Odkritje podmorskihtermalnih izvirov

Oljka v Slovenskem PrimorjuOljka v Slovenskem Primorju

Jadransko morje

Hvar

GEOGRAFSKI OBZORNIKle to 2004 le tnik 51 štev i lk a 2

GEOGRAFSKI OBZORNIK

uvodnik, kolofon

g e o g r a f s k i o b z o r n i k2

Vsako odkritje, majhno ali veliko, človeku prinaša določeno vznemirjenje.Pa naj bo to odkritje drobca prelepe samotne obale, odročne in opustelevasice, še "nedotaknjene" poti do priljubljenega vršaca ali sladkovodnegaizvira v morju. Kakšno navdušenje, zadovoljstvo, pričakovanje, vznesenost,a tudi neučakanost in razburjenost se prikrade v človeške misli!

Ko se zadnjih nekaj poletij potepam po oljkinih izvornih območjih (vsvetu so odkrili 1200 avtohtonih vrst, v Istri 30), me veličastna, žilavadrevesa vedno znova prevzamejo s svojo mogočnostjo, navideznoranljivostjo, skrivnostnostjo in "večnostjo". A prav posebno mesto imajo vmojem spominu dogodki izpred desetletja, ko sem kot "celinka" prvič opa-zovala obiranje oljk na Siciliji. Mnoštvo in bogastvo drobnih plodov, vidnaskrb lastnika, da v mrežo ujame prav vsako olivo, očitno zadovoljstvo naddobro letino … vse to je v mojih mislih zanetilo veliko spoštovanje do last-nika. Pa tudi do rastline, ki so jo v preteklosti (pa tudi danes!) uporabljali vprehrani, za terapevtske namene in nego telesa (dišave, parfumi, aromatič-na olja, milo), kot zdravilo, jo darovali bogovom, iz nje izdelovali pohištvo,razsvetljevala jim je prostore, imela pomembno vlogo pri pogrebnih običa-jih, stoletja je navdihovala umetnike. Pričevanja izkazujejo neverjetnomočno navezanost človeka na rastlino, ki naj bi jo po grškem pričevanjuprva posadila Atena na sveti skali na Akropoli. Na Kreti (domnevajo, datudi drugje) so obstajala celo določila, da mora vsak mlad moški posaditivsaj eno oljko in nanjo skrbno paziti, dokler ne odraste. Skoraj neverjetnose zdi odkritje 3500 let starih užitnih in na videz "svežih" oliv v nepokritiposodi (na vzhodnem delu Krete). Ljudje so jih darovali bogovom, da bi jihle-ti obvarovali pred potresom. Posode so postavili čim bližje božanstvomzemlje, zato so jih našli v studencih in vodnjakih. Skrite so se obdržaletisočletja, a so nekaj minut po arheološkem odkritju razpadle; tako kot tudibogovi niso uspeli izprositi "usmiljenja" zemeljskih sil.

Mnenje, da imajo dežele, ki mejijo na Sredozemsko morje, nekaj skupnegain da "ustvarjajo regijo", se je pojavilo relativno pozno (nemški geografA. Phillipson je leta 1922 napisal prvo knjigo o Sredozemlju kot posebniregiji). Nekateri to dejstvo pripisujejo verski raznolikosti in politični raz-drobljenosti vse od razpada Rimskega imperija. Številni geografi menijo, daje območje gojenja oljke najboljši pokazatelj razširjenosti sredozemskegapodnebja in vegetacije; vendar je treba poudariti, da se je gojenje oljkemočno "odzivalo" tudi na gospodarske spremembe. Lokalne posebnosti (soin še vedno) izginjajo pod pritiski turizma, trgovine, prometa, človeškenečimrnosti … Sredozemlje se uniformira. Je tako zavedanje, da moramo zveliko mero odgovornosti skrbeti za naše skupno dobro - Sredozemlje,Sredozemsko morje, sredozemske posebnosti - novo (staro) odkritje?

Irma Potočnik Slavič

P. S. Ideogrami v naslovnem delu uvodnika (zapisani v linearni B pisavi izok. 1400 pr. n. št.) od leve proti desni simbolizirajo oljčno olje, oljko in olivo.

GEOGRAFSKI OBZORNIKstrokovna revija za popularizacijo geografije

Izdajatelj: Zveza geografskih društev Slovenije,Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Za izdajatelja: mag. Mitja BriceljISSN: 0016-7274

Odgovorna urednica: mag. Irma Potočnik SlavičUredniški odbor: dr. Dejan Cigale, Karmen

Cunder, mag. Drago Kladnik, dr. Ana VovkKorže, mag. Irena Mrak, Dejan Mužina,

mag. Miha Pavšek, mag. Mimi UrbancUpravnik revije: Janez Nared

Elektronski naslov uredništva: irma.potocnik@ff.uni-lj.si

Spletna stran: www.zrc-sazu.si/zgds/go.htmZasnova in oblikovanje: Nina Malovrh

Tisk: Tiskarna OmanFinančna podpora: Ministrstvo za šolstvo,znanost in šport, Ministrstvo za okolje,

prostor in energijoCena: 650,00 SIT

Transakcijski račun: 02010-0014166331Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana,

Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka.Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki šeniso bili objavljeni nikjer drugod.Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, kraj-šanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z ured-niško politiko in prostorskimi možnostmi.Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem medi-ju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanihprispevkov ne vračamo.

GEOGRAPHIC HORIZONprofessional magazine for popularization of geography

Publisher: Association of the GeographicalSocieties of Slovenia, Aškerčeva 2,

1000 Ljubljana, SloveniaFor the publisher: Mitja Bricelj, M.Sc.

ISSN: 0016-7274Editor: Irma Potočnik Slavič, M.Sc.

Editorial board: Dejan Cigale, Ph.D.; KarmenCunder; Drago Kladnik, M.Sc.; Ana Vovk

Korže, Ph.D.; Irena Mrak, M.Sc.; Dejan Mužina;Miha Pavšek, M.Sc.; Mimi Urbanc, M.Sc.

Administrator: Janez NaredE-mail: irma.potocnik@ff.uni-lj.si

www: www.zrc-sazu.si/agss/horizon.htmDesign: Nina Malovrh

Print: OmanFinancial support: Ministry of Education,

Science and Sports, Ministry of Environment,Spatial Planning and Energy

Price: 4,50 USDBank account: 01000-0000200097

-010-7160-20885/0 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana,

Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia

kazalo

3

Fotografija na naslovnici:SONČNO IN SOČNO SREDOZEMLJE VABI

Avtorica:IRMA POTOČNIK SLAVIČ

Darko OgrinOljka v Slovenskem Primorju 4

Jože ŽumerOdkritje podmorskihtermalnih izvirov 11

Mitja BriceljJadransko morje 18

Nataša RavbarHvar 22

Irena MrakSlovenski geografi na Kongresu Zveze ameriških geografov 28

Katja Vintar Mally in Simon KušarGeografska problematika Ljubljane in Zagreba 28

Simon KušarRegionalnogeografske značilnostiizbranih slovenskih pokrajin 29

Mitja BriceljVečeri ZGDS 30

Mitja BriceljSlovenija - vodna učna pot Evrope 30

Emil Šterbenk19. zborovanje slovenskih geografov»Šaleška in Savinjska dolina« 31

Simon KušarEkskurzije LGD jeseni 2004 31

g e o g r a f s k i o b z o r n i k

Oljka v SlovenskemPrimorju

IZVLEČEKV podnebno najugodnejših legah Slovenske Istre, Goriškihin Vipavskih brd uspeva oljka - značilna sredozemska kul-tura. Ker gre za rastišča na severni podnebni meji, joogrožajo občasne pozebe. Iz zgodovine pozeb je razvidno,da velike pozebe oljko začasno potisnejo bližje morju in vnižje nadmorske višine. V vmesnem obdobju (če so jinaklonjene tudi družbeno-ekonomske razmere, kakor vzadnjih dveh desetletjih) se vrača na prejšnja rastišča.Sedanji podnebni trendi in napovedi bodočega podnebja jiobetajo širitev areala. Oljkarstvo ima ob trenutnih zelougodnih ekonomskih učinkih še eno pozitivno plat: velikoprispeva k vzdrževanju kulturne pokrajine.

Ključne besede:oljka, oljkarstvo, pozebe, podnebne spremembe, SlovenskoPrimorje, Slovenija.

ABSTRACTThe Olive Tree in the Primorska region - in the battlefieldof climate and contemporary socio-economic conditionsAs typical Mediterranean culture, the olive tree grows inthe most appropriate climatic areas of Slovenian Istria, theregions of Goriška and Vipavska brda. The mentionedareas are situated on the northern climatic border for thistype of culture, therefore periodically frosts endanger theolive tree. The historical overview declares that severefrosts "push" the olive tree closer to the seaside and tolower altitudes temporarily. In the meantime period (dueto favourable socio-economic conditions - as evident overthe last two decades), the olive tree is returning to its for-mer area. Contemporary climate trends and future cli-mate predictions provide the extension of its presentareal. Besides the very stimulating economic impacts (atthe moment), the olive growing is concerned as an impor-tant contribution to cultural landscape preservation.

Key words: olive tree, olive growing, frosts, climate changes, Primorskaregion, Slovenia.

Avtor besedila in fotografij:DARKO OGRIN, dr. geog.,Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, SlovenijaE-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.si

v primežu podnebjain trenutnihdružbeno-ekonomskihrazmer

ugozahodni del Slovenije, ki je reliefno odprt protiTržaškemu zalivu in Sredozemlju, ima milejše

podnebne razmere v primerjavi s pokrajinami vnotranjosti Slovenije. Z vidika uspevanja toplotnozahtevnejših kultur so pomembne predvsem višjetemperature (še posebej zimske in jesenske) in tra-janje sončnega obsevanja, ki je najdaljše v Sloveniji.Splošne podnebne značilnost se približujejo sre-dozemskim, zato uspevajo nekatere kulture, ki sosicer značilne za osrednje Sredozemlje (oljka, figa,mandljevec, granatno jabolko, žižola idr.), vendar jeoljka daleč najpomembnejša.

Nasadi oljk v Slovenski Istri in manjši nasadi vGoriških in Vipavskih brdih ter nekatera rastišča vseverni Italiji so na enem najsevernejših območij, dokoder oljke še uspevajo in je njihovo gojenje gospo-darno. Kakovost oljčnega olja je na severni podnebnimeji boljša (imajo značilno aromo in ugodnejšomaščobno kislinsko sestavo v primerjavi z olji, pride-lanimi južneje), zato je višja tudi njegova tržna vred-nost. Neugodna stran pa je večja nevarnost oziromaizpostavljenost pozebam. Če so le-te prepogoste,lahko postane gojenje nedonosno zaradi visokihstroškov obnove nasadov in izpada dohodka.

J

Oljke je močno prizadela tudi pozeba 1956. Vosemdesetih letih 20. stoletja se je začela obnovaoljčnikov, ki jo je delno zavrla pozeba leta 1985. Kljubtemu se je do leta 1990 število dreves povečalo naokoli 126.000, od tega jih je bilo 90.000 v eksten-zivnih in 36.000 v intenzivnih nasadih (10). Rahelzastoj v razvoju je pomenila tudi zadnja pozeba leta1996, ki je prizadela predvsem mlade oljke (6), ni pazavrla širitve, saj se je oljka z več kot 300.000 drevesipovzpela na četrto mesto v Sloveniji (takoj zajablano, breskev in hruško).

Trenutno raste v Sloveniji okoli 350.000 oljk, to je večkot pred pozebo leta 1929. Ob normalnem letuoljkarji pridelajo 2000 do 2200 t plodov, iz katerihiztisnejo od 350 do 400 t oljčnega olja. Glede na sve-tovno proizvodnjo je to "kaplja v morje", v domačihrazmerah pa to pomeni polovico slovenske potrošnje.

Opustitev oziromanazadovanje oljkarstva(kar se je v preteklostipo pozebah že dogaja-lo) pa nima samo ne-gativnih ekonomskihučinkov, ampak priza-dene tudi kulturno

pokrajino. Po pozebah leta 1929 in 1956 je biloveliko z oljko posajenih površin opuščenih, ker so izrazličnih vzrokov manj primerne za druge kulture(večje strmine, težka dostopnost teras, majhneparcele, kamnita tla). Precejšen delež teh so v zad-njih dveh desetletjih intenzivnega obnavljanjaoljčnikov rekultivirali.

Oljka v Primorju -zgodovinsko ozadje in sedanje stanjeV Sloveniji rastejo oljke na več kot 1200 ha, od tegana okoli 50 ha v Goriških brdih in na Vipavskem, vseostale so v Slovenski Istri. Malo oljk v Brdih in naVipavskem, kjer v zadnjih petnajstih letih ponovnouvajajo to kulturo, je posledica oljki nenaklonjenihrazmer v 19. stoletju in hude pozebe leta 1929, ki jezadala oljki smrtni udarec. Uspevanje oljke je ome-jeno na obalni pas Tržaškega zaliva in nižje gričevjedo nadmorske višine 250, redkeje 300 m. Ni je tudina naplavinah vodotokov, kjer so zanjo neustreznitalni in podnebni pogoji (pojav temperaturnegaobrata). Najbolj ji ustrezajo pred burjo zaščitenejužne in zahodne lege. Največja koncentracijaoljčnikov je pri nas v zahodnem, nekoliko nižjemdelu Slovenske Istre, zahodno od črte Škofije-Marezige-Koštabona: tu najdemo tudi stoletne oljke(na primer pod Padno, v okolici Sv. Petra), saj je topred pozebami najbolj varno območje. Drugje pre-vladujejo mlajša drevesa, ki so bila zasajena po letu1956 oziroma po letu 1980.

