ir i ure, je v o d i l Stane H l a d i n . Celo zan imiva so b i l a po roč i l a jtisekov i n razn i predlogi . Sad­ja r sk i odsek, k i razpolaga z 9 l ? d r u ž n i m i in p r iva tn imi š k r o ­p i l n i c a m i , je op rav i l z imsko '•kropljenje i n porabi l p r i tem 1 200 k g š k r o p i v a . V bodoče bo t reba š k r o p i t : p r v i č že v de­c e m b r u i n januar ju , redno pa š k r o p i t i tudj polet i , če h o č e m o zaLreti kaparja, k i ogroža nase lepe sadovnjake. Delo naj bi o i evze l e stalne ekipe. Za dv ig sadjars tva je odsek organizi ra l $ p o u č n i h predavanj. Z a l med sadjarj i .ni pravega zanimanja, » e t o bomo po izkus i l i Žbud'.ti sanirnanje med mladino. Qd?*k Je za gojitev lastne drevesnice posejal sadne p e š k e i n namera­v a Obnovi t i v V r h p b l j u sadno Suš i ln ico .

S t ro jn i odsek deluje, ima pa p r imanjk l j a j , ker so bile na s t ro j ih raz^e okvare in se ta š k o d a šele sedaj m e s e č n o odpla­čuje . Nekaj strojev je bilo pro­danih , nabavljeni pa sta dve nov i sadni šk rop i ln ic i , m l a t i l n i -ca in tovorn i avtomobil , kate­rega so res nujno potrebovali . Z las tn im prevoznim sredstvom

» Z A R A D ! S T A N O V A N J A « n a odru bršljinske

SVOBODE M l a d a igra lska d r u ž i n a

b r š l j i n s k e Svobode je na š t u d i r a , l a Gervaisovo komedijo v š t i r ih dejanj ih »Zarad i s t a n o v a n j « . K l j u b tomu, da so nekateri m la ­d i .igralci p r v i č nastopil i , je b: le- o b č i n s t v o zadovoljno i n j« dvakra t napolni lo dvorano.

Komedi jo je r ež i r a l igra!<v Domirnik B r a t o ž , k i j * tudi z od­l i č n i m igranjem mnogo p r i p > j£n*e1 v usp«hu .

V jeseni ob igralska d r u ž i n a r-adaljevala z delom in bo Br š l j ' inčanom predstavila še več do­b r i h d ramsk ih del ,

D.

bodo lahko takoj odpremljal i na trg odkupljene pr idelke in sadje.

Ž i v i n o r e j s k i odsek m e s e č n o kon t ro l i r a ž iv ino . Molznost ie kar zadovol j iva , saj je Š e n t j e r ­nej na tretjem mestu v okraju. Ve te r inar Trenz je predlagal, naj kmetje še izboljšajo ž iv ino ­rejo, ke r bj se j i m to bolj ob­neslo kot pa sejati ži to, k i na naš ih pol j ih n i kdo ve kako donosno. P r i nas redimo p r e v e č ž iv ine za n a š o k rmno moč . Bol je je redit i manj, a tisto res dobro hran i t i . Kmet naj bi se-jal č i m v e č k r m n i h ras t l in , ž iv i ­norejski odsek pa naj bi dobi l denarna sredstva za melioraci jo t ravnikov in p a š n i k o v , da bi odprav i l i metljavost, k i se za­radi kisle krme pojavl ja vsako pomlad.

Trgov insk i odsek je imel okn-l i 37 mi l i jonov dinarjev pro­meta, od tega nad 1 mi l i j on dob ička . N a š o zadrugo zelo bre­menijo dolgovi iz p r e j šn j i h let.

.Tudi čebe la r sk i i n semenski odsek pridno delujeta. T o v a r i š Vide Jo$e vodi kmet i j sk i k ro ­žek mladincev-absolventov z i m ­ske kmeti jsko i zo b r aževa lne šole . Bavi jo se z raznimi poiz­kusi za izbol jšanje sadjarstva in poljedelstva. Člani kmeti jske zadruge se udejstvujejo tudi

p r i kul turno-prosvetnem delu . V preteklem letu sta se osa­

mosvojila pekari ja i n mizarsko podjetje »Podgor je« . Obe pod­jetj i sta us tvar i l i presežek- ' »Podgorje« za okrog 2 mi l i j ona dinarjev dob ička , od katerega so odvedli v invest ic i jski sklad zadruge 700.000 dinarjev. »Pod­gorje« se stalno izpopolnjuje in namerava prihodnje leto zgra­di t i suš i ln ico za les, k i ne bi s luži la samo podjetju, ampak celotnemu okol išu . Lesno pod­jetje je ustanovilo v Skocjanu svojo sodarsko podružn ico .

Občnega zbora sta se udele­žila P i re Tone, podpredsednik O Z Z , in di rektor Z a d r u ž n e h ra ­nilnice Padovan, k i sta z a d r u ž ­n ikom marsikaj koristnega sve­tovala.

V novi odbor je bilo izvol je­n ih več ina s tar ih odbornikov, poleg • teh pa naši domači go­spodarski s trokovnjaki . G lavna naloga K Z naj bo izboljšat i na­še kmetijstvo, da bodo kmetje p r i š l i do bol jš ih , pr ide lkov in več j ih dohodkov, k i so j i m po­trebni za kri t je obveznosti in za dosego bol jšega ž iv l jenja . V e l i k i kredi t i za dv ig kme t i j ­stva pa ne morejo bit i na raz­polago posameznikom, t e m v e č samo č l a n o m preko njihove kmetijske zadruge. V .

OBVESTILO UPOKOJENCEM IN INVALIDOM Po Odloku o dodelitvi enkratne

podpore u ž i v a l c e m pokojnin in in­validnin, pripada u ž i v a o c e m oseb­ne pokojnine, u ž i v a l c e m invalid­nine III. skupine in u ž i v a l c e m druz-inske pokojnine pravica do enkratne podpore, č e z n a š a njiho­va osebna pokojnina oz. invalid­nina do 5.500 rim m e s e č n o oz. d r u ž i n s k a pokojnina do 1.590 din m e s e č n o . T a podpora pripada už i ­valcem samo pod pogojem, da upokojencu ln njegovi družrinl ui predpisana temeljna dohodnina od kmetijstva in ne dohodnina od sa­mostojnega poklicnega dela. drugi dohodki d r u ž i n s k i h č l a n o v pa ne presegajo i.ooo din m e s e č n o . Taki dohodki, ki vplivajo 1 na pravico do enkratne podpore, so dohodki od h i š e , dohodki od osebnega de­la soc. zavarovanja, soc. podpore, š t i p e n d i j e in drugi prejemki.

Med dohodke d r u ž i n e pri odlo­č a n j u o enkratni podpori pa ne š t e j e j o otroSkj dodatek, invalidski prejemki po predpisih o v o j a š k i h vojnih invalidih in ne pokojnina oz. invalidnina tistega, ki se mu podeljuje enkratna podpora.

Okrajni zavodi za soc. zavaro­vanje bodo dodeljevali enkratno podporo samo in i z k l j u č n o na zah­

tevo u ž i v a l c a z dokazom o gmot­nem stanju njegove d r u ž i n e . Pri o d l o č a n j u o tej podpori morajo zavodi uporabljati dokazila o gmotnem stanju, ki so jih už i ­valci predlož i l i za pravico do otro­š k e g a dodatka, pravico do z a č a s ­nega dod. in pravico do varstve­nega dodatka. Ako už iva lc i za te dodatke niso se prosili, morajo predlogu za podporo pri loži t i izja­vo o p r e m o ž e n j s k e m stanju na predpisani tiskovini.

Okrajni zavod za soc. zavarova­nje v Novem mestu je naprosil vse p o d r u ž n i c e D r u š t v a upokojen­cev, da sodelujejo pri vlaganju zahtev za enkratne podpore. Za­vod je dostavi) tem p o d r u ž n i c a m potrebne tiskovine in Jim dal na­vodila za izpolnjevanje predpisane tiskovine.

Zato o b v e š č a m o vse prizadete osebe, d r u ž i n s k e upokojence in in­valide dela m. skupine, da v lož i ­jo zahteve za enkratno podporo s posredovanjem pristojne p o d r u ž ­nice D r u š t v a upokojencev kjer b o đ o prejeli tiskovino in navodila za izpolnjevanje...

