Delo

3/2012

Fran­čiš­kov­pri­ja­telj­•­XXIII/3­(185)­•­2012Iz­ha­ja­šti­ri­krat­na­leto­med­šol­skim­le­tom­•­iz­da­ja­jo­bratje­kapucini­ter­asiški­romarji•­ured­nik:­br.­Vla­do­Ko­len­ko ured­niš­ki­so­de­lav­ci:­Fani­Pečar,­br.­Jože­Smukavec,­Brina­Smovnik,­Andreja­Štunf­•­na­slov­ured­niš­tva:­Frančiš­kov­pri­ja­telj,­ Me­kinče­va­3,­1119­Ljub­lja­na­•­elek­tron­ska­po­šta:­fran­ci­skov.pri­ja­telj­@rkc.si­•­revija­se­vzdr­žu­je­s­pro­sto­volj­ni­mi­pris­pev­ki.Gra­fič­na­pri­pra­va:­Sal­ve,­d.o.o.,­Ljub­lja­na­•­tisk:­Littera­picta­d.o.o.,­Ljub­lja­na

Delam za…Z­avtomobilom­se­bližam­2­milijonskemu­

mestu­ in­ob­avtocesti­ je­ vseskozi­ veliko­ re-klam,­tovarn,­delavnic,­trgovin.­Proizvaja­se,­prodaja,­kupuje,­da­se­potem­lahko­vse­začne­spet­na­novo.­In­vedno­se­pri­tem­gleda,­da­se­bo­naredilo­toliko­in­tako,­da­bo­nekdo­iz­tega­imel­kar­največ­dobička.­Tramvaji,­avtobusi,­trgovine,­nepregledna­množica­in­gneča­avto-mobilov.­Vsak­človek­ima­svojo­pot­na­kateri­velikokrat­ne­vidi­drugega­ob­sebi­in­želi­priti­do­svojega­cilja.­Potem­pa­spet­naprej.­Koliko­časa­še­tako?­Naš­svet­vedno­bolj­spoznava,­da­ga­garanje­ne­osrečuje,­ker­pripelje­do­iz-črpanosti­in­bolezni.­Vedno­bolj­spoznava,­da­vse­to­lahko­rezjejo­molj­in­rja.­V­spominih­se­mi­spet­pojavljajo­prizori­iz­Jeruzalema,­kjer­ljudje­ob­cesti­sedijo,­pijejo,­klepetajo,­kar­tako,­cel­dan­in­nič­»ne­delajo«.­Nimajo­svojih­avtov,­ne­potujejo­sami,­živijo­drugače.­So­prikrajša-ni,­ker­manj­delajo­in­manj­zaslužijo?­Nekateri­ja,­nekateri­pa­verjetno­tudi­ne.­In­mnogi­so­bolj­podobni­Mariji,­ki­se­je­usedla­k­Jezuso-vim­nogam­in­poslušala,­medtem­ko­je­Marta­stregla­in­delala.­Oboje­je­potrebno,­vendar­ne­pozabimo­na­bistveno,­na­človeka.­Škoda,­da­smo­pozabili­na­nedeljo­in­praznike,­da­nam­ti­ne­morejo­več­dati­tega,­kar­nosijo­s­seboj.­

Frančišek­ je­naročal­ svojim­bratom,­naj­delajo,­in­kdor­ne­zna,­naj­se­nauči.­Ni­samo­naročal,­ampak­je­sam­dal­zgled­in­skupaj­z­brati­prebival­med­ ljudmi,­ jim­pomagal­na­polju,­delil­ z­njimi­kruh,­če­ so­ga­ imeli­do-

volj,­posvečeval­delo.­Kaj­je­dobil­za­plačilo?­Največkrat­samo­nasmeh­in­srečo­srca­tistih,­ki­jim­je­pomagal.­Tudi­sami­vidimo,­da­delo,­animatorstvo,­prostovoljstvo,­dar­za­drugega,­prinaša­ srečo­najprej­ tistemu,­ ki­ se­daruje,­ki­dela­za­druge.­Plačilo­nam­samo­pomaga,­da­bi­se­lahko­preživljali­in­se­tako­darovali.­Daritev­bodi­ti­življenje­celo,­pravi­naš­pesnik.­Naj­bo­vsako­našo­delo­takšno,­da­bo­postajalo­daritev­za­bližnje,­naj­nam­vsako­delo­pomaga,­da­bomo­bolj­ljudje.­

Ta­ številka­Frančiškovega­prijatelja­nam­odkriva,­kaj­vse­smo­»naredili«,­bolje­rečeno,­doživeli­ v­ počitniškem­času,­ ko­poleg­dela­postanejo­pomembne­še­druge­stvari…

Br. Vlado Kolenko

32

UvodnikVsebinaBožja Beseda .........................................................................................4

oB izviru .................................................................................................5Vera brez del je mrtva (Jak 2,26)

oB svetem pismu ...................................................................................6Delo plemeniti duha

tema: delo ............................................................................................7Je treba delatOFR – »obični fizički radnik«

Fo in Frama .......................................................................................12Podaj MI Roko

prva pomoč ........................................................................................13Prva pomoč

znamenje časa ...................................................................................15Dela je dovolj

Božje stvarstvo okrog nas ...........................................................16Slovenija v presežkih

intervju: simon potnik ....................................................................17Upaj si tvegati, … dodaj malo drznosti

poklical si me .....................................................................................20»To naše življenje – vredno ga je živeti.«

note......................................................................................................22Dvignite se, otroci BogaGospod, moj Bog

mozaik .................................................................................................24

novi svetniki .......................................................................................33Pier Giorgio Frassati

molitvena naveza ............................................................................34Odločiti se…

delavnice molitve in življenja ......................................................35Da le delo ne ugasne duha molitve in pobožnosti

Brat kapucin .......................................................................................36Brat Kevin nikogar ne zavrne

iz kapucinskega sveta .......................................................................38

knjiga ...................................................................................................40Pater Elija

Film .......................................................................................................41Ted (2012)

oB ve sti la .............................................................................................41

ali veš ... ..............................................................................................42Ste vedeli, da …

ujeto v oBjektiv ................................................................................43

Vera brez del je mrtva (Jak­2,26)

Če­bi­na­naš­planet­pripotovali­mali­zeleni­možici­(recimo­jim­preprosto­vesoljci),­ki­še­nikdar­ne­bi­ videli­ človeka,­ ter­nas­prosili,­naj­ jim­ opišemo­ bitja­ naše­ vrste,­ bi­mi­ v­svoj­opis­ gotovo­vključili­ tudi­kako­misel­o­delu­in­aktivnosti­človeške­vrste.­Težko­si­je­namreč­predstavljati­človeka,­ki­v­sebi­ne­bi­čutil­ potrebe­po­delu,­ ustvarjanju,­ gibanju.­Kdor­ je­ imel­ priložnost­ pomagati­ kakemu­invalidu­ali­ostareli­osebi,­ve,­da­si­skoraj­vsi­želijo­ kar­največ­ storiti­ sami.­Tudi­majhen­otrok­nam­hitro­pove,­da­to­in­to­pa­zna­in­zmore­ že­ sam.­Ko­ opravimo­neko­delo­ in­gledamo­njegove­ sadove,­ smo­veseli,­ pono-sni,­ velikokrat­pa­ tudi­preprosto­ srečni,­ da­je­to­delo­za­nami.­Delo­namreč­ni­vedno­le­sredstvo­ samouresničenja,­ ampak­ je­ včasih­velika­muka,­napor­in­odpovedovanje.­Že­ob­izgonu­iz­raja­je­Bog­povedal­Adamu­in­Evi,­da­bo­njuno­delo­naporno­in­težko.­In­kar­je­še­huje­od­napora­samega­–­koliko­trdega­dela­

Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita? Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da je šele zaradi del postala popolna. Tako se je izpolnilo Pismo, ki pravi: Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost, in imenovan je bil »Božji prijatelj«. Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere. Ali ni bila tudi vlačuga Rahába prav tako opravičena iz del, ker je sprejela poslance in jih odpravila po drugi poti? Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.

Jak 2,20-26

gre­včasih­v­nič­–­polja­so­lepo­obdelana,­pa­pride­suša;­hiša­trdno­zgrajena,­pa­jo­potres­poruši;­srečanje­skrbno­organizirano,­pa­nihče­ne­pride;­seminarska­naloga­vestno­napisana,­pa­jo­nekdo­po­pomoti­zbriše­iz­računalnika.­Veliko­je­takih­primerov­in­vsak­bi­jih­lahko­dodal­še­cel­kup­iz­svojega­življenja.­A­kljub­neuspehom­ne­smemo­odnehati.­Kljub­temu,­da­nas­Bog­v­1.­Mojzesovi­knjigi­opozarja,­da­bo­naše­življenje­težko,­nas­pa­tudi­spodbuja,­naj­bomo­aktivni.­Ko­reče:­»Kar­koli­ste­storili­enemu­od­ teh­mojih­najmanjših­bratov,­ ste­meni­ storili,«­ (Mt­ 25,40)­ gotovo­ne­ govori­o­ tem,­da­naj­ se­nam­ ti­najmanjši­bratje­ le­smilijo,­naj­o­njih­veliko­govorimo­in­v­mislih­kujemo­načrte,­kako­bi­jim­pomagali,­ampak­nas­spodbuja,­naj­gremo­in­jim­pomagamo.­Celo­dlje­od­spodbude­gre,­saj­pravi­namreč,­da­je­naša­vera­brez­del­mrtva­(prim.­Jak­2,26).­Naša­vera­lahko­postane­»otipljiva«­šele­takrat,­ko­ jo­ spremljajo­ (dobra)­dela.­Ne­ farizejska­dobra­dela,­ki­bi­bila­na­ogled­ljudem,­ampak­dela,­ki­se­rodijo­iz­vere­in­ljudezni­do­Boga.­Bi­lahko­tem­našim­vesoljcem­predstavili­kri-stjane­kot­ljudi,­katerih­delo­vodi­in­usmerja­njigova­vera­ter­katerih­vera­ustvarja­lepši­svet­z­dobrimi­deli?

Helena Rebek

54

Ob izviru

4

Božja beseda

nam­govorijo­o­tem,­kako­človek­ni­pripravljen­storiti­dobro,­ampak­se­raje­obrne­k­slabemu:­»Maliki­narodov­so­srebro­in­zlato,­delo­člove-ških­rok.«­(Ps­135,15)­Celo­Aron­kot­vešč­roko-delec,­z­darom,­katerega­mu­je­bil­Bog­položil­v­zibelko,­ulije­zlato­tele,­ki­postane­znamenje­odpada­ljudstva­od­Božjih­načrtov,­od­zaveze,­ki­jo­Bog­želi­in­poklanja­izvoljenemu­ljudstvu­kot­znamenje­Njegove­neizmerne­ljubezni.

Lahko­pa­dovolj­močno­ ljubimo­Boga­ in­smo­pripravljeni­zanj­delati­dobra­dela.­Močno­ljubezen­in­pogum­je­premogla­žena­iz­Betanije.­Ko­je­bil­Jezus­v­Simonovi­hiši,­je­pristopila­k­njemu­in­mu­mazilila­glavo­z­nardo,­dragoceno­dišavo.­Evangelist­Marko­ tu­navaja,­da­ so­ se­nekateri­učenci­jezili­nad­tako­potrato,­češ,­da­bi­denar­mnogo­bolje­porabila­za­reveže.­Jezus­pa­jih­zavrne:­»Pustite­jo!­Kaj­ji­delate­težave?­Dobro­delo­mi­ je­ storila.«­ (Mr­14,6)­ in­ jim­razjasni,­da­ga­v­bistvu­mazili­za­pogreb­–­za­poslednjo­dopolnitev­Njegovega­odrešenjskega­dela.

Včasih­mi­je­nerazumljivo,­kako­smo­se­lju-dje­nesposobni­držati­Božje­volje,­delati­dobra­dela,­biti­Kristusovi,­saj­nam­je­že­v­naprej­dana­vsa­milost­ in­pogoji­ za­ to.­Druga­Mojzesova­knjiga­ je­polna­ zatrdil:­ »napolnil­ ga/jih­ je­ z­Božjim­duhom,­z­modrostjo,­ razumnostjo­ in­vednostjo­za­vsakršno­delo«­ (35,31.35).­Božji­sin­nam­obljublja,­da­bo­z­nami­do­konca­sveta­(npr.­Mt­28,20).­

Pa­vendarle­…­V­čem­je­problem­…Z­nečakom­sva­v­ tem­puščavsko­ sušnem­

poletju­molila­za­dež,­ker­je­opazil,­da­drevesa­umirajo,­da­se­polja­sušijo.­Njegova­preprosta­ugotovitev­ je­bila,­da­ ljudje­verjetno­premalo­molijo.­Mogoče­je­to­odgovor­–­premalo­moli-mo,­da­bi­bili­dobri­in­bi­sledili­Božjemu­klicu.­Premalo­ zaupamo­njegovi­ obljubi,­ da­bi­ res­verjeli.

»Kdor­bo­gradil­na­temelju,­bo­prejel­plačilo,­če­bo­njegovo­delo­zdržalo«­(1­Kor­3,14).

Lea Bric

Delo plemeniti duhaSem­že­v­tistih­letih,­ko­mi­pogled­

v­lastno­otroštvo­prikaže­črno-bele­podobe­s­televizijskega­zaslona­in­se­ob­ tem­spomnim­risanke­z­dvema­zajčkoma­–­bratcema.­Starejši­je­bil­vedno­tako­energičen,­mali­pa­bi­ho-tel­le­poležavati,­sploh­zjutraj,­ko­ga­je­starejši­poskušal­zbuditi.­Vztrajno­mu­je­dopovedoval,­da­»delo­pleme-niti­duha«.­Mali­pa­je,­če­je­le­mogel,­zopet­smuknil­v­čarovniški­klobuk,­kjer­je­bilo­njuno­domovanje.

Táko­in­še­več­modrosti­o­delu­bi­lahko­slišali,­predvsem­od­starejših.­

Že­ sama­ beseda­ delo­ je­ zanimiva,­ brez­dodanih­modrosti.­Delo­ je­ lahko­dejanje,­ko­poskušamo­z­neko­dejavnostjo­nekaj­doseči­(npr.­imel­je­veliko­dela).­Lahko­pa­je­delo­tudi­končni­izid­te­dejavnosti­(npr.­opravil­je­veliko­delo).­Največkrat­se­v­smislu­slednjega­pomena­uporablja­pojem­delo­v­umetnosti­ (npr.­brez­težav­se­prepozna­njegova­dela,­npr.­Groharjeva­ali­Cankarjeva­itd.).­Če­se­ustavim­ob­tem,­lahko­res­rečem,­da­delo­plemeniti­duha.

V­Svetem­pismu,­knjigi­knjig,­je­beseda­delo­v­ različnih­povezavah.­Najpomembnejša­ je­v­smislu­narediti­veliko­delo:­»Bog­ je­dokončal­delo,­ki­ga­je­naredil«­(1Mz­2,2).­Še­posebej­je­to­opaziti­v­Novi­zavezi,­kjer­je­Jezusova­naloga,­da­dovrši­delo:­»­/…/­da­uresničim­voljo­tistega,­ki­me­je­poslal,­in­dokončam­njegovo­delo«­(Jn­4,34).­Iz­te­novozavezne­misli­je­povezano­tudi­krščansko­mišljenje­o­izpolnjevanju­Božje­volje.­Poklicani­smo,­da­opravimo­dela,­zaradi­katerih­nam­je­Bog­dal­življenje.­Torej­je­smisel­našega­življenja­delati­po­božje.­

Vendar­vemo,­da­nismo­vedno­pripravljeni­storiti­po­Božji­volji.­Tudi­svetopisemske­zgodbe­

Je­treba­delatBrez muje se še čevelj ne obuje! Brez dela ni jela! Speča lisica ne ujame kokoši.Ni vsak dan nedelja!

Tole­ je­ le­ nekaj­ pregovorov,­ ki­ govorijo­o­delu.­Če­ torej­ smemo­zaupati­modrostim­starih,­ali­pa­če­preprosto­verjamemo­Adiju­Smolarju­(skozi­članek­nas­bo­spremljala­nje-gove­pesem­Je­treba­delat),­je­delo­nujna­stvar.­

Po­drugi­strani­pa­sem­ravno­prebrala­na­facebooku­(tole­pišem­v­petek,­ko­se­končuje­prvi­teden­v­novem­šolskem­letu):­Prvi­teden­je­mimo­-­kmalu­bodo­počitnice!­Čeprav­vem,­da­ je­ bilo­mišljeno­kot­hec,­ pa­ se­ v­ozadju­skriva­mnenje­mnogih,­da­je­delo­(tudi­uče-nje­je­delo),­če­že­ne­kazen­za­človeka,­pa­vsaj­nekaj,­kar­ni­prijetno.­Ko­je­dela­preveč­in­se­ti­opravki­nakopičijo­čez­glavo,­zlahka­sami­zapademo­v­tak­način­mišljenja.­

Kako­je­torej­z­delom?­Je­res­samo­nujno­zlo,­ čas­med­enimi­ in­drugimi­počitnicami­ali­prostimi­dnevi?­ Je­bilo­ sploh­mišljeno­v­osnovni­Božji­ideji­stvarjenja­ali­je­posledica­izgona­iz­raja,­ko­je­Adam­slišal:­v­potu­svojega­obraza­boš­jedel­kruh­(1­Mz­3,19)?

Najbolj­ splošna­definicija­dela­pravi,­ da­gre­za­fizični­ali­miselni­napor­človeka,­ki­je­usmerjen­v­proizvajanje­ali­doseganje­nečesa.­Hkrati­pa­z­delom­označujemo­tudi­ službo,­pa­ čisto­konkretne­ človeške­ stvaritve­ (slike,­romane,­izdelke­…).­

Da­ je­ delo­potrebno,­ se­ lahko­učimo­ iz­same­narave.­

Ko pogledam v vesolje, se zdi mi, da p'r mir stoji,če pa pogledaš malo bolje, se kar širi in rotira, oscilira in vibrira,čisto nič pri miru ni.In­če­nas­ne­narava,­ne­Adi­ne­prepričata,­

ker­pri­živalih­seveda­ne­gre­za­zavestno­delo,­ampak­ v­ veliki­meri­ za­nagone,­ pa­ vseeno­stvarstvo­kaže,­da­»brez­nič­ni­nič«­ali­»z lufta padlo nič ne bo«.