Z razvojem vinogradništva v drugi polovici 19. stoletjaje začelo oljkarstvo nazadovati. Hud udarec mu jezadala pozeba 1929, ko se je število dreves zmanjšalos 300.000 na 120.000. Po političnih in družbenihspremembah po 2. svetovni vojni, z delno zamenjavoprebivalstva in močno deagrarizacijo in depopulacijozaledja Slovenske Istre, se je število dreves zmanjšalona 50.000 do 60.000.

5

oljka

Oljkarstvo v Primorju je postalo pomembnoza časa Rimljanov. Razcvetelo se je v časuoglejskih patriarhov in Beneške republike, kije zaradi potreb na svojem trgu oljko načrtnoširila. Sorazmerno veliko oljk je bilo tudi še vzačetnem obdobju avstrijske vladavine vIstri, ko je bilo uzakonjeno pravilo obveznevzgoje določenega števila oljčnih sadik zavsakega mladoporočenca. Tako je število oljkostalo v sorazmerju z rastjo prebivalstva (7).

Slika 1: Tradicionalno se z obiranjem oljk v Slovenski Istri začnepo sv. Katarini, ki goduje 25. novembra. Ker je delo ročno, olivese z roko ali posebnimi grabljicami "smrca" v podstavljenemreže, zahteva veliko delovne sile (foto: Darko Ogrin).

Tudi kompleksi, kjer rastejo oljke, so v primerjavi zostalimi sredozemskimi državami manjši, največjimeri približno 14 ha. V novih nasadih prevladujeavtohtona sorta istrska belica (50 do 70 %), ki jedobro rodna in oljevita ter dobro prenaša pozebo.Ker je za boljšo harmoničnost oljčnega olja potrebnihveč sort, sadijo še leccino (20 do 30 %), v starejšihnasadih pa so še druge sorte: pendolino, frantoio,moraiolo, štorta, buga, črnica, drobnica, mata idr.

Ob velikem povpraševanju po oljčnem olju v zadnjihletih se pogosto zastavlja vprašanje, kakšne somožnosti za nadaljnji razvoj. Ta je odvisen od večjegaštevila dejavnikov: od socialnih in ekonomskih,posestne zgradbe, problemov, povezanih z last-ništvom idr., pa tudi od omejitev, ki jih znotrajsplošnih podnebnih pogojev postavljajo topokli-matske razmere. Te so v prvi vrsti odvisne odvišinske zgradbe, naklona in ekspozicije površja terkonkavnosti reliefa. Groba analiza (3) za SlovenskoIstro je pokazala, da je glede topoklimatskih razmermožno najmanj podvojiti dosedanje površine,zasajene z oljko. Največje omejitve postavljata nad-morska višina in ekspozicija.

Ker je kljub visoki ceni (pozimi 2003/2004 so oljeprodajali od 2300 do celo 3000 SIT za liter) povpraše-vanje večje od ponudbe, proizvajalci prodajo prak-tično vse olje neposredno na domu. Povpraševanje indober zaslužek sta gibalo intenzivnega širjenjaoljčnikov, saj v zadnjih letih zasadijo 30 do 50 dodat-nih hektarjev letno. Za tradicionalno oljkarstvo jebilo značilno, da je bila oljka na določeni parceli naj-pogosteje le ena od kultur. Zelo pogosto je bila vkombinaciji z vinsko trto, kjer so oljko sadili na ježo(korono) terase. Novejši oljčniki so monokulturni. Popodatkih (9) gojijo posamezniki oljko na manjšihpovršinah (od 0,2 do 3 ha).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k6

oljkašt

evilo

oljk

400.000

350.000

300.000

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

pred pozebo 1929po pozebi 1929pred pozebo 1956okoli leta 1956leta 1990leta 2003

Slika 2: Značilno za starejše oljčne nasade je, da oljke na istem zemljišču sočasno rastejo s še dvema ali več kmetijskimi kulturami.To je t. i. mešana kultura (cultura mista, cultura promiscua), ki je tradicionalno značilna za Sredozemlje (foto: Darko Ogrin).

Slika 3: Gibanje števila oljk v Primorju v 20. stoletju (4, 6, 10).

Podnebni pogoji za oljkarstvoOljka je kserofit, zato dobro prenaša sušo. Uspevatudi na območjih s 300 do 500 mm padavin letno; zanormalno rodnost jih mora pasti od februarja domaja vsaj 130 mm in 50 do 70 mm od julija do sep-tembra. Večja količina padavin (nad 1000 mm) ji neškodi, če so tla dovolj prepustna. Glede prsti je zelonezahtevna. Uspeva v suhih, peščenih in kamnitihprsteh, pomembno je, da so dovolj prepustne in daimajo dovolj kalcija (8).

Zaradi severne lege (nad 45° s. g. š.) in omiljenegavpliva sredozemskega podnebja so podnebni pogoji zaoljko pri nas mejni. Najbolj jo ogrožajo zimske pozebe.Med zimskim mirovanjem prenese od -13 do -15 °C,odvisno od zračne vlage, sorte, prehranjenosti rastline,njene starosti ipd. Oljka pozebe prej, če mraz traja dlječasa in ob večji vlažnosti ozračja. V krajšem obdobjulažje prenese ohladitve s suhim vremenom in tempera-turami od -13 do -15 °C kot pa daljše ohladitve s tem-peraturami od -5 do -8 °C in visoko vlažnostjo. Velikobolj so občutljive mlade rastline (8).

Nevarnost poškodb zaradi mraza je večja, če se jevegetacijski ciklus že začel ali še traja. Tedaj so lahkousodne že temperature od -2 do -3 °C. Nevarne sozlasti zgodnje spomladanske otoplitve in poznejšehitre in močne ohladitve, ko se v rastlini že začnejoasimilacijski procesi.

Okvirno se prve poškodbe listov in vejic pojavijo pri-8 °C, večjih vej in debla pri temperaturah od -10 do-12 °C. Če traja mraz dlje časa, pozebe deblo pri tem-peraturah od -14 do -16 °C. Toda tudi pri takih tem-peraturah koreninski vrat ni nikoli poškodovan, zatooljke spomladi odženejo iz njega (8).

V Primorju se temperature znižujejo od obale protivišji notranjosti, zato je nevarnost pozeb večja vnotranjosti. Ob obali Slovenske Istre so povprečnejanuarske temperature okoli 4 °C; v gričevnatinotranjosti, v večjem delu Krasa, Vipavske dolinein Goriških brd pa med 2 in 4°C. Povprečne mini-malne januarske temperature so v obalnem pasupozitivne, v notranjosti pa že negativne. Nevarnostpozebe je večja pri dnu dolin, kjer so ob anticiklo-nalnem vremenu ponoči izraziti temperaturniobrati.

7

oljka

Slika 4: Redka in ne preveč zaželena simbioza - oljke in sneg (foto: Darko Ogrin).

oljka

J F M A M J J A S O N D

Vedrijan (258 m) 200175150125100

755025

0

4035302520151050

3

temperature (°C

)

pada

vine

(mm

)

Godnje pri Tomaju (295 m)

J F M A M J J A S O N D

200175150125100

755025

0

4035302520151050

temperature (°C

)

2

pada

vine

(mm

)

Portorož - Beli križ (92 m)

J F M A M J J A S O N D

200175150125100

755025

0

4035302520151050

pada

vine

(mm

) temperature (°C

)

1

Slika 5: Submediteransko podnebje v Sloveniji.

g e o g r a f s k i o b z o r n i k8

pozeba absolutna minimalna temperatura škoda

1929 Trst (11.2.) -14,3 °C Uničenih 90 % dreves.

1956 Koper (10.2.) -12,8 °C Do tal pozeblo 30 % oljk. Kubed (16.2.) -14,6 °C Pozeba zaustavila obnovo.

1985 Portorož (8.1.) -9,3 °C Poškodovanih 60 % dreves.Kubed (8.1.) -16,0 °C Pridelek manjši za 80 %.

1996 Portorož (29.12.) -8,5 °C Skoraj v celoti prizadeti enoletni nasadi.Korte (29.12.) -10,0 °C

Preglednica 1: Značilnosti pozeb oljk v Slovenski Istri v 20. stoletju.

Verjetnost mrzlih dni (minimalna dnevna tempera-tura zraka pod 0 °C) in zelo mrzlih dni (minimalnadnevna temperatura zraka pod -10 °C) je ob obali inv višji notranjosti po podatkih za obdobje 1961-1990zelo različna. Ob morju povprečno v tridesetih letihni niti enega zelo mrzlega dneva, v zaledju pa vsajeden. Mrzlih dni je ob obali okoli 8 na leto, v notran-josti Slovenske Istre približno 30, na Krasu, vVipavski dolini in Goriških brdih pa od 30 do 45.V notranjosti je velika verjetnost, da se živo srebrospusti pod -8 °C (ko se pojavijo prve poškodbe oljk).V povprečju se temperatura spusti pod ta prag vsakodrugo leto. Ob obali se to zgodi vsakih 15 let, kar je vokviru sedanjih meja še sprejemljivo za ekonomskogojenje oljk. Vprašanje pa je, kaj bo v prihodnje, kobo proizvodnja olja večja (zaradi širjenja nasadov inprihajanja v polno rodnost danes večinoma mladihnasadov) in bo njegova cena (tudi zaradi vedno več-jega uvoza) po vsej verjetnosti nižja. Nevarnostpozebe lahko nekoliko omilimo tudi s pravilnimizborom mikrolokacije nasada (prisojne lege v zatišjupred burjo v termalnem pasu), s pravilnim sortnimizborom in skrbnejšo nego.

Ostali podnebni elementi (razen burje, ki lahko ssvojo močjo lomi veje in prispeva k nižanju tempera-tur) niso omejevalni dejavnik uspevanja oljk.Povprečno se na 30 let zgodi le enkrat, da oljke (teo-retično) v poletnih mesecih trpijo zaradi suše, kokoličina padavin ne preseže 50 do 70 mm, kar jespodnji prag za zadostno rodnost. Za sušo so boljobčutljive mlade rastline, ki imajo slabše razvitkoreninski sistem, zato jih je treba prva leta poleti obvečji suši zalivati.

Kratek historiat pozebPozebe oljk so pri nas stalnica, ki jo je potrebnoupoštevati. Po kroniki izrednih vremenskih dogod-kov, ki jo je za Trst, Istro in vzhodno Furlanijo zaobdobje po 7. stoletju sestavil Braun (1) in z dodatni-mi viri dopolnil Ogrin (5), obstaja dvajset poročil, kinas neposredno seznanjajo s pozebami oljk (skupaj spozebami v 20. stoletju). Od tega jih bilo v zadnjih300 letih 16, povprečno ena na vsakih 18 let.Najpogostejše so bile v 18. stoletju (sedem - vsakih14 let: 1704, 1709, 1738, 1763, 1782, 1789 in 1795),še zlasti v drugi polovici stoletja. Te se skupaj spozebami v 19. stoletju (1820, 1829, 1847, 1885)uvrščajo na konec t. i. male ledene dobe, sorazmer-no hladnega obdobja, ki se je v Evropi začelo sredi15. stoletja in je imelo več viškov ohladitev, enegatudi ob koncu obdobja.

Po analogiji z drugo polovico 19. stoletja in 20. stoletjem,ko imamo hkratne podnebne meritve in opise posle-dic nizkih zimskih temperatur, lahko predvidevamo,da je bilo včasih pozeb oljk še več. Z veliko verjetnost-jo lahko domnevamo, da so oljke vsaj delno pozebletudi v letih, ko so kronisti pisali o ledu v beneškihlagunah, ob izlivu Soče ali obali Tržaškega zaliva. Zupoštevanjem te domneve se v zadnjih 300 letihpoveča pogostost pozeb na vsakih 14 let, v 18. stoletjupa na vsakih devet let.

20. stoletje velja v podnebni zgodovini za sorazmernotoplo obdobje, s postopnim zviševanjem temperatur,posebej zimskih. V tem stoletju je bilo, vključno zzadnjo pozebo leta 1996, pet večjih zmrzali oljk (pre-glednica 1). Povprečno so se pojavile na vsakih 20 let.

Oljke in napovedipodnebja za 21. stoletje Vse več znanstvenikov je prepričanih, da bo 21. sto-letje čas globalnih sprememb podnebja, katerihglavni krivec naj bi bil človek. Po bolj optimističnihnapovedih naj bi se povprečna temperatura naZemlji v tem stoletju dvignila za 1,4 °C, po bolj pesi-mističnih pa celo za 6 °C. Na severni polobli, v višjihgeografskih širinah in pozimi naj bi bilo ogrevanjeizrazitejše. Podnebni scenariji za bodoče podnebje inz njim povezane spremembe v naravnem in druž-benem okolju so manj zanesljivi na regionalni ravni.

9

oljka

V Evropi raste oljka ob obalah Sredozemskegamorja in je večinoma razširjena med 30 in35° s. g. š. Kot drevo, ki lahko preživi stoletja,je eden od simbolov Sredozemlja in povezo-valni člen njegove kulture in pokrajine.Nekateri celo pravijo: "Oljka je Sredozemlje".Renesansa, ki jo v zadnjih dveh desetletjihdoživlja oljkarstvo pri nas, je vsaj delnopovezana tudi z vzdrževanjem sredozemske(primorske, istrske) identitete prebivalstva.V Slovenski Istri lahko marsikje slišite: "Nisi pravi Istrijan, če nimaš par oljk."

