Galerija Instituta ”Joef Stefan”
Razstava bo odprta od 8. novembra do 6. decembra 2021.
Iz cikla Praznina, mešana tehnika, 100 cm × 100 cm, 2020
Minljivost nas vseh sredi lepote tega sveta Izbor del za (malo) pregledno razstavo slikarja Darka Slavca, ki nagovarja gledalce, spretno zajema podobe iz lastnega pro- fesionalnega ustvarjanja ter jih spleta v izzivalna sooenja. Ni nakljuje, da je osnova za nov cikel slik njegov rojstni kraj Orehek, kjer je pred (skoraj) natanko petdesetimi leti nastala ena njegovih prvih oljnih podob na platno (Orehek ponoi, 1971). Tam (zdaj) obuja spomine na stvari, ki so se zgodile, na stvari, ki se morda niso zgodile (Figura ob oknu 1, 1975– 2019), in na stvari, ki se bodo šele zgodile in ki jih bo morda še dolgo poel (Sanje o potovanju na Mars, 1975–2021). Te podobe ivijo svoje ivljenje, a ga ne ivijo zares: kot v ogle- dalih je videti le odblesk njihove zunanjosti, njihova prikrita notranja dinamika pa še aka, da v prihajajoem ciklu (na obronku spominov na mladost) razkrije svoj pravi obraz.
Potem ko je Darko Slavec skoraj fotografskemu realizmu v resnici obrnil hrbet (Avtoportret ob oknu, 1978), se je v alego- rijah, slikah z elementi ironije in absurda, posvetil duhovnim in metafizinim vprašanjem preivetja, prostranstvu sveta in neskonnosti vesolja (iz cikla Kruh, svet in kozmos, 1995). V svet nebesnih teles in sistemov je postavil z minljivostjo usodno preete elemente lovekovega bivanja: kruh, mizo, prt. Ti simboli ne definirajo le slikarjevega odnosa do veso- lja, temve tudi simbole druine: miza predstavlja oeta, prt mater in kruh otroka. V novi sliki še vedno nedokonanega
cikla se umetnik sprašuje tudi o prihodnosti ivljenja in uso- di našega planeta (iz cikla Kruh, svet in kozmos – DNK vesolja CLXX, 2021). Od osemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes sta nastajala tudi cikla Praznine in Civilizacije. Skozi leta na- stajajoi cikli, povezani s skupnimi formalnimi in idejnimi elementi, so alegorina pria neskonnega prostora in asa ter umetnikovega dojemanja stvarstva, ki ni le likovno in estetsko, temve predvsem duhovno. Slike iz cikla Praznine, oplemenitene z imaginarno svetlobo (iz cikla Praznina VI, 2018), vsebinsko in motivno ostajajo v obmoju vesolja, a so vse bolj preete z eksplozivno energijo (iz cikla Praznina, 2020) in abstraktnejše. eprav je praznina nekaj neotiplji- vega, je povsod, bi lahko razumeli sporoilo slik tega cikla: predstavlja temelj modrosti in razumevanja našega ivljenja. Doloene podobe so nadrealistine, druge vizionarske, v nekaterih se gledalec pouti kot v (skoraj) nedoumljivih sa- njah, drugje se izgublja v mnoici do najmanjše podobnosti izslikanih ali kolano nalepljenih detajlov. Pri ciklu slik Ci- vilizacije gre za parodijo pojma civilizacije, saj slike v tehni- ki (foto)kolaa opozarjajo na razline vojne, rtve, vojaško opremo. V centru vsake izmed teh podob se pojavljajo avtor- ske fotografije iz ciklov Lepa Vida in Predori kot opomin na nesmiselnost vseh vojn (iz cikla Civilizacija XII – V spomin rtvam vseh vojn IV, 2020) in eljo loveštva po svobodi in miru sredi planetarne praznine. Osrje tokratne razstave pa predstavlja ena venih tem lo- vekovega ivljenja – minljivost. Slikar v najnovejšem ciklu Iz mojega rojstnega kraja razgrinja zgodbi oeta in matere, ki sta se sooila z zatonom svojega ivljenja, pravzaprav gre za njegov spomin nanju, na njuni ivljenji. Tako so vzniknile po- dobe, ki so mu blizu, h katerim je s slikarskim mojstrstvom potoval vse od zaetka ustvarjanja. Kot pojasnjuje avtor: »Prva slika iz tega cikla (Slike iz mojega rojstnega kraja I – V spomin oetu, 2020) je nastala v spomin oetu, ker je oe na tem mestu umrl. Motiv je simbolien (oe je bil zaljubljen v to pokrajino pod Nanosom), ker se je rodil januarja, je
Iz cikla Slike iz mojega rojstnega kraja – V spomin mami, olje na platnu, 100 cm × 200 cm, 2021
nastala zimska pokrajina. Na sliki sta pomembni praznina in globina prostora, rne silhuete miznih ploš, prtov in hleb- cev pa se pojavljajo kot surrealistini in simbolini dodatek v sicer realistini sliki. Simbolino so to objekti, s katerimi je bil v stiku vsak dan. Velikost pojavljanja teh rnih objek- tov na levi je v nasprotju z njihovim izginjanjem v spirali na desni. Desni del diptiha, ki se tesno prilega levi sliki, je koz-