Okrajni zavod . za socialno zavarovanje

Novo mesto

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC K I N O

• K U K A « - N O V O M E S T O : od 25, do 28. maja: a m e r i š k i barvasti f bm ^Cena- s lave« . O d 29. do al. meja; a m e r i š k i film »Iznad 30. nads tropja« .

D O M . T L A - N O V O M E S T O : od 24. do 26. maja: a m e r i š k i film » K o g a r sonce gre je« . Od 28. do 30. maja: a m e r i š k i barvasti i i lm » D v o b o j v džung l i« .

Č R N O M E L J : od 24. do 27. maja: sovjetski barvasti film » K n e g i -nja Mary«. 29. in 30. maja; atne-i Sk;

L filoi »Sel ina«. K O S T A N J E V I C A : 27. ma.1a: amer.

barvasti film »prot i vsem zaata-Vgm«.

T R E B N J E : 26. in 27. maja: amer. barvasti film »Rdeči gusar« . — Predstava v nedeljo ob 14. in 1«. uri.

• M O K R O N O G : 26. tn 27. maja: nemSki film ».Jaz n mola žena« .

D O L . T O P L I C E : 2«. in 27. maj*: a m e r i š k i f;!m »Tajna I n d i j a n k e « . 31. maja: avstrijsiki film » D o n .luan*.

6 E N T J E R N E J : 26. !n 27. maja: acner. barv. film » P o g u m e n kot Lassie« in »Spet smo tu«. 30. in 31 maja: »Oženi l sem č a r o v n i ­co«.

S E M I Č : 27. maja: a m e r i š k i film » S k r i v n o s t n o ž i v l j e n j e W. M.«

G R A D A C : 27, maja: avstr. film » p o t e p u h i « .

P O T U J O Č I KINO NOVO MESTO predvala Tilm »Afr i ška kra l j i ca« : v petek 25 maja. ob 20. url v S traž i , v soboto 26. maja. ob M, v S t o p i č a h . V nedeljo ne bomo predvajali filma zaradi okrajne­ga mladinskega festvaJa ki bo na G i m u .

Z A H V A L A Zahvaljujem se komandirju po­

staje Ljudske milice v Š e n t j e r n e ­ju t o v a r i š u Ivanu Gomizlju. d* j j Izsledil tatu mojega kolesa in •Hi kolo vrnil .

Penca J o ž e . Dot. Mokropolje. p. Š e n t j e r n e j

ZAHVALA Zahvaljujem S p Okrajni lovski

zvezi za povrnjeno š k o d o ža lun-ea. k| ga Je medved p o š k o d o v a l .

Jenlc Drago. Podgrad

Z a h v a l a Ob nenadni izgubi n a š e g a nepo-

labnega sina in brata

I V A N A V R A N I C A R J A roj. 27. junija 1936 Iz B e i e č e vasi Se naJtop.1e-.1e zahvaljujemo vsem^ k so ga npremil: na njegovi zad­nji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Leopoldu Koscu za poslovilne "besede, O. M Suhor '* vsem ki •o z nami s o č u s t v o v a l i .

S tarš i >n sestre.

OPOZORILO Opozarjam vsakogar, ki bi Siril

n e r e s n i č n e govorice o g o s t i š č u na Loki v Novem mestu, da ga bom kazensko preganjal zarad- kleve. tanja in blatenja uulerta podjetja.

Branko Toplak

C.ed<iii£če PP Lojze KoSok Kostanjevica na Krki

Petek, M . maja, ob io uri do-pc.'di'e: Pavel Golia: Srce i g r a č k . Premiera v p o č a s t i t e v Titovega rojstnega dne. Z a k l l u -č e n a predstava za u d e l e ž e n c e o b č nskega ponirskega fest vala.

Sobota, 28. maja, ob 2fl. ur zve­če:-: Pavel Golia: Srce Igračk.

Peta premiera v l e t o š n j i sezoni bo zadnje dni Junija, ker so ne--kateri :gralci oboleli, in .ne 3.« Ju­nija, kot je bilo prvotno javljeno.

Draibeni oklic Na Okrajnem s o d i š č u v T r e b ­

njem bo 20. julija 195© ob 9. uri, v sobi št. 13. prostovoLina javna dražba n e p r e m i č n i n vi. št . 77 k. o, Š t e f a n ki predstavljajo z a p u š č i n o dne 1. I. 1 9 « v Z D A umrlega p!av.ca Franca in ki obstajajo z 3 ha 74 a ln 21 m» c e l o k u p n » zem­lje z enosfanovanjsko h Ao na R o ž n e m vrhu pri Trebnjem. Z a -č e t n a izklicna cena je 500.000 din. Lastniki si niso p--.držali pravice prodajo odobriti. D r a ž b e n i pogoji so hvtei esentom na vpigled na okrajnem s o d i š č u v Trebnjem.

Okrajno s o d i š č e v Trebnjem

SPREJEM NOVIH DIJAKOV v srednjo tehniško

tekstilno Solo (PREJ T E K S T I L N I T E H N I K U M )

V K R A N J U V šo l . letu 1956-57 bo sprejetih

48 novih dijakov v odsek za stroj­no predilstvo in v odsek za stroj_ no tkalstvo.

Pogoji: d o v r š e n a n i ž ja gimna­zija ali osemletka. Industrijska oz. vajenska tekstilna ali o b l a č i l n a š o l a ; sprejemni izpit iz sloven­š č i n e , matematike m kemije bo

v torek, 2fi. J u n i j a , in v sredo.. 27. j u n i j a . Kand.datj z n i ž j i m t e č a j ­n i m 'izpitom na g i m n a z i j i al: ž z a ­k l j u č n i m jtpilom na VajenVk: š o l i -

ter oni , ki Imajo pet ali v e č g im­nazij, opravi j a j o sprejemni izpit samo iz kem:je.

Na pismeno prijavo s p r i l o ž e n o znamko p o š l j e m o n a t a n č n e j š a po-jasn-.Ja a šoli ln internatu.

Ravnateljstvo

MALI OGLASI P R O D A M malo posestvo: h i š o z

gospodarskim pos l o j e m sadov­njakom tiekaj gozda n njivo, v Mihstji vasi 5 p-r; C n v mlju. Sta­novanje vseljivo.. opremljeno z vodovodom in ele'<tr'ko. Jnfor-ma.ci.je: Teme, Č r n o m e l j 251. • '

P R O D A M ž e l e z n o blagajno sred­nje velikosti, po ugodni ceni. Ponudbe v upravi lista. (217-56) K U P I M S M R E K O V E D E S K E 2.5

centdm. debele. Hrovat Rozl. No-v>'o mesto. Sukljetova 26.

Z A P O M O Č V G O S P O D I N J S T V U v dopoldanskih urah i š č e m sobo. Ponudbe: Hidek, Novo mesto, Ko­mandanta Staneta 10. P O C E N I P R O D A M rabljeno spal .

nico in nov ročni v o z i č e k . Po­nudbe: Glavni trg 33-11., Novo mesto,

P O C E N I P R O D A M gradbeno par . celo v Kandlj i . Naslov v upravi lista (23fc-36)

IZ M A T I Č N I H U R A D O V

Novo mesto Pretekli teden je bilo rojenih 21

d e č k o v in 8 deklic Umrla Je: K o v a č l č Marila, za-

—-()!•.)()(>: W « ( c a . k c : u m l h u « n l u m u u , . sebnica 80 let, u Novega mesta.

P o r o č i l a sla se: O k l e š č e n Stani­slav, avtomehanik, in Kljun Ma­rija, delavka, oba te Praprot

Gotno vas Pretekli teden Je bila rojena ena

deklica. Umrla Je B u č a r Marija, roj Pe­

ne, u ž i l k a r i c a . 70 let. z Verduna pri S t o p i č a h .

