Gaia februar 2014 · 2017. 2. 1. · Naslednja številka izide 15. marca 2014. Gaia predstavlja Tema meseca 4 Cvetoče še pred pomladjo Uporabni okrasni vrt ... vrtnarski svet. Ugani,

Februar 2014 • Letnik 20 • št. 194

Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Tema meseca 4

Cvetoče še pred pomladjo Matic Sever

Vse o ... 8

Vse o varstvu sadnih dreveszoper glivične bolezniNevenka Breznik

Ekološko vrtnarjenje 24

Gain eko samooskrbni sadni vrtDavor Špehar

Gaia februar 2014.qxp 2/8/14 9:48 AM Page 1


Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. marca 2014.

Gaia predstavljaTema meseca

4 Cvetoče še pred pomladjo

Uporabni okrasni vrt6 Prve medovite rastline

Vse o ...8 ... varstvu sadnih dreves zoper glivične bolezni

e-Gaia11 Vrtnarim.si

Ali poznate?12 Jaltomato

Strokovnjak odgovarja članom13 Pomoč sadnim drevesom po žledu

in težave s kamelijo

Ekološko vrtnarjenje14 Gain eko zelenjavni vrt v 2014

16 Kombiniranje domačih in kupljenih gnojil18 Žajbelj ni samo eden23 Zimska rez vinske trte 24 Gain eko samooskrbni sadni vrt26 Rez cvetočih ovijalk in plezalk

Klubski kotiček19 Znova skupaj v Poreču

20 Gaina prijavnica in izleti

21 Gaina predavanja

22 Gaini kupončki popustov

Gaia na obisku28 Za samooskrbo se redno izobražujejo

Oblikovanje vrta30 Prilagodimo vrt svojim letom

Zelenjavni vrt33 Hren je premalo cenjen

36 V pričakovanju pomladi z novimi semeni

vrtnin

Dom brez mrgolazni35 Miši iščejo zatočišče

Slovenski naravni biseri34 Trentarski grintavec (bleda obloglavka)

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo

pozabiti v mesecu februarju in marcu

www.klubgaia.si 3

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Vrtnarjenje za samooskrboNarava nam je z žledom pošteno prekrižala račune, ko smo že mislili, da prave

zime sploh ne bo. Z veliko dobre volje ter z različnimi sredstvi bomo naredili red

in se veselili sončnih dni svojega življenja.

Tokrat boste v reviji brali o cvetočih kombinacijah v koritih in gredah, o

medovitih rastlinah, škropljenju sadnih dreves in ukrepanju po žledu,

načrtovanju vrta, rezi vinske trte in tudi cvetočih plezalk in ovijalk.

Gaina ekipa vas vabi na številna nova predavanja in delavnice, na široko

paleto izletov ter predvsem na naše klubsko, tradicionalno že 19. srečanje v

Poreč sredi maja. Vsekakor se morate čim prej prijaviti, ker so to nepozabni

dnevi prisrčnosti, veselja in pridobivanja znanja.

Ker je Gaia lani odlično vrtnarila v zelenjavnem vrtu, bomo letos zasnovali tudi

Gain samooskrbni sadni vrt z vsemi delavnicami. Letos smo začeli tudi projekt

Urbani vrtovi po vsej Sloveniji, v vseh večjih mestih, kjer bomo spremljali delo

in učenje vrtnarjenja več slovenskih družin, ki se bodo na novo podale v

vrtnarski svet.

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali

vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki

Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje

podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do

5. 3. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke:

Planika (Leontopodium alpinum)

Nagrajenka: Marija Vencelj, Šentvid pri Stični?


Scilla sibericaMorske čebulice so ene

najbolj modrih čebulnic

kar jih gojimo po naših

vrtovih. Za dodatno

atraktivnost poskrbijo še

zelo temna stebla in široki

temnozeleni listi. Odtenek modre se zelo lepo ujame s

hijacinto ter kremno belimi odtenki drugih rastlin.

Hyacinthus hy.Vijoličasto-modre hijacinte so

intenzivnega odtenka, ki še bolj

pride do izraza ob sveže zelenih

listih. V tem nasadu vlogo

odličnega in malce nenavadnega

partnerja odigra kar kodrastolistni

peteršilj v sredini.

Acorus gramineus‘Variegatus’

Travnolistni kolmež je

dekorativna trajnica. Z

zimzelenimi listi je odlična

rastlina za zasaditve v vseh

letnih časih. Skupaj z gracilnimi

vejicami korokije Corokia sp.

prispeva k višini in bolj zračnemu

oz. rahlemu videzu.

Ranunculus hy. inPrimula vulgaris hy.Vrtna zlatica ali

ranunkula ter trobentica

se v ubranem

kremnobelem tonu in s

svojimi vrstnatimi cvetovi

lepo navezujeta na

pisane liste kolmeža.

Okrasni vrt

www.klubgaia.si4

Tema meseca

Cvetoče še pred pomladjoNovembra, decembra in januarja smo občudovali zanimivo raščena drevesa, se posvečaliraznolikemu lubju, ugotavljali, katere vrste ptic so tokrat prišle po hrano v bližinočloveških bivališč in načrtovali delo na vrtu za to sezono. Sedaj pa se že lahko brez slabevesti resneje začnemo ukvarjati z zunanjimi okrasnimi rastlinami.

In ker je le malokaj spodbudnejše od

cvetočih rastlin še pred pravim pričet-

kom pomladi, si bomo tokrat ogledali

nekaj primerov zasaditev s trajnicami.

Najprej nas seveda zanima, kaj je v tem

času, ko je zunaj z izjemo zvončkov, te-

lohov, jaric in morda kakšne trobentice

še precej pusto, sploh na voljo za ustvar-

janje barvitih nasadov. Kar nekaj trajnic

je zimzelenih, zato nam njihovo barvito

listje pri prehitevanju pomladi pride še

kako prav. Ne le da z njimi zasaditve iz-

gledajo bolj košato, pač pa lahko bolj ali

manj tudi nadomeščajo barvo cvetov.

Druga pomembna in zelo uporabna

skupina so vsekakor okrasne čebulnice,

posajene v lončke in vzgojene v toplih

rastlinjakih, so odgnale že dovolj zgodaj,

da sedaj že cvetijo. V vrtnih centrih je na

voljo precej široka paleta vrst in sort: vse

od nizkih tulipanov, žafranov, hrušic, hi-

jacint do narcis. Tretja skupina so spo-

mladanske trajnice, ki jih vrtnarji pride-

lajo v ogrevanih rastlinjakih in zato zac-

vetijo mesec do dva prej kot bi sicer.

Ostaneta nam še izrazito sezonski rast-

lini; to sta trobentica in marjetica.

Vzdrževanje nasadovSeveda se ob tej bujnosti zelenja in cve-

tov vprašamo, kako trpežen je nasad in

kako ga rastlinam še v precej neprijaz-

nem času vzdrževati. Zelo pomembno

je spremljanje vremenske napovedi, saj

je februar še vedno mesec, ko zelo rado

močno zmrzuje. Čeprav so naštete rast-

line iz toplih rastlinjakov, so vseeno pre-

cej odporne na blago zmrzal. V primeru

napovedi zelo nizkih temperatur nasade

raje vsaj čez noč, morda pa celo za nekaj

dni začasno prestavimo v klet ali na

stopnišče. Sicer pa se takemu bremenu

večinoma lahko povsem izognemo, če

cvetlične sklede z nasadi že v začetku

postavimo v zavetne lege in čim bliže

stavbi, kjer vlada toplejša mikroklima.

Zalivamo le toliko, da je substrat vlažen.

Izparevanje je sedaj še zelo počasno,

obilica vode pa lahko hitro povzroči gni-

tje rastlin.

Ko odcveti…Ko bo nasad odcvetel, ga lahko enosta-

vno razstavimo. Posamezne, predvsem

zimzelene sadike uporabimo v drugih

spomladanskih zasaditvah v posodah,

ostale pa posadimo v vrt, dobro pogno-

jimo in polepšale bodo naše gredice. Iz-

jema so le marjetice in delno tudi

trobentice, ki ju uporabljamo predvsem

za sezonsko popestritev, naslednje leto

bomo pač raje kupili nove, sveže in zelo

lepe sadike.

Matic Sever


Bellis perennisNavadne marjetice so s svojimi vrstnatimi socvetji izredno

prikupne, odlikujejo pa se tudi po dolgem obdobju cvetenja.

Poskrbimo za sprotno odstranjevanje odcvetelih socvetij in

dolgo nas bodo

razveseljevale z

novimi.

Ranunculus hy.in Euphorbiaamygdaloides‘Prupurea’Bele vrtne zlatice oz.

ranunkule na sredini

zasaditve vnesejo

svetlobo, s svojimi

filigransko deljenimi

listi pa poskrbijo za

teksturno bogastvo.

Rdečelistni

mandljevolistni

mleček s cvetnimi

popki za njimi razbije

zelenilo ostalih

rastlin.

februar 2014 5

Aquilegiaflabellata

in Primulavulgaris hy.

Pahljačastolistne mini

orlice so okrašene z

živahnimi belo-rdečimi

cvetovi in se čudovito ujamejo s sredico novejše

sorte trobentic ‘Jupiter’. Novejše sorte pričarajo

nove, posebne učinke.

Narcissus hy.Narcise so ene od osnovnih vrtnih spomladanskih

rastlin in zato še bolj kot nekatere druge trajnice

pripomorejo k pomladnemu vzdušju. Sadike

lahko kupite ali pa si jih pripravite sami.

Pomembno je, da izberete nizke sorte.

Najpogosteje se uporablja sorto ‘Tete-a-Tete’.

Acorus gramineus‘Variegata’ in

Carex buchananiiTravnolistni kolmež s

pisanimi listi poudarja

rumenkastobelo,

Buchananov šaš pa

rožnatordečo plat

zasaditve. Rastlina

sama zase ni tako

privlačna, v skupini pa

močno pripomore k

lepšemu videzu.

Carex brunnea ‘Camara’in Cineraria hy.

Zimzeleni šaši z dolgimi,

ozkimi listi, ki so po vrhu

mnogokrat še pisani, lepo

razgibajo zasaditve. Morda ni

videti na prvi pogled, a se

rumeno-zelena obroba listov

dobro navezuje na

rumenkaste mlade cvetove

obeh sort trobentic. Na obeh

straneh šaša sta zasajeni

pepelki oz. cinerariji, ki ravno

odpirata socvetja. Sta zelo

občutljivi na mraz, zato tako

zasaditev raje postavimo na

mizo ali notranjo okensko

polico.

Heuchera hy.Iskrivke ali

hojhere so ene

najboljših trajnic

z dekotaivnimi

listi. Mnogo je

sort z vijoličastimi

do rdečimi listi, ki

se lepo podajo v

take kombinacije,

lahko pa bi

uporabili tudi

take s sivimi

vzorci.

Vinca minor ‘Alba’Čeprav je zasaditev postavljena v lepo košaro, je dobrodošlo, da

kakšna rastlina omehča prehod in na robu kakšen poganjek

spusti navzdol. Navadni zimzelen je več kot priročna trajnica za

tako rabo. Izbiramo lahko med vijoličasto-modrimi, belimi in

rdeče-vijoličastimi cvetovi.

TRAJNICE CARNIOLANaročite brezplačni barvni katalog.Tel.: 030/382-050www.trajnice-carniola.com


Znanilke pomladi so življenjskega po-

mena za čebele, saj jim nudijo cvetni

prah, s katerim čebele vzgojijo prvi novi

zarod, ki bo spomladi in poleti opraševal

rastline na naših vrtovih, kot tudi širše

gospodarsko pomembne rastline.

Človeku pomembniprodukti medovitih rastlinKadar govorimo o medovitih rastlinah,

najprej pomislimo na čebele in jih pove-

žemo z medom, vendar je to le košček

mozaika, ki ga ustvarijo te majcene ži-

valce. Poleg medu čebele nabirajo še:

cvetni prah, propolis, matični mleček,

vosek, čebelji strup, med pa se v bistvu

Uporabni okrasni vrt

deli na cvetlični med, pridobljen iz slad-

kega nektarja cvetov ter gozdnega, ime-

novanega mana, pridobljenega iz

sladke tekočine, ki jo izločajo različni in-

sekti, ko srkajo sok različnih dreves.

Medovite rastline pa ne obletavajo

samo čebele, temveč tudi čmrlji, čebele

samotarke kot tudi pestra paleta drugih

insektov, med njimi tudi nam manj pri-

jazne ose. Brez njih ne bi prišlo do opra-

ševanja različnih rastlin in tako bi

posledično izostali za človeka po-

membni pridelki (sadeži, plodovi, se-

mena…). Poleg navedenega pa je z

opraševanjem poskrbljeno za izjemno

pomembno biotsko raznovrstnost.

Spomladanski krogotokV spomladanskem času so čebelja opra-

vila specifična za ta letni čas in se krepko

razlikujejo od preostalega leta. V tem

obdobju predstavljajo odločujoč mo-

ment predvsem nizke temperature. Če-

bele s svojim prvim spomladanskim

pohodom, ki ga imenujemo spomla-

dansko čiščenje, pričnejo pri tempera-

turah nad 8 °C. Prvi dan svojega pre-

bujenja namenijo spomladanskemu

preletu in njihovemu otrebljanju, nato

pa prično z obletavanjem prvih cvetočih

rastlin, med njimi tudi vetrocvetk, na ka-

terih nabirajo prvo, za ta letni čas najpo-

membnejšo hrano - obnožino.

www.klubgaia.si6

Ali smo že kdaj pomislili, da bi v vrt zavestno vključili medovite rastline? Pri izbiranjucvetočih rastlin nam je pretežno pomembna barva in oblika cvetov, le malokdo pa ob tempomisli na njihovo medovitost in vrednost za čebele in druge insekte.

Prve medovite rastline

Grm zgodnjega zimskega cveta je

lahko še tako skrit, pa nas omamno

dišeči vonj pripelje do njega.

Izraznost zvite leske pride s pomočjo

tisinega ozadja res do prave veljave.

Katere so pravzapravmedovite rastline?Mednje uvrščamo rastline z obilico nek-

tarja, ki so ključnega pomena za življe-

nje čebel in drugih insektov. Opra-

ševalce privabljajo oziroma jih opozar-

jajo nase z izstopajočo barvo cvetov

(prevladujejo rumenkasti odtenki, sle-

dijo roza, beli in temno oranžni do rjav-

kasti toni), pogojeni tudi z obliko cvetov

in njim lastnim intenzivnim, sladkim vo-

njem.

V spomladanskem obdobju so po-

membne tudi nekatere vetrocvetke,

med katerimi najbolj izstopa leska – Co-

rylus avellana, na kateri nabirajo cvetni

prah za vzrejo prvega naraščaja v

novem letu.


V letih, ko pa pomlad zamuja, pa se to

začne bolj pozno ter z večjo intenziteto.

Izbor prvih spomladanskih rastlin je ma-

loštevilen, toda narava kot da bi se tega

zavedela, se s številčnejšo populacijo

rastlin želi odkupiti in poskrbeti za pra-

vilno ravnovesje: mali zvonček – Galant-

hus nivalis, spomladanski veliki zvonček

- Leucojum vernum, trobentica – Pri-

mula vulgaris, črni teloh – Helleborus

niger, spomladanski žafran – Crocus ver-

nus, spomladanska resa – Erica carnea,

vijolica – Viola hirta, jelša – Alnus gluti-

nosa, vrba – Salix sp. …

Umeščanje spomladanskihmedonosnih zapeljivk v vrtCvetočim grmom namenimo prostor

pred zimzelenimi rastlinami ali pa jih sa-

dimo mednje.

Najnežnejše rastlinice, kot so čebulice

spomladanskega žafrana, zasadimo v

skupinah v skalnjake ali pa jim določimo

prostor pod nizkimi grmovnicami.

Zvončkom, prav tako združenim v sku-

pine, lahko namenimo prostor kar v ze-

lenici, kjer čez poletje normalno kosimo.

Nasade kisoljubnih rastlin lahko pope-

strimo z obrobno obsaditvijo tako spo-

mladanskih res kot tudi teloha.

Izpeljanke za okrasni vrtPredhodno so bile predstavljene v na-

ravi rastoče medovite rastline, ki imajo

bujnejšo rast. Navadno pa se v vrtne za-

saditve vključuje njihove po rasti bolj

kontrolirane žlahtne sorte.