Kljub temu je bila izdelana napoved bodočega pod-nebja tudi za Slovenijo (2) - z upoštevanjem spre-memb v splošni cirkulaciji zraka in dosedanjih tren-dov klimatskih elementov pri nas, pri čemer jezanesljivejša napoved temperatur.

Ocenjujejo, da bodo v slovenskem kmetijstvu višjetemperature med drugim podaljšale vegetacijsko doboin izboljšale razmere za gojenje toplotno zahtevnejšihrastlin. Za sredozemske kulture to pomeni potencialnorazširitev dosedanjega areala, na primer oljke v višjepredele Slovenske Istre, bolj intenzivno gojenje vGoriških brdih in Vipavski dolini ter morda začetekoljkarstva v nižjih predelih Krasa. Žal pa utegnejo tepozitivne učinke izničiti negativni učinki spreminjanjapodnebja. Pri sredozemskih kulturah ne v takšni merivečja ogroženost zaradi suše, saj so te kulture nanjoprilagojene, pač pa večja verjetnost vremenskih ujmvseh vrst in spremembe, povezane s pogostostjo inintenziteto napadov škodljivcev in bolezni (npr. oljčnamuha).

Za oljke utegne biti neugodno tudi podaljšanje vege-tacijske dobe v jesenskem času oziroma zgodnejšizačetek te dobe spomladi ali celo ob koncu zime.Analize pozeb v 20. stoletju (4, 6) so namreč pokazale,da so bile oljke najbolj prizadete ravno tedaj, ko se jezaradi nadpovprečno toplih jeseni in zim vegetacijapodaljšala in so oljke nepripravljene dočakale vdorhladnega zraka. Pri tem absolutna stopnja mraza nitini bila toliko pomembna. Realna so pričakovanja, dabodo vdori hladnega zraka (tudi ob uresničitvinapovedi o splošni otoplitvi podnebja) še vedno enaod stalnic našega podnebja. Za podnebne razmere vzmernotoplem pasu, v katerem se nahajamo, je nam-reč značilno, da smo občasno pod vplivom tako vročih

tropskih zračnih mas kakor tudi mrzlih polarnih alicelo arktičnih mas. S tega vidika bi morali biti primorebitnem širjenju areala oljke v bodoče in vpelje-vanju novih toplotno zahtevnejših kultur zelo previd-ni (ne glede na sedanje podnebne trende in napovedi).Izbirati bi morali podnebno najbolj ugodne mikro legeali pa se držati arealov in leg, ki jih je izluščila pod-nebna zgodovina zadnjega tisočletja, v kateri so seizmenjevala tako toplejša kakor hladnejša obdobja.

Pri širjenju oljke bi morali biti zelo previdni in sedržati zgodovinsko preverjenih arealov in lokacij tudizato, ker je znotraj njih dovolj prostora za najmanjpodvojitev sedanjih površin. V nasprotnem tvegamozaradi pozeb še večjo materialno škodo, kakor smo jipriča v sedanjosti (tudi dražjo pridelavo), obenem paob spletu neugodnih družbeno-ekonomskih razmeropuščanje oljkarstva tudi tam, kjer so naravni pogojizanj sicer ugodni - kar se je v preteklosti že dogajalo.

g e o g r a f s k i o b z o r n i k10

oljka

Literatura1. Braun, G. 1935: Notizie meteorologiche e climatologiche della regione Giulia. Connsilio Nazionale della Ricercha, Comitato

Nazionale per la Geografia. Roma.2. Kajfež-Bogataj, L. 2001: Klimatske spremembe in njihove posledice - dejstva in predvidevanja. Gozdarski vestnik, Vol. 59, št. 4.

Ljubljana.3. Lubi, G. 2001: Analiza topoklimatskih dejavnikov za uspevanje oljk v Slovenski Istri. Seminarska naloga, Oddelek za geografijo

Filozofske fakultete. Ljubljana.4. Meze, D. 1959: Pozeba oljke v Primorju leta 1956. Geografski zbornik 5. Ljubljana.5. Ogrin, D. 1994: Modern Age Climatic Fluctuations in the Area of the Gulf of Trieste. Geografski zbornik 34. Ljubljana.6. Ogrin, D. 1997: Ob pozebi oljk v Slovenski Istri decembra 1996. Ujma 11. Ljubljana.7. Anonimus, 1985: Razvoj pridelovanja in predelave oljk na območju Kopra, Izole in Pirana. Elaborat za potrebe projekta

"Razvoj proizvodnje in predelave oljk v Jugoslaviji". Ljubljana.8. Sancin, V. 1990: Velika knjiga o oljki. Trst.9. Vesel, V. 1996: Oljkarstvo v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, let. 29, št. 9. Ljubljana.10. Vesel, V., Sedmak, D. 1990: Oljkarstvo v Slovenski Istri. Sad, let. 1, št. 12. Ljubljana.

Slika 6: Tradicionalno so shranjevali oljčno olje v posebnekamnite posode različnih velikosti. Svoje "kamne" za domačeolje so imele tudi vaške skupnosti ("komuni"). Na sliki jebezoviški "komunski kamen za olje", sedaj shranjen v "Lukčevikantini" (foto: Darko Ogrin).

elo težko je pisati o zadevah, ki so v stanjuintenzivnega in dolgotrajnega raziskovanja: tedensko(včasih celo dnevno) se pojavljajo nova spoznanja inodpirajo nove smeri raziskav. Na videz brez konca!Pa vendar: člani potapljaškega društva PotapljačiLuke Koper (PLK) odkrivamo in raziskujemo kotanjes termalnimi izviri na morskem dnu pred Izolo že odpoletja 2002.

11

IZVLEČEK V zadnjih dveh letih je bilo uvodno raziskanih osempodmorskih kotanj s podmorskimi termalnimi izvirivzdolž zunanje meje Izolskega zaliva. Podmorskiizviri so najprimernejši deli podzemnih porečij zaugotavljanje njihovih značilnosti in procesov; pred-stavljajo pomembne naravne vrednote, ki čakajo nastrokovna vrednotenja in varovanja.

Ključne besede: podmorski izvir, termalna voda, Izola, Slovenija.

ABSTRACTThe Disclosure of the Submarine Thermal Springs infront of IzolaAlong the external border of the Bay of Izola eightsubmarine hollows with submarine thermal springshave been (preliminary) researched for the last twoyears. The submarine springs are considered as themost suitable part of underground river basin forassessment of their characteristics and processes.They are also important natural values, waiting forfuture professional evaluation and protection.

Key words: submarine spring, thermal spring, Izola, Slovenia.

Avtor besedila: JOŽE ŽUMER, predm. učit. geog., OŠ Dušana Bordona, Koper, SlovenijaE-pošta: joze.zumer@guest-arnes.si

Avtorji fotografij:JOŽE ŽUMER in VASJA JAKOMIN

Odkritjepodmorskih termalnih izvirov pred Izolo

Z

Geografski pojem Izolski zaliv je med doma-čini samoumevno v rabi za vodno telo medkopnim in daljico od Petelinjega rta v Izoli doRtiča Ronek na Strunjanskem polotoku (5).Ker se premalo zajeda v kopno, ne ustrezadoločilom za poimenovanje "zaliv", ki jihpredpisuje Mednarodni pomorski urad vMonaku. Zato na najnovejši navtični kartini imenovan posebej, ampak je vključen vKoprski zaliv.

12

Do tedaj je veljalo, damorsko dno Slovenijenima podmorskih izvi-rov, kaj šele termalnih!Zdi se, da nam jih jevečinoma uspelo popi-sati in ugotoviti tudinekaj njihovih značil-

nosti. Zavedamo se, da gre za predstavitev mordanepopolnih, a kljub temu zanimivih vedenj o pojavih.

Geološka zgradbakopnega in morskegadnaKoprsko Primorje gradijo nepropustne plasti 40 do50 milijonov let starega eocenskega fliša, ki pokrivajoveč sto metrov debele sklade starejših apnencev (zaprimerjavo: kot da bi opazovali strma pobočja visokihdinarskih planot nad Vipavsko dolino, le še Izolo simoramo domišljati približno na vrhu Nanosa aliTrnovskega gozda). Površje izolskega krasa je iz paleo-censkega apnenca, dvignjenega v obliki dome (majhnaantiklinala, z vrha katere se plasti spuščajo na vsestrani; opazna je kot grič ali hrib z enakim naklonompobočja kot kamninski skladi). Placer (4) meni, dagre za hrbet gube nariva, drugega v nizu, ki so ob dvi-ganju Dinaridov na mehki paleozojski podlagi drseliv jugozahodni smeri proti kratonu Istre. Na bližino

g e o g r a f s k i o b z o r n i k

nariva kažeta pri Izoli stratigrafski obrat v vrtini priLivadah (jugozahodno od središča mesta) innavpične plasti fliša v klifu vzhodno od vile Tartini,pri koncu Strunjanskega polotoka.

Erozija je v Izoli in okolici pokrov fliša že povsemodstranila. Dosedanja literatura omejuje obseg izol-skih apnencev na območje stare Izole, nekdanjegaotoka, s podaljškom na kopnem proti jugu in zahodudo vznožja flišnega gričevja ter Simonovega zaliva.

Raziskave morskega dna v zadnjih dveh letih kažejona verjetnost, da se narivna doma razkritega apnencanadaljuje še v morje, proti zahodu in severozahodu, vmanjšem obsegu pa tudi v zahodni del Viližanskegazaliva. Skalno dno je sicer večinoma pokrito z novimiusedlinami peska in mulja, ki so bile odložene v zad-njih tisočletjih, po dvigu gladine morja po zadnjipoledenitvi. Mladi nanos je mestoma debel tudi večdeset metrov, vendar štrlijo iz njega še številnenepokrite manjše živoskalne vzpetine, ki jih ribičiimenujejo "šeke" (po italijanskemu pojmovanju zaplitvine - "secca").

V podporo podaljšanju obsega kopnega izolskegakrasa na območje večine Izolskega zaliva govori tudidomneva geologov, da so plasti fliša v klifu Ronkaprva in najgloblja serija te kamnine, odloženaneposredno na paleocenski apnenec. Odstranjeni flišpod ježo abrazijske terase bi lahko razgaljal apnenec.Raziskave kamninske zgradbe območja so v teku.

podmorski izviri

Slika 1: Območja podmorskih kotanj s termalnimi izviri. Bledo je označeno kopno izolskega krasa iz paleocenskega apnenca, v morju pa njegov domnevni podaljšek.. Kot trenutno ugotavljamo, so izviri ob robovih podmorskega krasa, kjer ga začenjajopokrivati nepropustne plasti fliša (foto: Jože Žumer).

13

podmorski izviri

Topografskaprikazovanja oblik inrazsežnosti morskegadnaOblike in globine morskega dna proučujemo pred-vsem posredno. Sodobne tehnike meritev s posebni-mi plovili, inštrumenti in zahtevnimi preračunavanjibodo kmalu pokazale natančnejšo podobo našegamorskega dna. Globlje dno sta šele v zadnjih šestihletih natančno merili ameriška vojaška mornarica(Naval Oceanographic Office) in pomorska akademijaiz Trsta (International Maritime Academy). Projektso v plitvem morju dopolnile meritve slovenskegapodjetja Harpha Sea d.o.o. Uporabo podatkovrazličnih tehnik in gostot obdeluje Geodetski inštitutSlovenije, njihov lastnik pa je Urad za pomorstvo priMinistrstvu RS za promet. Z najnovejšimi podatki jebila leta 1999 že izdelana prva navtična kartaKoprski zaliv (v merilu 1 : 12.000), letos ji bo sledilaše karta Piranski zaliv s prikazom zahodne polovicenašega morja.

Sodobnosti navkljub pa karta Koprski zaliv nepomaga kaj dosti pri geomorfoloških obravnavahmorskega dna. Petmetrski razmik med izobatami vglobinah pod -5 m je v te namene prevelik. VIzolskem zalivu tako kaže pretežno ravno dno, sprevlado globin med -15 in -20 m. V resnici je dno vdrobnem zelo razčlenjeno.

Nasprotno lahko iz karte razberemo, da je dno boljrazčlenjeno na plitvejši strani izobate -20 m. Ob njejje narisan niz manj kot meter globokih kotanj.Dejansko pa je morsko dno rahlo vegasto zaradineenakomernega odlaganja novih usedlin. Računskipostopki tako prikažejo le vegavost dna neposrednoob plitvejši strani izobate, drugod pa jo petmetrskirazmik med izobatami skrije.

Velik del odgovorov na vprašanja o oblikah in pro-cesih oblikovanja morskega dna moramo še naprejiskati v različnih dopolnjevanjih kartografskihpodatkov. Po novejših natančnih meritvah se lahkoposlužujemo nadrobnejših preračunavanj surovihizmer, vendar se za geomorfološke potrebe nemoremo izogniti dopolnilnim meritvam, predvsempa raziskovalnim potopom. Nenavadno, vendarresnično: vsem državnim meritvam navkljub smo vzadnjem poldrugem letu potapljači društva PLKodkrili številne podmorske kotanje s termalnimiizviri prav s potopi in amaterskimi pripomočki!