Ribnica Aprila Je bilo rojenih osem

otrok: 5 d e č k o v in 3 deklice. Umrla star L o v š i n Marija, upo­

kojenka. 71 let iS Sajevca: KJlčkO Vekoslav. otrok iz H rova če

P o r o č i l i so se: flc J o ž e . kmet. In Henigman Ivana, k m e č k a de­lavka, oba iz Gorice vasi. Cesarek Franc. kmet. ln C e š a r e k Pavla, k m e č k a delavka, oba i / Nem*ke vasi. L o v š i n Anton, r e š e t a r Iz Z.a-potoka. in Rlgler Miroslava, k m e č ­ka delavka Iz Z l e b l č a H o č e v a r J o ž e , rudar Iz Kanade. 1n Campa Ana. š t u d e n t k a Iz N e m š k e vasi. Boh Anton, kmet, ln Oberstar Martja delavka, oba Iz Jurjevice

Iz novomeike porodnišnice Pretekli teden so v n o v o m e š k i

p o r o d n i š n i c i rodile: Mo*e L | u b a t, potoka — dekli­

co: Z u p a n č i č Ivanka iz C e š n j l c — deklico: Cirkajne M a r i j a iz Ljub-lane - deklico-. Vovko M a r ^ a I T Leskovca _ deklico: Borovnica F » m It t<ODi'vn:ka d e č k a : Pnis Kristina Iz Krrnač:-ne — d e č k a ; E r l a č Polda Iz V a v t e vasi — d e č ­

ka: Konda Kristina Iz Gotne vasi — deklico; Stariha Stanka :z D r a -ftičev — d e č k a ; Cebokli J o ž e f a Iz Velike Loke — deklico; Kosec Anica iz Novega mes ta — deklico; A d l e š i č Cvetka iz Draga tuša — d r - č k a : B l a ž i č Jožera Iz Velikega Slatnika — deklico; Berdavs Elka iz Vavte vasi — deklico: Skatja Anica iz Kan'ž .ar ice - deklico; Bartol] Mari la iz Slovenske vasi — deklico; G o r i š e k Marila lz No­vega mesta - d e k ' i c o ; S a v r i č Jo-ž ; c a iz P r e č n e - d e č k a : J a k o v č i č Tere^ja-.- \ 7 : . Srtte l j i - deklico; C u č n i k Milka iz Kostan |ev lc e -deklico- Zalar n f i r]nka iz Safevca — deklico: Hlebec Ana. Iz B o r š t a — deklico.

Kroniko nesreč Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i

In iskali Domoči v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i ; Starlho Katarino, delavko s K a š č e , j e domala krsva nabodla z rogovi v usta N * Rezka J o ž e f a , sina posestnika s Kra^njeea vrha, lo padlo drevo tn mu pogodova­lo levo roko Hodnik Franc, zi-dar Iz T o m a ž j e vasi 1e padel s k-oJesa hn s p o š k o d o v a l trlavo. N e n a d ' č Ljubo. s m krmetana J L A \f. N o v e « 3 niPtta. 1e padel z okna In s! -poškodovaj glavo B :7.lak Stanislav, sin pose^nika t Mrzle Luže . 1e padel s kolesa In si p o ­š k o d o v a l levo noeo firrtcn Franc, vojni invalid s Potoka. s*» le « sl.imoreznlco ttrceal v oalec desne roke Novak Janez, posestnik iz Ž u ž e m b e r k a . 1e ood<-i l n «»i poško­dovat levo ramo. Ra^mlnlp Male. jrinarskl \ ' p lenpo lz C r n o m l l a . je mrtel z d v ^ P i n ln «' p>o4kodoVa1 levo noeo P r e p i r J o ž e . u p o k o l e n l n j d a r iz L ^ e g a d o t a o r Sevnici, se 1P z v r e l i m č e b » l H m v o s k o m o n e k e l i>o pnUh in desni rok' Ce-o r »van. proeovnl mo1«rer s Kani ­na Bor«.,, je opdei s k o l e s a 'n si p o š k o d o v a l g l avo In l e v o roko.

Lepa prireditev Rdečega križa v Novem mestu

V počas t i t ev Tedna Rdečega k r i ža je n o v o m e š k i mestni od­bor R K p r i r ed i l p re j šn j i teden v D L P lepo in pomembno p r i ­reditev, katere jedro je- bilo pre­davanje ing. T r š a r j a o h igien­skem ravnanju z živi l . , kar je bilo zlasti važno za n a š e trgov­ce z živil i i n nekatere obrtnike. Pr i red i tev so zelo poživi le tudi ostale točke sporeda — nastop p onirskega pevskega zbora g i ­mnazije pod vodstvom : Je lke Kaste l ic , recitacije pomladkar-jev R K na gimnazi j i in nastop t a m b u r a š k e g a zbora Delavskega prosv. d r u š t v a »Svobode« iz Brš l j ina , k i ga vodi France V o v k .

Posebno zanimanje je zbudi l nastop m e š a n e g a pevskega d r u ­š tva »Svobode« Brš l j , : n, k i je-pod vodstvom E . Jazbeca zapel t r i pesmi in se s tem predstavil š i roki javnost i .

Predsednik mestnega odbora R K Jakob Mikoi ič je v uvod­nem govoru poudar i l pomen o r ­ganizacije R K in obžaloval , da je v organizacij i dejansko v k l j u ­čeno tako majhno š tevi lo pre-. bivals tva. Nan i za l je vse t e žave in skrbi organizacije, k i j ih mo­ra dnevno prebrodi t i . Izrazi l je željo, naj bj Novomeščan i spo­znali bistvo te č loveko l jubne organizacije- - r -

Na Mirni — Turistično društvo T u j c i , katere pot s luča jno z a ­

nese skozi mirnsko dolino, str­me občudu je jo n e š t e v i l n e na-, ravne lepote tega čudov i t ega k o š č k a naše. prelepe Dolenjske.

Pokopali smo Ano Jamnik

14. maja smo spremi l i na zad ­nja poti 72-letno A n o J a m n i k i z Rač jega sela p r i Trebnjem, V času N O B je pomagala pa r t i ­zanom ln zJasti skrbela za r a ­

njence, k i so se zatekli k njej po pomoč In i a šč i t o . Njenega c i ­vilnega pogreba so se udeleži l i predstavniki organizacij in d r u -$tev z godbo iz Trebnjega ter š tevi lni znane-, in pr i ja te l j i . Naj j i bo lahko d o m a č a zemlja, k i jo je tako l jub i la ! I. K.

O d k r i v a se j i m nov svet, nad­vse p r i v l a č e n in zanimiv, svet, k ; te v h ipu osvoji in vsega prevzame. Zato ni prav nič ču­dnega, če se ljudje po »odkr i t ­ju« to l i k ih lepot, k i j i h tod pač niso p r i č a k o v a l i , radi ponovno v r a č a j o v naše kraje in s i s r čno žel« , da bi mogM p r i nas dalj časa ostati in se do dobrega n s u ž i t i vsega lepega. P a ne sa­mo tujci , tudi š tevi ln i prebi­va lc i n a š i h mes-t in indus t r i j ­sk ih krajev, k i so kdaj le m i ­mogrede spoznali na šo dolino, s ž ivo žele , da bi mogli sredi na š ih lepot i n p r iv l ačnos t i pre­bit i svoj le tni dopust.

Z a l pa je to doslej le r edk im omogočeno . Trenutno pr i nas šfe ni pogojev za hiter in dober razvoj tur izma. To pa ne pome­n i , da bo tako še dolgo! Res je, da bomo mora l i odstraniti vrsto pomanjklj ivost : in se v m a r s -č e m potrudit i , če h o č e m o , da gostom, k i bi p r i š l i na poč i tn ice k nam, bivanje prijetno in da bodo t i zato tudi svoj im znan­cem pr ipo roča l i , naj si izberejo naše vasi za svoje letovanje. Toda, če se bomo dela lot i l i organizirano in delal i n a č r t n o ča bomo pr i tem uporabi l ; vso svojo iznajdljivost in pokazali svojo neutrudno marljivost, uspehi ne bodo izostali . O vse­stranski kor i s t i tur izma pa b-

bilo na tem mestu odveč govo­r i « .