� med brogovitami nas dehteče zape-

ljeta dišeča brogovita - Viburnum x

bodnantense ‘Dawn’ in V. fragrans

� nekdaj najbolj priljubljena spomla-

danska rastlina je bila forzicija – For-

zythia intermedia, sedaj pa jo

tovo: vednozeleni grenik – Iberis

sempervirens, najzgodnejši jegliči –

Primula hy., pomladi pa si brez razno-

barvnih telohov ne moremo predsta-

vljati

� spomladanska resa nastopa v nešte-

tih barvnih tonih, od bele pa vse do

temno vijoličaste barve

� na koncu moramo omeniti najbolj

cvetoče dvoletnice, to so mačehe, ki

jih zasajamo tako v cvetlična korita

na oknih, cvetličnih loncih, kot tudi v

gredice.

OskrbaGrme se z rednim spomladanskim

obrezovanjem po cvetenju oblikuje in

pomlajuje, hkrati pa tudi vzpodbudi

tvorbo novih cvetnih nastavkov.

Na splošno niso zahtevni glede talnih

razmer, bolj pa uspevajo na ne preveč

suhih, a sončnih rastiščih, obogatenih s

humosom. Gnojimo jih 1x letno z dolgo

delujočim gnojilom plantella formula

365. Zahvaljujoč membrani se hranila

sproščajo v odvisnosti od temperature

in vlage nadzorovano in zagotavljajo

prehrano skozi vso rastno sezono.

Ob koncu pa še čebelarski pozdrav: NAJ

MEDI!

Andreja Pogačar Špenko

Letošnjo zimo sta grobelnik

in spomladanska resa že

v januarju vabila čebele.

zastopajo tudi nove sorte od majh-

nih do velikih ter vrstnatih cvetov od

svetlo rumene pa vse do temno ru-

mene barve, med katerimi zasledimo

tudi pisanolistno - F. int. ‘Fiesta’

� slovensko ime pozimni jasmin ali goli

jasmin – ‘Jasminum nudiflorum’ do-

volj nazorno pove, da cvetovi željno

pričakujejo obiskovalke

� pri leskah največkrat posežemo po

zviti zeleni leski – Corylus avellana

‘Contorta’ ali rdečelistni C. av. ‘Red

Majestic’, povešavi leski C. av. ‘Pen-

dula’, kakor tudi rdečelistni leski C.

maxima ‘Purpurea’

� neupravičeno zapostavljen je prav

gotovo omamno dišeč nepozebnik –

Hamamellis x intermedia v barvnih

odtenkih od rumene do živo oran-

žno-rjave barve

� dišeče purpusovo kosteničevje - Lo-

nicera x purpusii je navadno zasto-

pano bolj v parkih in javnih nasadih

� tudi med vrbami se najdejo zanimive

žlahtne sorte: povešava vrba – Salix

caprea ‘Pendula’, sahalinska vrba -

S.udensis ‘Sekka’, zavitovejna vrba –

S. matsudana ‘ Tortuosa’

� nekdaj nepogrešljivi mahoniji – Ma-

honia aquifolium se je pridružila od

pozne jeseni do pomladi cvetoča M.

x media ‘Winter Sun’

� med skoraj nepoznane sodi zgodnji

zimski cvet – Chimonanthus praecox,

ki že na daleč opozarja nase z opoj-

nim vonjem, a ima žal le kratek čas

cvetenja

� manj uveljavljen grm s prijetno diše-

čimi zvonastimi rumenimi cvetovi,

združenimi v viseča klasasta socvetja

je klasnati leskovec ali neprava leska

– Corylopsis spicata

� pri drevesih je zaradi zanimivih cve-

tov omembe vredna še perzijska

bukev – ‘Parrotia persica’

� najzgodnejše trajnice, priljubljene

predvsem za skalnjake, so prav go-

Za razkošno cvetoče vrtove!Plantella zemlja za okrasne rastline z Bioculta® rastlinskimi vlakni za sajenje inpresajanje vseh vrst okrasnih rastlin. Plantella formula 365 za okrasne rastlineima prilagojeno sestavo hranil za zdrav videz ter posebno formulo za dolgotrajnodelovanje, boljšo rast in razkošnejše cvetenje okrasnih rastlin. 1x pognojim in vseleto bo vrt lep!


Vse o...

8 www.klubgaia.si

poganjke, n katerih se pojavijo razpoke in

črnozelenkaste pege. Ko poganjek ole-

seni, se na napadenih mestih pojavijo kra-

ste. Gliva prezimi v krastah v obliki micelija

in že zgodaj spomladi tam tvori poletne

trose. Ti trosi se pojavijo še pred listi,

vedno pa tudi pred zimskimi trosi v od-

padlem listju. Tako je nevarnost okužbe

pri hruškah veliko bolj zgodna kot pri ja-

blanah, okužijo pa se tudi cvetovi in plo-

diči. Zato je pomembno, da okužene

krastave poganjke odstranimo.

Jablanova pepelovka

Gliva pepelaste plesni Podosphaera leuco-

tricha prezimuje v obliki micelija, ki se na-

haja v brstih. Takoj, ko brsti odženejo, se

micelij razraste na mladih listih in poganj-

kih, kjer tvori poletne trose. Ko se poveča

vlažnost v zraku, ti trosi okužijo liste, da se

na njih pojavi plesniva prevleka.

Breskova kodravost

Bolezen na breskvah povzroča gliva Tap-

hrina deformans. Ta gliva oblikuje saprofit-

Vse o varstvu sadnih dreveszoper glivične bolezni

Ciklus glivičnih bolezni Glivične bolezni imajo svoj ciklus razvoja,

kjer se praviloma izmenjujejo spolni trosi,

ki se spomladi tvorijo v zimskih plodiščih,

s poletnimi trosi, ki okužbe širijo na nove

mlade liste in plodove. Zimska plodišča se

razvijejo na odpadlih listih, ki jih jeseni pu-

stimo pod drevesi, zato je izredno po-

membno, da te liste pograbimo in

odstranimo z vrta. Pri razvoju bolezni so

odločilni: dež, vlaga in temperatura.

Jablanov škrlup

Bolezen jablanov škrlup povzroča gliva z

imenom Venturia inaequalis, ki preživi

zimo v odpadlem listju jablane. Spomladi

se na odmrlem listju oblikujejo zimska

plodišča periteciji, v katerih nastanejo

spolni trosi askospore, ki dozorijo do sre-

dine aprila. Takrat pogosto dežuje, kar

povzroči bruhanje trosov iz plodišč. Veter

in dežne kapljice prenesejo trose na

mlade liste, na katerih vzkalijo v kapljici

vode. Kalček prodre v list in tako okuži

rastlino. Po dveh tednih se lahko na listih

že pokažejo prvi znaki okužbe v obliki

peg. Na teh pegah se oblikujejo poletni

trosi, konidiji, ki širijo okužbo naprej na

nove mlade liste in plodiče. Bolj kot je leto

deževno, več je okužb, ker tudi poletni

trosi lahko kalijo le v kapljici vode. Poleg

dežja in vlage ima pri okužbi veliko vlogo

tudi temperatura. Okužba se najhitreje

razvije pri temperaturi med 17 in 24 sto-

pinj C.

Hrušev škrlup

Hrušev škrlup, ki ga povzroča gliva Ventu-

ria pirina, napade tudi mlade, še zelene

Varstvo sadnega drevja je pomembno in natančno opravilo, pri katerem je potrebnodosledno upoštevati vremenske pogoje, ciklus razvoja bolezni, fenofaze sadnega drevja inseveda navodilo za uporabo sredstev za škropljenje. V pomoč smo vam že na začetkuvrtnarske sezone pripravili nekaj koristnih informacij in napotkov za učinkovito varstvodreves proti glivičnim boleznim.

SKICA: Razvojni krog jablanovega škrlupa


Presadimoodcvetele rastline

Rastline, ki so v zimskem

času odcvetele, lahko v

začetku marca presadimo v nov lonček s

kakovostno zemljo plantella balkonia. Na

dno nasujemo drenažni material, nanj

svežo zemljo, v katero previdno postavimo

rastlino, ki smo ji odstranili

vse poško-

dovane liste in

korenine.

Rastlino

zalijemo, po

enem mesecu

pa jo dognojimo

s plantella

cvetom.

Zimskaoskrba

posodovk Preverimo, kaj se

dogaja z našimi

prezimovajočimi posodovkami

in balkonskimi rastlinami.

Pozorni smo na pegice,

odmiranje spodnjih listov in

morebitno lepljivo površino

listov. Poskrbimo za to, da se

zemlja ne izsuši popolnoma.

Ob morebitnem pojavu pršic

škropimo z naravnim akaricidom bio

plantella aktiv.

Za trajnocvetenjeCvetočo orhidejo

dognojimo s šumečimi

gnojilnimi tabletkami

plantella tabs za orhideje. Hvaležna

nam bo za hranila, ki ji bodozagotovila dolgotrajno cvetenje innastavljanje novih cvetnih popkov.

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

20minut

Glivične bolezni sadnega drevja in spomladansko varstvo - pečkarji

mesec bolezenčas

škropljenja

razvojni

stadijsredstvo koncentracija

marec

jablanov

škrlup,

hrušev

škrlup

sredina

marca

odpiranje

brstov

B-C3

Vivera

Cuprablau-Z

80 mg/10l

vode

jablanov

škrlup,

hrušev

škrlup

konec

marca

odpiranje

brstov

B-C3

Vivera

Cuprablau-Z80 g/10l vode

april

jablanov

škrlup,

jablanova

pepelovka

prva

dekada

aprila

začetek

razvoja

cvetnih

pecljev

D-E2

Vivera

Chorus4,5 g /100 m2

sredi

aprila

cvetni

peclji so

razviti

E-E2

Vivera

Chorus4,5 g /100 m2

tretja

dekada

aprila

začetek

cvetenja

F

Vivera

Score

1,3 ml/

10 l vode

majzačetek

maja

konec

cvetenja

H

Vivera

Score

1,3 ml/

10 l vode

V ekološkem sadjarstvu uporabimo za predspomladansko varstvo

vivera cuprablau-Z tako kot pri klasičnem, ko pa odženejo prvi

listi, enkrat tedensko škropimo z varovalnim sredstvom na osnovi

preslice bio plantella natur-F v koncentraciji 50 ml/10 l vode.

ski in parazitski stadij. Saprofitski stadij

predstavljajo posebne tvorbe, obdane z

zlepljenimi enoceličnimi brstiči, torej celi-

cami, ki se razvijajo podobno kot kvasovke.

V tej obliki se glive vse leto ohranjajo na

površini lesa. Brstiči spomladi vzkalijo in

nastane parazitska tvorba ali micelij, ki pro-

dira skozi komaj vzklile lističe, cvetove in

poganjke na rastlini. To opazimo kot guba-

nje in odebelitev listov. Ti najprej porde-

čijo, kasneje pobledijo. Na njihov površini

se na koncu pojavi siva prevleka, ki vsebuje

trose, listi pa se po tej fazi počasi posušijo.

Cvetna gniloba

Je nevarna bolezen koščičarjev, pri kateri

lahko drevje po nekaj letnih zaporednih

okužbah celo propade.

Povzroča jo gliva Monilia

laxa. Na cvetno monilijo

sta najbolj občutljivi mare-

lica in višnja, nekoliko manj češnja, naj-

manj pa češplja in breskev. Za napad

bolezni je najbolj nevarno, če v času cve-

tenja dežuje. Takrat trosi glive vzkalijo

skozi brazdo pestičev in v plodnici se

začne razvijati micelij glive. Ta skozi cvetne

peclje preide v prevodni sistem poganj-

kov. Gliva sprošča posebne strupene snovi

ali toksine, ki se po floemu prenašajo po

rastlini. Posledica tega je sušenje okuženih

vejic.

Če imamo

20minut


10 www.klubgaia.si

Vse o...

Glivične bolezni sadnega drevja in spomladansko varstvo - koščičarji

Tudi koščičarje v ekološkem varstvu varujemo s predspomladanskim škropljenjem s fungicidom vivera Cuprablau-Z, od

razvoja listja dalje pa z naravnim varovalnim sredstvom bio plantella natur-f v koncentraciji 10-50 ml/10 l vode vsakih 7-

10 dni.

Fenofaze sadnega drevjaKo se spomladi temperature dvi-

gnejo, se v drevesih začnejo pretakati

rastlinski sokovi in brsti se napnejo.

Med vegetacijo potekajo v rastlini fi-

ziološki procesi, kot so: dihanje, asimi-

lacija, absorbcija hranilnih snovi in

vode, transpiracja in fotosinteza, ker

se kaže v vegetativnem in generativ-

nem razvoju rastline. Razvoj se jeseni

konča z odpadanjem listja in vstopom

v mirovanje. V času vegetacije od spo-

mladi do jeseni se zvrstijo razvojne

faze ali fenofaze, ki jih moramo po-

znati, če želimo vedeti, kdaj je najpri-

mernejši čas za varstvo rastlin pred

boleznimi in škodljivci in kdaj rastlina

potrebuje določena hranila. V tem

času se zvrsti brstenje, cvetenje, lista-

nje, oplojevanje, razvoj plodov, rast

mladik, diferenciacija brstov, dozore-

vanje plodov, jesensko barvanje listov

in končno odpadanje listov.

Na skici desno si poglejmo glavne fe-

nofaze jablane kot predstavnika pe-

čkarjev in breskve kot predstavnika

koščičarjev.

Neveka Breznik

mesec bolezen čas škropljenja razvojni stadij sredstvo koncentracija število tretiranj

marec

breskova kodravost,

listna luknjičavost

koščičarjev

sredina marca

odpiranje

brstov

B – C3

Vivera

Cuprablau-Z80 g/10 l vode 1

breskova kodravost,

listna luknjičavost

koščičarjev

konec marca D-EVivera

Cuprablau-Z80 g/10 l vode 1

april cvetna monilija sredina aprilacvetenje

F

Vivera Chorus

(slive, češplje,

marelice,

breskve)

1

Kadar so rastline oslabljene zaradi vremenskih pogojev, so dovzetne za

razne bolezni, predvsem plesni. Zato jih je potrebno pravočasno okrepiti,

da ne bo prepozno. Vsakih 7 do 10 dni jih

poškropimo z naravnim sredstvom na osnovi

njivske preslice bio plantella natur-f-r.

Sredstvo s silicijem krepi celične stene

rastlin, s čimer onemogoča

pojav bolezni. Uporabimo

lahko tudi naravno sredstvo

bio plantella super-f-r na

osnovi sojinega lecitina, ki je

bogat s fosforjem. Rastline

prav tako okrepi, hkrati pa

prehranjuje. Sredstvi nimata

karence, zato ju ekološko

uporabljamo za vse rastline,

predvsem pa užitne.

Ukrepajmo proti boleznim na rastlinah

*

* Faza miøjega uøesa


Zakaj torej ni več zelenjavnih vrtov? Vsako leto je več takih, ki

o zelenjavnem vrtu razmišljajo in si ga želijo, a nimajo dovolj

časa ali znanja, da bi se tega lotili.

Zato pripravljamo novo spletno stran z aplikacijo samoo-

skrbnega vrta, ki bo na zabaven, enostaven in privlačen način

pomagala pripraviti načrt domačega vrta z upoštevanjem

pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih po-

sevkov, nas opominjal na vsa pomembna vrtnarska opravila,

ponujal koristne nasvete in strokovno pomoč.

Vem, kaj jem, ampak kolikonaj posadim?Z novim digitalnim vrtnim pomočnikom

je odgovor na dlani. Izbrati je potrebno

le rastline, ki jih doma najraje uživamo,

ter vpisati število članov gospodinjstva

in sistem nam izračuna, koliko vsake

rastline bo ravno prav za vsakega od

nas. Tisti bolj izkušeni si seveda lahko to

številko še naknadno prilagodijo svojim

lastnim željam in potrebam.

Do načrta v hipuKo imamo nabor rastlin, vtipkamo še ve-

likost prostora, ki ga imamo na voljo.

Naš novi digitalni vrtnarček pozna vsa

pravila kolobarjenja, dobre in slabe so-

sede in mešane posevke, ki so pomembni za zdravje našega

vrta. Na podlagi tega znanja in izbora najljubših vrtnin izriše

načrt zasaditve, pisan nam na kožo.

Vrt je potrebno tudi vzdrževati Spletni pomočnik seveda ne bo vrtnaril namesto nas, nam bo

pa pomagal organizirati čas in nas sproti opominjal na vse na-

loge, ki jih je potrebno opraviti.

Na podlagi sestavljenega načrta in glede na setveni koledar

se bo namreč oblikoval še koledar najpomembnejših vrtnih

opravil za vrtnine, ki bodo rasle v našem vrtu. Tako bomo

nanje vedno pravočasno pripravljeni.