Po zadnji ledeni dobi se je gladina morjadvignila za dobrih 100 m in potopila lede-nodobno kopno. Zato so ob kraških obalahSredozemskega morja podmorski izvirirazmeroma pogosti. K dviganju sladke vodeiz kraških votlin pomaga tudi vdiranje težjemorske vode v kraško podzemlje z morskestrani in izrinjanje sladke podtalnice protipovršju vzdolž obal.Pri Izoli prihaja podtalnica na dan obrobovih nepropustnega fliša s kraško izvot-ljenim apnencem. K zbiranju in usmerjanjupodtalnice v plasteh apnenca gotovo poma-gajo poševni prelomi vzdolž nariva alidruge votline v kraškem podzemlju. Temperature izvirov med 22 in 30 °C pakažejo, da prihaja voda tudi iz večjih glo-bin. Hidrogeologi so v preteklosti risaliizotermo 30 °C okoli 1000 m globoko, danespa menijo, da se nahaja plitveje (na globiniokrog 800 m).

Slika 2: Oblike morskega dna pred Rtičem Ronek na koncuStrunjanskega polotoka (upodobitev je narejena s podatkisondažnih meritev Alfreda Zajiča, PLK). Oster gornji robježe abrazijske terase ni naravno stanje površja, ampakposledica roba območja meritev. Zaradi greza plovila jeizmerjeno dno, globlje od -2 m (ponazoritev je s programomSurfer izdelal Jože Žumer).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k14

Drobna razčlenjenostmorskega dna pred IzoloPodrobnejši pregled morskega dna (s sonarji, merilciGPS, potopnimi kamerami in raziskovalnimi potopi)je pokazal, da je dno pred Izolo v drobnem marsikjezelo razčlenjeno. Poleg (že od nekdaj ribičem znanih)vzpetin med oblikami morskega dna izstopa dodanes najdenih osem izrazitih lijastih sklenjenihkotanj ter troje podolgovatih kotanj v obliki ozkihpodmorskih jarkov. Na dnu vseh kotanj so izviri ter-malne vode z različnimi pretoki.

Kotanje s podmorskimi termalnimi izviri se nahajajona treh območjih ob zunanji meji Izolskega zaliva inso prepoznavne pod "delovnimi imeni": Izola (dvekotanji), Bele skale (dve kotanji) in Ronek (štiri kotan-je in trije kanali; glej sliko 1).

Zgodovinski viri in pričevanja domačinov navajajo, daje bilo nekaj termalnih izvirov z žveplom bogate vodetudi na več mestih ob kraški obali Izole. Podobna ter-malna voda se nahaja tudi v nekaterih geoloških vrti-nah na kopnem flišu Koprskega Primorja.

Oblike kotanj termalnih izvirovMočnejši termalni izviri imajo kotanje lijastih oblik skratkim breznom ali poudarjeno strmino pri dnu.Šibkejši izviri so brez strmega dna. Mezeče izvire ter-malne vode smo ugotovili tudi vzdolž dna treh ozkihin dolgih podmorskih jarkov. Po velikosti izstopatakotanji izvirov Izola 32 in Ronek 32.

Izvir Izola 32 se zajeda v globine od -19 m do -32 m,z relativno globino kotanje -13 m. Gornji premerkotanje meri okoli 20 m, 3 m globoko brezno na dnupa ima premer 2 m. Pobočja lijaste kotanje so strma(z naklonom okoli 45°), v breznu na dnu pa navpič-na in previsna na strani z izvirom. Vsa kotanja sezajeda v sprijete gline in peske, ki jih pokriva tankarahla plast novih usedlin. Slednja drsi v dno, kar obnajmanjšem dotiku skali vodo potapljačem. Na dnupožene topla voda drobnejše usedline navzgor in jihprepusti morskim tokovom. V izviru ostanejo lenesprijeti večji delci, skozi katere izvira termalnavoda. Zaradi kislosti termalne vode (posledica prisot-

nosti obilice žvepla) so v izviru le mlajše karbonatneusedline. V sedanjih vzorcih so na pogled pre-vladovali ostanki ohišij in oklepov morskih živali,številni med njimi so močno raztopljeni. Med starej-šimi usedlinami pričakujemo le kamnine, ki so posestavi odpornejše na kislo okolje. Taki so tudi večjiorganski delci črne barve. Ni še ugotovljeno, ali greza koščke premogov, ki jih je termalna voda prineslas sabo iz vložkov premoga v paleocenskih kozinskihskladih, ali pa za organsko snov, ki jo je v izvire pri-nesel morski tok. Pri sondiranjih nadaljnjih 4 m vglobino in vstran nismo otipali trdih kamnin.

Izvir Ronek 32 ima širšo kotanjo. Gornji rob je pre-mera 50 m in se nahaja na globini -24 m. Tudi dno tekotanje je na globini -32 m, zato je njena relativnaglobina manjša (približno 8 m). Kotanja ima manjizrazito brezno pri dnu, ki je širše. Tudi to dno pokri-vajo podobne sipke usedline in večji kosi organskihsnovi, skozi katere izvira termalna voda. Zakaj je takotanja širša in plitvejša v primerjavi s prejšnjo?Verjetno je to posledica močnejših tokov na odprtemmorju pred polotokom, ki omejujejo odlaganje drob-nih usedlin. Ni še znano, če je živoskalno dno tudimanj pokrito z mlajšimi usedlinami.

podmorski izviri

Slika 3: Dviganje vode z usedlinami z dna kotanje izvira Izola 32. Pokazalo se je, da je plast holocenskih usedlinpredebela za varno prodiranje do nje, zato so čiščenjeizvirskega rova prekinili (foto: Jože Žumer).

podmorski izviri

15

Kemijska sestava vodePoglavitna kemijska značilnost termalnih izvirov jevisoka vsebnost žveplovodika (H2S), ki daje vodimočan vonj po gnilih jajcih in jo "okisa". Žveplena intoplejša podtalnica je dobro znana iz globljihgeoloških vrtin na kopnem v celotnem KoprskemPrimorju in na bližnjem Hrvaškem.

Izvirska voda je pretežno sladka, vsebuje pa tudimanjše deleže morskih soli. Vodi iz izvira Izola 32 soizmerili slanost okoli 5,5 ‰ (1). Kasnejše analizebodo pokazale, če gre za morsko vodo, ki z večjospecifično težo prodira v kraško podzemlje in se tammeša z gravitacijsko vodo padavinskega izvora s kop-nega. Sol lahko prispeva tudi fosilna morska voda(izpred desetin ali stotin milijonov let), ko so se vmorju odlagali apnenci, na njih pa plasti fliša. Možneso še druge razlage in ugotovitve.

Fizikalne značilnostiizvirovNajvečji pretok ima izvir Izola 32, ki ga ocenjujemo napribližno 1 m3/min. Ugotovitev se ujema z njegovonajbolj strmo in globoko izvirsko kotanjo. Pri številnihpotopih v različnih letnih časih nismo opazili nihanjpretoka. Ostale izvire smo obiskali le nekajkrat (ali le

enkrat), zato so ocene njihovih pretokov zaenkrat šemanj zanesljive. Vrednotimo jih na od 500 l/min(Ronek 32) do komaj zaznavnega mezenja vode skoziza prst velike luknje v sprijeti usedlini.

Tudi temperatura vode je najvišja v izviru Izola 32. Nagladini, na koncu plastične cevi iz izvira, smo izmerili29,6 °C, drugod pa manj (do najmanj okoli 22 °C).Zgodovinski in strokovni viri kažejo, da je izvirskavoda iz najdenih podmorskih izvirov razmeromatoplejša (za 5 do 10 °C) od vode v izvirih ob obali in vvrtinah. Pozimi (oceanografska zima doseže višek vnašem morju v začetku marca) se morje v celotnemvodnem stolpcu ohladi na okoli 8 °C. Takrat je razlikamed temperaturo morja in termalnimi izviri največja,med 14 in 22 °C. Zaradi največjih razlik v gostotismemo domnevati, da je takrat turbulentno dviganjetermalne vode najmočnejše, z njim pa tudi dviganjelažjih usedlin z dna izvirov.

Pri prvih potopih so imeli potapljači težave zvidljivostjo v kalni vodi. Kmalu se je pokazalo, da jevidljivost na dnu kotanj razmeroma dobra, kalnostpa je le posledica proženja mladih usedlin popobočjih kotanj ob dotikih potapljačev. Kalna voda setudi kmalu očisti: potrpežljivo čakanje mirujočegapotapljača v skaljeni vodi je nagrajeno z boljšovidljivostjo že po nekaj minutah! Mešanje razmero-ma sladke termalne vode s slano morsko povzročaznačilno optično motnost nad izviri.

Slika 4: Člani PLK na društvenem potopu v 32 m globoko kotanjo izvira Izola 32. Toplejša in šibko brakična izvirska voda se zvzgonom dviga s konca cevi tik pred potapljaško bojo (foto: Jože Žumer).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k16

podmorski izviri

Biološki pomen izvirovPodmorski izviri termalne vode (pretežno sladkevode z visoko vsebnostjo žvepla) verjetno vplivajo naživljenje v velikem delu Izolskega zaliva. V stiku zmorsko vodo se obarjajo velike količine žveplovihspojin, ki kot bele snežinke in obloge vidno označujejomočnejše izvire.

Tople termalne vode močnejših izvirov se takojdvigujejo proti gladini. Zaradi tega je njihov vpliv naživljenje pri dnu manjši. Posebne ekosisteme smoopazili na navpičnih in previsnih stenah, ki jih obli-vajo najmočnejši izviri. Pokrite so s plastmi belihžveplovih oborin, krasijo pa jih še razvejene spužve izvrste Renierid. Običajno so nižje rasti in dokaj razšir-jene, zaradi vzgonskih tokov izvirske vode pa so se območnejših izvirih razvile v organizme do velikosti 1 min imajo grmovni izgled (6). Nagnjeni deli pobočijkotanj niso v dosegu dvigajoče se termalne vode.Nasprotno se ob njih v kotanje spušča voda iz okolice.Zaradi tega so ekotopske razmere na večini pobočijkotanj posebne le po nagnjenosti dna, sicer papodobne tistim v okolici.

Vode šibkejših izvirov ne pridejo v stik s pobočji kotanj,zato je njihov vpliv na življenje omejen na same izvirein na vodno telo nad njimi. V treh ozkih jarkih opazimodo pol metra debele nanose rahlih muljastih usedlin

nad sprijeto podlago. Mulj je črne in temno sive barve,nad izvirki pa pokrit z značilno belo žvepleno oborino.

Ocenjujemo, da so deli morskega dna v dosegu ter-malne vode posebni habitati, ki jih kaže nadrobnejepreučiti in varovati. Za raziskave usedlin se posebejzanimajo mikrobiologi.

Termalno zdraviliščeNajmočnejši izvir so za termalno zdravilišče uporabiliže leta 1829. Kot nam je znano, gre za prvo turističnoponudbo na Koprskem sploh, kar daje Izoli zgodovin-sko prvenstvo med turističnimi kraji ob naši obali.Pravi turistični plakati so že pred skoraj 200 letivabili Tržačane na enodnevno potovanje s parnikom(s kolesom ob boku) in na kopanje v termalnemzdravilišču. Vodo so morali dodatno ogrevati.

Prvo zdravilišče s kopališko zgradbo in dvorano soodprli leta 1824, tri leta kasneje pa še drugo, večje.Vzrokov ukinitve obeh objektov komaj kakih 40 letkasneje natančneje ne poznamo. Navaja se, da jeizvir presahnil ob miniranjih za tovarniško stavbotovarne ribjih konzerv Delamaris (3), pa tudi, da jebilo dodatno ogrevanje prehladne izvirske vode pre-drago. Morda je k ukinitvi pomagala tudi konkuren-ca Istrskih Toplic, s podobno, a precej bolj toplovodo.

Slika 5: Izolske terme iz sredine 19. stoletja. Kopališka zgradba je pretirano poudarjena, pred njo pa je bil zgrajen manjšipristan. Trojamborni parnik v desnem zgornjem delu risbe hiti s turisti iz Trsta proti glavnemu mestnemu pristanišču. Poudarjenaje apnenčasta sestava površja Izole, ki je takrat bila še otok (3).

17

podmorski izviri

Podmorski izviri kotnaravne vrednoteNa novo odkrite in z začetnimi raziskavami proučeneglobeli z izviri so pomembna posebnost naravnedediščine Slovenije. Ker gre za vodna telesa nadržavni morski parceli, skrbi za njihovo evidentiranjein varovanje Zavod za varstvo narave. Presenečenismo lahko, da to delo še ni niti v začetni fazi, kljubštevilnim predstavitvam najdb in raziskav v medijihin na strokovnih srečanjih. Dejstvo je, da pristojniZavod sploh še ni izrazil uradnega zanimanja zaodkritja in prosil za nadrobnejše podatke o ugotovit-vah. Glede na značilnosti in redkost termalnih izvi-rov in pojavov, ki so z njimi povezani, domnevamo,da bo Zavod za varstvo narave vendarle predlagalzavarovanje naravnih pojavov z ustreznimi kategori-jami varovanja.

Strokovna uporabnostizvirovIzviri podtalnice so pomemben vir sestavin in pro-cesov za pojasnjevanje značilnosti nevidnega pod-zemnega hidrološkega zaledja. Natančne analizeizvirskih voda bodo lahko pokazale njihov nastanek,izvor in območja napajanja. Za raziskovalne nameneso podmorski izviri mnogo bolj uporabni od podatkoviz vrtin. Slednje kažejo strokovnjakom le stanje vpodzemlju na območju vrtine (pa še tega brez pre-tokov podtalnic). Izvirske vode kažejo zbir vseh last-nosti in dejavnikov celotnega hidrološkega zaledja, kiga napaja: površinskega in podzemeljskega, vključno znatančno izmerjenimi pretoki. Kemijske in fizikalnelastnosti vode v izvirih lahko pojasnijo izvore voda vpodzemlju, obsege podzemnih in površinskih porečij,smeri pretakanja vode v podzemlju in podobno.