Na M i r n i že nekaj časa i m a ­mo pr iprav l ja ln i odbor t u r i s t i č ­nega d r u š t v a . Na nedavnem se­stanku so sk len i l i , da bodo t a ­koj pokren i l i š i roko akcijo za pridobivanje č l a n s t v a in imajo že lepe uspehe. V tore*, 28. m a ­ja , bodo imel i ob 8. ur i z v e č e r v šolj ustanovni občn ; zbor, kjer bodo prisotni obš i rno se­znanjenj o pomenu in dejavno­sti te prepotrebne organizacije. Zato naj ne bo nikogar v n a š i občini , k i želj svoji okol ic i lep razvoj, da bi manjkal na usta­novnem občnem zboru! M ' r n a in Sentrupert morata v bl ižnj i prihodnjostj postati p r i v l a č n i turist/ični postojanki!

Cesto v Metliko utrjujejo

L a n i so skozi M e t l i k o nasu l i in povaljal i cesto, kar se je po­kazalo za dobro. P reko zime je bilo na cesti manj blata, ke r je ces-ta napeta in gladka. N a podoben način utrjujejo cesto sedaj še do postaje, potrebno bj bilo to napraviiti v drugih predelih, zlasti pred s e j m i š č e m in zdravstvenim domom. Se ve­l iko boilje bi bi lo . če bi ces +o skozi mesto pa do postaje z a l i l i z asfaltom.

SPORT IN USNA VZG03A 3. junija bo okrajni zlet PARTIZRNA

v Črnomlju R E P U B L I Š K A O D B O J K A R S K A LIGA:

Spet štiri točke za Novomeščane V Č r n o m l j u bo 3. Junija IS5«

okraju; zlet telesno v zgojn-ih dru­š t e v Partizan n o v o m e š k e g a okra. Ja. Zlet bo pod pokroviteljstvom Mitje R I B l C l C A i predsednika Partizana Slovenije, boter prapo. ra pa bo podpredsedn'k OLO Novo mesto Niko B e l o p a v l o v i č . Za zlet vlada med druš tv i veliko zanimanje in so se doslej prija­vila s l e d e č a d r u š t v a :

Ž u ž e m b e r k , S traža , Š e n t j e r n e j , Ototee, Dol. Tcplice. Mirna, Mjr-na p e č . Novo mesto In Metlika, Predvidevajo, da bo nastopilo nad 1.39« č l a n o v Partizana, kr bodo izvajali r a z l i č n e vaje.

Na v e č e r pred zletom bo v ' C r . n om I jli slavnostna akademija na igr išču pri gimnaziji. Ob tej p r i ­ložnos t i bo č r n o m a l j s k o d r u š t v o

razvilo svoj prapor. V jutranjih urah na (lan zleta bodo skupne generalne s k u š n j e na \ | i i k e m »ta. dionu, od koder se bo razvila slavnostna parada vseh nastopajo­č i h skoz: Č r n o m e l j . Ob treh po­poldne bo na velikem stadionu v Loki p r i č e t e k glavnega progra. n a , za katerega vlada veliko za . nimanje. Za ta nastop se skrbno pripravljajo tudi znani belokranj­ski » t l e t i Plut, Kastelic, S m on ič in drugi. V Č r n o m l j u »e skrbno pripravljajo za *le£, ki ho Veli­čas tna manifestacija mladega ro­du. Predvsem so i ivahne priprave na stadionu, na katerem si udar­niki podajajo krampe in lopate jx rok v roke za ureditev tekmoval , nih stez ln ostalih naprav.

V . J .

ATLETI N O V O M E Š K E GIMNAZIJE 50 TEKMOVALI V CELJU

V n ede l j o 20. ma ja ie bUo v C e l j u repu bi, š k o s r e d n j e š o l s k o , a t l e t sko p r v e n s t v o . n a katerem je sodelo­va lo « m o š k i h ln ž e n s k i h e k p .

' k i so bite n a j b o l j š e 'ft« • okrajni h prvenstvih Nastopilo Je tudi v e č ­je š t e v i l o posameznikov, k i so na o k r a j n i h prvenstvih dosegli pred­pisane n o r m e .

N o v o m e š k j okraj le zastopalo moi i tvo gimnaziije iz Novega me­sta i n nekaj n a j b o l j š i h posamez­n i k o v z uč ' t e l j i š ča ' . jn trgovske šo­le N o v o m e š k i g'mnazijc; s o zbra­l i ' skupno 590 točk ter dosegli druBn mesto v skupnem plasma­n u . Kot p o s a m e z n i k i so postali

r e p u b l i š k i prvaki: K o ž a r j e v a (učit . ) v metu krogle 9.?n m ter v skoku v viSino 135 cm. Potrt M a ­r j a n z g i m n a r j * Novo ..mesto je postal prvak v skokih v vHino. S k o č i l je tn cm.

Med n a j b o l j š e t e k a č e v finalno tekmovanje sta pr i š la gimnazijca Zurc v teku na 100 m r. 12,0 ter Kotnikova v teku na 60 m z re­zultatom 8,6 Tudi ostaH d.jaki *o se trudila, d « bi dosegi: č im bc-.;,J» rezulta-te ob zelo neugodn'h vre­menskih pogojih. Ob tem uspehu se bodo gimnazijci gotovo še bolj n a v d u š i l i za atletiko.

Začela se je veslaška sezona Č e p r a v smo že na koncu mala,

se vreme še ni popolnoma ure­dilo. V č a s . h je bilo ob takem času Že zelo v r o č e . Krka Je spre,, jemala v svoj hladni objem ie prve. najbolj drzne in v r e č e ko­palce. Letos Je vreme bolj m u ­hasto O k a k š n e m kopanju š e . n ; duha ne sluha, le redki sb p:e-drzmeži, ki ob redkih s o n č n i h dnevih p r e i z k u š a j o topi no oziro_ m a hladnoto Krke .

Povsem d r u g a č e Je z v e s l a č i . Tudi ti so ljubitelji vodnega ele­menta, toda njih nizka tempera­tura vode ne ovira. Da je le zrak topel pa že v i d š po K r k . brzett zdaj č e t v e r e c zdaj sklff. Posebno sk'ft Se zadnje č a s e prav pogosto vid.1, s.kiffisti n a j v e č treniralo. Odkar je v e s l a š k i kl"b Krka do­bil svoj skiff Je š t e v i l o interesen­tov zanj naraslo, posebno po ln-struktorskem t e č a j u v TzoJI. kjer so se vsi »delegat i« n o v o m e š k e Knke n a v d u š i l ! za ta enosedl č o l n .

Da, za v e s l a č e je sedaj že polna sezona. Tudi prva tekmovanja so Se blizu. Cez mesec dni bo na K r k : spet mrgolelo č o l n o v . T a -

ATLETSKO TEKMOVANJE V NOVEM MESTU

V soboto 26. maja bodo ob 16.30 atlet: T V D partizana Novo m e t o tekmovali • programom 'Za ' repu-

. b l i š k o atletsko liRO. Zadnjo sobo­to le zaradi gostovanja v Celju to tekmovanle moralo odpasti — Vabimo vse č l a n e T V D Part zana Novo mesto, da se teg.i tekmova-rna u d e l e ž i v č i m v e č j e m š te ­vi lu! J G .

Družinsko tekmovanje strelske družine

» V i n k o Paderšič« Strelska d r u ž i n a «Vinka Pader.

šiča« v Novem mestu je pred krat k m organ :z!rala tekmovanje z v o j a š k o p u š k o lz vseh treh p o l o ž a j e v . Nastopilo Je ie tek­movalcev. , -

Tudi druge m a n l š e sekcije bodo v kratkem priredile tekmovanja. N a j b o l j š i strelci lz d r u ž i n s k i h tekmovanj bodo dobil- pravico do tekmovanja na okrajnem strel­skem prvenstvu, ki bo 3 Junija v Crnomlj u.

Na d r u ž i n s k e m tekmovanju je zmagal Marijan OkrogiiS, ki dosegel 9fl krogov od ISO m o ž n i h .