Lahko pa bo služil tudi kot vrtni dnevnik, kjer bomo označili,

kdaj smo opravila izvedli, po želji pripeli še kako sliko in pripisali

komentarje. To nas bo v prihodnjem letu pripeljalo še do več-

jega uspeha in zadovoljstva ob lastnem domačem pridelku.

In če se pojavi težava?Brez skrbi, naši strokovnjaki bodo tudi tu le klik stran. Z enim

klikom jim boste lahko poslali vprašanje, fotografijo težave,

ki se je pojavila … tako si boste z njihovo pomočjo hitro rešili

problem.

Tanja Mele

Slovenci smo narod vrtnarjev in v teh težkih časih se še bolj zavedamo, da je zdrava,vitaminsko polna in okusna zelenjava z domačega vrta nenadomestljiva. Pa tudivrtnarjenje samo je izjemno koristno, zdravo in predvsem sproščujoče.

vrtnarim.sipreprosto do zdrave domače zelenjave

e-Gaia

februar 2014 11


Ali poznate?

Jaltomato procumbens je odlična popestritev za naš zelenjavni vrt. Obrodi temne plodove,debelejše od borovnic. Njegova domovina sta Srednja Amerika in Mehika. Kljub imenu indejstvu, da prihaja iz družine razhudnikovk (Solaniaceae), rastlina nima veliko opraviti sparadižnikom. Prvotno je bolj tropska rastlina, vendar pa se jo v našem podnebju daodlično gojiti kot enoletnico.

12 www.klubgaia.si

merni so za

svežo upo-

rabo, lahko

pa jih tudi ku-

hamo ali

kombiniramo

z drugim sad-

jem. Ameri-

čani jih

uporabljajo

kot nadome-

stek za borov-

nice pri mafi-

nih. Okus plodov je svojevrsten, nekako mešanica grozdja in

paradižnika, lahko pa spominja tudi na kakšen drug nepove-

zan okus. Nanj se je vsekakor treba privaditi.

Vzgoja in oskrbaJaltomato je za vzgojo na vrtu izjemno nezahteven. Ne potre-

buje posebne nege in oskrbe, ampak zgolj dobro sončno

lego, dovolj prostora za razrast in seveda redno zalivanje. Če

jesen ni prehladna, lahko plodove obiramo do konca oktobra.

Sejemo ga sredi februarja v zaščitenih prostorih in ko mine

nevarnost pozeb, ga posadimo na prosto. Rastline rastejo

dokaj hitro. Plodovi so precej majhni, zato prav velikega do-

nosa ne pričakujemo.

Rastlina se v Sloveniji pojavlja razmeroma redko. Semena in

sadike se da dobiti pri zbiralcih in gojiteljih eksotičnih sadnih

in zelenjadnih vrst, letos bodo sadike po prvem maju na voljo

na kmetiji Mazej v Ljubiji pri Mozirju in v Vrtnarstvu Flajšman

v Celju.

Jernej Mazej

Jaltomato – Sadež z rahlim okusom paradižnika

Cvet jaltomata

Črni plodovi jaltomata

Mlada

rastlina se

po posaditvi

na prosto

hitro

razraste

Vir:

Inte

rnet

Vir:

Inte

rnet

Foto

: J. M

azej

Rastlina ima grmičasto razrast in v višino ne zraste prek enega

metra. Priporočljivo jo je gojiti ob opori. Ima bledo zelene

šestkotne cvetove. Plodovi so temno vijoličaste, skoraj že črne

barve. Zreli so takrat, ko se venčni listi obrnejo navzven. Pri


Strokovnjak odgovarja članom

V začetku februarja je bilo kar nekaj dreves polomljenih in poškodovanih zaradi

žleda. Polomljene veje je potrebno brž ko je mogoče odstraniti, mesto, kje so se

veje zlomile, pa gladko obrezati in očistiti. Površino zloma natančno

premažemo s cepilno smolo bio plantella arbosan, ki omo-

goči hitrejše celjenje in preprečuje vdor bolezni ob ugod-

nih pogojih. Spomladi drevesa normalno pognojimo z

organskim gnojilom plantella organik, v času vegetacije

pa jih nekajkrat še zalijemo ali poškropimo z vitaminskim

kompleksom bio plantella vita, ki vsebuje vitamine B1 in

B6 za hitrejšo regeneracijo, aminokisline, huminske kisline

in ogljikove hidrate, kar vse pripomore k temu, da drevo

počasi okreva in imajo poškodbe kar čim manjši vpliv na

normalno rast in rodnost.

?Jože iz okolice Logatca sprašuje, kako lahko pomaga sadnim drevesom,ki so bila poškodovana ob žledu. ?Mateja iz Ljubljane ima

težave s kamelijo. Ko jo jekupila, je imela prelepe

oranžne cvetove, prav kmalu paso ti začeli odpadati. Poleg tegarumenijo tudi listi. Zanima jo, kajlahko naredi, da si rastlinaopomore.

februar 2014 13

Kamelijam moramo

zagotoviti stalne ena-

komerne pogoje, saj

so občutljive na vsako najmanjšo spre-

membo temperature, vetra in vlažnosti.

Sprememba lahko ogrozi razvoj cvetnih

popkov, če pa so cvetovi že odprti,

lahko naenkrat odpadejo. Nikakor jih ni

priporočljivo prestavljati, pozorni pa

moramo biti tudi na napake pri zaliva-

nju. Kamelija cvetove odvrže lahko tudi

takrat, če jo kupimo in postavimo v sta-

novanje v ogrevan prostor s suhim zra-

kom. Takšna napaka je lahko za rastlino

tudi usodna. Dokler se vsi cvetovi ne od-

prejo, mora biti kamelija na hladnem

mestu s temperaturo med 10 in 12 sto-

pinjami C. Včasih to ni mogoče, vendar

moramo rastlini zagotoviti vsaj to, da v

prostoru ni več kot 16 stopinj in da je

osvetljena z iste strani kot je bila prej.

Poleti jo lahko prenesemo na prosto v

delno senco. Pozimi pazimo na to, da je

prst v lončku vedno enakomerno vla-

žna, ker ne prenesejo preveč zalivanja.

Zalivamo vedno samo z mehko vodo,

od julija do zime pa jih sploh ne zali-

vamo, da poganjki dozorijo in se razvi-

jejo cvetni popki. Od decembra do julija

rastline redno enkrat tedensko dogno-

jujemo s plantella specialnim gnojilom

za rododendrone.

Škoda v sadovnjaku na Notranjskem.

NOVO

Bio plantella arbosan cepilna smolaod letos tudi v novem večjempakiranju - tuba 350 g z gobico zalažji nanos in 1 kg vedro, kar je šeposebej priporočljivo za večje škode,ki so nastale na vašem drevju obžledu.


Ekološko vrtnarjenje

14 www.klubgaia.si

Poleg tega bomo v našem vrtu nadalje-

vali s štiri poljinskim sistemom pride-

lave, ki je tesno povezan z gnojenjem.

Tako bomo prvo poljino intenzivno

gnojili z organskim gnojilom v peletah

plantella organik in z gnojilom za plo-

dovke plantella nutrivit v granulah, drugo

poljino v polovičnem odmerku obeh

gnojil glede na prvo, tretjo poljino zgolj

le še s četrtino količine Organika, četrte

poljine letos ne bomo gnojili. V tem tre-

nutku je pomembno tudi pravočasno

načrtovati pripravo tal v vrtu.

Tudi namakali bomoBrez redne oskrbe z vodo ni kakovostne

pridelave zelenjave in tudi ne dobrih ko-

ličinskih, kot tudi ne kakovostnih pridel-

kov zelenjave. V ta namen bomo v vrtu

uredili možnost kapljičnega namakanja,

predvsem poletnih vrst zelenjave, kot

so: solatnice in plodovke, ki potrebujejo

koristili zgodnjo pomlad in pozno pole-

tje ter poskušali izpraznjene dele gredic

ali cele gredice takoj zapolnjevati z nak-

nadnimi posevki. Pridelovali bomo zele-

njavo iz vseh barvnih skupin, da bomo

imeli raznolike vire vitaminov, mineralov

in drugih koristnih snovi za zdravo pre-

hrano. V vrtu bomo kombinirali tudi ze-

lenjadnice z zelišči in dišavnicami, kot

tudi različne vrste zelenjave med seboj.

Koristili bomo njihove dobre sosedske

vplive. Tako bomo med nizek in visok

fižol, bob in rdečo peso sejali vrtni šetraj

za pomoč pri odganjanju črne fižolove

uši, različne vrste bazilik bomo posadili

med paradižnik, v posevek kumar bomo

posejali koper in ognjič za privabljanje

pepelaste plesni, v bližino zelja, cvetače,

brokolija in drugih kapusnic bomo sejali

mešanico kitajske listnate zelenjave, ki

bo nase vabila bolhača in tako varovala

navedene kapusnice pred njim.

Dober načrt je temeljNačrtovanje dela in opravil ter sestavlja-

nje čim bolj pestre palete izbranih vrst

zelenjave je tisto delo, ki ga moramo na-

rediti v miru, premišljeno in z jasnim ci-

ljem. Pridelava zelenjave v vrtu za lastne

potrebe je vsekakor izziv, še posebej, če

se odločimo raznoliko zelenjavo pride-

lati na dobrih 60 m2 velikem vrtu. Da je

to mogoče, smo potrdili z lansko se-

zono, letos pa nadaljujemo z novimi iz-

zivi.

Kolobar in barvitost vrstKolobar je opravilo, ki je v vrtu odločil-

nega pomena. Na nek način smo os-

nove našega kolobarja zastavili že v

lanski sezoni. V 2014 ga bomo še izpo-

polnili, dodali nekatere nove vrsto zele-

njave (npr. špinačo, jajčevec), še bolj

Gain eko vrt v 2014

Za nami je prvo letoGainega eko zelenjavnegavrta. Bilo je pestro,zanimivo in predvsem zavse zelo poučno. Marsikajnovega smo spoznali in seskupaj z narekovanjemnarave učili in učili. Ačas neumorno teče in že jetukaj nova sezona. Zvami bomo in upamo daštevilčno tudi vi z namivse od februarja dodecembra. Prepričanismo, da bo v Gainem ekovrtu zanimivo, raznoliko,predvsem pa uspešnovrtnarsko leto.

BELA za imunskisistem

Cvetača, gomoljna

zelena, por, bela

čebula, bela redkev

RUMENA za lepotoPaprika, bučke,

rumeno korenje

ZELENA za razstrupljanjeSolatnice (solata, endivija,

motovilec, …), kapusnice (zelje,

brokoli, ohrovt, …), fižol,

špinačnice (špinača, blitva)

UŽIVAJMO BARVITO ZELENJAVO !

RDEČA za zdravo srce

Paradižnik, paprika,

feferoni

ORANŽNA zapreprečevanje rakaKorenček, paprika,

paradižnik, bučke

VIJOLIČASTA za dolgoživost

Jajčevec, rdeče zelje,

rdeča pesa

Barvitost vrst


v naš vrt sadili v mesecu marcu oz. takoj,

ko nam bo to omogočilo vreme. Prilago-

dili se bomo in izkoristili vse naravne da-

nosti (sadike, zgodnje setve in sajenja,

dobri sosedje, …) ter s pomočjo vrtnar-

skih pripomočkov (prekrivke, namaka-

nje, dognojevanje preko lista in tal,

zastiranje tal in rastlin) poskrbeli za lažje

in učinkovito pridelavo.

Gini vrtni asistentiLetos nam bodo na Gainem vrtu poma-

gali vrtnariti Leticia, Patrick, Natalija in

Igor Aškerc z Vinske gore. Z vključeva-

njem družine, ki se bo oskrbovala s tega

vrta, želimo potrditi, da vrt, velik 60 m2

zadošča štiričlanski družini za 8-mese-

še posebej velike količine vode za rast in

razvoj plodov. Prikazali bomo možnost

kapljičnega namakanja v kombinaciji z

zastiranjem tal ter prednosti in slabosti

organskih (naravnih) in prekrivk iz ume-

tnih mas (npr. polietilen) v ekološkem

vrtu.

Poskrbimo za pravočasnovzgojo sadikPrvo bomo pridelali sadike solatnic, ka-

pusnic, korenovk, špinačnic, ki jih bomo

čno preskrbo s svežo zelenjavo.

Aškerčevi so že vrsto let člani Kluba Gaia

in naročniki na revijo. Preizkusili so se že

sami pri vrtnarjenju, a še vedno manjka

strokovnega znanja. Z delom na Gai-

nem ekološkem vrtu bodo pod strokov-

nim vodstvom pridobili vsa praktična

znanja, potrebna za samostojno ekolo-

ško vrtnarjenje. Natalija in Igor sta z ve-

liko vztrajnostjo in pridnim delom z leti

prišla do lastne hiše in vrta. Patricka in

Leticio sta navdušila za naravo in tudi

zdravo prehrano. Patrick se je letos pre-

izkusil pri izdelavi tabaska iz doma pri-

delanih feferonov, Leticia pa motive iz

narave najrajši spravi na papir preko

risbe ali fotografije.

Natalija nam bo postregla tudi s kakš-

nim posebnim receptom za pripravo ze-

lenjave z domačega vrta.

Vabilo na naše naslednjesrečanjeNaj velja povabilo že sedaj, da se nam

pridružite na naši naslednji delavnici, ko

bomo govorili in delali v vrtu na temo

»Gnojenje, sajenje in setve ob načrtu za

letošnji Gain eko vrt«. Delavnico s pre-

davanjem bomo izpeljali v petek 21. 2.

2014, ob 16. uri, na lokaciji Velika Pire-

šica 1 (stara šola) Društvo LaVita in se-

veda v Gaiinem eko vrtu, ki se nahaja v

neposredni bližini »stare šole« na Poli-

gonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave

na [email protected] ali sms 040-203-055.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE

Gaia širi urbano vrtnarjenje

Z namenom prenesti izkušnjo in stro-

kovnost na čim širšo množico znanja

željnih bodočih vrtnarjev bosta pod-

jetje Unichem, ki letos obeležuje 25.

obletnico in 20-letni Klub Gaia v letu

2014 izpeljala projekt, v katerem

bomo v sodelovanju z občinami, za-

stavili in usmerjali 25 vrtov, velikosti

50 do 100 m2. V ta projekt bodo

vključeni najemniki vrtov iz občin:

Ljubljana, Velenje, Krško, Celje, Mari-

bor in upamo tudi Jesenice in Piran.

Navdušencem, ki nimajo svoje zemlje

za vrtnarjenje, občine oddajo svoje

površine in omogočijo samooskrbo z

zelenjavo. Aktivnosti projekta Moj sa-

mooskrbni urbani vrt boste lahko

spremljali preko Gainih in lokalnih

medijev omenjenih občin. Vabimo

tudi vas, da se nam pridružite na pre-

davanjih in delavnicah in pomagate

širiti vrtnarsko znanje.

15februar 2014

Poskrbimo za potaknjence!Pri uspešnem ukoreninjanju

potaknjencev je poleg pripravkov za pospeševanje

rasti korenin pomemben tudi substrat. Za optimalno

ukoreninjanje priporočamo uporabo bio plantella

start specialne zemlje za setev in pikiranje. Po

»sajenju« potaknjence oz. substrat še orosimo. Ko se

potaknjenci ukoreninijo, jih čim prej posamično

presadimo v cvetlične lončke, da se lahko

razrastejo. Uspešno ukoreninjenje se bo pokazalo

s pojavom prvih novih listov.



16 www.klubgaia.si

l/100m2, v tem pri-

meru bo nekoliko

trpela hrbtenica.

Kompost je dober

za ohranjanje traj-

nega humusa, ker

pa je kompostiran,

lahko vsebuje tudi semena plevelov.

Plantella organik je tehnološko obdelan

in ne vsebuje semen plevelov, vsebuje

tudi fulvinske in huminske kisline, ki so

sestavni del humusa.

Kaj narediti, če ste pozabilina zeleno gnojenje? Pri večini vrtnin velik del rastline ob

spravilu pridelka odnesemo z vrta. Tako

se brez stalnega dodajanja organske

snovi količina le-te v tleh zmanjšuje. Če

konec poletja in v

zgodnji jeseni ni-

ste posejali rastlin

za zeleno gnojenje,

ki v tleh ohrajamo

trajni humus, spo-

mladi uporabite

kupljena organska

gnojila. Drugo leto

pa kombirajte rast-

line za zeleno gno-

Večina vrtičkarjev se v spomladanskem

času odloča za nakup pakiranega or-

ganskega gnojila v trgovinah. Poraba

kupljenih organskih gnojil strmo na-

rašča, zato izberite pravo gnojilo. Upo-

rabna so tudi domača gnojila, ki jih

običajno kombinirate s kupljenimi.