S tovrstnimi znanji in novimi raziskavami v bližnjiprihodnosti domnevamo, da bomo lahko sklepali ouporabnosti termalnih izvirov, o njihovih vplivih namorje, na življenje v njem in na njihovo ranljivost.Zanimanje za strokovne raziskave (ki jih podpiraObčina Izola) odkritih pojavov kažejo številne najvid-nejše znanstvene ustanove.

G. F. Tommasini, novigrajski škof, je že leta1650 pisal o izolskem izviru žveplene vode, dazdravi "kostne in kožne bolezni, srbečico,bolezni jeter in črevesja" (3).Ob domnevi, da so vode podmorskih izvirovpred Izolo podobne tistim iz Istrskih Toplic vnotranjosti Istre, lahko predvidevamo, da sotudi termalne vode pri Izoli uporabne zazdravljenje revmatičnih in dermatološkihobolenj ter za bolezni gornjih dihal, za gine-kološke potrebe in za splošno rehabilitacijo.

Literatura1. Faganeli, J. 2004: Kemijska sestava vode podmorskih izvirov (osebni vir, 2004).2. Geološka karta SFRJ. Trst. 1975. 1 : 100.000. Beograd.3. Kramar, J. 1987: Izola - mesto ribičev in delavcev. Koper.4. Placer, L. 2004: Površje izolskega krasa (osebni vir, 2004).5. Radinja, D. 1990: Dimenzije Tržaškega zaliva in slovenskega morja ter njihov regionalni pomen. Primorje - Zbornik 15.

zborovanja slovenskih geografov. Portorož.6. Vukovič, A. 2004: Biološki pomen podmorskih izvirov (osebni vir, 2004).

Slika 6: Rovi podmorskih izvirov so zapolnjeni z večjimdrobirjem, ki ga dvigajoča voda ne zmore odnašati. Večinomagre za drobir iz ostankov oklepov in lupin morskih organizmov(foto: Jože Žumer).

lovenija bo novembra 2005 v Portorožu gostila14. redno ministrsko zasedanje pogodbenic Barce-lonske konvencije (najstarejša regionalna konvencijao varstvu Sredozemskega morja), hkrati bo obele-žena tudi trideseta obletnica Mediteranskega akcij-skega načrta (MAP). To bo velika priložnost za pred-stavitev našega načrtovanja in sodelovanja priupravljanju z obalo, pa tudi odgovornost, saj boSlovenija prvič v zgodovini tega akcijskega načrtaslednjemu predsedovala v obdobju 2005-2007.Izjemen izziv za slovensko znanost, upravo, gospo-darstvo in javnost.

Sporočilno vrednost belgijskega reka lahko zatorazumemo predvsem v sodobnem pomenu: država zmorjem zaradi odprtega duha ni majhna v ravnanjihz morskim okoljem in upošteva socialne, gospodarskein okoljske razsežnosti svojih dejanj. Gre za odgo-vorno in kulturno ravnanje, ki upošteva celovitostmorskega ekosistema.

g e o g r a f s k i o b z o r n i k

IZVLEČEK Jadransko morje je najsevernejši zatok Sredozemlja,izredno pomemben naravni vir in pomorska pot.Geografske značilnosti zaprtega morja povečujejodegradacijske učinke različnih gospodarskih dejav-nosti. Zato so nujni usklajeni ukrepi vključenih državza zmanjševanje pritiskov in vplivov na vodno teloJadrana.

Ključne besede: Jadran, geografske značilnosti, balastne vode, Slovenija.

ABSTRACTThe Adriatic - The European Sea exposed to variouspressuresThe Adriatic Sea as the northern part of theMediterranean is of vital importance as naturalresource and shipping route. Geographic characte-ristics of the enclosed sea increase degradationeffects of different economic activities. The co-ordi-nated actions of the involved Adriatic countries areneeded to decrease the existing (and potential)pressure and impact on the water body of theAdriatic.

Key words: Adriatic, geographic characteristics, balast waters, Slovenia.

Avtor besedila in fotografij: MITJA BRICELJ, mag. geog.,Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, SlovenijaE-pošta: mitja.bricelj@gov.si

Jadransko morje

evropsko morje pod pritiski

S

"Država z morjem ni nikoli majhna." (belgijski rek)

19

jadransko morje

Jadran -aktivni stikkopnega,morja inčlovekaJadransko morje je naj-severnejši in najplitvejšizatok Sredozemskega mor-

ja. Njegove geografske značilnosti zaznamujejo Alpe,Apeninski in Balkanski polotok. Jadransko morjezavzema 4,6 % površine Sredozemskega morja, ki seprav v Tržaškem zalivu najgloblje "zajeda" v Evropo.Jadransko morje, ki je izrazito zaprto morje, se vdinarski smeri razteza od Beneške lagune doOtranskih vrat (skupne dolžine 870 km, s povprečnoširino 159 km). Geološka sestava Jadranske kadunjeje mlada, novejša morfološka preoblikovanja pa soposledica obsežnih periglacialnih procesov zadnjepoledenitve.

Današnja razmerja med morjem in kopnim soposledica holocenskih gibanj gladine morja, geotek-tonskega delovanja in dinamično erozijsko-abra-zijskih ter akumulacijskih procesov v celotnempovodju Jadrana, kar se odraža tudi v izoblikovanostiobale (lagunski, dalmatinski tip obale). Izobliko-vanost Jadranske kadunje (izrazita plitvina naseveru, največje globine na južnem delu -1233 m)pomembno določa količine in dinamiko vodnih masin s tem tudi oceanografske značilnosti. Izmenjavaslednjih z jonskimi vodnimi masami je zaradizaprtosti Jadrana razmeroma šibka. Z rastjo akumu-lacijskega tipa obale (severno od črte Ancona-Pulj jezaradi plitvine komaj 2 % vse vodne mase Jadrana) sestalno spreminja tudi oblikovanost morskega dna, patudi kakovost morja in z njim biotska oz. ekosistem-ska podoba. Delež kopnega narašča na račun zmanjše-vanja morskih površin, zato je tudi zelo dinamičnorazmerje med morskimi ekosistemi in ekosistemisomornice, ki ga pogosto spremeni že močnejšedeževje. Izjemno sušno poletje 2003, ko so domalapresahnile tudi reke Severnega Jadrana, je nazornopokazalo njihov siceršnji degradacijski vpliv.

Stik kraških Dinaridov in Jadrana ter posledičnokraška hidrologija, podzemni hidrološki procesi, pod-morski izviri sladke vode ipd. določajo specifično

dinamiko, količino, kakovost in pojavno obliko vod-nih virov. Posledično iz balkanskega povodja v vodeVzhodnega Jadrana odteka bistveno manj suspendi-ranih delcev kot iz zahodnega povodja, kar jepomemben fizični dejavnik, ki se odraža v večji pro-zornosti Jadranskega morja v vzhodnem delu.

Zaradi šibkega tokovanja je Jadran občutljiv ekosis-tem. Geografske značilnosti morja v gospodarskoizjemno aktivni regiji stopnjujejo degradacijskevplive, zaradi katerih uvrščajo Jadran med najboljogrožene dele Sredozemlja. Prizadevanja za celovitogospodarjenje z morskim okoljem so zato naložba vkakovostni razvoj regije. To pa zahteva dejavno part-nerstvo Slovenije, Hrvaške in Italije pri zmanjševanjunegativnih vplivov na vodno telo Jadrana.

Jadran - "aktivni" delSlovenije?Zakon o varstvu okolja (sprejet leta 1993) je z vgra-jenimi načeli Agenede 21 postavil sodobne temeljeza celovito upravljanje z okoljem. Slovenija je tegaleta postala pogodbenica Konvencije o varstvuSredozemskega morja (t. i. Barcelonska konvencija,sprejeta 1976), ki predstavlja pravni okvir za izvajan-je Sredozemskega akcijskega načrta (MAP/UNEP).Cilji, določeni z Zakonom o varstvu okolja, so pred-stavljali tudi vsebinsko podlago za delo slovenskedelegacije v Stalni slovensko-hrvaško-italijanskikomisiji za varstvo Jadranskega morja in obalnihobmočij pred onesnaženjem, ki ima osnovo v osim-skih sporazumih. Omenjena komisija se ukvarja spripravo načrta za ravnanje v primeru onesnaženjazaradi nesreč na morju (za Severni Jadran, t. i.Contingency Plan), spremlja stanje kakovosti morja(Monitoring) in načrtuje program upravljanja obale(Coastal Area Management Plan), da bi zmanjšalinegativne pritiske in vplive na vodno telo SevernegaJadrana.

Slovenija je od osamosvojitve razglasila petino obaleza zavarovano območje. Če bo prišlo do usklajenegain dejavnega upravljanja z zavarovanim območjemter do navezave z razvojnimi programi v širšemzaledju, lahko to območje postane izjemen gospo-darsko-turistični potencial tako Slovenije kot Hrvaškezlasti v razmerju do Trsta, degradirane Beneškelagune in Reškega zaliva.

g e o g r a f s k i o b z o r n i k20

Od leta 2000 "države Jadrana" (vključno z Grčijo)sodelujejo v Jadransko-jonski pobudi (JJP) na področjuokolja in trajnostnega razvoja. Na zasedanju JJP vZadru (junij 2003) so okoljski ministri sprejeli Akcijskiprogram za Jadran za zmanjševanje pritiskov invplivov na vodno telo Jadrana. V njem je posebnatočka namenjena strateški presoji vplivov na okolje zavse pomorske dejavnosti, vključno z obravnavo balast-nih voda. Mednarodna pomorska organizacija (IMO)uvršča balastne vode med največje grožnje morjem,saj lahko z nenadzorovanim vnosom tujerodnih orga-nizmov povzročijo velike spremembe v lokalnihmorskih ekosistemih, kar ima lahko negativne eko-loške, gospodarske in socialne posledice. Slednje lahkoznatno presegajo škodo, povzročeno z izlitjem nafte. Znamero Hrvaške, da aktivira naftni terminal na Krkuza izvoz nafte, bi se bistveno spremenila sestavapomorskega prometa, vnos balastnih snovi v Jadran bise povečal za okoli tri milijone ton letno. Hrvaški saborje oktobra 2003 sprejel odločitev, da na podlagi Kon-vencije o pomorskem pravu razglasi izključno gospo-darsko cono; kot glavni razlog je navedel ohranitev rib-jih fondov. Pri tem Hrvaška ni upoštevala temeljnegaizhodišča, da se je potrebno pred sprejemom tovrstneodločitve (na podlagi iste konvencije) posvetovati zvsemi (vključenimi) obalnimi državami.

Jadran - politično ingospodarsko aktivni delEvropske zvezeSlovenija je v okviru Slovensko-hrvaško-italijanskekomisije za varstvo Jadrana in obalnih območij predonesnaženjem prevzela koordinacijo aktivnosti zaupravljanje z balastnimi vodami, ki jo vodi Fakultetaza pomorstvo in promet iz Portoroža. Ministrskozasedanje oktobra 2003 (Brdo pri Kranju) je sklenilo,da je potrebno Program upravljanja z obalo čim prejrazširiti tudi na ostale države JJP. Udeleženci sosoglašali, da naj vse države JJP zaradi velikeogroženosti Jadran obravnavajo kot enovito vodnotelo. Izvedba sklepa seveda posledično pomenipripravo skupnega načrta za doseg dobrega ekološke-ga stanja Jadrana - skladno z Okvirno vodno direkti-vo Evropske zveze (WFD, 2000).

Balastna voda je morska voda, ki jo trgovskeladje uporabljajo za omogočanje plovbe (sta-bilnosti) po oddaji tovora in izpustijo ob pre-vzemu tovora. Problem škodljivih vodnihorganizmov in njihov negativni vpliv nalokalna morja narašča z večanjem obsegapomorskega prometa. Izdelava načrta uprav-ljanja z balastnimi vodami je nujna zlasti vzaprtih morjih (več informacij www. IMO). Beneško trgovsko pristanišče ima največjipromet v Severnem Jadranu, pa tudi izmen-java balastnih voda je največja prav v temdelu. Novejše italijanske raziskave so ugo-tovile 42 tujerodnih organizmov v Beneškilaguni, nekateri od njih so tudi patogeni.Domnevajo, da so njihov glavni vir velikekoličine balastnih voda, deloma pa tudimarikultura. Biologi ugotavljajo, da sodegradirana okolja veliko bolj ranljiva za vnostujerodnih vrst kot dinamični ekosistemi.

Slovenija je v povodju Jadrana zmanjšalaorgansko onesnaževanje (vnos hranil) v pri-merjavi z letom 1990 že več kot za tretjino. Doleta 2008, ko je predvidena izgradnja obalnihčistilnih naprav, pa bo zmanjšano za več kotdve tretjini. Posebno pozornost bo potrebnonameniti še razpršenim, netočkovnim virom.Na tem področju imajo izjemen učinek inpomen ekoremediacijski ukrepi.

Slika 1: Soline so okolju najbolj prilagojena tradicionalnatehnika pridobivanja mineralnih snovi (foto: Mitja Bricelj).

jadransko morje

21

jadransko morje

Celovito upravljanje z morskimi biološkimi viri(vključno z ribolovom) postaja vse bolj izključna pristoj-nost Evropske komisije. Enostransko ravnanje posa-meznih držav pri tem najverjetneje ne bo mogoče.