Vrslnl reo prve petorice tek­movalcev:

1. Marijan O k i o g l ' č 9» krogov, 2 Jane/ Speed n 88 krogov, S. Ante Mahorov č (JLA) 81 krogov. 4. Dani Rifelj RQ krogov in 5. T o ­ne Skube 80 krogov.

krat bo IV. dolenjska regata na K r k i , ki je osrednja veslaika p r i ­reditev v Novem mestu. O bodo., č e m delu v klubu Je razpravljal upravni odbor m č l a n s t v o na skupnem sestanku. Pomeniti »e je bilo treba o sistemu trenngov. n sestavi posameznih ekip, ki se bodo pripravljale vsaka zase. Se ni dolgo od tega, kar Je kiub oviralo p.rl delu pomanjkanje č o l ­nov in posebno i n š t r u k t o r j e v . To je sedaj zadovoljivo r e š e n o . Na treh č o l n i h se bodo preko tedna lahko zyrstlle vse e k i p « pa tudi Inš truktorj i so tu. Aprila meseca Je r e p u b l i š k a zveza priredila te­č a j , ki so se ga u d e l e ž i l i Št irje Člani. TI bodo sedaj posredoval! svoje znanje ostalim, vsak bo treniral po dve ali po tri ekipe, fitevllo ekip se 1e p o m n o ž i l o , tudi posamezni sindikati so. pr iče l i t rednim treningom svoj'h posadk. Med prvimi Je D O Z , p r i č a k u j e pa se. da se bodo temu vzgledu pr i ­druž i l ; ie drugi.

Glede tekmovanj, ki se Jfh bo­do u d e l e ž i l i . Je na prvem me*ru koprska regata pa tud! ostale prireditve ne bodo ostale brez predstavnikov Krke, č e bo le kaj denarja. Kot opazovalci «e mi ­slijo ude l ež i t i tudi n a j v e č j e le­t o š n j e prireditve v Sloveniji — Evropskega prvenstva na Bledu. Osrednja d o m a č a pr redltev pa bo, kot vsako leto. Dolenjska re­gata, kl bo letos 14. Junija na K r k i . F . M .

ODRED (LJubljano) -PARTIZAN (Črnomelj) 2:2 Malokdo Je p r i č a k o v a l , da bodo

dekleta iz Č r n o m l j a prinest* 13. maja iz LJubljane dragoceno t o č ­ko lz prvenstvene rokometne tek­me kajti ekipa »Odreda* Je zelo m o č n a , saj sta n a « t o p ; U v njej Ju­goslovanska rekorderka Nada K o ­ti uSkoVa ln trener ž.en*ke ekipe Z o r ž e v a . Kl lub termi so borben* IgrBlke lz Č r n o m l j a o d n e » l e pol izkup č k a t.n se z n a š l e na 4 me­stu v lestivici tekmovanja. T a U4peh nas je zelo razv*«e l l l In upamo, d« ne bo poslednji. Tata ekipa le osvojlila l e to« že prven­stvo Dolenjske in » r e d n j e t o l a k o prvenstvo okrada Novo mesto se­daj se marljivo pripravlja za r a -p u b l i š k o pj-venutvo,

M O R K l K L O N I L I V L J U B L J A N I

V nedeljski prvenstveni tekmi v velikem rokometu so Igralci Partizana Č r n o m e l j nastopili v Ljubljani proti Odredu, ki je v tej tekmi dokazal, da m u res p r i ­pada prvo meato v Sloveniji. Do­m a č i n i so porazili goste % l«:$.

M-k< .

P A R T I Z A N : K A M N I K { m o š k i ) 3:i» <IS:i«, 15:12, 15:1)

P A R T J Z A N : K A M N I K ( ž e n s k e ) 3:1 115:«, 1:1$, 15:4, 15:3)

N o v o m e š k odbojkarji imajo zadnje č a s e vedno neprilike z vremenom. Tudi tokrat bi dež prekr iža l r a č u n e , č e ne bi tekem, kot n a l a š č , prestavili na soboto popoldne. Tako je š l o tokrat brez d e ž j a , pr .š ia pa je druga nadloga, č e p r a v m a n j š a — veter. Ta je p r e p r e č i l , da bi odbojkarji kaj ve* pokazali, najbolj pa je naga­jal pri ž e n s k i tekmi. Nastala je prava borba za t o č k e ; vsaka eki­pa se Je trudila, da te je č i m p r e j ocfkrižala ž o g e . N o v o m e š č a n k e so Ke veliko bolje zna&le; po tehn:_ ki, iznajdljivosti in rutini so pre­k a š a l e gostje lz Kamnika, zato je rezultat 3:1 povsem realen.

Ta nova zmaga pomeni dve novj točki k I z k u p č k u in zanesljivo vodstvo na lestv'cl r e p u b l i š k e l i ­ge. Razlika v setih Je v e č kot za­dovoljiva — 9:1. Kaj naj povemo še o zmagovalkah? Bile so vse v e č ali manj solidne, nekoliko pa je :z«tops<la Robarjeva. ki se je po­sebno v 4. setu izkazala z iep ;tni

• udarci na m r e ž i . O njej je trener tov. P u č k o reke!, da je ie v pol­ni- forni! ln da se Je tudi na tek­mah v LJubljani najbolj izkazala.

Moftka vrsta K a t n n : č a n o v nas je presenetila. Na zadnjem turnirju v Ljubljani so bili kot neka raz­bita č e t a , ker sla dva n a j b o l j š a Igralca zapustila klub, tu pa so se

Moto-kros v Novem mestu AvUi-moto d r u š t v o Novo mesto

Je piired-Uo svoj prvi »Moto ~~ kros« , namenjen pros'avitv; 84-letmc* maisaia Tita , č a s t n e g a čla­na motoršeaci i je Jugoslavige.

Start Je bii pred stavbo O B L O , prosa pa Je tekls preko Gotne va­si do Pogancev desno po sls bi gozdni cesti do B u p e r č vrha. pre ko S k r j a n č d n Smihela. od tam d 0 potoka Te*ka voda, nato po Grmskem polju, kjer je bit n a j g i š i teren, izza gradu Grma mimo go­spodarskih poslopij do k r i ž a n j a Trdinove ceste, nato pa do ci l j* spet pred O B L O .

Naj s labš i del ceste .le bil slab ln r a z m o č e n teren izza Grma do Trdinove ces;e. Na tem delu je moral vsak motorist pokazati vse v e š č i n e vo/:->čn. kakor tudi spo-nobnost motorja da ga je o č u v a ' in t i i tem delu proge dobil najh> trejit č a s , ?.a katerega je dob!« tudi n a j b o l f š o oceno.

7.9 prr zadnji ocenjevalni voJ-njl v K o č e v j e so motor lati A M D Novo mesto po*R-zali. da se ne uslJ-a*i.Jn n;U d«*žia In s'abp^a vremen*. Tudi tokrat so vztraj­nost DokszsM v polni meri. prog-Je bila dolga 12 km V o z a č i so i\\ na progo ?- vso resnostjo in šport ­no disciplino te r so dosegli sle­d e č e rezultate!

1 Rireij Danilo. D K W ssocem: 2 Novak Dane; 3 Matko M i l o š ; 4-. Rusija Tva«: 5 Avbav Gristi Itd.

Med prvim in poslednjim voza­č e m J* bilo i'as'ike samo p i č l o m'nuto

Ob obtflvl rezultatov 1e predsed­nik druitva Tone Pire razdelil na­grade t ra ibo ! j š ; m motoristom in o^ndaril pomen krosa za rojstni dan t o v a r i š a Tita.

MIlan B r e š č a k .

č i s to d r u g a č e izkazali in nas v prvem ;n drugem setu presene­tili. Borili so se za vsako ž o g o . igrali so solidno v polju in na mrež i . V prvih dveh setih so bili enaki N o v o m e R č a n o m , nato pa sta edino v e č j a prisebnost slednjih i n rutina o d l o č e v a l i sete.

Tekmi sta .sodila Urh iz Novega mesta in P c d b e v š e k iz Ljub l ja ­ne, gledalcev pa je bilo blizu 200.

* V nedeljo bodo N o v o m e š č a n i

»pet igrali doma. tokrat z ekipo • ZOK" iz Ljubljane, ki je med r e s n e j š i m i konkurenti za prven­stvo. V prijateljskih tekmah ao jih sicer N o v o m e š č a n i že v e č ­krat premagali, toda sedaj gre za t o č k e . Tekma bo gotovo zanimi­va — oglejte si jo!