Kompost dopolnimo zorganskim gnojilom vobliki peletTam, kjer gnoj ni dosegljiv, uporabljate

organsko gnojilo v obliki pelet plantella

organik, ki ga dopolnite z domačim

kompostom. Če je kompost dobro kom-

postiran, je manj verjetnosti za obstoj

plevelov in patogenih organizmov, če

ga je preveč, lahko vzpodbuja tudi raz-

voj nekaterih bolezni. Za vrtnine, ki so

dolgo na gredi in potrebujejo več hranil,

porabimo približno 4 l komposta/m2, za

korenovke, gomoljnice in vrtnine, ki

imajo krajšo rastno dobo, pa do 2 l/m2.

Če organsko gnojilo v obliki pelet upo-

rabljamo samostojno, ga porabimo 20

kg za 100 m2. Komposta porabimo 400

Sodoben, hiter način življenja je vse bolj prisoten tudi v domačih vrtovih. Danes imamoobičajno premalo domačega komposta, hlevski gnoj je doma samo še na podeželju, kjer gaizpodriva gnojevka, v mestih pa ga poznajo samo preko šolskih učbenikov.

jenje in organskega gnojila v obliki

pelet. Tako poskrbite za počasno sproš-

čanje hranil, ki jih vežejo naše vrtnine,

hkrati pa v tleh ohranjate tudi trajni

humus. Sodobno organsko gnojilo v

obliki pelet deluje vso rastno dobo, ze-

leno gnojenje pa deluje nekoliko dalj, a

moramo imeti prostor zanj. Ker večina

vrtičkarjev ne seje rastlin za zeleno gno-

jenje, spomladi ne pozabite na gnojenje

z organskim gnojilom v obliki pelet

plantella organik, tako poskrbite za vra-

čanje organske mase v tla, ki ste jo odv-

zeli s pridelkom.

Hlevski gnoj postajaredkost, nadomeščajo gasodobna organska gnojilaKmetje so živino postavili na rešetke in

namesto gnoja pridobivajo gnojevko, ki

jo sami porabijo. Gnoja je na trgu pre-

malo, cena je pretirana, uležanega je

skoraj nemogoče dobiti, svež pa je v

vrtu neuporaben. Če razmišljate ekono-

mično, boste kupili plantella organik.

Verjetno bi raje premetali 20 kg gnojila

v obliki pelet kot 500 do 600 kg hlev-

skega gnoja za več denarja. Več časa

Kombiniranje domačih in kupljenih gnojil

Bio plantellanutrivit ima

hranila,

prilagojena posa-

meznim vrtninam.

Enostavna

uporaba plantellaorganika, saj je v

obliki pelet.


17

boste preživeli v občudovanju vrta, tudi

plevela bo manj, če boste za gnojenje

uporabili organsko gnojilo v obliki pelet

plantella organik, ki je ustrezno tehno-

loško obdelano. Ker ima to gnojilo sta-

bilno sestavo, boste lažje odmerili

količino gnojila.

Gnoja ne dodajamo na površino tal med

obdobjem vegetacije, kar je zagotovo

njegova pomanjkljivost. Pri izbiri gnoja

bodite pozorni, da ne vsebuje žaganja,

saj tak ni primeren za uporabo v doma-

čem vrtu. Doziranje in transportiranje

hlevskega gnoja je težko, zapleteno

opravilo, cena je astronomska, zato

mnogi raje posegajo po sodobnem or-

ganskem gnojilu v obliki pelet. S plan-

tella organikom opravimo osnovno

gnojenje (2 kg/10m2), lahko tudi do-

gnojujemo (1 do 1,5 kg/10m2), saj ne

vsebuje patogenih mikroorganizmov in

semen plevelov, je lažji za transport in

aplikacijo, vsebuje tudi bistveno več

suhe snovi (90 %) in glavnih hranil kot

gnoj na kilogram teže.

Gnojenje z lesnim pepelomin organskim gnojilomKalcij, fosfor in kalij so hranila, ki jih je v

lesnem pepelu rastlinskega izvora naj-

več. V lesnem pepelu ni dušika in organ-

ske snovi, saj med gorenjem izgineta,

zato ga ne moremo šteti za organsko

gnojilo. Treba je vedeti, da to gnojilo

reagira bazično, zato ni primerno za

uporabno na bazičnih tleh, koristi pa ki-

slim tlom, saj kalcij razkisa tla. Kombina-

cija z organskim gnojilom v obliki pelet

je za vrt zelo priporočljiva, saj lesni

pepel vsebuje hranila, ki jih vsem organ-

skim gnojilom praviloma primanjkuje.

Vsebnost kalija v lesnem pepelu se gi-

blje med 8 in 30 %. Bukov les ga vsebuje

največ, najmanj pa les oljke. Kalcija je v

lesnem pepelu med 30 in 60 %, največ

kalcija vsebuje pepel vinske trte. Z les-

nim pepelom ne pretiravajmo, da tla ne

postanejo preveč bazična, na vrt ga do-

dajamo v količini okrog 3 do 5 kg/10 m2,

praviloma ga ne trosimo skupaj z organ-

skimi gnojili. Plantella organik z lesnim

pepelom kombiniramo zato, da v tla do-

dajamo organsko vezan počasi sprošču-

joč dušik iz naravnih virov in organsko

snov, saj teh dveh elementov pepel ne

vsebuje. Organsko gnojilo v obliki pelet

vsebuje vsa glavna hranila in mikro hra-

nila, kar ne velja za lesni pepel.

Kaj je prava rešitev Organsko gnojilo v obliki pelet je prava

rešitev, saj vsebuje največji delež organ-

ske snovi med vsemi organskimi gnojili.

Visok je tudi delež suhe snovi in hranil,

zato je poraba majhna. Z uporabo or-

ganskega gnojila v obliki pelet lahko po-

zabite na težko premetavanje komposta

in gnoja. To gnojilo zaradi visoke vse-

bnosti huminskih in fulvinskih kislin po-

spešuje dostopnost obstoječih hranil v

tleh. Vsekakor ga lahko kombinirate s

kompostom, gnojem, lesnim pepelom

in zelenim gnojenjem.

Pazite, da ne kupujtemačka v žakljuOb nakupu organskega gnojila bodite

pozorni na sestavo in vsebino. V zadnjih

letih je trg z organskimi gnojili zelo za-

sičen, zato poceni sigurno ne pomeni

tudi najboljše za vaš vrt. Ob nakupu

gnojila bodite pozorni na delež hranil,

organske in suhe snovi. Pomembno je,

da preverite tudi osnovno surovino, iz

katere je gnojilo sestavljeno. Spoznali

boste, da vsa organska gnojila niso po-

vsem organska, ampak je v njih pogosto

veliko mineralnega deleža. Vsekakor naj

organsko gnojilo vsebuje tudi fulvinske

in huminske kisline. Sestava naj bo sta-

bilna, da ne boste kupovali vode ali

mačka v žaklju. Sestavo preverite na

zadnji strani embalaže. Če piše, da gno-

jilo vsebuje 45- 65 % suhe snovi, kupite

lahko več kot polovico vode, posledično

je enaka embalaža tudi nekoliko ce-

nejša. Zato prisegajte na plantella orga-

nik, ki vsebuje 90 % suhe snovi, tako za

svoj denar dobite največ. Primerjajte

tudi delež organske snovi in delež glav-

nih in mikro hranil. Zagotovo boste iz-

brali najboljše za vaš vrt, če kupite

organsko gnojilo v obliki pelet plantella

organik, ki ima zagotovljeno kakovost,

stabilnost in tradicijo. Njegovi rezultati

pa so potrjeni v številnih poizkusih. Kdor

ga je poizkusil, nanj zagotovo prisega.

Davor Špehar

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! februar 2014

Zdravovrtnarjenje

Bliža se čas, ko bomo lahko že poskrbeli za

prve setve in sajenje. Zagovorniki

ekološkega načina vrtnarjenja prisegamo na

naravno tudi pri gnojenju rastlin. Vselej

uporabljamo 100% organska gnojila.

V zelenjavnem vrtu lahko solate, grah, bob,

redkvico, rukolo, nakaljen krompir,

spomladanski česen in čebulček sejemo, ko

zemlja nima še 10 °C. Na gredicah z rukolo

in solato uporabimo kakovostno organsko

gnojilo za obilen pridelek v obliki granul bio

plantella nutrivit za listno zelenjavo. Za

dognojevanje vseh vrst rastlin v

zelenjavnem in okrasnem vrtu pa je na voljo

bio plantella nutrivit univerzal. Za polnejši

okus plodovk

uporabimo bio

plantella nutrivit za

paradižnik in ostale

plodovke, enako bio

plantella nutrivit za

jagode in

jagodičevje.

Gnojilo iz morskih alg bio plantella vrtza gnojenje v času rasti.



18 www.klubgaia.si

Iz sredozemlja so ga že v antiki

razširili po vsej Evropi. Trajni

polgrmiček tudi v kontinentalni

razmerah dobro uspeva. Za gojenje

v vrtu je potrebno upoštevati nekaj

njegovih lastnosti. Dobro uspeva na

lahkih in odcednih tleh na sončnem

rastišču. Glede hranil ni zahteven,

vendar morajo tla vsebovati zadosti

kalcija. V vrtu pogosto najde mesto

ob steni, v katero se upre sonce,

vendar je tudi na gredici popolnoma

zadovoljen. Ko ga sadimo na gredo,

naj bo razmak med rastlinami vsaj 50

centimetrov. Lahko ga sadimo v

skupino, z njim oblikujemo mejico

ali obrobek. Dorasla rastlina tolerira

sušne razmere zato je primeren za

zasaditev skalnjakov.

RazmnoževanjeRazmnoževanje ni zapleteno. Lahko

ga razmnožimo s semenom, pota-

knjenci ali z delitvijo starejših kore-

nin. Semena direktno posejemo

aprila ali septembra. Med kalitvijo

mora imeti dovolj vlage. Najlepše in

enakomerne nasade zasnujemo s sa-

dikami. Te pripravimo v rastlinjaku,

ko konec februarja posejemo se-

mena v substrat za sadike bio plan-

tella start. Če sami ne pripravljamo

sadik jih maja lahko kupimo v vrtna-

rijah. Poleti lahko iz zelenih poganj-

kov pripravimo potaknjence.

Koreninjenje lahko pospešimo z

uporabo plantella rhizopon II (pri-

pravek za pololesenele pota-

knjence). Vzdrževanje mladega

nasada z okopavanjem in zalivanjem

po potrebi je prvo sezono nujno.

Kasneje grmiči žajblja ne potrebu-

jejo posebne nege. Kljub ustaljeni

navadi vrtičkarjev, da jeseni »oči-

stijo« svoj vrt, naj žajbelj prezimi

neobrezan. To opravimo šele. Če ga

ne obrezujemo redno, precej hitro

prekrije velike površine s poleglimi

olesenelimi stebli.

Vsestransko koristenŽajbelj je dober sosed zelju in niz-

kemu fižolu. S cvetovi privablja kori-

stne žuželke in obenem z vrta

odganja mnoge škodljivce.

Ker je izbor različkov vse večji, je

odločitev za žajbelj, ki ga želimo

imeti v vrtu, odvisna od nameravane

uporabe. Kot zdravilno zelišče pri-

dejo v upoštev le izvirni različki Sal-

vie officinalis z ozkimi listi ali S.o.

Breggarten s širšimi sivkasto dlaka-

vimi listi. Tudi rastline iz semena

divje rastočega žajblja so v tej sku-

pini. Kot okrasne rastline se uvelja-

vljajo pisanolistni različki. Naj-

pogostejši so S.o. Purpurea ali Purpu-

rescens, ki ima liste vijoličastega od-

tenka, S.o. Icterina z zlatorumeno

obrobljenimi listi in S.o. Tricolor, ki je

kombinacija obeh različkov. Poseb-

nost je belo cvetoči različek S.o. La-

vandulifolia. Z izmenjalno nasa-

ditvijo lahko dobimo zanimive

učinke. Za kulinarično uporabo

lahko izberemo vse različke, saj se po

aromi le malo razlikujejo in so upo-

rabni za aromatiziranje kisa, pripravo

mastnih vrst mesa, v kvaši za divja-

čino, začinjanje testenin, pečenega

ali kuhanega krompirja in v enolon-

čnicah. Ne smemo pozabiti ocvrtih

listov žajblja za piknik.

dr. Janko Rode

Žajbelj ni samo edenKdo od ljubiteljev vrtnarjenja ne pozna žajblja?Uporaben je kot dober sosed vrtnina, kot razkužilo zaizpiranje in zeliščni čaj ter odličen dodatek k hrani.

Različek žajblja z zlatorumeno

obrobljenimi listi (S.o. Icterina).

Zapozneli cvetovi žajblja

lahko jeseni poživijo vrt.

Salvoa fficinalis tricolor združuje

lastnosti različkov Purpurea in Icterina.


Ime in priimek _______________________________________________

Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.) _________________________________

_______________________________________ Telefon ______________

Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): ____________________________

___________________________________________________________

Soba s pogledom na morje: da ne

Zavarovanje rizika odpovedi: da ne

Avtobusni prevoz: da ne, vstopno mesto__________________

Podpis _____________________________________________________

Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila.

"

Klubske strani

Popusti:‹ otroci do 4. leta starosti na dodatnem le-

žišču imajo brezplačno

‹ od 4. do 7. leta starosti na dodatnem le-

žišču 70% popusta

‹ od 7. do 14. leta leta starosti na dodat-

nem ležišču 50% popusta.

Neobvezna doplačila: ‹ soba s pogledom na morje 3 EUR/osebo

‹ doplačilo za enoposteljno sobo 30 EUR

‹ 27 € do 31 € za avtobusni prevoz iz Ma-

ribora, Ptuja, Celja, Raven, na Koro-

škem, Velenja, Brežic, Novega mesta,

Jesenic, Kranja, Ljubljane, Postojne, Se-

žane, Nove Gorice in Kopra

‹ za fakultativne izlete, o katerih boste

obveščeni pred odhodom.

19. strokovno srečanje

PRIJAVE: po telefonu 01 242 0000, po e-pošti [email protected], ali pošljite prijavnico na naslov:

Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«.

Priprave na naše srečanje

Priporočamo ob prijavi: Zavarovanje

rizika odpovedi 5 EUR po osebi, s katerim

vam v primeru bolezni, smrti v družini ali

elementarne nesreče zavarovalnica ob

priložitvi ustrezne dokumentacije (zdrav-

niško potrdilo itd.) povrne že vplačani

znesek.

Za telefonske prijave in več informacij

pokličite Turistično agencijo Avantura,

na številko 01/242 00 00 ali po

elektronski pošti na naslov

[email protected].

Po prejemu prijave prejmete pogodbo in program.

Rezervacija se smatra potrjena in veljavna ob pla-

čilu akontacije, ki znaša 35 EUR po osebi, preostali

znesek pa je treba poravnati do 15. aprila. Srečanje

se bo pričelo v petek po 13. uri in končalo v nedeljo

ob 14. uri.

V Klubu Gaia smo vam prisluhnili in se po-

novno vračamo v Poreč, in sicer 16.-18.

MAJA 2014, V Hotel Laguna Materada

3*+, kjer smo se že imeli izjemno lepo,

naše druženje je bilo resnično pristno in

tako bo tudi tokrat. Predavali in svetovali

vam bodo najboljši slovenski strokovnjaki.

Doživeli boste veliko lepega.

Izbrali bomo zanimive vsebine, pestre iz-

lete, ponudili bogat srečelov in zabavo.

Vse člane vabimo, da sodelujejo na so-

botni in nedeljski prireditvi GAIA IMA TA-

LENT: s petjem, igranjem, plesom in še

marsičim, kar znate in bi to radi pokazali

vsem. Hkrati se veselimo vseh vaših po-

slovnih zelenih idej, ki jih lahko kot člani

fizično postavite na ogled v hotelski avli s

kratko delavnico prikaza in razlage. Vse, ki

si želite sodelovati na predstavitvi Gaia

ima talent ali Gaine zelene ideje, vabimo,

da to storite pisno ali po telefonu na

01/7558 188.

CENA: 108 EUR po osebi v dvoposteljni sobi

V ceni je vključeno: 2 polna penziona,

predavanja, animacija, zabavna večera z

glasbo, družabnimi igrami in nagradami,

vodenje in organizacija srečanja.

Vse navdušene ljubitelje vrtnarjenja vabimo na naše druženje in izobraževanje ponovno vPoreč. Člani boste imeli spet priložnost predstaviti in ponudili prisotnim udeležencem svojedomače izdelke, pa tudi vse svoje talente.


Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Jožefa Leban,Tolmin • Marija Jelinčič, Tolmin • Špela Mikelj, Komenda • Darinka Sovinc,Topolščica • Miri Kogej, Zg. Kungota • Mojca Gabrovec, Škofja Loka • LidijaTinta, Zreče • Ljuba Zore, Koper Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: IvaHumar, Stahovica • Majda Simončič, Radeče • Tončka Kovač, Škofja vas •Carmen Cink, Žalec • Fehret Čehič, Tržič • Silvana Mikuž, Vipava • Joško Dekleva,Vremski britof • Marija Juričič, Portorož • Stanka Hrastar, Novo mesto • AnicaFarič, Murska Sobota

Obdarovanje z revijo Gaia - Ker je kar 40 članov obdarilo svoje najdražje zletno naročnino na revijo, smo jih obdarili z lepo majico Kluba Gaia, ki sojo prejeli po pošti.

Klubske strani

20 www.klubgaia.si

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

Cvetliœni sejem Verdecasa v Padovi z ogledom PadoveNove ideje za balkone, vrtove, terase in zelenjvane vrtove

15. marec (1 dan) cena: od 37 E vstopna mesta: MB, CE, LJ, PO, GO

Tradicionalen 1. majski izletTraumansforff - najlepøi park in botaniœni vrt Italije, Merano, Parco

natura viva in zoo safari

26. april, 1. in 3. maj (2 dni) cena: od 109 E

vstopna mesta: MB, CE, LJ, PO, GO

1. maj na otoku Hvaru - zaliv Pokrivenik29. 4. – 3. 5. (5 dni polpenzion) cena: od 199 E vstopna mesta: MB, CE, LJ

Najlepøi avstrijski grajski vrt

in Mali Karpati na Slovaøkem31. 5. (2 dni) cena: od 105 E vstopna mesta: LJ, CE, MB

Tajska: potovanje + poœitnice18. 2. (15 dni) cena: 1.675 E 23. 4. (16 dni) cena: 1.587 E

Sri lanka: potovanje + poœitnice13. 2. (11 dni) cena: 1.390 E 24. 4. (11 dni) cena: 1.540 E

Makedonija in Albanija29. april, 6 dni cena: 345 E

Klasiœna Grœija28. april, 5 dni cena: 319 E

AVANTURA VABI V LETU 2014

Kako smo rastline pripravili na zimo?Dragi člani, da ste zaščitili svoje ljubljenke v vrtu, se je tokrat izkazalo koristno

zaradi uničujočega žleda. Lastnike objavljenih 3 fotografij smo nagradili s

pakiranjem organskega gnojila v granulah bio plantella nutrivit.

Anton Furlan,

Šempeter pri Novi Gorici Ljubica Pivk, Rovte Lojzka Mozetič, Volčja Draga


Gaina predavanja in delavniceProsimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti:[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega številaprijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

FEBRUARKZ AGRARIA KOPER, sejna soba, Ul. 15. maja 17, Koper18. 2. 2014 ob 16.30, delavnicaDavor Špehar in irena Vrhovnik Začetna dela oljkarjev

EUROGARDEN, Podsmreka 7e, Dobrova pri Ljubljani

19. 2. 2014 ob 16.00, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje sadnega drevja

KGZ SLOGA - Slogin vrt, Šuceva 27, Kranj20. 2. 2014 ob 16.00, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje sadnega drevja

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED, Prešernova c. 32, Bled20. 2. 2014 ob 18. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši

STARA OŠ V VELIKI PIREŠICI, Velika Pirešica 1, Žalec21. 2. 2014 ob 16. uri, delavnicaIgor Škerbot Gain ekološki zelenjavni vrt

KGZ KOROŠKA, trgovina kmetijski center, Stari trg Podgorska c. 97a, Slovenj Gradec26. 2. 2014 ob 16.00, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje sadnega drevja

KGZ KRPAN, Agrocenter Mlin, Gerbičeva 37, Cerknica27. 2. 2014 ob 16.00, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje sadnega drevja

VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO, Cesta koroškihžrtev 26, Krško27. 2. 2013 ob 18. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši

OBI KRANJ, Stara c. 25, Kranj28. 2. 2014 od 15. do 19. ure, delavnicaDavor Špehar Spomladanska priprava zelenjavnegain sadnega vrta

MARECBAUHAUS Maribor5. 3. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt27. 3. 2014 ob 10. uri, delavnicaDavor Špehar Sanjska trata

BAUHAUS Ljubljana-Rudnik6. 3. 2014 ob 10. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt27. 3. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Sanjska trata

BAUHAUS Ljubljana BTC6. 3. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt26. 3. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Sanjska trata

KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE10. 3. 2014 ob 19. uri, predavanjeNevenka Breznik Ekološki zelenjavni vrt

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA LJUBLJANAlesarski oddelek, Rožna dolina11. 3. 2014 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Ekološki zelenjavni vrt

BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, Strahinj 99, Naklo19. 3. 2014 ob 17. uri, predavanjeLoreta Vlahović Posadimo cvetje za poletje

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED, Prešernova c. 32, Bled13. 3. 2014 ob 18. uri, predavanjeLoreta Vlahović Zasaditve za poletje

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE: BRDO PRI LUKOVICI13. 3. 2014 ob 14. uri, delavnica, OBVEZNO PRIMERNA OBUTEV!Roman Mavec Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja

SEJEM FLORA CELJE, Celjski sejem, Dečkova cesta 1, Celje14. 3. 2014 ob 11. uri, predavanjeDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt15. 3. 2014 ob 14. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši16. 3. 2014 ob 12. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši

STARA OŠ V VELIKI PIREŠICI, Velika Pirešica 1, Žalec14. 3. 2014 ob 16. uri, delavnicaDavor Špehar Gain ekološki sadni vrt21. 3. 2014 ob 16. uri, delavnicaIgor Škerbot Gain ekološki zelenjavni vrt

RAZVOJNI IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO,Topliška c. 2, 8000 Novo mesto20. 3. 2014 ob 10. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt

OBI MARIBOR, Tržaška c. 65, Maribor22. 3. 2014 ob 10. in 15. uri, delavnicaLoreta Vlahović Zasaditve v posodah za poletje

OBI KRANJ, Stara c. 25, Kranj25. 3. 2014 od 16. do 19. ure, delavnicaDavor Špehar Priprava, ureditev in oskrbovanje trate

GASILSKO VAŠKI DOM PRISTAVA, Pristava 30d, Ljutomer29. 3. 2014 ob 10. uri, predavanjeDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt

Klubske strani

februar 2014 21


–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2014.

Plantella izbrani kremenovi peski25 kg

•

–20

%

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2014.

Plantella specialno gnojilo za travo20 kg

"

•

–20

%

Biogrena10 kg, 25 kg

Ugodnosti za œlane K

luba Gaia in K

luba Kalia –2

0 %


Plantella balkonia45 L

–20


Plantella proti mahu10 kg "

–20

%


Bio plantella nutrivit 3 kg "

–20

%


Plantella Organik20 kg "

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%


Ratimor mehka vaba500 g "

–20


Plantella sadjarsko gnojilo3 kg "

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%


Plantella proti mahu10 kg "

–20

%


Plantella univerzalna vrtna zemlja

50 L

–20

%


Bio plantella start50 L "

–20

%


Bio plantella start20 L "

–20

%


Biogrena25 kg "

–20


Plantella organik20 kg "

–20

%

Øt. kosov: _______________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2014.

Plantella organik20 kg "

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce in Tabakum.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!BIOGRENA10 kg

Organsko gnojilo, kivsebuje vsa glavna hranilaza æivljenje rastlin termikroorganizme, ki bioloøko aktivirajo tla. -20%

"

BIOGRENA25 kg

Organsko gnojilo,ki vsebuje vsaglavna hranila zaæivljenje rastlinter mikro-organizme, ki bioloøkoaktivirajo tla.

-20%

PLANTELLAORGANIK7,5 kg

Dolgodelujoœeorganskouniverzalnognojilo v obliki pelet.

-20%

PLANTELLA UNIVERZALNAVRTNA ZEMLJA50 L

Univerzalna vrtna zemlja zasajenje in presajanje vsehvrst vrtnih, okrasnih insadnih rastlin obogatena z Bioculta® rastlinskimi vlakni.

-20%

" "

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

Katera: _________________Øt. kosov: _______________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2014.

Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœeneprodajalne, navedene v glavikuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah. Ponovno vamponujamo kupone po lastni izbiri, kijih uporabite za izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

–20

%


Plantella organik7,5 kg

•

–20

%


Bio plantella arbosan smola250 g "

•

"

"

–20

%


Biogrena25 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja do 15. 3. 2014 oz. do razprodaje zalog. NOVOST:


20 %

20 %

20 %

ni

20 %

Vinska trta (Vitis sp.) spada med liane, kar

pomeni, da ima neskončno rast in če je ne

režemo, bo iz leta v leto vse daljša, večja, z

vedno manj grozdja, pogosto pa bo le-to

tudi slabše kakovosti. Pomembno je po-

udariti, da je pri trti rodni les zgolj enoletna

rozga, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Trto je

potrebno porezati v času njenega mirova-

nja, to je pozimi, najkasneje pa v zgodnjih

spomladanskih dneh, kar je priporočljivo

predvsem v tistih krajih, kjer je pogosta

spomladanska pozeba, saj nekoliko poz-

neje porezane trte tudi kasneje brstijo. Pre-

den se lotimo same rezi, se moramo najprej

prepričati, v kakšni kondiciji se nahaja trta,

koliko ima na razpolago enoletnih rozg, ki

izraščajo iz dvoletnih, ali so le-te nepoško-

dovane, v celoti olesenele, premera 0,7-1,2

cm (debeline) in brez morebitnih simpto-

mov bolezni (črne proge, črne pike na svet-

lejši podlagi itd.). Bujnejše trte, ki so v dobri

kondiciji, režemo manj intenzivno, puš-

čamo več rodnega lesa, medtem ko trte

šibke rasti porežemo nekoliko bolj. Koliko

lesa pustimo in kakšne dolžine, je odvisno

tudi od gojitvene oblike.

Rez trte za sencoZmotno je prepričanje, da za dobro senco

potrebujemo veliko starega lesa (kordo-

nov), saj prav tak les zmanjša bujnost ozi-

roma rast mladik v dolžino, kar pa za gosto

senco ni dobro. Ob tem ne smemo poza-

biti, da zdrava mladika trte lahko letno zra-

ste v dolžino vsaj 2,5 m in več, par tovrstnih

mladik pa nam lahko v celoti zapolni po-

trebo po listni steni za dobro senco. Na pri-

mer pri latniku oziroma pergoli imamo iz

ene trte (debla) izpeljan kordon, največ

dva, na katerem ob zimski rezi puščamo

dva do tri šparone (enoletne rozge z 8

očesi), ki jih vežemo na žice. Na takšnem

kordonu se odsvetuje puščanje večjega

števila čepov (1 oko) ali kratkih reznikov (2-

3 očesa), saj bo rast mladik naredila gosto

in bolj košato listno maso. Pri nižjih kordon-

skih gojitvenih oblikah, kjer imamo kordon

vezan vzporedno na žico na višini 1 m ali

manj, prav tako lahko puščamo samo kra-

tek les (1-2 čepa ali kratka reznika z 2-3

očesi) ali v kombinaciji s šparoni, ki pa jih

vežemo navpično navzgor na zgornjo žico.

Pomembno je, da na istem kordonu puš-

čamo karseda enako razporejene rozge.

Rez za pridelavo grozdjaV Sloveniji v trajno naravnanem vinograd-

ništvu prevladujejo nizke, šparonske gojit-

vene oblike, predvsem enojni in dvojni

guyot, kjer ob zimski rezi puščamo vedno

enega ali dva šparona ter pod njima kratek

reznik. Če imate na vrtu več trt na enaki go-

jitveni obliki, se svetuje, da jih porežete ra-

zlično in med letom opazujete, kako so se

trte z rastjo mladik in s količino ter kako-

vostjo grozdja odzvale na vašo rez.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani

Zimska rez vinske trte Pomlad se nezadržno bliža, zato je treba v vinogradih, na vrtovih oziroma parkih postoritinajnujnejše, tako tudi zimsko rez vinske trte. Toda, nehote se nam porajajo vprašanja: kdajje najboljši čas, kako obrezati in zakaj.


dvoletni les enoletni les (rozga)

Po rezi: puščamo enoletne rozge,

ki izraščajo iz dvoletnega lesa.

Pred rezjo: pregledamo,

kakšen les imamo na voljo.

Pred rezjo: pregledamo,

kakšen les imamo na voljo.

enoletni les (rozga)

Po rezi: pustimo samo enoletne rozge, ki

izraščajo iz dvoletnega lesa in jih vežemo.

23februar 2014NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

,


vesničarji malo improvizirali, tako smo

zadostili osnovnim kriterijem, ki smo si

jih začrtali že v času zasnove načrta.

Izraba prostora in izdelava načrtaProstor meri v širino cca. 7 m, v dolžino

pa dobrih 10 m. Vmesni prostor bo oskr-

bovan s kosilnico (laks, kosa, samohodna

kosilnica), tako da ne rabimo medvrstne

razdalje za traktor. Prvo vrsto bomo sadili

na rob parcele (dolžina), druga vrsta bo

oddaljena cca. 3,5 m od prve. Opora bo

klasična (kol), ob ograji cca. 6 m od prve

vrste bo uspevalo še jagodičevje.

Kombinacije s koristnimi rastlinamiV literaturi smo zasledili veliko koristnih

rastlin, ki jih kombiniramo v sadovnjaku,

zato jih bomo posadili v bližino dreves in

opazovali njihov dejanski učinek. Pod

slive bomo sadili hren, zraven ribeza pa

pelin, pod jablane narcise, ki odganjajo

voluharja. Pelin bo z ribeza preganjal

ribezovo rjo. Križnolistni mleček, na-

vadna medena detelja, česen, narcise

bomo sadili v predelu pod krošnjo in ob

robu parcele. Sončnice pomagajo v

borbi z voluharjem in mišmi. Kapucinka

pod drevjem bo odganjala uši in krvave

uši, če posadimo pod drevje vratič, bo

Sunburst in Vigred, sliva Ersinger, kutina

Leskovačka.

Kaj smo izbrali med jagodičevjem? Za sajenje v Gainem sadnem vrtu smo

izbrali tudi ribez, ameriško borovnico,

aronijo, josto, kosmuljo, goji jagode, ma-

lino in robido. V času pisanja še vedno

izbiramo sorte ameriških borovnic,

ravno tako je z malinami, robido, goji ja-

godami, aronijo, josto in kosmuljo. Ame-

riške borovnice bomo sadili v drugo in

tretjo vrsto, da s ceste ne zastiramo po-

gleda na zelenjavni vrt, pozicijo osta-

lega jagodičevja si lahko pogledate v

spodnji skici.

Najprimernejši čas za izbiro sadikPri izboru sadnega drevja in jagodičevja

se je treba v pozni zimi in v predspomla-

danskem času zavedati, da so jesenske

zaloge omejene, zato lahko izbiramo

samo tisto, kar je ostalo od jesenske se-

zone. Na splošno je rezultat glede izbora

sadnih vrst in sort v jesenskem času

boljši, saj so takrat še vse sadne vrste in

sorte na zalogi. Tudi pri izboru sadnih vrst

in sort za naš sadovnjak smo se srečali s

tem, da smo dobili optimalno sorto,

ustrezne podlage pa ne. Zato smo z dre-


Ker želimo ekološko sadjariti, smo iz-

brali sadike jablan, hrušk, češenj, sliv,

kutin ekološke pridelave, ki jih v Slove-

niji najdemo samo pri izbranih dreves-

ničarjih. Sadike jagodičevja so klasične

pridelave, ker pa v našem vrtu ne bomo

uporabljali herbicidov, bodo te sadike

in pridelek do časa rodnosti povsem

ekološki.

Smernice za načrtKer je prostor za sadni vrt prostorsko

omejen, smo se že ob načrtovanju odlo-

čili, da vse glavne sadne vrste sadimo na

šibkih in srednje bujnih podlagah. Ja-

blane bomo sadili na podlagi (MM 106),

hruške na podlagi (MA), češnje na pod-

lagi (GISELA 5), slivo na podlagi (mirabo-

lana 29 C), v vrt bomo uvrstili tudi

jagodičevje. Izbor podlag in glavnih

sadnih vrst smo izbrali glede na tre-

nutne spomladanske zaloge, če želite

posebno sorto in podlago pa se z dre-

vesničarjem lahko dogovorite že kakšno

leto pred sajenjem.