V­poslanici­prejšnjega­papeža­Janeza­Pavla­II.­Laborem­Exercens,­S­človeškim­delom­–­izdana­4.­septembra­1981­–­lahko­beremo,­da­je­delo­ človekovo­poslanstvo.­Če­vzamemo­zares­1­Mz­2,15­(Gospod­Bog­je­vzel­človeka­in­ga­postavil­v­edenski­vrt,­da­bi­ga­obdeloval­in­varoval­),­potem­je­delo­postavljeno­v­samo­naravo­človeka.­Tudi­če­ne­bi­bilo­prvega­gre-ha,­bi­ljudje­delali,­ker­bi­morali­razvijati­svoje­talente­in­sposobnosti.­Najbrž­bi­pa­postopki­dela­in­njegovi­učinki­na­ljudi­bili­drugačni.­

Na­konferenci,­ki­je­bila­pred­leti­v­Rimu­in­je­imela­naslov­Mladi­in­delo,­so­nas­takoj­v­začetku­

76

Ob svetem pismu Tema: Delo

OFR – »obični fizički radnik«

Tisti­teden­pred­Stično­sem­preživela­v­Lju-bljani­in­ob­večerih,­ko­nisem­bila­zaposlena­z­drugimi­stvarmi­sem­se­spraševala­kaj­mi­je­tega­treba.­Tri­dni­bi­lahko­imela­končno­proste­za­sebe­in­bi­bila­nedosegljiva­za­javnost.­Ampak­ne,­jaz­se­silim­v­neke­projekte­da­dam­še­tu­(odločila­sem­se­da­letos­sodelujem­pri­tehniki­Stične)­en­delček­sebe.­Ker­po­folklornem­festi-valu,­oratoriju,­turneji­po­Mehiki­in­skavtskem­taboru­še­ni­dovolj­letanja.­Bila­sem­jezna­sama­na­ sebe,­ ker­ si­nikoli­ pravi­ čas­ne­ vzamem­časa­za­sebe.­OK,­stvari,­ki­sem­jih­počela­med­poletjem,­ lahko­preštejem­na­prste­ene­ roke­–­to­sploh­ni­veliko,­ampak­ko­potegneš­črto­stroškov…­Čez­poletje­sem­zapravila­več­kot­zaslužila,­pa­še­utrujena­sem­bila­na­koncu­da­sem­doma­samo­padla­v­posteljo.

Od­bližnjih­dobim­dostikrat­ponujeno­pod­nos­dejstvo­da­od­tega­ne­bom­mogla­živeti.­Dejansko­imam­stavka­˝Bog­povrni!˝­za­celi­rukzak.­Kaj­me­ žene­ da­ sem­ skavtinja,­ da­

plešem­folkloro­in­tudi­pri­nošah­kaj­dobrega­postorim,­da­sodelujem­pri­oratorijih,­ko­je­pa­toliko­drugih­mladih­animatorjev­–­naj­se­oni­naučijo.­Da­bi­zapravila­čas­z­izgovorom­da­s­tem­osrečujem­sebe­in­druge?­Se­kaj­ob­tem­tudi­naučim?­Delati­tudi­fizično­–­tako­kot­v­Stični?­V­eni­reviji­(mogoče­je­bila­ta­revija­So-cialno­delo)­piše­da­je­prostovoljno­delo­(meni­osebno­bolj­leži­izraz­služenje)­priložnost­da­lahko­svoje­izkušnje­podeliš­drugim,­istoča-sno­pa­še­spoznaš­nekaj­kar­prej­nisi­poznal.­O­tem­kaj­drugi­mislijo­o­prostovoljstvu­sem­povprašala­še­nekaj­moji­prijateljev:

Dobro­delo…­Delaš­ nekaj,­ kar­ smatraš­da­je­dobro­za­sočloveka,­okolje­in­tudi­tebe.­Kot­prostovoljec­ne­delaš­v­zameno­za­plačilo,­ampak­za­zavedanje­da­delaš­nekaj­dobrega­v­svetu­kjer­je­to­vedno­bolj­potrebno.

VikiProstovoljstvo…­Narisati­nasmeh­na­obraz­

in­za­to­ne­pričakuješ­ničesar,­kajti­že­nasmeh­ti­povrne­vse­kaj­si­storil.­Notranje­zadoščenje.­Užitek­in­dobro­počutje,­doseganje­ciljev…

KatjaPomagam­tam­kjer­me­potrebujejo.­Delu-

jem­v­tem,­v­čemer­sem­dober,­me­veseli.­Me­

opozorili­na­nevarnost­delitve­časa­na­delovni­čas­ in­prosti­čas­ in­razmišljanja,­da­sta­si­oba­med­seboj­v­nasprotju­ali­pa­vsaj­napetosti.­Oba­sta­enako­potrebna­in­morata­delovati­enotno.

Tule­je­še­nekaj­dokazov­za­potrebnost­dela: z potrebno je za človekov razvoj ( je treba

delat, če hočeš kaj postat …), Thomas Alva Edison je dejal: »Genija sestavljata v enem navdih in v devetindevetdesetih odstotkih znoj.« Ne razvija pa se zaradi dela samo človek, ampak tudi celotno človeštvo. Čeprav se najdejo šaljivci, ki pravijo, da so največji človeški izumi (ali pa kar vsi) nastali zaradi lenobe – ker so si ljudje poskušali olajšati življenje.

z Ponuja nam zadovoljstvo. Menda je dej-stvo, da ni mogoče srečati zadovoljnega človeka, ki bi hkrati bil tudi lenoba. Samo spomnimo se občutka, ko ti je nekaj uspe-lo, ali na trenutek, ko si oddal diplomsko nalogo, s katero si se ukvarjal zadnje mesece. Gre za veliko več kot samo za to, da si oddahneš od dela, ampak tudi za ponos, ker si nekaj naredil – Adi pravi lepo je delat, pa gledat kaj si naredil.

z Delo kaže navzven, kaj smo kot ljudje, je naša samopromocija. Lahko uporabiš še toliko reklame in propagande, ampak de-janja so tista, ki povedo največ o človeku. Hkrati pa ne gre le za proizvodi, ki nas predstavljajo. Ker delo omogoča psihično in telesno vadbo, je »krivo« tudi za naš zunanji izgled (delo krepi telo in značaj).

z Družbena razsežnost ali Je treba delat, da za sabo kaj pustiš. Z delom ustvarjamo bla-ginjo v družbi. Z njim se spreminja okolje v katerem živimo. Z delom se odpirajo možnosti za izmenjavo tega, kar sami po-nujamo in tem, kar potrebujemo od drugih.In z ozirom na to, je delo služenje. Čeprav

se zdi, da je zaslužek tisti, ki je najpomemb-nejši pri delu, imamo več kot dovolj primerov,

ki so dokaz, da delo ne more osrečiti človeka. Da bi delo dalo smisel življenju, je treba dati smisel delu samemu.

Kako pomembno je delo, hkrati pa tudi kako hitro se zgodi, da ga postavimo na prvo mesto, ki pa ga vseeno v človekovem življenju ne zavzema, vidimo, ko pogledamo zlorabe, ki se na tem področju dogajajo.

Prva izmed takih je brezposelnost. V tem letu je mednarodna organizacija za delo ugotovila, da je na svetu 75 milijonov mladih brezposelnih. Največjo stopnjo brezposelno-sti mladih (nad 25 %) beležijo na Bližnjem vzhodu in Afriki. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti v 2. četrtletju 2012 po Anketi o delovni sili 8,2-odstotna (za moške 7,7-od-stotna, za ženske 8,8-odstotna). Poleg nespo-sobnosti, da bi se brezposelni sami preživljali, ker so jim odvzeta finančna sredstva, je tu še velika negotovost glede svojih sposobnosti, da sploh ne omenjamo samopodobe.

K zlorabam dela spadajo vse mogoče zlorabe na delovnem mestu, pa zlorabe delovnih položa-jev in ne nazadnje tudi samoprevare deloholikov.

Med­službe,ki­se­v­zadnjem­času­najhitreje­razvijajo,­spadajo­dela­povezana­z­internetom,­finančnim­svetovanjem­ter­dela­v­zdravstvu­(mimogrede­po­ svetu­naj­bi­primanjkovalo­medicinskih­sester)­in­športu.­

In­za­konec­samo­še­ena­misel,­na­katero­sem­naletela­med­brskanjem­po­netu:­Bolj ko želiš, da bi bilo nekaj narejeno, manj temu praviš delo.

Po različnih virih povzela Fani Pečar

foto

: www

.sticn

a.net

98

DUH ASSISIJASOBOTA, 20. oktobra 2012, v stolnici v Mariboru

ROMARJI VERE 9.30 zbiranje v mariborski

stolnici10.00 sv. maša11.15 začetek v dvorani -

zgodovinski pomen romanja pri Slovencih br. Metod Benedik OFMCap

11.45 pričevanje romanja v Compostelo bratje kapucini

12.30 kosilo iz popotne torbe13.00 delavnice

z o romanju v Assisiz o romanju v Composteloz romanje na Kalvarijo

nad Mariboromz poglobitev predavanja

br. Metoda Benedikaz adoracijaz delavnica za otroke

15.00 romanje k frančiškanom in molitvena ura sestre FMM

Med predavanjem bo za otroke poseben program.Vabi Frančiškovska konferenca

10 11

izgrajuje,­ gradi…­Ko­prevzamem­odgovor-nost,­postajam­odgovornejši.­Ko­se­nekje­da-rujem,­za­nekaj/nekoga­žrtvujem,­to­vzljubim.­V­služenju­nikoli­nisem­sam.

SimonPomeni­mi­veselje,­odrekanje,­vztrajnost,­

ljubezen,­bolečino,­prijateljstvo,…­Je­tisti­del­mene,­ki­ne­sme­in­ne­more­biti­preračunljiv.­Biti­za­akcijo­tukaj­in­zdaj!

PatricijaTo­je­zame­dar­za­nekoga­z­veseljem­nekaj­

dobrega­storiti,­je­predajanje­svojega­časa­in­sposobnosti,­ki­sem­jih­zastonj­prejel,­zastonj­jih­dam­naprej.

IztokZastonj­ste­prejeli­zastonj­dajajte.­(Mt­10,8)­

Dobesedno.­Ko­ sem­ zraven­mnogovrstne­obdarovanosti,­ne­morem­kaj,­ne­da­bi­dajala­naprej.­Delati­dobro­zaradi­dobrega­samega­sestram,­bratom­po­Božji­podobi.­Da­nam­je­Jezus­tudi­v­prostovoljstvu­vzgled.

s. Zdenka

Veste­kdo­je­moj­idol­v­tem­trenutku?­Mati­Tereza.­Tipica­je­bila­carica.­Ko­sem­prebirala­njene­spise­sem­naletela­na­stavek­̋ Biti­pisalo­v­Njegovih­rokah˝.­Sem­lahko­njegovo­pisalo­če­ v­ Stični­ postavljam­ stojnice­ in­pobiram­smeti,­če­se­pred­mašo­z­otroci­ igram­tunči­to­ tunči,­ če­ za­ folkloro­dvakrat­ letno­ šivam­robčke­ker­jih­pogubimo,­potem­pa­še­dobim­vrženo­pod­nos­da­niso­dovolj­veliki.­Da­vsaj­vsako­nedeljo­pojem­in­sodelujem­v­pevskem­zboru,­učim­verouk­namesto­da­bi­si­kakšno­bolj­resno­službo­poiskala.

Mati­Terezija­ je­po­nekaj­ letih­ samosta-na­odšla­ iz­ svoje­ redovne­ skupnosti­ živet­ v­Kalkuto­ (Indija)­med­uboge­ in­ jim­ služiti.­Govorila­ je­da­ je­med­ubogimi­med­najbolj­ubogimi.­Šla­je­med­umirajoče­in­tam­skrbela­za­njihovo­osebno­higieno,­hrano,­zdravje,­ko­so­ljudje­umrli­je­poskrbela­za­njihov­pokop.­

Brez­da­bi­ se­pritoževala.­O­njej­ so­govorili­tudi­to­da­je­bila­najboljša­čistilka­stranišč.­Pa­jim­je­povedala­zakaj­je­tako.­Takih­opravil­se­navadno­ne­lotiš,­ker­ti­zbijajo­moralo.­Ona­pa­je­čistila­stranišča­da­so­jo­ta­dejanja­ponižala­in­prizemljila.

Prostovoljstvo­ je­ služenje,­ je­dobro­delo.­Delo,­ ki­ vsakemu­neposredno­ ali­ posredno­prinese­nekaj­dobrega.­Enim­smo­bolj,­drugim­manj­hvaležni.­Najdemo­ga­(delo)­vsepovsod­–­doma,­v­službi,­v­naših­prostočasnih­aktiv-nostih.­Če­bi­vsak­vsak­dan­naredil­vsaj­eno­tako­dobro­delo,­izročeno­v­Njegove­roke,­bi­bil­svet­bogatejši­­za­naj­prostovoljce.

Za­ zaključek­pa­naj­ povem­ še­ to­ da­na­zadnjem­medicinskem­kongresu­ je­ bil­ tudi­Mujo.­Okoli­njega­ so­bili­ samo­doktorji­ in­specialisti­in­v­tej­zmedi­ni­vedel­kako­se­naj­vsem­predstavi.­Nekaj­časa­je­razmišljal­in­na­koncu­rekel:­˝Mujo,­OFR˝.

Tudi­če­samo­delaš­in­nič­ne­razmišljaš­–­naj­bo­blagoslovljeno.

Brina Smovnik

Podaj­MI­RokoPodaj­mi­roko­je­molitev­za­mir­ter­festival,­

ki­ga­vsako­leto­organizirajo­člani­Frančiškove­mladine.­Namen­molitve­ je­ spomniti­ se­na­skupno­molitev­iz­leta­1986­v­Assisiju,­ko­so­predstavniki­ različnih­ svetovnih­ religij­ na­pobudo­papeža­Janeza­Pavla­II.­prvič­skupaj­molili­za­mir.­Po­svetu­se­spomin­na­ta­dogo-dek­imenuje­Duh­Assisija,­odvija­pa­se­v­času­okoli­27.­oktobra,­ko­se­ je­molitev­dejansko­zgodila.­Duh­Assisija­ simbolizira­ različne­stvari,­med­drugim:­

z je­ opomin­ na­ nekaj­ kar­ združuje­ brez­strahu­pred­raznolikostjo­ in­z­mislijo­na­to,­ da­ smo­ vsi­ človeška­ bitja­ z­ željami,­hrepenenjem­in­potjo­k­sreči;

z je­simbol­ekumenizma,­ki­poziva­vse­ljudi­različnih­ras,­ver,­narodnosti­in­iz­različnih­delov­ sveta­ k­priznavanju,­ da­ vse­ stvari­pridejo­od­najvišjega­Gospoda,­predvsem­vztrajno­ iskanje­miru­med­ različnimi­religijami;

z opominja­na­nenehno­molitev,­da­bi­Božji­dar­miru­prišel­k­nam;

z njegov­namen­je­združiti­vse­religije­sveta­in­postaviti­katoliško­cerkev­na­vidno­me-sto­v­službi­dialoga.Sam­ papež­ Janez­ Pavel­ II.­ je­ pozval­ k­

širjenju­ in­ spodbujanju­Duha­Assisija­ oz.­kakršnega­koli­dogodka,­ki­naj­bi­vključeval­prizadevanje­ za­mir,­ za­ kar­ so­ bili­ kasneje­oblikovani­ štirje­ temelji­ in­ štirje­ simboli,­ki­

bi­se­v­okviru­tega­tudi­uporabljali:­molitev,­tišina,­post­in­romanje.­Simboli­Duha­Assisija­pa­so:­mavrica,­veter,­oljka­in­plamen­svetilke.­

Festival­in­molitev­za­mir­Podaj­mi­roko­je­ena­glavnih­dejavnosti­Frančiškove­mladine.­Letos­se­bo­Podaj­mi­roko­pod­geslom­Sestavi­se­v­mir­odvijal­med­22.­ in­28.­oktobrom­v­Ljubljani,­Mariboru,­Ptuju­ in­ v­Vipavksem­križu.­Simbol­je­tokrat­mavrica,­ki­je­znamenje­zaveze­med­Bogom­ in­ ljudmi.­Tudi­na­dan­molitve­za­mir,­27.­oktobra­1986,­se­je­na­As-siškem­nebu­izrisala­mavrica,­ki­je­še­dodatno­potrdila­simbolnost­in­pomen­te­molitve.­V­letošnjem­ letu­bo­novost­ ta,­da­bodo­poleg­promocijskih­plakatov­in­majic,­ki­spremljajo­Podaj­mi­ roko,­oblikovane­ tudi­kateheze­ za­Frančiškove­otroke­ in­mladino,­ki­ jih­boste­lahko­uporabili­na­srečanju­priprave­na­sam­dogodek.­Našli­jih­boste­na­internetni­strani:­http://www.fo-frama.org,­kjer­bodo­objavljeni­tudi­datumi­srečanj­Podaj­mi­roko­v­posame-znih­krajih.­Novost­pa­je­tudi­poslanica,­bese-dilo­katere­si­lahko­preberete­v­nadaljevanju.­Organizatorji­Podaj­mi­roko­tako­pozivamo­vse,­ki­vas­navdušuje­Frančiškova­karizma­in­ki­si­prizadevate­za­mir­in­soglasje­na­svetu,­da­se­nam­pridružite­z­molitvijo­za­mir,­lahko­na­srečanjih­Podaj­mi­roko,­lahko­pa­organizirate­molitev­tudi­v­vaši­župniji.­Sestavimo­se­v­mir!