Slovenija je začela s programom celovitega uprav-ljanja z obalo, ki vključuje prostorsko načrtovanje sposebnim ozirom na zmanjševanje pritiskov invplivov na vodno telo Jadrana. Poleg zmanjševanjaonesnaževanja kopnega in morja je za doseganjedobrega stanja voda (le-to mora biti po WFDdoseženo do leta 2015) izjemnega pomena fizičnoohranjanje obale oz. vzpostavljanje njenega "dobregastanja", kar upošteva naravno morfologijo obale,vključno s podmorjem in njegovim ekosistemom.

Slovenija - aktivni delSredozemlja?Slovenija ima še razmeroma dobro ohranjenomorsko okolje, ki "šteje" tudi v mednarodnem me-rilu. Imamo visok delež obalnih zavarovanihobmočij, kar je izziv in odgovornost. Za ohranitevdobrega ekološkega stanja so potrebni izvedljiviupravljalski načrti in natančno določeni nosilci.

Imamo tisočinko sredozemske obale, kar je 47 kilo-metrov več, kot jo imajo Avstrija, Madžarska, Češkain Slovaška skupaj. Na slovenski obali ni prostora zaslabe rešitve. Prenese in zasluži le kakovost.

Literatura1. Bricelj, M. 2003a: Zavarovana območja in njihov pomen za turizem. Univerza na Primorskem. Koper.2. Bricelj, M. 2003b: The Slovenian Mediterranean and Sustainable Development, UNEP/MAP. MOPE. Ljubljana.3. Enciklopedija Slovenije 10, 1996. Ljubljana.4. Lisjak, B. 1995: Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Trst.5. Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2004: The Adriatic-Ionian Initiative, Presidency of Slovenia 2003/2004. Ljubljana.6. Perko, D. 1998: Slovenija-pokrajine in ljudje. Ljubljana.7. Pomorska enciklopedija 3, 1956. Zagreb.8. Pomorski zbornik 2, 1962. Zadar. 9. RidžanoviĆ, J. 1989: Hidrogeografija. Zagreb.

Slika 2: Naraščajoči ladijski promet predstavlja zaradi balastnih voda velik pritisk na morsko okolje (foto: Mitja Bricelj).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k

IZVLEČEK Hvar je otok na križišču starodavnih prometnih potiv Srednji Dalmaciji; sledovi civilizacije so stari šesttisoč let. Zaznamovala sta ga predvsem pomorstvoin vinogradništvo. Ugodna klima, obilje sonca inraznovrstna turistično-rekreacijska ponudba danesvabijo številne tuje in domače goste. Zaradi podneb-nih značilnosti se je razvil tudi zdraviliški turizem.

Ključne besede: Hvar, regionalna geografija, vinogradništvo, turizem,Hrvaška.

ABSTRACTHvar: once Greek Settlement, nowadays "AdriaticMadeira" The island of Hvar is situated at the important trafficcrossroad of Central Dalmatia; present are 6000years old traces of civilisation. The island used to beimportant to navigation and wine growing. Todaythe islanders make their living mostly of tourism:warm summers, gentle and moist winters enableHvar to be one of the most attractive health resortsas well.

Key words: Hvar, regional geography, wine growing, tourism, Croatia.

Avtorica besedila in fotografij: NATAŠA RAVBAR, univ. dipl. geog. in sinol.,Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna,SlovenijaE-pošta: natasa.ravbar@zrc-sazu.si

Hvarnekoč grška kolonija, danes pa »jadranska Madeira«

var je otok srednjedalmatinskega arhipelaga,stisnjen med Bračem in Šolto na severu, Visom najugozahodu, Korčulo na jugu, Pelješcem na jugovzhoduter Biokovim na vzhodu in severovzhodu. Po površi-ni (300 km2) je četrti največji in najdaljši (68 km)otok na Jadranu (4).

Hvar ima značilno podolgovato obliko. Vzdolž otokapoteka greben, ki se na južni in severni strani strmospušča v morje. Plame, razmeroma homogen ozekhrbet na vzhodnem delu, so široke le do pet kilo-metrov. Zahodni del otoka, imenovan tudi DolnjiHvar, pa je reliefno bolj razgiban in v najširšemdelu meri do deset kilometrov. Od vzhoda se grebenzmerno dviguje in dosega najvišjo točko v vrhu Sv.Nikole (626 m). K Hvaru štejemo še otok Šćedro in14 Paklenih otokov, ki so ime dobili po rastlinskismoli.

Po podatkih popisa je leta 1857 na otoku živelo okoli13.000 prebivalcev (4), medtem ko jih je danes le tisočmanj (2). Vendar je v vmesnem obdobju njihovoštevilo močno nihalo. Porast števila prebivalstva konec19. stoletja je bil posledica izrazitih sprememb vživljenju otočanov: to je bilo obdobje razvoja prometa

H

23

hvar

(pomorskega in kopen-skega) in splošnegagospodarskega blago-stanja. Danes na otokuprevladuje ostarelo pre-bivalstvo, ki se večino-ma ukvarja s turizmom(leta 2000 ga je obiskalo59.567 turistov; 1).

Geološka zgradba in geomorfološkeznačilnostiOtok Hvar pripada (z vidika geotektonske razdelitve)Zunanjim Dinaridom, njegova geološka zgradba jerazmeroma enostavna. Večinoma je zgrajen iz plitvo-morskih krednih apnencev in dolomita, v manjšemobsegu pa iz eocenskih foraminifernih apnencev infliša. Osrednji del otoka gradi proti jugu nagnjenaantiklinala, ki se razteza v smeri Brusje-Sućuraj.Sekundarna antiklinala se razprostira med StarimGradom in Vrbosko (3). Slemenski pokrov apnencevje deloma odstranjen, odkrit je dolomit, ki leži podnjim, zato se na otoku menjavajo plasti apnenca indolomita. V večjem obsegu se ostanki paleocenskihkamnin, ki so prvotno prekrivali mezozojske karbo-nate, nahajajo le v okolici mesta Hvar (4).

Litološka sestava in tektonska stuktura sta pomembnovplivali na razvoj reliefa. Razmerje in razporeditevapnencev in dolomitov je bilo odločilno za poselitevin rabo tal. Očitne so razlike med južno, strmo inrazmeroma nerazčlenjeno ter bolj položno in izrazitorazčlenjeno severno obalo. Hribovita veriga se protijugu strmo spušča v morje: apnenčaste stene sonajbolj izrazite med Sv. Nedeljo in Zavalo (težkodostopna obala s strmimi pobočji se imenuje Plaža).

Na njihovo oblikovanje je odločilno vplival položajplasti in močna abrazija. Zaradi velikih strmin jejužna obala manj obljudena, saj je postala dostopnejšašele z izgradnjo predora pri Pitvah.

Glavnina otoka je osojna in gleda proti kopnemu.Severno obalo razjedajo številni zalivi in uvale, kitvorijo vmesne polotoke. Njena dolomitna sestava jedosti bolj krušljiva in zato dovzetna za spiranje;delovanje valov in naplavljanje pokrajino zlahkaerodira v drage (Polotok Kabal in Starogradskizaliv). Med večjim Starogradskim in manjšim zali-vom Vrboske je značilen dolinski pas, imenovanPolje. Okoli Jelse, v manjšem obsegu pa tudi okoliVrboske in Starega Grada, prekrivajo dno Polja dodvajset metrov debeli skladi eolskih kvartarnihnanosov (3). Le-ti so posledica delovanja hladnih insuhih vetrov, ki so v času ledenih dob nanašali mate-rial z območja današnjega Hvarskega kanala, ko jebila morska gladina skoraj sto metrov nižja. Nižinskidel med Starim Gradom in Jelso je v preteklosti dalHvaru poseben značaj. Ravninski relief, lega vobmorskem pasu, rodovitna prst in bližina podtal-nice so temelj kmetijske obdelave (4). V zadnjihpetdesetih letih je zlasti na tem območju prisotnaizrazita litoralizacija otoka.

Na podolgovatem kraškem grebenu Plame prevladu-jejo majhne obdelovalne površine, kjer so zemljo pri-dobili z odstranjevanjem kamenja. Dolomitna podla-ga nudi omejene možnosti za samooskrbno kmetij-stvo, ki temelji na gojenju oljk in sivke. Čeprav Plameobsega polovico otoškega ozemlja, tukaj živi le petinaotočanov (8). Prebivalci Plam so tradicionalno gra-vitirali na celino (oddaljena le 4,5 km), kar se kažetudi v jezikovni raznolikosti otoka: v Plamah go-vorijo štokavsko narečje, drugod pa čakavsko. Šelepo 2. svetovni vojni, ko je bila zgrajena cestna po-vezava med naselji na otoku, so se prebivalci Plammočneje povezali z ostalimi otočani (3).

Sarajevo

Zagreb

Hvar

Ljubljana

Slika 1: Hvarski arhipelag (6).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k24

hvar

Ugodna strateška legaIzkopanine iz Markove in Grapčeve špilje (7) segajov predzgodovinsko obdobje, jamske neolitskenajdbe so stare šest tisoč let in kažejo, da je bil otoktakrat že poseljen, staroselci pa so imeli stike z ljud-stvi iz širšega sredozemskega prostora. Prvi kolonistiotoka so bili Grki, ki so v 4. stoletju pr. n. št. otokzavzeli in ustanovili naselje na območju današnjegaStarega Grada. Svojo novo (izrazito agrarno) koloni-jo so poimenovali Pharos. To ime se je sčasoma pre-neslo na celoten otok in se v nekoliko spremenjeniobliki ohranilo do danes. Na območju današnjegamesta Hvar je bilo grško naselje Dimos, ki je bilosprva manj pomembno od Pharosa. Ko pa se je vzačetku 2. stoletja Dimos razvil v pomembno voja-ško oporišče, ki je nadzorovalo promet po Jadranu,se je tja preneslo tudi težišče otoškega življenja.Zato se je novo gravitacijsko središče preimenovalov Pharos, medtem ko so starega poimenovali CivitasVetus - Stari Grad (4).

Po propadu Sirakuz je Pharos ostal brez zaščite;sprva so ga zavzeli Iliri, za njimi pa so nadzor nadotokom prevzeli Rimljani. V zgodnjem srednjemveku so se na Hvaru zamenjale beneška, bizantinskain hrvaška oblast. Leta 1420 so otok zavzeli Benečani;mesto Hvar je bilo glavna beneška luka na vzhodnijadranski obali (4). Po propadu Beneške republike(leta 1797) je prišel pod avstrijsko vladavino in je v

drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja doživel novrazcvet. Pomemben je postal v kmetijskem, navtičnemin tudi že v turističnem smislu (2). Sledila so obdob-ja italijanske oblasti, Kraljevine SHS oz. Jugoslavijein zatem Republike Jugoslavije. S priznanjem samo-stojne države leta 1992 pa je Hvar dobil novo vlogo vžupanijski teritorialni reorganizaciji Hrvaške.

Slika 2: Hvar (pogled s Hvara proti Braču) je stisnjen med Brač, Šolto, Vis, Korčulo, Pelješac ter Biokovo (foto: Nataša Ravbar).

Slika 3: Na Hvaru v zadnjih desetletjih veliko nevarnostpredstavljajo predvsem požari. Fotografija prikazuje stanje popožaru julija 2003 (foto: Nataša Ravbar).

25

hvar

Problematična oskrba z vodoPomanjkanje vode je glavni razvojni omejevalnidejavnik, saj stalno tekočih rek ali potokov na otokuni. Zaradi kraške prevotljenosti podzemlje nemudo-ma posrka padavine ali pa hitro odtečejo po strmihpobočjih. Običajno se le iz dolomitov izcejajo občasniizviri, ki v sušnem obdobju presahnejo. Le najvišjipredeli otoka (predvsem južna stran grebenov) letnoprejmejo do 800 mm padavin, ostali deli otoka pa sobistveno bolj sušni. V poletni polovici leta povprečnopade le tretjina vseh letnih padavin, redki niso nitipopolnoma suhi meseci. Sušna obdobja spremljajovisoke temperature in močno izhlapevanje.

Domačini so zaradi pomanjkanja vode gradili prvevodne zbiralnike (kapnica) in vodovode. Šele pospe-šen gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja jeomogočil gradnjo velikih družinskih ali vaških cis-tern, v katere se je stekala kapnica. Na Polju pa soizkoriščali podtalnico, ki je v poletnem obdobjupostala zelo brakična in neuporabna za pitje.Oskrba z vodo je trajna skrb prebivalcev Hvara,čeprav se sedaj oskrbujejo s celine (s pitno vodo izpodtalnice reke Cetine).

Grki so prinesli vinsko trtoVinsko trto so na Hvar prinesli Grki, pridelovanjevina pa so pospešili Rimljani. Vinogradništvo je doseg-lo višek v drugi polovici 19. stoletja, ko so francoski initalijanski vinogradi že »podlegli« trtni uši in pero-nospori. Posledično se je trg predvsem rdečega vinaprenesel na dalmatinske otoke. Gojenje trte se jerazmahnilo po vseh možnih pridelovalnih površinah,še posebej na Polju. Okrepili sta se trgovina inpovezava pristaniških mest z bolj oddaljenimi kraji.Največjo rast je doživel Stari Grad (središčno naseljePolja).