Izbor glavnih sadnih vrstin sort Izbor sadnih vrst in sort je temeljil na

čim širšem naboru sadja. Želeli smo, da

nam sadni vrt vrača z darovi od začetka

poletja do jeseni. Odločili smo se, da

med jablanami izberemo sorto Enter-

prise in Pisani kardinal, med huškami

smo se odločili za Konferans, češnja

24 www.klubgaia.si

Gain ekosamooskrbnisadni vrtEkološki sadni vrt je nadaljevanje uspešnezgodbe z Gainim zelenjavnim vrtom, ki jezaživel v preteklem letu in bo svojemunamenu služil tudi letos. Tudi sadni vrt boimel uporabno in izobraževalno vlogo.


25februar 2014

smo se srečali 14. februarja, ob 16. uri na

predavanju, kjer smo predstavili načrt

ekološkega sadovnjaka.

Prva prava delavnicaDrugo predavanje in delavnica v Veliki

Pirešici, ob stari osnovni šoli, bo na spo-

redu v petek 14. marca, ob 16. uri, takrat

manj mravelj. Če pod sadno drevje sa-

dimo česen, bo tudi pepelaste plesni

manj.

Izris načrta in razporeditev V prvi vrsti bomo posadili: jablani, hru-

ško in češnji. Jablana bo od roba parcele

(širina) oddaljena cca. 0,5 m, sledijo hru-

ška, češnja, ki jih želimo posaditi na dol-

žino 10 m. V drugi vrsti sadimo samo

slivo, v nadaljevanju bomo sadili tudi ja-

godičevje. Tretja vrsta z jagodičevjem

(ribez, kosmulja, josta, aronija, ameriške

borovnice) bo od druge oddaljena

dobra 2, 5 m. Več o sajenju, sadilnih raz-

daljah in ostalih koristnih nasvetih boste

lahko izvedeli tudi na naših rednih me-

sečnih delavnicah, ki bodo potekale

praviloma vsak drugi petek v mesecu v

popoldanskih urah. Srečevali se bomo v

Veliki Pirešici, ob stari osnovni šoli. Prvič

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Bio plantella univerzal zemlja brez šote: namesto šotevsebuje kompostirana lesna vlakna, ki dajejo zemljistrukturno stabilnost in zagotavljajo visoko sposobnostzadrževanja vode ter preprečujejo izpiranje obstoječihin dodanih hranil organskega izvora. Vsebuje guano.Uporablja se za sajenje in presajanje vseh vrst rastlin,razen za kisloljubne rastline. Lahko se uporablja tudi zapokrivni sloj v vrtu. Ohranjajmo šotišča!

Sadimo in presajamo ekološko!

Ilust

raci

ja: R

ock

Fina

le

se bomo posvetili sajenju samooskrb-

nega sadnega vrta. Na delavnici bomo

sadili sadno drevje in jagodičevje. Upo-

števali bomo pravilne razdalje sajenja,

delali po predhodnem načrtu in opozo-

rili na vsa pomembna opravila, ki jih ob

sajenju ne smemo pozabiti. Opravili

bomo tudi gojitveno rez.

Davor Špehar

1010

11

12

9

7

8

3

34 75 6

2

11

1 - Malina

2 - Robida

3 - Ribez

4 - Kosmulja

5 - Josta

6 - Aronija

7 - Ameriška borovnica

8- Goji jagoda

9 - Sliva

10 - Jablana

11 - Hruška

12 - Češnja

Legenda:



Jasminova troba(Campsis radicans) je ovijalka, ki poleti

zelo efektno cveti. Njena debelca in veje

se z leti močno okrepijo in se za vedno

oklenejo opore, okoli katere so se ovile.

Takšno rastlinsko ogrodje postane težko

in na to je treba misliti, še preden sadiko

posadimo. Troba ima velik rastni poten-

cial, ki ga izrazi zlasti v primorju, kjer

lahko ena rastlina doseže streho trinad-

stropne hiše. V notranjosti Slovenije naj-

lepše cveti na toplem mestu v bližini

osončenega hišnega zidu.

Na celini jo do neke mere krotijo nižje

temperature, k temu pa je poklican tudi

vrtnar s škarjami. Mlado rastlino mo-

ramo najprej lepo razpeljati, da hitro in

enakomerno prekrije površino, ki smo ji

jo nemenili. Običajno je to pergola,

redko latnik ob hiši, pogosto pa kar

močan kol s prečko na vrhu. Zadnji

26 www.klubgaia.si

nih razlik. Prvo pravilo je, da gliciniji ne

smemo dovoliti, da bi se ovijala. Vsak

poganjek, iz katerega želimo ustvariti

ogrodno vejo, je treba privezati ob vo-

dilo. Poganjkov, ki se ovijejo drug okoli

drugega ali okoli opore, že po kakšnem

letu ne bomo mogli več razkleniti. Pri

mladi gliciniji razpeljemo bodoče

ogrodne veje ob vodilu tako, da so pri-

bližno četrt metra vsak sebi.

Ko ustvarimo ogrodje, obrezujemo

samo še stranske veje. To naredimo dva-

krat v letu. Prvič v visokem poletju. Ta-

krat vse stranske poganjke pokrajšamo

na eno ped dolžine. Konec zime te iste

štrclje skrajšamo na čep z enim samim

parom brstov. Poletno obrezovanje

lahko izvajamo tudi postopoma, kraj-

šamo pa takrat, ko je spodnji del po-

ganjka že olesenel. Spomladanskega

obrezovanja ne smemo opustiti, ker če

ga, bomo po cvetenju imeli namesto

pregledne situacije zmešnjavo in goš-

čavo same vase zapletene ovijalke.

Ena glicinija lahko preraste velikansko

pergolo in veliko hišo. Ko cveti, je nepo-

pisno lepa in dišeča. Ko odcveti, se z njo

začne delo, ki ga je treba opraviti z le-

stve. Večjo kot pustimo glicinijo zrasti,

več je z njo sitnega in tudi nevarnega

dela. Seveda ga lahko za nas opravi

vrtnar.

Rez cvetočih ovijalkin plezalkTroba, glicinija in sroboti – sanjsko cvetoče lepotice. Invečni problem za ljubiteljske začetnike, kako te neverjetnobujne rastline oblikovati, da bodo obdržale obliko innastavile slapove cvetja.

Konec pomladi je treba vse stranske

poganjke glicinije porezati na kratke

čepe.

vzgojni način uporabimo takrat, ko smo

na tesnem s prostorom in bi bili vseeno

radi deležni trobinega cvetnega razko-

šja.

Pri obrezovanju odraslih rastlin moramo

vedeti, da nastavi cvetove na istoletnih

poganjkih. To pomeni, da za cvetenje ne

potrebujemo lanskih vej, temveč mlade

in poskočne mlade poganjke. Obrezu-

jemo konec zime tako, da vzdolž debla

in ogrodnih vej porežemo vse stranske

veje. A ne tako, da bi rezali tik ob

ogrodni veji! Od vsakega stranskega po-

ganjka pustimo čep z enim ali dvema

najnižjima brstoma. Kar bo spomladi

bujno odgnalo, bo poleti in jeseni bujno

cvetelo. Pred naslednjo pomladjo spet

radikalno porežemo vse lanske veje na

čepe.

Drugače ravnamo samo s tistimi stran-

skimi poganjki, s katerimi želimo rast-

lino dodatno razpeljati ali z njimi

nadomestiti kakšno ogrodno veje. Tak

poganjek skrajšamo za tretjino in takoj

privežemo k opori, da ne bo z novo ra-

stno sezono šel po svoje.

Glicinijaje še bolj raščava ovijalka od jasminove

trobe. Zaradi silne bujnosti dela ljudem

sitnost. Brez obrezovanja zraste v »tež-

kokategorno daviteljico«, ki lahko z la-

stno silo in težo ukrivi železno nosilno

konstrukcijo, kaj šele žleb ali balkonsko

ograjo, ki se je je kot pijanec oklenila. Kaj

od glicinije želimo, ji je treba od malega

dopovedovati s škarjami. Redno, vsako

leto dvakrat.

Med različnimi vrstami in sortami glicinij

(Wisteria) pri obrezovanju ni pomemb-

Glicinija, kot si jo vsi želimo. Brez

vrtnarjeve roke bi za avte ne bilo

prostora!


27februar 2014

Okrasni sroboti(Clematis) so raznolika skupina vrtnih

vzpenjavk. Obrezovanje se razlikuje od

skupine do skupine in v tem članku se

bom dotaknil samo dveh pri nas najbolj

pogostih srobotov: velikocvetnih kri-

žancev in gorskega srobota. Velikocve-

tni sroboti, popularni »klematisi«

(Clematis jackmanii) vedno najbolj

bujno cvetijo v zgornjem delu rastline.

Cvetove nastavijo na istoletnih poganj-

kih, zato je obrezovanje preprosto:

konec zime jih odrežemo nad najnižjim

parom brstov, kar je nekje na 30 cm vi-

šine. Preprosto kot srbski fižol. Razme-

roma pogost je na naših vrtovih gorski

srobot (Clematis montana), ki na mah

bujno preraste pol garaže. Ta vrsta po-

trebuje komaj kaj obrezovanja. Dajmo ji

mir in prostor in oddolžila se bo s kaska-

dami belo-rdečega cvetja! Izrezujemo

samo odmrle dele rastline, kakšnega

posebnega rastnega reda se ji pa ne da

vsiliti. Kadar imamo za ta srobot pre-

malo prostora in ga moramo omejevati,

naredimo to poleti, ko cvetje premine.

Porežemo nazaj in rastlina se bo zane-

sljivo obnovila.

Matjaž Mastnak

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Obstaja možnost, da namesto k opori

posadimo glicinijo na trato k močnemu

kolu. Mladi rastlini pustimo eno samo

debelce, ki ga ob opori dvignemo do

dveh metrov višine. Šele na vrhu dopu-

stimo razvoj stranskih poganjkov, ki se,

ker nimajo druge možnosti, spustijo

dežnikasto navzdol. Maja se pod slapovi

cvetja skrije tako nosilni oporni kol kot

lesnato ogrodje rastline. Režemo kot gli-

cinijo ob opori, poleti in koncem zime.

Radostno cvetoči okrasni srobot smo

pred pomladjo porezali pod višino

kolena.

Preden začne rastlina poganjati, stebla srobotov

odrežimo tik nad parom krepkih brstov, to je 15 do 30

cm nad tlemi. Z ostrimi kleščastimi škarjami napravimo

ravno rez, brsti pa se pri tem ne smejo poškodovati.

Plantella specialna gnojila imajo rastlinam posebej

prilagojeno sestavo hranil in mikrohranil, kar omogoča

zdrav videz, boljšo rast ter razkošno cvetenje. Gnojila

odlikuje tudi visoka kakovost, hitro in dolgotrajno

delovanje ter majhna poraba.

Za močno rastin zdrav videz!


V času, ko je Slovenijo odel sneg z žledom, smo obiskali našega člana,sadjarja Dušana Bremca iz Loke pri Novi Gorici, ki vzdržuje skupaj ssvojo družino okoli 30 mlajših dreves, vinograd in zelenjavni vrt.Skupaj s specialistom za sadjarstvo Ivanom Kodričem smo opravilirez koščičarjev, trte, se pomenili o predspomladanskem škropljenjuter dognojevanju omenjenih rastlin v sadovnjaku.

28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Dušan je naš član od samega začetka

svojih vrtnarskih izkušenj. Poleg red-

nega prebiranja člankov, tudi vestno

obiskuje vsa predavanja in delavnice v

organizaciji našega kluba ter kmetijske

in gozdarske zbornice Nova Gorica.

Posadili so toliko sliv, češpelj, ringloja,

marelic, breskev, jablan, hrušk, kakijev,

češenj, višenj, itd. ter namiznega

grozdja, da imajo svojega sadja vse leto

in še pozimi. Za citruse in oljke pa so se

odločili, da jih imajo raje kar v loncih.

Opravili smo rez koščičarjev in trteRodni les koščičarjev se razlikuje od rod-

nega lesa pečkarjev, zato se razlikuje

tudi rez. Plodovi pri koščičarjih bodo

letos zrasli na poganjkih, ki so iz starej-

šega lesa izrasli lani, zato rodnih mladih

poganjkov ne izrezujemo. Za vsa

drevesa velja, da opravimo rez v suhem

vremenu, koščičarji pa so na morebitno

vlago še posebej občutljivi, zato se

moramo prepričati, da bo po rezi še vsaj

dva ali tri dni suho. Poganjki, višnje, ki so

rodili lani, radi ogolijo. Krajši rodni

poganjki se razvijejo šele na njihovem

koncu in v vrhu drevesa. Pri češnji ogol-

evanje poganjkov, ki so že rodili, ni to-

likšno kot pri višnji. Ker je marelica še

posebno občutljiva na glivična obo-

lenja, vse rane po rezi premažemo s

cepilno smolo bio plantella arbosan.

Enako kot pri drugih sadnih vrstah tudi

pri marelici enoletnih poganjkov ne

krajšamo. Pri marelici pokončne poganj-

ke odstranjujemo že med letom. Marelic

spomladi v celinski Sloveniji ne režemo

pred sredino marca.

Limone prezimujejo pod streho.

Bio plantella arbosan cepilna smola je nujna pri rezi.

Naš član

Dušan Bremec

Rez marelice.

Gnojimo preudarnoV sadovnjaku in vinogradu se spomladi

priporoča gnojenje z dolgo delujočim

organskim gnojilom v obliki pelet

plantella organik. Tako so sadna

drevesa v biološko aktivnih tleh s

povečanim humusom bolj vitalna in

manj dovzetna za bolezni. Organsko

gnojenje opravimo, ko mine nevarnost

pozebe. Za pozebo so usodne temper-

ature že nekaj stopinj pod lediščem, saj

se letos sokovi v rastlini že pretakajo. Z

gnojenjem vsekakor ne prehitevamo,

počakajmo, da drevesa pričnejo z ak-

tivno rastjo in jih takrat pognojimo. Za

potrebe dreves po dušiku, ki je zaslužen

Za samooskrbo se redno izobražuje


februar 2014 29

predvsem za rast, zadostuje že 1

kg plantella organika/10 m2, vsakih

nekaj let pa sadovnjak pognojimo tudi

s plantella specialnim sadjarskim gno-

jilom, ki vsebuje več kalija in ga vsem or-

ganskim gnojilom primanjkuje (gnoj,

kompost,…).

Spomladansko varstvov marcuZa dobro kondicijo in zdrava drevesa je

treba že v začetku vegetacije opraviti

prvo škropljenje breskev in ostalih

koščičarjev s pripravkom vivera

cuprablau-z (80g/10 l vode). To storimo,

ko se pričnejo odpirati konice luskolis-

tov. Sadovnjak temeljito poškropimo z

bakrenim pripravkom pred prvim obil-

nim dežjem, če so dnevne temperature

vsaj od 6 do 8°C. V bolj deževnih letih

škropljenje z bakrenim pripravkom

ponovimo. S tem škropljenjem vpli-

vamo tudi na škrlup, ki je najpomemb-

nejša bolezen jablan in hrušk.

Zmanjšamo tudi možnost pojava

jablanovega raka in hruševega ožiga. V

primeru hruševega ožiga škropimo v

času cvetenja, v razmaku petih dni,

vedno pred padavinami. Pripravek

vivera cuprablau-z v tem primeru

uporabimo v 0,06% koncentraciji.

V začetku marca je običajno čas za prvo

škropljenje koščičarjev z bakrenim

pripravkom. Tako ukrepamo proti

boleznim koščičarjev, najbolj znana je

breskova kodravost, ki brste okuži

takoj, ko se le ti pričnejo odpirati.

Breskove kodravosti ni mogoče zatirati

kurativno, ko so listi okuženi, se sko-

drajo, pordečijo in kasneje odpadejo.

Med boleznimi koščičarjev se pogo-

sto srečamo tudi z rožičavostjo češpelj

in listno luknjičavostjo koščičarjev. Na

slednjo bolezen so še posebej občutljive

višnje in češnje.Tudi luknjičavost zati-

ramo z uporabo bakrenega pripravka

vivera cuprablau-z v času odganjanja in

vse do konca julija. Ta glivična bolezen

je nevarna predvsem v hladnih,

deževnih poletjih. Pri rožičavosti češpelj

se plodovi spremenijo v rožičem

podobne tvorbe brez koščic, meso pa je

popolnoma neužitno.

Mira Arh

Gnojenje z organskim gnojilom v peletah. Dognojili smo tudi s plantella specialnim sadjarskim gnojilom.

Če želite, da se naši strokovnjaki o vašem vrtu in

rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokličite na

brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato

ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, oddaje Na vrtu.