Zdenka Pišek

Prva pomočV­začetku­ leta­ je­v­vsaki­ skupini­najver-

jetneje­potrebno­uporabiti­nekaj­dinamik,­ki­skupino­povežejo.­Tule­je­nekaj­predlogov.

Spusti palicoUdeležence­razdelimo­v­dve­skupini,­ki­se­

v­kolonah­postavita­ena­proti­drugi.­Udele-ženci­ iztegnejo­roke­pred­seboj­ in­ iztegnejo­kazalce.­Nanje­voditelj­položi­palico.­Naloga­udeležencev­je,­da­položijo­palico­na­tla,­brez­da­bi­padla­z­njihovih­prstov.

Ob­dinamiki­se­udeleženci­učijo­sodelova-nja­in­upoštevanja­drugih­(ponavadi­se­palica­dvigne­in­ne­spusti).

Sestavimo zgodboVoditelj­pred­začetkom­srečanja­pripravi­

slike,­ki­skupaj­sestavljajo­zgodbo­(npr.­upo-rabi­strip).­Nato­slike­razdeli­med­udeležence­(odvisno­od­števila­–­ lahko­dobi­vsak­svojo­sliko,­ali­dobi­par­eno­ali­…­Slik­si­udeleženci­

Sestavi se v mir! Deževen­popoldan.­Sedim­v­svoji­sobi.­Sam.­

Pravkar­ sem­ugasnil­ računalnik.­V­ glavi­mi­odzvanjajo­podobe­ in­naslovi­dnevnih­novic:­Evropi­znova­grozi­recesija…,­Visoke­cene­naf-te…,­Posredovanje­v­Siriji…,­Za­lakoto­vsak­dan­umre…­Dovoljene­raziskave­na­zarodkih.­Kako­me­raztresa­vse­to,­trga­na­vse­strani,­le­MIRU­NI!

Pogled­se­mi­ustavi­na­sestavljanki­iz­1000­koščk-ov.­Se­lahko­tu­nov­MIR­RODI!?­Odprem­sestavljan-ko.­Koščke­raztresem­po­tleh.­Ob­tem­pomislim:­Ali­nisem­tudi­sam­raztresen­kot­ti­koščki­pred­menoj?­Toda,­če­bolje­pogledam,­vsak­delček­nekam­spada,­vsak­se­nekomu­prilega,­vsak­ima­dobrega­soseda,­pa­čeprav­na­začetku­zgleda,­kot­velika­zmeda.

Ali­nisem­tudi­jaz­košček­sestavljenke?­Kam­spadam?­Kje­je­moje­mesto?

V­družbi,­Cerkvi,­državi,­narodu,­družini,­šoli,­med­prijatelji?

Se­tudi­sam,­kot­mnogi­v­tej­krizi­zapiram­v­svoj­svet­v­borbi­za­preživetje­in­skrbim­samo­zase?

Kaj­lahko­naredim­drugače?­Zdi­se­mi­nevzdr-žno,­če­vsak­le­zase­poskrbi,­če­nihče­z­nikomur­ne­drži,­če­sumničenje­prijateljstvo­gradi.­Sovraštvo,­izkoriščanje,­laži­in­krivice…­tega­polne­so­dnevne­novice.­Vse­to­nas­raztresa­in­drobi:­le­MIRU­NI.

Kaj­med­nami­mir­gradi?Ko­drug­se­drugega­razveseli,ko­drug­z­drugim­potrpi,ko­nas­različnost­bogati,ko­stiska­darovanje­okrepi.Ali­ni­ lažje­premagati­krize,­ če­ se­ zavestno­

vključim­v­skupnost­v­kateri­živim,­če­se­nekam­prilegam,­če­sem­tudi­sam­del­nečesa­večjega?!

V­sobo­ je­posijal­ žarek­zahajajočega­sonca.­Presenečen­sem­pogledal­skozi­okno.­Na­obzorju­se­je­pokazala­mavrica:­Bog­se­je­spomnil­name­in­svoje­zaveze!

Ali­nisem­našel­miru­v­ tem?­Košček­ sesta-vljanke­sem,­to­vem!

Podaj MI Roko! 2012Sestavi se tudi ti v mir!

1312

FO in Frama Prva pomoč

nec­je­že­dolgo­brez­službe,­ali­pa­jo­sem­ter­tja­dobi.­Ko­ jo­ ima,­ne­vztraja­dolgo,­ker­ je­vedno,­ ampak­ res­ vedno,­ žrtev­mobinga.­No,­kar­ zanimivo,­da­prav­on.­Mogoče­ ima­poseben­dar,­da­najde­take­nadrejene,­še­bolj­verjetno­pa­se­mi­zdi,­da­pač­ne­prenese,­da­mu­nadrejeni­pove­tudi­to,­da­nečesa­ni­na-redil­dobro.­ Izgubili­ smo­občutek­za­zdrave­avtoritete.­Preveč­govorimo­o­pravicah,­pre-malo­se­zavedamo­dolžnosti.­Tudi­zato­vsem­priporočam­v­branje­knjigo­Varuh­otrokovih­dolžnosti,­ki­jo­je­napisal­Marko­Juhant.­ Res­je­tudi,­da­imamo­nekateri­delo,­pri­kate-rem­uživamo,­drugi­delo,­ki­ga­pač­opravljajo,­tretji­mogoče­ob­njem­trpijo,­nekateri­so­celo­brez.­A­nič­ni­večno­na­tej­zemlji­in­veliko­ima-mo­možnosti,­čeprav­nas­z­vseh­strani­strašijo.­Delo­je,­možnosti,­da­najdemo­pravega­tudi,­le­veliko­dobre­volje­in­zagnanosti­potrebujemo.­Tudi­v­teh­časih,­ki­jih­nekateri­slikajo­črno,­je­možnosti­veliko,­zato­v­sem­želimo­veliko­lepega­ob­opravljanju­svojega­dela.

Mateja Feltrin Novljan

Dela je dovoljDelo­ je­pomembno,­a­mora­biti­uravno-

teženo.­Če­ga­ni,­je­hudo,­če­ga­je­preveč,­pa­tudi.­Veliko­je­skrajnosti,­so­ljudje,­ki­se­nikoli­ne­ustavijo,­so­taki,­ki­se­nikoli­ne­premaknejo­in­ne­storijo­veliko,­da­bi­imeli­delo.­Čeprav­so­zdaj­res­težki­ali­pa­vsaj­težji­časi.­A­kljub­temu­je­dela­še­vedno­dovolj.­Problem­nasta-ne,­če­mahaš­s­svojo­diplomo­in­sprejmeš­le­tako­delo,­ki­je­tvoji­izobrazbi­primerno.­Na­drugi­strani­se­mi­zdi­smešno,­ker­se­ toliko­tarna­o­tem,­koliko­časa­bomo­mogli­delati,­saj­poznam­več­upokojencev,­ki­bi­si­še­želeli­delati­kot­takih,­ki­potem­mirno­in­zadovoljno­živijo­z­manj­prihodka.­A­lahko­pametujem,­a­ne,­čez­30­let­ne­bom­več.

Pa­še­nekaj­zaznavam­v­slovenski­družbi.­Slovenci­ sila­hitro­ zapopademo­kakšne­ za-nimive­diagnoze,­pojave­…­Bolj­ so­novi­ in­neznani,­bolj­so­privlačni­…­Pred­leti,­ko­sem­še­učila,­je­bilo­veliko­hiperaktivnih­otrok.­To­je­bila­diagnoza­za­vse­nemirne­in­zdaj­lahko­rečem­tudi­preveč­permisivno­vzgojene­otro-ke,­strašljivo­je,­da­so­nekaterim­potem­dali­še­tablete.

Med­odraslimi­ pa­ sem­v­ zadnjem­ času­ugotovila,­ da­ je­ veliko­mobinga.­Nek­ zna-

med­seboj­ne­ smejo­kazati,­ lahko­pa­o­njih­govorijo,­ jih­opisujejo­ ....­Njihova­naloga­ je,­da­sestavijo­zgodbo­in­pravilno­zaporedje­slik.

Dinamika­ spodbuja­ komunikacijo­med­člani­skupine.

Postavi pravo vprašanje Udeležence­razdelimo­v­pare­ali­v­trojke.­

Naloga,­ki­ jo­dobijo­ je,­da­naj­na­določeno­temo­(ki­je­za­skupino­pomembna),­postavijo­najbolj­pomembno­vprašanje­(npr.­če­bi­tema­bila­varovanje­otrok,­bi­lahko­tako­vprašanje­lahko­bilo:­Katero­ lastnost­ bi­morala­ imeti­varuška,­da­bi­jo­zaposlili).

Ob­dinamiki­se­razvija­tako­komunikacija­med­udeleženci­kot­ tudi­ spoznavanje,­da­ je­potrebno­zastavljati­prava­vprašanja.

Test izgorelostiSkupaj­z­delom­se­hitro­pojavijo­tudi­de-

loholiki­in­pa­občutek­izgorelosti­(burn­out).­Tule­je­preprost­test,­s­katerim­lahko­preveriš,­kako­je­s­teboj!

Ob­odgovorih­označi,­koliko­trditev­drži­zate.

Seštej­točke:­Sploh­ne­–­1­točka,­Redko­–­2­točki,­Včasih­–­3­točke,­Pogosto­–­4­točke,­Zelo­pogosto­–­5­točk

Rezultati15-18 točk­–­izgorelosti­skoraj­ni19-32 točk­ –­ izgorelost­ je­ še­ vedno­nizka,­

vendar­ je­ na­nekaterih­ področjih­ stanje­že­resno.

33-49 točk­–­izpostavljen/a­si­že­izgorelosti,­sploh­če­so­kateri­rezultati­visoki

50 – 59 točk­–­izgorelost­je­visoka­–­treba­bi­bilo­ukrepati

60-75 točk­ –­ stopnja­ izgorelosti­ je­ resna­–­ukepaj!

Pripravila Fani Pečar

Vprašanje

Splo

h ne

Re

dko

Včas

ihPo

gost

oZe

lo p

ogos

to

1 Se počutiš povožen/a in psihično in čustveno izžet/a?

2 Si nagnjen/a k negativnemu mišljenju o svojem delu?

3 Se ti zdi, da si trši/a in manj sočuten/na do ljudi, kot bi si ti zaslužili?

4 Te pogosto razburijo manjši problem ali sodelavci?

5 Se čutiš nerazumljen/a in podcenjen/a od sodelavcev?

6 Čutiš, da nimaš nikogar, s komer bi se lahko pogovoril/a?

7 Se ti zdi, da dosegaš manj, kot bi lahko?

8 Se ti zdi, da je pritisk, da bi uspel/a, prevelik?

9 Se ti zdi, da ti služba ne daje tistega, kar želiš?

10 Se ti zdi, da delaš v napačni organizaciji ali napačnem poklicu?

11 Te posamezne dejavnosti v tvojem poklicu motijo?

12 Si nezadovoljen/na z birokracijo, ki jo moraš opravljati?

13 Se ti zdi, da je še veliko več dela, kot si ga ti sam/a sposoben/na narediti.

14 Nimaš časa, da bi naredil/a mnoge stvari, ki so bistvene za tvoje delo?

15 Se ti zdi, da nimaš dovolj časa za načrtovanje?

1514

Znamenje časa

kritičnega in odprtega človeka kot je Simon. Duhovnika, ki zna priti mladim blizu – tudi zato, ker v njegovi navzočnosti ponavadi »šprica« adrenalin in ker se ves vrže v vsako stvar – pa naj pogovor teče o nogometu, boksu, knjigah, filmih ali Cerkvi.

Simon, ljudje te poznajo kot aktivnega duhovnika?Kot kaj, kot dolgolasega duhovnika? (smeh – za

tiste, ki Simona ne poznate – vsake toliko časa ima fazo, ko so njegovi lasje ali pa brada ali oboje skupaj precej zavidljive dolžine.)

Pred kratkim si se preselil v Slovenj Gradec in za seboj pustil deset let dela v Zrečah…

Saj nisem delal samo v Zrečah, kar nekaj po-dročij, na katerih sem bil aktiven, mi je kljub selitvi ostalo. Predvsem pa – nisem bil last Zreč (župnije). Poslan sem bil, da delam za Kristusa, tako da je področje ostalo isto. Samo spim drugje in delam z drugimi ljudmi.

Kar pa se selitve tiče … privajam se na novo okolje, spoznavam nove ljudi. Živim s tem, da

Upaj­si­tvegati,­…­dodaj malo drznostiSimona Potnika sem za intervju dobil med potjo v Stično, kamor se je peljal skupaj z mladimi s Koroške. Iz medklicev v ozadju se je dalo razbrati, da je v avtomobilu živahno. Ampak kdor Simona pozna, ve, da kaj drugega pri njem niti ni mogoče.

Sam je označil klasično vprašanje o tem, kdo je, za dolgočasno. In najbrž ima prav saj suha dejstva, da je rojen 1972 v Radljah ob Dravi, da je obiskoval srednjo zdravstveno šolo v Mariboru, nato pa postal bogoslovec in nato duhovnik, da je najprej kaplanoval v Ravnah na Koroškem, nato bil deset let župnik v Zrečah, sedaj pa od avgusta dalje deluje skupaj s Tadejem Legnarjem v pastoralni enoti Slovenj Gradec, še malo ne postavijo pred nas v polnosti energičnega, živega, domiselnega,

Slovenija v presežkih»Najgloblje­in­največje­čustvo,­ki­smo­ga­

zmožni,­je­doživetje­skrivnosti.­Edino­iz­tega­vzklije­ prava­ znanost.­Komur­ je­ to­ čustvo­tuje,­kdor­se­ne­more­čuditi­in­spoštovati,­je­duševno­že­mrtev…­Kdor­ima­svoj­obstoj­za­nesmiseln,­ni­samo­nesrečnik,­marveč­je­sploh­nesposoben­za­življenje.«­(A.­Einstein)

Slučajno­sem­na­internetu­prišla­na­forum,­ki­ se­ je­ začenjal­ z­ vprašanjem:­Kaj­ najbolj­občuduješ­v­naravi?­Dani­odgovori­se­toliko­razlikujejo­med­seboj,­kot­se­najbrž­razliku-jejo­ljudje,­ki­so­jih­zapisali.­»Raznolikost­in­urejenost­življenja,­ki­ga­opazujem­pod­mikro-skopom!«­»Večerno­in­nočno­nebo.«­»Prizor,­ko­ ptica­ hrani­majhne­ptičke.«­ »Bananina­drevesa­–­ker­ so­ lepa­ in­ker­dajejo­banane,­kako­jih­ne­bi­imel­rad?«­je­samo­nekaj­izmed­zapisanih­odgovorov.

Letošnje­ poletje­ je­ vsaj­meni­ ponudilo­spet­ogromno­možnosti­za­občudovanje­–­od­najmanj­stotih­nians­modre­barve­morja,­do­zelenih­preprog­ travnikov­ v­Prekmurju,­ pa­prižiganja­zvezd,­ko­smo­s­skavti­prenočevali­na­taboru­na­prostem­in­jasno­tistega­majhne-ga­koščka­travnika­in­gozda­in­polja­ter­(ne-razumljivo)­ulične­svetilke,­ki­nas­je­vse­tako­zelo­spominjala­na­Narnijo­…­Slovenija,­kljub­temu,­da­je­majhna,­nudi­toliko­lepih­kotičkov.­In­ker­so­nam­že­tako­sami­po­sebi­umevni,­jih­zlahka­tudi­pregledamo.­Prav­zabavno­mi­je­prebirati­knjigo­Toma­Jeseničnika­Slovenija­v­presežnikih,­kjer­je­predstavljenih­sto­naj…­krajev­iz­Slovenije.­Hkrati­pa­mi­sprašuje­vest,­koliko­ sem­ sposobna­ res­ videti,­ saj­ sem­na­mnogih­krajih­že­bila­in­nisem­opazila­tega,­kar­ je­ našel­ avtor.­ Ste­ vedeli,­ da­ je­ najbolj­severno­naselje­v­naši­državi­Budinci?­Da­je­

najvišja­smreka­Smergova­smreka­iz­Ribnice­na­ Pohorju?­Da­ so­ najstarejše­ ohranjeno­krščansko­ svetišče­ Svete­Gore­nad­Bistrico­ob­Sotli?

Seveda­je­krajev,­ki­so­vredni­ogleda,­okrog­nas­še­veliko­več­–­malo­brskanja­po­internetu­ti­odkrije­»n«­različnih­destinacij.­Potrebno­je­samo­iti­–­čustveni­odnos­do­narave­se­namreč­lahko­oblikuje­le­v­naravi.­In­jesenski­dnevi­so­krasen­izgovor,­da­si­privoščimo­kak­sprehod­po­naravi.

Skavtinja

1716

Intervju: Simon PotnikBožje stvarstvo okrog nas

odgovarja na njegova hrepenenja … In znotraj tega se odpira problem poklicanosti. Kako naj nekdo živi poklicanost, če pa še sam sebe ne pozna. Če bi bolj živeli v miselnosti poklicanosti, bi petletnega otroka vzgajali v duhu, da bi odkrival svoje talente in bi se mu že pri 15 letih slikala njegova prihodnost. Ampak to ovirajo npr. že učitelji, ki to po srcu sploh niso … V vsakem poklicu najdeš ljudi, za katere vidiš, da v njem niso srečni, da bi bilo veliko boljše, če bi opravljali kakšno drugo službo. Sledili so neki drugi poklicanosti – poklical jih je denar, druge kliče slava … Bog kliče vsakega človeka, in če bi vsak sledil temu klicu, ljudje ne bi bili nesrečni. Lahko, da tudi v tem scenariju pridejo kakšni križi in težave, ki jih prenašaš, ampak ne moreš pa biti nesrečen.

Torej če začutiš in slediš svoji poklicanosti, potem tudi delo znotraj le-te z veseljem opravljaš.