F. M .

Črnomelj • Kamnik 4:2 V nedeljo 30, maja je bila v Čr­

nomlju odigrana prvenstvena no­gometna tekma med Č r n o m l j e m in Kamnikom za vstop v I. raz­red ljubljanske nogometne pod-zveze.' Tud i v tej t e ž a v n i igri so č r n o m a l j s k i n o g o m e t a š i pobrali . z k u p l č e k v svojo korist s 4:2 (20) in se s tem kvatificirali v I. raz­red. Navzlic d e ž e v n e m u vremenu se je razvila na i#r i*ču hitra n» borbena igra.

Pred tekmo 1e bila na i g r i š č u majhna slovesnost, ko so I z t o č H ši>pi»k cvetja HI darila J o ž e t u Vasj-su. kj je odigral za Č r n o m e l j to­krat Že 59 tekmo. J o ž e Vajs s « . je o d d o l ž i l za prijateljsko prizna­nje s tem. da' Je bil n a j b o l j š i igralec d o m a č e g a m o š t v a in dal dva gola.

Bilanca enoletnega obstoja č r n o ­maljskega nogometa, ki dela v skiopu Partizana, ie nadvse u s p e š ­na hkrati pa 1F nede'.lska teJcrn* že l e t o š n j a 4. » n a g a madega mo­štva , 10 Junija bo Č r n o m e l j ia\rai na d o m a č e m Igrišču za pokal mer-šaia Tita s l moitvom ljubljan­skega Odreda. J . V-

Dve zmagi in poraz kegljaškeoa k . c ž k a

» L U K N J A « K . K. Luknja , eden Izmed na l -

bol.iš h k r o ž k o v k e g l j a š k e a a d r u ­š t v a Gorjanci v Novem meetu. si je v zadnjem ča*su izbral vrsto s r e č a n j .

Prvo prjateljsko s r e č a n j e j « Luknja izkoristila v svoj pr id proti krož.ku »Kieklron« (380 proti lt*s podrtih kegljev).

V drugem s r e č a n j u s K . K . »Vseh d e v e t « je moral k r o ž e k klo_ nit; z rezultatom » 2 proti 3M z* K. K . »Vseh deve t« , ki je že dve let; prvak podzveze 1er preeej trd, oren vsem k r o ž k o m na Dolenj­skem.

V s r e č a n j u s k r o ž k o m » N o v o -teks« je »Luknja« pokazala vso sposobnost ter zmagala s 3M proti M .

K. K . Luknja je kot prvi k r o ž e k pokazal, da se samo z ra.?:: ml s r e č a n j ; dosega dobr^e rezultate.

Tudi ž e n s k e n i s « zaostale za m o š k i m i . S r e č a l e «0 se v p r : j a -teljsikem tekmovanju. K . K . » D o ­l enj ska« Je povabil K. K . »Zeiez« ničar« na prijateljsko t e k m o v a n j « v Š e n t j e r n e j ,

BokometaSl Novega mesta In Črnomlja v boju na Loki

3. J U N I J A O K R A J N I Z L E T P A R T I Z A N A V ČRNOMLJU

Kam po šoli? V p o k l i c z 2 r a z r e d i g i m n a z i j e a l i s 6 razredi o s n o v n e šole

Tekmovanje kostanjeviških pionirjev Učenci i n u č e n k e , k; bodo v

šol. letu 55/56 u s p e š n o dovrši l ' : vsaj 2 raz:eda gimnazi je a l i 8 raz. osnovne šole , se lahko v p i ­šejo na eno izmed spodaj nave­denih šol s p r a k t i č n i m poukom. Ke-r je vsako leto p r e c e j š n j e š'e.. v i l o mladincev in mlad ink , k u s p e š n o dov r š i j o 4 razreda g i m . r.rzije a l i 8 razredov ,osnovne šole, sprejemajo ravnateljstva šol- • p r a k t i č n i m poukom p rven ­stveno tiste učenc-2. k i 3o dovr ­ši l ; 4 al i 3 razrede g imnazi j 1 «, oz i roma 8 a l i 7 razredov osn. šole . L e če ostanejo prosta rm-»t*t spr^-imejo tud,- učence.- k i so dovršil-: 2 raz. g:mn?: ' . i j 0 al i •»' raz', osn. Šole. Vs i učenc i k i dj_ v r š i i o šole s p r a k t i č n i m poukom, postanejo k v a l i f i c i r a n i d f i a v c .

I N D U S T R I J S K A S O L A P R I P O D J E T J U L I T O S T R O J

Ljub l jana , DrabosnJakova 21. Pouk na šoli traja t r i leta. N a

njej se učenc i lahko izuč i jo za •troj/de k l j u č a v n i č a r j e , s t ruga i -je, l ivar je a l i modelne mizar- t . Učenc i se po enoletni prak.d lahko vp i še jo v dvoletno M o j ­strsko šolo pri T e h n i č n i srednji l o l i v L j u b l j a n i . Po t r i l e tn i praks i pa imajo možnos t vpisa v Mojs t rsko šolo kovinske stroke v Mar ibo ru , k i traja 3 leta.

Sola sprejema samo- m o š k o mladino in ima svoj internat.

M E T A L U R Š K A ' I N D U S T R I J S K A S O L A

ž e l e z a r n e J e s e n i c « Pouk na šoli traja S letd

Učenc i te šole se lahko izuči jo za strojne k l j u č a v n i č a r j e , ob-

Prireditve d o l e n j s k i h š t u d e n t o v v B e l i k r a j i n i

Š t u d e n t s k i k lub okraja Novo mesto bo p r i r ed i l v soboto 26, maja f n v nedeljo 27. maja ku l_ turno-zabavne veče re v M e t l i k i , Gradacu in Č r n o m l j u . Sodelova­ti bodo d-eklamatorji dramatska skupine, fo lk lo rna skupina, m o š ­k i pevski zbor i n mlad i m u z i -kantje. V soboto z v e č e r bo na­stop v M e t l i k i , v nedeljo popo l . dns v Gradacu , v nedeljo zva-Čer pa v Č r n o m l j u . V jeseni bo­do š t u d e n t j e obiskal i tudi juž iv ciel Bele kra j ine m n o v o m e š k a oko l ; co .

ratne e l e k t r i č a r j e , l ivar je a l i ka lupa rje.

Možnos t i napredovanja so is'.^ kot pr i šoli L i tos t ro ja . SoLa sprejema samo m c š k o mladin<>. Ima internat.

M E T A L U R Š K A I N D U S T R I J S K A S O L A

Ravne (Guš t an j )

Pouk na š-oii traja tr i leta. Na Šoli se u č e n c i lahko izuči jo i* k l j u č a v n i č a r j e , strugarje, orodne kovače , modelne mizarje, l i v a r ­

j e , jedrarje a l i rezkarje.-i Možnos t i napredovanja so isne k o l p: i .^oli L i t o s t r o j . Za ž e n s k o je p r imeren le pokl ic jedrarja.

Ab.sohen.ti imajo ugodne m o ž ­nosti zaposlitev.

Sola ima - internat,

M E T \ L U R Š K A Š O L A S T O R E P R I C E L J U

Na jje&j šoli se izuči jo učenc i za k i u č a v n i č a r j e , strojne k l j u č a v n i ­ča r j e , strugarje, l ivar je alj mo­delne mizarje .

Ostalo velja kot p r i meta lur ­šk ih šo lah .

I N D U S T R I J S K A K O V I N A R S K A Š O L A

Tovarne emajl i rane posode, Cel je , Leskošfcova 3

Pouk na šoli traja t r i leta. Učenc i s-e lahko izuči jo za s t roj­ne k l j u č a v n i č a r j e , orodjarje, strugarje a l i k o v a č e . Sola vzga­ja tudi emajl i rce za svojo to­varno in za tovarne v ostal ih reoub l ikah .

Možnos t i napredovanja so kot p r i šoli L i tos t ro ja .

Za žennko mladino je pr ime­ren le pokl ic emaj l i rca . M o ž n j . s ti zaposlitve so ugodne v SI v v en i j i in v drugih republ ikah . Šo la Ima internat.

Ž E L E Z N I Š K A I N D U S T R I J S K A Š O L A

M a r i b o r , Leningra jska 17 a Pouk na šoli traja t r i leta.

Učenc i se lahko i z i č i j o za oro 1-ne in strojne k l j u č a v n i č a r j e , v a ­r i l ce , kleparje, kovinosi rugar je . strugarje, rezkarje, e l e k t r i č a r ; 3 a!j mizarje.