Najbolj poučne in zanimive primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia

in TV oddaji Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Rez trte in gnojenje


Oblikovanje vrta

Zima je obdobje, ko narava miruje. To je najprimernejši čas za načrtovanje, kako bomo vspomladanskem času uredili gredice, bodisi zelenjavne ali okrasne, da nam bo vrt kljubletom v veselje in nikakor ne v breme.

30 www.klubgaia.si

Prilagodimo vrt svojim letom

V naravi se vse spreminja, tako tudi ljudje. V različnih življenjskih

obdobjih imamo različne potrebe po velikostih bivalne povr-

šine in glede ureditve okolja. Ko smo mladi, polni energije, za-

gnani v delovnem okolju, snujemo družino. Takrat okolico

uredimo tem potrebam primerno - velika travnata površina za

igro in igrala, prostor za žar, manjši zelenjavni vrt, živa meja,

nekaj grmovnic, drevo za senco. Sčasoma se naše zahteve spre-

menijo, otroci odrastejo, zato odstranimo igrala, imamo neko-

liko več časa in posledično povečamo zelenjavni vrt, omislimo

si sadno drevje, nekoliko več grmovnic. Z leti vedno večjo spro-

stitev najdemo prav v urejanju in negi našega okolja. Ko več

let urejamo in negujemo zelenjavni in okra-

sni vrt in so nam vsa opravila v veliko vese-

lje, skoraj ne opazimo in s težavo priznamo,

da kot starostniki sčasoma komajda zmo-

remo vzdrževati celotno površino kot smo

jo nekoč. Oviro nam predstavljata tako ko-

šnja med gredicami in grmovnicami kot

tudi pletev nasadov in zelenjavnic. Hrbte-

nica več ne zmore velikih naporov, kolena

nas pečejo in naenkrat kljub naši želji po-

stane čudovita okolica, ki nam je bila v

ponos in veselje, veliko breme.

Je to mogoče razlog, da nasade popol-

noma opustimo? Nikakor ne! Vrt lahko pri-

lagodimo našim zmožnostim in našim

potrebam. Zelo pomembno je, da poeno-

stavimo ureditev nasada. Upoševati mo-

ramo osnovno načelo, da so grmovnice in

trajnice zasajene v gredah, travnata povr-

šina pa je prosta in enostavna za košnjo.

Kako prilagodimo naš vrt?1. Trato na najožjih delih prilagodimo ši-

rini kosilnice, ki jo uporabljamo. Če je ta stara in potrebna za-

menjave, je priporočljivo, da si pred preurejanjem vrta kupimo

novo, ki jo bomo zlahka zagnali in z njo upravljali. Širina kosil-

nice je najmanjša širina travnate površine, ki se lahko nahaja

med potjo in nasadom ali med dvema gredama.

2. Zasadimo, prekrijemo ali tlakujemo manjše površine. Vse

manjše površine zahtevajo od nas uporabo ročnih škarij ali ko-

silnic z nitko, kar je dodatno delo in obremenitev, zato jih zasa-

dimo ali tlakujemo. Poti naj bodo v višini trate, tako da bomo s

kosilnico lahko peljali čez pot in hkrati lepo pokosili travnati rob.

3. Postavimo robnike - med gredo in trato ali tam, kjer imamo

zid ali ograjo, ki je višja od višine trate, je priporočljivo, da tik

ob njej v višini trate postavimo raven robnik, tlakovce ali gra-

nitne kocke. Širina utrjenega roba naj bo vsaj širina koles naše

kosilnice. Tako bomo trato zlahka pokosili s kosilnico, brez do-

datnega rezanja z drugim orodjem. Med gredo in trato pa

lahko postavimo tudi robnik iz nerjaveče pločevine.

4. Združimo grmovnice – to je velik izziv v starejšem vrtu, kjer

smo zbirko nam ljubih cvetočih lepotic več leti dopolnjevali.

Vrt, ki je nastajal postopoma, z namerno kupljenimi ali podar-

Greda ob kleti prej (zgoraj)

in potem (skica).


februar 2014 31

jenimi rastlinami, ima redko več kot 3 sadike iste vrste. Takrat

moramo grmovnice združevati. Merila so lahko različna, izbe-

remo pa takšna, ki nam v našem vrtu nudijo največ. Med načr-

tovanjem moramo upoštevati končno višino rastlin in njihov

način razraščanja. Višje grmovnice običajno zasadimo v odda-

ljenem delu grede, pred njimi pa zasadimo nižje, vse skupaj pa

podsadimo s trajnicami. Tako bomo imeli manj dela z okopa-

vanjem in pletjem gredic. Združujemo lahko rastline s sklad-

nimi barvami cvetov ali pa res nasprotnimi. V mešanem nasadu

pa se ravnamo po načelu mavrice ali naredimo prehod z zim-

zelenimi rastlinami.

5. Lego nasada določimo z različnih pogledov. Pri preobliko-

vanju vrta moramo upoštevati postavitev terase za poletna

druženja in spoznanje, kaj pozimi vidimo iz prostora, kjer se

največ zadržujemo (kuhinje, dnevne sobe). Prečudovito rume-

nocvetočo forzicijo bodo lahko občudovali le sosedje, če je ne

bomo videli skozi okno naše kuhinje ali jedilnice. Kje bomo na-

sadili spomladi cvetoče rastline, se odločimo znotraj hiše, ker

le tako bo nasad v užitek nam in bomo z zadovoljstvom sprem-

ljali prebujanje narave. Ob letno teraso bomo vsekakor zasadili

poleti cvetoče rastline in takšne z lepo jesensko barvo in plo-

dovi, saj bodo slednje v toplih jesenskih dneh dodatno polep-

šale naše urice na prostem.

Optimalen čas za preurejanje Presajanje grmovnic in trajnic bomo v spomladanskem času

uspešno opravili, četudi so rastline v vrtu že več let. Če imamo

čas, lahko grmovnice leto poprej pripravimo na presajanje. To

naredimo tako, da z ravno lopato v oddaljenosti 20 – 40 cm od

debla v zemlji navpično presekamo korenine okoli celotne rast-

line, do globine/dolžine lopate. Grm bo

naredil veliko mladih koreninic za na-

slednje leto, zaradi samega posega v ko-

reninski sistem pa se ne bo posušil, ker

so pomembne korenine za črpanje vode

na večji globini. Ob presajanju upora-

bimo dobro vrtno zemljo, dolgo delu-

joče 100% organsko gnojilo plantella

organik v obliki mikropelet, ki jih do-

damo direktno v sadilno jamo in dobro

premešamo z zemljo. Med letom mo-

ramo presajene rastline skrbno in redno

zalivati ter jih

krepiti z naravnim

vitaminskim kom-

pleksom bio plan-

tella vita in

tekočim organ-

skin gnojilom z

algami bio plan-

tella vrt.

Drevesa v vrtu so zelo pomembnaTo je v bistvu ogrodje vrta, na katerem sloni vsa ostala ureditev.

Mlado drevo v vrtu je skoraj neopazno, po 10 letih pa se pokaže

v vsej svoji lepoti. Presajanje dreves, ki so več let zasajena, je

skoraj nemogoče. Obstoječa drevesa moramo sprejeti na

mestu rasti, ali jih odstraniti, če so zares moteča. Nekaj lepotnih

popravkov pri drevesih pa si vendarle lahko omislimo. Lahko

dvignemo krošnjo in očistimo deblo, ali krošnjo znižamo in jo

oblikujemo. Pri vseh teh opravilih pa najprej moramo vedeti,

kako se naše drevo razrašča, obnavlja in kateri je najboljši čas

za obrezovanje.

Naš vrt, ki nam je v veliko veselje, lahko še pravočasno in s pre-

udarnim razmislekom ter z nasveti strokovnjakov preuredimo

tako, da ga bomo zlahka vzdrževali še mnoga leta. Ko nam

bodo pošle moči in nam bodo priskočili v pomoč pri oskrbi naši

mladi, vnuki, pa jih pri košnji ne bodo ovirale posamično v

travo posajene grmovnice. Takrat bo vsem v ponos preurejena

in lažje negovana okolica.

Karin Bejo

Greda ob hiši prej (zgoraj)

in potem (skica).


Vzrokov za obrabo kolka ne poznamo, pravi dr. Simon Kovač,

vodja protetike v bolnišnici Valdoltra. »Tkiva se starajo pri vseh,

do sprememb pa pride le pri nekaterih, a še to

zelo različno, prej ali kasneje, hitro ali počas-

neje.

Ne vemo tudi, čemu kolčni sklepi pri enem

človeku degenerirajo, pri drugem pa ne.

Vemo pa, da se to pogosteje zgodi pri bol-

nikih s sistemskimi boleznimi, kot je revma-

toidni artritis, ki uničuje hrustanec.

Bolnikov, ki potrebujejo zamenjavo kolka

zavoljo tega razloga, je sicer vse manj, kar

je posledica boljšega zdravljenja revma-

toidnega artritisa in drugih avto imunih

bolezni, ki prizadenejo sklepe in tkiva ob

njih. Največ je degenerativnih spre-

memb, povezanih s staranjem, z obrabo

torej. Povprečna starost operirancev je

med 65 in 70 leti.« Na obrabo kolkov

načeloma vpliva tudi debelost, ver-

jetno so zaradi teže tudi bolečine

hujše in hitreje se razvijejo znaki bo-

lezni. »Ni pa povsem jasno, kako zniža-

nje telesne teže vpliva na simptome obrabe ali na zmanjšanje

potrebe po operativnem posegu. Pri obrabi kolen pa vemo, da

ima teža precejšen vpliv.

Pri degeneraciji kolčnega sklepa hrustanec začne propadati brez

jasnega, znanega vzroka. Najbolj moteč znak tega procesa je bo-

lečina. Zelo različno pa je, kdaj se pri kom pojavi bolečina zaradi

obrabe sklepa. V praksi so pogosti primeri, ko je kolk po vsej po-

vršini obrabljen, a človek vseeno hodi brez večjih bolečin. Drugič

pa vidimo, da je obrabljen samo na delček sklepa, ki po navadi

začne hitro boleti, saj se na tistem delu pojavlja večji pritisk.«

Bolečina je lahko povezana tudi z akutnimi vnetji, ko pride do iz-

liva v sklep.

Več preberite v februarski številki

Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temahin raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in potelefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra -šanja s področja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelihletih posvetiti še posebno pozornost. Prav takopa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec

objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje pomeri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcevročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Z novimi kolki poskočno naprejZamenjave kolka sodijo med pogoste, a tudi najbolj uspešne operacije, saj si po njih ljudjepo navadi hitro opomorejo.

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (11,4 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo


nikih. Uporabni so veliki, beli koreni va-

ljaste oblike, ki imajo grobo lupino rahlo

rjavkaste barve. Bogati so z vitamini in

minerali !

Čas je za uživanje hrenaPo ljudskem izročilu ga kopljemo in uži-

vamo v mesecih, ki vsebujejo v imenu

črko r. V teh mesecih se pogosto poja-

vljajo prehladna obolenja in zdravilne

učinkovine hrena so tedaj najbolj akti-

vne. Polne so ostrih, zdravilnih sokov, ki

jih v preostalih mesecih zaradi rasti pri-

čnejo izgubljati. Pri težavah s sinusi vam

priporočamo ribanje sveže korenine.

Priporočam pa vam, da jo ribate zunaj,

ker hlapi povzročajo kihanje in dražijo

oči. Pri ribanju se pričnejo sproščati

močno hlapljiva eterična gorčična olja,

Med letom res gledamo nanj kot na zelo nadležen plevel, če si izboriprostor v našem vrtu, tam kjer nam niti najmanj ni po volji.Vendar pa, ko se vse bolj približuje pustni čas in se po starihšegah na mizi pojavijo mastne mesne dobrote ter v časuvelikonočnih praznikov, ki jih enostavno ni brez hrena,ga pričnemo iskati po tržnicah ter po poljih, če ni podsnežno odejo. Pomaga nam k boljšemu zdravju.

katerih ostrina uspešno odpira zaprte

nosne kanale.

Zdravilne učinkovine zantibakterijskimi,antibiotičnimi, celoantikancerogenimi učinkiBelo meso korenin je zakladnica vita-

mina C in ga vsebuje dvakrat več kot li-

mona. Poleg C vitamina so tudi vitamini

skupine B, minerali: kalij, kalcij, magne-

zij, številne antibiotične snovi, fosfor ter

značilna eterična olja, ki dajo hrenu piko

na i. Med njimi velja omeniti gorčično

olje, ki ugodno vpliva na prebavo, de-

luje proti zlepljanju krvnih ploščic, širi

kapilare, povečuje prekrvavljenost in se

izredno priporoča ljudem, ki imajo te-

žave z artritisom in protinom..

Hren je zdrav, vendar vzmernih količinah !� priporoča se sladkornim bolnikom,

saj učinkovine ugodno vplivajo na

odpravo motenj delovanja trebušne

slinavke,

� pri infekcijskih okužbah sečil in led-

vic,

� ugodno vpliv na jetra, srce, prebavne

poti,

� odpira zamašene nosne kanale pri

vnetjih sinusov in učinkuje pri ostalih

prehladih,

� blagodejni učinek pri vnetju živcev,

pri išiasu, ostalih revmatičnih obole-

njih in protinu,

� krepi imunski sistem!

Marica Petrovič

Po ljudskem izročilu nas hren razkužuje,

spodbuja prekrvavitev, ureja prebavo,

nas žene na vodo, odličen pri prehlad-

nih obolenjih in še bi lahko kaj dodali.

Domovina hrenaKot zdravilno rastlino so ga poznali že

stari Egipčani pred 1500 pr.n.š. Stari Grki

so si z njim z masažo lajšali bolečine v

križu. Hren je trajnica, ki izvira iz jugovz-

hodne Evrope in zahodne Azije ter do-

seže višino lahko do ca. 1,5 m. V

Slovenijo je prišel iz Rusije. Rastlina

uspeva skoraj v vsakih tleh, le da so pri-

merno rahla in ne preveč vlažna. V Ev-

ropi je zlasti udomačen med narodi

nekdanje Avstro – Ogrske. Lahko ga

gojimo, pogosto pa se najraje zaraste na

prostem ob robu njiv ter na širnih trav-

Hren je premalo cenjen

Zelenjavni vrt

februar 2014 33


Trentarski grintavec (bleda obloglavka)Čeprav je ljubiteljskega botanika dr. Juliusa Kugyja praviskanje skrivnostne rože Scabiose trente (trentarskegagrintavca) v drugi polovici 19. stoletja pripeljalo v slovenske gore, je ni nikoli našel, odkril pa jelepoto Julijskih Alp in doline Trente ter jim posvetil kar šest svojih planinskih knjig. Vendar pa sidanes Kugyjevo čudežno cvetlico vseeno lahko ogledamo v trentarskem alpskem botaničnemvrtu »Juliana«, kjer na pobočju Kukle na nadmorski višini približno 800 metrov in 2572kvadratnih metrov veliki površini raste okrog 600 različnih vrst rastlin.

Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani

in ugotovil, da gre v resnici za bledo

obloglavko ali beli čopek (Cephalaria leu-

cantha). Ta raste na kraških gmaj-

nah in prisojnem skalovju v

submediteranskem flor-

nem območju; njena

slovenska nahaja-

lišča pa so pred-

vsem na območju

Socerba, Movraža

in Sočerge.

Kraljična iz devete dežele

Trentarski grintavec je bil, kot navaja bo-

taničarka Nada Praprotnik iz Prirodoslov-

nega muzeja Slovenije, ostanek iz toplej-

ših medledenih dob, ko je submediteran-

sko rastlinstvo prodrlo globoko v osrčje

Alp: »Ko pa so se podnebne razmere spre-

menile, je večina teh rastlin propadla,

ohranile so se le na najbolj ugodnih rasti-

ščih. Zato je mogoče, da je Hacquet našel

zadnje primerke te vrste, njegovi nasled-

niki pa ne več, ker je medtem rastlina tu že

izumrla.« Trentarski grintavec oziroma

bledo obloglavko je v Zgornjo Soško do-

lino pred dobrimi 80 leti vrnil ustanovitelj

najstarejšega in od leta 1951 zavarova-

nega alpskega botaničnega vrta v narav-

nem okolju na slovenskih tleh Tržačan

Albert Bois de Chesne, ki je seme prinesel

iz Devina.