Itak. Potrebno ji je slediti. Tudi ko si starejši – ne moreš se potem spraševati, kaj boš pa zdaj, ko si

star. Ne moreš kar takoj biti »jab'ka«. Drevo počasi raste, jablana se že prej oblikuje, da bo po petih letih rodila »jab'ko«. Vse svoje življenje se oblikuje v ja-blano. Ne misli: »Najprej bom malo breze, nato bom smreka, potem naenkrat bom pa »jab'ko« rodila.«

Tako bi se moral tudi človek oblikovati, rasti v tem duhu. Potem bi tudi sadovi bili bolj samo-umevni.

Kaj bi rekel mladim?Najprej bi rekel: Tišina! Utihni. Nato pa: Prisluh-

ni – kaj te veseli, kaj imaš rad, kaj tebe v tišini srca veseli, tebe, brez da bi se »afnal«. Da potem, ko si doživel radost, da to ni nora radost, sebična radost, da ostane mir.

Potem pa začni čutiti. Bodi živ. Upaj si tvegati, Bodi nagajiv v življenju. Dodaj malo drznosti, take zdrave drznosti. Ampak vse znotraj tega osnovnega čutenja, kaj ti v resnici prinaša veselje in notranji mir.

Pogovarjal se je Samo Pučnik

tudi pogrešam - to je taka zanimiva boleči-na, včasih bolj, drugič manj prijetna … Učim se na novo.

Ko smo pri tvojem delu, kaj tebi v osnovi pomeni duhovnikovo delo, kaj je delo duhovnika?

V današnjem času je delo verjetno isto, kot je bilo v celotni zgodovini – samo specifični vidiki kdaj pa kdaj bolj pridejo na površje. Osnovno delo duhovnika zame je, da je najprej sam Kristusov, potem pa za ljudi; kot tak je dan, poslan ljudem. Oblike pa se potem na različne načine iz-ražajo, niso več tako temeljne. Zase prepoznavam, da je to to, kar želim ohraniti.

Koliko se delo po tvoje pokriva s poklicanostjo človeka? V čem se razlikujeta?

Jaz sem poleg tega, da sem duhovnik, tudi župnik. Poklican sem kot duhovnik. Dosti časa sem se ukvarjal s poklicem župnika in v marsičem se mi to ni ujemalo, pokrivalo. Šlo je za iskanje lastne identitete, kar ni nič narobe. Župnik pomeni služiti, delati na določen način. Temeljno se mi zdi, da živim poklicanost.

Kaj pa, ko nase moraš sprejeti delo župnika, ki se s poklicanostjo ne sklada?

Saj ne gre ravno za to, da se ne sklada s tem, ne gre proti osnovni poklicanosti. Dolgo časa sem se ukvarjal s tem, če morda ne delam česa, kar bi mi kot župniku ne bilo potrebno … Ampak potem se znova vračam k osnovni poklicanosti, k viru – k temu, kdo sem, kakšen je moj karakter … In se potem iz tega živim služenje, ki je v tem trenutku zame biti župnik.

Simon, kaj pa storiš ko pride do občutka izgorelosti?Tu bi poudaril dve stvari: 1. Izgorelost se mi

pogosto zdi zelo izrabljena fraza. 2. Do nje ne pride, če opravljaš delo, za katerega si poklican in te veseli. Seveda pa so potrebni odmiki.

Kot duhovnik imaš to srečo, da je tvoje delo služenje, da sta poklicanost in potem konkretno delo med seboj povezana …

Saj tudi tu ni vedno tako (npr. na faksu, ko se mi je veliko časa zdelo vrženega stran), sem pa to vzel kot služenje. Danes pa lahko veliko bolj v svobodi nase sprejemam stvari, ki jih drugače ne bi počel, ki mi ne ležijo, spadajo pa zraven. Na tak način lahko delujem v živi Kristusovi Cerkvi.

Kaj pa pri ljudeh, pri katerih se poklicanost in služba (delo) še veliko bolj ne skladata, ko nekdo dela, kar ne želi, kar mu ne prinaša zadovoljstva?

Pogosto se vidi, da ni vzgoje na področju pokli-canosti. Na primer, otrok ob koncu osnovne šole ne ve, kaj ga veseli. In ko nato tudi po koncu srednje šole še kar ne ve, kaj bi rad postal. Vse ostaja samo na ravni počutja – kaj mi trenutno »paše«. Nima pa pojma, kaj ustreza njegovemu karakterju, kaj

1918

fronti«­je­najmočnejši­in­najradikalnejši­način­življenja­iz­karizme.«

Zaveda­pa­se,­da­lahko­vsak­človek­doživlja­krize­v­življenju­in­svojem­poslanstvu.­Iz­tega­ni­nihče­izvzet,­niti­nekdo,­ki­je­posvečen­Bogu.­Prepričan­pa­je,­da­je­tudi­sam­iz­vsake­krize,­še­ tako­ težke,­ pridobil­ veliko­ zase,­ za­ svoje­življenje:­»Verjamem,­da­so­bile­krize­najbolj­zdravilne­v­mojem­življenju,­tudi­tiste­najtežje,­najbolj­boleče.­Ob­tem­se­ti­odpre­pogled,­na­katerega­nisi­bil­pripravljen.«­Iz­lastne­izkušnje­pa­ve,­da­je­takrat­v­veliko­pomoč­imeti­nekoga,­kateremu­se­lahko­popolnoma­odpreš:­»Pove-dati­nekomu,­kaj­sem­preživljal,­kje­sem­hodil.­Iz­takih­trenutkov­so­izšla­najlepša­prijateljstva,­polna­obojestranskega­spoštovanja.«

Življenje­ je­polno­odločitev,­v­poslanstvu­še­posebej.­Za­doseganje­ciljev,­se­moramo­na­poti­neprestano­odločati,­kako­naprej:­»Vsaka­odločitev,­ki­jo­naredim,­vsebuje­tudi­odrekanje.­Če­se­odločim,­da­bom­menih,­ si­ne­morem­ustvariti­družine.­Ne­odrekam­se­slabi­ stvari,­ampak­dobri.­Vendar,­ za­kar­ sem­se­odločil,­je­zame­dobro.­Zato­se­popolnoma­posvetim­izbiri,­se­ne­izgubim.­Torej­je­v­odpovedi­tudi­nekaj­osvobajajočega,­saj­mi­pri­lastni­zavzetosti­omogoča­odkrivanje­novih­dimenzij.«

V­svojem­razmišljanju­se­dotakne­tudi­seku-larizacije­(vse­večje­prevladovanje­posvetnega­nad­svetim),­predvsem­v­vse­manjšem­odloča-nju­mladih­za­posvečeno­življenje,­za­duhovne­poklice:­»Sekularizacija­se­dotika­vsakogar,­ven-dar­ni­nujno,­da­je­versko­življenje­boljše­tam,­

kjer­je­več­poklicanosti,­kot­tam,­kjer­je­je­manj.­Morali­bi­analizirati­stanje,­da­bi­lahko­razumeli,­zakaj­je­tako.«­Razmišlja,­da­bi­morali­poiskati­nove­načine,­kako­predstaviti­Kristusa.­Družina­je­v­veliki­verski­krizi:­»Vzgoje­za­vero­v­družini­skorajda­ni­več.«­Prepričan­je,­da­je­rešitev­nove­evangelizacije­v­znanju:­»Celo­mladi,­ki­trkajo­na­vrata­za­vstop­v­samostan,­sploh­ne­znajo­več­Božjih­zapovedi.«

Vsak­človek­kdaj­podvomi:­»Ne­moreš­reči,­da­veruješ,­če­nisi­nikoli­bil­na­robu­prepada­nevere.­Tudi­ težko­razumeš­neverujočega,­ če­nisi­ sam­doživel­ te­ izkušnje.­Vera­ je­v­bistvu­neprestana­bitka.­In­gorje,­če­izideš­kot­zmago-valec­nad­Bogom,­če­se­čutiš­superiornega,­kot­nekdo,­ki­ je­vse­zaobjel.«­Potrebno­je­spošto-vanje,­spoštovanje­tistega,­ki­pravi,­da­ne­more­verovati.­Nikogar­ne­moremo­prisiliti­v­nekaj:­»Lahko­le­sprejme­moje­prepričanje­ali­pa­ga­jaz­spremljam­na­njegovi­poti­–­kot­angeli,­ki­tiho­bedijo­ob­vsakem­človeku,­ga­ spoštljivo­spremljajo­na­njegovih­poteh.­V­bistvu­gre­za­upanje­in­zaupanje,­da­bo­Bog,­ki­nosi­odgovor-nost­za­vse,­našel­način,­da­se­bo­vse­uredilo.«

Za­ zaupanje­ verujoči­ potrebuje­molitev.­Vendar­potrebuje­tudi­molitev­dobre­pogoje,­da­je­resnična­in­dobra.­To­doseže­s­tišino.­»Tišina­je­pomembna­za­molitev.­Ne­moreš­poslušati­drugega,­če­še­naprej­govoriš.­Ne­moreš­prisluh-niti­Duhu,­če­ne­prej­vstopiš­v­stanje,­v­katerem­se­vse,­misli­in­skrbi,­umirijo,­vse­se­usede­na­pravo­mesto.«­

Prevod in povzetek Lea Bric

»To naše življenje – vredno ga je živeti.«

Poziv­ in­ spodbuda­generalnega­ministra­kapucinov­br.­Maura­ Jöhrija­v­božičnem­vo-ščilu­vsem­bratom­kapucinom­po­svetu­iz­leta­2006­ob­prvi­izvolitvi­na­to­mesto:­»Želim­vam­povedati,­da­ smo­mi­bratje­večkrat­poklicani­tudi­preko­svojih­moči,­naših­načrtov­in­želja.­Vendar­sem­prepričan,­da­je­to­naše­življenje­vredno­živeti­tako,­kot­je.«­

Br.­Mauro­Jöhri­ je­bil­ rojen­v­Biviu­v­švi-carskem­kantonu­Graubünden­na­god­svetega­Tilna­1947.­Redu­se­je­kot­novinec­pridružil­leta­1964,­po­končanem­semenišču­v­Solothurnu­pa­prejel­posvečenje­leta­1972.­Nadaljeval­je­s­študijem­v­Fribourgu,­Tübingenu­in­Lucernu.­Doktoriral­ je­z­disertacijo­o­Hansu­Ursu­von­Balthasarju.­V­ sledečih­ letih­ je­bil­ situiran­v­samostanu­Madonna­del­Sasso­v­Locarnu,­kjer­je­bil­aktiven­kot­učitelj.­Poučeval­je­dogmatič-no­in­fundamentalno­teologijo­v­Churu­ter­bil­profesor­ teologije­na­univerzi­v­Luganu.­Leta­1995­ je­bil­ izvoljen­na­mesto­provincialnega­ministra­švicarske­province.­Leta­2006­je­postal­prvič­generalni­minister­ reda­manjših­bratov­kapucinov,­27.­avgusta­letos­pa­so­mu­bratje­na­84.­generalnem­kapitlju­v­Rimu­ponovno­zau-pali­to­zahtevno­in­hvalevredno­mesto­z­veliko­volilno­večino­za­novih­šest­let.­

V­članku­želimo­predstaviti­nekatera­razmi-šljanja­generalnega­ministra­bratov­kapucinov.­Njegova­glavna­želja­ je­biti­dober­Frančiškov­

naslednik,­zato­vidi­v­svetnikovem­življenju­do-bro­vodilo­zase­in­vse­brate­kapucine.­Zaveda­se­tudi,­da­mu­ta­služba­nalaga­veliko­odgovornost.­

Tako­se­sprašuje,­kaj­nosi­v­sebi­človek:­ali­samo­željo­po­udobnem­življenju­ali­pa­željo­po­podarjenem­življenju,­življenju­posvečenem­nekemu­cilju­in­od­kod­naj­bi­človek­črpal­moč­za­to.­»Kot­drevo,­ki­raste­v­višine,­mora­iskati­v­globine,­da­pride­do­vode­in­hrane,­da­lahko­živi­naprej.­/…/­Za­svetega­Frančiška­je­bil­božič­posebnega­pomena,­saj­mu­je­predstavljal­naj-večjo­ponižnost­–­ko­se­Božji­Sin­tako­poniža,­da­postane­nemočen­človek,­dete,­ki­potrebuje­vsega,­kar­mu­drugi­lahko­da.­Sveti­Frančišek­se­močno­opira­na­Kristusa­in­njegove­apostole,­ki­so­poklicani,­da­mu­sledijo­v­vsem.­Ko­mu­sledijo­vse­ tja­do­križa,­dosežejo­neizmerno­svobodo.­Gre­za­življenje­brez­varnosti,­vendar­tako­privlačno.«­Kot­za­svetega­Frančiška­naj­bi­bil­tudi­za­vse­kapucine­in­ljudi­sploh­živi­vir­moči­Jezus­Kristus,­da­bi­lažje­opravljali­zadane­jim­naloge.

O­navzočnosti­kapucinov­v­svetu­pravi:­»Ka-pucini­so­danes­tisti,­ki­skušajo­po­svojih­močeh­živeti­preprosto­z­zaupano­jim­nalogo­oznanjati­Boga­Jezusa­Kristusa,­so­tisti,­ki­se­obračajo­k­vsem­ljudem,­še­posebej­k­najrevnejšim,­najbolj­potrebnim­pomoči.«­

»Tvoje­ življenje­ ima­ smisel­ takrat,­ da­ ga­podariš­in­delaš­za­cilj­z­vsem­svojim­bitjem.«

»Kako­obdržati­ živ­plamen­ frančiškovske­karizme?­Iti­tja,­kamor­nihče­noče,­biti­tam,­od­koder­drugi­bežijo.­Že­od­samega­začetka­je­bilo­najznačilnejše­za­kapucine­to,­da­so­se­odzivali­na­potrebe­ in­ spremembe­družbe.­Živeti­»na­

2120

Poklical si me

2322

Dvignite­se,­otroci­Boga Gospod,­moj­Bog

pesmim­animatorke­Mete,­na­četrtkov­večer­pa­je­čisto­navdušil­domači­bend­Vozel,­po­koncertu­katerega­smo­animatorji­in­najstniki­pripravili­še­celonočno­čaščenje­Najsvetejšega.­

Zelo­hitro­je­prišel­zadnji­dan­in­v­takratni­silni­vročini­so­se­nam­zelo­prilegle­vodne­igre.­Suh­je­po­vsej­verjetnosti­ostal­le­redko­kdo,­a­tudi­najbolj­mokri­smo­se­pred­kosilom­že­posu-šili.­Po­njem­je­bilo­nekaj­vodenih­dejavnosti­za­otroke,­medtem­pa­so­najstniki­malo­pospravili­in­zatem­še­izrazili­svoje­strokovno­oratorijsko­mnenje­-­na­refleksiji­seveda.­Prišli­so­starši­in­skupaj­smo­imeli­še­poslednjo­oratorijsko­mašo,­ki­so­ji­sledile­zahvale­in­skupinsko­slikanje.

Biti­animator­bi­bil­moj­sanjski­poklic,­ saj­preko­Njega­otrokom­lahko­veliko­dam­-­in­oni­meni,­kar­dobim­potrjeno­na­vsakem­oratoriju,­tudi­na­letošnjem­v­Križu.­Biti­»nasmeh­za­srečo­vseh«­je­neprecenljivo.­Poskusi,­ni­težko.­Ju,­ju,­juhuhu!

Meta Horvat

Peš romanje od Ane do MarijeOd­26.­julija,­ko­goduje­sveta­Ana,­pa­do­2.­

avgusta,­ko­se­spominjamo­Marije­Angelske­v­Porcjunkuli,­se­nas­je­nekaj­romarjev­odpravilo­na­pot,­da­povežemo­oba­praznika­s­krajema,­kjer­ se­posebej­ spominjamo­ teh­dveh­ svetih­žena.­Romali­smo­od­kapucinskega­samostana­v­Škofji­Loki­do­kapucinskega­samostana­v­Celju.­Br.­Mitja­s­pomočnikom­br.­Blažem­in­duhovno­podporo­br.­Milana­in­s.­Mojce­je­bil­naš­vodja,­organizator,­usmerjevalec­in­usklajevalec...­Poleg­omenjenih­pobudnikov­ in­organizatorjev­ ro-manja,­pa­se­nas­je­z­različnih­vetrov­pridružilo­še­sedem.­

Ker­romanje­ni­navadna­pot,­turistični­izlet­ali­pa­potovanje,­je­bilo­močno­obarvano­tudi­s­Frančiškovo­duhovnostjo.­Sestra­Mojca­je­za­nas­pripravila­premišljevanja,­vzeta­iz­Frančiškove­hvalnice­stvarstva.­Ob­stalnem­stiku­z­naravo­so­nam­podobe­brata­vetra,­ognja,­vode,­sestre­

zemlje…­spregovorile­še­bolj­osebno.­Brat­Mi-lan­pa­je­poskrbel­za­naš­vsakdanji­Božji­kruh­v­evharistiji.­V­različnih­cerkvicah­ob­poti­smo­imeli­vsak­dan­sveto­mašo.­

Romali­ smo­ po­ gozdu,­mimo­ polj,­ po­cestah,­makadamih­ in­gozdnih­poteh­mimo­travnikov,­bredli­smo­čez­potoke,­se­vzpenjali­na­hribe,­hribčke­in­spuščali­v­doline.­Videli­smo­ogromno­skritih­lepot­narave­in­srečali­veliko­prijaznih­ljudi.­Prav­zgovorna­je­dobrota­ljudi,­ki­se­ob­srečanju­z­romarji­odprejo.­Vedno­smo­pri­ljudeh­dobili­vodo,­pogosto­pa­so­nas­ljudje­presenetili­tudi­s­kakšnimi­presenečenji,­ki­jih­nismo­pričakovali.­Neka­gospa­nam­je­potem,­ko­smo­pri­njej­dobili­pijačo­in­smo­na­njenem­vrtu­molili­večernice,­med­našo­molitvijo,­na­tiho­prinesla­cel­pladenj­odlične­pite.­Spali­smo­večinoma­v­župniščih.­Tako­smo­spoznali­žu-pnika­v­Komendi,­v­Motniku­in­na­Taboru.­Eno­noč­pa­smo­prespali­tudi­na­kmetiji­pri­starejšem­kmečkem­paru.­

Naša­pisana­druščina­romarjev,­ki­jo­je­prav­vsak­bogatil­s­svojimi­darovi,­talenti,­posebnost-mi,­značajem…,­je­že­po­petih­dneh­prispela­v­Celje.­Tu­smo­imeli­na­razpolago­še­cel­dan,­da­smo­se­nekoliko­odpočili­in­duhovno­pripravili­na­končni­cilj­našega­romanja,­to­je­porcijun-kula.­Na­porcijunkulo­ smo­pri­darovanju­na­oltar­prinesli­darove­našega­romanja.­Gospod­je­

Nasmeh za srečo vseh»Jaz­pa­pojdem­in­zasejem­dobro­voljo­pri­

ljudeh­ ...«­oziroma­pri­otrocih­na­oratoriju­v­Vipavskem­Križu!­Proti­koncu­zadnjega­meseca­poletnih­počitnic,­ če­ smo­natančnejši­od­20.­do­24.­avgusta,­se­je­na­dvorišču­bratov­kapu-cinov­odvijal­teden,­poln­dogodivščin,­smeha,­iger,­prepevanja,­klepeta,­molitve­in­tako­dalje,­kajti­moje­naštevanje­bi­se­lahko­zdajle­pošteno­zavleklo.