mini prostor onostranstva, kjer se gibanje teh malih rnih objektov nadaljuje v kozmino neskonnost, kar ponazarja vpetost slehernega loveka v brezmejno praznino, globino in veno tišino. Druga slika (Slike iz mojega rojstnega kraja – V spomin mami, 2021) je nastala v spomin mami, ki je v tej pokrajini ivela veino svojega ivljenja, tu je kmetovala in se veselila rodovitnosti narave. Tudi v tej sliki gre za sonni zahod levo od Nanosa. Nizka svetloba ustvarja dolgo senco starega objekta na levi, v katerem sem videl minevanje ivlje- nja in mamino starost ter seveda minljivost nas vseh sredi lepote tega sveta. Za razliko od prve slike se tu pojavljajo sil- huetni objekti na potovanju z leve proti desni v smislu nara- šanja velikosti, v obliki šivov. Gibanje objektov se nadaljuje v desno sliko, ki ustvarja diptih in v kateri se pojavlja eksplo- zija zvezde v vse smeri, kot sonna svetloba v pomladni po- krajini na levi. Seveda so sonce, pomlad in eksplozija zvezde lahko tudi prispodoba rojstva in ponovnega rojstva.« Obe
sliki v diptih dopolnjujeta prav tako veliki podobi: Praznina in globina IV (2020) ter Praznina in globina – V spomin oetu (2020–2021). Prava kombinacija toplo-hladnih barv doloa tudi prikaz prostora vsake naslikane podobe, kajti vsaka bar- va nakazuje tudi globino prostora, tople barve  so plitve, v kombinaciji s hladnimi pa globoke. Pogled v globino neba. V globino spomina. Slikar, ki ga zaznamuje razmišljanje o uso- dni vpetosti loveka in civilizacije, o vesolju in o najnovejših dosekih znanosti, se z novim ciklom slik vraa k svojim koreninam. Kajti ko se sooamo z minljivostjo, ki jo sproi izguba, obstanemo goli pred njeno veliastno resnico. V do- mišljeno strukturiranima diptihoma se kae spoznanje, da se je z minljivostjo (staršev) poglobilo tudi slikarjevo sooenje s konnostjo ivljenja. Ob spoznanju lastne usode (verjetno) spoznamo, da lahki in prazni kakor zrak drsimo na krilih svobode v tišini, kakršne doslej še nismo poznali.
Epilog. To sonce, aree. Ena prvih pesmi v novoegipan- skem jeziku je Ehnatonova Himna sonnemu boanstvu, hval- nica vsemogonemu Atonu (1367–1350 pr. n. št.), ki ga je okoli leta 1350 pr. n. št. razglasil za edinega boga. Je slavo- spev naravi in soncu, ki daje ljudem ivljenje: v njej prevla- duje neposreden odnos do stvarnosti, izraen v realistinih opisih vsakdanjega ivljenja (Kip Ehnatona, neznani avtor). Svetla je zemlja, kadar vstaneš na robu neba, kadar kot Aton zasvetiš za dne. / Iz samega sebe si ustvaril bitij milijone. / V tvoji roki je svet, kot si ga ti ustvaril. Kadar vzideš, ljudje ive, ko zaideš, ljudje umro, ker ti sam si ivljenja as in le ob tebi i- vimo (prevedel Gregor Strniša). Tudi skrivnostne, preproste, bogate, udovito privlane, barvno opojne in energetsko po- zitivne podobe iz cikla sonc Darka Slavca astijo svetlobo, naravo in ivljenje. S svojo krono obliko, v kateri je navzoe naelo darovanja, boanskosti in venosti, slavijo ivljenje (Ehnatonovo sonce, 2021). Rojstvo, ivljenje, smrt. In tako znova in znova.
Tatjana Pregl Kobe
Iz cikla Slike iz mojega rojstnega kraja I – V spomin oetu, olje na platnu, 100 cm × 200 cm, 2020
Oblikovanje: mag. Marjan Ver; lektorica: Špela Komac
Darko Slavec Rodil se je 10. junija 1951 v Postojni. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975 pri prof. Jelisavi opi. Po diplomi se je vpisal na slikarsko specialko in diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Istega leta se je vpisal še na grafino specialko in diplomiral leta 1980 pri prof. Bogdanu Boriu. Do zdaj je pripravil 194 samostojnih razstav ter sodeloval na 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve leta 2018 je bil zaposlen kot redni profesor na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblail Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je poueval mnoge predmete s podroja likovne umetnosti, oblikovanja in fotografije. Je soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je bil profesor od njene ustanovitve leta 1990 do leta 2010. Med letoma 1997 in 2003 je bil mentor na likovni šoli Škofijske klasine gimnazije v Ljubljani. Za pedagoške delavce ter likovne in fotografske ustvarjalce je izvedel številna predavanja in seminarje s podroja
likovne analize otroških likovnih del, umetniških del, likovne teorije, oblikovanja in fotografije. Vodil je tudi številne teaje s podroja risanja in slikanja za razline ciljne skupine. Izdal je štiri knjige, od tega tri s podroja oblikovanja in fotografije, ter napisal ve recenzij za knjine izdaje in številna spremna besedila v katalogih likovnih in fotografskih ustvarjalcev ob njihovih predstavitvah v javnem prostoru. Leta 2009 je bil o njegovem ustvarjanju na RTV Slovenija posnet dokumentarni film Od kruha do zvezd. Za svoje delo je prejel ve nagrad in priznanj, med njimi: leta 2016 nagrado ZDSLU za ivljenjsko delo, leta 2021 pa grand prix na 10. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju. Leta 2020 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zasluni profesor. ivi in ustvarja v Ljubljani in v Orehku pri Postojni.
Atelje: Resljeva 18, Ljubljana Gsm: 031 604 277 E-naslov: slavec@amis.net
Sanje o potovanju na Mars, olje na platnu, 170 cm × 116 cm, 1975–2021