Možnost i napredovanja so is f e kot p r i šoli Li tos t ro ja . Učenc i

lahko postanejo po dodatni iz>-brazhi (mojstrska šola a l i stro­k o v n i izpit) vozovn* preglednik in strojevodje.

N a tej šoli se tudi dekleta usposobijo za rezkarje a l i s t ru ­garje za delo na raznih obd?-lova ln ih s t roj ih .

Možnos t i zaposlitve so vel ike v S loven i j i in ostalih r epub l i ­kah . Sola ima internat.

Ž E L E Z N I Š K A I N D U S T R I J S K A ŠOLA

L j u b l j a n a - Š i š k a Pouk na šoli traja t r i le^.i.

Učenqi se lahko izučijo za s t ru­garje, strojne k l j u č a v n i č a r j e , obratne e l e k t r i č a r j e . precizna mehanike a l i kleparje.

Možnos t i napredovanja so Iste kot p,-i šoli Li tos t roja .

Sola sprejema samo m o š k o m 'ad inc .

U č e n e ; te šole se zaposluje*o v S loven i j i i n drugih r epub l i ­kah , predvsem pr i že leznic i . Po>-reb.e po kadr ih sc p r e c e j š n j a Sola

(Nadaljevanje p r ihodn j i č )

Pismo z juga Oglašam se bralcem Dolenjske­

ga lista iz da!;ne Makedonije, iz Kičeva. T o je mesto na jugoza­hodu Makedonije, v Kičevski ko t ­lini) obdano krog in krog od v i ­sokih gora

Kičevo šteje danes 11.000 pre­bivalcev, 4.000 več ko pred voj­no, -pa tudi sploh je mesto v novi Jugoslaviji storilo vei'fc korak v svojem napredku. Prej je bilo K i -

l ju-nekatere dosežejo Čevo mesto ».pcčalbarjev«

(TjuTJ|i DO eri

B I I 11) 1||

M o t i v lz Makedoni je

čez 2000 merov. Kičevo je precej oddaiicjeno od važnih prometnih zve/.; s cestami je povezano z Ritoljem, Prilepom, Ohr idom, De-brom in Skopi jem, roda vse te ceste so speljane čez hribe in po­zimi, ko zapade malo več snega, ie Kičevo dobesedno odrezano od sveta, kajri pota so na vseh stra­neh zasuta s snežnimi zameti.

OBJAVI NAROČNIKOM »DOLENJSKEGA LISTA«!

P r i vseh t is t ih n a r o č n i k i h n a š e g a tednika , k i še niso poravnal i n a r o č n i n e za prvo polletje 1956, se bodo v p r i ­hodnjih dneh oglasi l i p i s m o n o š e z izpoln jen imi po ložn i ­cami. Pros imo e zamudnike, da zapadlo n a r o č n i n o takoj v celoti poravnajo. Posamezniki dolgujejo tudi m a n j š e zaostanke n a r o č n i n e iz druge polovice lanskega leta: tem smo k pol letni n a r o č n i n i za 1956 p r ip i sa l i tudi l ansk i zaostanek.

Pros imo vse n a r o č n i k e , đa o la jša jo p i s m o n o š e m đ e l o in J im zapadlo n a r o č n i n o takoj poravnajo.

U P R A V A L I S T A

0tt a s » »» » » - » » » » • • • • • • • » • • • • • • » • ' » » • • • • • • • • • • • » • • • • O «

d'i, k i so morali po svetu s trebu­hom za kruhom. -Elektrika je sve­t l a le sredi mesta, kjer so ž-iveii bogati trgovci m drugi »boljši« ljudje, os*a!i pa so si svetili s pe­trolejkami in svečami. Vodovod je bi. prav tako privilegij bogatiih meščanov; glavna ulica je bila ta­ka, kot pravijo, dn »i - je človek noge polomil na nji. Mesto ni imelo bolnišnice ne nobenega in-dusuriijskcga obrata, k i bi bii za­poslil delovno silo, katere je bilo več ko preveč.

Danes, po desetih lerih svobode pa kaže Kičevo vse d rugačno po­dobo. Električno luč ima sleherna hiša, vodovod je napeljan po vsem mestu in zgrajenih je nekaj sto novih hiš. V mestu je podjetje za lesno industrijo, k i izdeluje tudi pohiiŠTvo, zgrajen je velik mlin, najmodernejši v Makedoniij i . Zgradili so veliko poslopje za po­polno gimnazijo (gimnazije prej sploh ni bilo), . novo pošto, po­družnico Narodne banke itd. Ljudje dobijo delo v domačih

v svet. V mestu je prijetno in meščani radi prepovedujejo, kako klavrno je bilo pri njih žiivljenje nekoć in kako je danes vse spre­menjeno na boljše.

Kajpak se razen novih vidijo tudi stare stvari, na primar mo-seje, k i jih je v.mestu sedem; iz njih minaretov hodze vsak pojo svoje pozive in ti k r ik i se človeku zdijo ko klicanje potop! (enega sveta, k i se ne bo vrni l nikoli več.

Na jveč je v mestu Turkov , ostali «o Makedonci. ' Ljudje so (prijazni in Slovenci, k i živijo tu­kaj — oficirju, podoficirji in ne­kaj civilistov — uživamo pri njih spoštovanje. T a ali oni od Kičev-čanov, k i je že bil v Sloveniji, rad in z navdušenjem pripoveduje, kako je ž iv f l p r i nas.

Včasih v K i j evu tudi za vo­jaka 'ni bilo prijetno. T o d a danes, ko ni stairega nezadovoljstva, ko ni težav, k-i ' so grenille življenje, je t u d i * t i ^ i c * v Kiičevu lepo. Čeprav je mesto tako skrito med gorami, se uspešno razvija in na­preduje v korist lin veselje in po­nos prebivalstvu; v socialistični Jugoslaviji ;e dabiilo tudi Kičevo svoj pomen ' in novo podobo.

Major JOŽE LUŽ AR

O k o l i sto p ion i r sk ih odredov iz vse Sloveniije se je ude l ež i lo vel ikega nagradnega t ekmova­nja, k i ga organiz i ra P i o n i r s k i list skupno z Zvezo p ioni r jev Sloveni je . M e d n j imi so tudi ko -s t a n j e v i š k i p ion i r j i , k i so spre­j e l i dokaj lep n a č r t . K a r poglej­mo kaj so si zadal i :

»Učili se bomo. tako pr idno, da nas bo vsaj 80% izdelalo. V šolo b>mo redno hod i l i i n bomo imeli n a j v e č 2"''« zamud; še bolj skrbno bomo paz i l i na red in d isc ipl ino med poukom, med odmor i , na cesti i n doma, s k r ­beli bomo za red in snago pr i šo lskih p o t r e š č i n a h in p r i sebi, šl; bom po stopinjah naš ih bor­cev v part izansko Č r n e č o vas. K a k o r navadno, bomo tudi letos okrasil-; part izanske grobove s pomladn im cvetjem, pomagali bomo p r i urejanju šo l skega par­ka, kjer še vedno ni bi lo mo­goče odstrani t i sledov vojne; po­magali bomo prj uredi tv i letne­ga t e lovad i šča . Udelež i l i se bo­mo naslednjih š p o r t n i h tekmo­vanj ; š a h o v s k e g a , streljanja z z r a č n o p u š k o , teka, skokov v daljiino in v iš ino , rokometa l n odbojke. U p r i z o r i l i bomo G o l i -jevo igro Srce i g r a č k , pevski zbor Pa bo p r i r ed i l koncert do­ma in v N o v e m mestu, ustano­v i l i bomo reden šahovsk i in mo­delarski k rožek , dopisoval; bo­mo v n a š e liste i n napisa l i pozdravna p isma predsedniku T i t u . Po lov ica pionir jev se bo vk l juč i lo v novoustanovljeno d r u š t v o Par t i zan . N a T i tov rojstni dan, v polas t i tev katere­ga tekmujemo, bomo vsi p ion i r ­j i , k i bomo konča l i šo lsko ob­veznost, vs top i l i v mladinsko organizacijo «

Takole je p r i j ezd i l Ze l en i J u r i j na D a n pomlad i v Kostanjevico na K r k i .