Dvorišče­ res­ni­ bilo­prazno,­ saj­ otrok­ni­manjkalo­–­bilo­ jih­ je­približno­170!­Pa­ tudi­animatorji­ številčno­nismo­zaostajali,­ kje­pa;­bilo­nas­ je­kar­60,­ tako­da­ je­bilo­vzdušje­ res­enkratno.­Letos­je­bil­oratorij­prav­poseben­tudi­zaradi­tega,­ker­je­za­otroke­in­najstnike­potekal­istočasno,­tako­pa­so­imeli­vsi­tudi­obilico­prilo-žnosti­za­učenje­drug­od­drugega.­Mislim,­da­ni­človeka,­ki­ne­bi­poznal­letošnjega­junaka­orato-rija,­pogumnega­in­navihanega­Kekca.­Vsak­dan­posebej­nam­je­bil­velik­zgled,­kako­biti­dober,­pomagati,­ govoriti­ resnico,­biti­odgovoren,­ se­opravičiti,­poslušati­in­ubogati,­pa­tudi­kakšno­ušpičiti­...­Kadar­se­je­znašel­v­težavah,­je­Kekec­molil;­za­rešitev­se­je­obrnil­na­Boga.­On­tudi­vse­nas­»Kekce«­sliši,­kadar­nam­je­težko.

Vsak­dan­je­bila­posebna­dogodivščina,­tako­kot­pri­Kekcu.­ Skupaj­ smo­ se­ vedno­najprej­izročili­v­Gospodove­roke,­potem­pa­še­zapeli­

himno.­Sledil­je­del­Kekčeve­zgodbe,­ki­je­bila­z­vsakim­dnem­bolj­zanimiva,­po­njej­pa­nam­je­br.­Jožko­pripravil­zelo­lepe­kateheze.­Nadaljevali­smo­z­zanimivimi­in­ustvarjalnimi­delavnicami:­izdelovali­smo­družabne­igre,­planinske­šopke,­majhne­beležke,­na­Mojčini­delavnici­smo­pletli­kitke,­tudi­peli­in­kuhali­smo.­En­meni­najlepših­časov­dneva­pa­je­bila­»alabansa«,­ko­smo­vsi­prišli­pred­Jezusa,­pred­katerega­smo­lahko­po-ložili­vse,­ga­slavili­s­pesmijo­in­se­mu­zahvalili.­Kaj­ je­ sledilo­potem?­Kaj­drugega­kot­ težko­pričakovano­kosilo­(vse­pohvale­naši­kuharici,­kajti­vsi­smo­se­najedli­do­sitega,­nekateri­celo­še­bolj).­Novo­pridobljene­moči­so­nam­prišle­prav­na­velikih­igrah,­a­nekaj­smo­jih­prihranili­še­za­vsakodnevno­mašo,­pri­kateri­so­se­nam­pridružili­še­naši­starši.

Drugi­dan,­torek,­je­bil­še­posebej­pustolo-vski.­Vsaka­skupina­zase­se­je­odpravila­na­»pot­preživetja«­do­Planine­nad­Ajdovščino.­Bili­smo­podobni­Kekcu,­ki­se­ je­tistega­dne­prav­tako­odpravil­na­pot­ skupaj­ s­ svojima­ sestricama.­Med­potjo­ so­nas­čakale­ tudi­ različne­naloge­in­preizkušnje:­morali­smo­ciljati­kozarčke,­se­splaziti­mimo­pajkove­mreže,­reševati­uganke,­nekateri­smo­se­po­blatni­kopeli­tudi­zmočili­in­ohladili­v­bližnji­reki­Vipavi.­Bilo­nam­je­vroče­in­včasih­nas­je­pestila­tudi­žeja,­a­vsi­smo­preživeli­in­na­cilju­dan­lepo­zaključili­s­sveto­mašo.

Pripravili­smo­tudi­dva­večera:­na­enem­so­najstniki­in­animatorji­prisluhnili­pričevanju­in­

2524

Mozaik

za­letom.­Govori­o­120­dekletih­in­fantih,­ki­so­se­udeležili­poletnega­jezikovnega­tabora­ADAM,­ki­je­tudi­letos­potekal­v­Domu­duhovnosti­Be-nedikt­v­Kančevcih.­

Priprave­na­veliko­pravljico­so­se­zgodile­že­v­začetku­marca­2012,­ko­so­voditelji­izbrali­temo.­Ne­boste­verjeli,­ampak­tema­je­pravljična;­no,­tudi­ljubezenska.­Se­spomnite­zgodbe­Lepotica­in­zver (The­Beauty­and­the­Beast)?­Prekrasna­zgodba,­ki­jih­je­popeljala­na­pot­odkrivanja­ožjih­in­širših­skupnosti,­kjer­živijo.­Prinašala­je­zavest­o­pomembnosti­staršev­in­obljubah,­ki­jih­dajejo­in­kaj­se­zgodi,­če­jih­prelomijo.­Prav­tako­so­se­pogovarjali­o­zaljubljenosti,­pa­o­tem,­kako­vse­lahko­škodijo­naši­predsodki­in­seveda,­da­se­je­potrebno­potruditi­za­srečni­konec.­

Vsak­udeleženec­se­je­že­za­vstop­v­pravljico­moral­potruditi.­Po­opravljenem­preizkusu­po-guma­in­hrabrosti­se­je­lahko­podal­na­čudovito­pot­spoznavanja­lepe­Belle­in­skrivnostne­Zveri­ter­njunih­pojočih­prijateljev.­

Ker­pa­ je­ to­poletje­bilo­v­znamenju­pole-tnih­olimpijskih­ iger­v­Londonu,­ smo­ tudi­na­ADAMU­tekmovali­v­različnih­panogah.­Imeli­smo­ tekmovalce­ iz­vseh­kontinentov­ sveta,­ki­so­se­na­različne­načine­spopadali.­Na­prime­v­

skoku­čez­kolebnico,­v­šafetah,­slepem­iskanju­ježevega­nosu,­...­

Vsako­dopoldne­smo­se­po­jutranji­molitvi,­telovadbi,­zajtrku,­igri­dneva­in­katehezi­posedli­po­učilnicah­ in­pridno­ sodelovali­pri­pouku­angleškega­jezika.­Popoldneve­smo­si­obarvali­z­različnimi­delavnicami,­tradicionalnim­poho-dom­proti­Rotundi,­kopalnim­popoldnevom­v­termah­Vivat,­obiskal­nas­je­tudi­mlado­poročeni­par­ in­nam­pripovedoval­o­njuni­ ljubezenski­zgodbi­ter­o­njunem­življenju­v­dvoje­-­ker­pra-vljice­živijo­tudi­v­resničnosti.­

Večere­smo­popestrili­z­družabnimi­igrami,­filmskim­večerom,­obiskal­nas­je­čarovnik,­prav­tako­pa­smo­teden­zaključili­z­neponovljivim­za-ključkom­olimpijskih­iger­v­Kančevcih­in­dvobo-jem­med­Frančiško­in­Belim­zajčkom,­kjer­je­bilo­prikazanih­kar­nekaj­novih­olimpijskih­disciplin.

In­kot­vedno­na­koncu­pravljice­poči­lonec,­je­tudi­pravljice­ADAMA­2012­bilo­za­letos­konec.

Udeleženci­ smo­ se­odčarali­ s­ skupno­ za-ključno­mašo­in­se­nato­po­kosilu­s­starši­vrnili­v­resničen­objem­svojih­domačih.

In­živeli­so­srečno­do­konca­svojih­dni,­ali­pa­do­prihodnjega­ADAMA.

Patricija Slakan

gotovo­sprejel­naše­napore,­trud,­naše­molitve,­naše­odnose­in­vse­lepe­trenutke,­ki­nam­jih­je­pravzaprav­sam­podaril.­

s. Kristina

MINISTRANSKE POČITNICE V OSILNICIKo­so­bile­letošnje­počitnice­najlepše,­smo­

se­na­Veliki­šmaren­štirje­ministranti­iz­župnije­Vipavski­Križ:­Patrick,­Deni,­Kevin­ in­Luka­odpravili­ v­Osilnico­ob­ reki­Kolpi.­ Spremljal­nas­je­naš­župnik,­brat­Vlado­Kolenko.­V­tem­prelepem­kraju­smo­preživeli­štiri­čudovite­dni,­kajti­že­takoj­na­začetku­se­nam­je­kraj­zazdel­čudovit­in­bili­smo­polni­pričakovanj.­

V­Osilnico­smo­prispeli­kot­zadnji­od­mini-strantskih­skupin,­verjetno­tudi­zato,­ker­smo­se­na­poti­ustavili­še­v­Koloseju­v­Ljubljani­in­si­tam­ogledali­animirani­film.­Skupaj­nas­je­bilo­15;­še­ministranti­iz­Ptuja,­Ljubljane­in­Žuženberka.

Nastanili­smo­se­v­župnišču,­najlepšo­noč­pa­smo­preživeli­na­prostem­v­šotoru,­ki­smo­ga­po-stavili­sami,­seveda­ob­pomoči­naših­animatorjev­(bratov),­nekateri­pa­so­to­noč­prenočili­v­bivaku.

V­okviru­tabora­smo­imeli­kateheze,­kjer­smo­se­pogovarjali­o­svetnikih­in­Bogu.­Naš­Luka­je­bil­najbolj­aktiven,­kajti­imel­je­ogromno­vpra-šanj­o­omenjeni­temi.­Veliko­smo­se­pogovarjali,­družili­in­spoznavali­med­seboj.

En­dan­smo­preživeli­na­raftingu­po­Kolpi,­kar­je­bila­za­vse­čudovita­in­enkratna­izkušnja.­Čeprav­je­bila­Kolpa­mrzla,­smo­se­vseeno­vrgli­vanjo­in­uživali­v­kopanju.

Zanimiv­ je­bil­ tudi­večer,­oziroma­večerja­ob­ognju,­na­katerem­smo­pekli­kruh,­meso­in­zelenjavo.­Pozabili­nismo­niti­na­ šport,­ saj­sta­bila­nogomet­ in­hokej­ skoraj­vsak­dan­na­urniku.­Prav­tako­pa­sta­nas­vseskozi­spremljala­molitev­in­sveta­maša.­Mirno­lahko­zapišem,­da­je­bil­ministrantski­tabor­prečudovit­in­kolikor­vem,­se­tudi­ostali­udeleženci­strinjajo­z­menoj.­

Želim­si,­da­bi­tudi­v­prihodnje­imeli­mini-stranti­možnost­doživeti­nekaj­podobnega­ali­še­boljšega,­saj­bi­se­tabora­z­veseljem­udeležil­še­enkrat,­kajti­vsi­smo­se­domov­vrnili­nekoliko­bogatejši­v­sebi.

Patrick Krašna

Love = ljubezen na ADAM-u 2012Nekoč,­pred­davnimi­časi,­se­je­za­devetimi­

hribi­in­devetimi­dolinami­in­za­neskončno­reko­začela­lepa­tedenska­zgodba,­ki­se­ponavlja­leto­

2726

so­policisti­ali­pa­pripadniki­srbskih­paravo-jaških­milic­takrat­brutalno­napadli­župnika­in­sestro­usmiljenko,­ter­ju­verjetno­še­napol­živa,­zažgali.­Na­tem­mestu­smo­se­zaustavili­v­molitvi.­V­nedeljo­ smo­obiskali­ Jajce,­pri­župnijski­maši­so­se­poslovili­od­štirih­bratov­frančiškanov,­ki­so­prestavljeni­v­druge­samo-stane,­po­maši­so­slovo­podkrepili­še­z­rakijo­za­vse,­pri­darovanju­pa­smo­se­čudili­nad­moža-karji,­ki­so­pobirali­miloščino­v­več­hodih­z­več­vrečkami,­na­eni­je­pisalo­za­mise,­za­pokojne,­za­crkvu,­za­Gospu,­za­kruh­sv.­Ante.­Pot­nas­je­vodila­na­naše­lansko­gradbišče,­kjer­družina­Poplašen­z­več­invalidnimi­brati­že­živi­v­sicer­nedokončani­hiši.­Za­to­družino­so­dijaki­iz­lanske­akcije­celo­leto­zbirali­denar­na­ŠGV­na­različne­načine­…­z­dobrodelnimi­koncerti,­Miklavževanjem,­ postno­ akcijo…­Večino­vsote­so­izročili­tej­družini,­del­pa­Josipovi,­ki­nima­niti­priključka­vode.­

V­torek­popoldne­smo­prispeli­v­Sarajevo,­kjer­smo­zaradi­nogometa­pričakovali­težave.­Že­po­ radiu­ smo­ slišali­ za­ pretep­ v­ centru­mesta.­To­ je­ bila­novica­dneva.­Naš­kombi­so­napadli­ takoj­ob­prihodu­v­mesto,­kljub­velikemu­napisu­Karitas­na­prednjem­steklu­in­na­majicah.­Hvala­Bogu­ni­bilo­nič­hujšega,­razgreteže­smo­hitro­umirili,­vsekakor­pa­se­je­kasneje­habit­izkazal­za­bolj­prepoznavno­zna-

menje­kot­pa­znak­humanitarne­organizacije.­Prespali­ smo­v­ frančiškanskem­bogoslovju­blizu­Dobrinje,­ki­je­tudi­bilo­med­vojno­opu-stošeno.­Naslednji­dan­smo­se­prek­Mostarja­podali­v­Dubrovnik,­k­našim­bratom­Ivanu,­Stanku­in­Marjanu,­kjer­smo­preživeli­nekaj­dni­ob­morju,­šahu,­nogometu….

br. Gregor Rehar

1. Evropski kongres FSR in FRAMEDuc­ in­altum,­ali­po­naše­odrini­na­glo-

boko,­je­evangelijsko­naročilo­in­tudi­geslo­1.­evropskega­kongresa­FSR­in­FRAMA,­ki­je­bil­od­9.­–­15.­julija­v­francoskem­Lisieuxu.­In­tako­sta­tudi­slovenska­FRAMA­in­FSR­v­nedeljo­odrinila.­Nismo­sicer­odrinili­na­globoko,­smo­pa­odrinili­na­dolgo­pot­proti­Franciji.­

Po­ dvajsetih­ urah­ vožnje,­ spoznavanja­obcestnih­počivališč­ (z­ vsemi­klopcami,­na­katerih­lahko­večerjaš­ali­pa­zajtrkuješ),­obču-dovanja­narave­in­(nenačrtovanega)­kratkega­izleta­skozi­Pariz,­smo­prispeli­v­občutno­hla-dnejšo­Normandijo­(lahko­nam­zavidate­18°C­),­natančneje­v­Lisieux.­Sprejeli­so­nas­prijazni­Francozi­in­nam­pokazali­naša­bivališča­–­za­FSR­klasične­sobe,­za­FRAMO­klasično­frama-

Pri kapucinih dogajaPrve zaobljube novincev Marka in Boštjana

V­soboto,­1.­septembra­2012­je­bil­za­našo­provinco­pomemben­trenutek,­saj­sta­dva­naša­novinca,­Marko­in­Boštjan­naredila­svoje­prve­redovne­zaobljube.

Sv.­Frančišek­ je­ rekel:­ »Gospod­mi­ je­dal­brate!«­in­to­ob­novih­zaobljubah­na­poseben­način­izkušamo­­bratje­tudi­danes.

Marko­ in­Boštjan­sta­se­na­zaobljube­pri-pravljala­eno­leto­v­noviciatu­v­Santarcangelu­v­ Italiji,­kjer­ sta­bila­ skupaj­z­brati­ iz­drugih­provinc,­vseh­skupaj­je­bilo­7.

br. Štefan Kožuh – generalni vikar kapucinskega reda

Na­ 84.­ generalnem­kapitlju­ reda­manj-ših­ bratov­ kapuci-nov­ v­ Rimu­ je­ bil­31.­8.­2012­br.­Štefan­Kožuh­ izvoljen­ za­generalnega­ vikarja­reda­manjših­bratov­kapucinov.­General-nega­vikarja­so­izvo-lili­izmed­generalnih­

definitorjev.­Genearlni­vikar­v­primeru­odso-tnosti­ali­zadržanosti­nadomešča­generalnega­ministra.

Generalni­definitorji­pa­ so­ svetovalci­ ge-neralnega­ministra­ za­ves­ red,­dodeljeno­pa­jim­je­področje­ene­ali­več­konferenc,­v­katere­je­razdeljen­naš­red.­Že­do­sedaj­ je­br.­Štefan­opravljal­funkcijo­predsednika­konference­CE-COC,­kateri­skupaj­z­vzhodno­Evropo­pripada­tudi­Slovenija.