V 20. stoletju je delež vinogradniških površin močnoupadel. Za obnovo vinogradov ni bilo niti naravnihpogojev niti družbenih možnosti. Ker je nova ameri-ška trta uspevala samo na rodovitnih tleh, se jevinogradništvo obnovilo samo na Polju, ostale obde-lovalne površine pa so bile prepuščene zaraščanju.

Razmere so se zlasti poslabšale zaradi 1. svetovnevojne (4). Tako je močna kriza nastopila ravno v časurazvoja pomembnih prometnih poti in v času, ko sose krepila zanimanja, težnje in potrebe po oddihu alizdravljenju v sončnih sredozemskih krajih.

Slika 4: Vinogradništvo je bilo nekoč edina gospodarskapanoga, ki je otočanom prinašala zaslužek, danes pa se jeumaknila turizmu (foto: Nataša Ravbar).

Bolezni, ki so napadale vinsko trto v 19. sto-letju, so se razširile iz Zahodne Evrope; pero-nospora je prišla do hrvaške obale leta 1884,na otok Hvar pa šele leta 1909. V vmesnemobdobju je bilo vino drago in na Hvaru so sevinogradniške obdelovalne površine zelopovečale. Kmetijstvo je tako postalo monokul-turno in tržno usmerjeno. Naselja Stari Grad,Jelsa ter Vrboska so postala "ugledne"izvozne luke vina in navtična središča. Spropadom vinogradov pa je Hvar izgubilnajpomembnejšo endogeno gospodarskopanogo. Hkrati z zmanjšanjem pomenatrgovine z vinom je zamrlo tudi pomorskoživljenje in konec 19. stoletja je velika večinaotočanov iskala zaslužek drugje. Vinograd-niki z bogatimi izkušnjami so bili prisiljeni vprekooceansko izseljevanje.

g e o g r a f s k i o b z o r n i k26

hvar

"Jadranska Madeira"?!Turistična tradicija je na otoku stara že več kot sto let,saj je bil prvi hotel odprt leta 1903. Pred 1. svetovnovojno so bili turistični zametki skromni, ker je bilHvar težko dostopen (dolga plovba iz Trsta ali Reke).Od sredine drugega desetletja 20. stoletja pa je bil pri-tok turistov na otok vse močnejši in v stalnem poras-tu. Temu je pripomogla tudi železniška povezavajužne Hrvaške z zaledjem. V obdobju po 2. svetovnivojni so se vse ostale gospodarske panoge "umaknile"intenzivnemu razvoju turizma, kar je na otokupovzročilo številne in globoke spremembe. Upadlo ještevilo kmetovalcev, sledilo je opuščanje obdelovalnihpovršin in njihovo skokovito zaraščanje, saj so se ljud-je iz vasi preseljevali v mesta, kjer so dobili delo vnovozgrajenih turističnih objektih. Hkrati pa je vzaledju turističnih središč močno narasla potreba pogojenju zelenjave, sadja in druge sveže hrane.

Največ vinogradov je na območju Polja, pa tudi naobmočju Plaže, kjer sežejo do nadmorske višine500 metrov. Med preostale (gospodarsko manjpomembne) panoge se uvrščajo še ribolov, gojenjeoljke, sivke in rožmarina ter proizvodnja medu.

Zdraviliški turizem ima na otoku že dolgo tradicijo(od beneške vladavine). Sredozemsko podnebje zblagimi zimami in toplimi poletji, z zelo velikimsončnim obsevanjem (mesto Hvar ima 2724 ur soncaletno) in majhnimi temperaturnimi amplitudami(povprečna temperatura zraka v zimskih mesecih je9 °C, v poletnih pa 25 °C) je primerno za zdravljenjedihalnih bolezni (4).

Alga ubijalka, ki uničuje rastlinski in pod-morski svet, je mutant tropske alge (Caulerpataxifolia); registrirana je bila leta 1984 vMonaku, na Hrvaškem pa pri Malinski inkasneje tudi na drugih območjih. Njeno šir-jenje preprečujejo s prekrivanjem morskegadna s folijo. V začetku junija 2004 so z njopokrili 80 m2 morskega dna v Vali Ferandinipri hotelu Helios v Starem Gradu. Tu se jealga, ki ni nevarna za ljudi, pojavila že leta1994. Danes je razširjena na več kot 50 hek-tarjih, edini učinkoviti način za njeno uničenjepa je bodisi ruvanje ali pokrivanje s folijo.Akcijo bodo pospešili jeseni, ko alga začenjavegetacijski ciklus. Oblasti so predlagale pre-poved ribolova na krajih, kjer se je pojavilaalga (ne samo v Starogradskem zalivu, temvečtudi drugod, denimo na zunanji straniPaklenih otokov). Obenem so objavili prepovedsidranja na tem območju, ker se alga nenad-zorovano širi prek sider, ki algo zagrabijo nadnu in premeščajo na drugo mesto (5).

Slika 6: Na otoku se ukvarjajo tudi z ribolovom, gojenjem oljke,sivke in rožmarina ter s proizvodnjo medu (foto: Nataša Ravbar).

J F M A M J J A S O N D

140120100

80604020

0

25

20

15

10

5

0

temperature (°C

)

pada

vine

(mm

)

Slika 5: Klimogram Hvara (16,3 °C; 730,4 mm; Csa).

27

hvar

Leta 1868 je bilo ustanovljeno Higieničko društvo zapromocijo zdraviliškega turizma na Hvaru. Zaradiposebnih klimatskih pogojev so že konec 19. stoletjazdravili tuberkulozo, od leta 1965 pa v mestu Hvardeluje alergološki center. Predvsem s klimatsko pre-ventivno terapijo je zdraviliški turizem na Hvarudosegel visok standard.

The Traveller Magazine, priznana popotniška revija,je Hvar uvrstila med deset najlepših otokov nasvetu (8). To priznanje si je zagotovo prislužil zaradikristalno modrega morja, razgibanih uval, ugodnegapodnebja, zgodovinskih znamenitosti ter vinogradovin obsežnih sivkinih polj, ki vabijo tuje in domače

turiste poleti in pozimi. Ponovni razcvet turizma vzadnjem desetletju je prinesel številne spremembe.Otoška ponudba skuša čim bolj ugoditi potrebam,željam in zahtevam modernega gosta z mondeniminastanitvenimi objekti, navtično in avanturističnoponudbo, gastronomskimi užitki, naturizmom in šemarsičem. Odročne dalmatinske vasice dajejoobiskovalcu občutek, da se je čas zavrtel nazaj. Naotoku vlada močna litoralizacija. Notranjost otokazaznamujejo opustele in propadajoče vasi, ceste soozke in razpadajoče, po njih se domačini prevažajos fički in zastavami. Domnevna dežela Kiklopov seje prelevila v "jadransko Madeiro", ki drvi turističnievforiji naproti.

Literatura1. Čokanj, E., Pepeonik, Z., RobotiĆ, V. 2003: Turistička geografija Hrvatske. Zagreb.2. Dobrodošli na Hvar. Medmrežje 1: http://www.hvar.hr (14.07.2003).3. Herak, M., Marinči, S., Polšak, A. 1976: Geologija otoka Hvara. Acta Geologica 9. Zagreb. 4. Hvar u prirodnim znanostima, 1977. Zbornik simpozija. Zagreb.5. Medmrežje 2: http://www.pinkponk.com (24.06.2004).6. Microsoft Encarta World Atlas, 1998: Otok Hvar.7. Novak, G. 1973: Spilje na otocima srednjeg Jadrana kao prebivališta, skloništa i svetišta u prethistoriji. 4th International

Congress of Speleology in Yugoslavia 1-2. Ljubljana.8. Otok Hvar. Medmrežje 3: http://www.hvar-travel.com (28.07.2003).9. Zemljevid Hrvaške. Medmrežje 4: http://www.visit-croatia.co.uk/map (16.03.2004).

Slika 7: Kamnite zidove, ki so nekoč omejevali njive in vinograde, danes vztrajno prerašča makija (foto: Nataša Ravbar).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k28

Slovenski geografina Kongresu Zveze ameriškihgeografov Zveza ameriških geografov (TheAssociation of American Geogra-phers - AAG) je znanstveno in izobra-ževalno združenje geografov, ustano-vljeno leta 1904. AAG ima okoli7500 članov iz 62 držav. Člani sogeografi in vsi, ki so s svojim delompovezani z geografijo, tako na jav-nem, zasebnem in akademskem pod-ročju. AAG deluje v obliki znan-stvenih sekcij (skupaj 53; npr. geo-morfološka, klimatska, ekonomsko-geografska, metodološka, …). Letnoizdajajo dve znanstveni reviji (Annalsof the Association of American Geo-graphers in The Professional Geogra-pher) in mesečne novice (AAGNewsletter). Vsako leto organizirajosrečanje, na katerem so predstavljenanajnovejša raziskovanja ter geograf-ska literatura (znanstvena, strokovnain izobraževalna), hkrati pa je to pri-ložnost za izmenjavo mnenj, izkušenjin vpogled v trende geografskegaraziskovanja v ZDA in drugod posvetu.

Od 14. do 20. marca 2004 je vPhiladelphiji potekal jubilejni stotiKongres ameriških geografov (preko4000 udeležencev). Aktivno smo nakongresu sodelovali tudi slovenskigeografi s tematsko okroglo mizo(pod vodstvom in z uvodno pred-stavitvijo Antona Gosarja, Fakultetaza humanistične študije, Koper)"Slovenia at the Dawn of the 21st

Century". Prispevke so na dobroobiskani in odmevni okrogli mizipredstavili tudi Simon Kerma (Fakul-teta za humanistične študije, Koper)ter Boštjan Rogelj in Irena Mrak(Oddelek za geografijo, Filozofskafakulteta, Ljubljana). Svoja razisko-vanja v Sloveniji sta predstavila šeLydia M. Pulsipher (University of

Tennessee) in Darren E. Purcell(Florida State University). MilanBufon (Fakulteta za humanističneštudije, Koper) je sodeloval v okroglimizi "Geografija vojn in miru". Pov-zetki celotnega kongresa so na voljov knjižnici Oddelka za geografijo.AAG pa Vas že prisrčno vabi na101. srečanje aprila 2005 v Denver,Kolorado.

Irena Mrak

poročila

Geografska proble-matika Ljubljanein Zagreba15. in 16. aprila 2004 se je vLjubljani odvijal tradicionalni med-oddelčni seminar Geografskegaodsjeka Prirodoslovno-matematič-ke fakultete iz Zagreba in Oddelkaza geografijo Filozofske fakultete izLjubljane, ki ga običajno vsaki dveleti izmenično organizirajo zagrebškiin ljubljanski geografi. Tokratnotematsko srečanje ("Geografskaproblematika Ljubljane in Zagreba")je gostilo več kot 25 sodelavcevobeh oddelkov, pa tudi drugegeografe in strokovnjake, ki seukvarjajo s sorodno problematiko.Po otvoritvi seminarja in uvodnih po-zdravnih govorih predstojnice ljub-ljanskega oddelka (Metka Špes) indržavne sekretarke za višje strokovnoin visoko šolstvo (Lučka Lorber) je bilprvi dan srečanja namenjen predsta-vitvam prispevkov udeležencev, ki sose zvrstili v štirih tematskih sklopih.Referati so se osredotočali na regio-nalni in državni pomen Zagreba inLjubljane, njuno prometno vlogo,spremembe v funkcijski zgradbi, dol-goročne trende v razvoju prebivalstvain tudi spremljajoče pojave (npr. krimi-naliteta). Diskusije po vsakem te-matskem sklopu so presegale okvirpredstavljenih vsebin, saj so se do-tikale tudi spremenjenega geopoli-

tičnega položaja obeh prestolnic poslovenski vključitvi v Evropsko zvezo, stranzicijo povezanih gospodarskih,socialnih in okoljskih vprašanj, sodob-nih urbanih procesov (npr. "urbansprawl") in vzrokov zanje, iskanjastičnih točk in razhajanj glede razvojnihznačilnostih obeh mest.

Drugi dan srečanja je bila organiziranastrokovna ekskurzija, na kateri so sezagrebški kolegi lahko pobliže seznaniliz razvojnimi problemi Ljubljane innjenega podeželskega zaledja. Tako sosi ogledali preobrazbo nekdanjega ob-močja vojašnice za Bežigradom, priželezniški postaji so bili predstavljeninačrti za gradnjo Potniškega centraLjubljana. Udeleženci ekskurzije soopazovali nastajanje novega območjarazličnih storitvenih dejavnosti (okolicaDolgega mostu), pri odlagališču komu-nalnih odpadkov na Barju jim je bilapredstavljena okoljska problematikaLjubljane. Ogledali so si še oskrbnosredišče na Rudniku. Med vožnjo povzhodni Ljubljanski obvoznici sta bilapredstavljena projekt graditve avto-cestnega obroča okoli Ljubljane inregijska prometna problematika. Poogledu Novih Fužin so udeleženci eks-kurzije zapustili urbani del Ljubljanskekotline ter se povzpeli na Janče, kjer jebil predstavljen program CRPOV vkrajevni skupnosti Besnica (GorazdMaslo, Mestna občina Ljubljana).

Srečanje sodelavcev se je ponovnoizkazalo za strokovno koristno in teht-no. Istočasno je prispevalo tudi kutrditvi starih prijateljskih vezi medčlani obeh oddelkov, še posebno medmlajšimi sodelavci, kar je pomembnoza ohranjanje tradicije več desetletijdolgega zglednega sodelovanja medobema ustanovama. Referati seminar-ja bodo objavljeni v Delih, povzetki paso dosegljivi tudi na spletnih stranehwww.ff.uni-lj.si/geo/Publikacije/priloznostno/priloznostne.htm in www.geografija.hr.