T a k je n a č r t k o s t a n j e v i š k i h pionir jev. Mars ika j so od tega že i z p o l n i l i , mars ika j pa še bo­do. Učen je je na p rvem mestu Ln tako je prav; t o v a r i š T i to

vedno n a r o č a , da je učen j e p r v a

naloga pionir jev. Mars ika j odi tega bi s tor i l i brez tekmovanja, saj so doslej tudi , vendar j i h jo tekmovanje še prav posebnq razgibalo.

Č r n o m a l j s k e i n n o v o m e š k e lahkoatlet inje p r i t o v a r i š k e m sre ćan ju 12. maja na n o v o m e š k i L o k i .

Javni nastop učencev Nižje glas­bene šole v Novem mestu

podjetjih reba odhajati

P re t ek l i torek so učenc i Niž je glasbene šole v N o v e m mestu nastopili v D o m u L P v Novem mestu, da p o k a ž e j o delo i n na­predek svojega glasbenega š o l a ­nja. Obenem so z javno produk­cijo p ros l av i l i desetletnico ob -

stoja tć šole . Odve' i b i biLo pisa­ti o tem, kako v a ž e n de l sploJns izobrazbe je glasbena vzgoja. Ravnatel j Drago Sproc je o t^m podal lepe i n tehtne m i s l i , ko je pozdravi l polno dvorano pri jate­ljev glasbene šole. C ic ibančk i so za uvod zapeli p:-d vodstvom tov. Jazbeca nekaj p r i s r č m h pesmi, ostali del o b š i r n e g a pr •-grama pa so izpopoln i l i posa­mezni na jbo l j š i učenc i na k l a -v:i-.ju, • • io l in i . t robenti , k l a r ine ­tu i n h a r m o n i k i . Močno je uga­ja l d i jak Legan s trobento, p j tudi ostal i učenc i so vzbu ja l i po­zornost. Z a n i m i v o je. da ima sti razred gimnazijcev vrsto na­darjenih glasbenikov. Nepri jetna pa je ugotovitev, da so na ga-1-erioi t e ča jn ik i trgovske stroire m o č n o mot i l i poteke produkci je ter nai b i b i l i brez škode za>e m za druge raie ost a.!.; doma.

Ni lepše zavesti, kot je zavest, da si pomagal so­človeku, ko je bil najbolj potreben pomoči. Tako za­vest ima vsak krvodajalec. Prijavite se!

Z A N I M I V O D O S M R T N O S P A N J E

P red nekaj meseci je p r i p ro ­metni n e s r e č i izgubi l ž iv l j en ja oče desetletnega Michaela O a -tesa iz Kanade. Dečko , k i je b i l z oče tom v avtu, je ostal ž;v, dobi l je pa hudo poškodbo na m o ž g a n i h . Vse mesece od ne­s r e č e leži v bo ln i šn ic i odpr t ih oči, toda nepretrgoma sp i . Z d r a v n i k i so ugotovi l i , da fan­tek lahko u č a k a visoko starost, toda zbudi l se ne bo n i k o l i . Hran i jo ga umetno. K a n a d s k i minis ter zdravja je pokl ica l na konferenco vse slavne z d r a v n i ­ke - specialiste za m o ž g a n s k e bolezni , da bi se posvetovali , č e b i bi lo d e č k a mogoče kako le r e š i t i .

L A D J A N A S U H E M

Nemška ladja »Hamburg« se j« nedavno morala zaradi megle p r i -sSlno zai idrat i v pj l iv inj b l i za obale. K o je zjutraj nastaia ose­ka, se je ladja nenadoma znašla na suhem. Vsekakor redek p r i ­mer.

21.000 kg K R U H A D N E V N O V Beogradu je začela obrato­

vati prva od šejDih pekarn, k i j:H gradijo. Glede svoje higiensko-tehnJčne ureditve je to najmoder­nejša in najboljša pekarna v d r žavi, Spekla bo na dan 24.0CD kg kruha.

B i l je Še kak meter od j eževca , ko se je ta obr­n i l i n se, nevarno m a h a j o č z bod i ča s t im repom, p r i če l spušča t i proti Vi lče tu . Fant je šele zdaj spo-snal nevarnost, k i mu je grozi la . P r i če l je plezat i po deblu navzdol , toda j e ž e v e c je b i l h i t r e j š i .

SO. » H i t r o ! Skoči!« Je zas l iša l pod seboj R o k a . »Hi­

tro, hi treje! N a drevesu te umor i !« B i l o je precej visoko, toda od la ša t i n i mogel več . Spust i l je vejo in pr i le te l R o k u v n a r o č j e , da sta se oba zva l i l a po t leh. »Bolje k staremu medvedu v br log , kot k j e ­ž e v c u na d revo!«

Z v e č e r je ob ognju pr ipovedoval Rok Vi l če tu o j e ž e v c u ln o tem, kako so že v e č k r a t naš l i nepre­vidnega indijanskega lovca, k i se je upal nad je­ževca , mrtvega pod drevesom. V g lav i je i m e l polno strupenih bodic iz j e ž e v e g a repa, k i umore lahko celo vo lka a l i r isa .

O K R O G L E

52. Temno nebo, posejano z n e š t e t i m i zvezdami se

Je boči lo nad n j ima in Rok je pr ipovedoval V i l ­četu , da pravijo Indi janci V e l i k e m u vozu »Kunec« , za n j im pa gredo »Tr i je lovci«. Rimska cesta je »Reka«, ob k J ter i je ž ivel v e l i k i poglavar, k i je tđael lepo h č e r . Pokaza l m u je svetlo zvezdo Vego.

53. K o je nekega dne Vl lče spet hodil p« gozdu, je

zas l i ša l pred seboj jezno mrmranje in zagledal med­veda, ki je pravkar podrl na tla srno. K o je med­ved opazil fanta, je srdito zarencal ln planil proti ujema. Vi lče je v straha na ves glas zakričal . Ce

*^ M l medved s t a r e j š i . . .

54. . . . b i se stvar b r ž k o n e d r u g a č e iz tek la . Tako se

Jc pa u s t r a š i l neznanega glasu, se urno ob rn i l in n e p r i č a k o v a n o naglo i z g i n i l v gostem grmovju , fantu pa prepast i l plen. Vl lče n i mara l č a k a t i , da b i r« medved p remis l i l , t e m v e č je raje pograbi l srno i n odhi te l z njo nazaj k u t i . Zda j je t ud i Rok d o b i l sraico.

N U Š l C I N R A D I O Slavni srbski komediograf Bra-

nislav Nusic je v neki družbi ta­kole razlagal, kaj je brzojav:

»Predstavite n veliko mačko, ki ime rep v V ran ju, glavo pa v Beogradu. Ce jo' v Vranju pote­gnete za rep, ona v Beogradu za-nmjavka«.

»Dobro,* so rekli prujatebjt, »kaj je pa radio?*

»Popolnoma isto, samo brez mačke.'* je pojasnil Nustč.

V D O B I R E A K T I V C E V

Preden se je letalo dvignilo z letališča, sta dve ženski hoteli go­vorih s pilotom: »Rade bi vede­le, ali to letalo res leti hitreje od zvoka?

žalost ne«, je odgovoril pi-Ikot, »vendar u-pam, da vama to ne ho pokvarilo užitka med po­tovanjem*.

»Ob, nasprotno — veste, mi-dve bi se med potovanjem rade raz-gova-rjalc*.

R O J E N P O O D L O K U

Srbi slavijo letos 150-letnico rojstva in 130-letnico smrti mo­jega vefcke-ga komediografa Jo­vana Stenja Popcvtča. In kadar

to nekdanje občinske uprave po­

pravile kakšno poslopje, je bilo na plošči zraven napisano, kdaj je bilo prenovljeno, vedno, tudi pri­pisano: »Po odloku predsednika občme*. Ko So nekoč popravili tudi hiso, v kateri je bil ro:en Sterija, so vzidali ploščo s Umle napisom:

»V tej hiši se je leta 1806 ro­dil Jovan S t eri ja Popovič po od­loku predsednika občine mesta Vrsca*.

S O D O B N O

»Ce izpi ješ ribje olje brez go­drnjanja, ti dam deset dinarjev, T inče!«

»In če ga izpi ješ t i , dedek, namesto mene, t i dam sto dis nar je v!«