Slovenski­bratje­kapucini­mu­čestitamo­in­mu­želimo­veliko­blagoslova­pri­služenju­vsemu­redu,­ki­ga­je­sprejel!.

br. Matej Nastran

Delovni tabor v Bosni17.­parov­rok­je­od­17.­–­28.­julija­veliko­

mahalo.­Nismo­bili­vedno­usklajeni,­a­cilj­je­bil­jasen­–­pomagati­ljudem­v­stiski.­V­nedeljo­so­roke­nakladale­vozila,­potrjevala­nova­spo-znanstva.­Po­prihodu­v­Bosno­je­bilo­mahanja­obilo,­ ne­ toliko­ zaradi­ vročine,­ kot­ zaradi­obilice­dela.­Iz­rok­v­roke­so­potovale­opeke,­dvigovale­so­težke­lopate,­samokolnice,­žlice­polne­malte,­si­občasno­obrisale­pot­z­obraza­in­ se­venomer­ srečevale­ z­drugimi­dobrimi­rokami,­ki­so­dajale­ali­pa­prejemale.­Vsi­smo­tako­prejemali­kot­dajali!­Zakaj­je­šlo?­

Med­17.­in­28.­julijem­sem­se­skupaj­z­16­člansko­ odpravo­prostovoljcev­Karitasa­ in­dijakov­ ter­ profesorjev­ Škofijske­ gimnazije­Vipava­nahajal­na­delovnem­taboru­v­Bosni­in­kasneje­na­oddihu­pri­naših­bratih­v­Du-brovniku.­Po­prihodu­v­Banja­Luko­smo­pet­dni­delali­na­treh­različnih­lokacijah­v­Presna-čah,­kjer­smo­zidali­notranje­zidove,­v­samem­mestu­najnujnejša­pleskarska­dela­v­velikem­stanovanju,­ glavno­gradbišče­pa­ je­bilo­pol­ure­vožnje­ven­iz­mesta,­v­zaselku­Šumari­pri­Mišin­Kanu,­ in­ sicer­ gradnja­ stanovanjske­hiše­gospodu­Josipu­in­njegovi­družini.­Dela­sta­poleg­domačih­mojstrov­vodila­dva­naša­primorska­zidarja.­En­večer­smo­se­odpravili­v­presnačko­župnijsko­cerkev,­ki­stoji­na­mestu­požgane­in­porušene­med­vojno.­V­župnišču­

2928

neje­s­kardinalom­Schönbornom.­Večerni­pro-gram­je­bil­podobno­kot­prejšnji­dan­posvečen­slavljenju,­ki­so­ga­tokrat­pripravili­domačini­ob­pomoči­prostovoljcev­iz­različnih­držav.

Za­razliko­od­četrtka­(pa­tudi­ostalih­dni),­ko­smo­večkrat­čutili­potrebo­po­gibanju,­pre-mikanju­…­čemerkoli,­kar­ne­bi­bilo­sedenje­v­veliki­dvorani­oz.­katerikoli­dvorani,­smo­se­v­petek­odpeljali­na­izlet.­Tudi­tokrat­sicer­ni­šlo­brez­sedenja,­saj­je­vožnja­trajala­približno­2­uri,­a­na­koncu­nas­je­le­čakal­kar­dolg­pohod­po­pesku,­blatu­in­tudi­vodi­do­hribčka/otoka­Mont­St.­Michel.­Popoldne­ smo­preživeli­ v­

odkrivanju­strmih­uličic­ter­razgledov­pa­tudi­ob­sv.­maši­in­petih­večernicah­(v­francoščini,­seveda).

V­ soboto­ smo­ se­ spet­ razdelili.­ FRAMA­posebej,­ FSR­posebej­ in­ duhovni­ asistenti­posebej.­ Pri­ FRAMI­ smo­ se­ pogovarjali­ o­sklepih­generalnega­kapitlja,­ki­ je­ lani­pote-kal­v­Braziliji­ter­razmišljali,­katera­sporočila­oz.­ smernice­ želimo­dati­na­ tem­kongresu.­Največ­idej­je­bilo­o­povezovanju­FRAME­in­FSRja­na­ lokalni­ ravni­ ter­povezovanju­raz-ličnih­nacionalnih­bratstev­FRAME­znotraj­Evrope­(izmenjavi­idej,­gradiv­…),­zato­smo­se­na­koncu­odločili­in­izbrali­obe­smernici.­V­popoldanskem­času­je­sledila­procesija­do­rojstne­hiše­sv.­Terezije­deteta­Jezusovega,­med­katero­smo­eno­desetko­rožnega­venca­molili­v­slovenščini.­Primerno­zadnjemu­dnevu­našega­druženja,­ je­bil­ večer­ tokrat­ zelo­ sproščeno­obarvan,­države­smo­se­namreč­predstavile­s­svojimi­značilnimi­plesi­ in­poizkušale­zanje­navdušiti­ in­naučiti­ tudi­ostale­udeležence.­Sledil­je­še­ogled­slik­s­kongresa,­skupna­ve-černa­molitev­in­za­konec­že­tradicionalna­Mi­pensamento­eres­Tú,­Señor­(ali­po­naše­–­V­mojih­mislih­si­ le­Ti,­Gospod).­Seveda­se­je­

ško­udobje­(spanje­na­tleh­in­bujenje­ob­tušu­z­mrzlo­vodo­(od­prvega­dne­smo­sicer­že­odkrili­toplo­vodo,­tako­da­slednje­odpade)).

Kongres­se­je­začel­s­sveto­mašo­v­katedrali­sv.­Petra,­po­večerji­pa­je­sledil­tradicionalni­festival­ (skoraj)­ vseh­narodov.­ Slovenci­ še­čakamo­na­svojih­pet­minut­J.

Torek­ je­ bil­ namenjen­ podrobnejšemu­spoznavanju­bratstev­FSRja­ in­FRAME,­ saj­se­ je­ vsako­ bratstvo­ predstavilo­ s­ kratkim­videom­ali­PowerPoint­predstavitvijo.­Tako­smo­si­lahko­ustvarili­predstavo,­kako­živijo­in­delujejo­ostala­evropska­bratstva.

V­Lisieuxu­se­je­rodila­sv.­Terezija­Deteta­Jezusa,­zato­je­samo­mesto­zelo­povezano­s­to­svetnico.­Tudi­mi­smo­si­ogledali­nekaj­krajev,­kjer­je­sv.­Terezija­živela.­V­torek­smo­obiskali­baziliko­ sv.­Terezije,­ kjer­ smo­ imeli­ tudi­ sv.­mašo.­Dan­smo­zaključili­z­ogledom­muzikla­o­sv.­Frančišku.

V­ sredo­ je­bila­najprej­ kratka­predstavi-tev­FRAME­in­FSRja­ (no,­ ta­predstavitev­ je­bila­nekoliko­daljša).­Po­predavanju­pa­smo­se­razdelili­v­manjše­skupine­v­katerih­se­ je­

debatiralo­o­različnih­temah:­FRAMA,­nav-zočnost­v­socialnem­in­političnem­življenju,­družina­ter­formacija.­Delo­po­skupinah­se­je­nadaljevalo­tudi­v­popoldanskem­času­in­se­zaključilo­s­plenumom.­Večer­je­bil­namenjen­slavljenju­in­molitvi,­ki­so­ju­pripravili­framaši­iz­Litve­in­Hrvaške.­Posebej­se­nama­je­vtisnil­v­spomin­del­molitve,­kjer­smo­vsi­skupaj­pri-žgali­svečke­in­zapeli­pesem­Res­velik­si­Bog,­ob­zaključku­programa­pa­je­sledil­še­blagoslov­vsakega­posameznika.

V­ četrtek­ smo­kar­ precejšnji­ del­ dneva­svoje­oči­upirali­v­platno,­saj­smo­bili­preko­videokonference­povezani­z­Dunajem,­natanč-

3130

Pier Giorgio Frassati»Sprašuješ me, če sem vesel, kako ne? Dokler

mi bo vera dajala moč, bom vedno vesel! Kato-ličan ne more drugače, kot da je vesel … Cilj za katerega smo bili ustvarjeni, nam kaže pot, ki ni žalostna pot, pa čeprav bi bila posejana z mnogimi trni; ta pot je sreča tudi v bolečinah.«

V­letošnji­poslanici­mladim,­ki­nosi­naslov­Veselite­se­v­Gospodu,­je­papež­Benedikt­XVI.­uporabil­zgornje­besede­blaženega­Piera­Giorgia­Frassatija,­ki­jih­je­ta­zapisal­svoji­sestri.­

Že­iz­zgornjega­se­lahko­razbere,­da­so­ga­pri-jatelji­upravičeno­imenovali­»eksplozija­radosti«.­Janez­Pavel­II.­pa­ga­je­na­dan­razglasitve­za­bla-ženega­20.­maja­1990­označil­za­moža­blagrov.

Rodil­se­je­leta­1901­v­Torinu­v­Italiji.­Nje-gova­družina­ je­bila­premožna,­njegov­oče­ je­bil­takrat­lastnik­časopisa­La­Stampe,­hkrati­pa­je­opravljal­funkcijo­senatorja.­Osnovno­šolo­je­obiskoval­pri­jezuitih­in­pri­njih­je­tudi­dobil­za­tiste­dni­redko­dovoljenje,­ki­mu­je­omogočilo­dnevno­prejemanje­obhajila.­ Iz­ tistega­časa­ je­kar­nekaj­zgodb­o­njegovi­dobrodelnosti­–­tako­je­dal­fantiču,­ki­ga­prosil,­podaril­svoje­čevlje­ali­kako­je­moral­pešačiti­domov,­ker­je­denar­za­vozovnico­za­vlak­nekomu­podaril.

Ob­diplomi­(študiral­je­strojništvo)­mu­je­oče­v­dar­ponudil­avto­ali­primerljivo­vsoto­denarja.­Pier­je­izbral­denar­in­s­to­vsoto­starejši­ženi,­ki­so­jo­prisilno­izselili,­plačeval­najemnino,­inva-lidu­je­priskrbel­posteljo­ter­vzdrževal­tri­otroke­žalujoče­vdove.­

Poleg­dobrodelnosti­se­je­udejstvoval­tudi­v­družbenem­življenju.­Pridružil­se­je­Katoliškemu­študentskemu­združenju,­politični­organizaciji,­ki­si­je­prizadevala­za­širjenje­krščanskega­nauka.­Veliko­časa­ je­posvetil­ustanovitvi­katoliškega­dnevnega­časopisa­Momento,­ki­je­bil­osnovan­na­ socialno­ -­ ekonomskih­načelih­okrožnice­

papeža­Leona­XII,­Rerum­Novarum.­

Pier­ Giorgio­je­bil­postavna­in­močna­osebnost.­Ljubil­ je­ šport,­oboževal­ poho-dništvo, ­ jaha-nje,­ smučanje­ in­gorsko­ plezanje.­Predvsem­ pa­ je­bil­pristen,­kar­ je­mnoge­pritegnilo.­

Leta­ 1922­ se­je­ Pier­ pridružil­ Tretjemu,­ svetnemu­­ redu­dominikancev­ in­ si­ izbral­ ime­Girolamo,­po­njegovem­junaku,­dominikanskemu­pridigarju­in­reformatorju.­

Ob­ koncu­ junija­ 1925­ je­ doživel­ napad­poliomielitisa­ (virusno­obolenje,­ki­prizadene­živčni­sistem),­ki­se­ga­je­po­mnenju­zdravnikov­nalezel­pri­katerem­od­bolnikov,­ki­jih­je­negoval.­Zdravljenje­ni­bilo­več­mogoče,­saj­je­bolezen­že­napredovala.­Na­večer­svoje­smrti­je­njegova­skrb­veljala­bolnim,­s­paralizirano­roko­je­sčečkal­sporočilo,­v­katerem­naroča­prijatelju,­naj­ne­pozabi­prinesti­zdravila­za­Conversia,­mladega­moža,­ki­mu­je­sicer­Pier­Giorgio­pomagal.­Na-slednje­jutro,­4.­julija­1925,­je­umrl,­star­24­let.­Ko­je­novica­o­njegovi­smrti­zaokrožila­po­mestu­so­ulice­napolnili­tisoči­žalujočih,­večina­med­njimi­prav­ tistih,­ki­ jim­ je­Pier­nesebično­pomagal.­Pierovi­starši,­ki­se­jim­o­sinovi­dobrodelnosti­ni­niti­sanjalo,­so­bili­nad­množico,­ki­je­zapolnila­njihovo­posestvo­na­dan­pogreba,­osupli.

Postopek­ za­ kanonizacijo­ so­ odprli­ leta­1932­in­20.­maja­1990­ga­je­na­trgu­Sv.­Petra­za­blaženega­razglasili­pokojni­papež­Janez­Pavel­II.­Njegove­posmrtne­ostanke­so­leta­1981­našli­nedotaknjene­ter­jih­iz­družinske­grobnice­pre-nesli­v­Torinsko­katedralo.

Fani Pečar

zabava,­vsaj­med­člani­FRAME,­nadaljevala­še­po­ zaključku­uradnega­programa,­ zadnji­večer­je­pač­bilo­treba­izkoristiti.

Nedeljsko­jutro­se­je­začelo­zelo­delovno,­do­osmih­je­bilo­namreč­treba­pospraviti­našo­hišo,­ki­nam­je­nudila­varno­zavetje­v­prejšnjih­dneh­in­je­na­nek­način­postala­tudi­naš­dom.­Po­dokaj­poznem­zajtrku­je­sledil­še­zadnji­ple-num,­kjer­s(m)o­udeleženci­strnili­svoje­vtise,­doživetja,­ spoznanja.­Opogumila­ se­ je­ tudi­naša­Dorica­in­v­imenu­slovenske­delegacije­povedala­nekaj­ spodbudnih­misli.­ Sledila­ je­zaključna­sveta­maša,­ki­je­potekala­v­baziliki­sv.­Terezije,­bila­pa­je­nekaj­posebnega,­saj­je­bila­posvečena­Luisu­in­Zelli­Martin,­staršema­sv.­Terezije,­ ki­ sta­ godovala­v­ tistem­ tednu.­Seveda­je­bila­temu­tudi­primerno­dolga.­

Po­kosilu­se­je­bilo­treba­počasi­posloviti­od­Lisieuxa,­vseh­starih­in­novih­prijateljev­iz­različnih­držav­ter­sesti­v­dober­(in­predvsem)­star­kombi.­In­čeprav­Nejc­Zaplotnik­pravi,­da­je­pot­pomembnejša­od­cilja,­je­bil­po­šestin-dvajsetih­urah­vožnje­tudi­cilj­zelo­dobrodošel­in­zaželjen.

Kaj­lahko­rečeva­ob­zaključku­tega­kongre-sa?­Domov­sva­prišli­polni­novih­vtisov,­lepih­doživetij­ ter­ obnovljenih­ oziroma­na­novo­stkanih­prijateljstev.­Resnično­ sva­ začutili,­kaj­pomeni,­da­imaš­brata­oz.­sestro­v­FRAMI­in­FSR-ju,­pa­naj­bo­to­v­Sloveniji­ali­kjerkoli­drugje­po­Evropi.­Spoznali­sva,­kako­dragoce-no­je­druženje­med­mladimi­in­starejšimi­in­kako­bogatimo­drug­drugega.­In­nenazadnje­…­se­že­veseliva­naslednjega­kongresa,­ki­bo­v­Bosni­in­Hercegovini.

Zdenka Pišek in Helena Rebek

Oratorij pri sv. Jožefu na StudencihV­zadnjem­ tednu­ avgusta­ je­na­dvorišču­

župnije­Sv.­Jožefa­na­Studencih­potekal­Oratorij­2012,­z­geslom:­»Grem­jaz!«­Prijavilo­se­je­veliko­studenških­otrok,­starih­od­6­pa­do­12­let.­Letos­

se­nam­je­pridružil­tudi­do­sedaj­najmlajši­član­Oratorija,­4­leta­stari­Jon­–­mlajši­bratec­ene­od­prijavljenih­punc.­Po­prijaznosti­in­pripravljeno-sti­za­sodelovanje­ni­čisto­nič­zaostajal­za­drugi-mi.­Je­bil­pa­dodatek­razlog,­da­so­se­animatorji­še­bolj­potrudili,­ko­so­skrbeli­za­vsakodnevni­program­in­varnost.

Na­Oratoriju­so­otroci­skozi­zabaven­in­pou-čen­način­spoznali­sestro­Marijo­Dominiko,­ki­je­bila­glavna­oseba­letošnjega­programa.­Vsak­dan­so­animatorji­uprizorili­del­predstave­o­Mariji­Dominiki,­ki­je­zbujala­zanimanje­pri­otrocih.­Veliko­smo­se­pogovarjali­o­sloganu­»Grem­jaz!«.­Kaj­to­pomeni?­Grem­jaz?­Grem­jaz­pospravit­sobo!­Grem­jaz­pogledat,­kaj­se­dogaja!­Grem­jaz­pomagat­sošolcu!­Teden­je­minil­v­iskanju­različnih­načinov,­kjer­ lahko­uporabljamo­ ta­stavek.­Pa­veliko­smo­molili.

Imeli­ smo­ tudi­delavnice,­kjer­ so­ si­ lahko­otroci­poslikali­svojo­majico­z­najljubšim­juna-kom­iz­ risanke­ in­ s­ tem­podpirali­ustvarjanje­in­ 'umetnost'.­Veliko­ smo­se­ igrali­ in­ seveda­najboljši­ del­Oratorija:­ šli­ smo­ se­ kopat­ na­Mariborski­Otok,­kjer­smo­od­ranega­jutra­pa­do­popoldneva­na­polno­uživali­ in­na­koncu­vsi­ utrujeni­ pripešačili­ nazaj­ na­ Studence. Vtisi­so­pozitivni,­ tako­kot­vsako­leto.­Očitno­smo­bili­dobri­animatorji,­a­ne?