Katja Vintar Mally in Simon Kušar

29

poročila

Ljubljansko geografsko društvo je vspomladanskih mesecih leta 2004pripravilo tri ekskurzije: v KoprskoPrimorje (marec), Prekmurje (april)in v kočevske gozdove (maj).

Na ekskurziji v Koprsko Primorje zIreno Rejec Brancelj (AgencijaRepublike Slovenije za okolje) smobili razočarani, ker se ob našemobisku pomlad v kraškem delupokrajine še ni "razcvetela". Obiskalismo stene in naravni most priSočergi. Žal kraški del KoprskegaPrimorja demografsko izumira, kul-turna pokrajina pa se pospešenozarašča. Obiskali smo Topolovec (vflišnem delu Koprskega Primorja),naselje s slemensko poselitvijo inkmetijskimi površinami na terasi-ranih pobočjih. Zaradi deagrarizacije

in depopulacije se številne parcelezaraščajo. Velika razdrobljenost inmajhne parcele ne omogočajo so-dobne (ekonomične) pridelave. Veči-na še aktivnih kmetij se ukvarja zzelenjadarstvom, delno tudi z živi-norejo. Mlinarstvo je bilo v pretek-losti pomemben gospodarski dejav-nik na podeželju. Na Dragonji (skupajs pritoki) je bilo včasih več kot 40mlinov. Ogledali smo si Mazurinovmlin, ki ga Zavod za varstvo kulturnedediščine iz Pirana postopno obnav-lja. Velike pozornosti na poti je bildeležen slap Škrline, ki se nahaja napotoku Pinjevec pod Koštabono. Potpo Koprskem Primorju smo končali zogledom Tonine hiše v SvetemPetru, kjer je etnološka zbirka,prikazan je tudi tradicionalni načinpridobivanja oljčnega olja.

Vremenska napoved za 17. april nibila obetavna. K sreči je za Prek-murje, kamor smo se odpravili zAno Vovk Korže s Pedagoške fakul-tete (Univerza v Mariboru), značilnanajmanjša povprečna letna količinapadavin v Sloveniji. Dežja ni bilo,uživali smo v lepem sončnem dnevu.Večji del dopoldneva smo prebili vobratu ženskih oblačil mursko-soboške Mure, kjer smo si ogledaliproizvodni proces, spoznali zgodovi-no podjeta in načrte prestrukturi-ranja. Pot smo nadaljevali ob potokuLedava do največjega gradu vSloveniji, kjer je danes sedež občineGrad in uprave Krajinskega parkaGoričko. Župan občine in direktorparka nam je na kratko predstavil"zgodovino" občine in krajinskegaparka. Izpostavil je velik pomen kra-jinskega parka za razvoj Goričkegater sodelovanje z avstrijskimi inmadžarskimi partnerji, ki je pripeljalodo oblikovanja obsežnega zavaro-vanega območja v vseh trehdržavah. Zanimivo je, da se vizijarazvoja zavarovanih območij terpristop k varstvu naravne in kulturnedediščine med upravami parka vsehtreh držav zelo razlikujeta. Župan jeizpostavil prednosti ustanovitvemajhnih občin (zlasti na infrastruk-turnem področju) in poudarilpotrebo po okrepljenem med-občinskem sodelovanju. O velikemrazvojnem potencialu Prekmurjasmo se lahko prepričali tudi vDobrovniku. V osnovni šoli so nassprejeli župan občine Dobrovnik,predstavnice dvojezične osnovnešole, madžarske manjšine in turis-tičnega društva. V živahnem pogo-voru smo spoznali delovanje dvo-jezične osnovne šole, prihodnjerazvojne perspektive območja innačin življenja tamkajšnjih prebival-cev. Prekmurje smo zapustili zelodobro razpoloženi zaradi opti-mističnih in prijaznih Prekmurcev,evidentiranih razvojnih potencialov,pa tudi zaradi odličnih kulinaričnihposebnosti pokrajine.

Regionalnogeografske značilnostiizbranih slovenskih pokrajin

Značilna kulturna pokrajina v flišnem delu Koprskega Primorja (foto: Simon Kušar).

g e o g r a f s k i o b z o r n i k30

poročila

naučili in kako mestna oblast teizkušnje upošteva pri upravljanjumesta. Metka Sitar s Fakultete zagradbeništvo je navedla ekonomskemehanizme (cene bivanja in vzdrže-vanja stavb) v sosednjem Gradcukot temelj "mestnosti". VladimirDrozg je predstavil spremembeoskrbnih in bivalnih dejavnosti vmestu skozi čas ter socialno sesta-vo mesta, ki je odraz specifičnihzgodovinskih razmer. Dodal je tudi,da se mesto v novejšem času ven-darle odpira tudi k reki, ne le s "fes-tivalizacijo" površin, ampak tudi zokrepljeno povezavo obrežja zmestom.

Sledila je izjemno zanimiva razprava.Udeleženci so izjavili, da je medsek-torska izmenjava izkušenj, mnenj invizij izjemno koristna ter izrazilipričakovanje, da se bodo tovrstnasrečanja (tokratno je bilo četrto)nadaljevala.

Mitja Bricelj

Večeri ZGDSPogovor o problematiki mestnihsredišč (njihovo praznjenje, spre-menjena sestava prebivalstva, novanakupovalna središča, kaj lahkoopredelimo kot "mestno") je aktualnozasnoval Vladimir Drozg (Maribor,26. maj 2004), da bi osvetlil novejšerazvojne trende, ki Maribora nisozaobšli.

Sociolog Andrej Fištravec jenavedel najbolj odmevne mestneprireditve (npr. obrezovanje trte,flosarski bal), glede razvojnih vizijpa je menil, da "nekatere že izve-dene lahko koga spravijo v zadre-go" (prazno letališče ter avtobusnapostaja). Arhitekt Andrej Šmid jenazorno predstavil arhitekturnirazvoj mesta ter izpostavil klasičnepristope in elemente, ki v novihčasih potrebujejo dopolnitve, spre-membe, prilagoditve ter pretehtaneodločitve, da bi dobili novo kako-vost mestnega prostora. Mirko Pakje opozoril na podobne trende poEvropi in tudi zunaj nje. Izpostavil jedilemo, kaj (če?) smo se iz njih

Majska ekskurzija je bila nekaj pravposebnega. Tomaž Hartman (Zavodza gozdove Slovenije, Območnaenota Kočevje) je udeležencepopeljal v kočevske (pra)gozdove.Seznanil nas je z zgodovino Ko-čevske, izkoriščanjem gozdnegabogastva nekoč in danes, naravnosukcesijo v gozdnih rezervatih in znaravovarstvenimi projekti. Avto-busni vožnji je sledil sprehod skozipragozd Rajhenavski Rog in gozdnirezervat Pugled-Žiben. Posebnegaobčudovanja je bila deležna 500 letstara in 50 metrov visoka jelka,poimenovana Kraljica Roga. Večfotografij z ekskurzij si lahko ogle-date na spletnih straneh www.zrc-sazu.si/LGD/.

Simon Kušar

Slovenija - vodnaučna pot EvropeTakšna je bila uvodna in sklepnamisel seminarja za učitelje geogra-fije in biologije, katerim so sepridružili tudi predstavniki drugihstrok (kemija, krajinska arhitektura).Organizirala ga je ZGDS ob sve-tovnem dnevu biotske raznovrst-nosti (22. april) na OŠ Rodica.Seminar je v zgoščeni obliki udele-žence seznanil z vlogo javnosti prinačrtovanju razvoja porečij in veli-kem pomenu učiteljev-mentorjev vtem procesu. Celovit geografskipristop (morfologija, hidrologija,

biologija) pri obravnavi voda, kiupošteva tudi družbene dejavnike,predpisuje tudi Vodna direktivaEvropske zveze. Slovenija se jedolžna vključiti v proces poročanjao stanju voda in načrtih za njegovoizboljšanje, javnost pa ima pri temše posebej pomembno vlogo. Kakoizobraziti javnost s temi vsebinami,jo dejavno ter odgovorno vključiti vta proces? Izjemno pomembno jemotivacijsko in strokovno deloučiteljev-mentorjev, saj je precejdela marsikje že opravljenega, po-trebuje le še končno obliko in(morda) okrepljene medsektorskepovezave.

Udeleženci so se seznanili s pome-nom ekoremediacij (D. Vrhovšek),z načrtovanjem obvodnega sveta(M. Vahtar), z raziskovalnim delommentorjev (I. Lipovšek), z geograf-skimi metodami pri interdiscipli-narnem pristopu obravnave voda(A. Vovk Korže) ter z vlogo javnostipri odločanju (M. Zupan). VilmaVrtačnik Merčun je na terenu pred-stavila Učno pot ob Mlinščici (navoljo tudi kot knjižna izdaja OŠRodica). Novost predstavlja pove-zava gospodarstva s šolami inlokalnimi skupnostmi. Predstavnicagospodarske družbe (N. Hajdinjak)je učitelje seznanila z akcijo obnav-ljanja zapuščenih vodnjakov in zrazpisom za izdelavo vodnih učnihpoti (v letu 2004 si bodo štirinajbolje uvrščene šole razdelilemilijon tolarjev).

Udeleženci seminarja so zanonimno anketo ocenili vsebino inizvedbo seminarja kot "zelo dobro".ZGDS bo zato že septembra 2004pripravila njegovo nadaljevanje vporečju reke Reke. Obenem jeZGDS pričela tudi s pripravami nainterdisciplinarni seminar "Slovenija -vodna učna pot Evrope", ki bo žedecembra letos v Ljubljani.

Mitja Bricelj

Predlagajte aktualno vsebino inkraj naslednjega večera ZGDS.Nove tematike, zanimivi večeri:že v oktobru 2004.

31

poročila, napovednik

19. zborovanjeslovenskih geografov"Šaleška inSavinjska dolina"Priprave na 19. zborovanje sloven-skih geografov, ki bo v Velenju od21. do 23. oktobra 2004, tečejo ponačrtu. Posvetovanje bo potekalo vHotelu Paka, kjer geografe že z vesel-jem pričakujejo. Ministrstvo za šolst-vo, znanost in šport do 10. junija2004 ni objavilo razpisa za stalnostrokovno spopolnjevanje strokovnihdelavcev v vzgoji in izobraževanju zašolsko leto 2004/05. Toda po dose-danjih izkušnjah predvidevamo, da bozborovanje uvrščeno v katalog.

Na internetni strani inštituta ERICoVelenje (www.erico.si) smo pripra-vili elektronsko prijavnico, s katerose lahko prijavite na zborovanje. Vseslovenske osnovne in srednje šolebodo prejele tudi zgibanke s pri-javnico. Za nastanitev je v Velenju inokolici več možnosti: lahko bivate v

Hotelu Paka ali Hotelu Vesna vTopolšici, študentje pa lahko pre-nočijo v Domu učencev.

Uvod v zborovanje bo okrogla miza,ki se je bodo poleg geografovudeležili predstavniki občin obravna-vane regije ter predstavniki gospo-darstva in javne uprave. Kasneje bodelo potekalo v treh aplikativnousmerjenih tematskih sklopih:- A: varstvo okolja, sonaravni in

trajnostni razvoj, fizična geografija;- B: regionalni razvoj, ekonomska

geografija, geografija turizma; - C: pedagoška delavnica, študentsko

raziskovalno delo.

Prijavljenih je trideset referatov. Vokviru pedagoškega sklopa je šemožno prijaviti kakšen prispevek,prav tako še lahko prijavite posterjes katerega koli področja. Dodatneinformacije so vam na voljo na elek-tronskem naslovu: velenje04@erico.siin na tel. številkah: 03 898 1996 ali03 898 1992.

Emil Šterbenk, vodja organizacijskega odbora

EKSKURZIJE LGD JESENI 2004

BELA KRAJINA, 25. - 26. september 2004.Vodja: Nenad Jelenčič.Cilj: spoznavanje osrednjega delabelokranjskega ravnika (z ogle-dom nekaterih naravnih in kul-turnih znamenitosti Bele krajine). Okvirna pot kolesarjenja: Semič - Krupa - Rožanec -Krajinski park Lahinja - Bojanci -Adlešiči - Primostek - Rosalnice -Radovica - Metlika.

BAŠKA GRAPA, 16. oktober 2004.Vodja: Srečko Zgaga.Cilj: spoznavanje geografskihpotez in razvojnih značilnostiBaške grape. Okvirna pot: Ljubljana -Železniki - Podbrdo - Stržišče -Rut - Grahovo - Ljubljana.

BLOKE, 6. november 2004.Vodja: Marjeta Jerič, Društvomladih geografov Sovenije. Cilj: analiziranje geografskih značil-nosti in ovrednotenje razvojnihpotencialov preučevanega območja. Okvirna pot: Ljubljana - Žlebič -Nova vas - Velike Bloke -Bloško jezero - Vidovskaplanota - Ljubljana.

Več o vsebini ekskurzij, načinuprijave, plačilu in odhodu: http://www.zrc-sazu.si/lgd/dejavnosti.htm.

Simon Kušar

Navdušujejo nas, ob bližnjem srečanju prijetno ohladijo, v svetovnem merilu pa se neverjetno zmanjšujejo ...

ledeniki ... v naslednji številkiGeografskegaobzornika.