Pri tem mu je z nasveti pomagal njegov

planinski prijatelj in poet Julijskih Alp Ju-

lius Kugy, ki je rožo svojih mladostnih

iskanj opisal takole: »Drobna, sloka prika-

zen, nežna, srebrno lesketajoča se čaša,

svetla, bela cvetna obleka, vezena z zlatimi

pestiči! To ni bila cvetka – bila je kraljična

iz devete dežele.« Ta ‘kraljična’ raste v

Trenti le še v alpskem botaničnem vrtu in

cveti od poznega poletja skozi vso jesen

do prvega mraza. Na žalost pa so zaradi

nepremišljenih posegov človeka in silovite

urbanizacije zdesetkana tudi rastišča

blede obloglavke v slovenski Istri, zato so

jo že uvrstili na rdeči seznam ogroženih

rastlinskih vrst, med 12 odstotkov sloven-

ske flore, katere življenjski prostor se ne-

varno krči.

Boris Dolničar

Ko smo lanskega oktobra med veči-

noma odcvetelimi gredicami občudo-

vali bledo rumena glavičasta socvetja

trentarskega grintavca, na katerih so

žuželke množično iskale še

zadnjo medičino, smo se

vrnili v leto 1782, ko je

naravoslovec Baltazar

Hacquet v delu Kranj-

ske alpske rastline

prvi opisal to rastlino,

ki da raste v trentar-

skih gorah. Toda poleg

Kugyja so jo tudi drugi

botaniki tod zaman iskali.

Uganko je uspelo leta 1893

razvozlati šele avstrijskemu bota-

niku Antonu Kernerju, ki si je temeljito

ogledal izvirni primerek trentarskega

grintavca iz Hacquetovega herbarija v

Slovenski naravni biseri

Del alpskega botaničnega

vrta Juliana v Trenti.

Gredica s Scabioso trento.

Slastna jesenska

žuželčja paša.


Pri zatiranju miši moramo najprej poskr-

beti, da jim onemogočimo dostop v no-

tranje prostore. Potrebno je zatesniti

morebitne razpoke v zidovih ali pod

vrati in okni. Poleg tega je zelo pomem-

bno, da je hrana spravljena v zaprtih po-

sodah. V gospodarskih poslopjih

moramo vzdrževati čistočo, zlasti opo-

zarjamo, da miši rade naredijo gnezda

med lesenimi deskami ali papirjem.

Parafinski bloki in mehkavabaČe se miši že pojavijo v bližini naših bi-

vališč oz. že delajo škodo, predstavljajo

najučinkovitejši način zatiranja vabe, ki

vsebujejo antikoagulante. Antikoagu-

lanti so snovi, ki preprečujejo strjevanje,

kar je usodno za miši. Z istimi izdelki se

lahko zatira tudi podgane. Skupine iz-

delkov glodacid plus, ratimor in effect

rodent vsebujejo aktivne snovi, kot so

brodifacoum, bromadiolon in difena-

coum. Omenjene snovi so zelo učinko-

vite predvsem zaradi manjšega

(enkratnega) odmerka, ki je potreben,

da ga žival zaužije. Vabe prej omenjenih

blagovnih znamk razdelimo na več

oblik. To so: parafinski bloki, mehka

vaba, pelete in žitna vaba. Parafinski

bloki so primerni predvsem za zatiranje

miši v vlažnem okolju, kot so: kanaliza-

cijski jaški, odtočni sistemi, mokre kleti,

pri zatiranju zunaj stavb. Mehka vaba je

škodljivcem najbolj mikavna, saj jo za-

radi večje sočnosti in odličnega vonja in

okusa glodavci raje izberejo. Mehka

vaba je še posebej vabljiva v prostorih,

kjer so shranjene zaloge živil, a se glo-

davci vselej odločajo raje za vabo kot za

človeško hrano, kot je dokazano z razli-

čnimi poskusi. Zaradi tega jo je pri-

merno uporabiti v shrambah, kleteh in

ob silosih z žiti. Mehka vaba in parafinski

bloki vsebujejo tudi bitrex ali gabilo, ki

daje vabi grenak okus, ki onemogoči, da

bi človek ali druge domače živali po po-

moti zaužili vabo.

Kam postavitiPoleg izbire primernega sredstva za za-

tiranje glodalcev je zelo pomembno

tudi, kam vabe postavimo. Tako miši kot

podgane se najraje gibljejo ob robovih

zidov in ob predmetih, ki jim lahko nu-

dijo zatočišče in zaščito pred morebi-

tnimi plenilci in človekom. Živali so

najbolj aktivne predvsem po sončnem

zahodu ali v zgodnjih jutranjih urah.

Vabe postavimo ob steno, še najbolje na

mesta, kjer se gibljejo miši. Najpogo-

steje navzočnost miši opazimo po iz-

trebkih, dlaki, mastnih madežih, ki jih

puščajo na tleh.

Mira Arh

Dom brez mrgolazni

Miši iščejo zatočiščeMiši predvsem v hudi zimi in izrednih razmerah kot jih imamo ta čas v Sloveniji, pogostozaidejo v stanovanja in prostore, kjer so spravljena živila. Med glodavci so se zlasti miši inpodgane uspešno prilagodile na življenje v bližini človeka.

Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketoin podatke o proizvodu.

februar 2014 35


Zelenjavni vrt

Načrtovanje zasajevanja zelenjavnih gredic je za vse vrtičkarje gotovo eno prvih vrtnihopravil v letu. Poleg zelenjave seveda ne smemo pozabiti zelišč in cvetlic, saj mnoga mednjimi pomagajo vrtninam pri rasti, jim izboljšujejo okus, lahko pa jih tudi varujejo predškodljivci in boleznimi.

V pričakovanju pomladi z novimi semeni vrtnin

Poznanih je mnogo kombinacij mešanih zasaditev v vrtu. Naj-

bolj pogoste so: korenček in čebula, paradižnik in bazilika ter

fižol in šetraj, splošno v vrtu pa sta koristna česen in timijan.

Paprika, paradižnik in motovilecVsi, ki želite vrt popestriti tudi z novitetami, boste letos v se-

menskih vrečkah Semenarne Ljubljana našli štiri nove sorte

vrtnin: dve papriki, paradižnik in motovilec. Vse štiri sorte

vzdržujemo v Sloveniji in so plod dolgoletnih raziskav in raz-

voja Semenarne Ljubljana. Za sončno mesto v vrtu lahko izbe-

remo papriko, ki potrebuje tudi humozno in dobro pognojeno

zemljo. Nova sorta paprike Alpina ima prizmatične rumene plo-

dove, sladke in okusne. Odlična je za solate, vlaganje in polnje-

nje. Sorta paprike Magdalena pa ima podolgovate, bočno

sploščene plodove zelene in intenzivno rdeče barve. Odlična

je za svežo rabo, pečenje in vlaganje.

Paradižnik Bon Pierre razvije okusne mesnate plodove, ploš-

čato-okrogle oblike in bleščeče rdeče barve, ki so odlični za so-

late. Ker je visok in bujen, mora rasti ob opori. Na gredico poleg

paradižnika posadimo nekaj grmičkov bazilike, ki bo odganjala

belo mušico, paradižniku pa bo tudi izboljševala okus.

Od marca bo na voljo tudi nova sorta motovilca – Pomladin.

Sorta ima srednje dolge, ozke in podolgo-

vate liste z malo izraženimi žilami. Zunanji

listi so rahlo nazobčani. S svetlo zeleno

barvo lepo obarva solatne krožnike, na vrtu

pa odlično prezimi.

Andreja Tomšič

Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

V Trebnjem smo 29. 11. 2013

skupaj z gospo Ksenijo iz Gaie v

krajevni knjižnici izpeljali

čudovito delavnico izdelovanja

cvetličnih aranžmajev in venčkov.

Veliko nas je naučila. Marsikatera

ljubiteljica je pripeljala s seboj tudi

otroke, ki so se z delom zabavali in

nam pomagali. Po delu smo se še

posladkale s svežimi flancati, ki sem

jih spekla za to priložnost. Vesela sem,

da sem že leta vaša članica in bom z

veseljem navduševala za revijo še

druge ljubitelje.

Marija Ponikvar, Trebnje

Vrtni znanilci pomladiPomlad je že skoraj pokukala v naše kraje,

zato pohitite s pregledovanjem vrtov in na

naš naslov, Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali

[email protected],

pošljite do 28.2.2014,

lepe slike znanilcev

pomladi v okrasnem

vrtu. Izbrali bomo 3

najlepše in jih

nagradili s pametnim

membranskim

gnojilom plantella

formula 365 za

okrasne rastline.

Ivan Maher, Hajdina.

36 www.klubgaia.si



Koledar del

38 www.klubgaia.si

�

16

17

18

19

20

21

�

23

24

25

26

27

28

�

2

3

4

5

6

7

�

9

10

11

12

13

14

15

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

4, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

FebruarS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

MarecS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

do 15.00 od 16.00

od 8.00

od 8.00

do 12.00 od 13.00

od 9.00 do 13.00 od 14.00

do 9.00

od 11.00

do 14.00

do 15.00 od 16.00

do 16.00

do 16.00 od 17.00

1h

Sobne rastlineTakoj ko požene viden cvet, klivijo in amarilis začnemo zalivati. Dognojimo z

gnojilom, obogatenim z vitamini plantella cvet. Za pripravo manjše količine

uporabimo praktično pakiranje plantella tabs za cvetoče rastline, kjer 1 tableto

raztopimo v 1 litru vode in zalijemo.

Cvetoče rastline zalivamo pazljivo, da substrat ni premoker. Ciklamam

odstranjujemo cvetove pri osnovi, skupaj s pecljem. V primeru pojava gnilobe

uporabimo vivera proplant, in sicer 15 ml/ 1 l vode in zalijemo.

Rastline, katerim so korenine prerasle, presadimo v nekoliko večji lonec. Za

presajanje uporabimo visoko kakovostno plantella zemljo za okrasne rastline.

Zelene rastline dognojujemo vsake dva tedna z gnojilom plantella list, ki vsebuje

vsa potrebna hranila in vitamine. Lahko uporabimo tudi enostavno rešitev

gnojenja s plantella tabs za zelene rastline.

Orhideje redno gnojimo tako, da jih za 3o minut potopimo v vodo, v kateri smo

raztopili plantella tabs za orhideje.

O varstvu pred škodljivci si preberite v vročih idejah.

Zelenjavni vrtV fino zemljo za setev plantella start sejemo za vzgojo sadik kapusnic in solatnic,

plodovk.

Semena ob setvi pokrijemo s fino prstjo le za 1-2 debelini semena.

Pripravimo tla na vrtu v odvisnosti od kolobarja in pognojimo z odličnim

organskim gnojilom v obliki pelet plantella biogrena ali plantella organik.

Za gnojenje manjših površin in pripravo tal za izbrane zelenjadnice lahko

uporabimo bio plantella nutrivit univerzal , za solate, radiče, ohrovte, zelje in

drugo listnato zelenjavo nutrivit za listnato zelenjavo , za paradižnik, papriko,

jajčevce in kumare pa nutrivit za paradižnik in plodovke, kjer nam 3 kg

zadostujejo za gnojenje 10 m2 površine.

Zemljo pred setvijo dobro razrahljamo in odstranimo morebitne koreninske

ostanke trajnih plevelov.

Upoštevamo velikost gredic, ki naj bodo široke do 130 cm, z vmesnimi potmi do

30 cm. Z gosto žično mrežo ob robu vrta preprečimo, da ne vdrejo voluharji in

krti. Ob dovolj toplih in ne preveč razmočenih tleh lahko na gredice sejemo

špinačo in bob. Postranska dobra lastnost boba je varovalna vloga za krhke in

občutljive rastline.

Tla pred sajenjem krompirja pognojimo s plantella organikom, za obogatitev tal

z mikroorganizmi pa uporabimo plantella biogreno.

5h


Vrtna trataZa izboljšanje zračnosti travne ruše po površini

potrosimo plantella kremenčeve peske.

V primeru pojava snežne plesni v obliki belih

krogov trato že marca ob ustrezno visokih

temperaturah poškropimo z vivera switch.

Če se med travo pojavlja mah, so tla verjetno zbita ,

kisla ali zelo senčna. Po trati potrosimo plantella

kalcivit 10 kg na 10 m2. Za izboljšanje kvalitete tal

na 100 m2 dodamo 10 kg plantella biovita.

Za odstranjevanje mahu enakomerno potrosimo

plantella proti mahu. Ko se mah posuši, ga

pograbimo in odstranimo.

V mesecu marcu trato lahko že pognojimo z

membranskim gnojilom plantella formula 365 za

trave, kjer uporabimo 3 kg za 100 m2.

SadovnjakObrezujemo sadno drevje; večje rane zamažemo

z bio plantella arbosan smolo.

Sadno drevje pognojimo s plantella specialnim

sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veliko kalija, in sicer

cca 0,5 kg na odraslo drevo. Gnojilo potresemo v

območje korenin in ne ob deblu.

V izogib prehitri vegetaciji in poškodbam zaradi

zgodnje spomladanske pozebe debla premažemo z

bio plantella protekt premazom.

Sedaj opravimo tudi varstvo pred boleznimi v miro-

vanju z bakrenim pripravkom vivera cuprablau z.

Konec februarja ob ugodnem vremenu in ko ne

zmrzuje začnemo precepljati koščičarje.

Pri breskovih špalirjih ali rastlinah ob stenah

zadržujemo cvetenje z zavesami iz vrečevine ali

vrtno kopreno.

Pripravimo sadilne jame za sajenje novih sadik tako,

da v jamo damo organsko gnojilo plantella organik

in delno plantella specialno sadjarsko gnojilo.

Kosmulje in ribez odženejo zelo zgodaj, zato

spomladi jagodičevje sadimo že konec februarja.

Jama naj bo dovolj prostorna, tja do 50x50 cm. Pri

sajenju dodamo organsko gnojilo plantella organik.

Kisloljubnemu jagodičevju, kot so borovnice, pa tudi

plantella zemljo za rododendrone. V sadilno jamo

lahko dodamo tudi dolgo delujoče gnojilo plantella

formula 365 za rododendrone.

Na debla sadnega drevja prilepimo bio plantella

lepljivi trak, da ustavimo

škodljivce, ki se vzpenjajo po

deblih in povzročajo poškodbe z

grizenjem in sesanjem.

Okrasni vrtOdrežemo in odstranimo vse polomljene in poškodovane

dele rastlin. Rastline zalijemo s substratom bio plantella vita,

da okrepimo rastlino po izpostavljenosti mrazu in žledu.

Velike rane na grmovnicah zaščitimo s plantella arbosan

smolo, ki je zdaj na razpolago tudi v večjih pakiranjih.

Da preprečimo pojav črne pegavosti na vrtnicah, ukrepamo

še pred brstenjem ter škropimo s sredstvom vivera

cuprablau Z.

Obrezujemo grmovnice in drevnino : močno obrežemo

grmovnice, ki cveto na močnih enoletnih poganjkih (modrin,

metuljnik, poletna medvejka, metličasta hortenzija), le malo

prikrajšamo grmovnice, ki cvteijo na lanskih poganjkih

(dojcija, vajgelija, snežna kepa).

Nepozebnik močno obrežemo samo dve leti po saditvi. V

naslednjih letih po cvetenju porežemo suhe in slabotne

poganjke ter tiste, ki rastejo v neželeno smer.

Kisloljubne rastline, kot so: rodendroni, azaleje, pierisi, skimije

in podobne rastline sadimo v plantella specialno zemljo za

rododendrone, že posajenim pa zemljo dodamo.

Grmovnice že ob začetku vegetacije pognojimo z dolgo

delujočim gnojilom formula 365 za okrasne rastline.

V prihajajočih spomladanskih mesecih presajamo citruse v

plantella specialno zemljo za citruse, ki zagotavlja dobro

razrast koreninskega sistema.

�

februar 2014 39

Okenske in balkonske rastlineRastline, ki smo jih prezimovali pregledamo in po potrebi ob

napadu poškropimo ob pojavu pršice z vivera vertimec in

proti plesni z vivera score.

Posejemo enoletnice, predvsem žametnice, ki odganjajo

ogorčice in kalifornijski mak, ki odganja polže

Naredimo potaknjence pelargonij. Za hitro ukoreninjanje

uporabimo rastne hormone plantella rhizopon 1 in izredno

fino zemljo bio plantella start, namenjeno prav za

potaknjence in setev.

Če hočemo bogato

cvetoče mačehe, jih tudi

spomladi nujno gnojimo

s tekočim gnojilom

plantella cvet.

Kadar ne zmrzuje,

zalijemo vedno zelene

rastline in rastline v

posodah, da nam zaradi

suše ne propadejo. Zaradi

nevarnosti nočnih mrazov

je priporočljivo, da to

naredimo zjutraj.



Documents

Gaia februar 2014 · 2017. 2. 1. · Naslednja številka izide 15. marca 2014. Gaia predstavlja Tema meseca 4 Cvetoče še pred pomladjo Uporabni okrasni vrt ... vrtnarski svet. Ugani,