Maja Budja

3332

Novi svetniki

Da le delo ne ugasne duha molitve in pobožnosti

V oktobru, ko se še posebej spominjamo sv. Frančiška in glede na temo pričujoče številke Frančiškovega prijatelja, bi rada z vami podelila odlomek iz knjige Naš brat Frančišek, v katerem br. Ignacio Larrañaga, ustanovitelj Delavnic molitve in življenja, opisuje, kakšen odnos so imeli do dela prvi Frančiškovi bratje in tudi sam Frančišek. Takole piše:

»Življenje­brata­Egidija­je­značilen­primer,­kako­so­delovali­prvi­Frančiškovi­bratje.­Nekaj­let­pozneje­najdemo­Egidija­v­Fabrianu,­kako­se­ukvarja­z­izdelavo­pohištva,­pletenjem­košar­in­drugih­pripravkov­iz­vrbovega­šibja.­Potem­je­ svoje­blago­odnesel­na­ trg­ in­ga­prodal,­ a­kot­kupnino­ni­dobil­denarja,­ampak­hrano­in­oblačila­zase­in­za­svojega­tovariša.­S­tem­delom­je­mogel­nabaviti­oblačila­za­mnoge­brate.­Ko­je­živel­v­Rimu­je­vsako­jutro­po­maši­odšel­v­gozd­in­od­tam­se­je­vrnil­s­kupom­drv­na­ramenih,­ki­jih­je­potem­prodal­na­trgu.­V­času­trgatve­je­pobiral­grozdje­in­ga­je­v­stiskalnici­tlačil­z­no-gami.­Vsako­jutro­je­šel­na­trg,­kjer­so­najemali­delavce­za­tisti­dan.

Nekega­dne­je­neki­lastnik­hotel­najeti­delavce­za­pobiranje­orehov.­Nikogar­ni­našel,­ker­so­bila­dre-vesa­zelo­visoka­in­posest­je­bila­zelo­daleč­od­mesta.

-Jaz­bom­šel-­je­rekel­Egidij­sam­pri­sebi­–­če­mi­v­zameno­z­orehi­plačaš­ceno­mojega­dela.­Ko­je­Egidij­prišel­do­posesti,­je­napravil­znamenje­križa­in­ves­dan­plezal­po­velikih­drevesih.­Kot­plačilo­so­mu­dali­toliko­orehov,­da­jih­ni­mogel­spraviti­v­vrečo.­Slekel­je­tuniko,­zvezal­rokave­in­kapuco­in­naredil­iz­nje­veliko­torbo.­Napolnil­jo­je­z­orehi­in­odnesel­domov.­Del­orehov­pa­je­po­poti­razdeli­tudi­med­uboge.

V­času­žetve­je­šel­na­deželo­in­paberkoval­klasje.­Če­mu­je­kak­kmet­podaril­snop,­ga­je­zavrnil­z­besedami:­-Nimam­kašče,­da­bi­mogel­spraviti­žito.

Ko­je­prišel­v­kakšno­vas­ali­mesto,­ je­bila­njegova­prva­skrb­vedno­ta,­da­si­je­našel­delo­z­dnevnim­plačilom.­Toda­veliko­časa­je­namenil­tudi­molitvi.­Pri­delu­je­vedno­kazal­zadovoljstvo­in­predano­sposobnost.

Drugi­bratje­ so­počeli­ enako­ in­njihov­ži-vljenjski­slog­je­bi­podoben­kakor­prva­leta.­Naj-demo­jih,­kako­se­posvečajo­skrbi­za­gobavce.­To­je­bila­ena­od­najpogostejših,­če­ne­celo­najbolj­običajnih­zaposlitev.­Frančišek­jim­je­dovolil,­da­imajo­orodja,­potrebna­za­vsako­delo.

Prva­leta­so­se­bratje­ukvarjali­z­najrazličnej-šimi­dejavnostmi,­glede­na­obdobja­in­kraje:­od­studencev­so­k­zaselkom­nosili­vodo.­V­gozdovih­so­sekali­les­za­obdelavo­in­za­drva.­Ukvarjali­so­se­s­pokopi,­še­posebej­v­obdobjih­epidemij.­Iz-delovali­so­čevlje,­pletli­košare,­polirali­pohištvo.­Glede­na­letni­čas­so­pomagali­kmetom­pri­žetvi,­obiranju­ sadja,­oliv,­orehov,­ in­grozdja­ in­kot­mezdo­so­dobili­del­pridelka,­ki­so­ga­pomagali­pobrat.­Pozneje­in­v­drugih­pokrajinah­so­se­po-mešali­med­ribiče­in­mornarje­in­so­uporabljali­težka­vesla­in­ribiške­mreže­ali­pa­so­bili­sprejeti­v­kuhinje­fevdalnih­gospodov­kot­kuharji.

Frančišek­je­globoko­spoštoval­osebne­oko-liščine­in­sposobnosti.­Popolnoma­jim­je­puščal­svobodo­glede­ur­ali­načina­dela,­pri­tem­pa­jih­je­ spominjal­na­en­sam­pogoj:­»Da le delo ne ugasne duha molitve in pobožnosti.«

Delavnice molitve in življenja

Odločiti se…Pisma članov molitvene naveze so bila spi-

sana na zadnjem srečanju v Kančevcih. Svoje delo so usmerili v pisma in s tem poskušajo deliti svoje misli in spodbude vsem, ki se odločajo. Saj odločitev sama je lahko težko in neprecenljivo delo. Takole pišejo.

Za­tiste,­ki­se­odločajo­za­družino.­Svetu-jem,­da­naj­veliko­molijo­in­zopet­molijo­in­naj­ponižno­sprejmejo­tudi­nasvete­starejših.­Ne­nasedajte­prehitro­tudi­lepim­govoricam,­tudi,­če­je­prišel­»sam­svetnik­iz­nebes«.­Ve-rujte­svoji­iskrenosti­in­sebi.­Predvsem­pa­se­posvetujte­z­Bogom.­Prepustite­se­Božji­volji,­saj­bo­prav­v­tem­prišlo­gotovo­prav­to,­kar­je­najboljše­za­vas.­

Še­za­tiste,­ki­se­odločajo­za­poklice.­Izberi­si­tisto,­kar­je­dano­od­Boga,­kar­delaš­z­ve-seljem,­to­bo­gotovo­zate­najboljše.­To­pa­bo­prinašalo­srečo­tebi­in­vsem,­ki­so­ob­tebi.­In­tako­boš­na­dobri­poti­izpolnitve­poslanstva.

Jožica­iz­Ajdovščine

Odločitev­za­zakon.­Vajina­ljubezen­je­tako­vzcvetela­in­dozorela,­da­sta­se­odločila­za­sveti­zakon.­To­bo­za­vaju­velika­prelomnica,­kajti­čaka­vaju­odgovornost­za­vajino­družino,­ki­si­jo­bosta­z­ljubeznijo­ustvarila.­Prišli­bodo­otroci,­ ki­ se­ jih­bosta­veselila­ in­ ljubila.­Pri­vzgoji­otrok­bosta­morala­složno­sodelovati.­Razdajati­ bosta­morala­duhovno­ in­ telesno­

hrano,­da­bodo­odrasli­v­dobre­in­poštene­lju-di.­Vajina­skrb­je,­da­bo­molitev­v­vaši­družini­na­pravem­mestu.­Želim­vama­obilo­Božjega­blagoslova­in­sreče­v­zakonu.

Lojzka iz Ljubljane

Dragi­moj­prijatelj­in­prijateljica,­starejši­ali­še­otrok,­tvoj­čas­v­Bogu­je­radost.­Izbereš­tisto­si,­kar­sta­ti­oče­in­mati­z­Bogom­dala­v­zibelko.­V­življenju,­ko­se­ prebujaš­ v­raznih­življenj-skih­situacijah,­te­ vest­ gotovo­opozori,­ pri-sluhni­ji­dobro,­o­ tem­premisli­v­ katero­ smer­te­vodi­pot,­da­ne­zapraviš­si­smisla­svojega­življenja.­Odprtih­je­več­poti,­izberi­si­tisto,­kar­ti­v­duši­najbolj­leži,­pa­četudi­nastavljene­so­ti­pasti,­ker­Bog­jih­lahko­odstrani,­če­se­mu­predamo­mi.

Sedanja­ situacija­ v­ svetu­ je­pač­ taka,­da­duhovnost­peša­in­se­izgublja­v­nič­vrednih­se­stvareh.­Zato­vsak­na­sebe­mora­paziti,­da­njegova­pot­pravilna­bo,­tako,­da­za­sebe­in­za­druge­bi­bil­luč­v­temi.­Obstaja­več­duhovnih­poklicev.­Duhovnik,­redovnik,­redovnica,­to­za­ samske­ je­ ljudi.­ Izbereš­pa­ si­ lahko­ tudi­laiški­ stan,­ da­ postaneš­ del­ Frančiškovega­tretjega­reda.­

Ko­jaz­premišljujem­svete­duhovne­poklice,­se­mi­zdi­to­večji­čudež,­če­se­kdo­odloči­za­ta­korak,­kot,­da­kdo­vstane­ iz­ invalidskega­vozička.

Boris iz Planine

Kdor se še želi pridružiti Molitveni navezi za dobre družine in duhovne poklice, naj na Slovensko kapucinsko provinco, Mekinčeva 3, 1119 Ljubljana sporoči: ime in priimek, če želi prejemati Frančiškovega prijatelja in imeti druge stike z nami, tudi naslov, telefonsko številko, elektronski naslov.

3534

Molitvena naveza

Ko­se­je­leta­2000­vrnil­iz­podeželja­nazaj­v­Dublin,­je­brat­znova­poprijel­za­delo­z­brati­in­sestrami­v­stiski.­Opisal­je­nove­revne­–­to­so­tisti,­ki­so­že­izgubili­delo­in­tiste,­ki­so­tik­pred­tem,­da­ga­bodo.­»Danes­zjutraj­sem­imel­že­ob­šestih­zjutraj­obiskovalca­na­vratih.­Živi­kar­daleč­proč.­Na­pot­k­nam­se­je­odpravil­tako­zgodaj,­ker­je­želel­preskrbeti­hrano­za­svoje­otroke,­preden­le­ti­gredo­v­šolo.­Ko­so­otroci­odšli­v­šolo,­je­njega­samega­čakala­pot­v­bolnišnico,­je­namreč­dializni­bolnik.­Tako­sedaj­storijo­stvari!«.­

Dodal­ je,­ da­ v­ zadnjih­ letih­ je­doživlja­hud­ porast­ revščine­ na­ pragu­ njihovega­centra­v­severnem­delu­mesta.­Hrana,­ki­jo­dajejo­lačnim,­je­dana­ljudem­iz­vseh­pokra-jin­in­ljudem­različnih­življenjskih­poti.­To­niso­več­samo­brezdomci,­ki­bi­potrebovali­ali­ samo­ izkoriščali­ tak­način­ ljubezni­ do­bližnjega.­

»Če­srečaš­koga,­ki­je­v­težavah,­mu­lahko­svetuješ,­da­pride­na­Bow­Street­in­potrudili­se­bomo,­da­mu­pomagamo­ven­iz­njih.­Dali­jim­bomo­hrano,­oprali­si­bodo­lahko­oblačila,­na­voljo­so­jim­vse­vrste­medicinske­pomoči,­tudi­pediker­in­optik.­Z­njimi­bo­govoril­tudi­socialni­delavec«,­brez­ovinkarjenja­vabi­do-brodelni­ brat.­ »Skušamo­pomagati­ čim­več­ljudem,­kolikor­je­le­mogoče.­Nudimo­zajtrk­in­popoldansko­večerjo.­Hrana­je­dobra­in­je­prilagojena,­da­po­okusu­ zadovolji­ čim­več­ljudi.«­

Njegovo­zlato­pravilo­je,­da­obiskovalcev­ničesar­ne­ sprašuje­ in­ sprejme­vsakogar­ in­rešuje­njegovo­ stisko­ z­največjim­ spoštova-njem­in­dostojanstvom,­kolikor­je­le­mogoče.­Za­božič­2006­so­razdelili­400­paketov­hrane.­A­ sedaj­dnevno­ skrbijo­ za­približno­ trikrat­več­ljudi.

Brat­ razloži,­ da­nekdanji­ srednji­ razred­sedaj­živi­pod­pragom­revščine­in­potrebuje­pomoč­ustanov,­kot­jo­vodi­sam.

Leta­2009­je­brat­Kevin­Crowley­prejel­ča-stno­članstvo­Kraljeve­družbe­Dublin­(RDS)­za­njegov­prispevek­ in­ zavzetost­ za­ lajšanje­stiske,­ki­ so­ jo­utrpeli­brezdomci.­Center­ je­postal­jedro­za­revne­v­Dublinu,­in­za­tiste,­ki­se­znajdejo­v­težavah­v­teh­časih­recesije.­Jedro,­ki­seva­iz­skromnih­začetkov­leta­1970.­Zdaj­je­bistven­del­življenja­ljudi­na­ulicah­v­Dublinu­in­izven­njega.­Zagotavlja­podporni­sistem­za­izobčene­in­obrobne­v­mestu.­

Brata­Kevina­lahko­dnevno­srečate­zunaj­na­ulici­Friary­Bow,­ko­klepeta­in­se­smehlja­s­ tistimi,­ki­ so­ žal­ v­ stiski.­V­kapucinskem­dnevnem­centru­ni­bil­nikoli­nihče­zavrnjen.­Zaradi­ tega­ se­ ljudje­množično­ zgrinjajo­k­njegovim­ vratom.­Centru­ pomaga­mnogo­prostovoljcev.­»Tako­kot­se­je­zaradi­recesije­povečalo­ število­ tistih,­ ki­ našo­pomoč­po-trebujejo,­ se­ je­ povečalo­ tudi­ število­ tistih,­ki­so­se­prostovoljno­odločili­za­delo­tukaj!­Bili­smo­priče­velikega­duha­velikodušnosti.­Imamo­mladeniča­ iz­ Falcarragha,­ ki­ se­ je­prostovoljno­ javil,­ da­nam­v­ tem­ trenutku­pomaga,­»je­dejal.

Poslanstvo­ centra­ Bow­ Street­ se­ glasi:­»Po­navdihu­ svetega­Frančiška­Asiškega­ v­kapucinskem­dnevnem­Centru­ izrekamo­dobrodošlico­ljudem,­ki­potrebujejo­pomoč­v­hrani,­ki­nimajo­doma­ali­pa­so­socialno­izključeni.­V­ spoštovanju­njihovega­dosto-janstva­nudimo­skrbno­in­celovito­pastoralno­oskrbo,­ ki­ je­ brez­ obsojanja­ in­prilagojena­njihovim­potrebam.«

Brat­Kevin­ je­ za­ svoje­delo­prejel­ že­ več­priznanj,­med­ zadnjimi­ je­ priznanje­ irske­podružnice­čilskega­vinarja­»Santa­Rita«,­ki­mu­je­podelila­priznanje­»Santa­Rita­120«­za­njegovo­služenje­bližnjim­v­stiski.­Ob­tem­je­prejel­tudi­10.000­dolarjev­za­delo­centra,­in­potovanje­v­Čile.

Po internetnem viru prevedel br. Gregor Rehar

Brat Kevin nikogar ne zavrne

Ob­sredah­dopoldne­brat­Kevin­Crowley­iz­kapucinskega­samostana­v­Bow­Street­Du-blinu­razdeli­med­1300­in­1400­paketov­hra-ne,­ter­vsak­dan­ob­treh­postreže­z­okrog­700­obroki.­Potrebni­prihajajo­iz­precej­različnih­okolij­ in­ vseh­ koncev­ države.­Kapucinski­center­je­nastal­na­pobudo­brata­Kevina­kot­odgovor­bratov­kapucinov­na­stiske­ljudi,­ki­so­trkali­na­samostanska­vrata,­iskali­pomoč­v­hrani­ali­se­stisnili­okrog­grelnikov­v­ozadju­cerkve.­

Povedali­smo­že,­da­niso­nikoli­sprejemali­denarja,­razen­če­so­ga­potrebovali­za­bolnike.­Poleg­tega,­da­so­služili­gobavcem,­so­zanje­prosi-li­miloščine,­tako­da­so­bili­gobavci­vzdrževani­z­delom­bratov.­Ko­so­novi­člani­vstopili­v­bratstvo,­se­niso­osamili­iz­svojega­starega­sveta,­kateremu­so­pripadali,­nasprotno,­svoj­nekdanji­poklic­so­pojmovali­kot­normalno­področje,­kjer­morajo­opraviti­svoj­apostolat.­Prvotni­ideal­manjšega­brata­je­bil­po­Frančiškovem­pojmovanju­ta,­da­bi­se­mogel­poklicani,­potem­ko­bi­ga­preobliko-vala­molitev­in­bratstvo,­kot­pričevalec­za­Boga­vrniti­ tja,­od­koder­ je­prišel.­Toda­Frančišek­ni­od­vseh­zahteval­teh­preizkušenj,­ampak­je­preučeval­ zmožnost­vsakega­od­njih,­meril­ je­njegove­moči­in­posameznike­vodil­k­različnim­izbiram­glede­na­osebne­sposobnosti.­

Ko­ se­ je­ vključeval­ v­ svet,­da­bi­oznanjal­evangelij,­ je­ izbral­ ročno­delo­kot­ sredstvo­za­preživljanje­in­kot­apostolat­z­osebno­navzoč-nostjo.­Normalno­je­bilo,­da­so­bratje­čez­dan­pomagali­ kmetom­pri­ delu­ in­ da­ so­ zvečer­oznanjali­Božjo­besedo­na­vaškem­trgu­svojim­delovnim­tovarišem­in­drugim­ljudem.­Po­dva­in­dva­so­hodili­po­vaseh­ in­po­mestih,­bosi,­brez­konja,­brez­denarja­ali­hrane,­brez­varstva­ali­stalnega­bivališča.

Ko­ je­nastopila­noč,­ so­ se­umaknili­h­ka-kšni­osamljeni­cerkvici,­bivališču­gobavcev­ali­drugemu­naključnemu­bivališču,­da­bi­nekaj­ur­namenili­Gospodu­in­da­bi­se­spočili.­Ob­kakšni­priložnosti­so­zaprosili­za­gostoljubje­v­samo-stanih,­čeprav­so­praviloma­našli­zatočišče­pod­stebrišči­cerkva­ali­ javnih­stavb,­v­zapuščenih­kočah,­v­jamah­in­pri­javnih­pečeh­…­tam­so­si­postlali­z­malo­slame­in­se­ulegli­na­tla.­Naslednji­dan­so­zelo­hitro­odšli­do­najbližje­cerkve,­da­bi­mogli­začeti­dan­dela­in­apostolata.«

Odlomek­je­iz­knjige­Naš­brat­Frančišek,­Ignacio­Larrañaga,­Slovenska­kapucinska­provinca,­Ljubljana­2009.­Več o DMŽ na dmz.rkc.si

Pripravila Breda Bider

3736

Brat kapucin

več­jih­je­bilo­pa­hudo­ranjenih.«­Škof­meni,­da­je­tega­kriva­politika.­Poleg­tega­je­lokalno­prebivalstvo­ skoraj­ v­ celoti­muslimansko,­kristjani­so­Kenijci­iz­drugih­delov­države,­ki­so­obravnavani­kot­tujci,­pa­čeprav­so­del­do-mačega­prebivalstva.­Škof­Paul­Darmanin,­to­sporočilo­pošilja­v­svet­s­prošnjo­in­povabilom­k­molitvi­za­mir­v­tej­državi.

Papua Nova GvinejaCerkev­v­Papui­Novi­Gvineji­je­potrebna­

»nove­evangelizacije«.Veliko­škofij­v­Papui­je­nastalo­ v­ času­ evangeliziranja.­Prebivalstvu­se­je­povečalo­dostojanstvo­in­izobrazba.­Škof­Joseph­Reichert,­brat­kapucin,­ugotavlja,­da­je­sedanje­novo,­družbeno­in­kulturno­življe-nje,­zmanjšalo­prenos­vere.­Zato­je­potrebno­poiskati­načine,­ kako­bi­ evangelij­nagovoril­otroke,­mlade­in­družine.­V­tem­času­politič-nih,­kulturnih,­socialnih­in­verskih­sprememb,­je­treba­ponovno­odkriti­poslanstvo­Cerkve.­Cerkev­ je­ postavljena­pred­ številne­ izzive,­zlasti­v­odnosu­do­mladih.­Eden­od­ključnih­področij­te­misijonske­Cerkve­je­izobraževa-nje.­Škof­Joseph­ugotavlja,­da­so­cerkvene­šole­med­najboljšimi­v­državi.­A­za­živost­Cerkve­so­potrebni­poklici,­pravi­škof,­brat­kapucin.­Cerkev­ v­ Papui­ potrebuje­ novih­ poklicev,­predvsem­pa­potrebuje­misijonarje,­ki­sadijo­seme­vere­v­to­rodovitno­zemljo­v­Papui.

Zbral­in­prevedel­br.­Jožko­Smukavec

Džakarta, IndonezijaBr.­Samuel­Ontón­Sidin,­brat­kapucin,­je­

prejel­nagrado,­oziroma­kar­najvišje­priznanje­na­področju­ohranjanja­okolja­in­varstva­na-rave.­Domačinom­Džkrate­je­razvil­programe­za­ pogozdovanje­ in­ obnovo,­ predvsem­na­predelu­Kabu­Ray,­kjer­začenjajo­s­sajenjem­visokih­dreves.­

Brat­Sidin­ je­prejel­nagrado­4.­ junija,­po­dolgih­ letih­ trdega­dela.­To­nagrado­mu­ je­podelil­ sam­predsednik­ Susila­ Bambanga­Yudhoyone,­v­predsedniški­palači­v­Džakarti.­To­priznanje­je­še­posebej­podkrepilo­praznik­5.­ junija,­ ko­ves­ svet­praznuje­ svetovni­dan­okolja.

Indonezija,­ kot­ država­ v­ razvoju,­ se­ je­preveč­ osredotočala­ samo­na­ gospodarski­napredek.­Vedno­bolj­pa­se­začenja­odpirati­občutljivo­ vprašanje­ ekologije.­Ta­nagrada­prinaša­bratu­Samuelu­novih­moči­in­izzivov,­sami­državi­pa­možnost­preživetja­narave.­V­tamkajšnjem­okolju­ je­brat­ Samuel­osnoval­»molitveni­center«.­Katoličani­ga­uporabljajo,­do­slavijo­Boga­predvsem­na­gospodov­dan.­Center­ima­podobo­hiše,­ki­je­kot­ladja.­No-

tranjost­tega­centra­je­iz­naravnih­materialov.­S­ tem­brat­ Samuel­ spodbuja­ čut­ za­ lepoto,­naravno­ in­ s­ tem­ tudi­ za­ sveto.­ Predvsem­pa­skuša­domačinom­na­preprost­in­pristen­frančiškovski­način­krepiti­krščansko­vero.­S­številnimi­pobudami,­ki­jih­brat­Samuel­izvaja­od­leta­2000,­spreminja­okolje­na­90­hektarjih­površin,­v­gorah­Benuah,­bolj­znano­pod­ime-nom­Monte­Tunggal.­Območje­je­bilo­uničeno­od­požiga.­V­tem­območju­brat­Samuel­zasaja­drevesa­avtohtonih,­zelo­redkih­in­ogroženih­vrst.­Hkrati­pa­s­tem­ustvarja­naravni­prostor­za­bivanje­ptic.

Kenija »Ne­verja-

mem,­da­je­to­versko­ vpra-šanje,­ ampak­odziv­ vlade­v­Nairobiju«,­je­ dejal­ škof­Paul­Darma-nin,­ brat­ ka-pucin­ v­ Ga-rissi­ v­Keniji,­ko­so­1.­junija­odjeknile ek-splozije­ roč-nih­ granat­ v­

dveh­ cerkvah.­ Takole­ škof­ Paul­ opisuje.­Oborožen­moški,­verjetno­somalijski­islamski­Shabaab,­je­napadel­dve­cerkvi:­»1.­julija,­pri-bližno­ob­10.30h­po­lokalnem­času,­so­vrgli­na­cerkev­Marije­tolažnice­dve­ročnih­granati,­ki­sta­eksplodirali­pred­cerkvijo,­kar­je­povzročilo­veliko­gmotno­škodo­in­rahlo­ranilo­ljudi,­ki­so­prihajali­v­cerkev.­V­drugi­cerkvi,­pa­je­napa-dalec­ravno­tako­odvrgel­ročne­granate,­tokrat­v­cerkvi.­Ta­napad­pa­je­bil­bolj­smrtonosen.­Umrla­ sta­dva­vojaka,­ki­ sta­ stražila­ cerkev­in­pa­najmanj­16­ljudi,­ki­so­bili­pri­obredu,­

3938

Iz kapucinskega sveta

Kančevci5. - 7. oktober: Svetopisemske duhovne vaje. Vodi: dr. Maksimiljan Matjaž

12. - 14. oktober: Seminar za zakonske pare z varstvom za otroke. Vodi: s. Veronka Verbič

13. oktober: Delavnice molitve in življenja – srečanje za vztrajnost

14. - 21. oktober: Teden zdravilnega posta. Vodita: Ruth Müller-Wick in br. Miha Sekolovnik

21. - 28. oktober: Teden zdravilnega posta. Vodita: Ruth Müller-Wick in br. Miha Sekolovnik

2. - 4. november: Duhovne vaje za Frančiškov svetni red

3. november: Delavnice molitve in življenja – srečanje za vztrajnost

9. - 11. november: Svetopisemske figure. Vodita: Janja Lajevec in br. Primož Kovač

16. - 18. november: Pevski konec tedna. Vodijo: bratje kapucini s sodelavci

23. – 25. november: Narodni kapitelj FSR

30. november -2. december: Duhovne vaje z očeti vere. Vodi: br. Miran Špelič

1. december: Delavnice molitve in življenja – srečanje za vztrajnost

29. december - 1. januar 2013: Duhovna obnova s silvestrovanjem za družine

Podaj MI RokoPodaj mi roko Maribor – Frančiškani, 24. 10. 2012 ob 19.30h.

Podaj MI Roko Ptuj – Klošter, 27. 10. 2012. začetek ob 17h, zaključek v Proštiji ob 19h

Podaj MI Roko Ljubljana – Sveti Peter, 25. 10. 2012 ob 19h

Podaj MI Roko Vipavski Križ – petek, 26. 10. 20012 ob 19h za mlade in sobota, 27. 10. 2012 od 15h naprej, ob 18h sveta maša.

Ted (2012)

Si­predstavljate,­da­vaša­najljubša­plišasta­igračka­ iz­otroštva­kar­naenkrat­oživi?­Kot­otroku­bi­vam­to­prav­gotovo­bilo­všeč,­kot­odraslemu­pa­malo­manj.­Tako­nekako­ se­zgodi­ tudi­ glavnemu­»človeškemu«­ junaku­filma­Ted.­John­Bennet­je­osamljeni­otrok,­ki­nima­prave­družbe.­Za­božič­dobi­za­darilo,­plišastega­medvedka­Teda,­ki­čudežno­oživi­in­prisežeta­si,­da­bosta­za­zmeraj­ostala­najboljša­prijatelja.­Ko­oba­odrasteta,­sta­še­vedno­ne-ločljiva,­kar­pa­ne­ugaja­Johnovemu­dekletu­Lori.­Johnovo­druženje­s­Tedom,­ki­v­tem­času­postane­nič­kaj­vzoren­medvedek­–negativno­vpliva­na­njuno­zvezo­in­na­celotno­Johnovo­življenje.­Tako­mora­Ted­poiskati­svoje­stano-vanje.­A­kaj­ko­se­pri­medvedku­odvijajo­nepo-zabni­žuri,­ki­Johna­ponovno­vlečejo­vstran­od­svoje­punce­k­plišasti­igrački.­Zgodba­je­sicer­posrečena,­ smešna­ in­ tudi­poučna­–­a­prav­tako­premore­(pre)več­sočne­govorice­in­(pre)več­nazornih­prizorov­golote­in­nasilja.­Misleč,­da­je­film­namenjen­otrokom­se­mnogo­staršev­s­svojimi­otroki­odpravi­v­kinodvorane,­tam­pa­doživijo­šok.­Zato­je­še­kako­pomembno,­da­se­je­pred­ogledom­vsakega­filma­o­njem­potrebno­vsaj­malo­poučiti.­

Matjaž Kosi

Vse dogajanje najdete tudi na: www.kapucini.si

in­seveda­tiste­notranje­boje,­ki­se­odvijajo­v­vsakem­človeku.­Poleg­kriminalnega­zapleta­knjiga­vsebuje­ tudi­kar­nekaj­razmišljanj,­ki­pred­nas­postavljajo­Elijeva­(katoliška)­razmi-šljanja­o­svetu,­teologiji,­različnih­življenjskih­vprašanjih­…­Na­platnicah­beremo,­da­se­ob­zaključku­izredno­napetega­dogajanja­bralec­zave,­da­je­njegov­notranji­svet­postal­svetlejši­in­da­je­ob­branju­dobil­odgovore­na­najpo-membnejša­vprašanja­našega­časa.

Pater­Elija:­Apokalipsa­ je­prvi­ in­največ-krat­prevedeni­ roman­v­ zbirki­Michaela­D.­O'Briena­in­že­več­let­absolutni­hit­katoliškega­leposlovja.­Knjiga­ je­del­ opusa­ z­naslovom­Otroci­poslednjih­dni.

Avtor­je­sodobni­kanadski­pisatelj,­esejist­in­ slikar­ (z­ redkimi­ izjemami­ naslovnice­njegovih­knjig­krasijo­njegove­slike­in­risbe).­­Rojen­je­bil­v­Ottawi,­danes­pa­z­ženo­in­šesti-mi­otroki­živi­v­Combermeru..­Po­izobrazbi­je­samouk,­njegova­dela­(tako­leposlovna­kot­slikarska)­pa­so­znana­in­priljubljena.­Romani­so­prevedeni­v­različne­svetovne­jezike,­s­pri-čujočo­knjigo­tudi­v­slovenskega.

Knjigo je izdala založba Emanuel, Ljubljana 2012.

Pater ElijaMichael D. O'Brien

Stato mu je skočil v besedo: »Predsednik se človeštvu prikazuje kot utelešenje vsega do-brega, Vse temelji na tej podobi. Čeprav vemo, da ima še drugo plat, moramo izkoristiti čas, ko ga ima javnost za neskončno dobrega. Zdaj mu morate povedati resnico. Čez leto ali dve bo prepozno. Izguba človeških duš bo dosegla katastrofalne razsežnosti.«

»Izguba ene same duše je katastrofalna.« je rekel papež. »Za veliko odgovornost gre, pater. Ne pričakujem poslušnosti. Prosim te zanjo. Bi bil predsedniku pripravljen prenesti moje sporočilo?«

Elija je omahoval. Pravico je imel zavrniti. Naslednji dan bi se vrnil v Izrael in se zaprl v karmel, kjer bi molil za ogrožene duše, za spre-obrnjenje lažnega gospodarja sveta, za papeža. Da, vse življenje vi se spraševal, kaj bi se zgodilo, če bi nalogo sprejel.

»Prosim te, da ga rešiš, dokler je še čas.«»Da šel bom,« je s pridušenim glasom od-

govoril Elija.

Tako­beremo­v­začetku­katoliškega­trilerja­Pater­Elija,­ki­nosi­podnaslov­Apokalipsa.­Kar-meličanski­menih­pater­Elija­(David­Shafer)­–­spreobrnjeni­Jud,­ki­je­preživel­varšavski­geto­in­sedaj­živi­v­samostanu­v­Izraelu,­se­na­pape-ževo­prošnjo­po­tej­odločitvi­odpravi­v­kroge­najbolj­vplivnega­človeka­na­svetu,­ki­za­neka-tere­predstavlja­Antikrista,­da­bi­ga­prepričal,­naj­reši­svojo­dušo.­Za­razliko­od­diplomatov­se­k­njemu­odpravi­misijonar,­ki­na­svoji­poti­odkriva­številne­vzvode­svetovnega­vladanja,­hkrati­pa­razstira­tudi­boje­znotraj­Vatikana­

4140

Ob ve sti laFilmKnjiga

Ujeto v objektiv

Frama – različna in pisana druščina

Meee, meee, tako lepo smo pisaneee…

Priprava na olimpijske igre

Iz majhnega raste veliko

Samo do konca se pogovorimo in bo vse ok…

Smeh je lepši, če se smejiš s prijatelji

Če ne boste kakor otroci…

Avtomatski sprejem na likovno akademijo

Najmočnejši in najpogumnejši smo

Veliki gradbinci so propadli, pred menoj je prihodnost

Ste­vedeli,­da­…z je bil Američan James Connolly prvi prvak modernih

olimpijski iger?z Prve olimpijske igre moderne dobe so potekale v Atenah

leta 1896, in to po 1503 letih po tem, ko je rimski cesar Teodizij leta 393 prepovedal antične igre. V Atenah se je iger udeležilo okrog 300 športnikov iz štirinajstih držav. V devetih športih so si razdelili 43 kompletov medalj. Prvo medaljo na igrah moderne dobe je 6. aprila 1896 v troskoku osvojil Američan James Connolly, s čimer je postal nekakšen naslednik Grka Koroibosa, ki je leta 776 pr Kr. osvojil prvo medaljo na antičnih igrah. Na prvih igrah so zmagovalci prejeli oljčno vejico in medaljo iz srebra, drugo uvrščeni tekmovalci pa bakreno medaljo. Tretje mesto takrat še ni bilo nagrajeno.

z je bilo na prvih modernih OI v Atenah 1896 devet panog – rokoborba, atletika, kolesarstvo, plavanje, dvigovanje uteži, tenis, sabljanje, gimnastika in strelstvo. Na leto-šnjih OI je bilo 26 športnih panog. Da je športna panoga priznana za olimpijsko, se morajo z njo ukvarjati moški na štirih kontinentih in v 75 državah, ženske pa na treh kontinentih in v 40 državah. Športi povezani z motorji na OI niso dovoljeni.

z je mesto London letos gostilo olimpijske igre že tretjič v zgodovini? Pred letošnjim letom so bile OI v Londonu tudi leta 1908 in 1948.

z je od letos plavalec Michael Phelps z 21 medaljami na vrhu lestvice najboljših olimpijcev?

Na OI je Američan v letih 2004, 2008 in 2012 osvojil 17 zlatih medalj, ob tem pa še po dve srebrni in bronasti. S tem je prehitel nekdanjo sovjetsko telovadko Lariso Lati-nino, ki je držala rekord z 18 medaljami, ki jih je osvojila med leti 1956 in 1964 (9 zlatih, 5 srebrnih, 4 bronaste).

z je Velika Britanija prva gostila para olimpijsko tekmo-vanje? Bilo je organizirano leta 1948, vzporedno z olim-pijskimi igrami (od tega tudi ime paralelne olimpijske igre), tekmovali pa so vojaki, ranjeni v drugi svetovni vojni. Tekmovanje se je imenovalo Stoke Mandeville Games. Prva prava para olimpijada pa je bila prirejena leta 1960 v Rimu.

z je le eden olimpijski zmagovalec prejel Nobelovo nagra-do? To je bil Anglež baron Philip Noel-Baker, ki je osvojil srebrno medaljo v teku na 1500 metrov leta 1920 na OI v Antwerpnu. Leta 1959 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

z se letošnje OI lahko pohvalijo s tem, da so v vseh ekipah bile tudi ženske predstavnice.

DOBER BOJ SEM DOBOJEVAL …

42

Ali veš ...

IZGUBLJENA OVCA

Danes­zahtevaš­tudi­od­mene, naj­poiščem­vse­tiste, ki­ne­zmorejo­več, ker­ni­nikogar,­ki­bi­jih­privedel do­srečanja­z­rešitvijo, nikogar,­ki­bi­jih­vzel­na­svoje­rame, dokler­ne­pride­do­srečanja, ki jim bo prineslo veselje.

Njihova rešitev je nadvse blizu in­ti­zahtevaš­od­mene­samo­to, da mi je na kratkem koščku poti pri srcu njihova usoda.

Iz molitve Ozdravljajoča kopel